)SP bi d c in: ijl AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 9, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV igleži so obkolili Tobruk gleži zdaj zbirajo moštvo, tanke in topove pri mestu, da ga ob pripravnem času naskočijo. Odkar so začeli Angleži pohod proti Libiji, so prodrli že 125 milj daleč. aira, 8. jan. — Angleške me-'zirane edinice so se zagnale ^'ttio pristanišča Tobruk, tem ko o druge čete obkoli-esto od vzhoda in juga. Ta-e zdaj tudi to važno italijan-Pristanišče obkoljeno, kot je poprej pristanišče Bardia. fleško poveljstvo zbira zdaj SMvo, tanke in topove okrog gftanišča in kadar bo vse pri- 'jeno, bo ukazan naskok na o. oiicentracija naših čet v Tobruka se vrši v polnem |pluhu," javlja angleško po-,stvo> goni armado z vso preko puščavskih planjav, ,0,flobi kolikor mogoče hitro v tudi Tobruk. To pristanišče, ki leži 70 milj zahodno od Bardije, je že odrezano od zahoda od ostale italijanske armade. Prvo, kar so Angleži napravili, je bilo to, da so poslali mehanizirane čete okrog Tobruka na edino cesto, po kateri bi mogla posadka v To bruku dobiti ojačenja. Angleži imajo to cesto zdaj v popolni oblasti, in italijanski vrhovni poveljnik Graziani ne more poslati mestu nobenega ojačenja več. To, da so angleške čete zdaj že zahodno od Tobruka dokazuje, da so Angleži v teku enega meseca, odkar so udarili po Italijanih v Egiptu, iste pognali že 125 milj daleč od Sidi Barrani, ki je bila najvzhodnejša italijanska postojanka v Egiptu. ANGLEŽI IMAJO BESEDO V AFRIKI jRooseveltov proračun znaša preko 17 bilijonov dolarjev za prihodnje fiskalno leto a^shington, 8. jan. — Pred-llk Roosevelt je predložil ?a zbornicama kongresa F Proračun za prihodnje 9^17° ^ Prora^un zna" >4^5,528,049, ali največ v g#°vini Zed. držav v mirnem /Od te vsote je določil pred-J1« preko deset bilijonov do-samo za narodno obram- °osevelt je tudi napovedal za a . leto, ki se prične 1. ju-: Primanjkljaj v znesku $9,-f 3'049. ter prerokoval, da £al defecit dežele 30. juni-«42 - ogromno vsoto $58,367,- »056 ^sednik ni v tem proraču-o^enil, koliko bo veljala po-' Ar»gHji, Grški in Kitajski, toda sodi se, da najmanj deset bilijonov dolarjev. Omenil pa je, da bo šlo od tega denarja najmanj 62 odstotkov za obrambeni načrt ter dodal, "da danes ne more še nihče vedeti, koliko bo končno veljal ves obrambeni program." Predsednik je v svojem geslu, "da postavimo patriotizem pred denarnico," naročil kongresu za večje obdavčenje, toda ni specifično povedal na kak način. Po mnenju predsednika bodo znašali dohodki od davkov najvišjo točko v letu 1942, ko bodo dali vladni blagajni $8,275,435,-000, kar bo pa še vse premalo za kritje stroškov. Toda narodni dohodek bo pa tudi znašal takrat najmanj $87,000,000,000, kar je za 7 bilijonov več kot leta 1929. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI ;?lumet, Mich. - Dne 18. de- -le po dolgi bolezni umrl W u,kajšnjih najstarejših na-k^cev Miha Klobučar, star m doma iz Doblič pri čr-v Beli Krajini. Tukaj je ' okrog 60 let in prva leta je v rudnikih, nakar je dolgo f odll gostilno. Zapušča že-^S1na, dve omoženi hčeri, se-' eset vnukov in vnukinj, ta. | ^blo, Colo. - Dne ibr, je v predmestju Berwynu umrl Alojz Darovec, pionir, star čez 70 let in doma od Novega mesta. Zapustil je ženo, štiri sinove in štiri hčere. na zapadu Amerike pa 24. de- 'ra bil pri delu v premo- ?. u 0ak Creeku ubit George S.an> star 49 let in rojen v picih pri Črnomlju v Beli Jmi. Tu zapušča ženo, sina, • hčeri in brata. — Dalje je tu r1John Križman, doma iz Ti- g* pri Strugah na Dolenj- / Zapušča tri sinove in dve sri. ^ukegan, 111. _ Dne 27. de-so našli v sobi, v kateri stanoval, Johna špilka obe-e^a. špilek je bil star 59 let od nekod na Štajerskem. ' je bil menda slabo zdrav-Kolikor je znano, zapušča EL0, .In °troke v starem kraju, t^icago. — v nedeljo, dne 29. j* v Chicago Heightsu 11 1 eter Popovič za poškoduj" jih je dobil na božični C™' ko je s svojim avtom tre- let drUg° V°Zil°- Star je bil ' Chicago. - Dne 29. decembra tt STAR RAČUN JE ZDAJ PLAČAN Lockport, N. Y. — K direktorju Palmer ju je prišel nek tujec in ga vprašal, če je on vnuk doktorja Palmerja. Ko mu je ta pritrdil, mu je tujec izročil $ S tem denarjem je plačan dolg, ki ga je imel tujčev stari oče pri zdravniku še pred 25 leti. Račun je znašal $11, doktor je dobil tri dolarje, ostalo vsoto pa družina ni mogla spraviti skupaj. Tujec je povedal, da mu je pred par dnevi umrla stara mati in mu pred smrtjo naročila, naj poravna ostalih $8. bo is-owat r berna TOBRUK 4 ciasEa Zemljevidi, na katerem lahko opazujete prodiranje angleških čet v italijansko Libijo. Zdaj so Angleži že pri pristaniscu Tobruk, potem bodo šli naprej proti Tripoli ki je glavno mesto Libije. Kot vidite, so Italijani izpeljali glavno cesto prav ob obrežju Sredozemskega morja in katero zdaj angleške bojne ladje pridno obstreljujejo, da Italijani ne morejo po nji premikati svojih čet. Ta cesta je 700 milj dolga. Tudi vojska prav pride! London. — Na policijo pride vedno več žena, ki prosijo, da bi jim policija poiskala njih može, zakonske in ločene, ki so kar nenadoma izginili. Policija je dognala, da so možički izrabili vojsko in kar izginili, da se tako izognejo svojim dolžnostim. Zlasti takih, ki sen morali plačevati svojim ločenim ženicam mesečne alimonije, ni več najti. Zanašajo se, da se bo računalo, da so bili zasuti pod kakimi razvalinami tekom nemških zračnih napadov, v resnici se pa prav dobro počutijo v kakem drugem delu mesta. Kongres bo naglo določil vso pomoč Angliji Washington, 8. jan. — Medtem, ko je izročil predsednik Roosevelt vso upravo deželne obrambe odseku štirih mož, prerokujejo voditelji v kongresu, da bo vložen v kongresu v teku 48 ur predlog, da se takoj pošlje Angliji letala, tanke, ladje in streljivo, kar bo pomagalo poraziti Nemčijo, Italijo in Japonsko. Predsednik Roosevelt Je dal polno moč za izvedbo narodnega obrambnega načrta generalnemu načelniku William Knudsenu in pomožnemu direktorju Sidney Hi'llmanu, podpredsedniku CIO. Ostala dva člana odbora sta vojni tajnik Stimson in mornariški tajnik Knox. Ta odbor ima polno moč, da vodi obrambeni načrt in v to svrho izvaja ukaze, kakor vidi prav. Iz Bele hiše prihaja svarilo, naj bo vsak državljan pripravljen na večje žrtve v bližnji bodočnosti. PRIREDITEV VSEH PODRUŽNIC S.M.Z. V nedeljo 12. januarja bo v SND na St. Clair Ave. skupna prireditev vseh podružnic Slovenske moške ZY,ezr. sv. Cecilije SDZ Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Frances Ponikvar, podpredsednia Mary Zadnik, tajnica Louisa Pikš, blagajni-čarka Mary Stanfel, zapisnikari-ca Frances Baraga, rediteljica Julia Bokar; nadzornice: Jose^ phine Gorenčič, Nettie Zarnick in Dorothy Strniša. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman in dr. Seli-škar. Seje so vsako 2. sredo mesecu v stari šoli sv. Vida. Zadušnica V petek ob 6:30 se bo brala cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Margaret Stanovnik ob priliki 30 dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vablje ni. Bolgarija ne pusti Nemcev k sebi K vsem zmešanim poročilom iz Balkana se je pridružilo tudi najnovejše, da Bolgarija ne bo dovolila nemškim četam preko njenega ozemlja. BAJE STOJI ZA BOLGARIJO TUDI RUSIJA Roosevelt je ukazal organizirati dve popolni jojni mornarici Washington, 8. jan. — Predsednik Roosevelt je ukazal bojni mornarici, da se organizira v polno vojno stanje ter reorganizira bojno brodovje tako, da bomo imeli dve popolni bojni mornarici, eno v Tihem in eno v At-antskem oceanu. Takoj zatem je naznanil mornariški tajnik Knox, da se bo zvišalo število moštva pri mornarici za 40,000 mož tako, da bo štela bojna mornarica 232,000 mož. Knox je tudi naznanil, da aodo sedanje patruljne ladje v Atlantiku tvorile z dodatnimi edinicami popolno bojno mornarico. Dozdaj so imele Zed. države popolno bojno brodovje samo v Tihem oceanu. Mornarica bo v kratkem vprašala kongres za denar, da se zgradi nadaljnih 280 ladij vseh vrst. črna lista igralcev Clevelandska policija je uve dla sistem, da si zapiše vsa imena oseb, katere dobi v hazardnih igralnicah. Ta imena so na razpolago trgovinam. Ako taka oseba potem vpraša za kredit, ga ne dobi, ker smatrajo človeka, ki gembla, kot nezanesljivega. Mr. Miller bolan Mr. Ray T. Miller, okrajni na čelnik demokratov, se nahaja že dlje časa doma pod zdravniško oskrbo. Kot nam je povedal, upa drugi teden priti zopet v urad. V bolnišnico Sinoči je bil odpeljan v Chari ty bolnišnico Frank Hribar 1253 E. 60. St. Obiski so dovo ljeni. želimo mu skorajšnjega okrevanja. Belgrad, 8. jan. — Potem ko je ves svet mislil, da bo Hitler ukazal še ta teden svoji armadi pohod preko Bolgarije proti Turški in Grški, se je pa naenkrat raznesla vest, da je Bolgarija zavrnila zahtevo Nemčije in ni dovolila Hitlerju te nakane. Bolgarija se zanaša na Rusijo, da jo bo podpirala v njenem odporu. Bolgarski ministrski predsednik Filoff, ki se je včeraj vrnil iz Dunaja, se je baje izjavil, da je na Dunaju konferiral z nemškim zunanjim ministrom Rib-bentropom, toda je odločno zavrnil zahtevo Nemčije, da dovoli prehod nemški armadi preko Bolgarije. Filoff je imel pri tem baje zagotovilo Rusije, da ne dovoli Nemčiji nadaljni pohod na Balkan. t * Danes se je zbral skoro ves bolgarski vladni kabinet, obenem s kraljem Borisom, 50 milj od glavnega mesta Sofije, kjer jim bo podal premier Filoff natančno poročilo o svojem obisku na Dunaju. Sicer se je v javnosti zatrjevalo, da je šel Filoff na Dunaj samo zato, da se je dal preiskati nekemu zdravniškemu specialistu, toda ta "specialist" ni bil nihče drugi kot nemški zunanji minister von Ribbentrop. V resnici je zahteval Filoff pojasnila od Ribbentropa, kaj pomeni zbiranje nemških čet ob bolgarski meji in kaj se bo zahtevalo od Bolgarije, če prestopi nemška armada Donavo. Dasi ima Nemčija v Romuniji zdaj 600,000 vojakov, pa se zdi nevtralnim opazovalcem, da Hitler ne bo udaril na Balkan, vsaj zdaj še ne. To utemeljujejo s tem, da je bilo vse preveč strašila o nameravanem nemškem pohodu, ko je znano, da Hitler svojih blitzkriegov na oglaša naprej. Zato se sodi, da namerava Hitler udariti na Anglijo vse kje drugje kot preko Balkana. K molitvi ičilanice društva Kraljica Miru št. 24 SDZ so prošene, da se zberejo nocoj ob 7:30 k molitvi za pokojno sestro Marijo Godec v Ferfolievem pogrebnem zavodu, 3515 E. 81. St. V petek pa se po možnosti udeležite pogreba. Podružnica 50 SŽZ Redna mesečna seja se vrši nocoj ob osmih v St. Clair kopališču. Vse članice so prošene, da se udeleže. Angli ja je dovolila dovoz živil iz Amerike v Evropo Washington. — Iz zanesljivih virov se doznava, da je angleška vlada pristala na to, da odneha s svojo blokado v toliko, da bo ameriški Rdeči križ lahko poslal nekaj kondenziranega mleka za otroke v Francijo in žito v Španijo. Otroci v neokupirani Franciji nujno potrebujejo mleka in raznih vitaminov. Ameriška vlada je že dlje časa vodila pogajanja z Anglijo, ki sprva ni hotela odnehati z blokado. Pozneje bo poslanega nekaj živeža tudi na Finsko. Anglija je zaenkrat dovolila uvoz živeža iz Amerike samo v one kraje Evrope, ki jih ni še zasedla Nemčija. -o- 60 let omožena, bi rada imela mir Montreal, Kanada. — Mrs. Pierre Riendeau, stara 79 let, je prišla na sodni j o in vložila tožbo za razporoko od svojega 86 let starega moža. Poročila sta se leta 1881 in sta imela 13 otrok, od katerih jih živi še pet. žena pravi, da mož slabo ravna ž njo in jo neprestano zmerja. "Ali res želite razporoko?" jo je vprašal sodnik. "Res! Rada bi y miru preživela ostale dni svojega življenja," je tožila ženica. "Jej, jej," je rekel sodnik in povedal, da bo o tem mislil. KANADA IZGUBILA DOBREGA VOJAKA Columbus, O. — Richard Daly iz Elyrije, O., ki je vojak kanadskega polka in sedaj na dopustu, je zvedel, da bo moral na 31. januarja v armado Strica Sama. Ko je prišel za božične počitnice iz Kanade, je zvedel, da je bil žreban za ameriško armado. Ni vedel, kaj bi napravil, da se ga ne bi smatralo za vojaškega ubežnika. Distriktna vojaška oblast v Columbusu je odločila, da mo ra Richard v ameriško armado. Ko je Daly izjavil, da ne bi bil rad pri kanadski armadi zapisan kot dezerter, so mu povedali, da je njegova prva dolžnost do Zed. držav, kadar ga te kličejo. Rekel je, da bo poslal uniformo nazaj v Kanado, a naborno komisijo bo prosil, da mu izposluje časten odpust iz kanadske armade, kamor se je vpisal samo radi tega, da bi ga poslali nad Nemce. f r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 7 Thurs., Jan. 9, 1941 S. D. Z. v lastnem domu! V "Glasu SDZ" smo brali zapisnik iz zadnje seje glavnega odbora Slovenske dobrodelne zveze. Med drugimi zanimivi postavkami, ki kažejo, daje glavni odbor zelo pridno na delu in da ima na rokah zelo važne probleme za boljši napredek te naše domače organizacije, smo z zanimanjem čitali tudi poročilo, da bo na prihodnjem sestanku društvenih uradn'kov prišla na dnevni red tudi točka: Lasten dom za Slovensko dobrodelno zvezo! Ker je bil naš časopis vedno v nekakšni zvezi s to organizacijo vse od njenega postanka, se nam zdi umestno, da se tudi mi dotaknemo te točke, ki se nam zdi vitalnega pomena v nadaljnem razvoju te organizacije. Velika večina naših naročnikov je članov SDZ, torej se čutimo kot člani SDZ ;n kot urednik tega dnevnika, ki je pazno sledil razvoju te organizacije vse od njene zibelke, upravičeni podati svoje mnenje topogledno. Po našem mnenju Slovenska dobrodelna zveza neobhodno potrebuje svoj lastni dom! In prej ko si ga zgradi, boljše bo! Spominjamo se dni, ko je bil urad Slovenske dobrodelne zveze kar v stanovanju njenega glavnega tajnika. To je bil njen skromni začetek, ko je bilo še malo članov, ko ni bilo treba imeti velikih shramb za uradne listine in knjige, ko urad ni potreboval pisalnih ne seštevalnih strojev in ne velikih železnih blagajn. Saj je glavni tajnik tistih par dolarjev asesmentn lahko seštel na prste. Pa SDZ je rasla in ž njo je rasla potreba po večjih prostorih. Najel se je poseben urad, zatem še večji, treba je bilo dveh sob in končno še večjih prostorov. To so sedanji uradni prostori v SND. To so lepi in prostorni prostori, na prominentnem prostoru v sredini naselbine. Toda, ti prostori so postali z velikim porastkom Slovenske dobrodelne zveze veliko premajhni. Vedno večji porast v članstvu zahteva več delovnih moči in ti potrebujejo več prostora. Treba je vedno več knjig za knjigovodstvo. Treba je vedno večjih varnostnih shramb, kjer se spravlja v arhiv uradne listine, ki so najvažnejšega pomena za organizacijo. In v sedanjih prostorih se urad ne more razširiti. Tam je samo toliko prostora in nič več. Zato pa je prišel čas in sicer že skrajni čas, da si Slovenska dobrodelna zveza preskrbi svoje lastne prostore, kjer bo glavni odbor lahko uredil uradne prostore tako, da bo dajal članstvu boljšo postrežbo, kjer se bo uredil urad tako, kakor ga zahteva vedno rastoča organizacija. Kdor se hoče razviti, povečati, razširiti, potrebuje okrog sebe prostor za razmah. Vsako podjetje, ki rase, dozidava, če ima prostor. Če ga nima, si kupi večje zemljišče, sicer se ne more razvijati z razmerami, ki to zahtevajo in posledica je, da životari brez napredka. Vprašanje med nami je samo to: ali živimo v upanju, da bomo rasli, ali mislimo, da se bomo še nekaj časa vrt,eli in potem pa začeli lezti nazaj in počasi zaspimo. Ne, ne mislimo zaspati. Nobena slovenska podporna organizacija tega ne misli in tudi ne pričakuje. Življenje organizacij vedno bolj prilagodujemo razmeram časa in potreb in v tem pravcu gremo naprej in bomo šli naprej še v nedogledno bodočnost. Že pred dvajsetimi leti so nam pesimisti napovedovali narodno smrt. Pa li kaj čutimo, da umiramo? Ne! Nasprotno, naše narodno življenje je vedno živahnejše, ker prišla je v naše vrste naša mladina, ki je pričela šele živeti. Ta bo , vodila naše započeto delo naprej in naprej. Torej ker smo absolutno prepričani, da ima med drugimi tudi naša Slovenska dobrodelna zveza še dolgo življenje pred seboj in da bo v tem dolgem življenju venomer rasla in se krepila, ji je treba dati dovolj prostora, da se bo lahko neovirano razvijala. Ako bi imela Slovenska dobrodelna zveza svoje lastno in primernoma dovolj veliko poslopje, bi se lahko razvijala še v drugih panogah, ki so v neposredni zvezi z življenjem organizacije. V omejenih prostorih tega ne more. Kdor želi torej Slovenski dobrodelni zvezi še večjega razmaha, še večjega porasta, naj po svoje pomaga, da si zgradi ali umisli svoje lastne prostore. Kako bi organizacija do tega prišla, to je zadeva glavnega odbora in pa članstva. Naj si zgradi novo poslopje, ali naj kupi kako primerno zgradbo in si jo po dobrem načrtu uredi, to je zadeva organizacije, odnosno članstva. Mogoče je to, mogoče je ono. Treba je samo sklepa: Slovenska dobrodelna zveza naj si umisli svoj lasten, prostoren dom! Kot rečeno, bo ta točka prišla na dnevni red pri prihodnjem sestanku društvenih uradnikov v razmotrivanje. Tukaj se ne bo že kar sprejemalo nr«črte in določalo vsoto za lasten dom. Izmenjavale se bodo samo misli za in proti. Društveni uradniki bodo lahko poljem to idejo prinesli pred članstvo z vsemi pojasnili. Morda bo vsa stvar prinešena na prihodnjo konvencijo, ki lahko idejo odobri. Toda počakati z idejo do konvencije in šele tam debatirati, bi bilo samo zapravljanje časa. Vsa stvar naj se izčisti že prej na društvenih sejah, kjer naj se članstvu dobro raztolmači, da bo prihodnja delegacija popolnoma poučena že lahko sklepala o načrtu, ki bi naj se konvenciji predložil v vseh detajlih. Po našem mnenju je za SDZ vitalnega pomena, da se začne razmotrivati o tem takoj. Pridite na veselico k "Danici" Minili so lepi božični prazniki in prišlo je veselo novo leto. Ako mi Bog da dočakati prihodnjega božiča, obljubujem vsem tistim, ki so me spraševali zakaj nisem nič napisala, za božično izdajo Ameriške Domovine, ki je bila letos še posebno lepa in zanimiva, da bom letos, takoj od začetka leta zbirala drobtinice, da bom imela ob času dovolj gradiva. Hvala pa vsem tistim, ki z veseljem! prebirate moje skromne vrstice. Ne čutim se vredna časti, kot mi je ena mojih prijateljic rekla: "Veš. Frances, tvoje dopise hranim kot drag spomin na tebe. Zakaj vendar več ne pišeš?" Veseli me, zato bom poskušala kaj večkrat se oglasiti in upam, da mi Ameriška Domovina ne bo odrekla skromnega kotička. Voljo imam in tudi pričetek je ob novem letu. Ker sem ponosna, da sem članica društva Danica št. 11 SDZ, si danes dovoljujem napisati o ^naši veselici, ki se bo vršila 11. januarja v Slovenskem narodnem domu. To ne bo samo navadna veselica, kjer samo kupiš vstopnico in za eno "kluko" tikcev in greš potem z malo bolj praznim žepom domov, ne, ta naša veselica bo vse kaj drugega. Pri nas bo vsak imel priliko zaslužiti nekaj denarja. Zato se pa tudi ta naša veselica imenuje "Prize Waltz Dance." Plesali bomo ob zvokih fine Peconove godbe in samo za "cash." Svojo zmožnost v plesu naj pokažejo stari in mladi. Poseben odbor bo odločal kdo je bil najboljši med starimi in med m'.adini in ti bodo dobili brez ugovora nove "copake." Le kdo bi še mogel reči, da ne bo prišel, ker do nagrade je vsak upravičen, samo priti mora osebno med nas. Vsakemu pa priporočam, da si dobi dobrega "partnerja," da ne bo kakšne pomo" te, ker sodniki bodo gledali pod noge. če bo kateri izgubil takt gedbe in ga ne bo hitro pobral ali mogoče spraševal svojega soplesalca kaj se pleše, mu bo to hodilo napek. Spominjam se še iz stare domovine, ko so nekoč plesali in je plesalec vprašal godca: "Ej, kaj pa je to polka ali 'bolcar." Velikokrat je beseda zalegla in zopet se je prav plesalo. Zato pa sedaj tudi jaz iščem svojega druga in to v osebi mojega dragega bratranca Joe Veneta, tam iz Calcutte. Upam, da se boš do takrat že prav dobro pozdravil in gotovo prišel, da bova tudi midva zaslužila kakšen denar. Naj povem kako je bilo, ko sem prvič plesala s fantom še doma v gostilni. Gledati sem smela, a plesati pa Bog varuj! Naša mama so bili strašansko hudi. Bilo pa je neke nedelje popoldne, ko sem morala ure in ure presedeti sama doma pri učenju in domači nalogi vsi drugi pa so bili v gostilni, kjer je bilo pitje, petje in ples. Takrat sem pohajala v drugo meščansko šolo v Krško. Ko sem vide" la, da so mama odšli preko dvorišča, sem se pa kaj hitro zmuznila od tistih dolgočasnih knjig in v drugo sobo med vesele goste. Obstojim med vrati in na lahko pojem:.. . v sanjah se meni zazdi ,sreča preblaženih dni. ... Ta "Herkules" je ravno takrat igral Lopač iz čirešnjic, kar t mislim, da ga tudi noben ni znal j bolje zaigrati, pa stopi k meni; moj bratranec John V. in me' vpraša za ples. Malo sem se ozr-1 la krog sebe in pogledala če je kje mama ali ata, videla sem da jih ni in moje starejše sestre so mi pa še z očmi prikimavale, da naj grem, kar sem tudi ubogala. že sem plesala med drugimi in kako sem znala ,vsaj na noge mu nisem nič stopila. Ah, kako srečna sem bila takrat, da plešem in da me mama ne vidijo. A ta moja sreča je bila kratka, že zagledam mamo, ki mi je najprej samo zažugala s prstom in ko sem pa priplesala do nje, me je pa potegnila za kito in me zapodila nazaj k knjigam, češ, da s plesom ne bo kruha. Plesat boš znala, a šolo boš pa zanemarjala. Jokala sem, da sem se sama sebi smilila, a ne da me je tako bolelo kakor me je bilo sram. Dobro vem, da tistega večera nisem šla nič več od knjig. Tega sem se tudi z veseljem spominjala, ko sem bila zadnjič doma na obisku (1. 1937). Seveda so pa hoteli kar vse utajiti, jaz in sestre pa smo se še prav dobro spominjale. Imeli smo dosti zabave in sedaj pa ko imam priliko, da bi s plesom zaslužila kakšen denar in upam, da ga tudi bom, oh kako bi bila srečna, če bi jim mogla sporočiti, da je tudi plesati dobro znati in da nisem samo čevlje brusila, ampak tudi denar zaslužila. Torej moj "partner" pridi, zagotavljam te, da bova dobila midva "cash." Vabim pa tudi vse od blizu in daleč, mlade in stare, saj vsakdo ve, da naša "Danica" ne prireja dosti veselic, a kadar pa kaj priredi, se pa potem še dolgo govori kako luštno je bilo med nami. No, pa saj smo tudi vse članice fest in zauber in vesele. Nikar se ne ustrašite, da je nagrada za stare že meni določena, jaz samo upam in želim dobiti jo. Lahko pa se mi tudi primeri kot se je mojemu atu, ki se vedno hvalil kako fin ko-LGc je. Seveda kadar je kosil am, je mislil, da je najboljši, a Ladar pa je prišel med druge, je bil pa najslabši. Torej pridite vsi v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. ?:a veselico društva Danica št. 11 SDZ. Na svidenje, Frances Kodrich. Zadružne aktivnosti v novem letu Naj prvo moramo javiti in naznaniti vsem delničarjem Slovenske zadružne zveze, da bo letos delniška seja v nedeljo 26. januarja ob 1. uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Avenue. Direktorij vljudno vabi vse, kateri le zamorejo naj se jo udeležijo. Plesov tekom zimske sezone ne bo nič, zna pa nekaj drugega biti — kar je pa zaenkrat tajnost ženskega odseka Zadruge ako bo res kaj. Če bo, bomo že poročali. Za piknik govoriti sedaj je prezgodaj zato naj zadostuje, da vsi blagovolite vzeti na znanje, da bo v nedeljo 13. julija na Močiln|ikarjevi farmi, kar naj blagovole vzeti na nzanje uredniki "koledarja priredb." Leto je lepo poteklo in zelo malo se je čitalo kako vendar kaj napredujejo naši navdušeni zadružni kegljači v Slovenskem delavskem domu. Saj jih vendar imamo kar pet teamov. Ko bi preje kaj napisali, bi danes ne imeli kaj pisati. Sami pa najboljše veste, da se človek ne more tudi v tem izuriti kar v nekaj mesecih. Začeli so pri koritih, ampak sedaj jo že dostikrat kar po sredi režejo s svojo "bolo." Človek je kar vesel, ko jih gleda, dva ženska teama in 2 moška, to je ob nedeljah zvečer od 6:30 do 8:30, drugi team je med tednom. Vse je navdušeno vse veselo, in odkar so začeli dajati tisti lepi "KOZARČEK PIVA" prvakom večera je potem še večje navdušenje. Galerijo pa imajo največjo, vse jih h-odi gledat kar je zadružnega, kar pomeni, da je življenje med nami, da se zanimamo za razvoj in zboljšanje naših požrtvovalnih igralcev. Opazili smo tudi, da so vezi med SDD in nami še boljše kot so bile preje in upati je, ker smo koncem konca vendar obe ustanovi1 NA ZADRUŽNI PODLAGI, da se bomo še bolj zbližali. Mji ,qd isvjojie str;jn;i vemoi, da pretežna večina naših odjemalcev in delničarjev deluje in podpira dom, torej bodo veseli ako dom sodeluje z nami. Joseph A. .Siskovich, ta j. -o- M. Tekavec: Komentar k Prosvetnem "Božiču v prehodni dobi" Članom SNPJ je bilo z dne 24. decembra, 1940 v Prosveti servirano sledeče "informativno" čtivo: "BOŽIČ V PREHODNI DOBI "Dovolj je dokazov, da jje zimski praznik, kateremu pravimo božič, eden najstarejših praznikov indoevropskega človeštva, če ne najstarejši, ki sega tisočletja nazaj v prazgodovino. "Prvotno je bil božič naturni praznik vseh onih ljudstev, ki so živela v severnem zmernem pasu, torej v pasu četverih letnih časov—bil je praznik 'rojstva solnca' ali zimskega soln-čnega obrata. Primitivni ljudje 'v onih pradavnih časih so imeli dva naturna praznika v letu: zimski praznik ob koncu decembra, ko navidezno solnce krene nazaj na sever in začne naraščati dan in poletni praznik o kresu, ko solnce krene na jug in začne naraščati noč. Oba ta obrata v naturi so ljudje slavili z zažiganjem ognjev (kresov) in okinčanjem svojih bivališč in svetišč z venci rož poleti in z bršljinom ter smrekovino pozimi. "Oba praznika sta bila prvotno v harmoniji z naturo in bila sta simbol prirode, kajti pomenila sta odhod in p o1 vrat ek toplega solnca—in solnce je bilo takratnim ljudem najvišje božanstvo. "Kj je pred dva tisoč leti krščanstvo zlepa in zgrda zavladalo nad evropskim človeštvom, je sprva hotelo zatreti ta dva naturna praznika, kakor je polagoma zatrlo druge naturne 'poganske' simbole in verovanja takratnih ljudstev, a ni uspelo; pregloboko sta bila ukoreninjena v ljudski prirodni veri. Krščanstvo se je, hočeš ali nočeš, moralo prilagoditi razmeram, ki so bile močnejše od njega, pa je ljudstvom pustilo ta dva praznika—le simbol jim je iz-premenilo. Namesto praznovanja prihoda in odhoda solnca, sta dobila praznovanje 'rojstva in smrti Boga,' ampak oblika prvotnega naturnega simbola teh dveh dni je ostala— zlasti med Slovani—do današnjega dne; še danes zažigajo 'poganske' kresove poleti in okinčajo bivališča z zelenjem pozimi. Božično drevesce je znak pradavnega naturnega in 'poganskega' božiča!" Urednik "P." hoče prepričati, da krščansko praznovanje Božiča ne izvira s krščanstva, istojveti ga s poganstvom. V svoji omejenosti, mu celo spomin opeša. Velikonočni praznik "smrti Boga" (kot razvidi či-tatelj iz zadnjega odstavka), prestavi z pomladnega v poletni čas. In ker ni moglo zatreti krščanstvo" "prihoda in odhoda sonca" se je moglo prilagoditi razmeram, ker so bile močnejše od njega, pa je pustilo ta dva praznika—le simbol jim je spremenila. — Torej "odhod in prihod sonca," sta v krščanski veri pripomogla do Božiča in Velike noči! Le še sovraštvo do krščanstva, se lahko z njegovo naivnostjo (če to verjame?) zenači. Dejstvo je, da je najstarejši in najslavnejši praznik kristjanov in ostane trpljenje, smrt in vstajenje Kristusovo. Velika noč je središče katoliške vere, kot ostalih verskih sekt, ki se prištevajo krščanstvu. Ta praznik se nikdar ni mogel razviti iz poganstva. Star je toliko kot je stara vera v odrešenje človeštva, da je Kristus z( svojim trpljenjem in smrtjo, spraviti človeštvo z Bogom. Obhajali so ta praznik že apostoli. Leta 57. naslovi apostol sv. Pavel pismo na Koriča-ne tam je zapisano: "... tudi naše velikonočno jagnje Kristus je darovano, zatorej obhaja jmo praznike, ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice." (1. Kor. 5-8), ne bo neznano, da vse predpodobe starega zakona so uresničene v Kristusu. Judovska "pasha" (mimohod), ko so Izraelci praznovali izhod iz egiptovske sužnosti velikonočno jagnje, je x simbolih odkrivalo, Mr se je dopolnilo na Kristusu. In vstajenje Kristusovo, ki se je izvršilo na nedeljo, je kristjanom dalo povod, da niso več praznovali sobote, pač pa svoje bogoslužje prestavili na nedeljo. In Velika noč se ni nikdar praznovala pred 21. marcem in najpozneje 25. aprila. Dasi je utemeljen dan smrti Jezusove za dan 7. aprila, leta 30 po našem štetju. Ne bo nič obveljalo "z odhodom sonca" za praznovanje "smrti Boga." Da ne bo pisec taval v taki nevednosti, naj vpošteva: Cerkev v liturgič-nem koledarju praznuje rojstvo predhodnika Gospodovega sv. Janeza Krstnika, ki je zelo utemeljeno po evangeliju sv. Luke šest mesecev pred Božičem. In morda je (urednik) kdaj čul besede omenjenega preroka, ki so zapisane v sv. pismu: "Janez je odgovoril učencem, ki so godrnjali, da hodi za Jezusom več učencev kot za njim—On (Kristus) mora rasti, jaz pa manjšati." Toliko ima časovno zvezo božični praznik s kresnim dnem v krščanstvu. Da v simbolu, ko gvetloba postaja večja, je praznik rojstva Kristusa, ki se sam imenuje Luč sveta. In stoletja pred Njegovim prihodom napoveduje Izaija: "Ljudstvo, ki je hodilo po temi, je ugledalo veliko svetlobo; prebivalcem v deželi smrtne sence je zasijala luč. Kajti Dete nam je rojeno in Sin nam je dan; na njegovi rami je vladarstvo in imenuje se Čudoviti svetovalec Močni Bog, Oče večnosti, Knez miru." (Iz. 9, 6, 7.) Komur je znana zgodovina sveta, kakašne zmote in blodnje je človeštvo pred Njegovim prihodom uveljavilo v življenju— bo prejemal, če mu niso strasti zatemnile razuma, da je dppol-njeno v Kristusu isto, kar je na splošno ob istem času pričakovalo človeštvo. Pričakovani narodovi In za tak dan je rojstvo Od-Tešenika, naj bi v prvih stoletjih kristjani bili tako brezbrižni, da bi šele s tega vidika, ki ne more Cerkev preprečiti poganskega praznika, se domislila, da v protiutež prične praznovati Božič! Ste pa res z malim zadovoljni, če ste tako naivni, kateri v to verujete? Res je, nimamo zgodovinskih datumov na rokah, da bi dokazali, kdaj se je to praznovanje prvič obhajalo. Vpoštevajmo, da skozi malih izjem je vsa prva tri stoletja krščanstvo bilo preganjano, da je šele leta 313 svobodno zadihalo. Kajti skrivati so morali svoje bogoslužje v katakombah. In ravno tu mi je prišel pred oči posnetek slike iz katakomb, ki starinoslovci označujejo najstarejšo sliko krščanstva. Nahaja se v Rimu v katakombah sv. Priscile. In slika predstavlja Marijo z Jezusom v naročju, nad njo zvez- da, pred njo pa prerok Isti, ki prerokuje: "Devica bo spočela in ; sina. Njegovo ime bo E» (to pomeni Bog z nami)."** ka je nastala v drugi ptfei | prvega stoletja. Če je slfo : umetnost upodabljala taW> i bole, je gotovo morala ptLa riti mišljenje istega ča4' že iz tega lahko iščemo praznovanjem Božiča. neznano, da je leta 354 '■ n< Liberij ločil ta dan pra^ i nja 6. januarja, ki je nauii du Cerkev praznovala o' spomin Razglašenja Go*, ^ vega—Njegovega krsta > lj deža v Kani Galileji na L- s ga govora : > d; "Satan je tudi tisti, kiju?' motil preproste duše, a je razloček med telesoiH0ku nim, časnim in večniHj Sei ima na zemlji kaka stv^ ko lepoto, manjka ji | je bistva, kateremu edino fe ^ litev. Češčenje gre le e^TU( moči, tisti modrosti, ( ustvarila, ki je ves '^e! ustvarila iz nič . . . f^ai naj v naših srcih po tr^ vi Jezus, ki je bil rojen i^1 zas na današnji dan." r^i Lahko upravičeno trd^i.'1 je božični praznik, ne ot\ Ket na poganske praznike, f'Pre la katoliška Cerkev prvffoV< leg Velike noči in Binkf1 ir kdor hoče uživati naj siknil ezijo, naj se vglobi v 1'išnii cerkvenega leta. In sp0,"čei kje veje Duh božji in ka.'m d; rja Cerkev. Smisel člai^ana "P." pač to, da odvrne 'Sev« Kristusa. Res, da kdor jf'Pr zaživel krščanski (ne p°Pr s Božič, se je pregloboko ti ^ v dušo, da mu vsa dop%>ori nja ignorantnih piscev, pier rejo pobrisati sledu ii1 "Dr tožja po veri, otroških '"'adi v isti izdaji "P." toži ed&edet na božične praznike samo lepi spomini z " "Da let." ari. ■ (Dalje prihodnjič up -—o-- Ij Anglež Charles Millsfavil; praznoval v Berlinu 30"pe^ j, go pri konjskih dirkah. I Tod bil tedaj 55 let in ie ^trhar na dirkah celih 35 let. 'nrt! je gospodarjem svojih h Sjj( žke milijone. |nx»HnH»»imiiiiKxniri»»iin»»"xm SATAN IN IŠKARIOT gjj Po nemškem izvirniku K. Maya i).'XXTrTTTTlXIXXIIXIirXXXXXXXJLrTTTTI»II>trrYŽXXXTXXX3 p^eizrečeno sem se razvese-sliio mi je prejle povedal, ko-;al® ulovili naši rdeči prijate-piLahko si mislite, kako sem čad.' Ste se čisto brez vsake 3 zebe vtikali v zadeve, ki frič ne brigajo. Pa si sedaj 54 ne znate pomagati —. Ta-,r# godi ljudem, ki se nepo-ngini postavljajo za odvetni-ol Izgubili bodete pravdo in 3-of boste plačali vse stroške a jbljene pravde z lastnim , (jfenjem! Naj vam dobro ja!,; k#sel je. )jg^glavar je peljal Wellerja, 0(ja in sina, iz tabora, posedali vin se ^l10 pogovarjali, pa ^živahno, kakor sem posnel '' Jihovih kretenj me vas bodo spravili domov v svoje wigwame in tam vas bodo privezali na kol, vas zbadali z noži, rezali, cvrli, pekli in druge take zabavne reči počenjali z vami so se posvetovali in ]e(u^nJe je vstal poglavar, arj;al svoje ljudi in jim nekaj ,el/il, menda izid posvetovala Wellerjema. Wellerja pa .^prišla bliže, postala in se Pogovarjala, seve na-njOma, da sem ju moral sli- ?mFrn|l se bom torej," je pra-,r/ari- "Ti pa ostani pri In-o nc'h. Koj za menoj bodo ai/1^' ^akor veš, ni daleč ^ na haciendo. Ob svitu so li F koj nato napadejo?" je ^•sal mladi glasno /in obr-J k meni. Razumel sem ju. lajala sta sklepe dogovo-4 . Poglavarjem, le da bi jih r° v'az slišal in se. jezil, i Takoj ob svitu bodo napa-rn1 Indijanci napadajo najraj-)cf|anih urah. Tako je v navadi njih." lslAmpak vrata bodo zaprta jajič n€ de. Prispel bom pred o ,:u na haciendo, trkal in po-jlef mayor doma. In —." «§- se mu zlagal, da si bil na ,.' c'a si zašel in prenočil v kl,KU?" Se 36 reŽal mkdL , qJa! Tak ali podoben izgo- d%nu povem pa mi bo odprl." Pa, če ne bo slišal trka- Glavna vrata so daleč od o% alp, Vanjske hiše!' 4 f bodo čuli trkanje izse- mi odprli." I ,„Vrata za seboj spet zapr- a Bo m ,rn že kako naredil, da bo- ostala odprta. .1 'Pa ^bila zaprta a prilezete na dvorišče po u> ki kakor veš, prihaja j severnim obzidjem na dvo-. in odteka pod južnim. Po-i Je obokan, brez težave pri "je skozi." . fTudi jaz?» • Ti seveda ne smeš : Kkarji! Zaenkrat te nihče ne trf videti na haciendi, sicer bi iži zasumili, da si v dogovoru z Mianci. Prijezdil boš šele za rdbii." o^Kedaj naj pridem?" 1 reJ ne, da opravijo." •vMvorila sta še o podrobno-k"'1 m nato se je stari Weller ilfnil k meni in pravil s hudo-Ijfnim režanjem: >o> <-emu pač mislite, da sva T dala slišati, kaj se bo jutri, aifcUa zgodUo na haciendi?" 5.Seveda nisdm rekel besede. J Prvič zato," je nadaljeval, >ojer ste rovarili proti nam. Zve- m°rate, da so bili vsi vaši 0ri zaman, dosegli bomo, kar \> jnieravamo." ^"krugič pa aatc}," je pravil Weller, "ker morate tudi da je pri kraju z vami J(da za vas ni upa rešitve." Da, tako je —!" je pritrdil bi bilo le samo za dro-_ |c upanja, da bi se utegnili ke-^ rešiti, bi vam pač ne bila )0taVi-la 0 naPadu na haciendo. pet bi nam bili v napotje. J °da Pri kraju je z Old Shat-^handom! Pripravite se na j/11"*! Na najstrašnejšo smrt, IS1 Jo vobče morete mislitiYu- Poprej pa vas še obišče naš prijatelj Melton, da se vam zahvali za ljubezen, ki ste mu jo izkazovali, vse odkar sta se srečala. Veselje nad njegovim obiskom vam bo še povečala mična slovesnost. Melton vam bo namreč nekoliko roke polomil — v spomin na tisto, kar ste sami z njim naredili. Pa srečno in zdravi ostanite! Na svidenje vam ne morem reči, ker se ne bomo več videli. Yu-me pojdejo z vami svojo pot, mi pa pojdemo tudi svojo." Takole —! Vse sem zvedel, kar sta mi mislila povedati —. Rad bi bil še več zvedel in lahko bi bil zvedel, saj sta bila prepričana, da ne bom nikdar več svoboden in da jima itak ne morem škodova-Toda vprašati bi ju bil moral, govoriti bi bil moral z njima. Tega pa nisem hotel. Torej v nekaj urah so misli-i napasti haciendo —. Pohite-i so z napadom, bali so se mene, čeprav sem bil ujet —. Le niso tako čisto popolnoma verje-, da bi ne mogel uiti —. Zelo skavo priznanje —. Pa kaj mi je pomagalo —! Mislite si moj obupni položaj! Vedel sem, kedaj bodo napadli, p:a nisem mogel posvariti izse-jencev —. Zvezan sem bil, skrbno zastražen —. Herkul je ča-i še sedli k mojim nogam ter me neprestano in napeto gledali. (Dalje prihodnjič.) Kako je junaška Manca dobila moža Fazajnarjeva Manca je bilo dekle, kakršnih ni najti devet far naokoli, Brhka, postavna, močna in rdeča, z eno besedo prava gorenjska dečva. N'o'ena mati jo je včasih takole pohvalila: "Naša Manca je za tri dedce pri hiši. Močna je ko slon, gara ko vol, sne ti pa cel pomivek. še bika gre spuščat, če je treba. To pa rečem, vsak ni za našo Manco, Njajmanj tri grunte bo moral imeti, kdor jo bo hotel dobiti, našo Manco." Zlobni jediki so sicer trdili, da ni vse tako, kakor trdi Faza j narica glede možitve, in da bi rada svojo korenjaško hčer obesila komurkoli na vrat, če bi se le oglasil kak snubec. Toda kdo bi vse verjel obrekljivim jezikom! Resnica pa je, da je nekoč prišel snubit Manco bojazljiv ženin iz daljnih hribov. Domače je dobil prav pri kosilu. Manca je otepala žgance iz velikanske sklede, ki jo je imela pred seboj. še zmenila se ni za sunb-ca, dokler ni bila skleda prazna. Pri pogledu na izredni tek svoje bodoče zakonske polovice je ubogemu ženinu kar zagoma-zalo po telesu. Kar prešla mu je želja po ženitvi in prva beseda, ki jo je nesrečnež izustil, je bila ta, da je prišel kupovat—vola. Joj, to je Manco pogrelo! Saj vola še nikoli imeli niso pri hiši. Nesramnež se gotovo norčuje in misli s tem nanjo! Pridušila se je prav po domače, in če bi se prestrašeni ženin ne bil umaknil skozi vrtata, bi dobil skledo v glavo. Od tistih dob so se snubci ogibali Fazajnarjeve hiše kakor sršenovega gnezda. Fazajnarjeva Manca je obsedela, starala se in venela. Garala je naprej, kadila ko Turek, ob poletnih večerih je vriskala po vasi kakor lačen jesihar. še z domačimi fanti se je tepla. Vsi vaški fantje so se je bali, in če je šla zvečer skozi vas, so se vsi poskrili. Če je Manca zavriskala pred hišo takole v mesečnih nočeh, je na mah prenehalo vasovanje pod okni. Zaljubljene vaške punce so bile zavoljo tega na Manico silno gorke in so jo gledale postrani. Bližali so se božični prazniki. Povsod so se pripravljali, da dostojno praznujejo najlepši čas v letu. Tudi Manca je šla sama vase. Pomislila je. na svoje življenje in kar milo se ji je storilo. Dejala si je: "Ne, brez moža pa ne bom! če ni drugače si ga pa sama poiščem." Stara brezzobna vaška klepe- tulja Sova ji je takole nasve-tovala: "Na sveti večer, ko od-zvoni avemarijo, pojdi na gmajno. Tam, kjer so zare, stopi tako da boš z eno nogo stala na domači njivi z drugo pa na sosedovi. In glej v tla. Izvedela boš vse, kaj te čaka v prihodnjem letu. če boš slišala harmoniko v zemlji, je to znamenje, da se omožiš. Tisti, ki bo prvi prišel mimo, bo tvoj mož. če pa nikogar ne bo, boš morala potrpeti še eno leto. Toda postiti se moraš, ves dan ne smeš ničesar toplega zaužiti." Manca je bila zadovoljna. Težko se je sicer zdržala jedi, pa je že šlo. Ko je lodzvonilo avemarijo, si je ogrnila ruto in stekla proti gmajni. Bil je lep sveti večer, nebo jasno, luna je sijala. Snega pa še ni bilo. Prisedši na gmajno je Manca vse tako storila kakor ji je naročila Sova. široko se je vstopila, se sklonila v pasu in gledala v tla. Kmalu se ji je zazdelo, da sliši v zemlji godbo. Res jo je slišala, toda ne iz zemlje, ampak iz želodca. Post je bil hud' in zato ji je začelo kruliti po želodcu. "že slišim," se je razveselila Manca. Hotela je zavriskati, pa se je premislila. Ozrla se je naokoli. Kaj ne prihaja nekdo tam po stezi čez njive? Glejte si no, moški je! "Ta bo pa moj!" je vzkliknila Manca in jo je ubrala pl"0^i nPOTSin™ Mož, bil je Kočar Jernač, je zagledal, da drvi nekdo proti njemu. "Križ božji in vsi svetniki, vrag leti pome," se je prestrašil in že so ga nesle stare noge, kar se je dalo. Manica pa za njim. Kmalu ga bi že bila dohitela, ko se je nenadno spotaknila ob zamrznjeno grudo in padla. Medtem ko se je pobirala, je zagodrnjala: "Nič ne de, ne odide mi, saj ga poznam. Jernač je, če ni drugega, bo pa ta dober." Jernač pa je že pribežal do vasi in izginil za ovinkom. Takoj po božiču sta se odpravili Fazajnarica in Manca k Jer-naču snubit. Prileten fant je bil in nekoliko naglušen. Komaj sta mu dopovedali, po kaj sta prišli. Jernač kar ni mogel do besede. Majal je z glavo in nazadnje izustil : "Na sveti večer sem mislil, da pride vrag pome, na, zdaj si prišla pa ti, Manca. Kaj bi vam neki še pripovedoval! Jernač in Fazajnarjeva Manca sta bila najsrečnejši par pod solncem. Stara Fazajnarica je pravila po vasi: "To ti je mož, naš Jernač! Gruntarski se naj vsi poskrijejo! Rečem vam, vse je tako, kakor Manca hoče, Jernač si še ziniti ne upa. O, naša Manca je bila in bo pridna. Gara in peha se kar naprej kakor vol; kaj vol, kakor kobila! E, pridna je naša Manca, to vam nnvpm IZ DOMOVINE —Družinska žaloigra na Po-brežju. V Nasipni ulici 86 se je odigrala družinska žaloigra, pri kateri je sodelovalo prebivalstvo cele ulice in sicer precej aktivno in ki je zahtevala dve žrtvi. 42-letni vpokojeni sluga hranilnice Alojz U1 je bil nedavno odpuščen iz umobolnice, kjer je bil precej časa na zdravljenju. Izgleda pa, da to zdravi je je ni imelo posebnega uspeha. U1 je bil zvečer na neki trgatvi, s katere se je vrnil močno vinjen domov. Ko je že legel v posteljo, ga je naenkrat spet prijela blaznost, pa je navalil na ženo s kuhinjskim nožem in jo hotel umoriti. Zabodel je nesrečnico v glavo in hrbet ter ji zadal več nevarnih ran. V zadnjem hipu se ji je posrečilo pobegniti, pa je ušla na balkon ter od tam skočila s prvega nadstropja na vrt, kjer si je zlomila še levo nogo in obležala v nezavesti. Umobolni mož je divjal z nožem v roki po praznem stanovanju, potem pa je stekel na ulico ter hotel še naprej mesariti ženo. Tedaj pa so se že zbrali okrog sosedje, ki jih je prebudil silovit krik žene. Prihiteli so oboroženi z gorjačami in latami ter so od vseh strani navalili na Ula. Tako so ga obdelali, da je nesrečnež tudi sam padel nezavesten poleg svoje žene na tla. Na petih mestih so mu presekali glavo, pa tudi po ostalem telesu je dobil toliko udarcev, da je ves črn. Potem je prišel reševalni oddelek ter je oba odpeljal v bolnišnico, kjer sedaj ležita skupaj. Stanje obeh nesrečnih zakoncev je precej hudo. MALI OGLASI Trgovina naprodaj Proda se dobro urejena trgovina s stenskim papirjem (wall paper), barvo, varnišem in linolijem. Lepa prilika za Slovenca. Vprašajte na 6005 St. Clair Ave. (9) Soba se odda V najem se da gorka soba, vroča voda; vse udobnosti. Blizu vogala postajališča ulične železnice. 1007 E. 71. St. (8) Išče se kuharica Išče se dobra kuharica za v gostilno in sicer za petek in soboto od 4. ure naprej. Stalno delo. Vprašajte pri Three Corners Tavern, 1144 E. 71. St. (8) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek scrviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje iti dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE NU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Fopravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje važega avtomobila. Delo točno in dobro. , Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmorc 2237-M SDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Slika nam kaže ostanke ameriškega bombnika B-17, ki je treščil na zemljo v San Bernardino narodnem parku v Kaliforniji. Ob. tej priliki je bila ubita vsa posadka, šest mož, ki so se nahajali v .bombniku. Mrs. Roosevelt je sprejela nizozemsko pnncczinjo Jnlijano, ko se je slednja mudila na obisku v Beli hiši. Dospela je iz mesta Ottawa v Kanadi, kamor se je zaiekht na b: i?u pred naciji. Njen. soprog princ Bernhardt in njena mati pa sta v Angliji, Naznanilo in zahvala Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminila naša ljubljena soproga in mati mmm stanonik Blaga pokojnica je preminila 8. decembra. Pogreb se je vršil iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in potem na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njeno truplo materi zemlji. Pokojnica je bila rojena v Gamlnah pod Šmarno goro. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti drage pokojnice. Ta dokaz vašega prijateljstva nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnice. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu kakor tudi vsem, ki so prišli kropit, ko je ležala pokojnica na mrtvaškem odru ter onim, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Najlepša hvala Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb in najboljšo postrežbo. Hvala članicam društva Svobodomiselne Slovenke, It. 2 SDZ ker so spremile pokojno na pokopališče. Hvala nosilcem, ki so pokojno spremili na grob. Hvala gospodu Andrej za cerkvene obrede. Hvala še enkrat vsem skupaj za vse kar ste nam dobrega storili in nam bili v tolažbo. Ti, draga ljubljena, nikdar pozabljena soproga mati počivaj v miru in rahla naj ti bo ameriška zemlja. Odšla si k svojemu stvarniku, da sprejmeš iz njegovih rok plačilo za vse kar si dobrega storila v življenju. Mi se te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva — nad zvedami. Žalujoči ostali • FRANK, soprog BENO in CYRIL, sinova VALERIA poroč. Shock, hčerka Cleveland, Ohio, 9. januarja, 1941 onumiiflnnmmmnoHfflMmDiniM g| i Sigrid Undset: 1 I KRISTINA - LAVRANSOVA HČI 1 a i II.—ŽENA Hniuiiti]C3itiiiiintnciiHiiiiHnic3iiiiHinuic3iiiniiuiiiE3iiiiiiniiHC3iiuiiiiiiuc3iiiiiiiiuitanniiiiiiiiC3i(tH[iiiiMnH "Gospod, saj vendar ne boste nadlegovali tega dobrega viteza s to davno stvarjo. Kot sem vam že rekel — sam v vse to nisem kdo ve kaj verjel — in tudi kes-neje, ko sem mu bil to dragocenost izročil, nisem nikdar opazil kakšne razlike med nama —" Gospod Guttorm se je kroho-taje nagnil naprej, nato pa so možje drug za drugim odnehali in se na glas zasmejali. Nadškof se je tiho hihital, pokašlje-val in majal z glavo. Bilo je splošno znano, da gospod Ivar v nekaterih stvareh hrepeni po boljšem, kot mu je sreča mila. Kmalu pa se je bil eden izmed korarjev vendar toliko zresnil, da jih je utegnil opozoriti, češ, da so se zbrali z namenom, govoriti o resnih stvareh. Erlend je precej ostro vprašal, ali je odkoder si bodi prišla kakšna obtožba zoper njega in ali ga zdaj zaslišujejo — če je bil dobro razumel, so ga klicali samo na pomenek. Pomenek se je nato nadaljeval, vendar je nekoliko motilo, ker je Guttorm Hel-gesson vedno ijnova prasnil v hehet. Naslednjega dne, ko sta svaka jezdila z Ranheima, je napeljal Simon pogovor na ta sestanek. Simonu se je zdelo, da jemlje Erlend vso to stvar hudo zlahka — toda on misli, če je prav razumel, da je med velika-ši več takih, ki bi mu, če le mogoče, radi kaj obesili na vrat. Erlend je dejal, da dobro ve, kako radi bi to storili, če bi se jim posrečilo. Kajti tu na severu se pač večinoma vsi nagibajo h kancelarju — izjema je nadškof, v katerem ima Erlend zanesljivega prijatelja. Toda vse, kar Erlend ukrene, se sklada z zakoni — vsekdar vpraša za svet Klonga Aressona, svojega pisarja, ki je od sile izveden v postavah. Erlend je zdaj govoril resno, nasmehnil se je le mimogrede, ko je omenil, da nemara nihče ni slutil, da se bo v svojih zadevah tako dobro spoznal, kot se — niti njegovi ljubi prijatelji tukaj po dolinah, niti gospodje državni svetovalci. Sicer pa še ne ve za gotovo-, ali bo ostal v tej službi, če dobe veljavo drugačni pogoji, kot so bili pod Erlengom Vidkunssonom. Ni se mu treba, zlasti o»raC vsakovrstne dobrote, zatorej je članstvo in splošno občinstvo Pr;o v vljudno vabljeno, da poseti veselo zabavo, igre in plesne veselice ilelg] *>lja zarj iti ) »rj, »je, |zrj ipOA venske moške zveze. leds VABI ODBOR ^4,4.4.4.4.4.4.4.4,4.4.4.4.4.4.4^4.4,4,4,4,4,4,^4,^^4,4,4,4.4,4,4.4,4,4.4,4.^4,4,^,^,4,4 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem jj' znancem prežalostno vest, da je nemila smrt odvzela iz naše sre^t) ge preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta l „ 1 nc John Fuduric " ki je po kratki bolezni spreviden s svetimi zakramenti v bolnisn" v izdihnil svojo blago dušo in za vedno zaspal dne 7. decembi* 1840, v starosti 54 let. Doma je bil iz sela Vijenac, fara Sv. Tr°'Sre jiea na Hrvatskem. igjjjj Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Pavla smo ga položili^, večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 10. decembra, 19^ e-V dofenost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Rs'llla Joseph Misich za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev im na pokopal lišče za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne' obrede in ^ tolažilni govor v cerkvi, obenem tudi prisrčna hvala Rev. Mich^er Reagan in Rev. Leo Medic OFM za asistenco pri sveti maši. jg, Prisrčna hvala vse'm, ki so nam bili v tolažbo in nam bili „ pomoč na en način ali /drug v teh žalostnih dnevih kakor tiw29 vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krS'Q^ ter se udeležili svete maše in pogreba. Posebna lepa hvala vseHj) < ki so prišli sem izven mesta in se udeležili pogreba. ba Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so zadnji pozdrav PO^Cga nemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mi-, in Mrs. I*e'' Nickcff, Mr. in Mrs. Mike Mihalic družina, Mr. Tom Fuduric, in Mrs. Valentine Laush in družina, Mr. in Mrs. Mark Fuduric družina, Mr. in Mrs. Mike Krivacic, Mrs. Mary Brozinic, Mr. Mrs. Joseph Polovic in družina, Mr. in Mrs. Anton Bokausek. in Mrs. G. Klassan in družina, Mr. Frank Dežel an, Mr. in Frank Bizily, Mr. in Mrs. Carl Spretnak družina, Mr. in JVPT e Victor Piccoli!, Mr. in Mrs. Nick Spelich in družina, Mr. in s Louis Lah družina. Mi-, in Mrs. Louis Stark družina, Mr. in M^a • Andy Torok družina, Mr. in Mrs. Jack Smole družina, St. PaU1 ■ 12 Church Choir, Kromex Corporation, Employees of Ohio Mech&'po s nics Laundry, društvo sv. Josipa, broj 99 HBZ, CIO-SWOC. & Prisrčna zahvala vsem sledečim, kil so darovali za svete maš«' ' Mr. in Mrs. Mike Peric družina, Mr. in Mrs. John in Helen Mar''£Tli cic in družina. Mr. in Mrs. Jose'ph Radocaj družina, Massillon, Mr. Joseph Fuduric, Mr. in Mrs. Anton Bokausek, Mr. in Mi*. a Louis Krivacic, Mr. Frank Deželan, Mr. Ignac Jeray, Mr. in John in Rose Brodnick, Mrs. Anna Laznik in družina, Mr. NiO'jr Tome in družina, Mr. in Mrs. Valentine Markuzic družina, IVlf Anthony Kossan, Mr: Lawrence Bandi in družina, Ann Pintaricftf jj. Mr. Casimir Kozinski, Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in J. Hlad Jr., Mr. in Mrs. Podrzaj, Mr. in Mrs, John Jelenic družin* Mr. Andrew S. Venglarchik, Mr. in Mrs. Tom Vlasicek, Toma«'1' Ty družina, Bonna Ave.; Mr. in Mrs. Louis Stark Sr., Mr. in Mr* Joseph Smole, Mr. in Mrs. Joick Smole Sr., Mr. in Mrs. LoU>VU£ Shuber, Mr. in Mrs. Jack Smole Jr., Mrs. Anna Sribar, Mr. Fran11 Banich, Mrs. Anna Laurich, Mr. in Mrs. Markuzic in drmin^ 0 Mr. Sribar, Mr. Carl Winter in družina, Mr. in Mrs. Steve Neic'1^ in družina, Mr. in Mrs. Frank Kuhar družina, družina Zaje, S'' .' Paul's Church Choir. *Uk Enako tudi prisrčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobilih na razpolago brezplačno pri pogrebu. f _ Iskrena hvala članom društva sv. Josipa, broj 99 HBZ in CIO'. 111 SWOC za lep sprevod, posebno pa nosilcem krste!, ki so ga spi* pek mili in položili k večnemu počitku. L Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in S*! novi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. i F] Slučajno, če smo kakšno ime pomotoma izpustili, prosimo, d^ Jjg se nam oprosti ter se želimo vsem prisrčno zahvaliti. , Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, Tvoje trpi}®' r nje se je dokončalo in v bridki žalosti želimo, da počivaš sed^'tllk mirno v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo ameriška zemljJjL Ohranili Te bomo vedno v sladkem spominu in večna luč naj v sveti. ki; Žalujoči ostali: ^Or ROSE FUDURIC, soproga. BARBARA STARK, MARY MILLER, CATHERINE BALAWEK'j DER, HELEN BOKAUSEK in ANNE FUDURIC, hčere. P MIKE in JOHN, sinova. Pa NICK, FRANK, JOSEPH in FRANK, zetje. ?lj( JULIA in CAROLINE, snahe; in pet vnukov. fti}* Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Marko Fuduric, v stari do',^ „( movini pa dva brata. ' Cleveland, O.. 9. januarja, 1941. nik