i Uredaliki la «ptvaiftki JfTl jUtAtiMU uj^hm-ui. M ^rotfl Hffir^ 1 offio* of paMtaJML Ji V .t»MT fcoUmrtaU STEV.—NUMBER 127. VAINA delavska postojanka JEJ v okraju mingo. VELIKA STAVKA VLADNIH UELUtBSNOBV V ITALIJI; UOlTBLJI IS PKID1U- OD KONČANJA TEGA BOJA jI ODVISNO, KAKO 8X OBE-NE KAMPANJA ZA "ODPETO P nVT A WTDA " SEBT OBSOJENIH ZAMOBC IMA 10. JUNUA ÜKE1TI ELEKTEIČNEM STOLU. Ol ' BODO POMILOSČENl - " v': , '..T-.. pros I.ABTNINA i e x* wwrrr PODPORNE JfDmrTI Cm. ogla-v po ¿—vor». Mu»* se — "M*. ,rr d(u, 7 junii, M nadalju* de Nar^wTt ¿dtojsae ¿rinvo (km Ckk.*o) aa Ute. UM - bit« prf^ov. eoc. klubn. Fred Ut. l« ii.tC m tot Mum Chicago H*> aa tal», M « m M let* «et te debat« i»; "Diktatura pro M 1166 M tri Inn NmUV M VM, htr IM »Uk I "FHOSVETA" 'hieago »6.f>U, a»4 foreign «m*tfm l»^ 15X773? Je • w h i'ë lloyd george se boji strahov, ki so jih POKLICALI ZAVEZNIKI. Oči vidno je, da LIoyd Georgu ni vieč, da je Poljska upadla v Slezijo in celo vt popolnoma nemška mesta. Britaki miniatraki predsednik je svojo nejevoljo o tej taktiki povedal prav naglas. Seveda ni ministrski nik govoril tega is sočutja do nemškega ljud« pri ministrskih predsednikih je najti prav lastnosti, ki so poznane kot sočutje do ljudstva. Ampak Lloyd Georgu je znano, da sedanji dogovori niso vako-trajni, da se tisti lahko spremene v bodočnosti v sovražnike, ki so danes prijatelji, sovražniki se pa pobratijo in postanejo dobri prijatelji, če jih vežejo skupni interesi. Poljaki so ustrelili že nekaj koilov in Ltoyd George jih zdaj ne svari prvikrat ¿S # t Uddi so v Rusijo, ker so mislili, da je Rusija tako oslabljena, da pojdejo na sprehod v Moskvo. Ali komaj so udrli proti Ukrajini, so tudi pritekli iz nje. Bežidi so, kar so jih nesle noge, da rešijo svojo armado pred popolnim zajetjem. Izgubili so skoraj svoje glavno mesto. Od hajali so proti Ukrajini v prepričanju, da se vrnejo kot zmagovalci, a vrnili se kot premagani. Vršitose je splošno glasovanj^ v Zgornji Sleziji, ki ni končalo ugodno sa Poljake. Dokler ni bilo referenduma, so ga Poljaki zahtevali. Ko je bilo splošno glasovanje končano in je ljudska večina odločila, da noče imeti nobenih stikov s Poljsko, so poljske neregularne čete naskočile popolnoma nemška mesta in napadie tudi mednarodno posadko zaveznikov. Človeku ni treba, da je ministrski predsednik da spozna, da taka taktika povzroča, da Nemčija in Rusija postajata naravni zaveznici. In prav lahko se zgodi, da nastane med njima sporazum, kako je treba obravnavati s Poljsko. In ko sta napravili obračun s Poljsko, bo toliko ložje najti pot, da obračunita s Francijo, ki bi prav rada zasedla ruhrsko kotlino. Takile strahovi ustajajo pred očmi Lloyd Georga in zaradi tega mu ni prav nič všeč akcija Poljske, katero je obsodil s prav ostrimi besedami. Kajti če pride do taKih akcij, je šel mir po vodi, pred obnovitvijo svetovne vojne pa ima vsakdo strah, kajti rane svetovne vojne so še tako odprte, da jih lahko vsakdo vidi, ki ni slep/ In Lloyd ' George ne spada med slepce, ampak prav dobro pozna nevarnost, ki jo prinese nova svetovna vojna. Takrat ne pojde več sa delitev narodov, ali izdelovanje novega zemljevida v Evropi, ampak dogodi s$ lahko, da aesede stari gospodarski režim, kot sta razpadla kajzerizem in carizem. , m |Mak, Uoyd George ni bedak, pa tudi slepec ni! In jp pote, zakaj zdaj ošteva Poljake zaradi njih, imperija* listične politike. .r M ■i ■ m A r enaki preyi leta ri jata ali P*r mokracija" in "Moč MLaL /i.U«M»V " Klub vabi v»e ke. ki m zani vprašanje. venaklh > njih lastnina, lastnina slovenskih delavcev organizira-nik v Slovenski narodni podpor ni jednoti in «i 4aet privatnega ki a . da sem ae pr«eelil in sedanji moj sm a* # -UMu • ls*e oval "Uat ele* venskih del****", toda Utfub temu niae mmogel dojjiuitit j^^il Je vzrdk nje (r«v No fdednjtt sem njegovo I ¿al. da se «a lota ali j*t|k* ki ga »žila v grob. Ke 00 zvedel „ unal njegovo lile solze, ker kdor mora umreti« za in take bo tudi dclaveav f Setje imenujejo, vae načrte, d* mu njo slovo venet terem bo ata|* «•friHta temlja-n<4)eika naj ti imune, ne posije tvojo«* grofe Inttoh noba saj te hitro prHSne t^jedn ti.M " \.....;; • Svarilo se ga je mnogokrat, naj ne hodi* at lete' rieležev^l m I tet, peaebno i» t tem vidi. ia ae bo fctneA» vendar enkrat vreanišila adMitev alo- bankirja, kateri liât k delavske interese ei za Dunaj. — «ndigi ponesrečen* •klet" Korina, ko je namerava '¿'r obnoviti *Uro avstro-ogrsko mo narbijo, je vabudil oWo pozornoet na propagando, katero vodijo bdburžani ipo vsej osrednji SvrepL Kot je mo*oit apoznati k otnan» gibanja HaWburfanv^ljt»i obe stran ki. V reškem «noru smo intern-ïtfralt, toda ne v dobro svrhe. Tirolska, . o(4 ' driavijanov Čfehoslovalike, ? nasprotujoč re-"irâfvnavi, ad, evaapakth aljeV. ki «o bUi Jako inte doleti «ezijske meje so d^iivaQ senatorji-pori ae, zakaj Zdrušene drlave ne po vam ie vei «e Svarilo aa na Je, da barkuloKo. ako bo taka dan. Toda vae ni niš bil je trdovraten in je uresničil©, kar so mu napovedovali, zvrnil ae bo v jamo in nikdar več se ne bo vzdignil iz nje. . . ^ ; I "Hiat rioveimUli delavcev zal k«liko mu je za 4aUvq|. Danes pa dalavel pril vesti jUl mu bodo kazali hrbet, k ne bodo takemu ne boMp: ga. kot da ee v ro ai aam koj rekli: "Naj podiva v 'i uboVtevček1! ker te nihte val le ji bolezni, te nekaj ae toka k njemu. In ti so pa od danes do jutri. Vae naprednejše ot»* ganisacUje so te •» pustila^fc Si i te AU JE RAZLIKA MED BANDITOM IN PROFIT ARJEM? dve ime in tudi i prepričan, da za kratek d ve rnem 'V- Ce tolovaj napade Človeka na cesti in mu odvzame denar, tedaj ae ljudje zgn£*Jo nad činom in policija lovi hudodelca. Ce ee taki roparski napadi mnofte, tedaj vele-(izniftko časopisje stoka, da ljudska morala prtyfeda ki ta je čas, da ee cestni roparji kaznujejo a smrtno kaznijo. Kadar pride delavHka gospodinja v prodajalno k pro-fitarju, da nakupi potrebne življenske potrebščine, ji pro-ftar ne nastavi samokresa na prsi in ji reče: 44Daj denar, «e ne, te uetrelim." Nak, kaj takega profitar ne napravi Ampak on pravi vljudno kot fentleman: <4Ooepa takele ao cene. Kmalu bom bankrotiral, kajti prodajati moram z izgubo." . • «i, ' / -T, | aPv3r In ko delavske tr»*podinja zapusti prodajalno, ima Hprav malo v košarici, njen denar je pa ostal pti profitarju. It lega sledi. ga dim, kak« boleha nn Miki in da ooiccen se \ e imenuje delam V je * «f*. Ta Hat i venakUi Ake M bi bi ne Ml ae drugi dnevno pa Is rjo v. \Mh delaveev" éest ne. Nsvea». aH al t lar Peter ■anje. ali mijav\ da ata. 'Liât dolar drniji. kot ki tndi gMS^ «t: Wilson, »epi v glavnem zato nasprotoval. ker sem zagotovo ve-del, da napravi razkol med Ame-rikanoi ter poveča naspPotja med iv^mi. i katerih so ae pojavi Sat, kot vam je znano ¿eta ee po krvi. ' rev dobro vem. da,vahod blaraka meja. ki deli Mad-in Eucminsko, ni pravična gospodarskem In IW nem oziru. Ne glede na to je ta meia upravW nastanil, organizira} proipagan do. Največja podružnica te pro-pagande je bita v fh-eiburgu. in ooleg tega so bile ie podružnice v Genovi in Btam. glavna vaoU im « rojalisti nad sto miUonov frankov. Takoj "ob prihodu v Prangin je Kari dobU Ž6-milijonov frankov, $n iart jwaeev pome je, ko* je bil ta denar porabljen, je do bil ponovno «2 miljonov fran kov; in ko je bU ta denar zopet porabljen, ao francoski narhisti poslali ponovno. Dolgo ¿asa je bU nav/<čelu te propaigande v Prangin u stotnik Workman, katerega pozicija je bila pa zelo zMiljan«, ko se je zvedelo, da je manipuliral z denarjem. ki je bil -prispe van v svr-ho habsburike propagande, «prid Kappovemu monarMatWnn-mn puču. Zvezo med Pranginom in dragimi propagandnimi sredi šči v Syfei so oskrbovali razni Hadvojvodje in «ani drugih iple šldb rodbin. Iz tega vzro ko je veliko članov habsburške paiM| vposl jenih t raznih me «tih v Švici, H pomagajo pri po-pagandi Friderik, bivši vrbovn poveljnik avstro -ogrskih armad biva v Bernu. Nikolaj, stric biv šega cesarja je v St. Moriteu. nadvojvoda Bvgen je v Baselu in nadvojvoda Peter Ferdinand ftfl Luoernu, itd. Nk j vež jo propagando so pa Hnbabutfani vodili v Avstriji sa mi. Najbolj ao se posluževali pri tem te metode, da ao prispevali velike vsote denarja raznim dobrodelnim uetanovam, ker so ae kotali na ta naftn prikupiti pri Undftvu. Največjo pažnjo ao pa posvetili tajiirjanju svoje propagande v časnikih, katerih ao fte' preeajknjo levilo pridobiU na svojo stran s tem, da so jih financirali. Največjo propagando je vodil list "Die gtaatswehr" katerega «o izdajali monarhiati pod vedstvom nekega Wolf a. 'Poleg tega so bili tudi raeni krožki, katere ae organizirali bivši avstrijski častniki, med katerimi je bil najbolj znana orKu nizacija z imenom "Die Organization der Royalitischen Anti-Še-mMeohen Offtzieren" (Organizacija rojalistiteifc anti-temit sklh častnikov) J. katero organize <*š«|o je ustanov^ nek t)oročnik Vidal; ¿lani te organizacije *o bili v veliki večini prejšnji častni ki. Vm monarhiitieno gibanje na Dunaju je pa vodil polkom! Poleg Usta "fHaatswerhr" sU vadila za Hababur- iane še llata "»tontags*ei»ungM ¡n "Beichpost", toda le v toliko. kolikor n^ta prišla v nava-križ a programom krščansko-so-oiialne stranke. Toda ta stranka je eama podpirala gibanje za vpoftavitev hailjsurške monarhije; toda v nji afmi so pa tudi pristali gibanja aa združitev Avstri-z NewAjo in dosledno nazprot- po Kran, da nje v o Bt ■so Ta propaganda je bila zelo raz* ' šlrjena po vseh biriHh deželah vstro-Ogrske ln največji od dobila med klerikalci bo. ■HDs Jugoslavija ni bUa aa«teja. je 8a mo umevno in habeburlka propa ganda je bila največ razširjena m in Hrvatskem med Iiudstvom. ker.ao se ■l*. edgo v vladi znal. agentje. tajni in jav- pa treba mbliti.ia Je a zadnjim ponesrečenim poizkusom Korina habsburifca propagand i prenehala Ko, ao propagandni videli, da so ae prenaglili, oziroma, in ste vseh dežel — pridejo — hahahaha t — «aŠH -haha - BmHo - bahahal Dovolj je, da ne potyno. k r ■ • • • ' '' ' \ Sto ubitih! — (Aha, v barbarski Rusiji, kajne 1 — Ne1 Torej » v dleziji; tam ee zverine koljejo, kakor da ne vedo, M. «b tršifatwki ljudje. - Net O, j ,, 'g ■ , MlMfl lB MIM ^anmlh I Zdruiitnai odbor: ^ » H " Psa iiit »7 ' » ' S4S hfkvtl4 DtluH Mtaki ^ uiiaiucimuiM, dl'Wv. I, IM4 li *MtM Am. CkiMf^ BL i iT) , ■ » ^^ Ja J» wi^b i®®® Clalf Av^f zakrivile slabega finančnega k Uwiih Ckt«M«. 1». rooroaa as naslovi, a« lAtva m .tvasi, m m «l m «m a. n. F. 4, a*r«i a». umni gvcn S iuoajniIkimi rosu m PH^I ii n| ^|H|J|)| m »uiti dajala« BAKRENE KOTU * POOBLASTILA HATHA »KBKDBR «t 19 m rojak« po gslL Ameriki 4 mora Mati, kaka m po-tila/ ladsluisjo. PUi mn In Ki svoje sad«vo, p« H bo na-ta« pravilno, da II ne bo li grunt prodan « nepravi! VICTORIA SUPPLY 704 Marta* Mg* Na» Tatfc, Zanesljivo in hitro hrvaški kralj je IZVRŠIL SAMOMOR, njegovi obveznosti zna IAJO POL BUL/ONA DO-LAKJBV, NJEGOVO PRI- .. BàOtENJE JE ENAKO ■. *NIČLI. " Špekulacij« «o ga premoženje in % — i pripra zaupan i vile denar. ob Ghicago, HI. — Pred pet in »Ivajset leti je prišel George 'ijiiS iz Hrvatske, ^iastanil se je v South Chicagu. Nekaj V Veta CrW je H&vwwwt « »«*ispo^a-nice. On pravi da U preiskava sko kriK Mtero ^ ix2Vali kapi- ie ,pi!atJtv° t «Matični zarotniki. Nf vseh «t neh Ameriko se je )i Jednota Slovenska Narodna ILLINOIS. odgovorno * smolo v kateri ae,n,h Amerik jf> nahajajo železniške družbe mka- j- ttft U aniM« kor pa niao iele.nii.r.k, loia.a ijetja, vaak Čas pripravljeni uni- Manjšina delničarjev Wiscon 'ii. . lUSAMm11 Okraja McDowell In togan sta pa tako pod kontrolo poslušnih ■9 najemnikom, da organizatorji n« asor«jo vstopiti v ta dva okraja. Ubija jeleni prvikrat prodrla v okraj Mkigo. Bil je t^ prvi issiv Garyjevth interesov. , v r Odborniki rudamke organisacl* je menilo, da je bila vojna v o-kraju Mingu auspSlsdtratfA zaradi teb v/rokov t Da si «pode delsv-ake «trokovne argankaeije s Po« cahontaa-Thackerjevega Vfemo-go ve ga poUa in da na tem' »re« London, % jun. — Leonid Kra- mogovem polju in na preawgovem ...... n. r. t« «N ta a * Springfield, Ql. — Legislatur-1 sin M je ^^ vcnji fe j ni senat je sprejel dve kriminalni L ¿ondoDf M j6 ko m »n pn-dlogi. Prva predloga določa ..„^..»»„jj pn. smrtno kasen zavestni rop, isvr-l^ ^ Lenin "iasRanii.,Wli šen t orožjem. Za predlogo je gia- . • komuni-m. « ftuaiii in pričan, da izmed sto obtožencev. , bo komaj eden «poznan krivim, TtJSrl'v!? ,, , f, ker je kazen pretežka. Pr®« taanom.v bu»kv\,. V««-, Urica poirkala na,.vrata, ni bilo . Po tej predlogi je lakko eestmjl»«» jo-bitra ________ odgovora. Pogledala je akozi luk-Lopar obBojen najmanj na štiri- jf." ** Ča«a, da so bkgajnc njico v ključavnici in je videla, najst let ali pa na vešala. dala. Nafc odaoiaji s^ vnanjfah tUH>kovnih orgatiiaaei (la leži na postelji. Na mizi e le-j Zdaj je smrtna kazen določena zalsvetom sioer zahtevajo gotovo, žal listek, na katerem je bilo za- um0Pi izdajstvo, človeški rop in vsote kompromisa, ampak to ne ipisano^a se boji, da izgubi pa-(navaden cestni rop s strelnim o-J pomeni, da optmtim* komuni«*! polju v Aiiabain^ vporabijo samo tujezemske delavce. Jeklarski, podjetniki sodijo, da na te^ po 1 jih lahko produeirajo tolika ara-moga, kolikor ga fotarafeujejo je-J klame. KmUr «e to iavrM, m lahko prične velika ofcnsivs K^udn U ' ■ -- - ' fa «drobljenje delavskih strokovnih r^ ¡CTTITTtUr »• premogavlh poljih aapaAil BliSlg me m . llUnoi«u>. Oklahomi in Sdiai mmmm i SLOVKflSKI ZDAAVNIK v '' m DR. M. MILOJEVlCf PNj« M vojaški «Aravnlh la met. Na tleh je ležal samokres. rožjem v roki. lin da povtan« Rusija ki -se nadaljuj« toliko] ■pnšik^lk strokovnih orgattbaoij popolnoma prazne, pridobitve pet iu dvaj set let pa izgubljen«, ki «o ogromne ŠrIva. . i Radarji v okraju Mingu, ki «i v snegu Druga predloga določa, da se na država. Takoj v začetka «no Un#ko eimo hodili bosi cestnemu roparju ne sme odpusti-1 rekli, da bo Rusija morala nakoUn katfV|h *rviiiM «o «eat Iti jetni&a kasen, četudi je pri-1 ko popustiti» sko ne bo Kvropa pravi jen dati besedo, da se po- tskoj sledila revoluciji v Rusiji, boljša. Obe predlogi bo«ta pred- U to se zdaj godi,M loženi zbornici, kjer najbrž doži- -?- vita poraz. Ljudstvo ne verjame, rUdg ^ 9mm m da stroge kazni znižujejo število j d Do sto o^b mrtvih in do pat ' ^ ^ ^ ^ ^^ ZAMORSKI DEL MESTA V ^SVIM P02OAN. ranjenih. hudodelce, v sreanjem v.^u jMduik wirth je včeraj govO- H* - Najm»nj „to U ^o. d~«lh osel) je mrtvih, do Pet sto pa ra-rski d< i . .nA ^ pripomočkih sa re4no plače v saj« njenih. Ves z^norsti del mesta jek T.Tje Š^L t, vojne odškodnine. Bekel je, da skoraj požgan. To je posledicah» ^"i nno,v «¿Llo ampakUor» nemško Ijuiktvo zniiati la-plcmcnsU boja, ki Je -tala ^^ ^ datke do skra^ meje U poroti ker ko hoteli belopoltniki linčati ^^f111 "" • produkcijo. Vsako uvala^je luk- nekega z.amorca. Poročila govoJ^vlwt0' __«urij bo ustavljeno, Poljodelatva - la je bilo okoli dva tisoč belo-\vkixL reZOLUCUA SPEE- aa mora povadignitl da najvišje Hi Mikov oboroženih z razniiii v^m stopnje. Domača živina «• m^a strelnim orožjem, ki ao «treljali _Z iiadome«tlti z motorji, da m pn kot obsedeni v . »morske gruče, gt JoMph Ho. - Konvcacija hrani na krmi Uohri^M aara medtem ko so belopoltniki! „^TdSaraka federačij« kraja j« treba sgrsn^Hi v i>uži«ali zamorske koče. Žainorci drflV0 MUsouri je sprcjeU režo- rodovitna polja. Vlada obdrži nuv H branili, kakor so mogli m,lK.ij0t v kkteri spelira na kon, nopo^ vsags P™1»^ 7-nali, tpŽT vseeno je zamorcev w preppve Uvažat. pre-|,ladkorja ter naloži visoka davke HO SC kakor «o mogli in ,ucii0t v kkteri «polira aa 1 toda vseeno je zamorcev l»il napravljen iele tedaj ko-| v neki drugi rezoMjt »nteva lice, ko okolj njih k ._______ lr ^ pnltnikL Idruga resolucija ^ ^ toJe milica napravUa kordon konvencija odpravo vseh /fmoreev, da niao mogli do Lih ¿«uktivskih agjncU. krvUejnlin podivjani belo- nCvarne ljudskim sakonon privât-ker zakonom. N< izreka »a u- ¡ženja. Kralj atvori Mi Dublin, 1 jnn. — ški poiieaH aa kili blizo KiUorgotiM. kralj atvovi asveMairakl (t Ko R0 na vseh koncih in krajihL«noyitev - - - zapalili zamorako P^tje,^(ima¿¡^H*]*» P^ament junij« bežali U gorečih hiš, mož ^f^T^ja* lokalnih > otroci in kričali: J; ^^ central organizacij. MbaoaH J® kot poljedelska zamotal jf, žene m uinm »u • ; -ireljajtl! Nekaterim betopoltnl-|oi^n|«JW} ■n j« bila zabava streljati na bc ore aamoree. Zdaj je pod var nih držav«. nor« milic« akalš ** tiaoč aa-l^ij^T inorecv. k Ameriški deUvaki i*««* Pametlfi ljudje pravijo, da je1 Mino kongresna preiskava na »•estn, da jm dolenja k**vri.. . KORtrraiA PRI fiKIH KUPČIJAH Dnaai t. - WW rU-ki n m»« d* jo prav aa »i^bi^H ns twrgjem ma- «h delavcev, ki ^^Ç^nE* m ttfe «dnUH- Ve s N oLAi OJSEZP™ a ÈrWOTM. I _ Državni pravdnik v Chicago, JtL ~ I-J^lîr tet^iaT^ m m atrokovne^ or^aui^ r|1 ?.]ei41#fa Bm*f Slavka ¿¡¡¡^Ik, ki «C zdaj zagovarja pred «a* ičen f ^SÉÊàg «dramlk 4«l«lo« bolnilni v Oradea aa Ataj«Hk«m. , , ^llf W««d St»«*t* . PITTSSUROH, PA katerih družine «o aeatradanc in ki va videli napravljen poizkus, da aa pomore njih Ione In otroci strojnicami, fsjsvljsjo, da ao pri valji doprinesti «e nadaljne žrtve, da se ohranijo «trokovne organi-zaeije pol miljona njih bratov, ki aa upanj« njih otrok. rmvKr (Nadaljevanje s 1. strani). | krivim----aU da gnrm na električni StOl ffl .mm.. 1,14,1,1 vanj. Znamenja o, tem nosim tu-kajle. Topli «o me z jermenom, na Itatarem je bilo nekaj, kajti vsak udare« me Je zaakMei. On je rekel: 4 Vi vest« tako in tako Je bila.' Jaa sem ps odgovoril da. go-^ jod. Ne vem. koliko udarcev sem prejel. N« več ko sto patde-««t .Ležati sem moral na trebuhu «koli pet dni." . ' JOkn Martin J« pričal: "PratepM ao me s^o in rekli «o ml. da me preteplo le bolj, Se n« izjavim, ds «em Imel puško. 1« napravili «o tako. Pretrpi I so m« tako .da« nisrm mogel |»dssei iclraničanOdk ar^aiaacij Hf^/ÎTalira h>1