Letnik 41 3 1997 G ODETS I ST I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK 528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 41, št. 3, str. 173-272, Ljubljana, oktober 1997 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: dr. Božena Lipej Programski svet: predsedniki obmoc'ni/z geodetski/z društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, Marjan Jenko, dr. Božena Lipej, prof dr. Branko Rojc, doc.dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav in Michael Bremci (Beljc1st, Severna Irska), dr. Norbe1t Bwtelme (Gradec, Avstrija), Fran,;ois Salge (Parfa; Francija), profdr. Hermann Secger (Frankjl1rt, Nemčija), profdr. Erik Stubkjccr (Aalborg, Danska) Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Internet: http://www.sigov.si/gu/zvezag/gv.html Naročnina: za organizacije in podjetja 30 000 SIT, za člane geodetskih dništev 1 500 SIT Številka žiro ra~una Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 450 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92111b z dne 2. marca 1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1997 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 41 3 1997 G OD s s Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 41, No. 3, pp. 173-272, Ljubljana, October 1997 Eclitor-in-Chief; Eclitor-in-Clwrge, and Technical Eclitor: Dr. Božena Lipej I Programmc Board: Chairmen of Tcrritoria/ Swveying Socicties and the President of the Associatio1i of S11n1eyors of' S/ovenia Editorial Boarcl: Boris Bregant, M.Se., Mwjan Jenko, Dr. Božena Lipej, ProfDr. Branico Rojc, Dr. Radoš Šumracla, Joe Triglav ancl Michael Brane! (Belfast, Nmthern Jrelancl), Dr. Norbcrt Barle/me (Graz, Austria), Frw11;ois Salgč (Paris, France), ProfDr. Hcnnann Sceger (Frankji1rt, Gennany), ProfDr. Erik Stublcjccr (Aalbo1g, Danemark) Translation into English: Ksenija Daviclovič Translation into Gennan: Brane Čop Lectar: Joža Lakovič Internet address: http://www.sigov.si/gu/zvezag/gv.htnzl Subscriptions and Eclitorial Aclclrcss: Geodetski vestnik- Eclitorial Staj]; Šaranoviceva ul. 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 611784 903, Fax: +386 61 17 84 909, Email: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Published Quarterly. Annual Subscription 1997: SIT 30 000. Personal Subscription (Sun;eying Society Membership) 1997: SIT 1 500. Drawing Account of the Association of Swveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printed by: Povše, Ljubljana, 1 450 copies Geodetski vestnik is in part financecl by the Minist1y for Scicnce ancl Techno/ogy. Accorcling to the Ministry of Culture letter No. 415-21 l/92mb clatecl March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is one of the products for which a 5% proc/ucts sales tax is paid. Copyright © 1997 Geodetski vestnik, Association of' Sun1cyors Slovenia Vol. 41 3 1997 1 STROKOVNO POSVETOV ANJE Portorož, 9.-11. oktober 1997 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE PRIMORSKO GEODETSKO DRUŠTVO ORGANIZACIJSKI ODBOR: REDAKCIJSKI ODBOR > JurijHudnik > LeonMaričič > IstokDolenc > FrancGoranc > Viktor Jereb > EgonLikar > Magda Lutman > AlešNovak > ValterPodbršček > Anton Rakar > Egon Seljak > Ivan Seljak- predsednik > Bojan Žerjal > doc.dr. Anton Prosen-predsednik > dr. Božena Lipej > Miroslav Logar > IvanSeljak VSEBINA CONTENTS IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Maruška Šubic jl}VEDBA TRŽNEGfa: VREDNOTENJA NEPREMIČNIN V SLOVENIJI MED Kovač: ZELJAMI IN RESNICNOSTJO 179 Maruška Šubic THE !NTRODUCTJON OF RLAL ESTATE MARKET VALUATJON IN Kovač: SLOVENJA - BETWEEN DESIRE AND REALl1Y 185 Samo Drobne: , /NEPREMIČNINE V ŠTUDIJU GEODEZIJE V NEKA TERil-l DRŽAV AH - EVROPE REAL ESTATE IN GEODETJC STUD/ES IN CERTAIN EUROPEAN COUNTR!ES 191 Miloš Dular, UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN S POMOČJO GEOKOD!RAN!H BAZ Martin Sevšek: PODATKOV REAL ESTATE MANAGEMENT WITH THE SUPPORT OF GEOCODED DATABASES 199 Katarina Horvat: GEOMETRIJA PROSTORSKIH OBLIK- INFORMACIJSKA PODPORA POSTOPKOM UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI GEOMETRY OF SPA TJAL FORM S - IT SUPPORT TO REAL ES TATE MANAGEMENT PROCEDUR.ES 205 Dalibor Radovan: MNENJE RECENZENTA REWIEVER'S OPJNION, 210 Boštjan Kovačič, UPORABNOST PROGRAMSKEGA OKOLJA RO (p) ZA UREJANJE Danijel Rebolj: LASTNINSKIH RAZMERIJ PRI GRADNJI CEST APPLICABILITY OF THE RO (p) SOFTWARE ENVJRONMENT TOTHE ARRANGING OF OWNERSHIP STATUS FOR THE CONSTRUCTJON OF ROADS 211 Martin Puhar NAVIDEZNA EVIDENCA - RESNIČNA VIZIJA? et al.: VIRTUAL RECORDS-A TRUE VISION 7 218 Gregor Filipič: MNENJE RECENZENTA REWJEVER'S OPJNJON 222 Dalibor Radovan, Borut Pegan Žvokelj: PREGLEDNI SLOJ ZEMLJIŠKOKATASTRSK!H NAČRTOV GENERAL LAYER OF CADASTRAL MAPS 224 Jure Šušteršič:) PODATKI O STAVBAH PRI UPRAVLJANJU Z NEPREMIČNINAMI KOT PRIMER USKLAJENE UPORABE EVIDENC DATA ON BUILDINGS AS AN EXAMPLE OF THE HARMONISED USE OF RECORDS IN Rt./lL ESTATE MANAGEMENT 231 PREGLEDI NEWSREVIEW Željko Zlobec:,, GEODET-CENILEC NEPREMIČNIN ~RVEYORS- REAL ESTATE APPRAJSERS Željko Zlobec: /f:'.?JE VIDENJE ZEMLJIŠKO KATASTRSKE EVIDENCE NEPREMIČNIN MY V/SION OF LAND CADASTRE REAL ESTATE RECORDS Ekonomska / komisija za / Evropo OZN-ja:/sMERNlCE ZA UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI LAND ADMINJSTRATION GUJDELINES 236 238 240 REKLAME COMMERCIALS NAVODILO ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV INSTRUCTIONS FOR AUTHORS 243 268 IZ ZNANOSTI IN STROKE v UVEDBA TRZNEGA VREDNOTENJA v NEPREMICNIN V SLOVE v MED ZE A I IN v RESNICNOSTJO Dr. Maruška Šubic Kovač FGG-Institut za komunalno gospodarstvo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1997-07-01 Pripravljeno za objavo: 1997-07-01 Izvleček V članku analiziramo stanje na področju vrednotenja nepremičnin, predvsem stavbnih zemljišč, in predlagamo potrebne ukrepe za uvedbo t1inega vrednotenja nepremičnin v Sloveniii. Ključne besede: Geodetski dan, nepremičnine, Slovenija, stavbno zemljišče, vrednotenje l UVOD IJI Obdobje po zaključku II. svetovne vojne do leta 1991 označujemo v Sloveniji s specifičnim obdobjem na področju vrednotenja nepremičnin. Ustava je v tem obdobju zagotavljala premoč družbene lastnine nad zasebno. Delo in rezultati dela so določali na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka (Ustava SRS, 1974). Posledica omejevanja lastninske pravice na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, se kaže v nastanku dveh povsem ločenih trgov stavbnih zemljišč v Sloveniji (Slika 1). Za vrednotenje stavbnih zemljišč na institucionaliziranem trgu stavbnih zemljišč so se razvijale predvsem administrativne metode vrednotenja. Razmere-so bile podobne tudi na področju vrednotenja drugih nepremičnin. V okviru sekcij sodno zapriseženih cenilcev in izvedencev gradbene stroke pri posameznih temeljnih sodiščih so se razvijale predvsem administrativne metode vrednotenja nepremičnin. Ustava iz leta 1991 (Ustava RS, 1991) ne zagotavlja več prevlade družbene lastnine. Družbene lastnine ne omenja več. Govori le o zasebni in javni lastnini. Zasebne lastnine na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, ne omejuje več. Podlaga za ustvarjanje prihodka ni samo delo, temveč tudi kapital. Na podlagi omenjenega lahko postavimo naslednjo hipotezo: Ustava iz leta 1991 omogoča uvedbo tržnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji, vendar zakonodaja, ki bi to operacionalizirala, še ni pripravljena. Na splošno obstajata dve možnosti: administrativno ali tržno vrednotenje nepremičnin. Vprašanje pa je, ali se v Sloveniji lahko odločamo med Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 dvema možnostima ali imamo na voljo eno samo. Vendar tudi opredelitev za tržno vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ni edini potrebni pogoj za njegovo uveljavitev. Slika 1: Nastanek institucionaliziranega in neinstitucionaliziranega trga stavbnih zemljišč kot posledica omejevanja zasebne lastnine na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev V članku izhajamo iz analize sedanjega stanja na področju vrednotenja nepremičnin v Sloveniji. Na podlagi izkušenj iz držav razvitega kapitalističnega gospodarstva smo vzpostavili pogoje za uveljavitev tržnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji in opredelili vlogo geodeta na tem področju. 2 VZROKI ZA NASTALO STANJE NA PODROČJU VREDNOTENJA NEPREMIČNIN V SLOVENIJI V Sloveniji se nepremičnine še vedno vrednotijo po administrativnih metodah, ne po dogajanju na trgu nepremičnin. V veljavi je tako zakonodaja iz preteklega obdobja kot tudi zakonodaja iz obdobja tranzicije. Ta se povezuje predvsem s privatizacijo družbene lastnine in procesom denacionalizacije (Šubic Kovač, 1996). Vzrokov za ohranjanje administrativnih metod vrednotenja nepremičnin pri nas je seveda več. Med njimi so pomembni predvsem: • enostavnost administrativnih metod vrednotenja zaradi njihove nezahtevnosti glede podatkov in glede potrebnega miselnega napora cenilcev pri njihovi uporabi, • nedejaven trg nepremičnin, še posebej na območju mest in naselij mestnega značaja, zaradi družbene lastnine v preteklosti, Geodetski vestnik 41 (1997) 3 3 o pomanjkanje izkušenj in izobrazbe na področju tržnega vrednotenja nepremičnin, o naglica pri izpeljavi procesov privatizacije družbene lastnine in denacionalizacije, ki onemogoča vzpostavitev sistema tržnega vrednotenja nepremičnin, o pomanjkanje podatkov o transakcijah nepremičnin in njihovih cen na prostem trgu. OPREDELITEV ZA TRŽNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN V SLOVENIJI Z. akaj lahko z gotovostjo trdimo, da se bo moralo v prihodnosti v Sloveniji uveljaviti tržno vrednotenje nepremičnin? Menimo, da je za to več razlogov. Najpomembnejši so: o ustavno zagotovljena zasebna lastnina in ustavno zagotovljena odškodnina v primeru razlastitve, vključno z ratificiranim Protokolom št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinah, ki ga je Slovenija podpisala že pred leti. o razširitev prostega trga nepremičnin tudi na nekdaj omejen trg družbene lastnine po njeni razdelitvi in privatizaciji, o vključevanje Slovenije v mednarodni trg in upoštevanje načela nelojalne konkurence pri upoštevanju tržne vrednosti rabe nepremičnin v cenah proizvodov. 4 OPREDELITEV NEKATERIH POTREBNIH POGOJEV ZA UVEDBO TRŽNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN V SLOVENIJI Sama opredelitev, da se v Sloveniji uvede tržno vrednotenje nepremičnin, ne predstavlja edinega potrebnega pogoja za njegovo uveljavitev. Opredeliti je treba tudi (Šubic Kovač, 1997): predmet vrednotenja, vrednost, ki se ocenjuje, vključno z merili, ki jih upoštevamo pri ocenjevanju vrednosti in specifičnosti sicer znanih tržnih metod vrednotenja nepremičnin. 4.1 Predmet vrednotenja Na področju vrednotenja nepremičnin je predmet vrednotenja na splošno nepremičnina; to so zemljišče, vključno z njegovimi sestavinami, in pritikline. Podrobno je treba opredeliti sestavine in pritikline. Nemški civilni zakonik (Buergliches Gesetzbuch-BGB) deli sestavine na: o bistvene sestavine (z zemljiščem trajno povezane stvari: stavbe, vključno z njihovimi bistvenimi sestavnimi deli, mostovi, zidovi, ograje in plodovi: drevesa, grmičevje, sadje, sadeži in podobno), o nebistvene sestavine (pravice, povezane z nepremičnino), o navidezne sestavine. ki niso trajno povezane z nepremičnino ali stavbo (barake, kontejnerji, gradbeni odri in podobno). Vse omenjene sestavine zemljišča in pritikline mora cenilec pri vsakem posamičnem vrednotenju nepremičnine posebej opredeliti. Opredeliti mora torej nepremičnino, ki jo ocenjuje, vključno z njenimi sestavinami in pritiklinami, ki v obravnavanem primeru vplivajo na tržno vrednost nepremičnine, tudi komunalne naprave. Geodetski vestnik 41 (1997) 3 4.2 Tržna virednost nepremičnine V tržnem gospodarstvu se najpogosteje ocenjuje tržna vrednost nepremičnine. Tržna vrednost ne predstavlja splošno uveljavljenega, enotnega termina. Obstajajo celo bistvene razlike med definicijami tržnih vrednosti med posameznimi društvi ali državami. Praviloma so to teoretične definicije tržne vrednosti, ki odstopajo od razmer v vsakdanji ccnilski praksi. Menimo, da je za tržno vrednotenje nepremičnin v Sloveniji najprimernejša Seelejeva pragmatična definicija tržne vrednosti (Šubic Kovač, 1997): Tržno vrednost nepremičnine predstavlja cena, ki bi jo nepremičnina glede na kakovost najverjetneje dosegla na dan ocenjevanja v običajnem poslovnem prometu. Pri tem sta pomembni še opredelitvi kakovosti nepremičnine in običajnega poslovnega prometa. Kakovost nepremičnine določajo faktorji, ki vplivajo v obravnavanem času in prostoru na njeno vrednost. Običajni poslovni promet je označen z obnašanjem vsakega udeleženca na trgu nepremičnin pri pogajanjih o ceni nepremičnine. Opredelimo ga iz povprečnega obnašanja udeležencev pri oblikovanju cen nepremičnin v določenem prostoru in času. 4.3 Načini ocenjevanja tržne vrednosti Proces ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnine predstavlja logično razmišljanje o verjetni tržni vrednosti posamične nepremičnine na podlagi zaključkov sklepanja o primerljivosti nepremičnin, ki so bile prodane ali dane v najem v preteklosti, z obravnavano nepremičnino. Pri tem je treba upoštevati teoretična spoznanja, ustrezno veljavno zakonodajo in splošnoveljavna pravila na področju vrednotenja nepremičnin. Ta splošna pravila na področju vrednotenja nepremičnin se kot sinteza kažejo tudi v metodah oeenjevanja tržne vrednosti nepremičnin. Izvorni način ocenjevanja vrednosti nepremičnin predstavlja posamično vrednotenje nepremičnin. Znani so trije temeljni načini posamičnega vrednotenja nepremičnin (Šubic Kovač, 1996): o metoda neposredne primerjave cen o metoda donosa o stroškovna metoda. Vse ostale metode, ki se omenjajo v literaturi, so le izpeljanke teh temeljnih metod, tudi na področju vrednotenja stavbnih, zemljišč (Šubic Kovač, 1996). Metode ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnin so v splošnem znane. Problematična je lahko le njihova konkretna uporaba. To še posebej velja za države, ki prehajajo z administrativnega na tržno vrednotenje nepremičnin. Za uspešno uporabo sicer znanih metod ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnin imajo ključni pomen vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje uradne evidence nepremičninskih transakcij in njihovih cen ter izobraževanje strokovnjakov. Petinštiridesetletno obdobje administrativnega vrednotenja nepremičnin je vtisnilo določen način razmišljanja ljudi o vrednosti nepremičnine. Zato se bodo morali s temeljnimi načeli tržnega vrednotenja nepremičnin seznaniti ne le cenilci nepremičnin, temveč tudi drugi strokovnjaki, ki so posredno povezani s tržnim vrednotenjem nepremičnin. Pri tem je treba opozoriti na nevarnost neposrednega prenašanja tujih izkušenj na področju vrednotenja nepremičnin v Slovenijo. Še posebej izkušenj ene same države, ne da bi pri tem poznali izkušnje drugih držav. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 4.4 Nevarnost neposrednega prenosa tujih izkušenj na področju vrednotenja nepremičnin A gencija Republike Slovenije je v letu 1992 organizirala izobraževanje _1-\..strokovnjakov za vrednotenje nepremičnin v procesu privatizacije podjetij. Strokovnjaki ameriškega društva cenilcev (American Society of Appraisers-ASA) so med metodami posamičnega vrednotenja stavbnih zemljišč obravnavali tudi metodo kapitalizacije rezidualnega (preostalega) donosa. Predavatelji so opozorili na nekatere njene pomanjkljivosti, vendar so jo obravnavali enakovredno z vsemi ostalimi metodami vrednotenja stavbnih zemljišč. Večina slovenskih cenilcev je pridobila izobrazbo na področju tržnega vrednotenja nepremičnin le v okviru teh predavanj. Mnogi med njimi zato povsem nekritično uporabljajo to metodo v vsakdanji cenilski praksi in ne vedo, da so nemški strokovnjaki na področju vrednotenja nepremičnin dokazali, da je ta metoda neprimerna za posamično vrednotenje nepremičnin (Šubic Kovač, 1997). 5 VLOGA GEODETOV NA PODROČJU VREDNOTENJA NEPREMIČNIN področje nepremičnin lahko r~zdeli~10 na dve_~a~ni_. To sta (Wofford et al, 1992): o raven znanstvenega proucevanJa neprem1cnm m o raven poslovanja z nepremičninami oziroma industrija nepremičnin. Sprejeta odločitev o gradnji, nakupu in prodaji nepremičnine ali izposoji denarja za te namene predstavlja temeljno gibalo delovanja industrije nepremičnin. Šele po sprejemu take odločitve se pojavi potreba po trženju, vrednotenju, svetovanju in managementu v zvezi z nepremičninami. Temelj zanesljivega in učinkovitega delovanja industrije nepremičnin pa je odvisen od ustrezne identifikacije in registracije nepremičnin (Slika 2). - trženje • management - · vrednotenje •~-svetovanje l - financiranje i ~ investiranje 1 SKUPAJ 1:2 880 1:2 500 • 1:2 000 1:I 000. Ostalo Krimski sistem 44,5% 40,7% 0,6% 0,3% 1,7% 0,0% 1,2% Schoeckelski 24,0% 24,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% sistem Gellertski sistem 0,6% 0,6% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% francoski sistemi 1,8% 0,0% 0,0% 1,7% 0,1% 0,0% 0,0% drugi lokalni 0,1% 0,1% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% sistemi Gauss-Kruegerjev 29,0% 0,0% 5,3% 5,1% 16,6% 1,8% 0,2% sistem SKUPAJ 100,0% 65,4% 5,9% 7,1% 18,4% 1,8% 1,4% Preglednica 1: Delež §levila ZKN-ja glede na koordinatni sistem in merilo mejni kataster 13,7% koordinatni kataster 13,3% grafično-numerični kataster 69,0% grafični kataster 4,0% Preglednica 2: Delež §tevila ZKN~ja v Gauss-Kruege1jevem sistemu glede na način izmere brez posebnosti 47,9% strgan ali zalepljen list 17,0% zmečkan ali prepognjen list 39,0% manjka odtrgan del lista 1,6% obledela, odrgnjena ali zbrisana 2,3% vsebina umazan list ali zmazana vsebina 23,8% Preglednica 3: Delež §levila ZKN-ja glede na tipične po§kodbe. Vsak list ima lahko več po§kodb hkrati. V Sloveniji je npr. 53 listov z vsemi petimi možnimi po§kodbami. i'.i a. ~ Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 i . · · .. . . .. ···· I brez poškodovani ... . · posebnosti . Krimski sistem 44,7% 55,3% Schoeckelski sistem 40,5% 59,5% Gellertski sistem 14,1% 85,9% francoski sistemi 65,1% 34,9% drugi lokalni sistemi 15,0% 85,0% Gauss-Kruegerjev sistem 58,6% 41,4% vsi sistemi skupaj 47,9% 52,1% Preglednica 4: Delež števila ZKN-ja glede na fizično stanje po koordinatnih sistemih . ··•· ·.• •··· . .. · .. . . · .. / ···• papir folija 1 ostalo ·•··· Krimski sistem 35,0% 7,8% 1,6% Schoeckelski sistem 20,0% 3,8% 0,2% Gellertski sistem 0,6% 0,0% 0,0% francoski sistemi 1,7% 0,1% 0,0% drugi lokalni sistemi 0,1% 0,0% 0,0% Gauss-Kruegerjev sistem 14,4% 12,6% 2,1% SKUPAJ ( 100%) 71,8% 24,3% 3,9% Preglednica 5: Delež §levila ZKN-ja glede na koordinatni sistem in nosilni medij 5 ZAKLJUČEK Uporabnost rezultatov projekta seveda ni omejena le na preštevanje načrtov in statistične obdelave. Prednosti ažurnega preglednega sloja so številne, saj nam zajeti metapodatki omogočajo bistveno objektivnejše načrtovanje in financiranje del na področju vzdrževanja in izdelave ZKN-ja, tako globalno za celo Slovenijo, kot tudi lokalno po izpostavah. Že sam podatek o fizičnem staju načrtov nam lahko pove, v katerih katastrskih občinah je obnova zaradi razpadajočih listov nujno potrebna. Neobhodno je tudi reševanje pravne uveljavitve statusa območij in območij, kjer se načrti vodijo v več različicah, le ena pa ima veljaven status. Načrtovanje novih izmer in računalniške vzpostavitve DZK-ja ter DKN-ja so prav tako povezane s poznavanjem natančnih potreb in stanja katastrskih načrtov. Na nekaterih izpostavah je s celotnim kartografskim imetjem urada detajlno seznanjena le peščica delavcev. Težko je izračunati škodo, ki bi nastala zaradi pozabljenih, izgubljenih ali uničenih listov, prav gotovo pa se vsaka takšna nepazljivost meri z milijoni tolarjev. Glede na to, da si neskončno in povsod želimo tudi v Evropo, pa je jasno, da bomo glavne prednosti formalne sistematizacije in informatizacije državnih podatkov o nepremičninah začutili že v zelo bližnji prihodnosti, ko bo pojem lastništva v zemljiškem katastru zadihal po še tržnejših načelih. To pa pomeni Geodetski vestnik 41 (1997) 3 posodobitev oblike in vsebine zemljiškokatastrskih podatkov ter ureditev njihovega pravnega statusa, tako v analogni kot tudi digitalni obliki. Literatura: Radovan, D. et al., Pregledni sloj stanja zemljiškokatastrskih načrtov. Ljubljana, Naročnika: Ministrstvo za okolje in prostor in Geodetska uprava Republike Slovemj"e. Izvajalec: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, 1996 Academa d.o.o., KAL, Pregledni sloj stanja zemljiškokatastrskih načrtov. Uporabniški priročnik programske opreme. Ljubljana, 1996 Recenzija: Jože Korpič Anton Kupic Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 1, i, POD UP O STAVBAH PRI JANJU Z v EPRE ICNINAMI OT PRI ER US ENE UPORABE EVIDENC .Ture Šušteriiič 3PORT Informacziski inženiring d.o.o., Koper Prispelo za objavo: 1997-07-02 Pripravljeno za objavo: 1997-09-04 Izvleček Upravlj"anje z nepremičninami je temelj vzpostavitve vilalnih funkcij in kakovosti bivanja v občinah. Ker so podatki o nepremičninah pomembni tudi za državo, je treba vzpostaviti standardizirano (geo )informaczjsko infrastrukturo, ki bo dostopna po sprejemljivih cenah. Ključne besede: aplikacije, (geo )informacijska infrastruktura, nepremičnine, register zgradb, standardi, trg informacij Abstract Real estate management is fundamental to the establishment of the essential functions and quality of living in municipalities or local communities. Thc real estate data (e.g. land, buildings) is i111porta11t to different govemmental, municipal and public needs, ali our activities should be directed towards establishing standardised geoinformational infrastmcture at affordable cost. Keywords: data market, estate, geographical information infras/ructure, registry of buildings, sojtware applications, standards UVOD Zakonom o lokalni samoupravi je bila občina soočena s problematiko nepremičnin, predvsem zaradi delitve premoženja novonastalih občin ter prihodkov občine, ki so postali v veliki meri odvisni od uspešnega upravljanja občinskega premoženja. Če premoženje občine razdelimo na pravice in stvari, spadajo med stvari: stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana), komunalna infrastruktura (kanalizacija, voda, ogrevanje, ceste, ulice, trgi, kabelska televizija, parkirišča ... ) in stavbe (kulturni, vaški domovi, spomeniki, zaklonišča ter stanovanja in poslovni prostori). Za upravljanje z navedenim premoženjem je prav gotovo Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 potrebna informacijska podpora, vendar je problematika tako moramo lotiti projektno. da se je DIGI1'ALNI PROSTORSKI PODATKI IN METAPODATKOVNI INFORMACIJSKI SISTEM za okolje in prostor zbira in uporablja veliko podatkov o prostoru. pa še cela vrsta uporabnikov prostorskih podatkov, ki želijo, da bi bili podatki dostopni po sprejemljivih cenah, saj je vzpostavitev tovrstnih baz velik strošek. Da bi se nastajajoči trg informacij razvijal na organiziran način, je bil ustanovljen Geoinformacijski center. Njegovi osnovni cilji so vzpostavitev okoljskih in prostorskih informacij, izdelave standardov, informiranje producentov in uporal:Jnikov podatkov ter računalniška izmenjava podatkov. Integriteta sistema sloni na usklajenem delovanju geoinformacijskih centrov občin, ki bi zagotavljali ažurne podatke temeljnih (geo )baz, ki so podatkovna osnova aplikacij za upravljanje nepremičnin, ter javno dostopnega Metapodatkovnega sistema, ki hrani podatke o podatkih in njihovih producentih. edvomno uspešen pristop vzpostavitve geoinformacijskih centrov občin podaja metodologija pod naslovom Planski projekt za institucionalne vidike vzpostavitve geoinformacijskega centra občine, kot del sistema Geoinformacijskega centra Republike Slovenije. V projektu so obdelana področja: obstoječe stanje, izobraževanje, predviden razvoj, zagotavljanje podatkovnih baz, uporabnost (geo )baz ter tržna naravnanost pri financiranju geoinformacijskega centra občine. Ves poudarek je usmerjen na uporabnost (geo )podatkov in aplikacij, ki neposredno napajajo proračunske vire. KATASTER ZGRADB Mestni občini Koper smo se več let pripravljali na vzpostavitev evidence .~,,,«~•«« v povezavi z geografskim informacijskim sistemom. V letu 1993 je Republiška geodetska uprava izvedla projekt Metodološko-tehnološke rešitve za vzpostavitev digitalne baze katastra zgradb. Na podlagi rešitev smo izdelali relacijski model z bazo podatkov na Omelu. Pri snovanju modela smo upoštevali vse razpoložljive uradne evidence in izvedli konstrukcijo podatkov. del Katastra zgradb se sestoji iz entitete zgradb, ki nosi geolokacije stavb in ostalih objektov (parkirišč, cestišč, odkritih skladišč, manipulativnih površin ... ). Stavbe vsebujejo entitete: vhod, ki je povezan z evidenco hišnih številk, dele stavb in posamezne dele stanovanj. APLIKACIJE Tako vzpostavljena digitalna podatkovna baza Katastra zgradb postane podatkovna infrastruktura, na kateri slonijo aplikacije v podporo pri upravljanju z nepremičninami. Naj navedem primer aplikacije komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč v podporo aplikaciji za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. V geoinformacijskem sistemu zložimo podatke komunalnih katastrov, določimo vplivna območja, izdelamo analizo preseka s centroidi zgradb in dobimo opremljenost na ravni zgradbe. Geodetski vestnik 41 ( t997) 3 PODATKOV agotoviti ažurnost podatkov je poglavitna naloga skrbnikov informacijskega sistema. Ažurnost zagotavljamo s postopki, ki se izvajajo znotraj sistema in zunanjih podatkov. Ker pa zunanji podatki velikokrat niso v skladu z obstoječimi standardi, moramo biti zelo fleksibilni. Na srečo je v zadnjem času, kljub relativno visokim cenam, opaziti spoznanja o dobrih lastnostih relacijskih baz. Treba je izkoristiti kar največ prednosti, ki jih nudijo ta orodja. Baze morajo biti grajene tako, da koristijo čim več izdelanih sistemskih funkcij na račun aplikativne programske opreme, ki naj ima čim manj programske kode. Takšne aplikacije bodo cenejše in fleksibilnejše. UPRAVNI POSTOPKI elo dobro izhodišče analize postopkov je dejstvo, da celotna uprava ( državna in občinska) deluje po določilih Zakona o upravnem postopku. Ker so informacijski sistemi zaprti, so podatki nedostopni, zato prihaja do podvajanja postopkov in podatkov. Cilj rešitve je prav gotovo v tem, da bodo uradni podatki standardizirani, dostopni in tako deležni uradne interpretacije. Seveda je treba pri snovanju informacijskih sistemov zagotoviti varnost in zaščito do te mere, da se onemogoči zloraba, ali kar je še pomembnejše, nestrokovno oziroma napačno interpretiranje podatkov. Vsaka sprememba.stanja mora biti registrirana v povezavi z upravnim postopkom, ki je povzročil spremembo stanja. Sistem mora vsebovati podatke vseh zgodovinskih stanj in ne sme enostavno brisati dogodkov. Poglejmo primer nekaterih (področij) upravnih postopkov, ki se izvajajo skozi življenjski cikel zgradbe: o raven občine: - kataster komunalnih naprav ( opremljenost stavbnih zemljišč) - planski akti (raba prostora, zazidalni načrti, območja urejanja prostora, pridobivanje sklada stavbnih zemljišč) urbanistične informacije - pogodbe o upravljanju objektov - najemne pogodbe - zakupnine - komunalne takse - koncesijske pogodbe; o raven države: - odmera davkov (promet nepremičnin, posesti stavb, premoženje ... ) dovoljenja o graditvi objektov - obratovalna dovoljenja - prijava .in odjava bivališča - določevanje hišnih številk - sodni register - zemljiški kataster - zemljiška knjiga. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 PRIMER USKLAJENIH POSTOPKOV ZA VZPOSTAVITEV IN VZDRŽEVANJE PODATKOV OBČINSKEGA REGISTRA ZGRADB Z REGISTROM STAVB NA IZPOSTAVI GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Geodetska uprava Republike Slovenije (GU) in Mestna občina Koper (MOK) želita vzpostaviti podatke stavb. Zaradi posnetka stanja na terenu je treba opredeliti postopke in kontrole do te mere, da bodo podatki točni in prenosljivi v register zgradb ter istočasno prenosljivi v register stavb. V letu 1996 je GU razpisal projektni nalogi Izdelave prototipa informacijskega sistema registra stavb. Navedeni projekt je vzpostavil pogoje, v katerih je možno standardizirati postopke in vzpostaviti povezljivost obeh evidenc. Postopki omogočajo naročniku tehnično osnovo za pripravo terenskega snemanja (kalkulacijo, točno določen obseg dela), posredovanje obstoječih podatkov, ki jih mora izvajalec upoštevati, ter prevzem naloge s popolno kontrolo kakovosti. PROGRAMSKA OPREMA PODPIRA TELE POSTOPKE 1 Priprava javnega razpisa izvedbe del v e v fazi načrtovanja je treba točno določiti obseg dela. V ta namen bo v GIS-u postopek določive območja snemanja. Glede na območje bo izdelana kalkulacija, rezultat katere bo vrednost načrtovanih del, ki je osnova za pripravo plana dela, potrebnih proračunskih virov in kasneje ovrednotenje predmeta izvajalske pogodbe. 1.1 Priprava in predaja obstoječih podatkov Po podpisu izvajalske pogodbe sledi izdelava podatkov stavb za razpisano območje, ki bodo predani izvajalcu. 1.2 Plombiranje območja snemanja Stavbe v območju snemanja bodo dobile status plombiranih, kar pomeni, da ne bo možno spreminjati podatkov, dokler naloga ne bo zaključena. 2 Register zgradb 2.1 Kontrnla pravilnosti podatkov o bo pogodbeni izvajalec snemanja prinesel disketo s podatki novega stanja, bo aročnik izvedel kontrolo podatkov. Rezultat kontrole podatkov bo Protokol napak. Dokler bodo napake v podatkih, jih sistem ne bo sprejel. Ko bodo odpravljene vse napake, bo izdelava podatkov za Register stavb. 2.2 Sprejem podatkov Uspešni kontroli podatkov v okolju Registra zgradb sledi kontrola podatkov v okolju Registra stavb. Ko bodo odpravljene vse napake, bo izvedeno ažuriranje podatkov v obeh okoljih. ZAKLJUČEK edvomno je Geoinformacijski center v okviru Ministrstva za okolje in prostor prevzel pomembno vlogo na področju vzpostavitve nacionalne geoinformacijske Geodetski vestnik 41 (1997) 3 infrastrukture. Ker je uspeh projekta odvisen predvsem od uporabnosti podatkov, bo treba posvetiti veliko pozornost obveščanju oziroma izobraževanju uporabnikov prostorskih podatkov. Ker je problematika geoorientiranih informacijskih sistemov precej široko področje, je bil moj namen opozoriti na aktivnosti ustanavljanja občinskih GIC-cv, ki bodo na lokalni ravni zagotavljali ažurne in usklajene podatke drugih producentov podatkov, ter vzpostavitev vseh temeljnih geobaz (komunalnih katastrov, planskih aktov, nezazidanih stavbnih zemljišč ... ). Vse naštete aktivnosti so usmerjene k povečanja urejenosti sistema, tržni naravnanosti in zmanjševanju stroškov ter postopnemu prehodu v samofinanciranje. Literatura: Planski projekt za institucionalne vidike vzpostavitve Geoinformacijskega centra ( GIC) (kot del sistema Geoinformacijskega centra Republike Slovenije) - v podporo upravljanju premoženja nepremičnin (Mestna občina Koper) - v podporo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (občina Piran) - za podporo planiranju, projektiranju, izvedbi in upravljanju z Občinskim razvojnim centrom Kozina (občina Hrpelje-Kozina) Pripravili: delovne skupine občin in svetovalci: lnternational institute far aerospace swvey and earth sciences (ITC), Nizozemska, 3 port d.o.o., Koper Seliškar, A., Kataster zgradb - Register stavb - Register stanovanj. Geodetska uprava Republike Slovenije Recenzija: mag. Bačar Franci Ivan Seljak Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 p L Vodilna misel letošnjega geodetskega dneva Nepremičnine je več kot dobrodošla. Pojem nepremičnine je neločljivo povezan z geodezijo in zemljiškokatastrski podatki, ki so eden od osnovnih podatkov za določitev vrednosti nepremičnine. Posebno je ta misel dobrodošla v sedanjem času miselnega preobrata glede celotne obravnave nepremičnin. Ob samem pojmu sodni cenilec večina ne pomisli, da si je ta naziv pridobilo veliko različnih strokovnjakov. Pravni rokovnik 1997, ki ga je izdal Gospodarski vestnik iz Ljubljane, navaja seznam sodnih cenilcev iz 566 različnih strok. Poleg sodnih cenilcev različnih strok pa smo v zadnjih letih, prav tako po podatkih Pravnega rokovnika 1997, dobili še cenilce s certifikatom Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo za vrednotenje nepremičnin, cenilce iste Agencije za vrednotenje premičnin (strojev in opreme), ocenjevalce z licenco za vrednotenje nepremičnin, ocenjevalce z licenco za vrednotenje premičnin (strojev in opreme), cenilce, ki so opravili izpit in s tem pridobili potrdilo, na podlagi katerega lahko cenijo za potrebe bank in drugih finančnih organizacij in še ocenjevalce z licenco za vrednotenje podjetij. V letu 1993 sem opravil tečaj in izpit Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo in pridobil Potrdilo za ocenjevanje nepremičnin za izdelavo otvoritvene bilance. Sodni cenilci cenimo nepremičnine po zakonsko predpisanih metodologijah, ostali cenilci in ocenjevalci pa po tržnih pristopih. Pri običajnem delu uporabljamo Pravilnik o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/1987) in Enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda (Uradni list SRS, št. 10/1987 in 30/1989). Za namene denacionalizacije so posebni predpisi. Podrobneje so predpisi in načini ocenjevanja navedeni v uradnih listih in strokovni literaturi. Moj namen je prikazati vlogo in prednosti geodetskega strokovnjaka - cenilca nepremičnin, posebej pri vseh zadevah, povezanih z določanjem vrednosti nepremičnin, pri katerih se predhodno zahteva sodelovanje geodeta. V prispevku Uporaba katastrskih podatkov pri vrednotenju zemljišč, ki je bil objavljen v Geodetskem vestniku št. 1/1996, sem podrobneje prikazal pomen zemljiškokatastrskih podatkov pri cenitvah nepremičnin. Zaradi povezanosti obeh prispevkov naj omenim samo dvoje: • vrednost parcele je zmnožek površine parcele in cene zemljišča na enoto površine, • površina parcele kot podatek zemljiškega katastra ima glede na način določanja lahko različno vrednost. Samo pri prometu s kmetijskimi zemljišči ali z nezazidanimi stavbnimi zemljišči je nepremičnina običajno nesestavljena vrednost. V večini primerov pa je vrednost nepremičnine sestavljena iz vrednosti zemljišča, vrednosti stavbe in/ali zgradbe, vrednosti komunalne opremljenosti zemljišča in vrednosti naprav in nasadov na zemljišču. Iz tega opisa se vidi, da cenilstvo nepremičnin zahteva široko, vsaj enciklopedično poznavanje različnih strok, predvsem gradbeništva, agronomije, Geodetski vestnik 41 (1997) 3 živinoreje, gozdarstva in vrtnarstva ter zahteva stalno spremljanje dogajanj v navedenih strokah. Posebna prednost geodeta, cenilca nepremičnin, se pokaže pri sodnih mejnih sporih, pri dedovanjih in razdružitvah premoženja, pri sodnih določitvah zasilnih poti in pri ekspropriacijah dolžinskih objektov. Pri sodnih mejnih sporih in pri sodnih določitvah zasilnih poti je sodelovanje geodeta nujno potrebno. Pri mejnih sporih mora geodet predložiti sodišču vse razpoložljive zemljiškokatastrske podatke o sporni meji in pripraviti strokovno mnenje o možnosti zunajsod~e določitve meje, torej s prenosom meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra. Ce pride do običajnega mejnega spora, geodet določi površino spornega zemljišča, kot cenilec pa določi vrednost zemljišča in vrednost naprav in nasadov na spornem zemljišču. Pri sodni določitvi zasilne poti geodet najprej prometnotehnično določi potek poti, površine posameznih lastniških kosov pod površino poti in vrednost odškodnine za zemljišče in naprave in nasade na zemljišču te poti. Pri ekspropriacijah dolžinskih objektov geodet najprej opravi začasni prenos projekta v naravo in tam ugotovi naprave in nasade na zemljišču, ki so predmet odškodnine. Površine lastniških kosov, ki gredo v odtujitev, se priv:,:ame iz elaborata projekta. Pri dedovanjih in razdružitvah premoženja je vloga geodeta cenilca v tem, da pripravi predlog delitve premoženja v skladu z vpisanimi deleži ali po nalogu sodišča. Izračuna se vrednost vsake parcele posebej in v pogovoru s prizadetimi strankami določi parcela ali parcele, na katerih se s parcelacijo izravnajo medsebojne vrednosti deležev. Ta predlog parcelacije je osnova zahteve za parcelacijo, ki jo opravi geodetska uprava. S sedanjo zakonodajo je vrednost nepremičnine določena z občinskim odlokom o izhodiščni vrednosti v začetku leta in s spreminjanjem vrednosti med letom zaradi inflacije. V primernem času je možna revalorizacija. Po osamosvojitvi se je začel uveljavljati tržni sistem in z njim tržna vrednost nepremičnin. Tržna vrednost nepremičnin je trenutna vrednost, odvisna tudi od nepredvidljivih zunanjih dejavnikov - projekti prometnic ali predvidene zazidave; nenadoma se vrednost lahko zviša ali zmanjša. Z upoštevanjem tržne vrednosti nepremičnin pri dedovanjih ali razdružitvah premoženja lahko pride do nepravičnosti in materialne škode udeležencev v teh postopkih. Menim, da bi morali sestavljalci zakonodaje o vrednotenju nepremičnin misliti tudi na te primere. Napačne odločitve v celotni cenovni politiki nepremičnin (upoštevajoč tudi dedovanja in razdružitve premoženja) lahko povzročijo veliko škodo. Ko je škoda v tem smislu enkrat narejena, za tako škodo ni odškodnine. Prispelo za objavo: 1997-07-08 Geodetski vestnik 41 (1997) 3 Željko Zlobec Območna geodetska uprava Kranj, Kranj oje videnje zemljiškokatastrske evidence nepremičnin Nepremičnina, predvsem nepremičnina v najožjem pomenu besede - del zemljišča ali parcela, je del zaključene površine države, omejene z državnimi mejami. Evidentiranje meja parcel je zagotovo eno najstarejših geodetskih opravil. V vseh postopkih na mejah in ob mejah je najbolj občutljivo obnavljanje nespoznavnih meja. Ena glavnih nalog geodezije v zemljiškem katastru je, da v vsakem trenutku zagotovi lastniku nepremičnine nesporno uživanje njegove, veliko vredne, dobljene ali pridobljene posesti. Zemljiško posest je možno zavarovati samo z dvema vzporednima in med seboj enakovrednima sistemoma oziroma službama z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo. Odkar obstajata, sta se zelo izkazala. Zemljiška knjiga se zaveda svoje izjemne pomembnosti, jo neguje in ne dovoli posegov v svoje delovanje. Zemljiški kataster se v smislu sedanjega Zakona o zemljiškem katastru ne zaveda dovolj svoje izjemne pomembnosti, ne zaveda se obvezujočih podatkov svoje evidence in arhiva. Zemljiškokatastrski načrti so nastali v sredini prejšnjega stoletja na podlagi cesarskega patenta (pravna podlaga), na podlagi podzakonskih tehničnih predpisov (inštrukcije za izdelavo načrtov zemljiškega katastra) in na podlagi predpisanega mejnega ugotovitvenega postopka. Stanje na kraju samem je prikazano na indikacijskih skicah. Na hrbtni strani teh skic so podpisi in pečat krajevnih oblasti, kar predstavlja obliko zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku. Za načrte grafične izmere je bil že pred sto leti uveden pojem nova izmera. V zemljiškokatastrskih načrtih so bile s svetlo rdečo barvo pobarvane trdno grajene (kamnite) stavbe, z rumeno barvo lesene stavbe in s temno rdečo barvo javne stavbe in cerkve. Glede na način gradnje (kamnito ali leseno) so bili označeni mostovi, jezovi, zapornice, nasipi, železnice, vodnjaki, kapelice, križi, miljni kamni, kažipoti, mlini, s posebnimi kraticami pa steklarne (glažute), brusilnice stekla, fužine, visoke peči, planšarije, vinske kleti in opekarne. S pogojnimi znaki so bile označene vrste rabe zemljišč. Načrti grafične izmere so bili torej tudi prvi kataster zgradb. Leta 1883 je bila ustanovljena zemljiška knjiga. Od tega leta evidentiramo spremembe v vsebini zemljiškokatastrskih načrtov in jih po uradni dolžnosti sporočamo zemljiški knjigi. Ob trenutku ustanovitve zemljiške knjige so bile meje lastništva enake mejam posesti in mejam uživanja. Zaključek: Zemljiški kataster je edina in zavezujoča, uradna, tehnična evidenca podatkov o obliki in obsegu, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu zemljišč. Natančnost posameznih podatkov zemljiškega katastra presojajo samo geodetskokatastrski strokovnjaki. Vsi ostali uporabniki zemljiškokatastrskih podatkov, vključno s sodišči, so glede presoje natančnosti zemljiškokatastrskih podatkov, neuke stranke. Za vsak poseg na zemljišču je obvezen predhoden prenos meje parcele na teren po podatkih zemljiškega katastra. Geodetski vestnik 41 (1997) 3 V primeru nesoglasja med mejo po zemljiškem katastru in mejo uživanja se meja postavi v soglasju z mejašema. Zemljiškokatastrski geodet po strokovni presoji odloči, ali sta meji po katastru in uživanju enaki, ali pa je potrebna parcelacija dela zemljišča med mejo po katastru in mejo uživanja. Isto velja za mejo, določeno v sodnem postopku. Sodišče je namreč pristojno za urejanje spornih meja, ne pa za parcelacijo. Za zaključek naj ponovim sklepno misel iz prispevka Zemljiški kataster in zemljiškokatastrski načrti: S pridobitvijo nepremičnine in z vpisom te nepremičnine v zemljiško knjigo v obsegu po podatkih zemljiškega katastra zemljiškoknjižni lastnik prepusti in zaupa skrb za nedotakljivost obsega in lastništva svoje nepremičnine obema pristojnima službama zemljiškemu katastru in zemljiški knjigi. Litem tura: Zlobec, Ž., Zemljiški kataster in zemljiškokatastrski načrti. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1996, letnik 30, št.1, str. 53-58 Prispelo za objavo: 1997-07-08 Geodetski vestnik 41 (1997) 3 Željko Zlobec Območna geodetska uprava Kranj, Kranj !J Ekonomska komisija za Evr .- ) J\ r J..rl LJ •J r-:' ·\,j 1 r1 JJ J ,, ~• J\J i ~\ 1 - J J Organizacija Združenih narodov Geodetski vestnik 41 (1997) 3 Smernice za upravljanje z nepremičninami Ekonomska komisija za Evropo Organizacije Združenih narodov (prevod strokovnega gradiva) Organizacija prevoda: Geodetska uprava Republike Slovenije, avgust 1996 Direktor: Aleš Seliškar Uredila: mag. Božena Lipej Prevod iz angleščine v slovenščino: Ksenija Davidovič Strokovna redakcija: mag. Božena Lipej, Željko Zlobec Lektoriranje: Joža Lakovič Tehnična obdelava: Biserka Bergant Razmnoževanje: Copia d.o.o., Ljubljana Naklada: 200 izvodov /Geodetska uprava Republike Slovenije je s predstavnico mag. Boženo Lipej med nosilci aktivnosti na področju upravljanja z nepremičninami v Ekonomski komisiji za Evropo Organizacije Združenih narodov./ Geodetski vestnik 41 (1997) 3 IYEIA GEODETOV S~OYEIUE GEODETSl/// //. ?1/ t/' ) ,i,M;_C/~,0.~,,c;,,,,,,o,.,,,;",;••.•-C"-'-,-,C,-,,.-•-,,•>,, ,_/ Geodetski vestnik 41 (1997) 3 jubljanski urh1mistii'11i l!IV!lld (LUZ) je bil ustanovljen let11 1960 kot zavod III urh1111izem 111 opravljanje 1mh strokovnih del s področja urbanizma v Ljubljani. Prostorsko in urbanistično načrtovanje samostojna izdelava in sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag in študij za pripravo planskih dokumentov in posameznih delov planskih dokumentov na nivoju mesta in države izdelovanje strokovnih podlag in prostorskih izvedbenih aktov (ZN, UN, lol