pofratfiA piAČAnA v Gorovmi
KMAMttOA fcvUKA flAne f-OU
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 16. AVGUSTA 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./H. Dal. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. St. 35-29. — PoSt. ček. rač. St. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 33.
hifaMVjji Husiie
Gospodarsko ogroženemu tek
delavstvu je nuji
Tekstilna industrija je v zadnjem času vsled pomanjkanja sirovin omejila delovni čas. Radi tega je tekstilno delavstvo zelo prizadeto. Preteklo nedeljo 4. avgusta so se predstavniki strokovnih organizacij : Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze, Splošne delavske strokovne zveze in Zveze združenih delavcev v Kranju sestali na skupni konferenci. Na konferenci so zastopniki krajevnih strokovnih organizacij razmotrivali, kako pomagati težko prizadetemu delavstvu. Visoki porast draginje in vsled.1 pomanjkanja surovin skrajšanje delovnega časa, vse to je za delavstvo hud udarec, katerega v današnjih prilikah nikakor ne ho moglo prenesti brez težkih posledic. Zastopniki krajevnih strokovnih organizacij so ugotovili, da vsled redukcije delovnega časa in v nekaterih tovarnah celo tudi radi odpuščanja delavcev trpijo tudi delavske družine, je nujno, da se kolikor mogoče s hitrimi ukrepi priskoči v pomoč. Na podlagi vsestranskega razmotrivanja in ugotovitve se je na tej skupni konferenci sklenilo:
Kraljevska banska uprava in Inšpekcija dela v Ljubljani se naproša, da čimpreje skliče anketo predstavnikov centralnih strokovnih organizacij in obratnih zaupnikov za vso banovino, na kateri naj bi se razpravljalo kaj storiti, da se težki položaj tekstilnega delavstva zboljša, kakor tudi kako v bodoče preprečiti udarce, ki jih danes prenaša tekstilno delavstvo. Prepis je bil poslan tudi DZ s prošnjo, da vse stori za tekstilno delavstvo. Na anketi naj bi se reševala sledeča vprašanja:
1.	Ker je vsled redukcije delovnega časa delavstvo materielno hudo prizadeto, naj se mu odpomore z denarnimi sredstvi,
katera naj da na razpolago industrija, prvenstveno tekstilna. Denarna sredstva naj ne bodo združena z raznimi javnimi deli, kakor se to prakticira z bednostnim fondom. Kraljevska banska uprava (Inšpekcija dela v Ljubljani) naj stori vse, da se delavstvu podeli podpora iz bednostnega fonda, ki se izključno zbira iz delavskih dajatev. K tem dajatvam je ravno tekstilno delavstvo v času svoje polne zaposlitve največ prispevalo.
2. Zvezi tekstilnih delodajalcev naj se od strani Kraljevske banske uprave (Inšpekcija dela v Ljubljani) stavi predlog za
' ponovno zvišanje plač ker iste ne odgovarjajo dejanskemu porastu draginje.
3. Kraljevska banska uprava (Inšpekcija dela) v Ljubljani naj vse potrebno po-krene na vseh merodajnih mestih, kakor pri ministrstvih za socialno politiko, trgovino in financ, da se uvoz bombaža pospeši, kakor tudi, da se uvoz bombaža za v bodoče uredi tako, da bo s tem zasigu-rano normalno obratovanje v tekstilni industriji.
4. Vsled razmer, ki so nastale radi pomanjkanja surovin v tekstilni industriji, so v veliki večini prizadtete okoliške občine, iz katerih prihaja delavstvo v kraje, koder se nahaja tekstilna industrija. Da delavstvo ne dobiva porastu draginje odgovarjajoče plače, poleg tega vsled redukcije delovnega časa zadostnega zaslužka, se zmanjšuje kupna moč, vsled česar so gospodarsko prizadeti obrtni in trgovski krogi. S tem so tudi neposredno prizadete občine, v katerih prebiva tekstilno delavstvo. Zato naj tudi vse prizadete občine od svoje strani pri ministrstvih trgovine in financ storijo vse, da se uvoz bombaža pospeši v taki meri, da bo omogočeno normalno obratovanje v tekstilni industriji.
Za kršitelje socialnih zakonov
zahtevamo stroge sankcije
ogroženemu tekstilnemu delavstvu je nujna hitra pomoč
Iz cele Slovenije dobivamo poročila, kako pri raznih pivskih omizjih ljudje brez narodnega prepričanja po vinski kapljici omoteni v sentimentalnosti deklamirajo o matjuški Rusiji in vse-slo-vanstvu. Po tovarniških objektih hodijo internacionalni agenti ter slovensko delavstvo z brošurami in letaki brez vsake vrednosti skušajo prepričati, da je ruski boljševizem tam za delavne stanove ustvaril vzor, po katerem bi morali tudi slovenski delavci hrepeneti.
Z raznimi, preobilice kruha sitimi gospodi, ki so započeli akcijo za društvo prijateljev današnje Rusije, komunistični agenti na prazne pole pobirajo podpise za Rusijo, kakor, da bi bilo to sploh potrebno.
Brezdvomno vsi Slovenci brez razlike smo prijatelji težko preiskušenega ruskega naroda. Vsem se smili. Vsi mu želimo, da bi se razmere tam skoro normalizirale, da bi vsak svoj košček kruha mogel použiti brez strahu in brez hinavskega klečeplazenja pred njegovimi predpostavljenimi. Želimo mu, da bi mogel zopet svobodno občevati s svojim Bogom, da bi ga nihče ne preganjal zaradi verskega sočustvovanja in da bi ikona v stanovanju še ne bila zločin, ki vzame članu ruskega naroda vse pravice do življenja.
Vsi prijatelji Rusije, ves slovenski narod se z bridkostjo spominja nazaj na par preteklih desetletij in na ogromne človeške žrtve, ki so jih razne slavno znane čistke v tem kratkem času zahtevale, da so se mogli na oblasti obdržati ljudje, ki s čustvovanjem ruske slovanske duše niso imeli nobene sorodnosti.
Biti prijatelj kakega naroda, se pravi, čutiti s trpljenjem njegovih širokih mas in se veseliti morebitnih njihovih pridobitev. Ne pravi pa se biti narodu prijatelj, delati za protimasovni teror in nasilje, ki se pod boljševiškim diktatorskim režimom ves čas obstoja proti narodnim množicam tako zelo izpričuje. Med prijatelje teh množic brez dvoma štejemo lahko ves verni slovenski narod, ki je ohranil do slovanske skupnosti v krvi in jeziku utemeljeno staro sočustvovanje in ki ga zato nikjer ni treba še posebej uteme-ljevati s kakimi posebnimi društvi prijateljev Rusije ali z zbiranjem podpisov zanjo.
Mi bi se upali tu zapisati, da je to zbiranje podpisov in ustanavljanje društva za tiste same, ki podpise zbirajo in društva ustanavljajo, izpričevalo, da niso nič več v društvu slovenskega naroda samega, ker so se po svoji preteklosti in po svoji miselnosti iz njega izključili. Zato tudi niso nič vec prijatelji resničnega ruskega naroda, ampak samo dobri igralci z lepimi gesli in z vlogo proti ruskemu narodu samemu. Ruski narod bi se tem našim narodnim izkoreninjencem brezdvomno na primeren način za njihovo udanostno službo njegovim zatiralcem lepo zahvalil, ko bi zanjo sploh vedel in ko bi se mogel.
Razume se, da tako za poštenega vernega Slovenca s pravim narodnim sočustvovanjem in z resnično notranjo duhovno povezanostjo z velikim bratskim slovanskim narodom, v društvu naših prijateljev boljševiške Sovjetije ni mesta. Ker imajo komunistični agitatorji z zbiranjem podpisov po tovarnah iu drugod samo ta namen, naše domače protinarodne smeri, se noben pameten Slovenec za to akcijo podpisoval ne bo.
V času tolikih varanj se nam je zdela ta odkrita beseda potrebna, da nihče ne bi zločinsko zlorabljal čistega razpoloženja naših narodnih množic za razne nič vredne namene.
V vedno večji meri se pokaže potreba po sankcijah za kršitelje določb socialne zakonodaje. Naša Delavska zbornica je zato naslovila na g. bana dr. M. Natlačena sledečo vlogo:
Velespoštovani gospod ban,
Podpisana zbornica je z vlogo štev. 1055/1-40-2 dne 10. III. 1940 opozorila kr. bansko upravo na vedno bolj množeče se kršenje zaščitnih določb delovnega prava, vsebovanega v obrtnem zakonu. To vlogo, s katero zahtevamo kazenske sankcije iz § 397 o. z. proti vsem kršiteljem zaščitnih določb obrtnega zakona, smo podkrepili s sledečo utemeljitvijo;
»•Podpisana zbornica smatra, da zakonodajalec ni imel namena izvzeti iz kazenskih sankcij kršitve določb §§ 219, 220, 221 in 234 obrtnega zakona, ker bi to, ako bi tak namen obstojal, sigurno odredil s posebno določbo. Ker tega ni storil, smatramo, da spadajo kršitve določb cit. paragrafov pod kazensko sankcijo iz § 397
0. z. in bi bila dolžnost upravnih oblasti
1. stopnje, da v vsakem ugotovljenem primeru kršitve gornjih določb uvedejo kazenski postopek.«
Oddelek za trgovino in industrijo kr. banske uprave je pod št. VIII-2366/1 od
2. 4. 1940 naše naziranje zavrnil kot zmotno češ, da predpisi delovnega prava (§§ 219, 220, 221, 234 o. z.) niso kazenske norme, marveč izrazito civilno-pravnega značaja. Pod kaznijo pa so samo prekrški zoper odredbe obrtnega zakona, ki iz njih po smislu in po izrecnem besedilu sledi, da so izdane pod kaznijo.
Proti temu odloku smo se pritožili na ministrstvo za trgovino in industrijo, ki pa je z odlokom n/1717 od 22. 4. 1940 odločilo, da se naša pritožba zavrne kot nedopustna češ, da je kr. banska uprava s svojo rešitvijo dala samo »popolnoma neosebno pojasnilo, s katerim pa ni storila za
nikogar kako obvezno pravno situacijo. Vsled tega se akt banske uprave ne more smatrati za upravni akt, proti kateremu bi bila možna pritožba na višjo upravno oblast«.
Na ta način je bilo Delavski zbornici onemogočeno doseči konkretno mišljenje državnega sveta, ali spadajo določbe delovnega prava iz obrtnega zakona pod kazenske sankcije, ker se z navedenimi odločbami ugotavlja, da Delavska zbornica ni oškodovana, odinosno »osebno« prizadeta.
Kako daleč pridemo vsled takega stališča upravnih oblasti, jasno sledi iz odgovora tvrdke J. Hutter in drug v Mariboru, ki je sicer drugače znana, da je nudila delavstvu velike ugodnosti. Ko smo to tvrdko, ki noče plačevati mezde za bolniški teden pozvali, da naj izplačuje delavcem mezdo po § 219. o. z., nam je odgovorila takole :
»V § 219 zakona o obrtih je rečeno, da obdrži delavec pravico do plače, če je vsled bolezni ali nezgode za razmeroma kratek čas, ne dalje kakor en tedten, spre-čen opravljati svojo službo, nikjer pa ni rečeno, da bi moral vsled tega, ker je bolan, dobiti več kakor v času, ko dela. Delavec dobi pri nas polno mezdo, ker dobi razliko plačano od OUZD.
Pri nas, ki imamo davčno osnovo Din 12,000.000 letno, ne igra vloge, če plačamo na teh razlikah vsako leto Din 100.000 ali ne. Teh razlik ne izplačujemo ne zato, ker hočemo prihraniti gotovo vsoto, ampak iz popolnoma vzgojnih razlogov. Razume se samo po sebi, da bode delavec, če d‘obi več, ker je bolan, vise storil, da bo čim večkrat bolan. V teh okolnostih je popolnoma nemogoče vzdrževati v tvomici, ki ima 1700 delavcev, urejen obrat in vzdigniti jo na višji nivo.
5.	Zastopniki strokovnih organizacij so tudi na svoji skupni konferenci ugotovili, da je v tekstilni industriji že dosti izvež-banih domačih strokovnih moči, radi tega odpadle mnenje, glede zaposlitve inozem-cev, da so nujno potrebni. Kraljevska banska uprava v Ljubljani naj stori vse, da se raznim inozemskim mojstrom, delovodjem in raznemu tehničnemu osobju več ne izdaja dovoljenja za bivanje v naši državi. Tudi naj Kraljevska banska uprava (Inšpekcija dela) v Ljubljani opozori prizadete občine, da tujcem, inozemcem ne bodo izdajala domovinskih pravic.
Vso slovensko javnost, naše gospodarske kroge, obvešča, da tekstilnemu delavstvu, ki se radi nastalih neurejenih gospodarskih razmer nahaja v zelo kritičnem položaju, v vseh ozirih priskoči na pomoč. S tem niso prizadeti samo posamezni nezaposleni delavci, ampak tudi številne družine, ki so odvisne od zaslužka v tekstilni industriji. Posebno pa se zastopniki krajevnih strokovnih organizacij obračajo na industrijo samo, ako bi se položaj še poslabšal, da z raznimi nepravilnimi odpusti delavcev, ne poslabša že itak slabega gospodarskega položaja, pač pa naj v staležu vzdrži vse zaposleno de-lastvo, ki naj se pri delu izmenjava. — V tem slučaju naj se od strani tekstilnih tovarn prizadetemu delavstvu nakaže denarna odškodnina. Zastopniki krajevnih strokovnih organizacij so mnenja, da je tekstilna industrija v vseh letih svojega obstoja pri nas sijajno zaslužila in prav lahko prizadetemu delavstvu v današnjem kritičnem položaju nudi uspešno pomoč. Na predstavnike naše oblasti se pa apelira, da nujno v najkrajšem času priskočijo na pomoč težko prizadetemu delavstvu.
Da se pa doseže primerna izdelava, je mogoče doseči samo tako, da se delavci z vsemi svojimi močmi trudijo, svojo spretnost do najvišje izpopolniti in svojo zmogljivost stopnjevati. K takemu stremljenju pa se delavca ne da vzgojiti s tem, da se mu za brezdelje plača več kakor za dtelo in ga s tem zavaja, da išče kolikor mogoče mnogo takih priložnosti za boljši zaslužek brez dela.«
Tvrdka torej izrecno izjavi, da bi lahko plačala delavcem pripadajočo mezdo za prvi teden bolezni, vendar je ne bo plačala iz »vzgojnih razlogov«.
Navedli bi lahko nešteto dokazov, da se v obrtnem zakonu vsebovano »socialno zaščitno delovno pravo« izvaja samo tam, kjer so res močne delavske strokovne organizacije. Kjer delavec nima zaščite v močni strokovni organizaciji, se te zakonske dbločbe na celi črti kršijo ter preostane delavcu le »civilno pravna pot pri pristojnem sodišču«, da iztoži pripadajoče zneske. S tem pa se izpostavi nevarnosti, da dobi delavsko knjižico in 14 dnevno odpoved in nato večkrat zaman išče nove zaposlitve.
Gospod ban! V teh težkih časih, ki jih preživljamo, smatramo, da se morajo nujno podvzeti ukrepi, ki bodo zajamčili točno izvajanje vseh zakonov, pravilnikov in uredb.
Vsled tega Vas prosimo, gospod ban, da blagovolite odrediti, da se obravnava naše vloge št. 1055/1-40-2 od 10. m. 1940 Obnovi in da se smatra Delavsko zbornico v smislu § 37, tč. 2 zakona o zaščiti delavcev kot stranko ter izda upravni akt, s katerim se našemu predlogu po uvedbi kazenskih sankcij za kršitve delovnega prava ugodi. Za slučaj negativne rešitve pa prosimo, d'a se izda določba s pravico pritožbe na višjo upravno oblast.
Inž. Jože Sodja, predsednik OUŽD;	(Konec.)
Vprašanje decentralizacije delavskega zavarovanja
Kam je šlo 19 milijonov dinarjev?
Naše samouprave OUZD v Ljubljani kakor tudi uprave tega urada se vestno drže določil zakona in po svojih maksimalnih možnostih upravljajo denar, ki se steka na račun delavskega zavarovanja in ga po določilih zakona redlno tudi pošiljajo v Zagreb.
Tako izkazuje bolniška panoga od leta 1922 do danes okoli 27 milijonov prebitka, od katerega je šlo okoli 9 milijonov za kritje deficitov drugih pasivnih uradov, okoli 10 milijonov pa v razne centralne rezervne sklade, kar vse je za nas izgubljeno. Le okoli 8 milijonov dinarjev predstavlja naše lastne rezerve, iz katerih moremo kriti event. deficite našega okrožnega urada, če bi se pojavili. Napačno dela vsak, ki trdi, da je naša samostojna delavska zavarovalnica nezmožna življenja, posebno, če to trditev bazira na lanskem deficitu Okrožnega urada, ki niti stvaren ni, kajti treba je pomisliti, da smo vse centralne rezervne sklade dotirali kakor običajno po zakonu in da je za naše rezervne sklade nastal primanjkljaj, katerega smo morali iz dosedaj zbranih rezervnih skladov kriti. Mnogo bolj sigurna je trditev, da poslovanje kljub temu, da je bilo treba vzdrževati centralno ustanovo SUZOR in kljub temu, da mora bolniška panoga obrestovati in amortizirati po 7% vse investicije, ki so napravljene iz rentnih (nezgodna) panog, kar je silno lahko gospodarstvo, od leta 1922 dalje dokazuje le sposobnost za samostojno življenje Delavske zavarovalnice v Ljubljani, katere prebitki bi se radi znane skrbnosti Slovencev le še povečavali in nalagali v korist delavcem v zdravstvene ali druge socialne ustanove. Tako pa nam je okoli 19 milijonov prebitka iz dosedanje bolniške panoge popolnoma izginilo. Obre-stovanje in amortizacija raznih investicij iz rentnih panog, ki bremeni na bolniškem zavarovanju, pa lahko spravi bolniško panogo v težave, ki jih ne bo mogoče premagati.
Trdimo, da tudi nezgodna panoga zavarovanja v Sloveniji ni deficitna, ampak da dosedanje .rezerve, ki jih je ta panoga zbrala po zakonu v višini okoli 3 milijonov din, predstavljajo prebitek tega zavarovanja za Slovenijo.
Vem, da se mnogi boje, kaj bo s pokojninskim zavarovanjem uslužbencev naših
uradov. Pokojninski sklad slovenskih nameščencev izkazuje okoli 5 milj. din primanjkljaja na kapitalnem pokritju. Toda Okoli 2 in pol milijona din odpadle na premijske rezerve za zdravnike uradnike, ki jim je država zboljšala pokojninsko zavarovanje katere bodo z leti pokrite. Ostalo rezervo pa tvorijo kapitalna pokritja premij onih nameščencev, ki so bili prevzeti v SUZOR iz bivše deželne bolniške blagajne Delavske nezgodne zavarovalnice in Železničarske zavarovalnice, za katerih rente pa je bilo kapitalno pokritje v polnem izročeno iz imovine, ki je SUZOR leta 1922 od prejšnjih zavarovalnic prevzel, pa v računih ni vpošteto. Trdimo, da se našim nameščencem niti najmanj ni treba bati za njihovo penzijsko zavarovanje. Vse drugačen pa je položaj sedaj skupnega penzijskega fonda, ker ne vemo, kje in kako je denar naložen in ker vemo, da se je v zgodovini SUZOR-a često neupravičeno priznavalo pokojnine raznim gospodom in sicer kljub temu, da tega niso zaslužili in kljub temu, da to ni bilo v skladu z resnim upravljanjem teh fondov, ki naj garantirajo osnovne pravice in materialne prejemke onim, ki so vse svoje življenje po svojih močeh gradili z zavestjo polne odgovornosti delavsko zavarovanje in mu do onemoglosti doprinašali vsakodnevni penzum. Ali naj navedemo primere, kot so n. pr. upokojitve raznih bivših uradnikov SUZOR-a, ki so postali za tri mesece generalni direktorji in odšli v pokoj polni moči z penzijskimi prejemki ranga generalnega direktorja samo zato, da je lahko prišel drug generalni direktor, ki je čez par let tudi odšel v pokoj z visokimi penzijskimi prejemki, kljub temu, da ni imel časa, da bi plačal za prejemke pokojnine zadostno kapitalno pokritje. Ali naj govorimo o raznih vpokojitvah mladih ljudi pri SUZOR-u, potem ko so jim bile disciplinsko dokazane razne škode, ki so jih delavskemu zavarovanju povzročila. Ali naj naštejemo postavitev raznih uradnikov z nezadostno izobrazbo, ki so do gotovega časa bili na nizkih položajih v kategorijah, katerim so po svoji izobrazbi mogli pripadati v visoke direktorske položaje najvišje kategorije. To so pač bremena, ki spravljajo v nevarnost penzijski fond nameščencev, trdimo pa, da bi se pri, nas pod nadzorstvom banovine podobni primeri nikdar ne mogli zgoditi.
•lij ;»
SUZOR je drag aparat
če vpoštevamo, da stane povprečno letno vzdrževanje SUZOR-a 12 milijonov dinarjev in če vpoštevamo še vse odvišne stroške, ki jih imajo krajevni organi vsled tega, ker morajo večino del dvojno vršiti, kar moremo ceniti letno tudi na 12 milijonov dinarjev in če razdelimo vse te vsote proporcionalno številu zavarovancev po posameznih pokrajinah od leta 1922 dalje, tedaj dobimo, da smo mi za stroške dvojne administracije izdali kakih 60 milijonov din, kateri bi nam, če bi ne bilo teh stroškov, povečali prebitek od 27 milij. na 87 milij. za dobo od 1922 dalje. Pa recimo, da bi nas stalo vzdrževanje avtonomnega delavskega zavarovanja zavoda v Ljubljani 30 milijonov več, kakor tako, še vedno bi imeli za omenjeno dobo kakih 57 milij. prebitka. Pravilna uporaba tega denarja pa bi lahko za zavarovance veliko dobrega pomenila (n. pr. bolnice itd.).
Sedaj zbira SUZOR ogromne kapitale letno, ca. tričetrt milijarde din, ki jih nalaga po svoje, često denar investira v nedonosne ustanove tako, da faktično obstoja le fiktivno kritje, stvarno pa nikakega kritja ni. Ni vseeno za slovenskega gospodarstvenika oz. slovenskega delavca, kako se vporablja letnih ca 100 milijonov, ki jih Slovenija zavarovanju da in brez razlike so pogosto vsi mogoči delavci na poljli soc. del. zavarovanja opozarjali SUZOR na vse mogoče anomalije, ki so se tam pojavljale, toda do danes zaman. Tako stojimo mi tudi vsled teh razlogov pred reorganizacijo delavskega zavarovanja.
mi je pri tej priliki poudariti, da so upravni stroški pri našem uradu v Ljubljani, ki odpadejo na enega zavarovanca, (ne mislim tu stroškov za zdravnike in zdravila) približno prav isti danes kot so bili leta 1922. kar pove, da je v Ljubljani bil dosežen nek tip upravljanja Okrožnega urada, ki ni veliko variral ne glede na različne peripetije, ki so se v dobi njegovega obstoja manifestirale. Svet nosilcev samostojnega delavskega zavarovanja je popolnoma zadostna avtoriteta, ki bo znala voditi naše avtonomizirano delavsko zavarovanje boljše, kot je bilo vodeno do sedaj.
Ob koncu moramo podčrtati zopet, da leži ves uspeh preporoda delavskega zavarovanja v naglosti, s katero se bo vprašanje SUZOR-a reševalo.
Seveda predstavlja tudi problem noveli-zacije splošnega zakona o delavskem zavarovanju vprašanje, ki ga bo treba takoj za rešitvijo vprašanja SUZOR-a načeti.
Nihče pa nam ne bi mogel odpustiti, ako ne bi sedaj ko je čas, opozorili na nevarnost, ki grozi zlasti bolniški panogi, katera bo verjetno zaključena z absolutnim deficitom, t. j. z izčrpanjem vseh rezerv, da je treba ustanoviti avtonomne nosilce delavskega zavarovanja takoj, kajti lahko upravičeno trdim, da naš Okrožni urad gospodari z denarjem vestno, da ga odvaja po zakonu SUZOR-u, ki je v takem stanju, da se je generalni direktor SUZOR-a
Ker poznam razne načrte, ki so bili izdelani na vabilo g. ministra soc. politike, ki želi v celi stvari večje jasnosti, več luči, naj poudarim, da so si*vsa pribrana mnenja edina v tem, da je treba del. zavarovanje temeljito reformirati, ker je stanje, v katero je zašlo, nevzdržno. Prav vsi referati tako g. Avseneka, g. dr. Bohinjca in g. Laha predlagajo temeljito reorganizacijo zavarovanja. Poudariti moram, da je znani strokovnjah g. Ivo Lah, katerega razna ministrstva vedno kličejo kot eksperta, kadar gre za zavarovanje, podal jasne nedvoumne konstatacije z zavarovalno matematičnega stališča, kako depla-sirano je zagovarjati centralizacijo s stališča čim večje rizične edinice, ko vendar zgodovina SUZOR-a in njegovih funkcionarjev dokazuje sama najbolj zgovorno, da je zavarovanje vedno dražje, kljub temu, da je število zavarovancev vedno večje in da je uspeh upravljanja delavskega zavarovanja iskati le v poenostavitvi administracije na čiji enostavnosti ima prvenstveno interes zavarovanec, ki hoče, da kar mu gre, da se mu hitro da. Ne pa, da na žalost moramo ugotoviti, da je SUZOR centraliziral v svojih rokah različne posle, ki jiih pri okrožnih uradih rešujejo subal-terni uradniki, dočim n. pr. je SUZOR resda deloma vsled uvedbe starostnega zavarovanja, za katerega je bilo predvideno povišanje uradništva v višini 5% svoje urad-ništvo od 1938 leta dalje povečal več kot za 100%. Od ca. 150 na 350 nameščencev.
Kako naj se reši to vprašanje
Nočem iz zgornjih izvajanj, ki upam, da niso presegla okvira stvarnosti, vzbuditi mnenja, da SUZOR v dobi svojega obstoja ni nič koristil. Ako drugega ne, vsai skušnje je dal, kakšna naj bo organizacija del. zavarovanja v bodoče.
Naj mi bo dovoljeno tudi poudariti, da je v predlogih za novo organizacijo delavskega zavarovanja podal najboljša rešitev tega problema g. Ivan Avsenek, ki je dolga leta sodeloval pri soc. zavarovanju in ki vse te probleme pozna do dna in ki je v svojem predlogu predvidel ustanovitev samostojnih nosilcev vseh panog delavskega zavarovanja, če imajo 100.000 zavarovancev. Upoštevajoč pa potrebo tudi po praktičnem sodelovanju novih nosilcev del. za-
g. Matjašič čutil upravičenega na zadnji konferenci v Zagrebu izjaviti, da je bolje imeti tri SUZOR-e, kot pa enega v takem stanju kot je danes, in da zato lahko a perila na vse odgovorne, da to naše vestno poslovanje zaščitijo s takojšnjo reformo SUZOR-a, kajti pred nikomur ne moremo opravičevati, da bi nam radi nejasnosti, deficitov, ki se nam obetajo v celotnem poslovanju SUZORA-a propadel denar slovenskega delavca in delodajalca, katerega radi spoštovanja reda in avtoritete še ne kanimo nehati odvajati SUZORU-u tako kakor nam zakon nalaga. Pa ne samo ta naš direktni interes, ki ga imamo na decentralizaciji dtelav. zavarovanja, nam nalaga, da smo gornje povedali, ampak tudi ljubezen do države, ki mora biti potem vedno tista dobra mati, ki odpušča in krije nastale pregrehe. — Na prazno in nesmiselno govoričenje raznih centralističnih strokovnjakov, ki so že vse svoje živ-ljennje delali na decentralizaciji socialnega zavarovanja, se pa pri našem konstruktivnem in nesebičnem delu ne bomo ozirali.
Na konferenci je bila sprejeta resolucija, ki je bila dostavljena gg. predsedniku in podpredsedniku vlade, dalje gg. ministrom dr. Budislavljevicu, dr. Kreku, dr. Korošcu, dr. Konstantinovicu, dr. Smolja-nu, banu dt. Natlačenu in g. Rasuhinu predstojniku oddelka za socialno zaščito banske vlasti v Zagrebu. Glasi se:
Resolucija
Skupna konferenca predstavnikov zbornice za TOI, delavske zbornice in Kmetijske Zbornice v Ljubljani, dne 20. julija 1940 v Delavski zbornici je glede vprašanja delitve SUZOR-ja soglasno zaključila sledeče:
1. Z uredbo kr. vlade, naj se takoj ukine SUZOR kot nosilec delavskega zavarovanja.
2. Z isto uredbo naj se vsi posli delavskega zavarovanja prenesejo na samostojne nosilce delavskega zavarovanja, ki naj se ustanove v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu za območje Slovenije, Hrvatske oz. ostalega dela države.
3. Ker je pri samoupravni ureditvi države bilo splošno priznano načelo, da osta-
ni gospodarstvo edinstveno za celo državo in ker je delavsko zavarovanje v tesni zvezi z gospodarstvom, mora ostati tudi zakonodaja delavskega zavarovanja enotno za celo dtžavo.
4.	Uredba o delitvi SUZOR-ja in ustanovitvi samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja naj se izda v najkrajšem času a najkasneje do 31. julija 1940.
Konferenca je sprejela te zaključke z ozirom na današnje stanje v socialnem zavarovanju in v izvajanju sklepov, ki so bili glede vprašanja reorganizacije delavskega zavarovanja sprejeti na skupščinah odnosno plenumih 22bomice za TOI in Delavske zbornice v Ljubljani.
Resolucija Jugorasa
V prostorih Delavske zbornice je bila konferenca vseh prestolniških organizacij Jugorasa. Na konferenci je imel glavni referat zastopnik predsednika Jugorasa Ljubomir Mitič. Po njegovem govoru so sprejeli tole resolucijo-.
1. Navdušeno pozdravljamo in odobravamo izjavo glavnega odbora Jugorasa z dne 29. julija 1940 za socialno in gospodarsko preureditev države.
2. Celokupno članstvo Jugorasa s področja uprave mesta Belgrada pozdravlja svojega predsednika tovariša Dragišo Cvetkoviča in odločno zahteva, da se energično in takoj začno izvajati reforme.
3. Zahtevamo, da kr. vlada poostri odtočne ukrepe proti framasonom in eksponentom kapitala, ki ovirajo namene kr. vlade za izvedbo reform proti vsem tistim, ki zavzemajo najvažnejše in najvidnejše položaje na čelu banskih, finančnih, kulturnih, socialnih, privilegiranih in državnih ustanov in ministrstev.
4. Zahtevamo, da se neodložljivo z zako-
nom uredi enotni delavski nacionalni sindikat.
5. Zahtevamo, da se za priprave korporativne ureditve države takoj in neodložljivo postavi nacionalni gospodarski svet na podlagi § 23 ustave kraljevine Jugoslavije, ki naj prične takoj delovati.
6. Odločno protestiramo zaradi i^eza-dostne aktivnosti in pomanjkanja iniciative v zvezi s pripravami socialnih reform.
7. Odločno protestiramo zaradi zadržanja komisarja v Suzorju proti volji vsega delavstva Jugoslavije in zahtevamo poleg reorganizacije, da se najhitreje imenujeta ravnateljstvo in nadzorni odbor in da se komisar pokliče na odgovornost in kaznuje zaradi primanjkljaja 30 milijonov din, ki je nastal za časa njegovega poslovanja. Zahtevamo, da se Suzor reši finančnega poloma.
8. Zahtevamo, da belgrajska občina kot največji delodajalec v Belgradu takoj prične urejevati delavske plačilne in socialne odnošaje svojih uslužbencev in delavcev.
Vzorna viničarska pogodba
varovanja in upoštevajoč določila, ki jih uredba o prenosu kompetenc soc. ministrstva na banovino Hrvatsko v členu 3 točka 1 predvideva, zamišlja ustanovitev sveta nosilcev delav. zavarovanja, ki naj skrbi za enotno izvajanje delavskega zavarovanja, ki naj se bavi s problemi pravilnega upravljanja rentnih panog. Ta svet nosilcev delavskega zavarovanja je najboljša rešitev za probleme, ki se stekajo in ki bi se v bodoče še stekli okoli rentnih panog.
Pri tej priliki moramo pripomniti, da je sicer SUZOR strogo izvajal nadzorstvo nad posameznimi krajevnimi organi, ni pa na žalost znal uvesti enotne administracije po vseh okrožnih uradih. Z veseljem
Dne 3. t. m. je bila doposlana na tajništvo viničarske Zveze v Ljutomer v pogled! viničarska pogodba, ki se glasi dobesedno tako:
VINIČARSKA POGODBA,
sklenjena med lastnikom K. F. in viničar-ko T. A. pod sledečimi pogoji:
1. Viničarka se odpove vsem ugodnostim in zahtevam po viničarski uredbi.
2. Njiva (pač le njivica) pri vinogradu in jedna drevenka poljubnega zrnja za drugo kopanje.
3. Rezanje (pomladanska rez) za rožje.
4. Za rez travo v vinogradu.
5. Za kolje staviti celoletno jedno dreven-ko zrnje poljubnega.
S   ...............dne	18.	marca	1940.
T. A. podpis viničarke.
Podčrtal poročevalec, pogodbo pa pisal za kmečko vinogradnico mož, oseba, ki je in še nosi v javnem političnem življenju precej važno funkcijo.
Pogodba sama ne potrebuje menda nobenega komentarja, najmanj glede prve točke, ne glede vseh ostalih, razen zadnje. Priobčujemo pa to pogodbo v svrho regi-
stracije v javnosti vsem tistim, ki trdijo večkrat, da se samo viničarji ne drže zakonitih določil zakonov, ampak to samo terjajo od svojih gospodarjev. Ali je tudi ta pogodba v skladu z določili viničarske uredbe ... ? Imena smo sicer za danes še izpustili, d'a ne spravljamo viničarke še v hujše razmere; ako pa bi kdo želel še imena, jih more vsak dan dobiti v tajništvu Viničarske Zveze. \
Viničarka je pogodbo res podpisala, vkljub temu, da le-ta bije v obraz pravici in viničarskim zakonom; ali je to storila prostovoljno, je pa poglavje za sebe. Res, da skoraj gotovo ji ni gospodarica grozila z nabasanim samokresom, ako ne podpiše, brez dvoma pa je bilo tudi v tem slučaju tako, da se je viničarki zagrozilo z odpovedjo službe, morda celo z takojšno izselitvijo, ako pogodbe ne podpiše. Saj se je v nemalo slučajih viničarjem tako godilo.
Tovariši viničarji, viničarke! Da take slučaje podpisov takih »vzornih« pogodb čimbolj omejimo, ki so običajno nujne posledice grožnje, se oprimimo svoje strokovne organizacije, za njo delajmo, za njo tudi žrtvujmo, v njej vedno zvesto vztrajajmo kot redni člani.
Ne pozabimo, da je le v »Slogi moč«.
Nflfcl hn	rha . i		Ne pozabite na
iiUdll illl	iua i	lukm 1 Qtll	upokojence!
Iz centrale
ODLIKOVANJE TOV. PETRA ROZMANA
Naš strokovni tajnik tov. Peter Rozman v Mariboru je te dni prejel dekret, podpisan od kr. namestnikov, da je kot strokovni tajnik ZZD v Mariboru, odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje.
Tovarišu Rozmanu k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo!
ECZ — Ljubljana
V ponedeljek dne 12. t. m. je imela naša podružnica širšo sejo, na kateri je odbor poročal o svojem delu. Seja je bila zelo živahna in dokazala, da so tramvajerji za-vedlni in borbeni delavci, ki bodo potom ZZD svoje pravice z vso odločnostjo uveljavili. Kot zastopnik centrale se je seje udeležil tov. Breznik, ki je za svoj krepek in bodrilen govor žel navdušen aplavz.
Kranj
Obveščamo vse podružniške odbore našega okrožja, da se vrši širša seja okrožja dne 18. avgusta 1940 ob 9 uri dopoldne v pisarniških prostorih ZZD v hotelu »Jelen«. Na tej seji se bomo meni drugim tudi pogovorili radi romanja dne 8. septembra na Šmarno Goro. Nadalje o položaju tekstilnega delavstva in radi draginje, vsled katere je posebno delavstvo najbolj prizadeto.
Na sejo pride tudi zastopnik centrale iz Ljubljane.
Litija
Zadelo nas je. Dela ni. Naš kruh je tenak. Spet je delavec na vrsti, da plača račun. Nas je vojna najbolj zadela. Ko so še med nami, ki lahko razmetavajo stotake za to in to, mi kmalu ne bomo imeli več kruha. Pa tudi naša bližnja bodočnost ni svetla, ne prinaša nam nobenih upov. Skrb za življenje nas muči, kakor mora stiska vsakogar.
Pa ne samo to, ne samo, kJa nimamo dela, tudi so naše vrste razrvane, predane vsem mogočim vplivom, ni več prave volje, zdravega duha, ki bi bil močnejši od dnevnih vplivov, v življenje gledamo z očmi, ki nam jih ustvarjajo dnevne vesti in vplivi, in katerih pogled je vsak trenu-trk različen, mesto da bi gledali z očmi ■slovenskega delavca.
Preveč smo se dali življenju zapeljati. Da bi kdaj utegnile nastopiti težave kot so d&nes, nismo nikdar mislili, za pravi delavsk strokovni pokret smo bili gluhi. Za vse smo imeli dovolj časa, za zmerjanje, za izzivanje, za komunizem, za Rusijo, že smo v mislih videli, da je vsa Finska zasedena, da je sovjetska vsa Evropa, ne, ves svet je bil rdeč, samo to smo pozabili, da smo slovenski delavci in da je treba misliti na čas, ko bo morala tovarna delo ustaviti.
Pa kljub kruti resnici še mnogi nočejo priznati dejstev. S pravo satansko zlobnostjo razdirajo delavske vrste in jih hočejo pahniti v še večjo bedfc>. Mnogi zaslepljenci jim nasedajo. Polno je še delavskih rok, ki molijo morda zadnje dinarje »Jutrovemu «kolporterju, ki zelo pridno raznaša knjižice o veličini Sovjetije Ln o bajnem življenju sovjetskega raja. Cim bolj nam je neka stvar tuja, sovražna in ostudna, tem raje jo imamo. Vse sodimo in vemo, samo na svoj delavski stan, narod in državo pozabljamo. Za vse smo dovzetni, samo za tisto ne, kar nam koristi.
Ce se na litijskem mostu pojavi litijska modema mladina, ki pa je vsa 'd'o jedra izprijena in brez vsakih idealov, z novimi frizurami in šminkami, jo moramo seveda posnemati. Ni čuda, če je danes biti delavec že skoro sramotno, saj smo sami popolnoma pozabili na svojo čast in svoj ponos! Pozabili smo tudi, da se življenje preplesati ne da. Vdali smo se času ne da bi mislili, kaj bo jutri. To je uničilo velik francoski narod — ali naj tudi nas?
Ne! Pustimo vse, kar ni naše in pošteno, pa pojdimo v življenje s čistim pogledom! Ne iščimo rešitve v tujih državah, temveč se poglobimo v svoj narod in črpajmo sile iz veličine slovenskega duha!
Res, težko je lačnemu delavcu biti borbo za idealizem, ko se mu presiti rogajo, češ saj se pehate za nas, da bomo mi v miru živeli in vas izžemali. Toda tega ni kriv narod, saj narod kot celoto take razmere bole, temveč je tega kriv kapitalistični in laži demokratski družabni red. Tega je treba uničiti in na njegovih razvalinah ustvariti novega, ki bo pravičnejši in v katerem bo nujno moral vladati Bog. ki je edino jamstvo za pravičnost in poštenje. Ako pa si ta toliko obetajoči se novi red predstavljamo na osnovi kakršne 'koli surove sile, bomo delavci samo zamenjali svoj jarem.
Proč z jadikovanjem in tarnanjem, to nam nič ne koristi. Zavedimo se vsaj v tej težki uri! Združimo vse svoje napore in sile in se oklenimo svoje katoliške strokovne organizacije, zaupajmo v silo združenih delavcev, vse drugo pa pustimo v nemar!
Zavest, da smo vsi delavci, naj nas združi v Skupni borbi, in v objemu svoje katoliške organizacije pojdimo pogumno v bodočnost, polni zaupanja v Boga in vase.
Murska Sobota
Preteklo sredo je imela naša podružnica širši sestanek, katerega se je udeležilo veliko članstva in prijateljev naše organizacije. Na sestanku je poročal tudi zastopnik centrale tov. Golob iz Ljubljane, ki nam je v svojem obširnem poročilu obrazložil položaj delavstva pri nas in drugod ter pomen strokovne delavske organizacije za delavstvo. Naša organizacija je zrastla iz nujnih potreb našega delavstva. Zgrajena je na pravih in trdnih temeljih, po načelih velikega slovenskega socialnega pionirja dr. Janeza Evangelista Kreka. Že v petih letih svojega obstoja je pokazala zavidljive uspehe in danes je že v naši organizaciji včlanjenih nad polovico vsega organiziranega delavstva v Sloveniji. To nam naj bo v ponos in botfrilo za nadaljno delovanje v borbi za pravice našega delavstva.
Gremo nasproti novim časom, velikim spremembam v socialnem in gospodarskem življenju, nasproti novi in pravičnejši ureditvi človeške družbe, ki naj sloni na socialni pravičnosti in medsebojni ljubezni. Mnogim ljudem tudi to ne gre v glavo, in že iz velikega strahu telebajo Okrog in hočejo širiti malodušje med delavstvom, sploh ne morejo najti nobenega izhoda iz sedanjega položaja. Mi pa gledamo z jasnimi obrazi bodočnosti nasproti, ker bodo te snremembe veliko pripomogle k zboljšanju položaja našega delavstva. Vemo tudi, da to ne bo prišlo kar enostavno, treba bo dosti dela, velikih borb, postavljali nam bodo ovire in zapreke na vseh koncih in krajih, vendar pa bomo z vztrajnim in nesebičnim delom vse to odstranili in končno zmagali.
Gotovim ljudem pri nas sploh ne gre v glavo, zakaj se delavec upa oglasiti, zajkaj zahteva tisto, kar mu po zakonu in vseh pravicah pripada. Po njihovem mnenju
Pri TPD
V ponedeljek dne 12. t. m. so se vršila pogajanja za zvišanje plač rudarjem TPD. Uspeh je bil ta, da so se draginjske doklade zvišale za 91/2%> torej od 15V2% na 25%. Poleg tega so bili regulirani tudi nižji kategorijski zaslužki. Zvišanje velja od 1. avgusta.
V državnih rndnikiti
Zaradi občutnega povečanja draginje so rudarske strokovne organizacije zahtevale pogajanja za spremembo obstoječe kolektivne pogodbe in za draginji odgovarjajoče zvišanje njih prejemkov.
Pogajanja so bila ddJ 5. do 8. avgusta pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu in so se pogajanj udeleževali zastopniki Hrvaškega radničkega saveza, Jugorasa, Zveze združenih delavcev, Zveze rudarjev ter predstavniki n. skupine rudarske zadruge.
Končno je bil dosežen sporazum, ki vsebuje naslednje določbe:
1. Delovna pogodba se razširi tudi na rudarska podjetja rudarske zadruge »Bosna«, katero upravlja država v lastni režiji.
2. Dosedanje draginjske doklade (ru-draji drž. rudnikov so prejemali doslej poleg temeljne plače še 150% dokladte na temeljno plačo) se povišajo za 30% in znašajo v bodoče 180%.
3. Na novo se vpelje doklada za otroke, in sicer dobi: družina z enim otrokom 25 din, z dvema otrokoma 50 din, s tremi ali štirimi otroci 75 din, s petimi in več otroci 100 din mesečno. Ako delavec kak dan izostane neopravičeno iz službe, izgubi za dotični idlan odgovarjajoči del te doklade.
4. Dnevnica za službeno potovanje se zviša od 50 din na 60 din, specialna doklada, ki jo dobe delavci za delo na terenu izven rudnika, pa se zviša od 25 din na 30 din.
5. Stanarina, ki je bila doslej omejena le :na posamezne rudnike, se bo v bodoče plačevala na vseh rudnikih in ■ dobe delavci, ki nimajo lastnih stanovanj, stana-rinsko doklado no 5 din dnevno, v Mostar-
naj delavec samo dlela, naj bo njihov suženj, da bi ga oni še nadalje izkoriščalL Vsem tem ljudem pa povemo, da je tudi temu že enkrat konec. Naj se zavedajo, da je tudi delavec enakopraven član človeške družbe in da ima tudi on pravico do soddločevanja v vseh zadevah, in nikoli ne bomo pustili, da bi se zapostavljali in izigravali interesi delavstva, kakor se je mogoče to dogajalo dosedaj. Hočemo pravico in enakopravnost povsod!
Jesenice
Z razmahom KID je tudi prebivalstvo Jesenic močno naraslo. Ziiatno se je poživilo in razgibalo življenje z dotokom velike množice novih delavcev, kar je razveseljiv pojav za današnje težke čase.
V zvezi s tem nastaja vprašanje in to vprašanje, ki reže v živo, kje dobiti za vse te ljudi zadosti stanovanj.
Zlnano je, koliko delavcev se vozi na delo z vlaki, avtobusi, peš in s kolesi, vsi ti prihajajo oddaleč, ker v bližini stanovanj ni.
Zaman iščeš stanovanje v Žirovnici, okoli Bleda, Radovljice, itd.; niti tam jih ni, da o Jesenicah ne govorimo, kajti srečen tisti, ki ga tu dobi, a ti so tako silno redki. Veliko je tistih, ki so radi pomanjkanja stanovanj primorani voditi dvojno' gospodinjstvo, kar sigurno ne vodi v pro-speh družine. Zida se na Jesenicah tako silno malo in še to samo mali človek, vsi ostali faktorji so odpovedali. Dnevno či-tamo v časopisih o pomenu družine, mnogo se je o tem prelilo črnila — vse za družino, ki bodi steber države. — Tu je hvaležno polje, začeti je treba s pozitivnim delom. Zidanje cenenih delavskih stanovanj je možno ob dobri volji in sodtelova-nju vseh merodajnih faktorjev. Tovarna sama ima precej delavskih stanovanj, kar je za prejšnje čase še kolikor toliko odgovarjalo. Danes pa, žalibog, dasiravno se je nje delavstvo silno pomnožilo, ni iz-gleda na kakšna nova zidanja stanovanj.
Tudi pri nas bi bile zaželjene delavske kolonije, kot jih ima »Bata« v Borovem.
Kot že rečeno, privatna inicijativa je tozadevno popolnoma odpovedala, kdor ima denar noče zidati, tisti, ki bi rad, pa denarja nima. So ustanove, kot n. pr.: Borza dela, ki ima milijone delavskega denarja v rezervi. Ali ne bi bilo umestno, da se del tega denarja uporabi za zidanje delavskih stanovanj ?
ju po 6 din, pri centralnih ustanovah v Sarajevu in Belgradu pa po 7 din.
6.	V bodoče se boido regulirale doklade z ozirom na porast ali znižanje draginje avtomatično vsake tri mesece na podlagi indeksa Narodne banke (splošni indeks za cene na malo v 10 glavnih mestih). V to svrho se ustanovi poseben odbor, v katerega pošlje vsaka strokovna organizacija po enega predstavnika, dalje bodo v njem predstavniki državnih rudarskih podjetij in bo ta o/dbor posloval pod predsedstvom rudarskega glavarja v Sarajevu. Če se ugotovi, da se je po indeksu draginja zvi-žala ali znižala za 10%, se za toliko procentov poveča ali zniža plača rudarjev na ta način, da se odgovarjajoče poveča ali zniža draginjska doklada. Kot podlaga za presojo draginjskih sprememb služi indeks Narodne banke za mesec julij 1940.
Veljavnost sporazumov v grafični stroki
V »Službenem listu« kr. banske uprave je izšla sledeča odločba:
Veljavnost tarifnega dela kolektivne pogodbe z dne 13. avgusta 1935, sklenjene med Društvom tiskamarjev v Ljubljani in Zvezno organizacijo saveza grafičnih rad-nika v Ljubljani se je z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 30. marca 1939, razširila na vsa podjetja grafične stroke v dravski banovini.
S sporazumom med navedenima organizacijama z dne 22 decembra 1939, z dne
9.	aprila 1940. in z dne 26. junija 1940.SO se določila tarifnega dela navedene kolektivne pogodbe spremenila.
Na osnovi določil 1. odstavka člr'^L‘4. Uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu, se odloča, da se veljavnost navedenih sporazumom razširja na vsa podjetja grafične stroke v dravski banovini .
Poravnajte naročnino!
S 1. IX. 1940 se začno izplačevati izredne osebne in rodbinske doklade upokojenim državnim nameščencem. Čl. uredbe o izrednih dokla)d'ah državnih upokojencev predvideva pooblastilo za resorne ministre, da smejo v lastnem delokrogu ugoditi vprašanje teh doklad tudi za delavce in dnevničarje, zaposlene v drž. uradih, ustanovah in podjetjih. Nikjer pa niso v uredbi omenjeni upokojeni delavci ter obstoja vsled tega bojazen, da bi delavci, zlasti staroupokojenci, kljub draginji ne bili deležni izrednih doklad. Tudi znana akcija za doklade upokojenim delavcem monopolskih ustanov ni uspela in se ti nahajajo v nevzdržnem položaju. Enako težko so prizadeti upokojeni delavci drž. prometnih ustanov, ki tudi niso omenjeni v novi uredbi.
Z ozirom na komunike, ki ga je dal povodom novih dvanajstin g. fin. minister, ki je obljubil pomoč vsem drž. uslužbencem in delavcem, aktivnim in upokojenim ter z ozirom na bedno stanje upokojenih delavcev je naša Delavska zbornica v Ljubljani zaprosila centralno tajništvo delavskih zbornic, (Ja izvrši nujno sledeče intervencije:
1. pri g: finančnem ministru, da naj se 61. 6 uredbe širokogrudno tolmači in prizna izredne osebne in rodbinske doklade tudi upokojenim delavcem monopolskih ustanov drž. prom. ustanov, vojaških delavnic, pošte, telegrafa in telefona itd.
2. pri g. fin. ministru in upravi 'drž. monopolov, da predDišejo pravilnik o priznanju izrednih doklad upokojenim delavcem monopolskih ustanov še pred 1. IX. 1940.
3. pri g. ministru za promet, da enako še pred 1. IX. 1940 predpiše pravilnik o priznanju izrednih doklad upokojenim železniškim delavcem.
Ingoras proti kartelom
Jugoslavenski radnik«, glasilo »Jugorasa«, objavlja članek, v katerem v ostrih besedah zahteva, da se pri nas prepovedo karteli. Članek pravi med drugim: »Dobičkarji se združujejo v kartele, da bi po svoji volji mogli narekovati cene vsemu blagu, ki je namenjeno najširšim plastem naroda. Če bi se kje pojavila kakšna konkurenca iz tujine, potem ti ljudje takoj zavpijejo, da je »treba naše mlado gospodarstvo zavarovati s carinami«. Ako se v proizvodnji pojavi, da je preveč blaga in bi morale temu primerno cene pasti, potem najdejo dtuge izhode: odpuščajo delavce, znižujejo plače. Kartelsko gospodarstvo je povzročilo, da pri nas ni niti načrtnega niti kapitalističnega gospodarstva, ampak čisto navadna goljufija, ki je zločin najbolj strašne vrste. V kartelski industriji najdemo največ tujcev, ki delajo s tujim kapitalom. Oni vodijo ostanke naših kapitalistov, oni jih zbirajo v kartele in jih učijo, kako se je treba zagristi v nežno telo mladega, nedolžnega naroda. List na koncu zahteva, da se karteli pri nas zatrejo. Pri tem pa da je važno, da od obljub gremo vendar enkrat že na delo.
Začetek in prestanek zaposlitve
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo na podstavi čl. 17. Uredbe z zaJkonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev in čl. 18. Pravilnika za njeno izvrševanje za poslovne knjižice radi enotnosti postopka ob vpisovanju podatkov o začetku in prestanku zaposlitve na straneh 10. do 31. poslovne knjižice sledeče pojasnilo:
1. Z začetkom zaposlitve je treba razumeti začeti dan, ko je službojemnik po ustmeni ali pismeni službeni pogodbi bil dolžan nastopiti posel oz. dan, ko je služ-bodavec bil dolžan sprejeti službonajemni-ka na posel.
2. Prestankom zaposlitve se mora razumeti dan, ko poteče službena pogodba, če je bil posel s pogodbo časovno določen. Drugače je, t. j. če s službeno pogodbo ni bil določen čas za trajanje zaposlitve je treba vzeti tisti dan, ko službena pogodba pravno preneha, t. j. tisti dan, ko preteče odpovedni rok. Prav tako je treba vzeti tisti dan, ko je prenehala zaposlitev radi
■ razveze službene pogodbe z zakonom.
3. Prekinitev zaposlitve, ki nimajo za posledico prestanka službene, ppgodbe, kakor n. pr. bivanje na odsodstvu, bolova-nje, opravljanje važnih zasebnih poslov itd. se vpisujejo v razporedek poslovne knjižice »Prestanek zaposlitve«.
Povišanje mezd rudarjem
Uredba o ureditvi službenih odnosov za primer vpoklica
delojemalcev na orožne vaje
Na podlagi 8 1 uredbe o izpremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih z dne 16. septembra 1939, leta, št. 1118, je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal sledečo uredbo o ureditvi službenih odnosov za primer vpoklica delojemalcev na vojaško dolžnost:
§ 1.
1. a) Poziv delojemalca na vojaško dolžnost, izvzemši službovanje v stalnem kadru, v rednem, pripravnem, mobilnem in vojnem stanju ne prekinja službenega odnosa.
2. b) Delodajalec je dolžan sprejeti svojega delojemalca ponovno v službo, čim je izpuščen z vojaške vaje pod istimi pogoji, pod katerimi je delojemalec delal pred vpoklicem na vojaško dolžnost, oziroma pod pogoji, glede katerih je bilo pogodbeno določeno pred tem pozivom.
3. c) V kolikor pa so v vmesnem času nastale izpremembe v službenih odnosih glede plače ali delovnega časa vseh ostalih istovrstnih delojemalcev pri tistem delodajalcu, pa bodo veljali novi pogoji.
4. d) Pri pogojih o službovanju z omejenim delovnim časom se bo službeni odnos podaljšal pod pogoji, ki so označeni v § 2. za čas, ki še ni bilo poteklo v trenutku, ko je delojemalec odšel na vojaško dolžnost.
§ 2.
1. Pri službenih pogodbah, pri katerih znaša zakonski ali pa pogodbeno določeni odpovedni rok najmanj 14 dni, mora 'delojemalec po odpustitvi iz vojaške dolžnosti zahtevati, da ga vzame v prejšnjo službo. To zahtevo mora službojemalec sporočiti službodajalcu v roku 15 dni potem, ko je bil odpuščen iz vojaške dolžnosti, oziroma po poteku zdravljenja v bolnišnici ter po poteku odobrenega bolniškega dopusta in okrevanja. Službojemalec stopi na delo osmi dan, oziroma prvi naslednji delovni dan po osmem dnevu, ko je sporočil svojo zahtevo službodajalcu.
2. Če je zakon ali s pogodbo določena večja odpovedna doba kakor pa 14 dni je službojemalec dolžan v roku 8 dni po Odpustu z vojaške dolžnosti obvestiti službo-dajalca, da je pripravljen stopiti na delo. Na delo pa stopi v dveh dneh po sporočilu poziva službodajalca, da je pripravljen stopiti na delo. Na delo pa stopi v dVeh dneh po sporočilu poziva službodajalca, v vsakem primeru pa najkasneje osmi dan, oziroma prvi naslednji dan po osmem dnevu, ko je sporočil svojo zahtevo službodajalcu.
§ 3.
1. Rok za odpoved službe delojemalcu, ki je bil sprejet v službo kot namestnik osebe, katera je bila poklicana na vojaško dolžnost, znaša pri izvajanju Odredbe § 2 te uredbe šest delovnih dni brez ozira na pogodbe ali pa z zakonom določene odpovedne roke.
2. Vprimeru odpovedi po prehodni točki izigubi veljavnost tozaJdtevna službena pogodba po sili zakona brez ozira na rok njenega trajanja.
§ 4.
1. Odredbe § 1 in 2 te uredbe ne veljajo za delojemalce:
■a) za tiste, ki so zaposleni v obrtih, podjetjih, in poklicih, v katerih je prenehalo delo.
b) Za tiste, ki so zaposleni v obrtih, podjetjih in poklicih, katerih delo je popolnoma ustavljeno, ali pa je bilo ustavljeno v samostojnem oddelku ali pa v delavnici podjetja kot celote, kjer so dtelali.
c) Za tiste, ki so bili zaposleni pri delih, za katera so bili edino najeti, in so bila ta dela vezana na določen časovni razmah, če je namreč ta razmah že potekel.
d) Za tiste, ki so bili zaposleni pri delih, za katera so bili edino najeti, katera pa so bila končana prej, preden se je delojemalec vrnil z vojaške dolžnosti, pa delodajalec še ni začel z dteli iste vrste v času, ko mu je službojemalec poslal sporočilo v smislu § 2 te uredbe.
2. V primeru, da službodajalec v roku enega leta po prenehanju ali ustavitvi dela ponovno nadaljuje z delom v kateri koli obliki enakega imena Obrti, podjetju ali poklicu (točka 1 in 2 predhodne določbe), imajo delojemalci, ki so bili prej zaposleni v obrti, podjetju ali pa poklicu, po odslužitvi vojaške dolžnosti prvenstveno pravico za zaposlitev pod enakimi pogoji nri najetju delojemalcev, če se prijavijo do začetka dela ali pa najpozneje 14 dni po začetku dela. Službodajalec je dolžan imeti službojemalca v evidenci najdlje šest tednov, če v času prijave nima potrebe, da bi ga obdržal.
3. Službodajalec je dolžan sprejeti nazaj v službo službojemalce, ki se vračajo z vojaške dolžnosti, samo v tolikšnem številu, katero ne seže čez število službo jemalcev dOtične vrste, kateri so bili normalno zaposleni v tem času pri dotičnem službodajalcu.
Za odpoved službe dotedanjim služboje-malcem v tem primeru odredbe § 3 te uredbe. V kolikor bi službodajalec povečal število službojemalcev tiste vrste po povratku službojemalca z vojaško dolžnostjo in bi slednji postavil zahtevo za ponoven sprejem na delo, § 2 te uredbe, je službodajalec dolžan v roku 3 mesecev prvenstveno sprejeti v delo takega službojemalca v smislu § 1 te uredbe.
5. Ako službodajalec preneha ali pa ustavi svojo obrt, podjetje, samostojni oddelek ali pa delavnico podjetja kot celoto ali pa poklic na drugem kraju ali pod drugo obliko obnovi v roku treh mesecev, potem izjeme iz točke 1 in 2 te določbe tega paragrafa ne veljajo.
6. V primeru, da službodajalec ne bi sprejel nazaj v službo službojemalcev, ki se vračajo, — po odredbah te uredbe obstoji obveznost za službojemalca, da jih sprejeme nazaj — potem je dolžan dati službojemalcem odškodnino za ves čas, dokler službeni odnos ne bo prekinjen v smislu predpisov obrtnega zakona.
V primeru, da bi se službojemalec vrnil z vojaške dolžnosti z zmanjšano delovno sposobnostjo v tolikšni meri, da ne bi bil zmožen opravljati svoje prejšnje službe, pa ima zato prvenstveno pravico za zaposlitev pri istem službodajalcu za posle, ki odgovarjajo njegovi zmanjšani sposobnosti, v kolikor se dotičnemu službodajalcu zaradi zaposlitve prijavi v roku 6 mesecev, računajoč začetek roka po točki 2, § 2 te uredbe.
§ 5.
1. Če je prišel odhod v vojaško dolžnost po Odpovedi službenega odnosa od strani službodajalca, ali pred potekom odpovednega roka, ta odpoved ne velja.
2. Izjemo od prednjega tvori odpoved, katero je dal službodajalec v primeru, ko je najmanj za mesec dni prenehalo ali pa bilo ustavljeno delo v obrti, pOdjetju ali samostojnem oddelku, ali delavnici podjetja kot celoti, ali po vnoklicu, kjer so bili dotični službojemalci zaposleni, v kolikor se je prenehanje ali pa ustatritev dela začela najkasneje v roku mesec dni, računajoč tu od dne, ko je bila odpoved izročena.
3. Službojemalcu, ki se je po odpustitvi z vojaške dolžnosti vrnil v službo, se v nobenem primeru služba ne more odpovedati v času enega meseca. To pa ne velja za primere prenehanja ali ustavitve dotičnih del, dela v obrti, podjetju, samostojnem oddelku ali v delavnici podjetja kot celoti ali vpoklicu, kjer je bil tisti službojemalec zaposlen, ako je prišlo prenehanje oziroma ustavitev dela v navedenem času ali pa je bila v navedenem času ali pa pred tem izročena odpoved vsem službojemalcem zaradi sklenjenega prenehanja ali ustavitve dela v delavnici, podjetju, samostojnem oddelku ali v delavnici podjetja kot celote, ali v poklicu, kjer so bili do-zdaj zaposleni. Odredbe tega paragrafa se nanašajo na prekinitev pogodbe po določbah § 239 obrtnega zakona, izvzemši odredbe točke 9. odst. 1. tega paragrafa.
§ 6-
1. Službojemalec odnosno službodajalec lahko zahtevata tudi posredovanje pristojne oblasti splošnega upravnega značaja prve stopnje z namenom, da se odstranijo nesporazumi in izognejo sporom, ki bi nastali pri izvajanju predpisov te uredbe.
2. Oblast splošno upravnega značaja prve stopnje je dolžna takoj vzeti v razpravo predloženo zahtevo in pri zainteresiranih strankah delovati za to, da bi se nesporazum na miren način poravnal.
3. Posredovanje se mora končati v osmih dneh ter je treba v zapisku ugotoviti in podati zahteve in rezultate posredovanja. Ako posredovalni postopek ne bi uspel, je dolžna pristojna oblast nezadovoljno stranko zaradi materialnih zahtev poslati na sodišče.
4. Za primer neupravičenih izostankov bo pristojna oblast uporabila ukrepe, ki jih predvideva zakon v splošno upravnem postopku.
5. Ta postopek posredovanja je prost vsake takse.
6. V krajih, kjer obstoji inšpekcija dela, opravljajo ta posel organi inšpekcije dela za podjetja, za katera je pristojna.
7. Spori, ki se nanašajo na materialne terjatve in zahteve službojemalcev za dosego pravic na temelju te uredbe, spadajo v mejah pristojnosti po obrtnem zakonu v pristojnost izbranih odborov (sodišč dobrih ljudi) in § 343 obrtnega zakona, v kolikor sporna vrednost ne znaša več kot
_ 12.000 din, preko te vsote pa spadajo v ' pristojnost rednih sodišč.
§ 7.
Odredbe te uredbe veljajo za službene odnose službojemalcev, ki so zaposleni pri privatnih (fizičnih in pravnih osebah), upoštevajoč tukaj tudi zaposlitev v obrtih
in podejtjih, ki spadajo pod obrtni zakon, kakor tudi zaposlitev v podjetjih, zavodih, ustanovah in poklicih, ki so navedeni v točki 1 § 433 obrtnega zakona.
2. Odredbe te uredbe veljajo tudi za službojemalce, ki so zaposleni v Narodni banki, Privilegirani agrarni banki, v mestnih hranilnicah in njihovi zvezi, v banovinskih hranilnicah, v privilegiranih zadrugah, v njihovih poslovnih in revizijskih zvezah in v glavni zadružni zvezi v zadrugah in pomožnih blagajnah iz § 119 zakona o gospodarskih zadrugah, v ustanovah socialnega zavarovanja in v upravah javnega posredovanja dela, pri izdajanju in prodajanju periodičnega tiska, v pisarnah pooblaščenih inženirjev, gospodarskih svetovalcev in trgovskih posrednikov (senzalov in mešetarjev), v podjetjih za prodajanje srečk razredne loterije in prodajanje tobaka ter soli, v pomorskih in gozdnih podjetjih, v lovskih in ribolovnih podjetjih s pravico na mesečne ali pa večmesečne plače.
3. Odredbe te uredbe veljajo tudi za službojemalce, ki so zaposleni v državnih in samoupravnih zavodih in drugih usta-
Kakor smo že poročali, je Delavska zbornica prosila kr. bansko upravo, naj predpiše za mizarsko stroko tarifno lestvico, ker delodajalci nočejo skleniti kolektivne pogodbe. Kr. banska uprava je sedaj pozvala po določilih Uredbe ponovno obe strani, naj sklenejo kolektivno pogodbo do 20. avgusta t. 1. V nasprotnem slučaju pa bo predpisala tarifno lestvico.
Glede na ta razpisa kr. banske uprave so se sestale dne 22. julija v prostorih Delavske zbornice vse štiri strokovni organizacije in pooblastile Delavsko zbornico, da v zadevi sklepanja kolektivne pogodbe za mizarsko stroko stavi Zbornici za trgovino, obrt in industrijo sledeči predlog:
»Pogajanja za novo kolektivno pogodbo za mizarsko stroko v dravski banovini, ki se mora v izogib predpisa tarifne lestvice skleniti do 20. 8. 1940., naj se vrše v torek 6. avgusta 1940 ob 10. uri v sejni dvorani Delavske zbornice odnosno v prostorih zbornice za TOI, ako bi ta prostor želeli delodajalci. Če delodajalcem termin
6.	8. 1940. ne bi odgovarjal, se lahko vrše pogajanja tudi 7. 8. ali 8. 8. 1940.
Kot podlaga za pogajanja naj služi načrt svoječasno predložene kolektivne pogodbe, v kateri se spremeni mezdna tarifa z ozirom na novo odrejene mezde in občuten porast draginje.
Vabimo Vas, da nam do 1. 8. 1940. sporočite za kateri termin ste se odločili in kje se bodo pogajanja vršila, da zamore-mo pravočasno obvestiti delavske strokovne organizacije. Pogajanjem bodo s strani delojemalcev prisostvovali največ trije
Z zadnjim našim člankom, s katerim smo apelirali na naše podjetnike, da naj že vendar enkrat uvidijo težki položaj delavstva in temu primemo zvišajo plače, smo s tem zadeli v sršenovo gnezdo. To nam nazorno pokaže zadnja izjava Cveti-čevih delavk v časopisu, kjer je podjetnik Cvetič objavil tisto značilno izjavo. Kako je prišlo do te izjave, sedaj ne bomo razpravljali, vendar vsak kdor je čital to izjavo si lahko sodbo sam ustvari. Nasproti tej izjavi, da Cvetičevo podjetje najboljše plačuje delavke, moramo resnici na ljubo izjaviti, da še ni preteklo en mesec, ko smo morali ravno pri tem podjetju intervenirati, ker obratna zaupnica ni dobila plače, s katero bi dosegla vsaj minimalno mezdo po banovi uredbi. Kako solidno je to podjetje napram delavcem nam tudi kaže preiskava Inšpekcije dela, katera je v tem podjetju našla vse v »najlepšem redu« in vsled tega »najlepšega reda« se bo proti podjetju uvedlo kazensko postopanje kakor je to razvidno iz poročila Inšpekcije dela.
Kljub vsej ogorčenosti delodajalcev moramo ponovno apelirati na nje, da naj vendar uvidijo težki položaj delavstva in vsaj nekoliko zvišajo plače delavstvu, saj je vsakomur znano, da je ravno pri nas draginja tako narasla, da prekaša celo ostala večja mesta v Sloveniji, plače delavstva pa so skoro najnižje.
Naša ZZD se bo v borbi za poštene plače delavstva borila še naprej in se ne bo ustrašila ne šikaniranj, ne groženj, pa tudi če nas označujejo s samimi hujskači in pretijo z represalijami.
Od banovinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani smo v zadevi naših delavcev v Franciji, ki so bili v zadnjih bojih ranje-
novah, v kolikor za te službojemalce ne obstoje posebni zakonski predpisi, s katerimi je isto vprašanje urejeno, kakor tudi za uslužbence dnevničarje, delavce in ostale pomožne moči na občinah, v kolikor statuti občine ne določajo za iste ljudi ugodnejših odredb.
4.	V kolikor se pokaže potrebno, da je treba veljavnost odredb te uredbe raztegniti tudi na podjetja, ustanove in poklice, ki niso imenovani v prednjih točkah, bo to določil z uredbo minister za trgovino in industrijo, skupaj z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§^.
Odredbe te uredbe se bodo izvajale tudi za tiste službojemalce, ki so se vrnili z vojaške dolžnosti po 1. septembru 1939, v kolikor so zahtevali v roku 15 dni po uveljavljenju te uredbe, da se vrnejo v prejšnjo službo.
§ 9.
Glede pravic službojemalcev in plač za čas, dokler so na vojaških vajah, bodo veljale tudi po uveljavitvi te uredbe določb § 221 obrtnega zakona vse dotlej, dokler o tem vprašanju ne bi bila izdana posebna uredba.
§ io.
Ta uredba velja za vse ozemlje kralje- • vine Jugoslavije in stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinah«.
predstavniki posameznih organizacij in predstavniki Delavske zbornike.«
Na ta predlog je prejela DZ odklonilen odgovor sledeče vsebine:
»Na tamošnji dopis z dne 22. VII. 1940, št. 91-39-44, Vam naznanjamo, da je zbornica svoje stališče glede sklepa kolektivne pogodbe v mizarski stroki za celo banovino zavzela že v svojem dopisu z dne 11. IV. 1940, št. 1282. Na podlagi izjav prizadetih obrtniških združenj, o katerih smo Vas obvestili v tem dopisu, je zbornica smatrala, da niso dani pogoji za sklenitev take kolektivne pogodbe. Iz istih razlogov zavzema zbornica enako odklonilno stališče tudi še sedaj, ker se položaj v bistvu ni spremenil in zato smatra, da bi z ozirom na odklonilno stališče prizadetih združenj ne bilo podlage za pogajanja o sklepanju kolektivne pogodbe za mizarsko stroko za celo banovino in zato tudi ne za sestanek predstavnikov prizadetih organizacij, ki ga predlagate za 6., odnosno za 7. in 8. avgust 1.1.«
O tem odgovoru je DZ obvestila tudi kr. bansko upravo s prošnjo, da pred predpisom tarifne lestvice zasliši predstavnike delavskih strokovnih organizacij in Delavske zbornice.
Ker bomo morali naš predlog tarifne lestvice utemeljiti s sedanjimi mezdami, vabimo vse naše krajevne organizacije, da zbero točne podatke o mezdah mizarskih pomočnikov v Ljubljani, Mariboru, Št. Vidu, Celju, Ptuju, Logatcu, Ribnici na Dol., Tržiču in Kranju ter jih predlože centrali.
ni odnosno padli, dobili sledeči odgovor: »Pošiljamo Vam obrazec poizvedovalne pole ter Vas prosimo, da nam sporočite, koliko takih pol bi rabili. Za vsako osebo je treba izpolniti dva obrazba in priložiti znamko za din 1.50 za odgovor Glavnega odbora«. Z ozirom na ta odgovor prosimo vse prizadete naše člane, da se naj čim-prej zglasijo v pisarni ZZD (gostilna Banfi, vsako sredo od 5 dO 7 ure popoldne) in prinesejo s seboj zadnji naslov svojca in rojstne podatke.
Za nedeljo dne 18. avgusta ob 11 dopoldne pripravljamo širši sestanek našega gradbenega delavstva, na katerem bo poročal zastopnik zveze. Ker se bodo na sestanku obravnavala važna vprašanja, ki zadevajo vse naše gradbeno delavstvo, vabimo vse delavce in prijatelje naše organizacije, da se sestanka udteležijo. Za člane sestanek obvezen.
Člani, ki še niso dvignili svojih legitimacij prosimo, da iste čimpreje dvignejo in to med uradnimi urami v pisarni podružnice.
Linblianskl velesejem
ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, je nekaj svojevrstno našega in ima ukoreninjeno tradicijo. To se je videlo letos pomladi, ko je moral spomladanski velesejem biti odložen. Vsi smo ga pogrešali. Jesenski velesejem pa bomo imeli in sicer od 31.avgusta do 9. septembra. Obsegal bo mimo industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plOdl dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje.
Mizarska kolektivna pogodba
Iz Prekmurja