GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA PAPIRNICE KOLIČEVO Počaščeni smo bili z visokim obiskom VEVČE, MAREC — Vevško papirnico je 6. t. m. obiskal predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tovariš ing. Andrej Marinc. Z njim so prišli še predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana tov. Dagmar Sutter, podpredsednika IS mestne skupščine Ljubljana tov. Viljem Merhar in tov. Vasja Klanjšek, član IS in republiški sekretar za industrijo tov. ing. Ivo Klemenčič. Namen obiska je bil pogovoriti se o gospodarskem stanju organizacije združenega dela, o samoupravljanju in organizaciji. S strani tovarne so se razgovora udeležili nekateri vodilni delavci, vodje samoupravnih in družbeno političnih organizacij. Tovariš Andrej Pirkmaier, predsednik delavskega sveta je vse navzoče predstavil in obisku zaželel dobrodošlico. Montaža dimnika ni bilo nič manj ali pa še bolj zahtevno in natančno delo kot ostalo delo pri gradnji nove toplarne. (Na sliki: montaža dimnika v dneh od 5. do II. marca 1975) Spremembe samoupravnega sporazuma (SS) o združitvi slovenske papirne industrije Tovariš direktor Albin Vengust je orisal važnejše dogodke v zgodovini Papirnice Vevče, njen nastanek, razvoj in sodelovanje v jugoslovanski papirni industriji, zlasti ob graditvi ostalih tovarn, ko so Vevčani pomagali z lastnimi kadri spravljati v pogon nove jugoslovanske papirnice in pripravljali strokovne kadre za organizacijo tovarn in strežbo strojem. Velik delež je papirnica Vevče prispevala tudi med narodnoosvobodilnim bojem in že prej za pripravo revolucije tako v materialu kakor tudi v borcih za osvoboditev. Omenil je problem, da je bil v sedanjem in preteklem času vedno dan poudarek drugim industrijam in panogam, papirni-čarstvo pa je moralo ostajati v ozadju. Šele z letom 1960 smo začeli k starim strojem dodajati nove. V to dobo šteje zgraditev IV. PS, kasneje pa kondicionirni stroj, oddelek za premazovanje Papirja, izdelavo zidnih tapet in več manjših investicij. Pravkar bomo pognali toplarno, ki je osnovni pogoj za nemoteno obratovanje vseh strojev, zlasti pa novega V. PS, za katerega — s precejšnjo gotovostjo predvidevamo, da ga bomo začeli postavljati že letošnjo jesen. Naš pogled se obrača proti surovinam, ki so nam zadnje čase delale ogromne težave pri izdelavi kvalitetnih papirjev za grafično in predelovalno industrijo. Zato vlagamo precejšnje vsote v investiranje nekaterih jugoslovanskih celuloznih tovarn. Občutiti je pomanjkanje povezave med gozdarji, papirničarji in grafičarji. Biti bi morali enotni. Prav tako je premajhno povezovanje med samo slovensko papirno industrijo. O komercialnem delu poslovanja, je visoke goste seznanil komercialni direktor dipl. oec. tov. Janez Lednik. Omenil je, da smo v preteklem letu izvozili za okoli 3 milijone dolarjev naših proizvodov. Glavni izvoz je usmerjen v države tretjega sveta. Težave pa so tudi tu s plačljivostjo. Glavni kupec je Iran, kjer pa nas izpodriva Japonska. Tovariš Marinc se je zanimal za integracijske procese v papirni industriji, prav tako pa za samoupravno združevanje delavcev v organizacijah združenega dela. Združevanje, je dejal, naj ne bo samo deklarativno, ampak na bazi dohodkov. Vzpostavljati je treba pogodbene samoupravne odnose. Združevati je treba delo ter pri tem odkrivati ozka grla. Konkretno se je zanimal, kakšen je odnos med lesarji, izdelovalci celuloze in papirničarji in v kakšni fazi integracije smo. To, da je šele v začetku, je bilo povedano. Ekonomske analize o tem si nasprotujejo. Pri tem je treba zasledovati vsaj dvajsetletno obdobje. Tovariš Marinc je priporočil, naj bi bile Vevče tiste, ki bi odigrale pionirsko delo na tem področju; pozanimal se je, če smo že napravili poskus integracije z grafično industrijo. Tovariš Lednik je pojasnil, da zaenkrat celotna grafična industrija sodeluje pri zgraditvi našega V. papirnega stroja, ker je za to zelo zainteresirana. Imamo približno 20 zadevnih pogodb. Predsednik komisije za uresničevanje ustavnih dopolnil ing. Edo Ulčakar je prisotnim predočil Združenje slovenske papirne industrije in organiziranost naše organizacije združenega dela. Težko, da je razmejiti stroške in postaviti cenike med posameznimi obrati. Poslovanje obratov je med seboj prepleteno. Tako smo ostali pri OZD. Delavski svet je formiran po delegatskem sistemu. Imamo 3 odbore. Prednost dajemo materialnim osnovam in rezultatom. Tovariš Marinc je dejal, da je pač težko oceniti, kaj je bolje, ali TOZD ali OZD ali obrati. Vsekakor pa je upoštevati in treba gledati na zavest delavcev, ki bo vedno bolj napredna. V dozorevanju te zavesti pa bo šlo v smeri združevanja. Politične organizacije naj bi se zmenile in poskušale analizirati in primerjati slabosti iz bivših ekonomskih enot in poskušale najti bistvene razlike med EE in TOZD. Najti je treba učinkovito upravljanje. Dokler je konjunktura na trgu in mir v hiši, gre vse v redu. V času kriz pa je pač možno, da pride do konfliktov. Spoznati moramo, kdaj je TOZD primerna in pomembna politično in ekonomsko. Razpravljali so tudi o moči ZK v organizaciji združenega dela. Vložiti je treba vse napore za zvečanje števila članov, ki bo vplivalo na politiko med kolektivom. Ni pohvalno, da je bilo pred 10 leti v ZK včlanjeno 120 ljudi, danes pa je to število precej manjše. Seveda pa gre tudi v tem primeru za kvaliteto in ne število. Pohvalno pa je sodelovanje med Krajevno skupnostjo in tovarno. Razmerje delavec-občan je čedalje tesnejše. Program dela je povsem enoten. Po razgovorih si je delegacija ogledala izdelovanje tapet in del obratov. Žal je še plodnejši razpravi in razgovorom botrovala časovna stiska. Vsekakor pa je prevladovala želja, da bi se kolektiv na taki ravni še srečaval z našimi vodilnimi politiki in gospodarstveniki. VEVČE, MAREC — Na zasedanju delavskega sveta Združenega podjetja dne 10. II. 1975 je bila med drugim podana delegatom informacija o dosedanjem delu KPO (Kolektivnega poslovnega organa) in delovne skupine za pripravo korekcije SS o združitvi slovenske papirne industrije. Ta skupina je bila imenovana na IV. sestanku KPO dne 20. XII. 1974. Pojasnjeno je bilo, da je bil SS o združitvi slovenske papirne industrije v taki obliki kot so ga sprejeli zbori delavcev, predložen okrožnemu gospodarskemu sodišču v registracijo. Sodišče je bilo mnenja, da tak sporazum, kot je bil predložen, ni sposoben za registracijo, kolikor se ne dopolni in delno spremeni. Kljub temu, da naš sporazum ni bil primeren za registracijo, je dobil oceno od političnih forumov, da je eden izmed najbolj sprejemljivih. Od skupno 23 SS o združevanju, kolikor jih je bilo poslanih doslej od različnih grupacij gospodarskemu sodišču v registracijo, ni bil do datuma zasedanja DS še niti eden sprejet kot primeren, da bi se na podlagi tega lahko izvršil vpis grupacije v sodni register delovnih organizacij. DS je bil mnenja, da je treba pohiteti s prilagoditvijo SS zah- tevam gospodarskega sodišča. Spremembe in dopolnitve SS se sprejemajo na enak način kot sam SS, tj. na zborih delavcev v OZD oziroma TOZD. Da ne bi po sprejetju tako dopolnjenega in spremenjenega SS na zborih delavcev ponovno dobili z gospodarskega sodišča pripomb oziroma mnenja, da sporazum še vedno ni primeren, je bilo sprejeto stališče, da pripravi delovna skupina vse popravke SS, ki so bili zahtevani s strani gospodarskega sodišča. Za tako korigiran SS naj dobi delovna skupina predhodno pozitivno mnenje gospodarskega sodišča, šele potem gredo spremembe in dopolnila v obravnavo na zbore delavcev po vseh OZD oziroma TOZD, ki se na podlagi tega SS združujejo. Po sprejetju teh dopolnitev in sprememb na zborih delavcev bo dan spremenjen in dopolnjen SS v registracijski postopek. Spremembe in dopolnitve je treba opraviti predvsem glede na: — določitev predmeta poslovanja, — pooblastil glede na dogovorjen predmet poslovanja, — odgovornosti za obveznosti, ki jih sklepa SOZD v svojem imenu in na račun delovnih organizacij oziroma TOZD. inž. Edo Ulčakar Predsednik IS Skupščine SRS ing. Marjan Marinc, je 6. 3. 1975 obiskal kolektiv Vevč. Z njim so prišli tudi tov. Dagmar Šuster, predsednik IS Skupščine mesta Ljubljana, podpredsednika IS Skupščine mesta Viljem Merhar in Vasja Klanjšek in član IS Skupščine SRS ter republiški sekretar za industrijo tov. ing. Ivo Klemenčič Združene papirnice Ljubljana GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU FEBRUARJU 1975 D o s e ženo Plan II. 1975 I.—II. 1975 Klasični papirji 100 104,1 103,6 Premazani papirji 100 78,7 95,2 Skupaj: 100 95,0 100,6 Lesovina 100 62,4 70,4 Tapete 100 112,2 103,2 Izvoz ton 100 40,0 26,3 Izvoz $ 100 51,1 33,9 IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH TER PREMAZNEGA STROJA II. 1975 0 I.—II. 1975 0 I. 1975 I. PS 95,1 91,5 91,1 II. PS 93,6 90,6 90,5 III. PS 93,3 89,6 89,3 IV. PS 95,4 90,4 90,4 Skupaj: 94,3 90,5 90,4 Premazni stroj 53,0 58,2 63,0 Izmet klasičnih papirjev % 6,78 7,38 7,30 Izmet premazanih papirjev % 17,98 15,76 13,62 Planirane proizvodnje papirja v mesecu februarju nismo dosegli zaradi manjšega števila obratnih dni ter povečanja zalog nedokončane proizvodnje. Od klasičnih vrst smo izdelali največ univerzalnih tiskarskih papirjev ter manjše količine bankposta, ciklostila, peresnolah-kih ter IBM papirjev. Izmeta smo ugotovili za ca. 0,5 % manj kot lani, pa tudi zastoji na PS so bili pod poprečjem. Premazanih papirjev smo izdelali malo zaradi redukcij električne energije. Tako premazni stroj 7 dni ni obratoval. Največ smo izdelali enostransko premazanih papirjev, od tega manjše količine srednjefinih papirjev z AK premazom. Tudi proizvodnja lesovine je bila majhna, ker je zaradi manjše proizvodnje srednjefinih papirjev nismo veliko potrebovali. Ustanovitev konference organizacij sindikata Papirnice Vevče VEVČE, MAREC — 3. marca 1975 se je konstituirala konferenca treh OOS Papirnice Vevče. To je bila takorekoč zaključna faza v temeljni organizaciji sindikalne dejavnosti v naši OZD. Na predlog kadrovske komisije pri OOZK je bilo soglasno izvoljeno vodstvo konference: predsednik — Franc Ambrož, namestnik —• Jože Zibert in sekretar — Ostoje Mataruga. Konferenco predstavlja 15 delegatov, izvoljenih na sejah izvršnih odborov vseh treh organizacij sindikata. Razprava na konferenci je potekala v iskanju najboljšega načina razdelitve sredstev, o bodočih nalogah konference in osnovnih organizacij sindikata. Omenjene so bile tudi naloge konference in OOS pri uresničevanju ustave, oziroma poglabljanja samoupravljanja v naši OZD. Prav na tem področju bo sedanja nova organiziranost sindikata morala odigrati odločilno vlogo, saj v naši OZD še ne moremo govoriti o poglabljanju samoupravljanja, za to bodo morale organizacije sindikata s konferenco na čelu ter v sodelovanju z zvezo komunistov storiti vse, da se tudi pri nas uresničijo sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 10. kongresa ZKJ, kar je osnova in najtrdnejša podlaga, da odločanje preide v pristojnost delavca. Po končanem konstituiranju in razpravi se je konferenca sestala na svoji 1. seji ter sprejela nekaj konkretnih delovnih nalog: ■— ureditev vsega potrebnega za nemoteno delo OOS, — organizacijo sprejema naših delavk za 8. marec, — sprejem poslovnika o delu konference, —• razdelitev sredstev, namenjenih kot pomoč socialno šibkim za ozimnico (to do sedaj, čeprav gre v deželo pomlad, še ni bilo razdeljeno, op. ur.). Sklenjeno je bilo, da predsedniki OOS skličejo seje IO ter na njih proučijo poslovnik o delu konference ter se dogovorijo in predlagajo člane naše OZD, ki so upravičeni, da prejmejo pomoč iz sredstev namenjenih za ozimnico. Jože Žibert Sindikalna lista VEVČE, MAREC — Po predhodni obravnavi po vseh sindikalnih organizacijah je Republiški svet zveze sindikatov Slovenije dne 16. januarja sprejel slovensko sindikalno listo za leto 1975. Glede na pomembnost tega dokumenta je prav, da bralce »Našega dela« še enkrat seznanimo o nekaterih najbolj pomembnih določilih sindikalne liste. 1. Najnižji osebni dohodek (je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela) mora znašati najmanj 60% povprečnega mesečnega, OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. 2. Najvišji osebni dohodek nima absolutne zgornje meje za marljivo delo, le tega določijo udeleženci v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnega dohodka. 3. OD in življenjski stroški do aprila 1975 konkretizirajo sindikati načela in merila za realizacija OD. 4. OD pripravnikov — s srednješolsko izobrazbo največ 70% povprečnega OD — z višjo izobrazbo največ 90% povprečnega OD — z visoko izobrazbo (stimulacija možna do 20°/o) največ 105% povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. 5. Nadurno delo — dodatek v višini 50% dosežene akontacije OD za redni delovni čas (ali obračunske osnove). 6. Nočno delo (od 22. do 6. ure) — dodatek v višini najmanj 30 in največ 50% dosežene akontacije OD za redni delovni čas. 7. Delo na dan nedelje -— dodatek od 35 do 50% dosežene akontacije OD za redni delovni čas. 8. Delo na dan praznika — poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije OD zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50 % dosežene akontacije OD za redni delovni čas. Vsi ti dodatki se medsebojno ne izključujejo. 9. Deljen delovni čas — dodatek znaša največ 300.— din (bruto) mesečno, če traja prekinitev delovnega časa 1 uro in največ 600.— din (bruto), če traja ta prekinitev 2 uri ali več. 10. Nadomestilo OD za čas bolezni — znesek nadomestila OD za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90% mesečnega neto OD. Osnova je izplačani OD v preteklem koledarskem letu. 11. Nagrajevanje za minulo delo (lista vsebuje načela in merila za vrednotenje): — Vrednotenje delovne dobe: delovna doba najvišji meseč. OD % nad 1 do 5 let 1 nad 5 do 10 let 2 nad 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let 6 nad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 nad 30 let 12 12. Ovrednotenje stalnosti — dodatek na stalnost ne sme presegati 5 % OD. 13. Dnevnice in stroški prenočevanja: — dnevnica znaša za čas odsotnosti 8 do 12 ur največ 90 din, za čas odsotnosti več kot 12 ur pa 140 din — stroški prenočevanja na podlagi računa največ do 160 din — stroški prenočevanja brez računa največ do 70 din. 14. Dnevnice in stroški za službeno, potovanje v tujino — po zakonu in predpisih za upravne organe v SRS. 15. Kilometrina za prevoz z osebnim avtomobilom na službeni poti: 1,50 din za prevoženi km (pavšala ni). 16. Terenski dodatek (se izključuje z dnevnico) — znaša največ 65 din na dan (če prenočišča in organizirane prehrane ni, pripada delavcu redna dnevnica in povračilo stroškov prenočevanja). 17. Nadomestilo za ločeno življenje (s'e izključuje s terenskim dodatkom) — mesečno največ do 1200 din. 18. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela: upravičenec do povračila mora sam plačati najmanj 30 din. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prometnimi sredstvi, se priznajo stroški največ 0,50 din za km. 19. Povračilo selitvenih stroškov — povračilo v višini dejanskih stroškov po predloženem računu in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroškov. 20. Regres za prehrano med delom: — v primeru organizirane družbene prehrane — do največ 200.— din — v primeru, da ni tako organizirane prehrane do največ 100.— din. Regres za prehrano se ne sme izplačevati v gotovini. 21. Nagrade učencev v gospodarstvu: — za I. letnik — najmanj 600.— din — za II. letnik — najmanj 700.— din — za III. letnik — najmanj 850.— din V času teoretičnega pouka prejmejo učenci v gospodarstvu štipendije in nagrade na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. 22. Nagrade dijakov in študentov na praksi (ne izključuje štipendij za šolanje) — ne smejo biti nižje od 600.— din mesečno in ne višje od najnižjega mesečnega OD po sindikalni listi. 23. Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo — ne smejo biti manjša kot 6 % od bruto OD. 24. Izobraževanje: namenski znesek mora znašati najmanj 1,5% od OD (bruto). 25. Regres za letni dopust — najmanj 900.— din in največ 1100.— din na zaposlenega. 26. Odpravnina (ob odhodu v pokoj) — najmanj 2 in največ 3 povprečne OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu. 27. Nagrade ob delovnih jubilejih: — za 10 let delovne dobe 2300.— din — za 20 let delovne dobe 3450.— din — za 30 let delovne dobe 4600.— din 28. Solidarnostne pomoči: — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi nezgode pri delu — pogrebni stroški — ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca — 1 povprečni neto OD v delovni organizaciji. Enkratne pomoči v primeru nesreč, požarov, obdaritve upokojencev in druge solidarnostne pomoči. M. O. Predstavljamo vam... VEVČE, MAREC — Potem, ko so na občnih zborih izvolili delegate v posamezne sindikalne skupine, so bili le-ti enoglasno za to, da bi dolžnosti predsednika v bodoči mandatni dobi izpolnjeval tovariš Franc Ambrož. Člani sindikata so enotnega mnenja, da je bila izvolitev pravilna. Franc Ambrož je rojen 24. 7. 1943. V naši organizaciji združenega dela je že od septembra 1965, zaposlen kot kovinostrugar. Je tudi član ZK, aktiven pri družbenopolitičnem delu, zlasti pa na kulturnem področju, saj je član Papirniškega pihalnega orkestra že dolga leta. V roke je sposoben vzeti nekaj instrumentov, posebno pa mu »leži« spremljava. V tej zvrsti sodeluje tudi v glasbenem ansamblu »Amores«. Čeprav bo ob novi funkciji tovariša Ambroža precej trpelo njegovo delo ob stružnici, kot sam pravi, mu želimo, da bi sindikalno organizacijo v našem kolektivu dobro vodil, v zadovoljstvo članov sindikata in po smernicah te družbenopolitične organizacije. SSP razdeljen VEVČE, MAREC — Po zaključnem računu je ostalo za leto 1975 v skladu skupne porabe 6 milijonov din. Odbor za družbeni standard je na svoji 13. redni seji razpravljal o razdelitvi tega sklada im dal predlog, o katerem so pozneje odločali zbori delavcev. Od razpoložljivih sredstev je 5,3% namenjeno za plačilo zemljišča počitniškega doma v Novi-gradu, kot določa pogodba s tamkajšnjo občinsko skupščino in za dodatno opremljanje doma, kar bi prispevalo k boljšemu razpoloženju delavcev, ki bedo letos in v nadaljnjih letih obiskovali počitniški dom in nabirali novih moči in zdravja za delo na delovnih mestih. Dobršen del je namenjen za legrese za letni dopust, za novoletne obdaritve in letovanje otrok, za vence in osmrtnice članov kolektiva in upokojencev, za dotacije sindikalni in ostali družbeni in kulturni dejavnosti. Sem spadajo aktivi borcev, prostovoljno industrijsko gasilsko društvo, papirniški pihalni orkester, strelcev, kegljačev, planincev itd. Tudi krajevne skupnosti razdelitev SSP ni prezrla, nekaj pa bi šlo za kritje primanjkljaja sredstev stanovanjskega sklada. Seveda so potrebe na različnih področjih še večje, vendar jih letošnja številka ne prenese in bo z marsičem treba še počakati. Marija Černe Letošnji 8. marec VEVČE, MAREC — Letošnji mednarodni praznik žena se ni prav nič razlikoval od drugih v preteklih letih. Zato pa je bil prav tako prijeten in prisrčen, ponekod tudi slavnosten. Moška stran kolektiva je počastila žene z lepim nageljnom, ki ga je skupaj z darilom izročal po obratih direktor podjetja tov. Albin Vengust. Mnoge žene so delavci počastili na delovnih mestih, zvečer pa jim je sindikalna organizacija priredila zabavo v domači restavraciji ob zvokih ansambla »Amores«. Veselo snidenje se je zavleklo v prijetnem razpoloženju kar tja čez polnoč. Nekaj prizorov je fotoreporter ujel tudi na film. Kar oglejmo si jih! Ana Šubelj Vika Končar Nasmejane žene iz oddelka tapet Na praznik žena, je svojo strokovnost ing. Ivo Bogovič zamenjal in ženam iz obrata tapet tudi strokovno zmešal smetano za kavico Novigrad 75 VEVČE, MAREC — Vse obiskovalce našega počitniškega doma v Novigradu gotovo zelo zanima, kako bo izgledalo letošnje letovanje, kaj bo novega, kakšne bodo cene, kdaj bodo prijave itd. Skušal bom na ta vprašanja na kratko odgovoriti. Kot prvo' naj povem, da bo v počitniškem domu zaposlenih večina osebja iz leta 1974, kar je gotovo glede na zadovoljstvo večine dopustnikov dokaj ugodna novica. Največje spremembe bodo v restavracijskem delu počitniškega doma. Za adaptacijo so zagotovljena sredstva, imamo tudi izvedbene načrte. Potrebno bo le še pridobiti izvajalca. Najpomembnejša pridobitev bo vsekakor klubska .soba, ki bo tam kjer so sedaj umivalnice. Ta soba bo služila predvsem za gledanje televizije, za razne družabne igre ter zavetje pred slabim vremenom. Tudi sedanji bife bo dobil novo podobo. Ustrezno bo povečan in opremljen z ustreznim inventarjem. Ravno tako bomo povečali kuhinjo in zamenjali inventar, ki je resnično zastarel in higiensko neprimeren. Tudi teraso nameravamo ustrezno povečati, tako da na njej ne bo nepotrebne gneče. Za sam začetek zgoraj navedenih del potrebujemo le še dovolitev občine Novigrad, vendar upamo, da glede tega ne bo večjih težav, kljub temu, da republiški predpisi na območju Hrvaške prepovedujejo kakršnokoli gradnjo v 500 m obmorskem pasu. Večino koristnikov počitniškega doma prav gotovo najbolj zanima kakšne bodo cene letovanja. Le-te za letošnje leto še niso določene. Določil jih bo odbor za družbeni standard na prvi naslednji seji. Vendar lahko pričakujemo., da bodo cene letovanja nekoliko višje od lanskih, vzroki so pa prav gotovo sleherni gospodinji dokaj jasni. Prijave za letovanje v Novigradu bodo letošnje leto potekale: Zaradi zagotovitve prednosti družin s šoloobveznimi otroki, bomo prijave sprejemali ločeno in sicer: 16. 4. 1975 — prijave družin s šoloobveznimi otroki 18. 4. 1975 — prijave ostalih članov naše delovne skupnosti in upokojencev 25. 4. 1975 — prijave tujih gostov Pri prijavah tujih gostov bodo upoštevane le prijave, katere podajo člani naše delovne skupnosti. Obrazci za prijavo bodo na razpolago 10. 4. 1975 pri obeh vratarjih in prostorih službe družbenega standarda. Niko »Dan žena« KOLIČEVO, MARCA — Kot vsa leta doslej je bila tudi tokrat osnovna sindikalna organizacija 'pokrovitelj proslave ob 8. marcu — dnevu žena. Večinoma praznično' urejene žene oziroma članice delovnega kolektiva so se ob 13. uri v petek zbrale v sprtimi dvorani dn tako prisostvovale prijetni predstavi, saj so za boljše razpoloženje poskrbeli tudi učenci nižjih razredov osnovne šole iz Radomelj. Slavljenkam je prvi spregovoril predsednik osnovne sindikalne organizacije, ki je med drugim tudi povezoval točke na proslavi; v celoti objavljamo njegov govor: »Spoštovane žene, matere, delavke, mladinke! 65 let je minilo, kar je Klara Zetkin v danski prestolnici predlagala, naj bi socialistke vseh dežel vsako leto priredile poseben ženski dan, posvečen agitaciji za žensko volilno pravico. Dan, ki so ga izbrali za »Dan borbene solidarnosti žensk«, je bila obletnica stavke in krvavih spopadov chi-caškega delavstva s policijo, dan, ko' so na velemestnem tlaku obležale tudi okrvavljene ženske. Danes, ko praznujete, imejte ta dogodek pred seboj, kajti praznovanje 8. marca nima nič skupnega z dnem, ko je v trgovini mogoče kupiti vsakovrstno blago za žensko uporabo 10 0/o ceneje, ko se peljemo na izlet, ali se predamo pretirani veselosti; »ženski dan« sploh ni bil tako zamišljen. Nekakšno »mešanico materinskega dneva in dneva zaposlenih žensk« smo iz njega naredili sami in mu s tejn vzeli skoraj vso globoko, napredno politično vsebino. Pred letom dni sprejeta ustava, ki je uzakonila delegatski sistem, je odprla prav vse poti do zaželenega cilja; samo stopiti je treba nanje, treba je prijeti za delo; toda ravno ženske se včasih branijo sodelovanja, se izgovarjajo na delo, družino, obremenjenost, ko gre v večini primerov za lagodnost. Druga stvar pa je premagovanje konservativnih odporov proti uveljavljanju njihove enakopravnosti v družbi. Za spremembo odnosov do žensk ne zadoščajo samo ustavna načela in kongresne resolucije, marveč tudi vsakodnevno prizadevanje, da bi jih uresničili. Samo tako se je mogoče zoperstavljati konservativnim pojmovanjem, ki so še zakoreninjena v družini in v druž-bi. Pa spet ne gre za to, da bi se dela v delegacijah lotevale zato, ker so ženske. Lotiti se ga mo-, ramo zato, ker je med občani polovica žensk, med zaposlenimi pa 43 %>; nadalje zato, ker nam ni vseeno, aii bodo odločale enakopravno in ustrezno svojemu deležu med prebivalstvom in svojemu prispevku v združenem delu, ali pa bo nekdo drug odločal namesto vas, za vas, v vašem imenu. Kot sem že rekel, bo treba opraviti še z marsikaterimi od- Marjan Kralj »zaslišuje« glavnega organizatorja prireditve, tov. Zajca na Količevem pori, predsodki, podedovanju pa tudi z 'izgovori. Uspehi enega leta vendarle niso bili majhni, če imajno pred očmi dejstva, da je bilo od reševanja skupnih družbenih vprašanj rešenih tudi mnogo takih, ki neposredno prizadevajo žensko. Povečala se je zmogljivost otro-ško-varstvenih ustanov, zgradila nova stanovanja, razširil se je krog upravičencev do otroškega dodatka, štipendij in posojil. Žal pa je tega še vse premalo. Pri reševanju specifičnih ženskih vprašanj naj omenim podaljšan porodniški dopust, skrb za čimprejšnjo odpravo nočnega dela za ženske ter osnove za načrtovanje družine. V letu dni smo vendarle napredovali, primerjave za nekaj let nazaj pa bi nas še bolj prepričale, da si ob ženskih praznikih nismo natrosili le obljub iz košaric, ampak da so bile mnoge tudi uresničene. Uresničevale so jih tudi ženske same s svojim delom v proizvodnji in v mnogih družbenih dejavnostih. Tudi z neprijetnimi ugotovitvami ne smemo odlašati. Mednje sodijo onesnaževanje okolja, alkoholizem, osamelost. Zdi se mi, da bo treba področji žena-dom in žena-delovno mesto še bolj eko-nomizirati. Novim problemom je treba odkrito in realno pogledati v oči; ne gre namreč samo za podedovane, tradicionalne ovire in usedline, ki so dajale ženski tak ali drugačen družbeni pečat in položaj. Sodobna družba nosi v sebi nove kali nevarnosti in socialne težave... Prav gotovo nas lahko tak ali drugačen podatek zapelje iz celotnega ocenjevanja doseženih vrednot in uspehov pa tudi problemov. Že zato bi si želeli več popolnejših prikazov dn bilanc, da bi jih lahko ustrezneje vključevali v skupno družbeno akcijo, razmejili dolgoročne naloge od kratkoročnih in vizionarske od uresničljivega. Predvsem zato, da bi čiimveč možnega uresničili! Da bo tako, kot si želimo, pa bo potrebno še veliko samopremagova-nja, predvsem pa zavesti, da smo pri nas vsi — moški in ženske — predvsem ljudje, delovni ljudje, ki sme' vzeli svojo usodo v svoje roke in si jo sami krojimo. In da pri tem ženske nimajo le pravice, marveč tudi dolžnost sodelovati, kajti najlepše darilo ob ženskem prazniku so dejanja. Na koncu svojega govora čestitam vsem ženapi — materam, delavkam in mladinkam ob njihovem prazniku!« Mislim Sn besedam tov. Viktorja Hribarja se je pridružil tudi tov. direktor, Miro Varšek, /ki je članicam kolektiva prav tako izrazil iskrene čestitke ob njihovem praznovanju. Kot darilo za osmi marec je sleherna delavka prejela vrednostni bon v višini 200.— din, ki ga lahko vnovči v Veleblagovnici Domžale v mesecu marcu t. 1. Nada J. Po delu šport in razvedrilo KOLIČEVO, MARCA — Tradicionalna vsakoletna zaključna prireditev občinskih sindikalnih športnih iger, ki potekajo skozi vse leto v različnih športnih tekmovanjih, je bila v hali komunalnega centra v Domžalah zadnji februarski dan letošnjega leta. Skoraj do zadnjega kotička napolnjena dvorana je bila ta večer »zatočišče« številnim članom delovnih kolektivov v domžalski občini, ki ob nadvse pestrem, skoraj dve in polurnem programu niso bili razočarani. Marjan Kralj, Marjana Deržaj, Braco Koren, Arnold Tovornik s svojimi Štajerci — to so imena, ki so zabavala občinstvo v dvorani poleg štirih zakonskih parov, ki so se v tekmovalnem delu programa pomerili med seboj v zamenjanih vlogah: moški so improvizirali ženska dela oziroma opravila, ženske pa moška, kar je publiko dobesedno spravljalo v smeh. Na prireditvi »Po delu šport in razvedrilo« so bila podeljena tudi priznanja najboljšim športnikom, o čemer pa smo v »Našem delu« že podrobneje pisali po končanih posameznih tekmovanjh. Sicer pa, kaj bi še pisali, raje si oglejmo fotografije s prireditve, ki še najbolj zgovorno pričajo o dogodkih zadnjega dne meseca februarja! Nada J. Poleg sedežev v parterju je bila zasedena tudi tribuna Strokovna žirija ugotavlja zmagovalca med tekmu- Marjana Deržaj ob spremljavi ansambla »Prijatelji« jočimi pari Zakaj bi se ga enkrat ne »nalezle« tudi ženske (po- Ko bi takole b’lo tudi v resnici in ne le na tekmo-snetek s tekmovalnega dela) vanju ... bodo začeli dopusti — kaj pravi sporazum Ali že veste... — da smo plan. proizvodnje klasičnih papirjev dosegli s 105,4%, premazanih pa s 64,5 odstotka — da smo izdelali 844890 ro-lic tapet — da smo od skupne proizvodnje klasičnega papirja izdelali 22, °/o zvitkovnega in 78 odstotkov formatnega papirja — 41 »/o papirja smo satini-rali, 59 °/o je bilo strojnoglad-kega — da je stopnja izkoriščenosti papirnih strojev znašala 90,4% — da so bili zastoji strojev za 186 ur večji kot v letu 1973 — da se je strojni izmet od leta 1973 znižal za 0,8 % — da so se tudi snovne izgube vlaknin zmanjšale za 0,02% — da je bila poraba izže-malnih klobučevin za 10% večja kot v letu 1973, poraba sit pa kar za 15,9 “/o — da je bil izmet na premaznem stroju komaj zaznavno večji in sicer za 0,04 % —■ da se je potrošnja električne energije glede na leto 1973 povečala za 3 % — da je izvoz papirja znašal 15,4% v primerjavi s celotno prodajo —■ da je naša proizvodnja udeležena s 5,25 “/c v celotni jugoslovanski proizvodnji papirja in kartona v letu 1974 — da smo 53,7 % proizvodnje prodali v Sloveniji, 11,2% na Hrvaškepi, 16,8% v Srbiji, izvozili 15,4%, ostalo pa smo prodali v drugih naših republikah — da smo morali za celulozo v lanskem letu plačati 5,5 milijona dolarjev več kot leto prej zaradi povečanih cen na svetovnem tržišču. Povprečna cena je znašala kar 509 dolarjev za tono celuloze, medtem ko je bila leto nazaj cena le 217,3 dolarjev — da je število delavcev na-rastlo za 56, kar gre v glavnem na račun novega obrata tapet. Povprečni stalež zaposlenih je znašal 1016 —■ da je boleznina znašala 5,76 % — da je bilo poleg nadomestil in dotacij nekaterim ustanovam za izobraževanje potrošeno 466.085,95 din — da se je povprečni OD napram letu 1973 povečal za 18,6 % — da je stanje terjatev do kupcev znašalo z 31. 12. 1974 kar 123,114.350,00 din. (Iz poročila k zaključnemu računu Papirnice Vevče za leto 1974) Nova papirniška tehnika VEVČE, MAREC — Odraslim tj. delavcem na delovnem mestu je odprta pot priučevanja za delovno mesto in za poklic. Tu gre za izpopolnjevanje vrzeli iz prejšnje izobrazbe ali pa za dopolnjevanje novih poklicev, ki so potrebni za uspešno opravljanje določenih funkcij. Tovarišica Zdenka Fleriin in tovariš Janez Avbelj, oba poklicna papimičarja, sta se v šolskem letu 1972/73 vpisala na tehniško papirniško šolo za odrasle pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani. Sredi februarja letos sta se izkazala s spričevali in s tem postala papirniška tehnika. Pridobljeno znanje bo nedvomno v obojestransko korist. Obema k napredku iskreno čestitamo. Kmalu se VEVČE, MAREC — Po navadi več vemo o pravicah kot o dolžnostih, ki nam gredo iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Letni dopust in tudi druge odsotnosti z dela so pravica delavca v združenem delu. Če smo si pridobili pogoje, traja letni dopust najmanj 18 dni in največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. Za pridobitev določenega števila delovnih dni letnega dopusta obstajajo kriteriji, ki število letnega dopusta zvišajo tudi nad 30 dni, vendar ne več kot 36, če so delavci starejši od 55 (50) let in imajo najmanj 30 (25) let neprekinjene pokojninske dobe. Za delovni dan se šteje sedemurno delo. Letni dopust, ki smo ga pridobili z osnovnim merilom, tj. delovno dobo, pa povečujejo še druga merila, kot so strokovnost delovnega mesta, deto v izmenah, težji delovni in zdravstveni pogoji na delovnem mestu, materinstvo in invalidnost. Pravico imamo letni dopust izrabiti v nepretrganem trajanju, lahko pa tudi v dveh delih. Pri tem pa mora en del dopusta trajati brez presledka vsaj 12 delovnih dni. Letni dopust ni prenosljiv v naslednje leto, razen takrat, če traja dopust iz starega v novo leto preko 31. decembra. Seveda pa letnega dopusta ni mogoče izrabljati kadarkoli, zlasti ne, kadar bi proces dela občutno trpel zaradi odsotnosti delavca. V največji možni meri pa je treba upoštevati delavčevo željo, zlasti takrat, kadar ta usklajuje dopust cele družine. Že do 31. marca vsako leto mora biti z željami delavca glede dopusta seznanjen strokovni svet obrata. Za čas dopusta pripada delavcem rekreacijski dodatek, ki je določen vsako leto s sklepom odbora za družbeni standard in ki je za borce NOV povečan. Poleg letnega dopusta ima delavec pravico izostati od dela največ 7 dni v posameznem koledarskem letu An pri tem prejemati nadomestilo OD ob sklenitvah zakonske zveze (2 dni), ob smrti ožjih sorodnikov (3 dni), ostalih sorodnikov (1 dan), ob sodelovanju na kulturnih in športnih prireditvah večjega pomena itd. Odsotnost od dela zaradi izobraževanja pa ureja poseben pravilnik oziroma sporazum. V nekaterih primerih je delavec lahko odsoten od dela, vendar ne prejema za odsotnost nadomestila OD. Taki primeri so npr. urejanje lastnih pravnih zadev, delo pri gradnji in obnovi stanovanja, študij izven programa izobraževanja v delovni organizaciji, študijska potovanja, ki niso v interesu organizacije združenega dela. To odsotnost odobri do treh delovnih dnevov strokovni vodja, ki je pooblaščen urejati tudi dopuste iz drugih naslovov. Več kot tri dni izrednega dopusta pa lahko odobri samo Odbor za medsebojna razmerja, za kar mora delavec vložiti pismeno obrazložitev potrebe po tem dopustu. Posebne vrste dopusta so tudi dopusti, ki jih potrebujejo delavci, kadar opravljajo funkcijo delegata v upravnih družbenopolitičnih skupnostih. Za ta čas delavcu pripada normalen osebni dohodek. Tako odsotnost mora delavec — delegat urediti v svojem oddelku predhodno. Še nekatere druge podrobnosti o dopustih urejuje samoupravni sporazum o medsebojnih razmer- jih delavcev v združenem delu v členih od 70. do 85. Odbor za medsebojna razmerja je na svoji 15. redni seji izrecno določil nosilce pravice, ki smejo urejati in odobravati dopuste, zlasti tiste do 3 dni brez pravice nadomestila. To so delavci na naslednjih delovnih mestih: Obrat proizvodnje papirja Vodja obrata, asistent vodje proizvodnje, vsi izmenski vodje izdelave papirja, vodja dodelave papirja, vodja strojne dodelave, preddelavec v strojni dodelavi, izmenski vodje ročne dodelave, vodja brusilnice, izmenski vodje brusilnice, vodja laboratorija. Obrat energetike Vodja obrata, pom. vodje energetike, vodja toplarne (kal. centrale), vodja HC Fužine. Obrat proizvodnje tapet Vodja obrata, izmenski vodje proizvodnje tapet. Obrat proizvodnje prem. papirja Vodja obrata, vodja razvoja premazanih papirjev, izmenski vodje izdelave premazanih papirjev. VEVČE, MAREC — V letošnji gledališki sezoni je naša osrednja gledališča — Dramo, Opero in MG — organizirano obiskovalo nad 130 ljubiteljev . gledališke umetnosti. Štirinajst Dramo*, petindvajset Opero, ostali pa Mestno gledališče. Udeleženci so za abonmajske karte plačali četrtino, tri Vzdrževanje Vodja vzdrževanja, vodja oddelka za strojništvo, vodja oddelka za elektrotehniko, vodja oddelka za gradbeništvo, vsi vodje delavnic. Družbeni standard Vodja družbenega standarda, vodja družbene prehrane. Skupne službe D irekt or, ta j nic a djirektorj a, vodja in vest. razvojne službe, vodja programskega centra, vodja kadrovske službe, kadrovik, vodja izobraževanja, vodja oddelka za nagrajevanje, referent za varnost podjetja, varnostni inženir, vodja finančne službe, pomočnik vodje finančne službe, vodja stroškovnega knjigovodstva, vodja knjigovodstva, vodja knjigovodstva OD, vodja komercialne službe, vodja nabave, vodja uvoznega oddelka, vodja prodaje, pomočnik vodje prodaje, vodja izvoznega oddelka, vodja OTK, izmenski vodje OTK, vodja transportnega oddelka, dispe-čer za transport, vodja razkla-dalne skupine, vodja vzdrževanja transportnih poti in zelenic. četrtine pa je prispevala delovna organizacija. Tudi v naslednji sezoni bo tako*. Za rezervacijo abonmajskih sedežev se že urejuje. Stare abonente bomo pravočasno* obvestili, prav tako pa se bodo lahko javili tudi novi interesenti. Obisk gledališč tudi v sezoni 1975-76 7b<) t>GO. Aoo. _ •ioo- - 2qo- - loo. Proizvodnja v SfSl od 1959 - 74- I [ ir. karton iiiilnimiii , potcctotosicv 1959 So 61 62 6S 6 0- 6? 6 6 67 6 8 6? 7o 71 72 7A 7U. četo Prepotrebni objekt za moderno vzgojo šoloobveznih otrok in mladine po dolgem času tudi v Sostrem Na sliki: začetek gradbenih del za novo telovadnico kot prizidek osnovne šole Sostro »Opekarna« na Friškovcu je prenehala izdelovati zidake-kvadre za zidavo. Potrebe po stanovanjih so narekovale kar najhitrejšo gradnjo. V ta namen so si tovarniški delavci sami zgradili skromno delavnico. Z izdelavo zidakov so začeli približno 1950. leta, ko so se formirale delovne skupine — zadruge na Vevčah. Vse skupine so delale večinoma same, nekaj tudi s pomočjo tovarne. Tako je pred leti zaključila 6. grupa graditeljev. Potrebno število zidakov v četvorčku pa je bilo na vsakega stanovalca-lastnika okoli 1400 kosov, približno toliko pa so jih porabili ostali individualni graditelji naše tovarne Ali je vse na teh kupih res vse za odpad? (Na sliki detajl iz odlagališča v Zajčji Dobravi) Zunanji videz samskih domov ni najmodernejši. Notranjost pa je opremljena z vsem potrebnim: kopalnice, dnevna soba in 30 prijetnih samskih sob s centralno kurjavo. Sicer pa so rešeni le najnujnejši primeri (Foto: C. Zupančič) K boljši urejenosti tovarne in okolice bo nedvomno prispeval tudi nov parkirni prostor pred gasilskim in zelenica pred godbenim domom Maksu Krpanu hvala! VEVČE, MAREC — Šestnajstega ta mesec smo segli v roke tovarišu Maksu Krpanu in se mu zahvalili za vestno, strokovno in prizadevno družbenopolitično delo. Odhaja v pokoj. S skoraj eno leto priznane posebne dobe in več let priznane beneficirane dobe je izpolnil pogoje za upokojitev. Tovariš Maks je bil rojen 16. maja 1922. leta v Štandrežu pri Gorici. Kot sin zavednih staršev primorskih Slovencev ni imel rožne mladosti. Kljub zatiranju slovenskega življa in materialnem pomanjkanju je vendar prišel do ustrezne izobrazbe, ki jo je po vojni v matični domovini dokončal. Kot strojni tehnik je opravljal dolžnosti referenta II. za toplotne naprave. Med okupacijo se je uprl enemu In drugemu zavojevalcu, ušel sponam in stopil v NOB. Za državne varnostne interese je deloval še precej časa ipo osvoboditvi. Prvega oktobra 1959 je postal član našega kolektiva. Ne vem, ali bi dal prednost njegovemu strokovnemu ali družbenopolitičnemu delu. Povsod je 'bil na me- Novi upokojenec Maks Krpan stu. Eno delo ni izključevalo drugega. Je član ZKJ od leta 1945. Bil je večkraten sekretar v par- tijskih organizacijah, predsednik organizacije ZB, predsednik osnovne organizacije sindikata itd., odlikovan za hrabrost in zasluge za narod in rezervni oficir. Kot človeka smo Maksa Krpana srečevali po tovarni veselega, vedno dobro razpoloženega, sposobnega vsem in vsakomur dati prijazno besedo, bodisi v nasvet ali tolažbo. Obeležje njegove podobe bi bilo pomanjkljivo, če ne bi omenili, da je aktiven član planinskega društva Papirnice Vevče in zvest prijatelj narave, v kateri si je na izletih in sprehodih nabiral moči za svoje delo. Za delo pa je potreboval mnogo časa, zlasti zadnja leta, ko je bil podpredsednik sindikata in organizator sindikalne dejavnosti v naši organizaciji združenega dela. Lahko trdimo, da še nikdar doslej sindikalno delo ni bilo tako pestro in razgibano kot pod njegovim vodstvom. Nobenega dvoma ni, da se od novega upokojenca težko ločimo in da mu želimo prijetno nadaljnje življenje. Za sodelovanje pa vse priznanje in iskrena hvala tudi s tega mesta. Res taborniki na Vevčah? VEVČE, MAREC — Taborniška organizacija obstoja v svetu že od leta 1902, ko jo je ustanovil se-verno-ameriški pisatelj in slikar Ernest Thompson Seton. Organizirali so po principu indijanskega življenja. To je bila organizacija po načelu samoupravne mladine pod vodstvom starejših. Smotri so bili, da pri mladini goji razne spretnosti, utrjuje telesno moč in duševne vrline. V naj večji meri pa naj se narava izkorišča v vzgojne namene! V letih 1907—1908 pa je lord Robert Ba-del Powel zasnoval novo vejo taborniške organizacije, ki ji je nadel naziv »skavtska organizacija«. Sama beseda »skavt« pomeni poslušati, opazovati. Ime samo pa je povzel po vojaških izvidnikih, ki so se zelo izkazali v času vojne. Tu se tudi srečamo z vojaško miselnostjo, vojaškimi vajami in organizacijo. Prva skavtska organizacija se pojavi v Jugoslaviji leta 1911. Leta 1922 srečamo to organizacijo tudi že v Ljubljani. Bilo je več sprememb v samem delu taborniške organizacije. Danes je postavljena na nove temelje, vzori niso več pri drugih narodih, ampak naši domači borci NOB. Današnja taborniška organizacija je množična, njena naloga je, da zbira okrog sebe otroke in mladino mesta in vasi, šolsko, delavsko in kmečko mladino. Naloge taborniške organizacije so, da z rednim vsakodnevnim izvajanjem programa: — prispeva k vsestranskemu oblikovanju svojih članov v koristne in napredne člane socialistične samoupravne skupnosti, — čuva in neguje revolucionarne tradicije, —■ usposablja svoje člane za aktivne borce za obrambo neodvisnosti socialistične skupnosti, — krepi bratstvo in enotnost mladih, — razvija pri svojih članih pozitivne lastnosti kot so: delavnost, tovarištvo, iskrenost, skromnost, vztrajnost, iznajdljivost, hrabrost itd., —• neguje socialistični humanizem, — razvija pri svojih članih ljubezen do narave in razumevanje njenih zakonov, jih uči da varujejo in negujejo floro in favno ter ostala naravna bogastva, —■ spodbuja pri svojih članih zanimanje za dosežke znanosti, tehnike in kulture. Naloge, ki jih izpolnjuje taborniška organizacija: — z organiziranjem stalnega dela in življenja v osnovnih enotah, izpolnjevanjem predvidenega delovnega programa, — s prirejanjem izletov, pohodov, taborjenja in drugih oblik rekreacije in mladinskega turizma, — s spoznavanjem članov z lepotami, znamenitostmi in bogastvom Jugoslavije, z njenimi narodi in narodnostmi, njihovo zgodovino in sodobnim razvojem, —- z vključevanjem svojih članov in enot v sistem vseljudske obrambe, — z vključevanjem in organiziranjem delovnih akcij, — s telesnovzgoj.no dejavnostjo, — s tesnim sodelovanjem s starši svojih članov in drugimi prijatelji organizacije. Člani so vključeni v manjših skupinah — taborniških vodili, v katerih pod vodstvom izkušenega ali najboljšega tabornika poteka življenje v organizaciji. Delo poteka po »vodove,m sistemu«, ki sloni na stalni in raznovrstni dejavnosti ter zavestni disciplini. Vsak član se lahko izkaže na svojem področju, si pridobiva nove /izkušnje, kar je pomembno pri vzgoji mlade osebnosti. Kdo vse lahko postane član taborniške organizacije Član je lahko vsaka oseba od 7. leta starosti dalje. Otroci, stari pod 15 let, morajo od staršev prinesti pismeno dovoljenje. Z vpisom dobi vsakdo članski kartonček taborniške organizacije. Članarina je minimalna — lahko Osnutek znaka tabornikov odreda »Pugled« rečem simbolična. Člani, ki so zaposleni, plačujejo po 1.— din mesečno. Imajo razne ugodnosti pri prevozih in pri uporabljanju taborniške opreme. Kje so vključeni člani? Člani so vključeni v manjših skupinah, v katerih se shajajo ločeno po starosti. V teh skupinah poteka taborniško življenje. 1. MEDVEDKI IN ČEBELICE To so člani organizacije od 7. do 11. leta starosti. Torej postane tabornik lahko že sedemletni otrok. Deklicam pravimo čebelice, dečkom pa medvedki. Njihovo delo je zabavno in veselo ter prilagojeno starosti. Na sestankih ali sprehodih se igrajo, pojejo, pogovarjajo in tekmujejo med seboj v znanju in raznih spretnostih. To je nekak okvir za njihovo delo. Številne pestre in zanimive akcije prirejajo vodstva taborniških enot posebej za starejše, ker je program za starejše bistveno drugačen od življenja, ki ga imajo medvedki in čebelice. 2. TABORNIKI IN TABORNICE Ko doseže medvedek ali čebelica 12 let, s slavnostjo prestopi k »tabornikom«. S tem se začne zanj drugačno življenje. Otroci 12—16 ali tudi 18 let starosti so že zahtevnejši od mlajših in se lotijo tudi težjih stvari. Lahko se uveljavijo, imajo možnost zadostiti svojim težnjam po dogodivščinah in tveganjih, čemur je prilagojen program »taborniških zvezd«, ki je podoben »preizkušnjam« za mlajše. Z osvojitvijo »zvezde« in ko tabornik osvoji znanje posamezne zvezde, si lahko pripne na taborniški kroj posebno 'oznako. Zvezde so tri in se razlikujejo po težavnosti. Iz vrst te kategorije članstva izhajajo sposobni vodniki in 'drugi voditelji taborniškega življenja. 3. KLUB OVCI Ko dopolni tabornik 16 oziroma 18 let, že prestopi v starostno skupino »kluibovcev«. Naziv »klubovec« izhaja iz naziva za osnovno skupino, ki vključuje starejše člane — KLUB. Klub je v osnovi zelo podoben vodu, le da je delo kvalitetnejše po vsebini. Klubovci se že bolj specializirajo na posamezne elemente taborniškega življenja, so in- (Nadaljevanje na strani 7) PPO v lanskem letu, letos pa 75. obletnica Kultura in šport na terenu VEVČE, MAREC — Pred kratkim je imel Papirniški pihalni orkester svoj redni letni občni zbor. Poleg go-dbenikov so se občnega zibora udeležili tudi: Albin Vengust — direktor Združenih papirnic Ljubljana, Draga Svetina — predsednica občinskega odbora ZKPO Moste-Polje, Marjan Benedičič — tajnik ZKPO Moste-Polje, Ančka Kogoj — tajnica glasbene šole Moste-Polje, Vlado Trajkovič — predsednik SZDL terena Vevče, Andrej Pirkmajer — predsednik DS Papirnice Vevče, Maks Krpan — predsednik sindikalne podružnice Papirnice Vevče pa je opravičil svojo odsotnost. Izčrpno poročilo o delu orkestra v obdobju enega leta sta podala predsednik Nace Zajec in dirigent Franc Grebenšek. Največji uspeh je orkester beležil z vključitvijo 15 novih članov, ki imajo končan drugi letnik nižje glasbene šole. Tako se je od števila 48 povečalo članstvo na 62. Od teh 62 je samo 1 odbornik, 4 so častni člani, ostali pa so vsi aktivni člani v orkestru. Vsekakor število, s katerim bi se postavil vsak orkester. Aktivni niso člani samo zato, ker so pač v sestavu orkestra, ampak ker se tudi aktivno udeležujejo vaj in nastopov. 70-odstotna udeležba na vajah in nastopih, kakršno so beležili godbeniki, samo še potrjuje njihovo aktivnost. Dvakrat tedensko redne vaje skozi vse leto in udeležba na 54 nastopih, kolikor jih je bilo v preteklem letu, že zahteva 3-krat na teden žrtvovanje časa za ideale glasbe. To je več kot sodelovanje zaradi veselja. Če pa pri tem še doda,mo', da se pri nekaterih to ponavlja že 40, 30, pri večini pa 20 in 10 let, vemo, da so to samo godbeniki, da pri nobeni drugi organizaciji ne zasledimo take aktivnosti. Od 54 nastopov je bilo 6 samostojnih koncertov, sodelovanje na 17 proslavah, izvajali so 4 budnice, drugi nastopi pa so bile (Nadaljevanje s strani 6) štruktorji in strokovnjaki za organizacijo, za vodenje in vzgojo kadrov, so predavatelji, prirejajo zahtevnejše akcije, skratka nadaljujejo z delom, ki zahteva večjo strokovnost in sposobnost vodenja ter organiziranja. 4. PRIJATELJI ORGANIZACIJE To je zadnja kategorija članstva. Sem spadajo organizaciji naklonjeni ljudje, ki pa iz raznih razlogov ne utegnejo aktivno sodelovati v organizaciji kot voditelji, oziroma sodelavci s stalnimi zadolžitvami. To so običajno funkcionarji ostalih organizacij, starši članov, starejši člani organizacije, ki so zaradi svojega poklica ali drugih ovir prezaposleni in se ne utegnejo udeleževati taborniških akcij, pomagajo Pa kolikor morejo in to na razne načine. razne komemoracije, pogrebi, sodelovanje na raznih športnih prireditvah in podobno. Imeli so v gosteh orkester iz Gratkorna iz Avstrije, sami pa so gostovali pri orkestru na Reki. Pri naštevanju uspehov niso pozabili na naloge, ki so pred njimi v letošnjem letu. Junija bodo proslavljali 75-letnico obstoja orkestra in kot smo navajeni, bedo tudi to proslavili številki primemo. Poleg domačega orkestra, ki bo izvajal promenadni in slavnostni koncert, bo sodelovalo tudi večje število drugih orkestrov. Predvidevajo, da jih bo 12, ki bodo v nedeljo na dan proslave dopoldne izvajali pro!-menadne koncerte v okoliških krajih, popoldne pa se bodo v paradi predstavili občinstvu. Za pokrovitelja 75-letnice obstoja so člani orkestra zaprosili tov. Albina Vengusta, ki je pokroviteljstvo tudi sprejel. V razpravi so predstavniki kulturno prosvetnih organizacij pohvalili delo orkestra, potem pa so se člani tudi kritično pogovorili o možnih vzrokih, ki lahko pokvarijo dosedanji uspeh orkestra. V prvi vrsti so poudarili vključitev 15 novih članov, kar je več kot četrtina. Nepravilno' delo z njimi in brez pomoči starejših članov že lahko vpliva, da orkester stagnira v kvaliteti. Tudi disciplino', ki je že sedaj na dostojni višini, bo potrebno utrditi, saj je za normalno delo številčnejšega orkestra potreben še večji red. Potrjeno je bilo pravilno delo orkestra, ki skrbi ne samo za glasbeno dejavnost, ampak goji prijateljstvo med člani in dobro vzdušje v orkestru, katerega utrjuje na nastopih in pa na lastnih glasbenih večerih. Na koncu so izvolili nov odbor, ki pa se ni dosti zamenjal, saj pred tako velikimi nalogami kot so1 nabava novih inštrumentov, ureditev uniforme in sama proslava 75-letnice obstoja ne kaže dosti menjati odbor, ker so ta dela že v polnem razmahu. Več o sami organizaciji in o drugih vprašanjih dela vodov pa na taborniškem srečanju. Kaj pa na Vevčah? Imeli smo že krajši sestanek na krajevni skupnosti, kjer je bila dana vsa moralna in finančna pomoč za osnovanje te prepotrebne organizacije na našem terenu. Imamo izbrano tudi že svoje ime taborniške organizacije. »PUGLED«, tako naj bi se imenoval nov taborinški odred, ki naj bi si za svojo himno izbral tudi znano pesem, ki jo verjetno vsi dobro poznate! Znak pa naj bi predstavljal stilizirani Pugled. Na koncu bi še izkoristil priliko, da na prvi sestanek pridejo tudi starši, kjer bi okvirno formirali taborniško organizacijo. Vsak oče ali mati sta lahko tudi člana Zveze tabornikov, kjer v veliki meri pripomoreta k pravilni izgradnji mladega človeka. V. V. VEVČE, MAREC — Ob ustavnih spremembah se je tudi organizacija dela krajevnih skupnosti dokaj spremenila. Tako imamo sedaj v krajevni skupnosti Vevče-Zg. Kašelj za področje kulture in športa poseben organ, ki ima po statutu krajevne skupnosti polno pristojnost za odločanje in delovanje na omenjenem področju. Ta organ je komisija za kulturo, šport in rekreacijo. Komisija je izvoljena tako, da v njej sodelujejo aktivisti z vseh področij dela te komisije. Nova ustava tudi določa nove poti sodelovanja krajevnih skupnosti in delovnih organizacij z njenega terena. Mislim, da bi bilo prav, da bi na našem območju to sodelovanje doseglo zaviden nivo, saj so zato podani resnično ugodni pogoji. Na žalost se opaža v naši delavni organizaciji precejšnja mera nezainteresiranosti za enakopravno sodelovanje oziroma celo zapostavljanje dela krajevne skupnosti. To zapostavljanje izhaja največ iz omalovaževanja krajevne skupnosti kot institucije, ki ne razpolaga z neskončnimi finančnimi sredstvi. Izhaja torej iz čisto potrošniškega gledanja na svet okoli sebe. Obenem pa se človek čudi, kako ravno isti ljudje z globoko spoštljivostjo gledajo na razne druge institucije, ki resnično razpolagajo z velikimi sredstvi, a se ne zavedajo, kako so ta sredstva zbrana (delovne organizacije). Vsi skupaj se mora-mO' zavedati, da lahko le enotna akcija vseh teles, ki lahko kaj pripomorejo k čimboljši in čimprejšnji realizaciji posameznih ciljev, doseže posamezen cilj. Zato moramo skrbeti za to, da bo naša delovna organizacija složno sodelovala s krajevno skupnostjo Vevče — Zg. Kašelj pri doseganju skupnih celjev. Na zadnji seji komisije za kulturo, šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Vevče — Zg. Kašelj, ki je bila zelo pestra in obsežna, je bilo na dnevnem redu več pomembnih zadev, ki se tičejo tudi naše delovne organizacije. Kot najpomembnejša točka je bil obravnavan program dela za leto 1975 in naslednja leta. Najpomembnejša tematika te točke je bila orientacija in graditev novih športnih in kulturnih objektov na območju Vevč. O tem je potekala daljša in zelo pestra diskusija, nakar so se odločili za prednostni vrstni red kot sledi: 1. ureditev dvorane, 2. gradnja kegljišča, 3. dokončanje strelišča, 4. pokritje bazena, ureditev garderob in bifeja, 5. izgradnja asfaltne plošče za igre z žogo, 6. izgradnja tenis igrišča, 7. ureditev godbenega 'doma. To razvrstitev obravnavajo ravno sedaj tudi zbori delavcev v naši delovni organizaciji, zato bi bilo zelo primerno, če se tudi ta prednostni vrstni red spremeni v skladu z zahtevami zborov delavcev in da nato na vseh institucijah nastopamo enotno. Za dosego posa;meznih ciljev so bile imenovane komisije, ki bodo na tem področju delovale do izvršitve in o vsem obveščale komisijo za kulturo, šport in rekreacijo. Zgoraj navedeni vrstni red je bil sprejet na podlagi naslednjih dejstev: 1. Glede ureditve dvorane je bilo že toliko napisanega in izgovorjenega, da podrobnejša obrazložitev za ureditev tega prostora ni potrebna. 2. O izgradnji avtomatskega kegljišča na Vevčah se že govori dolgo vrsto let. Imamo tudi svoj kegljaški klub, ki pa nima svojega kegljišča in je tako prisiljen gostovati drugje. Obenem pa je kegljišče tak objekt, kjer se lahko razvije množična rekreacija. Zaradi navedenega je postavitev tega objekta dejansko potrebna, važno pa je, da se bo zagotovilo, da bo ta objekt dejansko šport- no-rekreativni in ne gostilniški objekt. Pri izgradnji tega objekta bi morali predstavniki krajevne skupnosti in delovne organizacije v samoupravnih interesnih skupnostih aktivno delovati in po možnosti zagotoviti za ta namen določena sredstva. 3. Strelišče je potrebno v letošnjem letu dokončati, saj bo služilo tako pripravam za splošni ljudski odpor na terenu in delovni organizaciji kot strelski družini »Bine Grajzer«. Za dokončanje tega objekta je prevzela edgovomost krajevna skupnost. 4. Zi,mski bazen bo prav gotovo objekt, ki bo imel največ obiskovalcev. Prav gotovo je tudi res, da je kot tak mogoče najpotrebnejši. Zavedati pa se moramo, da bo uresničitev tega načrta zahtevala tudi naj večja sredstva. Zato je pravilno', da k realizaciji tega načrta pristopimo pravočasno in strokovno. Kljub temu, da bo ta objekt dejansko dajal možnosti najširše rekreacije, je prav gotovo tudi jasno, da ga ne bo izkoriščal le vevški delavec, ampak v precejšnji meri otroci osnovnih šol Polja, Sostra in Zaloga, kot tudi osnovne šole Nevo Polje, ki je v izgradnji. Torej lahko pričakujemo dokaj širok krog koristnikov tega objekta in prav bi bilo', da bi tako tudi izgledalo financiranje. Tudi pri izgradnji tega objekta bodo morali aktivno sodelovati vsi naši predstavniki, tako v samoupravnih interesnih skupnostih, tako v predstavniških organih širših družbenopolitičnih skupnosti. 5. Izgradnja asfaltne plošče za igre z žogo' v sedanjem času resnično ni tako potrebna kot pred-hedno navedeni objekti, posebno še ob dejstvu, da razpolagamo z enakimi objekti v neposredni bližini. Sovražnik varnosti št. 1 VEVČE, MAREC — Kako preveliko je število prometnih nesreč, ki so v zvezi z alkoholom, slišimo vsak dan in vendar to marsikoga ne izuči. Z znanstvenim testom so dognali, kako je nevarno za voznike avtomobila uživanje alkohola. Najvažnejši podatki raziskave so dali naslednje rezultate: — Pri 0,8 promila vsebnosti alkohola v krvi je možnost povzročiti prometno nesrečo že 4,5-krat večja kot v treznem stanju. — Alkohol povzroča že daleč izpod meje 0,8 °/oo nevarne pojave izpada misli in pazljivosti. — Že pri 0,3 %o se poslabša sposobnost zaznavanja. Oddaljenost nasproti prihajajočih vozil je kaj težko oceniti. — Pri 0,5 0/oo se zdijo zapaženi objekti bolj oddaljeni kot so v resnici. To vodi k velikim napačnim ocenitvam in napačnemu načinu vožnje. Razen tega popušča občutljivost oči za rdečo barvo. Ne opažamo več natančno rdečega znaka na semaforju, niti pozicijskih in zavornih luči na drugih vozilih. 6. Tudi tenis ima čedalje več privržencev, zato je umestno, da se v bodočnosti planira izgradnja tretjega igrišča. 7. Godbeni dom kot tak prav gotovo za delovanje tako kvalitetnega orkestra ni ravno najbolj primeren. Potrebno bo izvesti manjše preureditve tako, da bo lahko dobro služil svojemu namenu. Na isti seji je komisija za kulturo, šport in rekreacijo razpravljala tudi o preteklem delovanju strelske družine »Bine Grajzer«. Prav gotovo' je res, da delovanje te družine ni takšno' kot bi si želeli, čeprav gredo vsa priznanja določenim posameznikom. Za ureditev te problematike je bil sprejet sklep, da je potrebno vodstvo družine okrepiti s kadri Zveze rezervnih vojnih starešin. Komisija je na kratko' razpravljala tudi o kulturni dejavnosti na terenu. Domenjeno je bilo, da se na eni od prihodnjih sej podrobneje pogovorimo o tej problematiki, posebna komisija pa je zadolžena, da to problematiko predoči. Komisija za kulturo, šport in rekreacijo je močno podprla iniciativo tov. Vida Vilfana, da se ustanovi taborniška organizacija. O namenu takšne organizacije ne bi na dolgo pisal, saj je več ali manj vsakomur jasno, kakšen pomen imajo taborniške organizacije. Razveseljivo je to, da bomo' na našem območju imeli takšno organizacijo', kjer so lahko vključeni otroci od cicibanov do zrelih mladincev. Vendar se že ob samem ustanavljanju poraja kopica težav tako s sredstvi, prostori itd. Vendar upamo, da bomo s skupnimi močmi te težave uspešno prebrodili in zato lahko le zaželimo tej organizaciji čimprejšnjo formiranje kot tudi uspešno' delovanje. Niko - alkohol za volanom — Pri 1,0 %o nastopajo težave ravnotežja. Nevarnost nesreče je mnogokrat večja. — Vsebnost promil je odvisna od več faktorjev: telesne teže, zdravja, trenutne konstitucije telesa, spočitosti, uživanja zdravil itd. Nihče torej ne more vnaprej izračunati stanja po zaužitih kozarčkih žgane pijače, piva in vina. —■ Razgradnja alkohola oziroma stopnja vinjenosti pada mnogo počasneje kot si mislimo. Pri mnogih, osebah, ki so jih testirali, so se promili zmanjševali le za 0,07 %o na uro. 0,8 %o je za vas lahko zelo drago. Kako zgleda to v Nemčiji, če vas ujamejo z 0,8 °/oo: prvikrat 500 DM in 1 mesec prepovedi vožnje, drugič 1000 DM in 3 mesece prepovedi in tretjič 1500 DM in tudi 3 mesece prepovedi. Torej precej več kot pri nas, kar pa ni tolažba in opravičilo, da bi po lastnih cestah ne vozili trezni. Nevarnost je prevelika, da bi ogrožali sebe in druge. Zato ne sedajte za volan skupno z alkoholom! Kot voznik dokažite svoj razum. Pozimi ob Ljubljanici Res taborniki na Vevčah? Deset najlepših - ŠAH Beli Slokan : črni Madžarevič Sprejeti kraljevi gambit 1. e4 e5 2. f4 e5xf4 3. Sf3 g5 4. h4 Lh6 5. Lc4 De7 6. 0-0 Dc5 + 7. d4 Dc5xc4 8. h4xg5 Lg7 9. e5 h6 10. LclXf4 h6xg5 11. Sa3 De6 12. d5 Dh6 13. Lf4-h5 Db6 14. Tf2 Lh6 15. Sc4 Dc5 16. Dd3 Lh6xg5 17. Sf3xg5 Thl + 18. Kglxhl Dc5xf2 19. Dh7 Kf8 20. Se3 d6 21. e6 Sd7 22. Tfl Sf6 Df7 + + Partija je lep primer sprejetega kraljevega gambita. Na začetku je črni prevzel iniciativo kljub žrtvi belega kmeta. Nato pa je posvetil preveč pozornosti napadom in umikom z damo, medtem ko je beli spletal matno mrežo. Najbolj je to opazno v zadnjih potezah, ko za črnega ni nobene rešitve kljub navideznemu ravnotežju. Palindromni zavoji Besede različne dolžine tečejo po vrsti v smeri serpentin. Začenjajo se v levem zgornjem kotu, končajo pa v levem spodnjem kotu in obratno. Vsaka črka je sestavni del dveh besed. Besede z začetkom v levem zgornjem kotu: rimski vojskovodja in državnik, ki sta ga umorila Brut in Kaši j (Gaj us Julius) — ime grafika in slikarja Jakca — mesto v Bački (SAP, Vojvodina) s pristaniščem in ladjedelnico ob Donavi — lastnost, vzdevek, slovnični prilastek — oddelek komercialne službe, preskrba — jama, udrtina, luknja — določitev stavbnega prostora — posoda za mleko — pretakanje vode skozi zemeljske ovire ali po grlu — bombažna, zankasta tkanina, največ za brisače — slovit ameriški elektrotehnik (Thomas Alva) — samoglasnik, tudi pevski del skladbe — lunino število — zareza v les — puščavnik, spokornik, samotar -— drhal, tolpa -— mesto v z. Hrvatski, središče Hrv. Zagorja (odkritje fosilnih ostankov človeka) — italijanski krščansko - demokratski politik (Aldo) — značilno kraško vino — moško ime (nobelovec Andric) — brst, poganjek, cima — podoba, primera, raba besede v prenesenem ali zamenjanem pomenu — slikar naravnih motivov — grški otok, Odisejeva domovina — prodajalec tkanine, .izdelane iz lanene preje — človek svetle polti, tudi konj določene barve. Besede z začetkom v levem spodnjem kotu: človek, ki slovesno opravlja kak obred — zlitina iz bakra, cinka in niklja, novo srebro, tudi lama, njena volna in tkanina iz nje — nasilje, tri-noštvo, samodrštvo — kratica naše republiške humanitarne organizacije *— reakcija, ki jo povzroči nasilje, vstaja, revolta — vrsta pristojbine, tlakarina — pripadniki treh skupin romaniziranih Retijcev v Alpah — mitološka boginja rojstva — umazanost, nasprotje vsega lepega — naziv — omejen prostor za divjačino (jeleni) pa tudi za ljudi (Indijanci) — manjši prostor za bogoslužne obrede, del cerkve, tudi glasbeni zbor — glavno mesto Litve — vrsta železne rude, jeklen ec — grški bajeslovni pevec — dotek vode, natooitev — pijača starih Slovanov — drevesna smola, ki razgreta širi prijeten vonj (pri cerkvenih obredih) — črkopis, ki ga je po češkem vzoru vpeljal hrvaški preporoditelj in se je utrdil tudi v slovenščini — medalja, svetinja — grapa, jarek, soteska — jezik in plemena črncev v Afriki — krčmar, gostilničar — ime filmske igralke Eckberg — nebesa, raj — formula, vzorec, golica. Na označenih poljih dobite naziv specialnega izdelka Papirnice Vevče. I. S. Rešitev izpolnjevanke Od A do C: 1. komora — Conrad, 2. rezkar — pankrt, 3. špička — nozdrv, 4. Kerber — limbar, 5. Ogrsko — Nestor. Od B do D: 1. oratev — Radeče, 2. karate — krtača, 3. Ckalov — drvača, 4. Berčič — baraka, 5. Skopje — toraks. Krško, Rakek, Vevče — Cazin, Drvar, Čačak. Izpolnjevanko s februarske številke »Našega dela« so pravilno rešili in bili izžrebani naslednji bralci: 10 din — Ločniškar Karolina (pap. dvorana) 10 din — Jozelj Anton (pap. dvorana) 10 din — Peternel Ivka (uprava) 30 din — Babnik Ada (uprava) 60 din — Zupančič Mili (pap. dvorana) □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ KADROVSKA SLUŽBA POROČA Papirnica Vevče Prišli: Mohar Ciril — pom. vod. fondirnega stroj a Šubelj Darko — pom. vod. fondirnega stroja Vrečar Franc — pom vod. fondirnega stroja Pešec Anton — pom. vod. duplex tisk. stroja Ferle Alojz — ekonomist v invest. raz. službi Zver Andrej — paznik pap. stroja Bratkovič Mladen — pom. delavec Lampelj Vinko — II. pom. dodel. stroja Odšli: Trtnik Bojan — izmen. vod. proizvodnje tapet Murovec Dušan — izmen. vod. izdelave papirja Anžur Stane — vodja tiskarskega stroja Dordevič Novica — sušilec Štembal Ludvik — II. pom. pap. stroja Mavec Marjan — I. pom. preč. rez. stroja Breznik Franc dipl. ing. — vodja konstrukcije Trucič Danilo — vnašalec Štuhec Vladimir — paznik pap. str. Jovanovič Ranko — I. pom. pap. str. — v JLA Klemenčič Franc — I. pom. preč. rez. str. — v JLA Cordič Besim — II. pom. preč. rez. str. — v JLA Jarc Ciril — I. pom. pap. str. — v JLA Morela Andrej — pom. zavijača pap. — v JLA Milosavljevič Živojin — I. pom. dodel. stroja — v JLA Mučič Milivoje — čistilec lesa — v JLA Poročili so se: Nograšek Slavko z Leben Tatjano Rodili so se: Žnidaršič Alojzu hči Mateja Lepki Nikolu hči Slavica Ostrež Alojzu hči Jožica Bobojevič Petru sin Goran Čestitamo! Papirnica Količevo V mesecu januarju so se zaposlili: Avbelj Peter — delavec v proizvodnji Zupan Marjan — strojni ključavničar Juhant Ivan — delavec v proizvodnji Delalič Čamil — delavec v proizvodnji V mesecu januarju so odšli: Nakrst Peter — delavec v proizv. — samovoljno Mihajlovič Zoran — trans. del. — samovoljno Cerar Anton — del. v proizv. — samovoljno Gashi Ajet — transpor. del. — samovoljno Rama Xhafer — del. v proizv. — samovoljno Lederer Marija — obračunoval. — začasno upokojena Rodili so se: Cerar Janezu I sin Marko Resnik Petru sin Mirko Moneta Janezu sin Darko Čestitamo! V mesecu februarju so se zaposlili: Djurinac Sokol — delavec v proizvodnji Topolovec Jože — čuvaj Kladnik Blaž — električar Murič Bego — delavec v proizvodnji V mesecu februarju so odšli: Grilj Vojko — ključavničar — v JLA Stenko Anton — papirničar — v JLA Repnik Matjaž — ključavničar — v JLA Kropivšek Anton — dvoriš, del. — v JLA Dimc Niko — del. v proizvodnji — sporazumno Stošič Ljubiša — del. na les. pr. — samovoljno Bratun Darko — vajenec — prenehala učna pogodba Novak Tone — vajenec — prenehala učna pogodba Poročili so se: Kaplja Janez in Orehek Majda. Rodili so se: Močan Ivanu hči Katja Lavrič Viktorju hči Alenka Mav Viktorju hči Nina Čestitamo! -HUSE BILO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.