Leto LXVm~ st. 237 LJubljana, petek, 18. oktobra 1935 Cena Din i.- 'ziiaja vsaK dan popoldne, izvzemal oedelje in praznike, — inaerau do so peat vrst & Din 2.-, do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji tnseraU petit /Tsia Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« vpHa meseno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN CPKAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oBca fttev. 5 Telefon: 3122. 3123. 8134. 8125 ln 812« Podružnice: MARIBOR Strosemajrerjeva SO. — NOVO MESTU, Ljubljanska c . telefon' St. 26. — CELJE: celisko uredništvo: 3trossmay«rjeva ulica 1. telefon it 65. podružnica uprave: Kocenova a lica 2, telefon St- 190. — JE SRNICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.851. NEKRUHUI P11Č u HUSTRIJI V senci heimvvehrovskih bajonetov je sinoči vodja avstrijske Heimvvehr knez Starhemberg izsilil preosnovo vlade ter si osvojil vso oblas t v Avstriji Dunaj, 18. oktobra, r. Sinoči je bila na dramatičen način izvršena preosno. va avstrijske vlade. Že okrog poldneva se je govorilo, da je pričakovati ostavke cele vlade ter velike osebne spremembe v njeni sestavi. Širile so se tudi vesti, da je nižjeavstrijska Heimvvehr mobilizirana in da maršira proti Dunaju. Ob 5. popoldne je bila zares proglašena splošna in najstrožja pripravljenost vse dunajske policije in vseh na Dunaju nastanjenih vojaških oddelkov. Pred poslopjem zveznega kancelarja, posameznimi ministrstvi, zlasti pa okrog poslopja dunajske radio-potaje so bile razvrščene izredno močne poli- | eijske straže. Kmalu za tem se je sestal v poslopju zveznega kancelarja ministrski svet. Kakor se zatrjuje iz okolice ministra Feya, vodje dunajske Heimuehr. ki se te seje ministrskega sveta sploh ni več udeležil, je bila že pred sejo podana ostavka cele vlade. Slo je torej samo za konferenco ministrov, na kateri so sestavljali listo no. ve vlade in izbirali ljudi, ki naj vstopijo v njo. Že takrat se je izvedelo, da Fey in minister socialne politike, znani lieiimvehrovec Neusteadter-Stiirmer, ne bosta več novi vladi. Prav tako je bilo že v naprej določeno, da izpadejo iz vla_ de vodja avstrijskih krščanskih kmetij. cev Reiter ter dosedanji pod tajni ki Karhinskv in dr. Hammerstein. A" vladnih krogih so priznavali, da je zfires odrejena mobilizacija nižje avstrijske Heimvvehr, ki je na avtomobilih na poti proti Dunaju, toda prikazovali so vse to kot ^poskusno mobiliza-cijo». V opozicijskih krogih pa se je zatrjevalo, da je to mobilizacijo odredil sam pod kancelar knez Starhemberg. vrhovni voditelj Heimvvehra, ki je hotel na ta način izvesti priti^K na ministrsko konierenco ter ua s»e>tavi novu vlado v 2>enci ne±iiiv%e«ro*MvAii uajoneiov ter da odstrani iz viade svuje osebne nasprotnike, med kaiere prišteva zlasti ministra Feya, KmeUj^Ktga ministra Heiterja in luiancnega ministra dr. Burescna. Zanimivo je, da je minister Fey baš dan poprej zelo svečano proslavil tri letnico »vojega ministrovanja ter da je pri tej priliki prišlo do velikih demonstracij proti dunajskemu županu, ki ni dovoni, da bi na magistratu v proslavo tega jubileja izobesili heimve-hrovsko zastavo. Pod takimi okoliščinami je bila pozno zvečer sestavljena nova vlada tako. le: Zvezni kancelar dr. Kurt Schuschnigg; podkancelar knez Ernest Riidiger Starhemberg ; zunanje zadeve Egon Berger-VValdenegg; notranja uprava in varnost Eduard Baar.Baaarenlels; socialno skrbstvo univ. prof. dr. Dobretzber-ger; finance državni svetnik Ludvig Draxler; trgovina in promet S točki n-ger; pravosodje generalni prokurator dr. Robert VVinterstein; kmetijstvo in šume dr. Ludvik Strobl; minister brez portfelja dr. Buresch ki bo obenem upravljal splošno gospodarstvo in predsedoval gospodarskemu svetu. Državni potita j ni ki so: dr. Pertner za sodstvo, general Zechner za deželno hrambo in Snigalio za socialno upravo in delavsko zavarovanje. Iz sestave nove vlade se vidi, da je «domača revolucija» ki jo je vprizoril knez Starhemberg, v polni meri uspela. Novi notranji minister Baar-Baarenfels in novi finančni minister dr. Draxler sta izrazita pristaša kneza Starhember-ga, d oči m so iz vlade izpadli vsi ožji prijatelji ministra Feva. Značilno je tudi, da sta izpadla iz vlade edina predstavnika demokratične struje, Reiter in Buresch, tako da je sedaj pravi gospodar v vladi knez Starhemberg. Vrhu tega je knez Starhemberg izsilil sklep, da se pod njegovim vodstvom združijo vse pol vojaške formacije, ki pridejo pod komando Heiimvehra. Na ta način je dobil knez Starhemberg na čelu Heimvvehra brez krvave revolucije vso oblast v svoje roke. Ker so znane zveze kneza Starhemberga do Rima, smatra, jo te spremembe ob enem za o jačanje italijanskega vpliva na avstrijsko notranjo in zunanjo politiko. Dunaj, 18 oktobra. A A. Uradno ka* tegorično demantirajo vesti, ki so že razširile po inozemstvu, da je zaradi rekonstrukcije vlade prišlo do hudih incidentov na Dunaju in v Nižji Av* striji. Povsod vladata mir in red. Nemški komentarji Berlin, 18. oktobra. AA. Večina listov je davi objavila komentarje o rekonstrukciji vlade v Avstriji. «Berliner Borsen. Zeitung> pravi med drugim, da je preo-snova vlada deloma povzročal osebni spor med posameznimi člani dosedanje vlade, na drugi strani pa se je smatrala za potrebno spričo sedanjega mednarodnega položaja. Po mnenju lista se je ojačil vpliv kneza Starhemberga^ ki je za brezpogojno sodelovanje z Italijo. je mnenja, da pomeni rekonstrukcija avstrijske vlade korak v pravcu politične konsolidacije in ojačenja pozicij zmernih heimwehrov^kih političnih krogov. ndon, IS. oktobra. AA. Reuter poroča iz Adis Abebe: Danes se je vršila revija, pri kateri je sodelovalo 50.000 vojakoov. Prisostvoval ji je tudi abesinski cesar. Nato se je poslovil od 4.000 vojakov svoje garde, ki pojdejo na severno fronto. Pri reviji je stopil pred cesarja vojni minister ras Mulugeta, izdrl sabljo in vzkliknil: Mi smo pripravljeni umreti za Abesinijo. Ras Mulugeta bo jutri odpotoval v Desi, kjer bo glavni štab abesinske vojske. Tudi abesinski cesar misli čez nekaj dni oditi v Desi. Kot vrhovni poveljnik abesinske vojske je izdal proglas, v katerem daje svojim vojakom razna navodila in skega poslanika Benjamin in Josip Martin sta odpotovala v Abesinijo, kjer bosta kot vojna letalca sodelovala v armadi. Italijanski poslanik interniran ? Pariz, 18. oktobra. AA. Havas po* roča iz Rima: V tukajšnjih krogih mi* slijo, da so poslanika Vincija in it ali* janskega vojaškega odposlanca pol* kovnika Calderinija prepeljali iz abe* sinske prestolnice v Mogo, kraj blizu Addis Abebe. Ras Guksa italijanski maršal Pariz, 18. oktobra Listi poročajo iz As-mare, da je italijanski maršal Badoglio včeraj prired-il na čast rasu Guksa, ki je pristopil k Italijanom, svečano pojedino. Pri tej priliki je objavil, da je rasu Guksa podeljen naslov italijanskega marša'a. Ras Guksa je nato izdal proglas, ki so 2a italijanski letalci razširili po vseh obmejnih pokrajinah. Posledica tega proglasa je bila, da so se še štirje manjši plemenski poglavarji prešli na italijansko stran Tudi Marconi gre v Afriko Ix>ndon, 18. oktobra. AA. Za radijsko zvezo med Rimom in Asm aro so uvedli sistem kratkih valov po najnovejšem Mar. conijevem odkritju. Marconi je po svojem povratku iz Brazilije izjavil, da se na ta način drugim radijskim postajam popolnoma onemogoM sprejemati depeše, ker aparati po njegovem sistemu na to takoj reagirajo, se zveza med obema postajama avtomatično prekine in dolžina te dni menja. Senator Marconi odpotuje te dni v vzhodno Afriko, kjer prevzame vodertvo radiotelegrafske službe. Italijanski filmi v Egiptu nje italijanskih filmov z bojišč v Eritreji in Somaliji, da ne bi prišlo do demonstracij prti Italiji. Razširjena mobilizacija v Italiji Him, 18. oktobra. A A. Včeraj je bil objavljen ukaz o mobilizaciji rezervnih ofi cirjev inženirske in letalske stroke letnika 1911 ter vseh gradbenih inženirjev poslednjih letnikov. Izjava Mttssolinija Pariz, 18. oktobra. AA. Mussolini je dal poročevalcu lista *Newyork Sun« intervju, v katerem skuša opravičiti italijansko vojno v Abesiniji. Zasedba Abesinije, je rekel duce, je življenskega pomena za mir in življenje Italije. In mi hočemo miru in življenja. Mussolini je dalje dejal, da Italija ne počne ničesar drugega kakor to, kar je že počela USA, kadarkoli je šlo za njeno korist. Omenil je dogodke v Mehiki in na Kubi, državljansko vojno med severom in jugom, vojno proti suženjstvu in vsa druga ameriška prizadevanja za organiziranje ameriške države in civilizacije njenega naroda. Stališče Japonske Tokio, 18. oktobra r. Italijanski poslanik Auri t i se je informiral v zunanjem uradu glede stališča Japonske v italijansko-abesinskem spooru. Kakor zatrjujejo, je poslanik vprašal namestnika zunanjega ministra, kakšno stališče bo zavzela Japonska glede sankcij proti Italiji. Zastopnik zunanjega urada je baje odgovoril, da je stališče Japonske v vseh teh vprašanjrh nespremenjeno. Japonska glede sankcij proti Italiji do sedaj ni dobila nobenega formalnega obvestila in se ne namerava vmešati v to akcijo, ker smatra sankcije DN za popolnoma njegovo interno zadevo. Sankcije Kairo, 18. oktobra. AA. Egiptsko not- | rano© Ženeva, 18. oktobra, z. Odbor za gospodarske sankcije protj Italiji je danes dopoldne nadaljeval svoja posvetovanja.. Sestavljena je bila lista vseh surovin, ki služijo za izdelovanje vojnih potrebščin in kojih uvoz v Italijo bo zabranjen. Odbor je v zvezj s tem proučil statistične podatke o izvozu in uvozu teh surovin in podatke o svetovni produkciji. Druga lista se nana-ši na prepoved uvoza petrolej«, premoga in bakra. Ta lista pa bo uveljavljena še le potem, ko bo znano definitivno stališče Vedno večji prepad med Francijo in Anglijo Angleški listi groze z očitnim prelomom s Francijo, ako ne bo podprla angleške politike sankcij proti Italiji London, 18. oktobra, z. Po vesteh \z Pariza je Caval na sinoćnjem sestanku na vprašanje angleške vlade, ali je Francija pripravljena podpreti Anglijo v primeru spopada v Sredozemskem morju, odgovoril z »da«. Oficielno bo : francoska vlada sporočila svoj odgovor, j ki bo pritrdilen, prve dni prihodnjega i tedna. Ne glede na te vesti pa angleški j isti še vedno nadaljujejo grožnje proti 1 Franciji, ki ji silno zamerijo njeno omahljivost. Lasti ki so oči vid no inspirirani, ne dopuščajo nobenega dvoma, da bi neugoden aH omahljiv odgovor francoske vlade pomenil konec franc^sko-angleškeeja prijatel jstva. »Daily Tele- graph« piše, da je upati, da bo dala Francija jasen hi pritrdilen odgovor, kakor ga pričakuje vsa angleška javnost. O pa se to ne bi zgodilo, potem je fraiico-sko-angleško prijateljstvo ogroženo in največji m najmočnejši steber varnosti in miru v Evropi porušen. V Stresi ustvarjena fronta je že davno razpadla. se sedaj poruši še francosko-angle&ko prijateljstvo, potem bo to tako hud udarec za Društvo narodov, da ga ne ho moglo pridobiti. Nihče ne zanika težavnega položaja, v katerem je Franci ?a sedaj, toda vsak kol hna dva konca. In za enega se bo Francija morala odločiti. Bojazen v Parizu Prelom med Francijo in Anglijo bi pomenil konec Društva narodov in anarhijo v mednarodnih odnošajih Pariz, 18. oktobra, tr. V zvezi z nesoglasji, ki so se pojavila med Francijo in Anglijo zaradi sankcij proti Italiji in načina reševanja abesinskega konflikta, izraža pariški tisk vedno *esnej-šo bojazen v pogledu francosko-angle-ških odnošajev. »Oevre«, ki opisuje razpoloženje v krogih Društva narodov, piše, da je Društvo narodov oreživelo že mnogo težkih časov, toda tako resne krize, kakor jo preživlja sedaj, ne pomnijo niti najstarejši člani. Največji strah zavzema vse ženevske kroge ob misli, da bi se mogli Francija in Anglija za daljšo dobo let ločiti. Nihče si ne more niti zamisliti, k^ko bi se razvijal medna- rodni položaj v Evropi, če odpade še ono minimalno jamstvo varno©ti, ki obstoja v sporazumu in sodelovanju Anglije in Francije. Če se bodo obstoječa nesoglasja še poostrila, potem ni več nobenega dvoma, da je Društvo narodov bilo! Tudi Eeho de Pariš« izraža mnenje, da bi očite v Francije in Anglije pomenila katastrofo, ker bi se Anglija poslej zanimala za evropska vprašanja le v toliko, koliko bi bilo njej v korist. Francoski sistem v Srednji in vzhodnji Evropi bi razpadel in nemška politika bi imela svobodno polje ter bi bila še bolj osvojevalna, kakor je že sedaj. Mussolini hoče kolonije Mussolini bo sprožil v Ženevi novo razpravo o kolonialnih mandatih in zahteval novo razdelitev koloni] Pariz, 18. oktobra, tr. Londonski dopisnik lista »Echo de Pariš« poroča, da namerava Mussolini po informacijah iz poučenih krogov v kratkem sprožiti v Ženevi vprašanje nove razdelitve kolonialnih mandatov. Itaijanska vlada je o tem že svoječasno vodila razgovore z angleškim zunanjim ministrom in namerava sedaj zahtevati izpolnitev danih obljub, predvsem pa novo razdelitev kolonij. V angleških krogih so zaradi tega precej vznemirjeni, ker se boje, da bo istočasno stavila kolonialne zahteve tudi Nemčija, dočim sodijo, da bo Japonska v težnji da oslabi Anglijo, podpirala stališče Italije. Ženeva, 18- oktobra. AA. Na včerajšnji i prvi seji jesenskega zasedanja odbora za mandate je bilo sporočeno, da želi zastopnik Japonske pristojnemu pododboru dati neko izjavo glede gospodarske enakopravnosti v pogledu mandatov za one državf, ki so prenehale biti članice DruStva narodov. Povod za to izjavo je dala japonskemu zastopniku razprava, ki se je vodila na zadnjem zasedanju odtora, ko so neUa teri delegati, med drugimi tudi palestinski, odrekali Japonski pravico do enako pravnosti. Kakor znano je bila ta zadeva praktično že rešena na pogajanjih med Japonsko, Anglijo in Francijo, pri katerih so se sporazumeli, da se očuva sedanje stanje. Prav tako so se odstranile tudi vse težave, ki so se pojavile rjlede japonskih man datov v južnem delu Tihega oceana, kakor tudi glede "trdh, ki so si jih Japonci zgradili na tamkajšnjih otokih. Pogajanja na mrtvi točki Francoska posredovalna akcija doslej ni imela nika Pariz, 18. oktobra. z. Ministrski predsednik Laval je imel sinoči ponov* no dolg sestanek z angleškim poslani* kom. Slo je v glavnem za podporo Francije v primeru spopada med Ang* lijo in Ttalijo v Sredozemskem morju. Oba ministra sta ugotovila, da neso* glas j a med Parizom in lx>n donom niso tolika, kakor jih slikajo listi. »Jour« se danes ponovno zavzema za to, da ostane Francija nevtralna ter da od* kloni vsako sodelovanje pri vojaških sankcijah. »Echo dc Pariš« pa poroča, da je Laval predlagal Angliji kompromis, po katerem naj bi Anglija umak* nila nekaj svojih največjih vojnih »a* dij iz Sredozemskega morja, za kar bi Italija umaknila svoje čete iz Libije. V tem primeru bi dala Francija Angliji na razpolago svoja pomorska oporišča v Sredozemskem morju. Razen tega jt Laval zagotovil Angliji popolno solidarnost Francije, če se Anglija obve* že, da ne bo izvajala nikakih individ;i= alnib sankcij in da zlasti ne bo zaprla Sueškega prekopa brez izrecnega naro* čila Društva narodov. Pariz, 18. oktobra, r. »Matin« poro: ča, da je Mussolini takoj pripravljen pristati na ureditev italijanskega spora z Abesinijo, če Društvo narodov Ha* T%grm, Če Ji p* tu m njene posebne interese v Abesiniji in odredi razorožite^' abesinske vojske. Ameriški opazovalec Washington, 18. oktobra. A*A. Major Norman Piske je bil imenovan za pomoč nika vojnega odpoffanca peri porianlfttvu Zeđinjenfh držav v Rimu. Jetri odpotuje n Newyprka v Kadijo- FiRke b0 odpotoval v Eritrejo, kjer bo prevre] vioKo diplomatskega opazovalca, ako rm. to pcriMam,-i tal i jancOca vlada. ^^TJrTKodernian I Maribor, 18. oktobra. Dane« je prispela semkaj vest, da je umrl na svojem posestvu v Dobrni bivši mariborski odvetnik in znani nacionalni delavec na naši severni meji g. dr. Koderman. Borzna poročila. (arih. 18. oktobra: Beograd 7.—, Pariz 20.2525, London 15.12, Newvork 307.25, Bruselj 51.70, Milan 25.—. Madrid 41.975, Amsterdam 206.175, BerMn 128.55, Dunaj 5&2d, Proga Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek 18. oktobra 1935 Ste*. 23 7 Ali se bodo najemnine znižale ? To vprašanje ni le aktualno, temveč za mnoge naravnost življenjskega pomena Ljubljana, 17. oktobra To je nedvomno vprašanje, ki zanima zdaj najemnike Se posebno. Upanje, da Se bodo stanovanja pocenila, je zdaj marsikomu velika, pa tudi zadnja tolažba Da se bodo pocenile življenske potrebščine, žavšia, si pač ne moremo obetati. Tudi industrijsko blago se je za ček) naglo podražavati. V splošnem kažejo c^ne na svetovali tržiščih tendenco navzgor zaradi vojne konjunkture. In kako naj dandanes človek živi brez tolažbe? Uradniški prejemki so se znižali, češ. da so se zadnja leta zelo znižale cene žrvljen-skih potrebščin. Naravna tendenca je, da se začno nameščenci, ki so jim znižali plače, potegovali za znižanje stanarin ter da omejujejo povsod izdatke, kjerkoli si pač lahko še kaj pritrgavjo. Razumljivo je pa tudi, da hišni posestniki niso baš naklonjeni težnjam najemnikov. Trde, da so najemnine že izredno nizke v primeri z davki in da se zdaj hišni posestnik prav taiko bori za svoj obstanek, kakor najemnik. Ne nameravamo prevzeti vloge razsodnika. Težko je peč dokazati, komu se dandanes godi slabše, saj se vsi kosamo v tožbah ter vzdihovanju. Pošteno bi pa ne bilo, če bi kdorkoli ne hotel priznati, da dandanes prede trda uredništvu. Bajke eo bridke bajke in norčevanje iz skritega Siromaštva, ki j«ih je raztrosil nekdo kdove i- kakšnih namenov, da uradništvo se vedno dobro živi. Nepoučeni, ki nimajo nobene jasne sociološke slike, so verjeli, da uradništvo uživa še vedno nekakšen privilegiran položaj in tako je bilo ustvarjeno umetno neraspoloženje proti n-jemu, kakor da so uradniki paraziti na narodnem telesu. Bodimo odkritosTČnf: To nerazp' loženje je še vedno ukoreninjeno med ljudstvom, ki je na tihem pozdravilo redukcijo uradniških plač. In nerazpodoženje proti uradmštvu je tuda med delom meščanstva kar pač ni v dobro u radništvu, ki si je zastavite spontano vprašanje, ali se bodo zdaj znižale najemnine, da bi bilo ustvarjeno vsaj m silo ravnovesje med nizkimi prejemki in visokimi izdatki. Zdi se da so hišni posestniki zavestno reagirali na neorganiziran pritisk najemnikov po znižanju najerri.dn. Najemniki (uradniki) se v boju za obstanek niso združtii v kakšni akciji fn rriso rudi dali javno pobude, da se naj znižajo najemnine. Pač pa jih je mnogo zahtevalo neposredno, da naj gospodarja počene stanovanja. Posebnega uspeha niso dosegli. Nekateri so si hotelj pomagaiti tako, da so v zač^rku meseca začela iskati stanovanja na periferiji. Dočim je bi4o doslej vedno največje povpraševanje po stanovanjih v mestu, se zdaj najemniki zanimajo naj-borj za stanovanja na periferiji To pomeni da se bodo najemnine v mestu in zunaj njega kmalu povsem i:ze-nači-!e. Pa tudi dragih, razkošnih stanovanj bo Čedalje več pnaznth S tem ni rečeno, da so v Ljubljani stanovanja v pravem pomenu besede razkošna m da so doslej stanovali v najlepših stanovanjrh uradniki. Pri nas je celo še mnogo nehigijentčrrih stanovanj in žele zadnja leta je mesto dobilo nekaj varanih stanovanj, ki pa o njih ne rcme marsikdo rwti sanjari. Zato je pri nas veljalo trisobno stanovanje že za razkošje. .Zadnja leta, ko so v modi splošne redukcije, najemndki rodi reducirajo sobe svojih stanovanj; iz večsobnih stanovanj se seirjo v manjsobna. Največji pritisk je m dvosobna stanovanja. Toda tudi taksno stanovanje je zdaj za marsikoga preveč »razkošno«. Cedorlje večje povpraševanje je po enosobnih stanovanjih, ki so zaradi tega. zdaj že tu fn tam skoraj tako draga, kakor dvosobna. Opažamo torej ta pojav, da cene ma-Kh stanovanj kažejo tendenco navzgor zaradi velikega povpraševanja, po manjših stanovanjih, dočim se večja stanovanja praznijo, V Ljubljani jih je precej praznih. Iz tega lahko sklepamo, da se mada stanovanja, kakršna prihajajo v postav za uradništvo, ne bodo počenitla sama od sebe. Najemniki se torej naj oe slepe s praznimi toiažbacnd. Na druga strani se pa tudi za hišne posestnike ne odpira preveč lepa perspektiva, kajti čedalje več bo najemnikov taste vrste, ki se jih gospodarji najbolj boje, narjerrmikov, ki se pogosto sekjO, l^er ne morejo plačati stanovanja teT ostajajo dolžni. Prejšnje čase je bila nekakšna garancija, da bo najemnik dober, če Se je predstavil gospodarju kot uradnik. l>a, uradnik to pomeni stalno in dobro plačo! Tako so mislili gospodar ji. Zdaj seveda mislijo drugače, l^oda izbirati tudi ne morejo mnogo med bolj ali manj zanesljivimi. In kaj naj napravijo iz večjih praznih stanovanj? Organizacije hišmh posestnikov so sicer trdno odločene braniti višino stanarin, posamezniki pa nvslrjo, da je bolje »drži ga kakor lovi ga« t©r oddajajo prazna stanovanja zelo poceni. Prav lahko sprevid'mo, da pri nas ni več premalo stanovanj v splošnem, nego da priman jku je predvsem manjših stanovanj. Toda tudi malih stanovanj bi bilo skoraj dovolj, če bi se prejemki nameščencev neprestano ne zniževali ter če bi bili vsaj odgovarjajoči eksistenčnemu minimu. Tajiti tudi ne smemo da v Ljubljani kljub raznim akcijam za odpravo stanovanjske krize nismo opravili vsega in se nismo dovolj oz:f\ili na porrebe malega človeka. Zgrajenih je bilo mno^o hiš z večjimi stanovanji, toda ne le hiš. temveč palač, dočim stanovanjskih hiš, primern;h za naše razmere, nismo dovolj grad'li. Menda se takšne hiše ne zde dovolj ren*abilne, doT-im so si nekaranjence< izpod ruševin in zastrupljene s plini ter iste prenašale na rešilno postajo v mestni občini. Opozarjamo občinstvo, da se ob času napada brezpogojno pokorava odredbam policijskih organov in da se krije pod strehami na pločnikih. V Žasu trajanja napada in poslovanja ekip bo ukinjen vsak premet in prosimo radi tega tudi lastnike malih motociklov, da v tem času ne >bren čijov po Kamniku, da bodo meščani in re sevalci lahko slišali dane signale. Pojasnjena tatvina Kranj, 17. oktobra Včeraj ob 9.30 dopoldne je gospa Raceto-va, soproga telefonskega mojstra, našla v svojem stanovanju, ko ee je vrnile s trga, nez.uaae^u obiskovalca. Bergaxu Janez star 25 let, ki je šele 7. t. m. prijel iz zaporov, kjer je odsedel 7 mesečno kazen, ;e v času njene odsotnosti s pomočjo vitrina udri v Racebovo stanovanje, kjer je bil že po-basal v aktovko 5 novih moških srajc. Ukradel bi bil še kaj drugega, Če bi bil imel čas. Gospa je vlomilca zadržala, da so na njeno vptfae prihiteli sosedje, obenem so pa šli klicat policijo. K Racetu sta takoj prihitela stražnika Kete in Mihelčič. ki sta Ber-ganta aretirala in odvedla v zapor. Vi tri h, e katerim je Berorant vlomil v stanovanje, je danes g. Racetova našla v zaboju za kokošjo krmo. Za to aretacijo, oziroma za ta vlom sta pa izvedela Rusa Breauuin Pavel. Šofer v Jugo-česki. in Tre-tjakov Vasilij, skladiščnik ieto-tam. Letos 23. jan. je nekdo vdrl v njuno stanovanje v drugem nadstropju Puppove hiše in oba pošteno oplenil. Brezgun je ukradel 4 kompletne moške obleke, hlače telovnike, samokres, in bud'lko, Tnetfakovu pa sna joe. srebrno dozo. ustnik in površnik. Ukradeni predmeti so bi V vredni 8-9.000.-Din. Ru« sta Prihitela na policijsko stražnico in tu so najprej našli v atotovki drairo-ceni ustnik za n^arete, last Tretjakova. To je bil dokaz, da je Bersrant res pri njiju kradel. Dalje so ueotovi}:. da nosi vlomilec Brezcrunove hlače. Bergant je pod težo neizpodbitnih dokazov tatvino pri oV*h Rusih v celoti priznal. Poklicali so tudi Puppovo-ga hlapca Oroenika. Id je takrat Berganta, srečal na stopnicah, ko je nesel nakradene predmete zavite v posteljno odejo. Tudi Ovseni k je izjav:l, da je Bergant, tisti, katerega je n# dan tatvine srečal. Bergant je obleko in d mere predmete prodal po Ljubljani fn Zagrebu, zato so sra danes odvedli orožni ki i v Ljubljano, da V pokazal, komu je irk-rade-pe stvari prodal. Ali je Benrarrt izvršil po Knanjn še kake druge vlome, dane« 5e ni do*rn«Ciospo Metuljček«. Se posebej pa je želelo videti in slišati vsesplošno popularno in, čudovito, menda z vsako sezono populannejšo pevko umetnico gospo Zlato Gjungjenac G a v e 1 1 o . Opero je nanovo prevedel, naštudiral. izrežiral jn dirigiral kapelnik Niko Stri-tof, inženjer arh. E. Fran z je ustvarrl po originalnih japonskih slika'h nove dekoracije, vsi oovi izvedbi pa je stala uslužno ob strani gospa Tsuneko Kondo S k u -škova z avtoritativnimi nasveti glede hoje, cest in oblek Japonk in Japoncev. Od sezone 1. 191*8 se drži »Madame Butterflv« trajno in z rastočo priljubljenostjo na našem repertoarju Snočnji uspeh pa je bil uprav triumfalen; gledalci so ob-suli nositeljico naslovne partije s šopki, po prvem dejanju se ji je ploskalo brezkončno a po zaključku predstave ni bilo zopet ova-cijam ne kraja ne konca. Zares, bilo je kakor na najbolj senzacionalni premieri, in gotovo je, da sta nam Gjungjenac in Stritof zopet ustvarila predstavo, ki bo trajno močno privlačevala po svoji umetniški kvaliteti ter opremi lepoti in zanimivosti. Stritofov prevod je izvrsten, stvarno popolnejši, pevnejši in razumlji-vejši od prvotnega Kristanovega, ki je brl predvsem pesniški. Marsikatero podrobnost značilno in vsebinsko pomembno, smo zaznali šele iz tega novega prevoda. Ing. Franz je postavil večjo, pravilno, v vseh detajlih točno japonsko hišo. kn je zlostj v drugem in tretjem dejanju s svojo notranjostjo, opremo, intimnimi zriačilnos«rrm delovala na gledalce nepopisno dražestno ter nudila pevcem v njih iLIri širši ramah, Toalete i"o-čo-sanc so bile kra-ne in /cnsk zbor je nastopal po£eg molkih Japoncey v prav lepih kostumih. Glavna pa je bila odlična izvedba \ pev skenn in orkestralnem oziru. Toliko bleska poleta, čustva n dramatske udarnosti ni ime« »B'itterf'v« v naš m ork^tru in v solistih memla še nikoli. kak<>r snoJi po zas»lugi drinenta Stritofi ln /ato pa tudi naša publika tako navchsSeaa n hvaležni dirigentu, glavni pevki, Ckvstiču in Janku. kTkor /e dolgo ne. Saj je zna i'no. tla HM je neka d-ami ic p^> p* rdita T i -n že ob pol-nojni uri iztekni'a p*> telefonu v ka\anv in mi z doma vca /anešenn ga 1ot.j\1 in'«, da nocoj sploh ne bo moqla spati od prek p*-vajočega zodovo! j-(.-V xt;. Lahko sem torej po povedanem jvuv kratek. Po mojstrski pevski kreacij fJe. Gjungjenčevc. ki je v igri 0*HK>t la v**c ne-japonske gestikulacije in skaklj «nj« ter ustvarila po navodili ue Kondo Sk'iikore čfrm bolj mo/no nnravno .laponk'>. je poznati r». Gost ću. dfl ie podal poročniki Pinkertona zmagovito in pristno rti-tven •. tudi zunanje z^lo rirnpetiČno, J"«:ko pa konzula S toplo sucje«*;vnost io in umetno vzdržnost i< i. Suzuki ge Kogejeve ie s *v<>io zmedenost jo verno zra/ala vdaaoai -1 * kinje in pevski polno ne t rezala. Prav dobro se je uveljavljal meietarekJ podke Gfore r J. Rus*!, v celc»n je povsem — JotolJ^fajj I A. Pe+rovčič kot bonec. a no\-\ Pan g. F. Lupša je pokazal len glaromi inatettjal i?re se pač še pr;vad;: olivno je. da n-i motil nar muni je, V tvoji epiaodiH Kate^ je 0a, Spanora diskretno ostnk v <>7««fjn. a poseben uspeh ie ■ rrojo otrofto dTazefffio rn zlato glavko Hfa dete . . NU čudnega in n-ič novegi ni bilo da so spričo take majice in tak^t!a orroji^ka Mg ne-vdržne saJJze iz premnogih oči žen in rud' mož. G. fttritofti iskreno Čestitamo! Fr. G. Iz Maribora — Ob službo. Po nekem maj*j bonskem li-t5lu posiieinamo, da jo bila pri mariborski obciiii oapovedana csluzba trem u^lužbeuceui. So to Luki, ki trO baii odviam samo od svoje »Jiube, med tem ko je dovolj takiii, loi so pri inebLui občini v službi, pa iu*ajo precejšnje pokojiiine. UdpLtečfnj t/o 1 odioKoin mestne občine zeJo prizadeti. — Dre vi bodo v okviru ciklusa predavanj >Nanoe»a< poduu. po»iednj.i referati: >lli«pto-rijat emig'i^aciie«, »^socijalni probleiiid Jugo-alavijec ter >>aše deio in cilj k. Po zauiiai-vin referatih debata, vabljen vsakdol — Zaradi zaslužka — pretep. V Stoku ulici e»ta se v sredo zvečer stepla Žagarja Alojz štraanec iz Košpoha :n 4o-ietni Jože Rus iz Maribora. Delila sta si dnevni zaslužek, pri tem pa si je štramec pridrža.1 nekaj denarja, ki mu ga je tovari« doJgovaL Zaradi tega pa je Kuri pkiniJ na dtramoa ter ga s pestmi ki noževim ročaoem tolkel po glavi in mu na več mestih prebj lobanjo. Napoi mrtveca štranvca so reševalci prepeljali v bolnico, storilca Jožeta Rusa pa je stražnik aretiral. Po zaslišanju bo Rus predan sodišču. — V torek — >Medvedji ple&c. Premiera Wernerjeve komedije >Medved>i ples« bo v torek ,2*2. oktobra za red C. Wernerjei» dela so prevedena že v mnogo jezikov ter so ai utrla pot preko ožjtiii mej Češke na vse velike odre. Odlikuje jih vedno zanimivo in srečno izbran siže, dramatična obdelava vsebine ter sigurna odrska učinkovitost. Tudi »Medvedji ples< ima vse te odlike ,cebo v stopnjevani meri, ki jamčijo tej ganljivi, po dru^ri strani pa silno zabavni zgodbi o samotnem čudaku Jci se na stana leta izgubi v ljubezensko past, za siguren uspeh. Delo ima tri dejanja, izmed katrih se godi drugo v baru, kjer sodelru-je tudi del jazza. Režijo vodi g. Kovic, sodelujejo pa Savinova, Kraljeva, ZaJcrujškxxwa, Starčeva, Gorin§kova, Razbergerjeva, Barbri-čeva, G. Kovic, Gorinžek, Furijan, Grom, Nakrst, Košič, Košuta, HarasrtoviČ in drugi. Veljajo bloki ; — Z državnega pravdn'štva. Vso našo javnost je neprijetno dirnila vest o upokojitvi vi&jega oficijala pr: rneribor^oui državnem pnavdffiištvu g. Martina Trojnera, ki je bil pri vseh zelo priljubljen, ve* t en in pravičen uradiuk ter vedno Ijub-zniv s strankami in stttoovskiini tovariši. U. Ttojner je mož knstažnepa naci ionDa, ker je v meri moč, ha. ne more reč uplati ni i. moč materinstva... Dasi Fe je Sele prf"*>nđTfe, se vendarle zavedam, da je sflna, sflne^a Sakor so vse ^rog^. Samo z njo se žens-ka lahko po-rzpne do bero i z *na.* »Dasi >e v resnfci samo Wok>5ko-ego-istKSoega izbora, prodniki gonov, ne dn-ba.« »Ti matertnsfvo orne&amžuie'š?* »Ntkak"or: poetavtjam ga le na mesto, kamor spada.« »To prav nič ne dviga zavest, da poštar. ; oče? Ve§ sploh, fe! le to — o6e?« »To je: biti stva*iA ntJ^Becra žrvf^enia, v katerem se bo nađafevate fvo?e mrtviš je pnblržanle Bom. Toda oče ni po-v r. c svo.nmi otroci r>o ^^n^^riii. kakor mati, ampak po chmn ki šeie materijo oživlja- To se pravi, ako ie povezan, ker vsak ni. Matere, la izgut- svojo vez, so redke, takih očetov )e pa velfko. Zakaj? Zato, ker je vez materije vsakomur otipljiva, vez (kma je na vidna samo tistim, Katerih misel }e doveli močna m Sprejemljiva, in rodi le takrat, ako obstojajo potrebni pogoji okorja.« »Bodo pri feW »Že obstojajo.« »Boš ljubil najinega otroka ?c »Ne vprašuj. V njem bodo vtetešeni zdravi plodovi vseh najinih živi jen jsHh bojev.« »In boš skrbel zanj tudi če me ne bo več? Ga boš vzgajal, vodil, dvigal k sreči, ki je ne bodo kalili oblaki najinih neviht?« »Sida...« »Obrjnbi mi ...!« »Je to sploh potrebno? Mar dvomiš? S teboj aH brez tebe. Toda ne govori ne-potrebmh stvari; ne misli spet na bolne otvara.« »Morda so res bolne, a sem sama kriva, če je v meni toliko nejasnih shrtenj? Glej, včasih se mi kar naenkrat zazdi, da bo napočil morda že kmalu čas, ko bom omagala sredi vzponov k cfljem. Zadr.je dni je moja vera v vživanje zmage najine Ijtroezni vedno manjša. Neka tajna sfla udarja s svojo železno pestjo med najn tn ne dovoli, da bi se za vedno združila v sreči.« »To so posledice tvojih bolrrih živcev.« »Niso, Danilo. Te slutnje ne izvirajo iz živcev, marveč od nekod drugod, čeprav še sama ne vem od kod.« »Ko boš čisto moja, bodo izginile.« »Tega ne bo nikoli?« »Česa?« »Da bi bila čisto tvoja...« Zakrila si je obraz z rokama in zaihte-\sl Pretresel jo je nov napad bolne melanholije. Zaman se je zdravnik trudil, da bi ji vKl nove vere vase in v bodočnost, fn ko je odhajal mu je bila duša polna bolečine. Po tem pogovora z Danilom je živel a Sida v globokem zamaknjenju v svoje materinstvo, ki n je izpolnjevalo vse misli in vsa čustva, da je skoraj pozabila na usodni zlom svojega zakona z Ervi-nom, ki se je bližal z neizprosno naglico in ga ni bilo več mogoče preprečiti. Kakor v vsem zadnjem času. se je rudi zdaj vdajala fatalizmu in čakala — dozoritve. Možu se je izmikala Še bolj kakor prej in so naposled potekli celi dnevi, ko ga skoraj nfti videla ni. dasi sta živela pod isto streho skupnega zakonskega doma. Ko ji je pa postalo to izmikanje že neznosno in je trepetala pred vsakim novim srečanjem z njim. da ne bi opazil njenega položaja, se je odpeljala v Maribor, da se zateče po nasvete k prijateljici. Obenem je obiskal tudi zdravnika, ki je pozimi zdravi njeno živčno o-bolenje. Ko je pozneje o tem premišljevala, ni ti sama ni vedela, zakaj je prav za prav šla k njemu. Vsa tista pot v Ma ribor in k zdravniku se ji je zdela kakor pritisk neizprosne usode, ki je hotela na vsak način nadaljevati igro do tragedije. Možu Sida niti povedala ni, da odhaja v Maribor in se od njega tudi ni poslovila, kar ga je navdalo s še večjo notranjo razdvojenostjo. Polagoma, dasi silno nejasno, je vstala v njem neka slut nja in ga pričela dušiti .Pričel se je zavedati, da v njunem zakonu nekaj ni v redu in da to nekaj nikakor ni v zvezi samo z njenimi bolnimi živci. Vzroki raz dora morajo biti globlji, toda kakšni? Premišljeval ie podnevu in ponoči, ob-navlial v mislih vse njuno skupno življenje pred zakonom in v zakonu, vse tudi najmanjše dogodke in celo pogovore, a nik*er ni moeel zaslediti podla? za svojo nejasno slurnjo. ki se je polagoma izkristalizirala v kratka dva stavka: »Sida me ne ljubi. Sida ljubi drugega.« »Koga?« Prav to je bilo tisto. Mislil ie na slikarja Borlaka. arhitekta Dobnika. profesorja Strešnika, o katerih mu je pripovedovala, kako so ji dvorili in celo na daljnjega Tvadivojeviča. od katerega se je po zadnjem izletu v Dubrovniku podala v cerkev in vdala molitvi. Samo na dr. Frangeža nt mislil. Pač. nekoč se je ustavil za hip tudi ob njem. Toda videl ga je vedno, kako je ves služben prihajal k niei. jo preiskal in se takoj spet poslovil. Niti na čaj ali na kratek pome-nek ni maral. »Ne, on ni,c si je deial. »Kdo potem?« (Se bo nadaljevalo.) DANAŠNJE PRIRKDITVE Kino Matiea: Zene — nikdar već« ot> 16. in 19.15. Pisani pajrolan ob T Ifi ■nfiim premiera Kino Ideal: Svatbena noc ZKD: Težko je biti oce, ob 14.15 v Matici Kino Sloga: Abesinija 1935 K»no Union: Maskarada DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trtj 9. Kamor, Miklošičeva cesta 2o, Gartus, Moste ^aJočka cesta. Iz Kamnika — Tatvina dragocenih prstanov. PreTeJch teden sta obiskala biŽo pismonoše Blazni-ka dva mlada fanta v presledku četrt ure eden za drugim. Prvi je prosjaoil, drugi je pa prodajal karte. Ko je še isto opoldne nekako ob 13. urj hčerk.i Nika v svoji sobi pogleda!« v šatuljo, kamor je dopoldne spravila dva dragocena prstana, je z Jjrozo oparrla. da sta prr>tarw ukradena. Eden prstan je br] iz platine z vdela mm br»ii}antom, druai pa z-lat z rdečim opalom, oba vredna skupaj do Ddn 2000.— Ukradenih je bilo tudi Din 16.—. Ali je ka*eri iToned obeh dopoldanskih obiskovalcev, afc kdo dru-^i izvedel rafinirano tarvino sredi prometne ulice fn takorekoć vpričo vseh domaćih ljudi, ki so se nahajali v kuhinji m na dvorišču, še ni pojasnjeno. Sicer je neki mlad potepuh v zvezi s to tatvfno zaprt, ni p« se nič do^naneaa. Sploh se opaža zadnje čase. da razni individui' ->rfkajo po stanovanjih, za pretvezo pa prodajajo .svinčnike, karte ali podobno, zato naj Kodo Ijudie bolj orrrcmj jn naj stanovanja zapira jo. — Zidave, Čeravno so zadn)e stavbne sezone v primeri z nekdanjimi zelo mtrrve, se pa le rupatrm opa/a nekaj gibanja. Ni« j -več zidajo tovarne. Tako je napravil neke j pr zid kov svoji tovarni g. Prah. večje objekte »Ju£obruna Radi jaki orkestar. Štev. 237 SLOVENSKI NATJOtJrf Petelc T8. oHobn 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Našim študentom v Pragi. Praga nudi študentom za studiranje zelo ugodne pogoje. Takse na tehniki in univerzi so znižane za jugoalovenake študentej revni dijaki, ki študirajo z lepim uspehom, so pa taka povsem prosti. Aleksandrov kolegij je zelo ugoden za studiranje in stanovanje. Soba z eno posteljo stane 210 Kč na mesec, z dvema posteljama pa 180 Kč za posameznika. Hrana v menzi stane za ves dan 8 Kč. Vsaka soba ima prednjo sobo kjer so postavljeni tudi plknaki štedilniki za kuhanje. Sobe so vzorno opremljene in imajo tudi radio aparate. Studenti se lahko poslužujejo knjižnice, čitalnice, dvorane za predavanje, risanje, terase za solnčenje in prostora za sport. Kolegij je na lepem, zdravem kraju blizu Hradčanov. Po cestni železnici ima direktno zvezo s centrom. Ker so v kolegiju nastanjeni tudi češki študenti> se nudi na_ ■ta Se posebna prilika, da se seznanjajo praktično s češkim jezikom in razmerami- Prošnje za sprejem v Aleksandrov kolegij je treba poslati upravi kolegija, Praha XVIII, Clam Martinicova ud. - Zvočni kino Ideal-- Danes ob 4., 7. in 9% uri premiera premiera prekrasnega filma Svatbena noč Ana Sten — Garv Cooper Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. V nedeljo ob pol 11. matineja »ŽENA BREZ PIŽAME« Vstopnina 3.50 Din. — Vojaška vest. Za vršilca dolžnosti komandanta 1. divizijona 32. artilerijskega volka je imenovan artiljerijski kapetan I. klase Franjo Golob. — Za pokojninsko zavarovanje vseh privatnih nameščencev. V Sarajevu so zborovali v sredo zvečei privatni nameščenci, ki so razpravljali o svojem težkem gmotnem položaju. Povprečni zaslužek trgovskega pomočnika znaša 750 Din mesečno. V resoluciji zahtevajo privatni nameščenci, naj se v zvezi s pooblastilom ČL 57 finančnega zakona za leto 1934735 uvede v vsej državi pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev vseh strok, dalje naj se razpišejo tajne volitve za socijalne ustanove, in uvede 40 urni delovni teden. — Veliki transporti živil v Italijo. Zadnje dni gredo preko Čakovca iz Madžarske v Italijo veliki transporti živil. 2e dober teden gre v Italijo vsak dan več tovornih vlakov po 40 do 50 vagonov, polnih živil. Dni dan je šlo v Italijo M) vagonov same perutnine. Promet se bo pa še povečal, ker bo Madžarska izvažala v Italijo tudi moko in druge življenjske potrebščine. — >'ov tednik. Jutri začne izhajati v Pod-vinju pri Slavonskem Brodu tednik >Seljanka Riječ«, ki ga bodo izdajali pristaši dr. Mačka. Izhajal bo vsako soboto. V Bro-riu pa začne izhajati tednik >Brodski Glasnik«, tako da bodo izhajali v Broda odslej ?'irje tedniki. — Letošnja letina. V poljedeđjskejm mari lStrs t vu so zbrali podatke o letošnji le_ tini. Pšenice se je pridelalo v naši državi 19.S99.141 centov, lani pa 18, 596.136 c cm> to v. ječmena, ee je pridelajo letos O.TS1.6SS cent., rži 1,957.579, ovsa 2^78.000 koruze okrog 23,652.640, d©cim je znašal lanski pridelek koruze 51.541.000 centov. — Naša lesna industrija zahteva *M>m perici je. Vesti, rita se pripravljajp gospodarske sankcije proti Italiji v obliki prepovedi odnosno omejitve uvoza v I tajijo in izvoza iz nje so vznemirile tudi našo lesno industrijo, ki bi bila s tem Takp težko prizadeta, da bi ji pretila katastrofa. Predsedniki centralnega odbora naše lesne industrije brvši minister za gozdove ki rudnike dfr. Ulman&kv je skleni sklicati nujno seuo centralnega odtoo-ra, da se pravočasno ukrene vse potrebno v zaščito nase lesne industrije, ki je trenuitno najbpij ogTožeoa. Plenarna seja centraJnegra odbora lesne industrije bo 38. Lun. Ta čas bo pa dr. Utaanakv odpotoval na Dunaj, da se dogovori s predstavniki mednarodnega stalnega odfbora lesne industrije in trgovine glede skupnih ukrepov glede na položaj, ki je nastal pp ženevskih sklepih o sankcijah proti Italiji. V zvezi s tem je izročil cen, trajni o«M>or lesne industrije ministra tr- sovine in ministru za goadbve in rudnike spomenico, v kateri je pojasnil tetak položaj, ki bi nastal za nafto lasno industrijo in trgovino če bi se izvpz v Italijo ustavil. Na italijanskem trgu plasira naša lesna industrija povprečno 60 odstotkov vse svoje proizvodnje. _ O reorganizaciji radiofonije v naši državi poroča obširno na uvodnem mestu številka ilustrirane tedenske revije za radio gledališče film, sport in modo cNAs VAL>, ki je postala v zadnjem letu naš najboljši slovenski magazin. Oglejmo si samo bogato vsebino nove Številke. Zdrav. ko Gosak poroča v lahkem reportažnem slogu o postanku posamezne številke , Gustav Strniša je prispeval Zosčertko je zastopan s črticami , Ivan Vuk je pa zaključil povest iz naših krajev «Gospa Mi ca.*. Bogata je modna priloga in radijska tehnika. nova važna pridobitev revije je pa 32 stranska priloga s točnimi programi vseh evropskih radijskih postaj. Zadnja številka oznanja še novi roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji «Edeninštirideseti> in v prilogi za ljudske odre Goldonijevo Komedijo ^Krčmarica Mirandolina*>. jev- Tvrdka M* Pirnat, Sv. Petra c. 22. in Poljanska c. 1 (Peglezen) Vam nudi po neverjetno nizkih cenah najfinejše zimsko perilo za dame in gospode ter vse druge modne potrebščine. —ij Ribe niso več luksos tudi pri nas, čeprav še niso vse tako poceni, da bi si jih lahko privoščil kdorkoli. Zadnje čase prodajajo izredno poceni Ščuke, in sicer po 8 Din kg. Danes je bil trg dobro založen z njimi. Značilno je, dfe so savske ščuke, ulovljene v ljubljanski okolici, po 18 do 22 Din kg-, dočim so uvožene iz sosedne banovine po 8 Din. Seveda so domače ščuke bofj sveže. Vendar gospodinje posegajo raje po cenejšem blagu. Ako bi bHe rfbe na trgu stalno tako poceni, bi se konraim zelo dvignil. Zdaj, ko gredo botj v denar cenene ščuke, gospodinje ne kupujejo posebno mnogo morskih rib, ki jih neradi tega tudi ni na prodaj večje količine. Tun so prodajali danes po 26 Din, sardele in girice po 14, sipe po 24, orade po 32—96. V splošnem so cene morskih rib nespremenjene. Na prodaj je halo tudi nekaj morskih pajkov, ki niso Uli posebno dragi, komad pa 8 do 14 Din. Med rečnimi ribami je bilo tudi nekaj postrvi, ki so po 40 Din kg. En prodajalec je prodajal tudi rake, komad po 2 Din. žabljih krakov je bilo na izbiro po običajnih cenah- —Ij Kanalizacijsko delo ob Ambroževem trgu še ni povsem končano. Poleti so začeli graditi podaljšek glavnega kanala na Vrazovem trgu da bi se iztekal pod zapornico, ki jo bodo zgradili ob cukrar-nd. Doslej se je nesnaga iztekala v Ljubljanico pod mostom. Toda pod mostom se je iztekal tudi zbiralni kanal na levi strani, zato so začeli graditi podaljšek tudi tam. Zaradi prekopane ceste so vozniki začeli voziti kar čez park. ki sicer ne zasluži več tega imenai toda za cesto ga je še vseeno škoda. Zdaj je delo ob parku v glavnem končano in bodo lahko začeli kopati jarek naprej proti cukrarni. —Ij Tlakovanje cest pri Sv. Petni. Prejšnje tedne so tlakovali Sv- Petra cesto med Ftignerjevo ulico m Hrvatskim trgom Tlakovali so tudi del Ftlgnerjeve uhce med Sv. Petra cesto in mostom. Toda za tlakovanje med tramvajskimi tračnicami niso imeli kock, ki so večje kakor v splošnem, zato delo še ni končano. Zdaj so začeli voziti kocke. Cesta bo torej zopet razkopana. V zelo slabem stanju je Fiignerjeva ulica med Sv. Petra cesto in Taborom ter bi bila še posebno potrebna tlakovanja. Ako pa je že ne nameravajo tlakovati, naj bi jo vsaj popravili. KINO Danes ob 16, : Paula AS —ij Nov grob. Včeraj je po daljšam trpljenju umrl g. Anton Kotnik, nameščenec mestnega magistrata. Pokojnik je bil rojen !. 1871 v Trebeljevem pri Krškem in je najprej služil pri mestni policiji, a v magi-srraitno službo je stopil leta 1906 Značajni in simpatični mož s: je pridobil v našem mestu velik krog prijateljev in znancev. Za njim žalujejo soproga ga. Berta, hčerka Marica, poročena z našim novinarskim tovarišem Dolancem. sin Maks, ki je bil dolga leta strojni stavec v naši tiskarni in hčerka Božica. Pogreb pokojnika bo jutri v soboto ob 17. iz hiše žalosti. Slomškova uHca 17, na pokopališče k Sv. Križu. Blarf rrm spomin, preostalim naše sožalje! —Ij a la Greta Garbo«, ki je razstavljen v veži kina. Določen je za nagrado tisti dami. ki najbolje ugane 18 naslovov filmov Grete Garbo. ki so jih igrah* v Ljubljani. Klobuk je izdelal salon Nives v Knafljevi ulici. Je izredno aparten in fino Izdelan, Enak je onemu, ki ga nosi Greta Garbo v jubilejnem filmu >Pisani pajčolanTežko je biti oče c. v glavnih vlogah sta Luiza Ulricho-va in Romanovski. Vstopnina od 3.50 do 6.50. —Ij Odlikovan film. Danes predvaja >Zvočni kino Ideal< velefilm »Svatbena noč« s slavno Ano Sten ovo. Ta film je na ELITNI KINO MATICA teL 21-24. Danes ob 9.15 uri svečana premiera. Tudi vi vsi morate videti božansko C It F11*4") CARBO v svojem najnovejšem in največjem filmu *v my*aaaa»%j PISANIPAJČOLAN GRETA GARBO je v tem filmu dosegla vrhunec slave. Kritika smatra to delo za največji film sezone 1935-36 FILM, KI JE PRAVA UMETNINA REZERVIRAJTE VSTOPNICE. • Predprodaja od 11. do pol 13. ure. zadnji filmsici razstavi v Benetkah dosegel najvišje odlikovanje za najbolje režiran film letošnje ?ezone. Film je Ban na sebi prava režijska umetnina, ki zasluži, da si jo vsak ogleda. Povsod, kjer se je film predvajal, je dosegel velik uspeh. —Ij Vinska trgatev v restavraciji »Zvezdi«. V soboto dne 19- oktobra ob 20. uri prirede nameščenci gostilniške obrti v vseh prostorih restavracije »Zvezdec vinsko trgatev s pestrim sporedom. Za dobro in obilno postrežbo bo poskrbel restavrater g. Zupan, plesaželjni posetniki pa bodo prišli na svoj račun ob prijetnih zvokih Nagodejevega jazza. To je druga večja prireditev naših vrlih gostilniških nameščencev. Čisti donos je namenjen gradbi društvenega doma. —Ij Žene! Udeležite se našega zborovanja za žensko volilno pravico, ki se bo vršik) v nedeljo dopoldne ob 10. v sejni dvorani magistrata. Ne zamudimo prilika, katera se nam sedaj nudi za naše politično osvoboditev. Združene žene Slovenije —Ij Prof. France Kralj razstavlja. V Jakopičevem paviljonu se otvori v soboto dne 19. t. m. ob 18.20 umetnostna razstava kipov in slik prof. Franceta Kralja. Otvoritev se bo prenašala po radiu, otvoritveni govor govori konservator g. dr. Fr. Štele. Običajna osebna vabila se to pot ne Ik>-do pošiljala, ker so ljubitelji vseh slojev k otvoritvi enako vabljeni. —Ij 'zredni občni zbor filharmoni^n«* družbe v Ljubljani bo v četrtek, 31. t. in. ob 6. uri zvečer v Hubadovi pevski dvorani Edina točka dnevnega reda je sprememba društvenih pravil. Intimni koncert Ljubljana, 18. oktobra V Hubadovi dvorani smo snoci slišali koncert, ki ga moramo uvrstiti med najlepše in najznamenivejše koncerte komornega značaja zadnjih sezon. Trio ge. F. Brandlo\>e je umetniška skupina, ki si je pridobila najserioz-nejši koncertni sloves pri nas kakor tudi daleč po evropskem glasbenem svetu. Trio vodi ga, Brandlova (violina) v Magdi Rusy je pridobila pianistko, ki se lahko meri z pianisti svetovnega slovesa in končno se je gospe Brand-lovi posrečilo pritegniti še čelistko Rei-chert Beatrice Parižanko, učenko slavnega Cassado. Trio tvori sedaj krepko, sijajno zlito enoto, zanosno skupino treh umetnic, ki se po svojem glasbenem, notranjem in tehničnem znanju izpolnujejo in ki so tudi po svoji izrazito energičnih značajih močno sorodne, skoraj nič ženstveno mehke in sentimentalne, tako da bi se jim skladno prilegal naslov treh glasbenih Ama-conk, a to seveda v najboljšem smislu imena. Vsaka zasebe je virtuozna umetnica na svojem instrumentu. Prav posebno pozornost pa je vzbudila na novo pridobljena čelistica ga. Reichert Beatriče z velikim prekrasnim tonom svojega dragocenega instrumenta, s kolosalno tehniko obeh rok, s pogilobljcnostjo in stop ročen tno muzikalnost jo svoje igre. Program tria je obsegal Brahmsov Trio op. 87 v c-anes ponoči so neznani tatovi poskušali s\'ojo srečo v tovarni bombažnih izdelkov Hribernik v Tacnu nad Ljubljano. Pripravili so si bili dve bali blaga, kateri so hoteli z vrvmi potegniti skozi streho in cesto, a jih je pri poslu zalotil nočni čuvaj in jih pregnal. Fno balo blaga je na&el potem na strehi, drugo pa na okna v tovarni. Zdi se, da so bili na delu isti vlomilci, ki so že pred dnevi odnesli več bal blaga iz to\'ame. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din HUBERTUS nepremočljiv, 250 Din, otroški s kapuco 115 Din, trenčkot impregniran samo 420 Din. pumparice od Din 4S.— naprej dobite pri Pre^kor ju. Sv. Petra c. št. 14 74 Sveže najfinejše norveško RIBJE O LJE u lekarne DR G PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam OGLEJTE si zalogo damskih klobukov zadnje novosli. Pre oblikovanje 25 Din. Salon >La femme ohic*\ Selenburgo-va 6.-I. nadstropje ^-96S PRODAM Beseda 50 par. davek S.- Dir Najmanjši znesek 8 Din 2 ŠIVALNA stroja »Pfaf* \ krojaški in ženski z okroglim čolničkom. malo rabljena, poce prodam. GradaJka 8. 2967 POUK Beseda 50 par. davek S.- Dir Najmanjši znesek 8 Din ŠIVILJA SPREJME gospo-iične v dnevni in večerni po* ak v šivanju lastne garderobe Naslov v upravi »Slov. Naroda< 75/L TE LE F. 3122—26 POŠT. ČEKOVNI RAČUN ST. 10-534 V UDBLJ ANI BRZOJAVKE NARODNA TISKARNA LJUBLJANA NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. S IZVRŠUJE RAZLOČKU, nSKOVZNiu. eUU&ORi KUP- cusKE nsKovrNE, časopise, nsKovnra za URADE, BANKS. HRANILNICE* POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAFTRJTL. KOLEDARJE. DIPLOME, REVIJE, PROSPEKTE KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE. KNJIGE. CENIKE ENOBARVNI £N VEČBARVNI TISK, PISMA RAČUNI. KUVERTE, VABILA m POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD. MORSKE RIBE Danes v veliki izberi škampi, svolje, orade, brancini, aotoatec bar boni, sveti peter (zrezek), kalam ari, škarpina brodet, bakalar polenovka, sardele velike itd. Vina prvovrstne kvalitete in novi mošt. številnim gostom se priporoča OPERNA KLET. Makulaturu! papir proda uprava „Slovenskega Naroda*4, Ljubljana, Knafljeva ali ca Stev. s nseriraite v našem listi!! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« Petek 13. oktobra 1935. Stev. 23' jOmm ob HTM Srcta Ljubljana, lfi. oktobra. Dvajseti in največji film očarljive Grete Garbo, kraljice filmskih iCTaik. /te njeno ime samo zados*uje. da se zgane vse, kar ljubi resni j no Rimsko umetnost. Nikjer ni i/ra/ena ta umetnost tako globoko in lepo. kakor v Greti Garbo. ki je v svojih vlogah nedoseo'j'va. Filmi, v katerih nastopa ona, so vedno težko pričakovani, redki dogodki m tak redek dogodek bon o doživeli d revi v Kitnem kinu Matici, kjer se nam predstav: Greta Garbo v svojem največjem t mu »Pisanj p\i oan«. Film je i/dclnlo znano podjetje Mciro Goldwyn Maver, kar nam jamči, da je tudi v tehničnem pogledu na vi.šku. Lepa Ketherina se je omo/ila. da bi usl.i samoti, toda noče n se nakloni z vso težo na spodnji konec hrbtenice, kar je najneugodnejše. Mis'i. da pičiva, v resnici je pa tako sedenje s£*no napor in pritisk. Kako je treba sedet;, nam pove dr. Moriš Brili. Sedimo na s:o1 tako. da bo počivah) telo na spodi "jem de'u stegen, r,c pa na spodnjem koncu hrbtenice. Oc sedimo pravilno. paei\a večina telesa. mis»ice. živci in hrbtenica niso napeti. Ce delaš pri mizi, potisni ^no nogo raza j ob strani stola in nagnj se nekoliko naprej tako, da boš upognje-n v bokdi, ne pa v pasu. Hrbet s-l' ne sme nikoli nagniti nazaj za boke. S tem si prihranimo silen napor, ker smo lahko med delom sklonjeni v ugodjem kolu. ne da h; ram b:lo treba kriviti vrat. To je zelo važno ne jamo za gledanje, temveč tudi za pravilno dihanje in prost dostop krvi do možganov skozi vratne žile. Pravimo sedenje prinaša človeku radostno razpoloženipri katerem z lahkoto dela. Pisatelj Rvlev ("ooper pravi, da lahko 12 ur nepretrgoma in brez utrujenosti dela. če pravilno sedi, ko je pa sedel nepravilno, j je bil že po treh ali štirih urah utrujen Izkušnje na har\vardski univerzi so poka zale. da delajo šolski otroci boljše in da so tudi boli mirni, če s^vle pravilno. Tudi Šolski uspehi so boljši tam. kjer otroci pravilno sede v klopeh i častnik v abesinski armadi Mnogi so se že dali izvabiti abesenskim agentom, ki najemajo v Evropi za neguse-vo armado zlasti rezervne častnike. Ponud be so vabljive. NadporoČnik dobiva v našem denarju nad 10.000 mesečno. pole;i tega mu izplačajo ob sklenitvi leto dni veljavne pogodi e plačo za |x>! leta vnaprej. Samo da v Abesiniii ni vse zlato, kar se sveti in služba v ah^sin^ki armadi ni tako lahka, kakor hi človek mislil. O tem bi vedel marsikaj povedali belgijski nad poročnik Vernochet. Kot rezervni častnik je sprejel ponudbo, da bi postal instruktor na abesinski vojaški šoli v Ganetu. Iz Addis Abebe so ga pa takoj poslali kot poveljnika polka v mesto Rari. oddaljeno okrog 30 km od meje italijanske Somalije. V njegovem polku je služilo okrog 1000 napol divjih pripadnikov plemena Homarov. znanih še ne davno po ljudožrstvu. Nekega dne, ko so pregledovali mejo. so Vernochetovi vojaki a jeli nekaj italijanskih Somalijcev in po stari navadi so se takoj pripravili na gostijo. Njihov polkovnik je zastonj dajal po velja in grozil, vojaki so ga zvezali, opra vili z ujetniki svoje krvavo dek> in pobec nili. častnika pa prepustili njegovi usodi. Vernochet se je po dolgem prizadevanju rešil spon in srečno prispel v Bari. Ta naok mu je zadostoval, da se je vrnil v Addis Atebo. od koder je hotel kreniti nazaj v Evropo. Prispel pa je samo do Sasaabenena, kjer je bil na cesarjevo povelje aretiran kot begunec Pogodba nam- reč ne pozna izjem, a Vernochet jo je prekrSH. Njegova usoda je bila zapečate na, kajti abesinsko vojno sodišče v takih primerih ne pozna sale. K «reci se je za vzel zanj bivši francoski častnik major Du-riau*, ki je bil več let policijski ravnatelj v Abesiniji in on je pomagal Vernoehetu odpotovati nazaj v Evropo. Vernochet živi sedaj v Parizu, kajti doma v Belgiji ga čakajo nove sitnosti z vojaškimi oblastmi, ker je brez njihovega dovoljenja z nekaterimi svojimi tovari ši svopil v ahesinsito armado. plazijo oprorrme kade po iratbanskai pobočjih in kjer je zrak tak, da ni moeoiV* di bati. V abesinsketn letalu nad Aduo V Addis Abebi je drevored, kjer so pred 39 leti strašno mudili ujete italijanske vojake Dva pariška novinarja, J. Berby in M. Polti, sta odpotovala kot vojna poročevalca v A besi m jo Prvi se mudi pri abesin-aki, drugi pa pri italijanski armadi. Danes pri občujem o izvleček iz poročila prvega.. J. Berby piže med drugim: Pred vrati cesarske palače v Addis Abebi se je zbralo do sto tisoč oboroženih bojevnikov. Od kod so prišli? Z gora, či-jah nejasni vrhovi se vidijo iz Addisa, z bregov modrega Nila( iz vseh pokrajin, kjer 00 jih že dolgo navduševali bradati emisar ji, ko so spremljali karavane sužnjev m žen. Trije možje, izmed katerih Je bil eden moj stari prijatelj, — zamor, skd letalec John Robinson. so gestfkuli. rali na ftelu množice lahko pojavila. Sigaba Jasa, prvi komor, nik, je stopil k negušut zanahnil je z roko in množica je umolknila. — Svet je z nami! — je zaklical Sigaba — Bog nam pomaga! Naprej za cesarja in domovino. — Atto Lorenzo je brž. dopolnil sveti pozfcv: vnLke njihovemu mističnemu divjanju. S^del je na prestol in začel izdajati povelja: — Robinson. treba =u= ir> vmiti k rasu Sejumu v Adu-o, — je dejal. in mu povedati da dovolim da bo porazen samo ee bo mrtev - - Tn tako j sem drugo jutro na vse zgodaj S ne«nišo_ vim dovoljenjem odpotoval v Aduo v Ro. hin.=onovp.m letalu Zdaj vam lahko pr»-Vem, kaj sem vi d«*I na abesinsk^m boji. šču CesLa? Ceste tu ni, vrste *e samo sorske soteske. počava, prepadi, močvirja. Letela <*va nad deželo strahot, ki jo bodo morali Italijani osvojiti. — Poulej, mi je zakb'eal tu pa tam Robinson, — proti »belim volkovoma se ne bodo borila ičrna ja«rnjeta<£, temveč Abe^inijo. V del sem kraje, po katerih karavane z mulami ne prehodijo več kot en kilometer na uro. Gorska stena pri Aksumu. svetem mera'u Absiniio. je ogromna. Tisoče kilometrov vulkans,kerra cjonovia fvori to naravno trdniavo. ki jo sekajo tu pa tam divje reke. Vikier ne vidiš poljia, včae rastline so sezsrali vroo solnčni rarki. Vmd slovi.fim modrim Nilom in jezerom T-sa-na. ki zalaga 7. \vvdo egiptski \il, ie kaos kakor snec belega kamenja in v tej divji kraiini. polni prepodov in sotesk, lahko dese* mož kliubui^ celi armad« Troti vzhodu se razprostira Danakd divja mjSeava kraj iz Dantejevejja »Peki ar. kjer po močvirjih kar mrcroli krokodilm-, kjer se Ras Sejnin, poveljnik neverne ab(»sin«*ke armade, ki je Jumafško hrnnil:i proti veliki italijanski prcnimM \t!in». Slednjič sv:i tacrrrhii Aduo. na kaioro ifi bil osre> ioftoi -■ n aafM i I dna vo v kate h ne vdi^ sreoanja vo ik, aa nja. 1 »v«> '"taVijansiki l^h«.!; s.« opazili Etob .ir^uKi n ltm zacoli zasledovati Ninem mo$ kil 1 •'■••do-vati Adoe 1 njoniin nhk mi iti okroglimi st-v^hanv Rob - : pot in že sva se spustila na p>r: ia ikil-silcom tabor:ščn. kjer <• povel jev«i| Tetam irubbah-pasti. naj izmed "asa Sejtmra Toda uri rt a rta le nika Julienna, najboljšega letalca abooinok« armada. ^ hI ž.t in 7*i!o moram h ' ftt 1 1 kljuifit' 'o Kmoravko ()!,•••.' mer.- '• ". .\ oj©o misKri o <*ehi. da «0 UM 11 h M bil taico eetŽ da se n; n'hče upa1 rjob ra-ti ranj^noev. Ta r^s. ko *o p'V-m. divja bV fca. Dwnes so £rosnoda^*ji položa :a mor.tri It«-Ujanri, toda čez no? .... Ponoči em pripl.t/1 jV> ra*4ovi vojaiki kakor 1-"ače &n -in>'.;| taborih? in v terrmi noči' pokolU-jo >bel.' volkove« in razpnraJo rrebube u wcA kovom', (raniorpem iz PaHaaak« kolonijal-ne arrrwi(tp). F- len izmed fimjaaoev m prav kar nakazal strahotno ' I M:r • bo taVo nadaljevala ta \-oina klan;a ;n obu rta?... T>a Nftl ne bo kd-i ••"'♦n1 dn v'-> Čam netočno. noČom om.-^n'4' V "-vda m rti' ih Italijanov in fiTlUlhllifiT ^ fem ] roilfo na i ra7n"crieiSe resH. flotoa-• i di ie |nl|sa< !pio A bes ino na iim^ Rrez nm-'i ■ n; mo goifm kliirbova+i valu 7>]m n n kal' se bodo do ^oČ Po-rv^ to pa ne* BTf^fTl ^o ri»^d^ ♦PrV laotnoo m s*r me Tvr-e po^M' abepm^ka smrt ^<^' t' Iz Celj^ —c Krasno ratstav« prrpruc splitska banovinska podovalniaa primor*k< banovine v veliki dvorani Ljldalre posojil niče v Celju. Razstava to odprta do \r5te te nedelje 20. t m —c Na emigrantskem >e»t;inku. ki Ik» drevi ob osmih v mali dvorani Celjskega doma. bo predaval predsednik Saveza (■ jroslovenskih emigrantskih udružen j o n.i-sem emigrantskem pokretu in delu — c Cinstovanje SK Golja f Mariboru. Pr vo moštvo SK Celja bo gostovala v nedo-ljo 20. t. m. v Mariboru in odigralo prijateljsko tekmo s SK Rapidom. Tekma H bo pričela ob 15. in bo gotovo zelo 7ani miva, ker sta sedaj obe moštvi v dobri Tor mi. Zakaj «e je oženi! — ZaJtaj si se pa tako nepričakovano oženil • prijatelj ? — Iz varčnosti. Mojn dohodki zadostujejo v polni meri za preživljanje rodbine, za vzdrževanje prijateljice pa ne. Lioo Keuchrvvanger: 58 uss Komar Polagoma, cez veo tednov, je prišla Magdalena Sibvla k sebi. Kakor začuti zmrznjen človek, ko ga obude k življenju, bolečine, ko mu začne kri znova krožiti po žilah, tako je tudi ona začu* tila bolestno prekipevanje mržnjo in hrepenenja, ki 30 je prevzemalo in pritiskalo vedno silneje na vsako žilico njenega telesa. Karel Aleksander ie bil v njenih očeh Je vedno ista brezpo* membna žival, ki jo je potrpežljivo prenašala in ki je vzbujala v nji grozo in odpor. Toda njene misli in vse njeno hrepenenje je plavalo k nekomu drugemu, krožilo je okrog drugega. Vojvoda, eh, kaj je vedel on, kaj je on razumel. Bil je njena nesreča. Ni bilo možno ne sovražiti ga, kakor ne mo* remo sovražiti jabolčne lupine, če stopimo na cesti na njo, da nam spodrsne. Toda ta drugi, ta je bil odgovoren, ta ie vedel bolje od drugih, videl ie jasneje, znal ie točneje tehtati in računati. Ta je bil vreden sovraštva, ta je bil rares satan in poosebljeno zlo. Bil je lezmotljiv občutek in milostno svarilo, ko jo je takrat v gozdu pri Hirsauu obšla pri pogledu nani taka groza. Ta drzni, uglajeni, piemeleni trdo* sr<~ni satan je vedel prav tako dobro, kakor ona, da bi se mu bila za rno samo odkrito, toplo besedo takoi vrgla v naročje, da bi se bile vse njene otroške, meglene, skrivne in diage sanje o bogu in satanu spojile v vroče človeško čustvo, Če bi bil on le imel mnč, da bi bil ostal zvest svojemu čustvu, če bi ne bil prodal svoje resni'"ne naklonjenosti za vojvodov smehljaj, za pest denarja ali za čast (Gotovo jo je imel rad. Tako ni mogel gledati, tako ni mogel govoriti in klanjati *e. če ni čutil iskreno. Ce člavek pod pritiskom nepremagljivega gona nasilno zbira vojake, odira prebivalce in skruni ženske, se oglasa v njem zver. zato on ni odgovoren. Če pa človek pljune na svoje lastno čustvo — fej^fej. to je pravo židovsko, satansko početje. Ni vedela, kako mešano in v tisočerih drugih računih razblinjeno je bilo čustvo, ki ga je gojil do nje Siiss. Morda je mislil Siiss nekaj trenutkov resnično in iskreno samo na njo Bil je pa mož trenutka, imel je preveč drugih interesov in skrbi, da bi bil mogel obraniti to čustvo, čeprav bi bil hotel In zdela bi se mu bila nezmi.^elna že sama misel, da bi ženski na ljubo spravil v nevarnost temeljno melodijo svojega bitja, vez med seb >j in vojvod ». Nekoč ga je srečala Srce se i i je skrčilo. Kaj bo storil? Ali si bo upal nagovoriti jo? On je pa ni ogovoril. Pozdravil jo je samo z gl obok i m poklonom in spoštljivim, tesnim pogledom. In dekle ga ie potem še bolj sovražilo. Vojvodinja se ie zanimala '.a Magdaleno Sihvlo že od prvega večera. To dekle visoke postave, možato, 6melega obraza, ji je bilo všeč in vojvodinja si je prizadevala približati se mu. Opazila je, da se za vojvodo ne zmeni, da je ne razume in da prenaša dekle njegovo vedenje hladno in z odporom. Tega pa zopet ona ni razumeli in z dvojno radovednostjo ^e je jela zanimati za dekleta, čije modre oči so se tako čudno odražale od njenih t mnih las. Magdalena Sibvla je čutila dobrohotnost Marije Avguste in sprejemala jo je brezbrižno Vojvodinja se ji je kakor začarana dobrikila in Mjeno zaupanje je bilo vedno večje. Vedla se je kakor njena mlajša sestra, nežno ji je ovijala roke okrog pasu in prav nič ni prikrivala svoje naklonienosti do lepe ljubice svojega moža čeprav ie drugače zelo rada brusila na žen* skali svoj samozavestni strupeni jeziček Poniževala se je, se zvirala pred njo in če je le mogla, ie našobila usta, da bi jo opozorila nase Ah, bila je tako otročja in neumna. Magdalena Sibvla ji je morala toliko stvari pojasniti. Bila je tako modra, pečala se je s tako globokimi zadevami, kakor je hog, tisočletna država in filadelfsko društvo Rilo je prijetno imeti tako modro prijateljico. Položila ie svojo majhno ročico na veliko, toplo roko Magdalene sihvlo in se nasmehnila e svojim razposaje* nim, veselim smehom. Ste opazili \ cera j. dušira, ko so -o loid'i Suffolku odpele čipke na prsih, kako je ko-mat? Poraščen je s kocinami kakor vojvoda Marija Avgusta je bila ta čas lepša kakor kadarkoli Kakor črna svila so se lesketali njeni lasje, njen obraz s podolgovatimi očmi pod zelo iasnim čelom jc imel moten lesk dragocenega pastela Njena hoja je bila harmonično, mirno povzdigovanje Dnevi so ii mi nevali v zadovoljstvu in radosti in ona si je samo želela, dn bi moirln vedno tako živeti Na poti ji ie -111 Remchinsen. ki je hil tako možat in »rdosrčen in ki ga je lahko jezila To ji je bilo v veliko zabavo, obenem jo je pa prešinjalo s strahom Neko« je malo manjkalo, da se ni spozabil do nasilja nad njo. Na p pa nekega stal nn njen poti. razkošno grd in pripovedujoč R -vojim tihim. * isokini ulnsoni najbolj kosmate dovtipo. /lasti o debelih žen *knh Tam nekje ."isto zadal je po stol njen /.'d. na katerega je bil n /elo ponosna in ki ie znal delati 1 največji spodtljivosti najnesramnei&e poklone. Tn vojvodinja fe dražila te mož" Hodila je na lov priroiala svečanosti, posedala komedije in isrrnla sama komedijo ter potovala v zdravilišča in 9 rjegen-burg Tn Hln ie vsa hlaženn Magdalena Sibvla je pa videla v nji razposajeno. razvajeno in nagajivo mucko Ali kake srečen je človek, ki zna tako mirno iti preko vsega, k1 ga nobena stvar ne zadene jrlohlje. Ta< ki liurlje žive lahko in hrei =krbi. oni se lahko smejejo. .Urejuje Josip Zupančič_Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerselc. — Za opravo In inseratm del Usta Oton Chnstof. — Vsi v Ljubljani.