OKTOBER ]l S Mar.Al. 18 r Lukež '9 s Peter Alkant '<> c Janez Kant ;J p Uršula + ^_S_Janez Kapia. N 20. poblnkT-® It l Raf'le! T Krispin 26 S Evarist V« *!™mencij M o x?mon in J"da+ " ^-Narcis 30 NiClrt^t- p Volbenk + B" kanski Slovenec KRVI SLOVENSKI OST $ AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four. Slovenian OrganizationsJ WKJSTAKEjll W 9AJBOLJ PRILJUBI, JE« SLOVENSKI LIST V; ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. fl^V. (NO.) 201. CHICAGO, ILL., TOREK, 18. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 18, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL, Za mir med CIO in ADF __________ izave srednje Evrope gledajo proti Berlinu za navodila. — Oehoslovaška že v trdni zvezi z Nemčijo. — Ogrska bo morala dobiti vlado, ki bo naklonjena nazijem. — Anglija pomaga Nemčiji z denarnimi sredstvi. ^Berlin, Nemčija. — Med šimi državami v srednji opi se 8jcer pojavljajo spori Manjše praske, kakor na pr. Q časno med Cehoslovaško in Jrsko, toda to nima nikake-Sg pekosežnejšega pomena ter ahko primerja prepirom hitr °-r0Ci' ki P°tihneJ°' kakor ■ 0 izpregovori oče odločilno Sec,a- In ta "papa" nad sred- 0JO Evropo je točasno Hitler. l lma zdaj končno besedo in oči vseh držav srednje Evrope Vprte vanj. l6hoslovaška je zdaj gWllir tem ze po- s taonia pod kontrolo Nemčije. nazie.m sicer ni rečeno, da ima ,ja /p* vladni režim, pač pa, da gleda proti Berlinu za Uje !lavodila glede svoje zuna-bil Politike. Koncem tedna je Lnje zunanji minister v Mo-coVi!!11' k.ier je imel konferen- |ov Hiti. erjem, in takoj po nje-min. tVfi "„rjfVo mnenje glede uredi- |dn? povratku je min. pred P lk Syrovy sklical sejo vlad-{{. d kabineta, da je ta slišal 'erJev< ^sodelovanja med obema dr-Berlma- Ta teden bo pa odšla v Vasln d6legacija štirih čehoslo-Vaia'1 ministrov, da bo nadalje- p Jazgovore. ko J13110 čutijo* Hitlerjevo ro-ie 8ic 1 Ogrskem. Ta država v%6r,Že pred P°daj° Cehoslo-cije; ,lskala naklonjenost Nem-bo^ Gl Pač pričakovala, da 1,0 02e'e,Pomoč-io najlažje prišla CeWl ki ga želi dobiti od fi, ^ 0vaške, toda po katastrofe* Zadela Cehoslovaško, je aspirac.a . glavni cilj nazijskih V'sn0 '1 in tako zda.i ni več od-^te)jjc° nie, ali hoče biti pri-v«c je a Nemčije, ali ne, mar-Nl prP?staI to že nekak ukaz. VW °m Nemčije se. bodo J1' daieum ^vršile v ogrski vla-at«rih i 6Žne Spremembe, po H'ski sedeli v vladi sami N se vpr'Jatelji. V Budapesti Rilcih ^ s'išijo zahteve od na- vL 8tašev. da mora seda-f , mi»i. predsednika Im-1 'Jo n od«topiti. S pridobila vei'ske v svoj tabor bo jemčija dostop do bo-> O., Ih zalog- katere pose-k° Hui in katere Nemčija t(>fc° Potrebuje. H v jfGm«je se dalje čuti že 3 da,; "mUniji in v Ju«°sla- lly in h bol j na gospodarju. ,le toliko na političnem in ,>hod«voji ekspanziji proti h.Nbo ie Prejela Nemčija oj* j® niZa P()moč od strani, so S\ii pričak°vala, namreč dQ Ji nani]t' Angleški financirji Di^ožilj ob'j ubili, da jo bo-8re(i ,'s Potrebnimi denar-0 valu Vl- da bo lahko na-aN'eVa„.'S Sv°jim nekrvavim Jem- Naz! jem se zdi ta Jiva Ponudba nekoliko sum- v>r »pie Stijo' dH m za vCka. namreč ta, da š>^oi?6rjevem zavezni' ^ rilcev ' ljubosumnost Sila M6likega vpliva, ki bi n-"' katei mč'ja v srednji Ev-V0' ^ 8v 0 smatra tudi Musso- interesno sfer0-Je sigurno, da naziji HOMATIJE ■ NA POLJSKEM Narodne manjšine na Poljskem se oglašajo. Riga, Latvlja. — Sosednji Poljski obeta, da bo imela podobne težave z narodnostnimi manjšinami, s kakoršnimi se je borila in jih zdaj delno prebolela Čeh,"slovaška. Ukrajinska manjšina v njej se namreč, kakor se poroča, pripravlja na pravi upor in zahteva svojo avtonomijo. Nje voditelji tudi protestirajo proti vladi zaradi nj,-enega druženja z Ogrsko proti Čehoslovaški, ko hočeta Ogrski izročiti Rutence. Istočasno pa postaja čimdalje bolj glasna tudi vladna opozicija, ki kritizira tujezemsko politiko vlade ter zahteva ožj^ sodelovanje s Cehoslovaško. STISKAČ IZGUBIL RELIF Chicago, 111 — Otto Freitag in njegova žena, ki živita na 1338 Madison st., sta dobivala zadnji dve leti relif po $28.95 na mesec. Zadnji petek se jima je ta podpora ukinila in .obenem je bil moč poklican na sodišče pod obdolžbo, da je prejemal denar pod napačnimi izjavami. Teden prej je namreč imel mož, kakor pravi, božjastni napad in med tem mu je bilo vzetih $11,100, katere je imel zašite pod obleko. Tako je nosil s s^boj bogastvo, a obenem je prejemal relif. Zdaj je izgubil oboje. -o- NOVA KRASOTICA — ROJENA Chicago, 111. — Ako se liepo-ta podeduje, potem bo deklica, ki je bila zadnji teden rojena družini Mr. in Mrs. R. E. Lang, proglašena č^z nekaj let naj lepši m Amerikankam. Njena mati, tedaj Miss Lflis Delander, je dobila namreč v letu 1927 kot 16 letno deklu? naslov Miss America. Živela ie tedaj v Jolietu. -o- WPA BO RAZDELJEVALA OBLEKE Chicago, 111. — WPA bo v kratkem razdelila širom lili-noisa okrog 87,000 kosov raz-nv> obleke med potrebno prebivalstvo. Nakupljena je bila zadnje poletje na apel CIO. PAMETNA ODREDBA Chicago, Tli. — Okrožno so. dišče je izdalo zadnji petek injunkcijo, s katero se prepoveduje mestu, da bi metalo odpadke in smeli v globino na 18th in Damen. Dosege! je to advokat Ceo. Barrett, ki je predložil s -o d i š č u pritožbo 2,500 okoliških lastnikov hiš. VOHUNSKA OBRAVNAVA Nazijska Nemčija direktno obtožena vohunske zarote. New York, N. Y. — Pred federalnim sodiščem se je zadnji teden otvorila obravnava proti 18 osebam,ki so obdolže-ne vohunstva proti. Zed. državam. Obtožba ae glasi, da so te osebe imele namen, ukrasti tej deželi važne vojaške in trgovinske tajnosti. Presenetljivo je zlasti to, ker se v obtožnici direktno navaja, da stoji za celo zaroto nazijska Nemčija in da jo je ta podpirala in financirala. V takih obravnavah se namreč tuje-zemska država, ki je kriva vohunstva, navadnp ne imenuje, marveč se označuje le kot "neka tujezemska država''. -o- VEČ RESNICE V PESMIH KOT V ZNANOSTI Pittsburgh, Pa. — Dr. Wm. L. Phelps, ki .je profesor angleščine na Yale univerzi, je prišel na neko odkritje, ki je sicer presenetljivo, ki pa ie tudi resnično, kakor se zdi. Povdaril je namreč, da je več resnice v poeziji, kakor pa v znanosti. To izjavo je podal zadnji petek na Kni učiteljski konferenci, pri kateri je bilo udeleženih okrog 6000 učiteljev. "Kadar kupite kako knjigo, katera s>e bavi z znan-stvom, morate kupiti vedno najnovejšo izdajo, V poeziji pa je nasprotno najstarejša izdaja najbolj dragocena," je dejal profesor in dostavil, da bi Dickensu, na pr., ne bilo treba izpremeniti niti ene besede, d očim se morajo znanstvena dela stalno popravljati in izboljševati. -o- PREDSEDNIK BO GOVORIL PO RADIO Washington, D. C. — Kakor se ugotavlja, bo imel predsednik Roosevelt 4. novembra zvečer govor po radio, v katerem bo 'bržkone izrazil svoi zadnji apel na volilce v prid demokratskih kandidatov pri volitvah, ki se bodo vršile 8. novembra. POŠTENOST, KI JI NI PARA Rockford, 111. — 63 letni Tom1 Harvey, Sr., in njegova žena sta pokazala tak čut poštenja, da bi mu Mlo težko najti para. Zadnji, petek je namreč mož prinesel mestu $37.50, rekoč, da želi s tem delno poravnati r-.-lifno podporo $50, ki jo je prejel za meseca januar in februar. Od marca naprej je Harvey zaposlen pri WPA in od plače, $60 na mesec, sta z ženo prihranila vsak mesec nekoliko, da sta zdaj lahko povrnila omenjeno ^podporo. PO K AT. SVETU — Rim, Italija. — Podobno svetovno razstavo kakor razna druga mesta namerava prirediti tudi Italija, in sicer v 1942. Posebnost na njej bo velika cerkev, ki bo zgrajena na razstavnih prostorih, okrog katere bodo razstavljene katoliške posebnosti. — Plympton, N. S. — V tukajšnjem mestu so se prej posluževali metodisj*; prezbiteri-janci in kongregacijonalisti ene in iste cerkve, dočim so imeli katoličani svojo. Pred kratkim pa je katoliško cerkev uničil požar in ponudeno jim je bilo, da v naprej še katoličani uporabljajo isto cerkev ter so ti ponudbo tudi sprejeli. — Albany, N. Y. — Nedavno je umrl tukaj katoliški duhovnik Rev. Mich. Dwyer. Po univerzitetnih študijah se je kot advokat oženil, pozneje postal pisatelj, nato pevec in končno je odšel v semenišče, ko mu je v 1908 žena umrla. V zakonu se mu ie rodila ena hči, ki živi še zdaj. — Toronto, Ont. — V Kanadi se oddajata zdaj dva katoliška radio programa, in sicer se je eden ustanovil na novo za mesece od oktobra do junija, dočim se je obdržal obenem' tudi prejšnji program, ki se oddaja ob nedeljah zjutraj-. Veliko odgovornost imajo stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo streho. VLADA POSREDUJE Delavska tajnica stavila predlog za poravnavo spora med del. federacijo in CIO. Columbus, O. — Vladna administracija je po svoji zastopniki, del. tajnici Perkins, napravila odločen korak k temu, da se napravi konec razkolu med del. federacijo in CIO. Perkins je izrazila svoj mirovni predlog zadnjo soboto v govoru, ki ga je imela tukaj ob proslavi obletnice ne-kie železničarske unije. Po predlogu del. tajnice naj bi se ponovno otvorila pogajanja med obema delavskima organizacijama in v to svrho naj bi vsaka 'ocl njih im'enovala v tozadevno komisijo po pet članov, katere bi. poverila s pooblastilom, da bo njih odločitev končnovel javna in obvezna. Poleg teh deseterih mož naj bi sedeli v odboru še trije nevtralni člam in eden od teh bi bil tudi na&elnik cele komisije. Ako bi se C-TOJn fe: deracija ne mogli sporazumeti glede teh treh nevtralnih mož, naj bi pooblastili pred sednika Roosevelta, da jih on imenuje. Doslej nista niti Green, niti Lewis izrazila svojega mnenja glede tega predloga. -o- Iz Jugoslavije Nedobrodošli mestni izletniki, ki so pustošili po vinogradih na Trški gori, da so jih morali viničarji s silo prepoditi. — Grobnica v spomin padlim vojakom v Ljubljani. — Smrtna kosa in drugo. NARAVNA NEZGODA MU I PRINESLA PROSPERI-TETO St. L.ouis, Mo. — Na okrožnem sodišču se j.e zglasil zadnji petek neki Alfred Marti-nelli s prošnjo, da se njegovo ime uradno izpremeni v Martin. Vzrok za to j,e sledeči: Pred poldrugim letom je imel mpž malo trgovino z umetninami v Philadelphiji, toda v treh mesecih ni napravil niti enega samega dajma. Nekega dne pa je izbruhnil vihar in pri tem je prah in blato in dež pokril zunaj na njegovem imenu štiri zadnje črke, da je o-stal samo Martin. Biznes se je nato takoj izboljšal in mu je prinesel blagostanje ter ga želi zato voditi v naprej zakonito pod novim imenom DRUŠTVO STARIH MAMIC It ne bodo odklonili angleške pomoči, kajti prvič domnevajo, da je Os Rim-Berlin dovolj trdna, in drugič pa tudi pričakujejo, da Angleži ne bodo dopustili proti-nemške propagande v teh krajih, ako bodo imeli v njej svoje denarne interese. V Chicagi je nedavno okrog 50 babic, starih mater, prišlo na idejo, da bi bilo dobro organizirati vse stare matere v celi deželi, da bi lahko tej koristile s svojimi izkušnjami. Tako so ustanovile Narodni klub starih mater in gornja slika, kaže njih prvo zborovanje. Pri glasovirju sedi predsednica, Mrs. W. G. Brown. Kakor kaže, so mamice v veselem razpoloženju. Nezaželjeni gostje vinskih goric Novo mesto, 28. sept. — Tudi Dolenjska je zadnja leta postala zanimiva turistična dežela in zanimanje zanjo se še vedno veča, dasi se še ne more meriti z Gorenjsko. Obiskujejo jo zlasti domači izletniki, ki prihajajo z izletniškim vlakom iz Ljubljane in Gorenjske, pa največ samo ob nedeljah. U-stavijo se nekaj časa v mestu, nakar se razkrope po c-kolici. Večina jo mahne na Trško goro, ki je premnogim najvažnejša izletna točka na Dolenjskem. Tako je prišlo na Trško goro tudi zadnjo nedeljo več skupin izletnikov. Vsi so jo takoj ubrali na Trško gcro, kjer ravno dozoreva žlahtno grozdje. V podnožje gore j.e pri-brzel tudi velik avtobus, ki je pripeljal z Gorenjskega ali iz Ljubljane preko 40 sladkokus-cev. Po živahnem kramljanju je vsa družba udrla v bližnje vinograde, kjer je pričela gospodariti S tujo lastnino, kakor bi spustil čredo sestradanih ko-štrunov na gmajno. Ko so viničarji opazili uničevalno delo teh gospodov in dam, sro jih izprva lepo prosili in rotili, da puste tujo lastnino v miru, a so zadeli na gluha ušesa. Smeh in neokusne'šale, to je bil vi-ničarjem /odgovor. Ko so viničarji opazili, da pri takjh gosposkih ljudeh z lepo besedo ničesar ne opravijo, so posegli po orožju. Ko je padlo nekaj strelov, so izletniki brž spoznali, da gre za res. Med njimi je tedaj nasta> poplah in vriše in pričelo se jo divje beganje iz vinogradov v dolino. Za seboj pa so ti po-divjanci pc-birali in lomili dozorevajoči sad. Pri takem pu stošenju je kajpa lahko vsakomur jasno, da nimajo viničarji od takih ppsetov nobenih koristi, temveč zgolj občutno škodo. Zdaj so sklenili, da bodo imeli ob nedeljah in praznikih do časa trgatve vse vinograde pred to gospodo močno zastražene, da se ubranijo nedobrodošlih izletnikov. -o- V spomin padlim Ljubljana, 27. sept. — Dostojno grobnico v svetovni vojni padlih vojakov dobinvj naposled tudi v Ljubljani na pokopališču pri Sv. Križu. Mestna občina je pravkar raz pisala dela za zgradbo spod-, njega dela grobnice, kamor bodo položen,e kosti žrtev sve tovne vojne in tudi koi-oških borcev. Nad grobnico bo stal krasen mavzolej s spomenik: judemburškim žrtvam in koroškim borcem ter drugim žrtvam svetovne vojne. Vsa grobnica bo zgrajena po načrtu arhitekta Eda Ravnikarja, ki je meseca januarja pri natečaju dobil I. nagrado. Vsa dela bodo veljala okrog 500.000 din in btodo končana prihodnje leto. jahlane cveto na Gorenjskem Na posestvu Marije Piritar, v vasi Greneč št. 8. pri Škofjji Loki na Gorenjskem, se je koncem meseca septembra neko jabolčno drevo odelo v cvet. Jablana je v polnem cvetu, kot da j'e pomlad v deželi. Neka druga jablana je pa že pred enim mesecem1 odevetela in ima sedaj že kot oreh debele plodove. — Vsekako zanimivo za jesenski čas. -o- Smrtna kosa V Ljubljani v bolnici je umrla Marija Pintar, rojena Stanonik, doma z Lovskega Brda nad Škof j o Lokp. — V, Kamniku je umrl Anton Flere, trgovski vrtnar star 79 let. -o- Dvojna letina V okolici mesta Subotiea zraven tako imenovanega "kerskega groblja" (pasjega pokopališča),je neki kmet najprej letos požel pšenico, nakar je posejal koruzo, da bi jo imel za živino. Ker j,e pa bilo letps dobro vreme za koruzo j)e kmalu zrastla in dobila tudi storže in bo najbrže tudi dozorela. Čudo narave Tri teličke je povrgla krava posestnika Žuntarja, po domače Zgornjega Menčona v Št. Jan-žu pri Rečici. Vsi trije teličk? žive in se prav dobro počutijo. -o- Nove orgle Farna cerkev na Vranskem je pred kratkim dobila nove orgle, ki imajo 15 registrov. Orgle je izdelala mariborska tvrdka Brandl. Slovesna blagoslovitev se je izvršila v nedeljo 25. septembra. Orgle so stale 70.000 dinarjev. ; -o- Tat na letovišču V času najživahnejšega tujskega prometa v Bohinju je prišel v hotel Sv. Janez ob Bohinjskem .jezeru navidezno prav miren gospod. Dobre tri tedne je ostal v hotelu in-si j dal kar naj'bolje streči. Neke-Iga jutra se je pa kar po francosko poslovil, n,e da bi poprej poravnal hrano in stanovanje v znesku 1300 dinarjev. Pač pa so (opazili, da je iz sosednje sobe, katero sta imeli najeto dve dami, izginilo več predmetov v skupni vrednosti nad 1000' dinarjev. — Tako je, če se tatovi nahajajo na letovišču. Odlikovanje Pevsko društvo "Poštni rog" iz Maribora je napravilo lep izlet k Sv. Urbanu. Po cerkvenem opravilu je bil društveni sestanek, na katerem ie bilo izročeno predsedniku Juriju Zuli odlikovanje Jugoslovanske pevske zveze, zlata kolajna in diploma, za njegovo 35 letno aktivno delovanje kot člana pevskih zbor.ov. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 18. oktobra 19*8 Amerikanski Slovenec in najstarejši slovenski v list« Ameriki. Ustanovljen leta !•*!■ Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in drwvov po prunikib. Izdaja in tiakai pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago _ Telefon-: CANAL 5544 Naročnina j „15.00 _ 2.50 _ J.50 Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta __ 3.00 Za četrt leta__1.75 Posamezna številka___3c The first and the Oldest §lo»ww Newspaper in Ameri&t, Established 1(91, Issued daily, except Sunday, Monday and th* day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 V/. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year -- For half a year - For three months _$5.00 _ 2.50 - J.5C Chicago, Canada and Europe: For orte year____$6 00 For half a year -3.00 For three months -— 1-75 Single copy----3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Ac?t of March 3, 1879. V Švicarski tisk o monakovskih sklepih Zanimivo je, lcako švicarski Nemci gledajo na dogodke, ki so se odigravali zadnje tedne v Evropi. Vodilni švicarski list "Neue Ziircher Zeitung" piše o monakovskih sklepih tako le: "Obsega ozemlja, ki ga Češkoslovaška prepusti nemškim četam, še ni mogoče natančno preceniti. Monakovski sporazum navaja štiri pasove, naznačene na posebnem zemljevidu. Ta novi zemljevid doslej še ni znan. Izgleda pa, da ne gre za zemljevid, ki ga je Hitler predložil Cham-berlainu v Godesbergu skupno z nemškim memorandumom. Ozemlje, ki sega preko navedenih štirih pasov in ki naj se zasede med 7. in 10. oktobrom, bo določila šele mednarodna komisija. Tako to ozemlje, kakor ono, ki je razdeljeno na štiri pasove, je v sporazumu označeno kot "pretežno nemško ozemlje" ali "ozemlje pretežno nemškega značaja", torej kot ozemlje s preko 50'< nemškega prebivalstva, katerega odstop sta predlagali že .Anglija in Francija v svojem načrtu z dne 19. septembra, ki ga je praška vlada sprejela. Vse to ozemlje bo prepuščeno Nemčiji brez plebiscita. Zahtevi godesberškega memoranda po plebiscitu v predelih, kjer ni nemške večine, pa je v četvornem sporazumu ustreženo s tem, da sme že navedena mednarodna komisija označiti sama ozemlja, v ka-terih se mora izvesti do konca novembra pod nadzorstvom mednarodne policije. Monakovski sporazum je potemtakem samo okvir, ki naj se šele izpolni s sklepi mednarodne komisije in rezultati plebiscita, ki ga ta komisija lahko določi. Mednarodna komisija, ki ji je po monakovskem sporazumu priznana pravica za dokončno razmejitev, je sestavljena iz štirih berlinskih poslanikov neposredno zainteresiranih držav (Anglije, Francije, Italije in CSR) ter zastopnika nemškega zunanjega ministrstva, državnega podtajnika Weizsackerja. Nemčija, ki jo bo podpirala njena zaveznica Italija, ima torej v komijsiji zelo trden položaj. Verjetno je, da bo še med izvajanjem monakovskega sporazuma skušala uveljaviti mnoge zahteve, označene na godes-berškem zemljevidu. Važno je nadalje, da sta Nemčija in Italija odložili priznanje svojega jamstva za nove meje okrnjene Češkoslovaške na čas, ko bosta urejeni tudi poljsko in madžarsko vprašanje v ČSR. Ta pridržek lahko nudi nemški politiki nove možnosti za pritisk na Prago. Kakšne perspektive nastajajo po vsem tem za novo, okrnjeno Češkoslovaško, ki jo bodo te dni preplavili ubežniki z odstopljenega ozemlja, še ni mogoče presoditi. Kakšno vrednost more imeti zanjo jamstvo Velike Britanije in Francije, je najboljše razvidno iz dosedanjega poteka dogodkov. Chamberlain je morda s svojim posredovanjem dosegel samo to, da ni bilo naenkrat in v vsem obsegu postavljeno v ospredje celotno češkoslovaško vprašanje v smislu najradikalnejših računov, toda dejstvo je, da je nemški kancelar izvojeval novo teritorialno osvojitev brez vojne. V sporazumu priznana pravica do opcije bo nedvomno močno izrabljena na obeh straneh od tisočev ljudi. Medtem ko so razmere v tem pogledu v ,Šleziji precej enostavne, bo razdelitev Moravske in Češke imela za posledico pravo preseljevanje prebivalstva, ki se je deloma začelo že sedaj, deloma pa se ho nadaljevalo zlasti po plebiscitu. Zaradi tega preseljevanja bo zašlo v najhujšo revščino najmanj okoli pol milijona ljudi. Tolažba je samo v tem, da bo okrnjena Češkoslovaška nacionalno bolj homogena in se ji s te strani odpirajo nove življenjske perspektive." ■—--o- Vera in znanost in ameriških akademij, za enega prvih naravoslovcev človeštva. Letos je izšlo v knjigi predavanje, ki ga je imel o odnosu med vero in naravoznanstvom ter znanostjo sploh. V času, ko pri nas neki ambiciozni površneži, ki hočejo svet px"eporoditi v marksizmu, polnijo razne revije z ateističnimi puhlicami v imenu znanosti, je kaj zanimivo, kaj sodi o tem eden najbolj slovečih fizikov naše dobe. V gori imenovanem predavanju (ki je doživelo že peto izdajo) pravi Planck, da sta vera in naravoznanstvo sicer dve samostojno območji, ki imata vsaka svoj predmet in metodo, da pa si rezultata, do katerega prihajata obe, nič ne nasprotujeta, marveč celo kažeta v eno in isto^mer. Vera in znanost — pravi duhovito — sta kakor dve vzporednici, ki se nikoli ne srečata, tečeta k isti točki ter se dotakneta v neskončnosti. "Kamor koli pogledamo, ne najdemo med vero in vedo o naravi nobenega nasprotja, pač pa prav v najvažnejših točkah polno soglasje; vera in naravoznanstvo se ne izključujeta, kakor mnogi danes menijo ali se boje, marveč se dopolnjujeta". In dalje: Naravoznanstvo se ne peča z etičnimi vprašanji, ki so mu čisto tuja, in za vero je na primer čisto vseeno, koliko znaša ta ali ona količina, toda obema se postavlja vprašanje o najvišji sili, ki vlada svet; razlika je le ta ,da je veri Bog neposredno dan, dočim ga naravna znanost najde prav šele na koncu svoje poti. "Obe, vera in znanost, prihajata do tega, da je od človeka neodvisen razumen vesoljski red; povsod dejavna sila in zakonitost tega reda, ki ga proučuje znanost, je istovetna z Bogom, ki se poglablja vanj vera." * Na tem mestu ni treba podrobno navajati, kako Planck zavrača mnenje nekaterih, da so naravni zakoni le neka fikcija, kakor da bi vsemu dogajanju v vesoljstvu vladal slučaj, dosti je, če beležimo ta njegov stavek: "Eksaktno naravoznanstvo dokazuje, da v vesoljstvu brez izjeme vlada gotova zakonitost, ki kaže smotrnost, kakor more biti svoiska le najvišjemu bitju." Tudi na tej točki trči torej naiavoznanstva na Boga religije. Tudi o tem ni treba tu disputirati, kako Planck polaga v območju vere važnost na tako zvane verske simbole, pač pa so vredne omembe njegove misli glede brezboštva, kakor ga danes s tako vnemo propagira materialistična "znanost", ki se šopiri tudi v obilnem praznorečju nekih naših vseznalov. "Brezbožje", pravi veliki fizik, "je velika nevarnost predvsem, ker se poslužuje naravoznanskih spoznanj". Brezboštva ne bi smel noben kulturen človek podpirati, "zakaj njegova zmaga bi ne pomenila samo uničenja najbolj dragocenih vrednot naše omike, marveč bi zaprla človeštvu tudi pot v boljšo bodočnost, kar je veliko huje". Brezbo-štvo je konec vsemu stremljenju po idealnem bitju in duhovnem dvigu, ker se zadovoljuje samp s čutnim vesolj-stvom, ki pa daleko še ni vse vesoljstvo in bitje. "Zanemar-jenje vere in njenih vrednost je prineslo neskončno gorje človeštvu." Ob teh zadnjih besedah naj bi se vsak globoko zamislil, saj Čutimo njihovo resničnost prav te dni s posebno težo. a"_»-- : -- Mr Medtem ko plitvi dtthovi, ki jih po večini srečamo med tako zvano inteligenco, trdijo, da ni Boga in da ni na svetu nič božjega, so globoki duhovi čisto nasprotnega mnenja. "Učeni" plitveži govorijo, da je znanost veri napravila konec in se iz vernih ljudi norčujejo, resnični učenjaki pa so polni spoštovanja do vere in tudi sami do dna duše verni. Tako je bilo v preteklosti in tako je tudi danes. Tudi brezbožni k i priznavajo Maksa Plancka, izumitelja tako zvane kvantne teorije in člana skoraj vseh evropskih SESTANEK NEKDANJIH UČENCEV IN UČENK SLOVENSKE FARNE ŠOLE SV. CIRILA IN METODA V LORAIN, OHIO Lorain, O. "O blažena leta nedolžifJh otrok Vi sle minula brez težkih nadlog." Ali niso bila to tista srečna leta, ko smo kot man fantje in deklice brezskrbno in veselo zahajali dan za dan v našo farno šolo sv. Cirila in Metoda, kjer so nas naše dobre učiteljice sestre reda Notre Dame učile. Seveda brez nprašanja! Minula so tiste leta, a spomini nam pa še uhajajo nazaj. Ali se ne spominjate več, kako so nas naše ljube mame s skrbjo vsako jutro odpravile, da smo prišli točno ob času v šolo, da smo šli k sv. maši pred-no se je pouk pričel, da smo bili lepo in snažno opravljeni, da smo imeli ves "home-work" v torbici pripravljen in potem so nam pa še lepo potisnili v rok-co kako lepo rudeče jabolko, da smo ga imelj za "malco" ali "recess" prednd smo zopet prišli domov opoldne zd kosilo? Ali se ne spominjate več, kako so nas naše dobre sestre vestno in Bogu dopadajoče pripra- vile na oni najlepši dan našega življenja — na dan prvega svetega obhajila? Ali se ne spominjate več, ko smo že bolj odrasli in je prišel čas za "examinations" ali izpit, kake skrbi smo imeli, ugotovljena sem, da so bile to naše prve prave skrbi? Ali se ne spominjate več, ko smo dovršili vseh osem razredov in smo imeli "Graduation Exercises" in potem smo se pa razkropili. Eni smo nadaljevali svoje študije, drugi so mogli takoj za kako delo poprijeti? Razšli smo se, vsak po svoji poti kakor nam je bilo odločeno po božji roki. Mnogo let je že za ene prešlo od tistih srečnih dni, a v duhu, ako pogledamo nazaj, še vidimo, kako smo sedeli v klopeh, kdo je sedel pred nami, kdo za nami, vidimo sestro učiteljico v ospredju. Ali ne bi bilo nekaj imenitnega ako bi se mogli samo še enkrat, za en sam dan vrniti nazaj v tisto dobo? Seveda! A zaman so take želje in take misli ker je to nemogoče. Prvič, ker že marsikaterega učenca in učenke kakor tudi sestro učiteljico krije črna gomila in uživajo pri Bogu oni mir, katerega svet ne pozna. Drugič, ker imamo vsi sedaj svoje odgovornosti, katere moramo izpolnjevati. Ampak, sprožila se je ideja da bi se vršil ta-kozvani "Reunion" ali sestanek vseh ki so kdaj zahajali v našo farno šolo in to se bode vršilo v nedeljo dne 6. novembra. Spored te slavnosti bo sledeči: Ob 8:00 uri zjutraj se bo darovala sveta maša za vse žive in umrle učence in učenke. To sv. mašo bodo darovali Rev. Lud-wig J. Virant, župnik iz Madison, Ohio in nekdanji učenec naše farne šole. Vsi udeleženci svete maše so prošeni, da se udeležijo skupnega svetega obhajila. Po sveti maši se Vrši slikanje pred cerkvijo in srečanje z mnogo naših sester učiteljic, ki šo nas pred leti Učile in ki se bodo udeležile te sv. maše. r Ob 6:00 uri zvečer bo slovesni blagoslov s petimi litanijami. Po dovršeni cerkveni pobožnosti se vrši banket v Slovenskem Narodnem Domu ob 7:00 uri zvečer. Vsa cerkvena društva kakor tudi posamezniki, so pridno na delu, da storijo vse kar je v njih moči, da bo ta sestanek pravi uspeh. Že sedaj vas vse uljudno vabimo in prosimo, da rezervirate 6tega novembra za "Homecoming Day" pri fari svetega Cirila in Metoda v Lorain, O. Vsi vi pa, ki ste izven naše fare, ki mogoče živite v bližnjih mestih in državah in ste nekdaj zahajali v našo farno šolo, ako vam je le mogoče, pridite, da še enkrat sežemo v roko drug drugemu in se pomenimo o tistih dneh, ko smo bili srečni pri dobrem očetu in zlati mami in mogoče se bomo spominjali na besede one prelepe naše pesmi: Otrok živim veselo Šaljivo se igram Vse gre po moji želji Ker v srcu mir imam. Prepevam pesmi glasno Ko zjutraj se zbudim In kadar dan ugasne Odmolim in zaspim. Na veselo snidenje. — Za Pu-blicijski Odbor, Mary E. Polutnik Učenka od 1913—1921. Dogodki [r Storcod KOLEDAR "AVE MARIA" Koledar "Ave Maria" za leto 1939, ki ga izdajajo slovenski frančiškani v Lemontu, 111., je zopet šel med verno slovensko ljudstvo po slovenskih naselbi-, nah v Ameriki, to pot že šestindvajseta. Letošnji koledar "Ave Maria" prav nič ne zaostaja za drugimi letniki, v marsičem je še bolj zanimiv in ga bo prav gotovo z veseljem pozdravil vsakdo ki si ga bo nabavil. Že kmalu od začetka te pozdravlja slika velikega delavca-duhovnika škofa Jakoba Trobca, ki je bil škof šentelaudske škofije v Minneso-ti, kjer so se začeli najpoprej | naseljevati naši rojaki, ki so prihajali iz domovine za boljšim kruhom. V spomin 100 let-; nice-njegovega rojstva je lepo opisan in ga bo vsak z zanimanjem bral. Lepo je opisana v koledarju tudi 150 letnica ameriške ustave, po znanem pisatelju Dr. p. Hugo Brenu. Dalje je v koledarju še veliko drugih lepih spisov, zlasti o svetniškem škofu Baragi, katere bodo čitatelji prav gotovo z zanimanjem brali. — Kakor že nekaj let, je tudi letos v koledarju angleški kotiček, ki je namenjen pač sinovom in hčeram slovenskih staršev, ki ne umejo čitanja slovenskega besedila. Pisatelj Dr. Rudolf Flajnik prav zanimivo opisuje "The New World of the Immigrant" in znani sotrudnik mladi žurnalist W. Juvancic, ki je sodeloval lansko leto za angleško stran pri "Amerikanskem Slovencu", je napisal poučen spis "Youth and Education". Koledar "Ave Maria" je postal prava družinska knjiga med vernimi ameriškimi Slovenci in je edini slovenski koledar v Ameriki, ki je izdajan na strogo katoliški podlagi ter je kot tak, vreden vsega priporočila. Cena mu je 50c. -o- PECIVO V STARIH ČASIH Neki pariški pekovski list pobija trditev^ da bi bilo po vsem svetu tako priljubljena pecivo, kot so rogljiči. prvič jedli ob času obleganja Dunaja. Po tem pripovedovanju jo baj ? neki dunajski pek opazoval polmesec na turških zastavah, ki so se vile ob obzidju Dunaja in prišlo mu jo na misel, da bi pekel pecivo v obliki polmeseca. V mesnici pa »o bili rogljiči že priljubljeno pecivo v XIII. stol. v Franciji, Nemčiji, Italiji in Avstriji. V nekem pariškem muzeju so še računi iz leta 1227., ki kažejo, da je neki kupec kupil od peka Ro-chena sto rogljičev. V Berlinu in na Dunaju sp poznali "kifel-ce" tudi okoli I. 1300. Bilo je tedaj tudi bolj cenjeno kakor marsikatero drugo pecivo. -o- "Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga! " 11 ■ ■ Vest iz domovine Cleveland. O. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Helena Soinra* je prejela pred kratkim žalostno vest iz starega kraja, ca J' je v vasi B'ezuljak, fara Begunje pri Cerknici na Notarskem umrla njena mati JNe Hren, v častitljivi starosti let. Pokojna j.e bila rojena Svete. Poročena je bila d valu*, prvič z Jakobom SlovniW®-drugič z Janezom Hren.om-^' pušča več otrok. Hud udarec Milwaukee, Wis. — TuJ»J-šnjega rojaka Franka Sun8 South 9th St. j.e zadel hud '-' darec, ko so mu nekega J" izginili iz hiše vsi njegov) P. hranki večletnega trdega «e ^ Denar je imel spravljen ^ skrinji, kar je neki br3Z^j než izvohal in ukradel, sluti, da je moral denar uK sti tak, ki je dobro poznal n-ne razmer,e. pred Smrt na zapadu Frontenac, Kans. — kratkim je tukaj umrl ^ Joseph K reus, v starosti -let. Doma je bil iz Briške v pri Mirni peči na Dolenjs* Operacija Si- Cleveland, O. — V Mt ^ ;-;ai bolnišnici se je morala P... tekli teden podvreči oPeraJ,, Mrs. Agnes Zobec, ki sta" na Glass Ave. — Sreč^ prestala težkp operacij3 Mary Hočevar z E. 146» in se nahaja doma. Novi državljan« ^ Fly, Minn. — Pred lcra% ie dobilo dvanajst tnkM*™ ■f,ioi,A,. državUf rojakov ameriško ar;""J| stvo ali drugi papir^ i® ' ' osem moških in štiri žens*e- Bolna ve; Milwaukee, Wis. — tednov je bolna dobra žen „ Mrs. Theresa Bevc, P0^,,,! rojakinja z West Ave. 'ŠIRITE AMER. SLO DENARNE POŠILJA^ odpravljamo po dnevtiem.|^ in so dostavljene Pr®je ,joJ» brez vsakega odbitka „j. potom poŠte. Včeraj so d Se cene: V-Jugoslavijo: Za $ 2.55._____ $ 5.00_____ $ 7.20.______ $10.00....... $11.65...... Din: 100 200 300 420 500 $23.00_______1000 v *>%<■ Za: iOf $ 6.S0—— 2oO $ 12.25---5oO $ 30.00—'.god $ 57.00— $112.50........3000 ■ $167.50...... Pri večjih svotah pose««1 p Za izplačila v Za $ 5.00 pošljite----—j)^ Za $10.00 pošljite----- Za $25.00 pošljite ------ Vsa pisma pošlji« ^ JOHN JE**,/ 1849 Wen* Cermak * CHICAGO, "TARZAN NEUSTRAŠENI" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Naglo in varno je Tarzan stopal od Jefia in Mary, katera je bil pustil v skalnati votlini v gorovju. Napotil »e je, kot smo že poprej slišali, narav, nosit proti divjaškemu naselju. Hitel j<\ kajti ^al se je za Dr. Rrooksa in Boba, če bi čarovnik Kagundo pozabil na strah in oba žrtvo\ al maliku. V tem času, ko je Tarzan hitel proti črnskemu naselju, v katerem sta bila vjeta Dr. Brooks in Bob, jc čarovnik KagUndo razmišljal važen problem. V resnici, bal se je Tarzanovih groženj, katerega jc imel za poosebljenega gozdnega Vraga, kateri mu je zagrozil, «1» ne žrtvovati jetnikov. Kljub temu, si je mislil Kagunflo, bo pa morda vendarle pra\, če jih daruje. Prepričan je bil, da če tako stori in jetnike daruje svojemu ttialiku, bo s tem gotovo dobil od malika zagotovilo, da bo gozdni vrag premagati Ih uničen. Od veselja nad tako dobro zamislijo, skoro ni vedel kaj početi. Z rokama jc začel tolči skupaj, da so ga njegovi podložni začudeni pogledovali, kajti že dolgo, dolgo, ga niso videli tako veselega. "Pripeljite jetnike, da nasitimo z njimi gozdnega boga," jc zavpil Kagundo ves zadovoljen. Ta njegov klic je do norosti razveselil vse prebivalce naselja. (P o prek, 18, oktobra 1938 •AMF.RIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 v Nedeljski kotiček J. M. Trunk. protest te bil preslaboten četrta nedelja v oktobru "Človeku krat je namenjeno en- umreti" (Hebr. 9, 27). Umreti moramo. To stoji, to Je fiajgotovejša resnica. Ta go-ovost ne pripušča nobenega Voma- O vsem so ljudje že po-flv°mili, se že zanikali in tajili, 0 smrti še niso dvomili, niti je pikali ali tajili. Rojstni dan ^vsadi v telo kal smrti in kon-f^3 izpada. Vsi smo smrtno J°laili> in smrtna bolezen bo 0ncala s smrtjo, zoper to bole-en ni zdravila. Contra non est zd • ~~ ZOper sml't ne javila med zelišči. Mnogi so rtvi> katere si dobro poznal; vim medicamen in Mlajši lri krepkejši od tebe so svet je le mrtvašnica, * Ves ,e2eIa umirajočih, ne živih. De-JJih rok so še tu, o njih sa-j^ni več ne duha ne sluha. za letom umrje dnevno na Jgsoče ljudi. Greh v raju je .. nesel to prokletstvo. "Prah M n»V pra^ se boš izpremenil" Tu°k.3' 16)-Sto p1 ^ in Pricleva na vr" še d !.avvničesar ne veš, kaj vse 02lviš. Bodočnost je prikri- ta in zakrita, temna ko noč. Ali uspeš s svojimi načrti? Upaš in se bojiš: kako utegne biti? Ali te čaka sreča ali nesreča? Vse je odeto v neprodorno temo, saj niti prihodnji trenutek ni v tvoji oblasti. Edinole eno veš in edi-nole to je gotovo: umrl boš. Duša bo zapustila telo, vzdihnil boš zadnjikrat. Prišli bodo in rekli in povedali: umrl je, mrtev je. Zapisali te bodo v mrtvaško knjigo, položili v rakev, nesli iz hiše, zapel bo mrtvaški zvon in vrnili se bodo brez tebe. Enega človeka, tebe ni več. Kaj sledi iz tega? Ali naj sa-mole skomizneš z ramami? Usoda, kizmet, fatum . . nihče ni izvzet, vsak pride na vrsto, neizprosni zakon narave. Najmanj bi bil vrlo lahkomiseln, ko bi topo stal pred gotovostjo smrti. Na vsako pot se pripraviš, na pot v smrt pa stojiš ko solnat steber. Ne bodi klada. Smrt je konec, pa ni konec. Zato se uči umreti, važnejšega dela sploh ni v življenju. Kakršen boš ob smrti, takšen boš po smrti, ker umrješ, pa ne umrješ. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE ^etl2ije 5n invalidnine za avstroogrske vojake ^'janska vlada je izdala s katerim bodo bivši ,^ro-ogi-ski vojaki prejeli jg6 Penzije in invalidnine. 0r se razvidi iz detaljev, ^jemalo te podpore prešli6. ®tevilo bivših vojakov. in invalid-28 000, O* Za penzij0 Je bilo vloženih 1 Kfi kate vse rešene. Nekatere .^rije penzionirancev bo- >bile tret za ta^tjino Povišanje penzije za drugim pa bodo 200 lir . na leto za iega stfna, kar se v slučaju Poviša na 600' lir (dekret nje\ lnvahd;dv prve katego- v • InHiw^i.i. Nle v ----- - » » Y> IlU U^^V ndirelctne penzije za v vojski se bodo poviša-ve i1:(J° odstotkov. Vojne vdo-dobile za prvega sina j ^ 200 lir, za drugega nj4a fs za vsakega nasled %ko tnikom bivše avstro-arinade je priznana v v činu, ki so ga ime-% j Jsl<> iz časa, ko so po-jia ;.a ld>- Ta invalidnina v**a " ,Ia d/D danes izplače-Naij'.m° kot vojakom. Z v°iaki dekretom bodo vsi >k0 castniki bivše avstro-ai,skin^made izenačeni v. ita- ^ovo jive bolezn5 •j, N,i" 0 f,- rnoVo I ^ov;;eptembra. V ok,oli- ft Pa wa 8,9 je p°javil ^o je 1 v Trnovem samem. ? to n J Sp- ^itnjah zbolela SV1° boleznijo vsa d!' Hadi -?a v rešk0 bolni- >*ni v v ^0leZni Sta bili t lj boInico tudi Švi- j Beni*ar L hčer- n0voNoV4 cerkev h' ~ Vas W>ijo l-a. pod trnovske Vn ,!ll*n a do seda' Letos pa so 7. Vrv ..'»I hl<; 'H so / sezidali no- ^laVn Jo . V,C0 in 8. sefftem- ««Jf°"Iovili! 'ano otvor,li ir' W^'ene I. Rla8:oslovitev in je opravil ni cd tem ko jc Su*ešt* r],:5aritopal bistri- •J1'- Bordon in fin-- Vfo - se Udi boter. Za zbra- tair. J °d blizu in a Se sla\-h'^st Ms Nekatere angleške skupine so sicer protestirale proti temu, da bi se Anglija podala Hitlerju in mu prepustila Čehoslovaško, :n slika kaže eno tozadevnih demonstracij v Londonu, toda njih glas je bil preslaboten ter se je končno zgodilo, kakor je Chamberlain ukrenil. Smrtna kosa Že pred nekaj tedni se je v avtomobilski nesreči, ki se je pripetila blizu Kobarida težko ponesrečil g. Ignacij Leban, župnik v Batu j ah v • Vipavski dolini. Dne 23. septembra je podlegel težkim poškodbam. — Rojen je bil v Prvačini 1. 1.865. Pri Sv. Barbari na Hribu blizu Milj je umrl Jože Korošec, dolgoletni cerkveni ključar podružnične cerkve, mož poštenjak in narodnjak, star 83 let. — V Budanjah je umrl Jožef Ferjančič, vzoren gospodar in dolgoletni župan budanjske občine star 88 let. Žrtve avta II. Bistrica, septembra. — V začetku septembra je tovorni avtomobil last Grka iz. Male Bukovree, pokopal pod seboj 8 delavcev. Vozili so obdelan les po vojaški cesti na Go-manc. Na nekem mestu blizu Gomanca pa se je cestišče u-drlo pod težo tovora, podporni zid ji? popustil in se podrl na zunanji strani ceste. Tovorni avto je zdrsnil pod zid. Na avtu in prikolici je bilo tudi 8 delavcev, od katerih sta dva našla smrt pod avtom, ostalih 6 pa je dobilo težje poškodbe. Vsi ponesrečenci so domačini. Pogreb obeh žrtev je bil v Trnovem ob veliki udeležbi ljudstva. En ponesrečenec je bil doma iz Kastav-ščine in se je šele pred kratkim poročil. -o- Smodnik se je vnel Nedavno je nastal v smod-nišnici med Orlekom in Sežano požar. Ogenj je nastal v nekem skladišču v poznih večernih urah. Razširil se jc z bliskovito naglico in njegov sij je za dobre četrt ure cžaril vso nebo, tako da so v Trstu spočetka mislili, da se je znova pojavil severni sij, kakor pred nekaj meseci. Pravijo, da so ga opazili celo v Benetkah. Nesreča pri delu Nekega jutra se je v rafineriji vegvtalnjh olj "Gaslini" pri Sv. Andreju v Trstu pripetila huda nesreča.Zidar Ivan Eren-čič, star 36 let in doma v Sče-dni. je bil zaposlen pri obnovi nekega visokega zidu. No-nadno je v trenutku slabosti padel z visokega odra na kamnita tla in si ob njih razbil lobanjo. Prepeljali sio ga v bol-niSnico, a že v popoldanskih urah je podlegel poškodbam. KRATKE NOVICE Iz prognanstva se je vrnil domov Venčeslav Ušaj, a le za teden dni. Dobil je dopust, ker mu je oče umrl. * Aretacija obsojenca. Pred dnevi se je vrnil v Vedrijan v Brdih Jožko Koncut, ki je pred nekaj leti odpotoval čez mejo in se nastanil na Sušaku. Sedaj je prišel po svoje otroke, ki so pri sorodnikih v Brdih prebili nekaj tednov na počitnicah. Povsem nepričakovano pa so ga karabinerji prijeli in odvedli v goriške zapore. Aretiran je bil ker mora prebiti 8 mesecev v ječi. Kon cut je bil v resnici 1. 1932 obsojen na to zaporno kazen, ker je brez potnega lista zbežal čez mejo. * Nov grob. V Dc'oravljah pri Sv. Križu j.e umrl g. Lojze Hrobat. Podlegel je dolgi, za-vratni bolezni. Zapustil je že- no in mladoletno hčerko Milico. Pokojnik je bil svak znr. nega živinozdravnika dr. liije-ronima Hrobata. — Opčine. — Pri železniškem mostu je neznani avtomobil povozil 60 let starega pismpnošo Škabarja. Zlomil si je roko in težko ranil na glavi. , i' * Nesreča. V ČezsOči se jc pripetila huda nesrfeča 50 letnemu Franju Gračiču. Neki tovorni avto ga je z blatnikom zadel in ga z vso silo treščil v zid ob cesti.. Gračič si je prebil lobanjo in je dobil še druge smrtno nevarne notranje poškodbe, tako da so ga mo rali z vso naglico prepeljati v goriško bplnišnico. * — Trst. — 36 letni zidar Ivan Brenčie iz Skednja je padel z zidarskega odra, ker mu ie nenadoma postalo slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima po-čen$ loba'njo. Kmalu nato j a ponesrečenec umrl. — Koper. — V zvezi z gradnjo istrskega vodovoda so pričeli tudi regulirati reko Mirno. Da bodo sedanjo strugo lažje popravili in utrdili,' so speljali vso vodo v nekdanje opuščeno strugo. Po teh delih se bodo lotili izsuševanja vsia- ga močvirja ob reki. * — Trst. — Pri delu je /ep> ija zasula 28 letnega Jakoba Jakca, zidarja. Njegovi tovari ši so ga kmalu izkopali na srečo še živega toda z večjimi ranami po vsem telesu. kal utegne HTTt PPTAKTEVATT 21 y w"' ALGČRIA V >X C PR-J V v. S. LI6VA Or.) A. X /Ci A FRENCH WEST AFRICA/ / nSh rogoland JFR.) (89.) KAMfiRUN (fR.) (6R.) ,) anglo- EGYPTIAN f^-v SUDAN / > (BR) t \ \ ETHIOPIA" m/F j fet : .mKtNVA! / pslaiam *WHm>sm conco. rRUANDA£URUNOI (BetG/UjM) "GERMAN EAST" APRICA fOR.) 'ČŽRMAK SOUTH^ wesr AFRICA 0- Moderna ubožnica v Novem V goreči kolibi Stari kmetovalec Miljutin Veljkovič s svojo 65 letno ženo in 6 letno vnukinjo Melen-ti;/J, je prenočeval v leseni kolibi v svojem vinogradu. Ko je neke noči ustal, da pogleda če ni kdo prišel krast grozdja, je razgrebel žrjavico, da si je z njo prižgal cigareto. Ko se je vrnil se je vlegel in zaspal. Veter je pa medtem časom razpihal žrjavico. -od katere se je vnela koliba. Starka in vnukinja sta se opečeni privlekli do bližnjega pbtoka, Miljutin je pa zgorel s kolibo vred. --o-- Huda poškodba Ko se j-.-, peljal 64 letni mizarski mojster Martin Stoj an s Teharj a s kolesom po cesti mestu Da bi prišli mestni ubožci do svoje strehe, si je novomeška občina že pred leti nadela nalogo da zgradi ubpžnico. Ustanovil se je poseben gradbeni fond, ki ie sedaj narastel v zadovoljivo vsoto. Tako je občina kupila od usmiljenih bratov staro poslopje pod kapit-Ijem, katerega so začeli pre-urejevati in ga tudi srečno preuredili po vseh načelih moderne higijne. V ubožnici bo prostora za 40 oseb, poleg pa Š2 prostori za služničad. -o-- Obsojen Mariborski kazenski senat je obsodil 44 letnega spiavarja Josipa Satlerja iz Dožgoš na eno leto in tri mesece strogega zapora, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let ter na povračilo škode 850 Din, ker je opeharil gospodarsko zavarovalnico "Drava". north shore line resumes service Service on the Chicago, North on Shore and Milwaukee Railroad was resumed last week, after the trains had been idle since August 16 because of a strike. This was made certain when Judge James H. Wil-kerson in Federal Court approved a new contract made by receiver A. A. Sprague with the Amalgamated Association of Street and Electric Railway and Motor Coach Employees. Testing, lubricating and cleaning oi the cars in the yards at Highwood began immediately, when many of the employees were called back. The ticket agents and other personnel are all on duty and practically complete passenger schedules arc now being operated. The freight scrvice has also been resumed. The chief provision of the contract, which will run until May 31, 1939, is that the Amalgamated Association will be sole bargaining agent for the employees, and Judge Wilkerson had the Amalgamated officers pledge that there would be no discrimination against the railroad brotherhoods. The North Shore Line, which has operated successfully for years Until depression struck the community, has done much to build up the North Shore district by giving good service to its customers. The suspension of service was caused by the employees refusing to accept a reduction in wages, which was made necessary because of the lack of the company's earnings. the constitutional amendment For the seventeenth time since the state constitution was adopted in 1870, Illinois voters will act on an amendment to their basic law at the polls on November 8. This time the banking sections of the constitution are under consideration, proponents of the change asserting that they must be altered to meet changed conditions which the constitutional convention sixty-eight years ago had no possibility of foreseeing. Seven of the previous attempts at amendment have been successful. Nine have failed, principally because of the drastic requirement that the proposal to amend receive a majority of all votes cast at the election, instead of a mere majority of those cast on the proposal itself. A vigorous campaign is being made in behalf of the amendment, perhaps the most vigorous that has been made for any of the seveny;en proposals since 1870.The Constitutional Amendment Committee is headed by Fioyd E. Thompson of Chicago, former chief justice of the Illinois Supreme Court, and its membership includes men and women of both major political parties, from every section of the state. ''There is 110 opposition to the amendment proposal and we need only to overcome the apathy of the voter toward public policy questions to win," said Judge Thompson. "The few persons who have expressed opposition have admitted that our banking laws arc out-moded, but they do not agree as to the form of the change. It is unlikely that anyone will be able do-draft an amendment on which all can agree. "The elimination of the double liability on state bank stockholders will put Illinois on an equal footing with the federal government, and thirty-nine states which have no such liability. The government, by act ol Congress, removed such liability from national bank stockholders more than a year ago. The other nine states, including Illinois, all have taken steps to remove it, and in no other state is there such a rigid requirement for amendments to the constitution as in Illinois. "The double liability requirement has never furnished the protection to depositors that it was expected to give. The same eco'nofnic conditions that wreck banks also impoverish the stockholders, and ill a general banking disaster they cannot meet their obligations. The money collected from stockholders in the banking crash in Illinois supplied less than two percent of the fund available for receivership expense and for distribution to depositors. It is clearly apparent to us now that it could not have been otherwise." Več soseščin v mestu Chi-cagi in okrajn Cook nima zdaj nobenih bančnih priložnosti. Imeti bi morale banke, katerih uradniki bi morali biti možje, kateri stanujejo v soseščini in osebno poznajo svoje odjemalce ter njih potrebe. Take banke lahko nudijo boljšo postrežbo p o vprečnemu klijentu. Ako bo amendment k ustavi odobren 8. novembra, potem se bo naš državni bančni sistem lahko moderniziral, take male banke, ki nudijo dobro postrežbo svojim soseščinam, se lahko ustanovijo, kjerkoli so potrebne. Vaš glas bo pomagal. CONSTITUTIONAL AMENDMENT COMMITTEE Floyd E. Thompson, Chairman VOTE YES VOTE Zanesljivo — moderno — ZOBOZDRAVNIŠTVO memo DR. JAMES W. MALLY -:- SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO 300 svetih maš letno v življenju in p*n smrti, sb deležni člani "Mašfte zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške liiisijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. ! m-r- - i i-i ■ i l ..... ' ------------------------------------" Stran 4 > 'AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 18. oktobra Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK "Oh, ljuba moja, na trgu kupčujem z vročimi mesenimi kolači in se snidem z mnogimi ljudmi. Tam sem naletela na človeka, ki ga privedem tudi k tebi, če hočeš. Dober, star mož je, ki življenje res pozna, bolj in bolje kot kakšen učenjak! Povedal mi je, da je prostovoljno trpljenje posnemanje Kristusa in izpolnjevanje svetega pisma. Vsako trpljenje na svetu je trpljenje v imenu Kristusovem. Ali ne veš, da je bil križ prej nizkotno znamenje in da je postal potem znamenje zmage? Vidiš, tako si bila tudi ti najprej orodje sramote, zdaj pa te bo tvoje trpljenje očistilo. Postala si tako rekoč nekak zemeljski angel!" "Jaz? Angel?" je neverno vprašala Njurka in njena suha, rumena roka je nervozno pulila posteljno odejo. "Ljuba moja! Človeško telo se je zdaj tako rekoč iztrgalo v svobodo in ljudje so popolnoma pozabili, da je treba telo, kot pravimo, brzdati. Zelo dolgo je že, da se duša in telo med seboj borita. Še hvaležna moraš biti Bogu, da ti že v mladosti pokaže, koliko je telo prav za prav vredno! Ljuba moja, svetniki niso zaman mučili svojega telesa! Niso zaman jedli suhega kruha in koreninic, dajali svojega telesa mušicam v hrano in nosili trnjevih pasov! Ti pa, mesto da tožiš, skrivaj raje svoje trpljenje pred ljudmi in začni tako živeti, kot ti je zapovedal Kristus!" "Ali kako veš vse to, babuška?" "Ne vprašuj vendar zmeraj 'kako' in 'zakaj' in 'čemu'! Poslušaj me raje in vprašaj, kaj moraš sedaj storiti!" "No, lepo! Povej mi torej!" Njurka je postala čisto ponižna; oči so se ji svetile, njena suha, voščenobleda lica so se pričela pokrivati z lahno rdečico. "Bog ti je poslal grozne bolečine in skušnjave, toda s tem ti je dal možnost, da se lahko povzpneš prav posebno visoko. Ljudje so te mučili, ti pa moraš zdaj s svojim trpljenjem rešiti vsaj enega človeka. Misliš, da svetniki niso padali in grešili? Seveda so, toda imeli so vedno tudi moč, da so vstali! Tega, kar je bilo, ne prikličeš nazaj; torej je nesmiselno, da to objokuješ. Misli raje na prihodnost! * i » Ali si že slišala kaj o Pimenu, ki je toliko trpel? Lahko bi se zdravil in ozdravel, toda ni prosil Boga zdravja, ampak še večjega trpljenja. V tem trpljenju je našel svoje veselje, ker je trpel za Boga. Tako tudi ti ne smeš spraševati 'čemu', ampak moraš iskati še večjega trpljenja, vedno večjega, dokler ti Bog sam ne poreče, da je dovolj; in v tem trpljenju boš našla svojo srečo. Poglavitno pa je: svojo dušo moraš žrtvovati enemu izmed svojih bližnjih. Misli na sveto pismo, v katerem je pisano: 'Kdor pa žrtvuje svojo dušo bližnjemu, si pridobi veliko za-služenje za nebeško kraljestvo . . .' Poglej okoli sebe, kaj se godi! Nevera, propalost, cerkve zapirajo, ikone požiga-jo! Na Kristusa so pozabili, ga opljuvali in ga zaničujejo! Če pa se nanj spomniš, se bo tudi on spomnil tebe! Sramote in zaničujejo ga zdaj tako kakor tebe!" Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do 1. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem m znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna imerikanski Slovenec LEPOTA JESENI Katera roka razsipava v je- Nekega dne list potem odpade, senskem času z barvno kraso-f Kako pa je z njegovo barvo? "Kdaj prideš zopet k meni, babuška?" je vprašala Njurka zdaj s- čisto drugačnim glasom kot prej in lahko dvignila život. "Oh, pusti vendar ležanje in pridi raje sama k nam!" "K vam? Kam k vam?" "Ljuba moja, imamo skriven kraj, kjer se zbiramo, da se spominjamo Kristusa. Tam so samo popolnoma zanesljivi ljudje. Vstani, pridi k meni in vodila te bom k božjim ljudem! Mnogo čudovitega boš videla tam! In s teboj samo se bo zgodil čudež, kajti Kristus sam te je izbral!" • S ' VIII. / Profesor Vitalij Vladimirovič je bil tako globoko zatopljen v misli, da ni prav nič opazil, kako je nekdo trkal na vrata; šele pri tretjem trkanju je planil kvišku in stopil k vratom, da bi jih odprl. Bila je Tamara. Z nasmehom mu je prožila svojo roko, s posebnim smehljajem, ki ga je imela le ona. Zmagoslavno ga je gledala in dejala: "Tu je rokopis, vse sem že na čisto spisala!" "Kaj ? To ni mogoče! Sto in tri sedemdeset strani! Saj ste morali pisati dan in noč!" "No, in če? Kadar me kaj zelo zanima, sem pripravljena za to žrtvovati dan in noč!" Če jo je njegovo delo tako zanimalo, če je zanj tako delala, kaj naj to pomeni? Toda profesor Orlov se ni upal veseliti tega, zakaj doslej mu je že prevečkrat dokazala, da nikakor noče ničesar vedeti, kar bi samo od daleč moglo spominjati na ljubezen. "Razumeti ne morete, zakaj sem to tako hitro dokončala?" je pretrgala Tamara njegove misli. "Veste, zakaj? Hočem vam razložiti. V tem delu je to, po čemer tako hrepenim: prava stvariteljska sila! Ko bi vedeli, kolikokrat sem. kot blazna tavala po temnih mestnih ulicah, ob bregu reke, z eno samo molitvijo v srcu: Moj Bog, reši me tega nagona po stvaritelj-skem, po samosvojem, po jazu! Ko bi le mogla pozabiti samo sebe, ko bi mogla pozabiti, da sem v Sovjetski Rusiji! Zakaj naj goljufam samo sebe? Saj mi je vendar čisto jasno, da ne živim, ampak samo životarim. Pri tem pa čisto dobro vem, da bi mogla resnično živeti! Lotim se svojih risb, berem knjige, zatap-ljam se v lepoto mlade zelene trave in gi-nevam od hrepenenja po oblikovanju nečesa, kar bi me upravičevalo v življenju. Moj Bog, iztrgaj to hrepenenje iz mojega srca, ali pa mi daj moč, da ustvarim nekaj, kar bi ljudi prisililo, da bodo zopet priznavali lepoto, ki so jo tako kruto, tako brezsrčno izgnali iz svojega življenja. Ne morem si najti prostora, pokoja, mini, ne odpovedi. Oh, kako grozno je življenje v tej sivi pušči, v tem topem strahu pred GPU! . . . In dnevi se vlečejo drug za drugim in vedno bolj se zapleta moja duša v sivo megleno mrežo našega grozovitega življenja. Neizrečno brezupno je . . . (Dalje prih.) to? Narava se v naših širinah ne nagiba k temu, da bi razsi-pava'la in tudi krasota jesenskih barv ni nič drugega nego znamenje razpada in smrti. Popolnoma trezna uredba, ki jo diktira podnebja naših širin, dovoljuje drevesom, da so le v poletni dobi zelena, da nosijo listje le v določeni dobi rasti. Tenki listi, ki vsebujejo mnoge vode, ne bi prenesli prvega hudega mraza in ker potem ne mogli več izvrševati svoj g naloge, ki obstoji v asimilaciji ogljikove kisline, jih narava sama ločuje od življenja organizma. To odpadanje listov se dogaja ob ločilni plasti, ki se razvije ob dnu listnega peclja večinoma kratko pred odpadom. Posamezne stanice se v tej plasti potem večinoma dru- tm>>n»mt»itiiit»iin>»n*ii»ty»tii»f t***' Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven-; ska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: | Kranjsko-SIovenska^® Katoliška Jednota j Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45." LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. « GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- J , ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se [ lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni > in onemoglosti. .... . , • K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in Članice od 10. ao ( 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $25000; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posinrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz- j ! redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, ( U» samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za- ] » varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- i ! nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00;_$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, j Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- prejmejo pripadajočo jim Pisano polje J. M. Trunk vanj*. člani in članice nad 60 let stari lahko | rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh Wdaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva ! vsak član in članica. Vsak Slovencc in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot če še nisi član ali clani-! ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti ! društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, • spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba | je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila ; in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Iveri. Vidim dopise v raznih listih. Prav. Listi so nositelji javnega mnenja in igrajo dandanes zelo važno vlogo. Radio nikoli ne bo m.ogel prevzeti vloge časnikov že radi dopisov. 2elim čim več dopisov in dopisnikov posebno za katoliške liste. Nasprotniki sicer včasih trdijo, da smo katoličani silno organizirani, imamo polne žaklje denarja in kar na miljone agitatorjev in ne vem še kaj vse imamo. Nekaj je, dosti pa ni. Tudi pri nasprotnikih je, kakor je, pogostoma se hudo postavljajo, mestoma se lahko. Sem ves zoper kapitalizem radi prempči nad šibkejšim, kakor je tudi zoper kapitalizem pisatelj Louis Adamič,dasi priporoča nekaj kapitalističnega, ako hoče kdo to razumeti. Vidim dolge dopise zoper kapitalizem in bajne slike v dopisih, kako bo ali bi bilo, ko bo kapitalizem pomandran v tla. Dozdaj še nikakor ni, in kjer so ga baje pomandrali, so vpeljali državni ali strankarski kapitalizem, ki je dosti slabši od vsakega drugega kapitalizma. Mnogo pisanja zoper kapitalizem je prazna slama. V takih slučajih bi jaz bil mnenja, da bi bilo modrejše, ako bi se prihranil čas, papir, črnilo, trud, delo. in tak prihranek bi bilo vsaj nekaj tistega, na kar cika g. Adamič. Kaj pomaga, če je kdo silno hud na kapitalizem, pa za b:-.-ro trosi nespametno in leze sam bolj in bolj v kapitalizem ? To velja o takih slam-nastih dopisih -zoper kapitalizem, ko se trati le čas in tudi denar. * i Sem 7,a avtonomijo in zoper centralizem, ampak le, kadar in kj'er so pogoji dani. Ko je nastala Jugoslaviji*so se tudi Slovenci hudo pognali za avto nomijo. Sem že tedaj majal z glavo, ker ni bilo še pogojev. Smatram, da jih niti danes še ni, in res niti po 20 letih ni avtonomije, in sodim, da je še dolgo ne bo. Cemu tratiti čas in moči? O snovanju Čehoslovakiie je bila Slovakom obljubljena avtonomija. Tudi Slovaki so s? silno zagnali in zaganjali prav do najvišje krize zadnjih dni. Celo Hitler se je skliceval na nezadovoljne Slovake. Prvotne Cehoslovakije že danes ni več. Sicer so se Slovaki v zadnjeifi trenutku streznili in se izjavili, da bodo branili Cehoslovaško! ampak očividno je bilo že pre-poznp. Ne trdim, da bi bila zahteva po slovaški avtonomiji pokopala Cehoslovaško, ampak vsekako so slabili čehoslo-vaško državo, in se prav nič ne ve, kako utegne zdaj biti, ko so tudi sami Slovaki oslabljeni. Kralj Samo je pokazal sinovom, kje je moč. ampak sj. novi se šlo danes niso naučili - edinosti in moči. iN "Mama ne štimajte za Jugoslavijo, ker bom moral za kralja Petra ainrukati". Tako )'e baje agitiral neki Hanzej pri mami za Avstrijo. Morda ie bilo precej takih Hanzij,ev. velikih je bilo dosti. Sam siem slišal moža, ki se je po glasovanju nekako opravičeval, da se oddali pet glaspv za Avstrijo, ker "so se mi smilili fflOji trije sinovi, ki bi morali ajnru-kati". Kako je zdaj, ne v*®-Kralj Peter, monarhija, ajM* kanje...pa je igralo važno vi go tedaj, in pri neki razstav v Borovljah še danes "agiWa jo" s takim "ajnrukanje'm . • ■ V' Preidem na socialiste. "Prosveti" se dopisnik bavi * razmerami na Koroškem P° označbo "Hitlerizem i" šine". Pravi, da je bila z™ Koroška drugokrat izgublje^ Morda ima prav. Kako pa ^ daj pri prvi izgubi? Ali._ grize vest socialista? K01 socialistov je glasovalo za da. Ju- suciaiistuv je gioou.v- . goslavijo ? Na prstih bi jih k)o prešteli. Vse polno je ^ na hišah napisov: "Hocfi Republik". Na katerih hisa^ Ne zamerim socialistom« -v bili navdušeni bolj za repu ko, ker tedaj je izgledalo-^ bo kmalu ves svet poln s°c ^ stičnih republik. Kam s° ^ izginile in kj'e so danes socialistični upi? K° j,; slovenski socialisti tedaj mislili na republiko in 11 ^ bolj na to, da so tudi de;» venskega nahoda, in b1 , glaspvali za slovenski morda bi danes ne bilo tožita o — drugi izgubi K ^ ške. Morda bi jo bili pra^;|. daj slovenski socialisti r Vsekako pa so jo pomaga"1 kopati radi — republik9' , v Kaj pa zdaj vsaj social "Prosveti" ? Hudo udnbJi klerikalnih Slovencih. Pol! okoli "Slovenca" ni m<>J» '< deva. Ako so pri "Sl^ izrazili upanje, da bo bolje za Slovence P° ™ j jevih nazorih o narodno-«11 manjšinah, so bili morda ____.r nfiL 1.1 11 ef precej naivni, ker prav " -j znajo Nemcev, posebno ^ njih sedanji Orientacijo pri menta" politiki njih klerikalnih Korošci lahko kritizirati, ampak t«d* pri plebiscitu, ko bi se bila F us** „«ko Šil' roška lahko rešila, se ti kalni Korošci niso ^ "ajnrukanja", niti niso ^ ^ zapeljati z upom na s o1 publiko, storili so svojo dno dolžnost, in taki,- k1 j. = narodni dolžnosti takimi piškavimi izgovo''^^, socialisti, so zdaj silno ^aiiii!> ni pri kritiziranju klerl e bi"' koroških Slovencev. Se pod sedanjimi razmer® j Koroškem, in sedeti v 2, v Ljubljani, sta dve lični zadevi. POSLUŠAJTE - ihULUil O I lini — Folklore Radio ^ Every Sunday l'rom 1 U\".,c\ii Station VVWAE - 1200 k*^ 23 LET IZKUŠNJI^ Pregleduje oči in prew optometry a Ave J801 So. Ashland^ Tel. Canal 0S& ^ Uradne ure vsak <>a zjutraj do 8:30 zvečer- v»r>s Društvo S® sv. JoŽet ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) ^^ Društvo zboruja vsak tretji četrtek v mesecu v ^''^jv^j®. domu ma Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tef?.a..,c do't ga društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj VP1S rE niste se prestari. 16- I hA V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti j6 jeta; 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in <•' ^ g°> Poleg izredno velikih podpor /a najmanjše Pf"P društvo tudi razne vrste športa za mladino. fjs. Lawrence Leskovec, preds. Frank Matoh, P'1" John Pezdirtz, tajnik, 16921 St. Clair Ave. John Omerza, blagajnik John Trček, boln- wmjm/jmmrm!imimfmjfM!B