"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. iT. — NO. 1361. official organ jugoslav federation, s. p. _•' M, Ifc. t« * O.—.— .< IM M. int. glasilo jugoslovanske socialistične zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. CHICAGO, ILL., 12. OKTOBRA (OCTOBER 12,) 1933. KULUi wmkiT^ MM W VZLIC NIRI SO RAZMERE NESPREMENJENE LETO — VOL. xxviil VtAOA SE BAVIZ NAČRTI ZA PODPIRANJE BREZPOSELNIH Napadi na delavce v Pennsylvania — Kdo so pravi krivci pobojev? Roosevelt priporoča zaupanje v Boga NAČRTI Rooseveltove administracije za okrevanje industrije v toliki meri, da bi zaposlila do prihodnje zime od pet do - sedem milijonov brezposelnih delavcev, se niso uresničili. Po konservativnem računu Ameriške delavske federacije je še vedno nad enajst milijonov delavcev stalno brez zaslužka. Zanje je vsaka zima hujša od ,prejšnje, zato se vlada v Wa-shingtonu resno bavi z novimi načrti za direktno federalno podporo brezposelnim delavcem ter njihovim družinam. Prvih par let krize je uradni Washington sploh tajil, da je federalna podpora potrebna. Danes to ni več vprašanje, ampak vprašanje je samo še, kako naj pomaga, da bo pomoč čimveč zalegla. VOJNA FRONTA V PENNSYLVANIJI Z milijoni dolarjev, ki so določeni za direktno podporo )>ednim, bo vlada pokupila razne odvišne pridelke po primernih cenah, da tako pomaga farmarjem in brezposelnim. Meso, živila in kurivo, kupljeno z denarjem zvezne vlade, pa bodo delili lokalni pomožni odbori pod kontrolo posameznih držav, kot dosedaj. Prošle tedne so mnoga podjetja širom dežele odslovila veliko več delavcev, kot pa so jih druga najela. Število brezposelnih se je meseca septembra dvignilo, kar je za Niro zelo slabo spričevalo. Dasi ima National Industrial Recovery Act (NIRA) določbe, ki naj bi odpravile, ali vsaj znatno omejile boj med delom in kapitalom, je danes ta borba hujša kot kdajkoli v pro-šlih sedmih letih. Vzlic zagotovilu v postavi, da imajo delavci nemoteno pravico organiziranja v unije po svoji prosti hom milijonov ljudi. V Ambridgu blizu Pittsburg-ha je 150 oboroženih kompa-nijskih čuvajev navalilo na tisoč delavcev, ki so mimo pike-tirali pred vhodom tovarne, finega so ubili, nad 20 pa je bilo obstreljenih. Nihče napadalcev ni bil ranjen. Naj prvo so vrgli v vrste piketov roj plinskih bomb in nato so spustili vanje salvo. Ranjenci so obležali v krvi, ostali pa so se raz-bežali na vse rftrani. Tako je kompanija, ki hoče odprto delavnico in ne mara nikakega kolektivnega pogajanja, kljub zakonu dobila bitko. Lokalna oblast v Ambridgu je vsa pod vplivom in kontrolo kompani-je. Tudi nekaj Slovencev—tu rojenih—ima v svoji službi. ProŠli teden je bilo na stavkah v Pennsylvaniji nad 80,-000 delavcev v raznih obratih, ki večinoma še niso poravnane. Voditelji U. M. W. so skušali premogarje pripraviti, da izben, in da jim kompanije mo-jSe bi vrniU M delo> ker jih je raj0 priznati kolektivna poga- y to urgiral> kot M poročali> janja, se mogočni jeklarski| Hugh Johnson in tudi predsed- trust na vse skupaj ¿požvižga, kakor avtna industrija, in njegova privatna armada provoci-ra, pobija in pretepa stavkar-je v Pennsylvaniji hujše kot v marsikaki prejšnji stavki. Pennsylvania ima že od nekdaj sloves brutalnega ravnanja z delavci, kadar se organizirano poženejo za svoje človeške pravice. Se celo Hugh Johnson, načelnik NRA (National Recovery Administration) je moral priznati, da so aftavke, izgrede in jpoboje v Pennsylvaniji povzročili činitelji, ki gospodarijo nad jeklarskimi kompanijami ter njihovimi premogovniki v Pennsylvaniji. Vsi industrialni deli zapad-ne. vzhodne in centralne Penn-sy Ivani je so bili potegnjeni v boj zaradi trmoglavosti mogotcev, ki se igrajo z usodo in krn- ijo 8. oktobra je umrl v New Yorku Morris Hillquit, •ocialistični voditelj svetovnega slovesa in predsednik ekse-kutive socialistične stranke. Bil je star 64 let. V socialističnem gibanju je bil od svoje rane mladosti. Več iz Hillquitovega življenja v prihodnji ftwvilki. nik Roosevelt, toda lokalni voditelji unije so se temu upirali, vedoč, da je za bodočnost unije in njenih pridobitev najboljša garancija, če je priznana od vseh kompanij. Jeklarski trust je namreč izjavil, da v svojih rovih ne bo jnriznal ni-kake unije. V Steubenvillu, O., so raz-gnali tisoč piketov s plinskimi bombami in krepeljci. Tudi v Illinoisu je prišlo do izgredov, ki pa se od pennsyl-vanskih razlikujejo. V Illinoisu se borita za priznanje in prvenstvo Progressive Miners unija in UMW. Vmes pa in-trigirajo kompanije in zastopniki illinoiskega govemerja Homerja. Oddelki milice krožijo skoro stalno v krajih, ki so prizadeti vsled teh bojev. V Detroitu so avtomobilske kompanije zahtevale od stav-kujočih mehanikov, da se naj do določenega dne vrnejo na delo, in če ne, se jih smatra za odslovi jene in na n: Lova mesta bodo najeti drugi. Na vzhodu, na jugu, na za-padu in sploh povsod se je delavstvo »naveličalo večnih obljub in tirja s pomočjo stavk izboljšanje svojega stanja. V New Yorku je dne 4. oktobra govoril na sestanku visokih katoliških svečenikov in kajikov predsednik Roosevelt in med drugim dejal, da je prepričan v končni uspeh svoje gospodarske politike, in da ima v Boga največje zaupanje. Ljudstvu pa priporoča pogum in potrpežljivost. Govoril je tudi o naraščajočem vplivu socialne pravičnosti, kar mora po njegovem mnenju navdati vsakega s čimvečjim zaupanjem v bodočnost. Vendar pa dnevni dogodki te njegove domneve ne potrjujejo. Dokler bodo delavce, ki se bore za socialno pravičnost, ubijali kakor ¿tekle pse, je trditev o naraščanju socialnih pravic le slepilo. Glavni krirvec velikih industrialnSh bojev in stavk, ki so nastale v Penn*ylv*niji protie tedne, je jeklarski trust. To dejstvo je potrdil tudi načelnik NRA Hugh Johnson, ki ni prijatelj unij in delavstva. Jeklarski truet in Rethlehem Steel korporecija vztrajata na stališču, da mora v njunih obratih ostati pravilo odprte delavnice nedotaknjeno. Na sliki spodaj so premog ar ji na svojih ekspedici- jah v zapadni Pennsylvaniji, ki ao vabili svoj* tovariše v rovih in jeklarnah na stavko. Na vrhu na leva je načelnik delavskega posredovalnega odbora v NRA senator Wagner, na desni pa stavkarji pred Fordovo tovarno v Chmterju, Pa. V Ambridgu, Pa., so proili navalili na stavkarje oboroženi kom-iski "deputiji". Enega delavca so ubili, drugih pa so pretepli ali pa obetrelili. Socialisti v Californiji obsodili Upton Sinclairja Časopisje je nedavno prine- ke v Califoraiii sklene, da se slo vest, da je sloviti pisatelj Mr. Sinclairia ne smatra več in dolgoletni socialist Upton Sinclair prijavil svojo kandidaturo za govemerja Califomije na listi demokratske stranke. Odbor socialistične stranke v Californiji je na svoji izredni seji sprejel z ozirom na Sin-clairjev skok sledečo resolucijo: "Ker je Upton Sinclair vstopil v kapitalistično demokratsko stranko, v stranko, katero e upravičeno obsojal, zaničeval in jo skozi četrt stoletja imenoval za mogočno, nevarno sovražnico delavskega ljudstva ter socialistične stranke, in ker je zdaj z vstopom v to (demokratsko) stranko prelomil zaobljubo socialistični stranki in s tem prišel v nasprotje s socialističnimi principi ter z ustavo socialistične stranke, zato odbor socialistične stran- za člana soc. stranke, in da njegovo postopanje obsoja; in dalje, odbor svari socialiste, da naj se ne udajajo nesmiselni iluziji, da lahko izrabijo kapitalistično stranko za pospeševanje koristi delavskega razreda." Tako je stranka v Californiji zavzela popolnoma pravilno stališče. Ako Upton Sinclair misJi, da bo storil za delavstvo več v demokratski stranki, kot je mogel storiti v socialistični, se bo moral razočarati. K0 je prišel nedavno v New York, ga je počakal na kolodvoru njegov sin, ki študira na vzhodu, in očetu priporočil, da naj, ko se vrne, iprečita svoje knjige, da ga bodo prepričale in mu dokazale, kje je njegovo mesto. Konferenca za obnovitev soc. stranke v Jugoslaviji Meseca oktobra se bo vršila tvorila, da bo o tem sklepala v Jugoslaviji konferenca za ob- šele ko bo stranka že ustanov-n o vite v socialistične stranke. Sklicana bo takoj po volitvah v delavske zbornice, katere so danes v Jugoslaviji edine tajne volitve. Pokazale bodo, kako je delavstvo orientirano in kam se 'nagiba. Volitev se udeleže socialistične, klerikalne in nacionalne delavske skupine. Katoliške šole v Zed. državah Kriza je zadela tudi katoliške šole v Zed. državah, oziroma je obdavčila katoličane, ki pošiljajo svoje otroke v verske šole, še težje, nego so bili prej. V katoliške šole v tej deželi je vloženega ena milijarda tri sto petdeset milijonov dolarjev. Verniki morajo vzdrža-vati poleg šol, duhovščine in drugih cerkvenih nameščencev tudi 65,000 šolskih sester in bratov. Poročajo, da pohaja v katoliške šole dva in pol milijona otrok. Tudi vse večje slovenske naselbine. razen par izjem, imajo svoje katoliške šole. Fara-ni v vsaki taki žiupniji izdajo za vzdrževanje cerkve, šole, duhovnikov in sester več vsako leto, kot pa potrošijo vsi svobodomiselni Slovenci v Zed. državah skupaj za svojo agitacijo in prosvetno delo. Tega dela pa je kljub temu veliko, DESETI REDNI ZBOR J. S. Z. BO SEPTEMBRA 1934 P= ft?"— določi članstvo JSZ na referendumu. Dne I. „ept prihodnje leto b0 sobota. 2. »epi. nedelja in v pondeljek Labor Day. V ozn je so tedaj zelo znižane. Ob enem ae bo dotedai tudi ?? ^^ da zmagal^bičajm! vSa 6. oktobra? ^ °db°r0V JSZ' ki ae * Nekateri člani JSZ, med njimi John Terčelj, so mnenja, da bi bilo zaradi obstoječih razmer morda umestno zbor prelil? ^V1ia d?Io*aJ°' da se vrši vsaki dve leti. Ponavadi smo ga obdržavah meseca maja. Odložen je torej do konca drugega poletja. Na seji odborov je prevladovalo mnenje, da bi odložitev zbora za dve leti (na 1936, ko bodo predsedniške volitve) imela za JSZ slabe posledice. Potrebno je. da se držimo pravil in ta določajo zbor vsaki dve leti. Prihodnje leto bodo tudi kongresne volitve. Naš zbor se bo vršil dobra dva meseca preje. Imeli bomo priliko pojačati agitacijo po zboru še bolj tn ob enem bodo tudi priprave za to našo konvencijo pomenile pojačanje aktivnosti v klubih in v organizacijah, ki so pridružene Prosvetni matici. Na referendum za sedež prihodnjega zbora gredo tri mesta, ki jih je določil deveti r6dni kongres v Milwaukeeju. Ta mesta so: Cleveland, O.; Canonsburg, Pa.; Chicago, III. Zbor je lahko uspešen v kateremkoli teh mest, 'kakor je bil 1. 1932 v Milwaukeeju, dve leti prej v Detroitu, in pred tema v Chicagu. Potrebno je, da klub ali klubi v tistem mestu, kjer se zbor vrši, priliko izrabijo za aranžiranje velikih prireditev, kar se je dosedaj izvršilo povsod razen na V. rednem zboru meseca julija 1924 v Clevelandu, kjer ni bilo nikake prireditve, razen ožjega sestanka delegatov in članstva lokalnega kluba. Vsa tri mesta gredo na splošno glasovanje v smislu pravil šest mesecev pred datumom zbora. Glasovnice bodo torej razposlane meseca februarja prihodnje leto. Med tem ipa naj članstvo v klubih in v listu razpravlja, v katerem izmed teh mest naj se vrši prihodnje zborovanje. Oba poslednja zbora sta bila v ponos JSZ in Prosvetni matici. Prireditve ob času zbora bodisi v Detroitu ali v Milwaukeeju so bile v čast članstvu lokalnih klubov jn somišljenikom. Naj se prihodnji zbor vrši že boflisi v Clevelandu, Canon-sburgu, ali v Chicagu, mi pričakujejo enako ali pa še večje zastopstvo kot je bilo na milwauškem zboru, katerega se je udeležilo 75 delegatov, članov odborov in poročevalcev. In kakor se je to priliko izrabilo za agitacijo med ljudstvom dosedaj, ae jo bo na prihodnjem zboru. Klubi in društva Prosvetne matice naj ta sklep vzamejo v pretres že sedaj, da bo deseti zbor ne samo večji kot katerikoli prejšnji, nego da bodo tudi naše aktivnosti in naši uspehi večji kot kdajkoli v zgodovini te organizacije. DELAVSTVO V ANGLIJI PREHAJA V OFENZIVO * * * -.UprH —• * Konvencija angleške delav-.drži skozi Ženevo," je rekel ske stranke, ki se je vršila viHenderson. začetku oktobra v Hastingu, se Delavska stranka je za u-je udeležilo okrog tisoč delega- stanovitev mednarodne milice, tov. Reprezentirali so približno osem milijonov delavcev. Delegatje so na otvoritveni seji vstali v spomin žrtev, katerim je vzel življenje Hitlerjev teror v Nemčiji. Sprejeli so soglasno resolucijo, s katero se delavska stranka zavezuje voditi borbo z vsemi močmi za strmoglavi j en je Hitlerjevega režirr.a in iproti fašizmu vobče. Izrekla se je za bojkotiranje nemških produktov in zbirala bo skiad za podpiranje političnih izgnancev in beguncev iz Nemčije. Zahteva od lige na- t_ i i i • • i rodov, da primora Nemčijo kar je zasluga tistih, ki za svoje protektirati narodnostne in ple- Vprašanje obnovftve socialistične stranke v Jugoslaviji je prišlo tudi pred eksekutivo soc. fntemacionale na njeni seji meseca avgusta t. 1. Sodrugi iz Jugoslavije so jo vprašali, ako bo intemacionala novo stranko sprejela, v slučaju, da jo ustanov«. Eksekutiva je odgo- ljena, da bo videla, kaj je njen program. Vodja gibanja za obnovitev stranke je 2ivko Topalovič. Na ustanovni zibor je povabil tudi zastopnike evropskih . socialističnih strank in interaacionale. Predno sme v Jugoslaviji kaka atranka pričeti s poslovanjem, mora biti ustanovljena v smislu zakona in razprostrta s svojimi podružnicami po vsi državi. Svoj program mora predložiti vladi, in le, ako vlada dovoli, sme pričeti s političnim delom. PrtJIkftJto mb it«rilko "Prolatar-i". N« bo Ta» ft.lt preživljanje niso odvisni od ljudskih prispevkov, kot so npr. duhovniki in ostali cerkveni nameščenci, ampak delajo med ljudstvom zaradi svojega prepričanja in idealizma, kruh pa si služijo z drugimi deli. Stara igra se ponavlja V okrožju Muacle Shoals v Alabami, kjer bo vlada zgradila ogromne vodne naprave za elektrarne in izdelovanje u-metnega gnojila ter kemikalij, so zemljiščni špekulanti pokupili zemljo po nizki ceni, jo parcelirali in zdaj jo drago prodajajo naivnežem kjerkoli jih najdejo. Isto so počeli pred leti v Floridi, ko so jo velik del parcelirali v lote, v Ga-ryju in Oliverju pri Duluthu, Minn., in v nešteto drugih krajih. Oblast štirih prizadetih okrajev v Alabami svari ljudstvo, da naj ne nasede vabljivi reklami za naklep stavbišč. menske manjšine. ki bi vzela mesto razpuščenih armad. Rabilo naj bi se jo edino za vzdrževanje reda in mira pod vodstvom društva narodov. Resolucija proti vojni je bila soglasno odobrena. Delavska stranka je za socializacijo bank, industrije in vseh drugih virov, ki obstoje za skupno korist. Dalje je za odpravo zbornice lordov in za mnoge druge naredbe socialne« ga značaja. Konvencija je bila veliko bolj militantna kakor zadnja in nad laboriti je prevladoval močan socialistični vpliv. To je dobro ne samo za delavstvo v An* gliji ampak po vsem svetu. Delegacija se je izrekla proti; |iAnvimi»;:. A 17 nf I sprejemanju v delavsko stran- IHlIlVeiltlja /1. r. OI L« ko takih skupin, ki jih pod ne- dolžnimi imeni ustanavljajo komunisti, da potem "vrtajo od. znotraj". Delajte odprto, ne zavratno, jim je zakli-cal eden delegatov. Zelo velika skupina delegatov je bila za predlog, da se ime "delavska stranka" spremeni v "socialistična stranka". Bil bi prodrl, da ga ni Arthur Henderson, tajnik stranke, s strstegično potezo porinil posebnemu odseku. Konvencija se je izrekla za odtporno delovanje proti vsaki vojni, sprejela je resolucijo za popolno razor6žitev, in Arthur Henderson je poudarjal, da je za efektivno sklepanje o razorožitvi potrebno tesno sodelovanje Rusije in Zed. držav pod okriljem lige narodov. "Pot v Moskvo in Washington Dne 2. oktobra se je pričela v Washingtonu 53. redna konvencija Ameriške delavske federacije, ki je bila v primeri s prejšnjimi konvencijami v pro-šlih 10. letih res živahna in vredna označbe "konvencija". Predsednik Green je poročal, da je federacija v tem letu narasla za okrog 1,600,000 članov. Skupaj jih ima 4,000,000. Na tej konvenciji s« je pojavila tudi opozicija, ki je stvarno kritizirala dosedanje metode in taktiko vodstva in organizacije v celoti. Razpoloženje za efektivnejŠ£ delo in a-gresivnejšo taktiko je bilo na konvenciji zelo dobro, venclar pa federacija ni še osvojila programa, kakršnega bi mogli na celi črti pozdraviti tudi socialisti. Več o tej konvenciji bo poročano prihodnjič. PROLETAREC Lblatbl Mivik«ft Ijedktvs. Iikajfl mk ¿«trttk. MAMIM TU«fM Draftka, lil GIMÍU JtKMl^vAUl» SMUmihM z~M NAROČNINA v Zedinjenih drla v ah u celo Uto $«00; M pol Ista $1.76; m ¿«trt leta 9100. it aa celo lelo $3.60; m pol let* $2.00. ¥* roko»iri In oglaai morajo biti v našem uradu naj-do pondeljka popoldne M priobčitev _ v številki tekočtga tedna PROLETAREC •Tory Thursday by the Jugoslav Workmen*« Publishing Co., In*. Established 1906. Edker Manager Prank Zaka Charlea Pogorele« Oaiwd SUBSCRIPTION RATES: One Year $t.00; Sis Menthe $1.71; $L00__Foreign Countries, Obs Tsar $160; Six Month« $1.00._ • PROLETAREC W. M* ST., CHICAGO, ILL. RoekweS 28 S4. 546 Konvencija Ameriške legije Konvencija ameriške legije, ki se je prošli teden vršila v Chicagu, stane okrog $150,000, brez raznih postranskih stroškov s paradami in za veseljačenje. Denar prispevajo ponavadi trgovski krogi. $50,000 je obljubila dati illinoiska legislatura iz državne blagajne, $25,000 pa mestna občina čikaška in ravno toliko tudi okraj Cook» ki vključuje Chicago in predmestja. Konvencija v Detroitu pred dvemi leti je stala $240,000. Tudi njene prejšnje konvencije so stale po okrog $200,000 vsaka. Konvencija Ameriške legije sploh ni konvencija v najožjem pomenu besede, ampak pretveza, ki daje veteranom svetovne vojne in drugim ameriškim vojakom, ki so služili medvojna leta v armadi, priložnost priti skupaj in se zabavati. Čikaški listi trdijo, da je prišlo v Chicago na orgije pod firmo Ameriške legije okrog četrt milijona veteranov. Nekaj noči je bilo rajanje po čikaških ulicah v glavnem delu mesta ne samo rajanje, nego div janje. Norostim ni bilo ne konca ne kraja. Temu pravijo zabava. Urad Ameriške legije trdi, da so veterani v teku tedna zapravili v Chicagu nad dvajset milijonov dolarjev, za vožnjo pa pet in pol milijona dolarjev. V hotelih so napravili mnogo škode. To je prišlo v dnevih "konvencije" Ameriške legije v običaj. Norosti, ki so jih počenjali v hotelih in na ulicah, je v enem članku nemogoče popisati. Kar se tiče konvencije same, jo kontrolirajo višji krogi. Veterani so v Ameriški legiji brez odločujoče moči. Taktiko Legiji določajo izza kulis kapitalistični interesi pod masko patriotizma. Zato se na socialne zahteve delavstva ne ozira. Za največje sovražnike Zed. držav smatra Ameriška legija "rdečkar-je". Konstituirana in negovana je tako, da se jo vsak čas lahko porabi v slične namene kakor rabi Hitler svoje rjavosrajčnike. Tisoče in tisoče veteranov se tega ne zaveda, zavedajo jf* im L»mdmm Dmij H rt »14 . "Gott in Himmel, Adolf, s« koga oni moli? Morda uganja veleizdajo! ?" , SEMINTJA Ljudstvo še vedn0 veruje v odrešenike. Pravijo, da- kjer ni razuma, je vera potrebna. Toda ko ljudstvo vero v enega odrešenika izgubi, hoče drugega. Zato so si v tej deželi izbrali Roosevelta, pred dobrimi štirimi leti pa Hoovra, ki so ga lani zavrgli. Diktatorjem tako menjavanje ni ljubo. Zato rabijo silo, da z brutalno močjo uveljavljajo svoje odrešeniško poslanstvo, ki pa je čestokrat vse kaj drugega ko odrešeniško. e Upton Sinclairja je kapitalistično časopisje že precej let zelo ignoriralo. Pisal je knjige, toda dnevni tisk je molčal o njih, razen v kolikor so bile omenjane v usiljenih ocenah. Ko pa je Sinclair sporočil, da bo kandidiral za governerja Californije na demokratskem tiketu. je takoj prišel na prve ne deželi kot celoti, ne delavcem, ne farmarjem, ampak edino le finančnim in industrial-nim knezom. __ V Clevelandu npr. je bil tak radikalec Peter Witt, katerega se Enakopravnost lahko prav dobro spominja kot vsi drugi daleč naokrog. e Kadar kak član soc. stranke postane "demokrat" ali "republikanec", pokaže, da ali sploh ni imel prepričanja, ali pa o-bupa nad "počasnistjo" revolucije in si zaželi "hitrejše" poti. V največ slučajih pa laki posamezniki ne zasledujejo nič drugega kot svoje osebne ambicije. Kadi bi splezali kam naprej. Zato se drenjajo k onim, ki kontrolirajo skledo in vse, kar je v nji. Tisti, ki mislijo, da je storil . . j -z ...-.., Upton Sinclair pametno s svo- stran, dnevnega časopl8Ja in bil jim ponovnim umikom iz goc. i i . . . . , , . JUU pvlIUTIlUU UJUIIVUIU l£j SUC. deležen stotine ko on zastonj- strank prežitajo odprto ske reklame \ Sinclair sicer piamo ginclairju, ki gi je obja- pravi, da programa ni spremenil, izbral pa si je drugo stranko zato, ker upa na večje u-spehe za ljudstvo. On ni prvi, ki se je oprijel vil Norman Thomas v Leadru z dne 30. sept. Marsikak nestrpen, levičarsko orientiran socialist, kakor te iluzije. Njegov sin mu je de- **u ^lenuran socialist, Kanor jal, da naj še enkrat prečita *a *lla Blanshard in tudi svoje knjige, da ga bodo pre- f™1™' !e *e «kočil v republi- pričale, kam spada. *ansko ah de™kr*Ui0, strfn" Tudi Paul Blanshard v New ko »n zasanjal da bo delavstvo Yorku je ubral "hitro" pot in1^1!0 e™*h dru-Mar Je agitira za županskega kandida- Sinclair toliko naiven, da ver- ta LaGuardio, katerega podpi-^*1?6 * možn?* UJ<« osvojit-rajo združene protitamanitske ve?A. Ah urediufc Enakoprav-struje. V resnici je LaGuardia da le to mogo' kandidat "združenih struj" po * vnm,™ milosti republikanske stranke, V Readingu, Pa., so socialisti tako močna stranka, da jih posamično ne more poraziti ne demokratska, ne republikanska. Zato sta se spet letos združili, kakor pri zadnjih občinskih in okrajnih volitvah. Tudi Upton Sinclair bi se iz takih slučajev, ki niso redki, kaj naučil. e Vsi slovenski in tudi nekateri drugi jugoslovanski listi so omenili predlog detroitskih klubov za razpust JSZ—nekateri s pomilovanjem ali pa 8 škodoželjnim posmehom. Ker ne verjamem, da mislijo De-troitčani s svojo resolucijo resni, je veselje neprijateljev JSZ prezgodnje. ^e Louis Adamič se v Prosveti in Enakopravnosti jezi nad A-merikanskim Srbobranom, kateri mu očita površnost v članku "Sto milijonov kmetov" in pa da piše senzacionalno proti Jugoslaviji zaradi honorarja. Ako si bo Adamič hotel ohraniti literarni ugled, se ne bo smel pričkati radi vsake kritike v kakem Srbobranu, kajti četudi mu tako odgovarjanje dela reklamo, ki bo prišla zelo prav njegovi knjigi o Jugoslaviji, se koncem konca obrabi. Vse polno piscev je že bilo, ki so vznikli na površje in potem spet zdrseli navzdol radi neprevidnosti in gosto besednosti v polemikah. ~ - . .—_____:_« ^.-. Uredniški članek v Enakopravnosti z dne 25. sept. poka-zuje prav malo znanja o položaju in delu socialdemokratske stranke v Avstriji. Ni res, da j0 je "oslabila politika kompromisa z meščanskimi strankami, skupno s taktiko neodločnosti in bojazljivosti v povojni dobi". Avstrijska soc. stranka je bila ena najodloč-nejših in najradikalnejših v in-temacionali. Vzrok njenega oslabljena pa je silovita kriza, ki tepe avstrijski proletarijat od razpada Avstro-Ogrske, in ne šele od 1. 1929, kot v tej deželi. Kmetje v Avstriji so od nekdaj najboljša opora reakcije in Rima. Kmetje kontrolirajo živila in plačuiejo davke. Brezposelni delavci jih ne morejo, ker nič nimajo. Situacijo v Avstriji je izbor-no opisal Oto Bauer na izrednem zboru internacionale meseca avgusta v Parizu. Nekaterim, ki radi avtoritativno pisarijo o razmerah v poedinih deželah, ne bi škodovalo, če bi se za informacije ne naslania-li samo na površna poročila površnih opazovalcev v kapitalističnem tisku. Potem ne bi lu-čali kamenja v one, ki ne zaslužijo takih kritik.—F. Z. sledečo resolucijo, ki naj se objavi v Proletarcu, Klub št. 49 smatra, da je zahteva detroitskih klubov št. 114-115 neumestna, neutemeljena in sploh nezaželjena, valed Česar soglasno odobrava stališče, katero sta zavzela v tem pogledu eksekutiva Jugoslovanske socialistične zveze in njeno glasilo Proletarec, in katero je bilo pojasnjeno in u-temeljeno v Proletarcu z dne 21. septembra t. 1. Klub št. 49 smatra, da je to stališče popolnoma pravilno, vsled česar želi, da se razprava o predlogih detroitskih klubov št. 114-115 čim bolj omeji in čimprej spravi z dnevnega reda, kajti s takimi razpravami, oz. predlogi se &amo smešimo v očeh naših mnogoštevilnih nasproti nikov. V Clevelandu, O., dne 1. oktobra 1933. Anton Skapm, tajnik-blagaj-nik. Ivan Jontez, zapisnikar. Frank Dacar, Math Zabukovec, člana nadzornega odseka. PO COLORADU FRANK ZAITZ New ki ni v New Yorku nič manj korumpirana, kakor demokratska. LaGuardia je progresi- Tudi Thomas vnrašuje Sinclairja, če res misli, da bo dobil nominacijo v demokratski vec, zelo sposoben politik, go- stranki. In nat~ -a vprašuje, vornik in gromovnik proti pri-1 če ne bo nominiran, ali se spet vilegiranim slojem. V aparatu skesano povrne v socialistično Rooseveltove administracije je precej takih, toda privatni interesi še prav tako odločujejo o usodi dežele kakor so odločevali pod Hoovrom. » "Sinclair, ni danes nič manj socialist kot je bil kdaj prej. Le drugačno pot si je izbral. To je vse." Tako konstatira stranko in prizna svojo zmoto, kakor je storil po vojni? Thomas mu zagotavlja, da bo sprejet, toda z vsakim skokom iz socialistične šeranke si škoduje sam sebi, kajti njegov ugled med ljudstvom, ki je čitalo njegove knjige, je silovito padel. To lahko ve vsakdo, ki je) skočil v eno ali drugo stranko Enakopravnost", ki tolmači,1 ameriškega kapitalizma. Tudi da je Sinclair, kakor mnogo če se je pozneje povrnil v so- drugih pred njim, očividno prišel do zaključka, da se mora politična tehnika ameriškega delavstva prilagoditi posebnim razmeram, ki so lastne za A-meriko, če hoče žeti večje u-spehe kot pa jih je želo doslej." To se pravi—Sinclair je spoznal, da če hoče človek v Zed. državah za delavstvo kaj doseči, ne sme biti socialist v socialistični stranki, nego demokrat, ali pa republikanec. Ta nauk je zmoten. Tisoče in tisoče liberalcev, progresiv-cev in voditeljev unij je že delovalo in še deluje v kapitali stičnih strankah, toda dosegli niso ničesar. Kar je kapitalizem dal koncesij, jih je dal v strahu pred delavstvom. Zato mu je metal drobtine, progre-sivci. liberalci in voditelji unij v kapitalističnima strankama pa so DOSEGLI le to, da so držali ameriške delavce PROČ od organiziranja v socialistični stranki. In to ni bilo v korist cialistično stranko, mu delavstvo ni več zaupalo, ker je izgubilo vero v njegovo iskrenost. Brez ISKRENOSTI pa ni trdnosti v prepričanju. e V Clevelandu so 3. oktobra odločevali, kdo naj bosta končna kandidata za župana. Na rrvem mestu je oficielni demokrat Ray T. Miller, sedanji župan. Njegov protikandidat demokrat Sweenev. vpliven kongresnik, je propadel. Proti demokratu Millerju bo stal nasproti republikanec Davis. Oba delavska kandidata sta dobila le nekaj nad pet tisoč glasov —komunistični precej več nego socialist. To je lahko v tolažbo komunistom, toda šibkost delavstva na političnem polju ne more veseliti nikogar, razen demokrate in republikance. Tudi Lojze Pire je vesel, toda vsled svojih posebnih vzrokov. Njegov kandidat je zma» gal. Svoj razmajani ugled si je s tem zopet dvignil. Resolucija o Proletarcu in JSZ Klub št. 49 v Clevelandu, O., je na svoji redni seji dne 1. okt. razpravljal o predlogu klubov št. 114-115 v Detroiru, Mich., ki predlaga razpustitev JSZ in priklučitev njenih klubov direktni k Ameriški socialistični stranki, spremenitev Proletarca v splošno glasilo soc. stranke in nekakšne pevske zvezo, ki je danes še nikjer re vidimo, in reorganizacijo Prosvetne matice, ter sprejel ,'.f ... Slavnost 30-letnice kluba št .1 JSZ v nedeljo 29. okt dvorana ČSPS, CHICAGO, ILL Vstopnicc v predprodaji 40c: pri blaganji 50c. Dr. Kernova izjava Cleveland. — Potrebno se mi zdi, zanikati trditev v 1359. številki Proletarca pod naslovom Sem in tja, da sem bil jaz poleg Franceta Oglarja največ kriv, "da je Enakopravnost napravila pred leti skok v Hoov-rov0 mlako". Mr. Grill mora sam priznati, da ga nisem osebno nagovarjal, da naj piše za republikance. Tudi sam nisem bil aktiven v nobeni stranki, zadnjih petnajst let. Da so pa j prišli v list politični oglasi z mojim podpisom in s podpisi mojih kolegov pri International Savins & Loan, je bila nepremišljena poteza in slaba taktika od strani tačasnega vodstva slovenskega republikanskega kluba. Imeli niso nika-kega dovoljenja od prizadetih. Vaš Dr. F. J. Kern. Zadružni mesec No. Chicago, lil. — Ta mesec je zadružništvo ¿e posebno aktivno, zato imenujemo oktober zadružni m«**c. Zadružne lige ii posamezne zadruge vsepovsod vrše obsežno agitacijo za zadružništvo. Zadružništvo v tej deželi—*e vzamemo njeno velikost v upožtev_je zelo šibko, pa bodisi gmotno, v številu in tudi v moralnem oziru. Največ je temu krivo nepoznanje zadružne misli. Ljudstvo ne razume, da si bi z zadružništvom lahko veliko pomagalo. Nešteti oosamezniki še vredno upajo, da bodo uspeli z individualnimi napori. Včasi je v Ameriki to šlo. Toda kar je bilo za vzeti, k že vse vzeli drugi. Se celo tisti, k; so vse vzeli, si danes ne morejo več pomagati. Ma*sa ljudstva je še prepojena z bankrotiranim "individualiztnom", namesto da se b« oklenilo zadružne ideje. "Vsak zase"—to je zelo slabo za delavce. "Vsi skupaj za vse" to pa bi pomenilo rešitev zanje iz krize in sploh iz vseh socialnih krivic. Zadr.:£e nv te ljudske slabosti zavedajo, zato skušajo z vzgojo in propadal.,'.', tolmačiti pomen kooperative. V ta namen priredi tukajšnja VVaukeganska-iorth čikaška zadružna trgovina v soboto 14. okt. ob 8. zvečer v spodnji dvorani S. N. D. shod, na katerem nastopi več dobrih govorni-1 kov. Določen jim je čas in predmeti razprave, da bodo govori trajali le do gotovega časa, potem' bomo imeli malo prigrizka in nato ples. Odjemalci so prošeni, da pridejo gotovo na to prireditev in da povabijo s sabo tudi prijatelje in znance. Vsi so dobrodošli! Dne 21. okt. pa priredita obe tukajšnji zadrugi velik spored v SND. Prične se ob 8. zvečer v veliki dvora«. Program bo bogat, kar lahko potrdijo tisti, ki 90 se že udeležili »ličnih priredb. Pridite v SND vsi na oba datuma. Za izobraževalni odsek, John Zakovšek. Listnica uredništva Več razprav o JSZ, razna naznanila in drugih dopisov je izostalo. Bodo v prihodnji številki, ker v tej ni bilo več prostora. Fred Henderson pride v Cleveland CUvdand, O. — Prominentni an-glaški delavski voditelj, pisatelj m govornik, pride v Cleveland v petek 20. oktobra, kjer bo imel predavanj« v Y. M. C. A- auditoriumu na 22. cesti in Prospect Ave. Tema njegovega govora bo "Reaching The Cross-roads". Pričetek predavanja bo ob 8. zvečer. Vstopnina je samo 10 centov, le toliko, da se bodo krili stroški. S tem Je dana vsakemu prilika spoznati in slišati angleškega delavskega voditelja in svetovno znanega delavskega pisatelja. Slovenski delavci v Clevelandu, n« -amudite te prilike I Vstopnic« v predprodaji dobite v vseh socialističnih klubih v Clevelandu. Sezit« no njih, dokler jih j« še kaj na razpolago. Pridite, ne bo vam žali—Odbor. (Nadaljevanje.) V Arkansas Valley, kjer je izvor reke istega imena, je mala postaja Malta. Vlak, v katerem se vozim, ustavi na tem zapuščenem, pustem kraju, in nato odpiha dalje proti Salt Lake Cityju in od tam po progama Western Pacific in Southern Pacific v San Francisco. Petero potnikov nas je izstopilo na Malti: trije rudarji, moja žena in jaz.. Tu se presek demo v avtobus, ki nas odpelje v štiri milje oddaljeni Leadville. Včasi je vozil iz Malte v Leadville vlak, ki je čakal glavne vlake na Malti in dovažal] potem pa sprejemal potnike, ki so izstopili] njihovi prtljago, ekspresne pošiljatve in pa poštne vreče. Toda prometa je bilo čezdalje manj in družba je opustila nekaj vlakov na glavni progi in ukinila dohajanje vlakov v Leadville popolnoma. Mesto pa je protestiralo toliko časa, da prihaja zdaj direktno v Leadville en vlak vsak dan. Malta, ki je v dolini med gorovjem, je 9,580 čevljev nad morjem. Leadville, štiri milje stran, pa je 10,200 nad morsko gladino. Razlike v štirih miljah je torej 620 čevljev, kar je za vlak širokotirne železnice precejšen klanec. Takih je mnogo v teh krajih. Avtobus se ustavi pred hotelom. Glavna ulica je taka kakor nekoč, le mnogo manj hiš je ob nji. "Na koncu smo," pravi Šofer. Rudarji izstopijo in izginejo za vogalom. "Koliko od tu je do železniške postaje," vprašam. "Rad bi oddal prtljago." Pojasnil mi je, da pol milje, sicer pa da lahko pustim kovčege kar v hotelu. Nesem jih notri. Rad bi jih spravil tu nekaj časa, povem klerkinji. "Položi jih tam v kot," mi pravi. Ko je videla, da pomišljam, je rekla, da sem lahko brez skrbi—tu so popolnoma vami. Spomnil sem se, da nisem v Chicagu. V Chicagu pa res ni varno. Neka potnica, ki je prišla v to milijonsko mesto na svetovno razstavo, je položila svoj kovčeg na trotoar in vprašala nekega mimoidočega o tej in tej ulici. Ko je potem hotela pograbiti svoj kovčeg in iti po navodilu dalje, ga ni bilo več. Nekdo si je tebiničmeninič prisvojil, ženska pa je policaju jokaje pripovedovala, da je bil tisti kovčeg in kar je bilo v njemu pravzaprav vse njeno premoženje. Tolažil jo je in si zapisaval, ampak v Chicagu je težko dobiti kaj nazaj. V Leadvillu pa ne zaklepajo vrat Tudi tujcev pride zelo malo v to rudniško mesto. "Cemu ne?" Star naseljenec mi je odgovoril, da niso več tisti časi. In res niso. Bilo je 15. julija popoldne, ko sem dospel v Leadv'Me. Gredoč po glavni ulici, sem videl, da sem edini, ki nosim slamnik. S tem sem se očitno izkazal, da sem tujec, kajti nihče v Leadvillu ne kupuje slamnikov. "Treba bo v trgovino po klobuk, ali vsaj po kapo," potožim ženi. "Ampak nerad bi si nabavljal še več prtljage." Pa mi je pomagala z nasvetom, da naj hodim kar nepokrit, kar sem potem storil. Nad Leadvillom, v smeri, kjer je Johnny Hill, nekdaj poln rudnikov, bogatih zlate rude, se vzpenjajo gore. Gore vsenaokrog. In povsod na njih še veliko snega. Zapel sem si suknjo. Ženo je zeiblo. V Chicagu pa je bilo že junija blizu sto stopinj vročine. Premišljujeva, kam se bi obrnila. "Ali nisi rekel, da imaš znance tukaj ? Jih bova že na* šla," pravi žena. Z nasprotne strani ceste prihaja nekdo in me iznenadi s pozdravom. Bil je John Fai-diga znan veščak v leadvillskih rudnikih. Imel je tudi že trgovine, gostilno, koncesijo ribolova v bližnjih gerskih jezerih, sploh, pečal se je že s marsičem, da je prebil boj za obstanek skozi desetletja v teh hribih. Faidi-go sem videl prvič na konvenciji SNPJ pred nekaj leti. Po več desetletjih garanja je še vedno zdrav in krepak—kar je v teh hribih nekaj izrednega. Vzel naju je v avto ter od-edel na svoj dom. Ta dom je skupina hiš, ki jih je zvozil skupaj ter združil druga z drugo. Hiše so v Leadvillu že mnogo let jako poceni. Dobiš jo za dvajsetak, pa tudi za par dolarjev. Nekateri so si jih vzeli zastonj, ker niso imele več ne takega ne takega gospodarja, davka pa v tej krizi itak ne plačujejo. Tirjajo ga le od onih posestev, ki še kaj donašajo. Mrs. Faidiga je nama postregla in on je prinesel vina. Seznanila sva se z njunimi otroci, katerih je deset. Idealna družina, ki se bori v umirajočem mestu skozi leta in leta trajajoča krizo zelo uspešno za obstanek. John Faidiga bi v Chicagu ali kakem drugem mestu ne bil domač. Preveč je priraščen k življenju, kakršno je v običaju v Leadvillu in drugih rudniških kempah tam naokrog. On je tip, ki se človeku v takih krajih mora do-pasti: odločen in siguren samega sebe. Zvečer naju je odpeljal v dolino k studencu, kjer izvira soda-voda. Ta sodavica je bogata mineralij in okusna za piti. Te vrst* studencev je v tem pasu precej. V dolini je ležala gosta megla. Zrak je bil mrzel in je dišal po snegu, ki je odseval na bližnjih gorah. Ženo je zeblo. Mrs. Faidiga pa ni niti pomislila, da bi moglo biti dosti drugače, ker je navajena tega podnebja. Mnogim zrak v Leadvillu zaradi svoje redkosti ne pri ja. Tudi mo*m in zdravi se težk< privadijo, posebno pri napornih delih. Marsikomu povzroči ta visoka gorska klima krva-vljenje iz nosa in nekaterim tudi iz uSes. Takim ukaže zdravnik odpotovati čimprej v nižje kraje. (Dalje prihodnjič.) P K O L E T \ K ♦ * S »IM............................ P. ZOLA: RIM Puliiriil Etbin (Nadaljevanje.) Vai ti vrtovi, o katerih je Pierre zvečer vzhičen pripovedoval, so v Benedeti in Da-riju zbujali spomine na vrt vile Montefiori. Ta je zdaj uničen, ali nekdaj je bil zelen in nasajen z najlepšimi oranžami Rima, s pravim gozdom stoletnih oranž, v katerem sta se naučila ljubezni. "Oh, spominjam se," je dejala kontesina, "kadar je bil v cvetju, je tako dišalo, da bi bil človek umrl. Tako močno, tako opojno je dišalo, da sem enkrat obležala na travi in nisem mogla vstati . . . Ali se spominjaš, „Dario? Vzel si me v naročje, pa si me odnesel k vodometu, kjer je bilo lepo in sveže." Kakor ponavadi je sedela na robu postelje in držala okrevajočega bolnika za roko. Nasmehljal se je. "Da, da, poljubil sem te na oči, in ti si jih naposled odprla . , . Takrat nisi bila tako o-krutna, smel sem te poljubovati na oči, kolikor sem hotel . Ali bila sva otroka, in da nisva bila otroka, bi bila postala na tem velikem vrtu, ki je tako močno dišal m kjer sva tako prosito tekala semintja, kar mož in žena." Pritrjevaje je pokimala; bila je prepričana ,da jo je le mati božja obvarovala. 'To je res, to je res . . . In kako sva srečna, da se bova zdaj smela imeti, ne da bi se i morali angelni jokati." Venomer se je razgovor vračal k temu predmetu. Proces zaradi razveljavljanja zakona se je sukal vse ugodneje; Pierre je vsak večer opazoval njeno veselje in je ni slišal govoriti o ničemer kakor o njiju bodoči zvezi, o njunih načrtih, o radosti zaljubljencev v paradižu. Donna Serafina, ki jo je zdaj vodila mogočna roka, je morala pač energično ravnati, zakaj noben dan ni minil, ne da bi bila prinesla kakšno ugodno vest domov. Hotela je čimprej dovršiti to zadevo zaradi časti imena; zakaj Dario je hotel le svojo sestrično poročiti, in ta poroka bi vse pojasnila, vse opravičila, ter storila poslej neznosnemu položaju kraj. Umazani škandal, strašno opravljanje, ki je razburjalo črno in belo družbo, jo je naposled skoraj pripravilo ob pamet, tembolj ker je razumela, kako potrebna je zmaga za slučaj konklava. Hotela je, da bi se tedaj ime njenega brata bleščalo v čistem, vzvišenem sija- t. Se nikar j« ni tako morila tajna časti-hlepnost vi^ga njenega življenja, upanje, da še vidi,- kako podari njen rod cerkvi tretjega papeža; bik) je, kakor da je morala iskati utehe za svoj hladni celibat, odkar jo je bil odvetnik Morano, ki je bil njena ediila radost na tem svetu, tako trdosrčno zapustil. Vedno temno oblečena, vedno pri opravkih, tako sloka, tako stegnjena, da bi jo bil človek odzadaj smatral za mlado dekle, je bila takorekoč 'črni strah stare palače; Pierre jo je srečava! povsod, ker je neprenehoma kot skrbna gospodinja hodila po palači semintja in tbrižno pazila na kardinala. Molče jo je pozdravljal in vsakikrat ga je nekoliko zazeblo pri srcu, če je videl izsušeno, z dolgimi gubami prepreženo lice in-veliki, trmasti obiteljski nos. Ali ona je komaj od-zdravljala; še vedno je prezirljivo gledala tega malega tujega duhovnika in ga je trpela v svoji bližini le zaradi monsinjora Nanija, in ker je želela ugoditi vikontu de la Choue, ki je vodil taka lepa romanja v Rim. Polagoma se je začel Pierre, ki je vsak večer opazoval plašno radost in ljubezensko nepo-trpežljivost Benedete in Darija, še sam raz-grevati z njima in jima je zaželel hitro rešitev. Proces se je imel obnoviti pri koncilski kongregaciji, ko je ostal prvi odlok v prid razporoki neveljaven, ker je zagovornik zakona, monsinjor Palma, po svoji pravici zahteval dopolnitev preiskave. Sicer bi bila sveta stolica gotovo ne potrdila tega odloka, ki je imel en sam glasi večine. Slo je izkrat-ka za to, da se pridobi med desetimi kardinali, ki so sestavljali kongregacijo, dovolj glasov; treba jih je bil0 prepričati in doseči malone soglasje; to je bilo težavno delo, zakaj Benedetino sorodstvo s stricem, o katerem je bilo misliti, da b0 vse olajšalo, je ote-ščalo položaj vsled zapletenih intrig v Vatikanu, valed tekmovanja, vsled čakalcev, ki so vsi koprneli, da bi ovekovečen škandal ubil v njem mogočega papeža. Donna Serafina je hodila vsako popoldne osvajat te glasove, vodil jo je njen izpovednik pater Loren-co, ki ga je vsak dan poiskala v Collegium Germanioum, v tem zadnjem pribežališču jezuitov v Rimu, odkar niso bili več gospodje Jezusovi. (Dalje prihodnjič.) HITLERJEV MINISTER "LJUDSKE PROSVFTE" PRIDITE VSI NA DOMAČO ZABAVO DRUŠTVA "NADA" ŠT. 102 SNPJ. v soboto večer 14. okt. v spodnjo dvorano SNPJ. VSTOPNINA V PREDPRODAJI 25c, PRI BLAGAJNI 35c — Priče tek ob 7:30. IGRA JOHN KOCHEVARJEV ORKESTER. 0 razmerah in bojih okrog Johnstowna C T" ovni fond "Preletarca" (Prispevam» do dne 6. okt.) IX. iskas. Na sliki je dr. Paul J. Goefc-bels, ministr za /propagando in "ljudsko prosveto" v Hitlerjevem kabinetu. Goebbels je šel v začetku oktobra v Ženevo, kjer je zastopnikom držav, ki so v ligi narodov, tolmačil "prosvetno" in "humanitarno" delo Hitlerjevega režima. Bil je hladno sprejet. Liga se je zavzela posebno za preganjane in izgnane Žide, ki jih je teror nemškega fašizma potisnil v največjo mizerijo. ve. nego tudi tovarne. Tak je polo-iaj, ko to piiem, v centralni in sa-padni Pennsy Ivani ji. Dosedaj se je rabilo vso energijo za organiziranje delavcev na industri-alnem pol tu. Sedaj pa je ¿as, da začnemo misliti tudi na politično moč. Potrebno bi bilo ,da se delavstvo organizira v smislu načrta, kskor ga je odobril kontine italni kongres v Wa-shingtonu. Radi aktivnosti v premegarski or-P.rkbill. Pa. — Meseca junija so^ ganisaciji je bilo naše socialistično se industrialne razmere v tem okroš- del° «imJino v 'Ir\a' • . _. s __V—_______A MI k..«. P..L o 26c: John Vehar in Georve Sampson, skupaj $1.60 (poslal Anton Zornik). Skupaj $6.26. Skupaj s prejšnjim izkazom $38.60. Še manjka do kvote $88.60. OHIO:—Kvota $747.00. Cleveland.—Klub št. 27 JSZ $42.30. Girard.—Klub št 222 JSZ $16.00. Bridgeport—Nabrano na konferenci za vzh. O. hi W. Va., $6.06; Martin Koss $1.60, skupaj $7.66 (poslal Joseph Snoy). Skupaj $64.86. Skupaj s prejšnjim izkazom $160.26. Se manjka do kvote $586.74. PENNSYLVANIA.—K vota $482. Moon Run.—Konferenca št 1 JSZ $10; nabrano na zborovanju iste $4, skupaj $14 (poslal Jacob Ambro-zieh). Nanticoke.—Dr. št. 613 SNPJ (Scranton) $2; po $1: Frank Kitt in Anton Zupan; po 60c: John Ulster in John Vitez; John Kaučič (Vand-ling) 35c;*po 25c: Frank Renko in Frank Karish, skupaj $6.86 (poslal Anton Zornik). Krayn.—Louis Sterle 60c; Tony Hribar 26c; Frank Jernejčič 16c; po 10c: Andy Milavec, Joseph Kran je, Anton Bučar in Alex Demšar; Dan Ošaben 6c, skupaj $1.36 (poslal Louis Sterle). Washington.—Mike Podboy $1.00. So. Fork.—Jacob Rupert 60c. Avella.—John Cotelj 26c. Skupaj $23.96. Skupaj s prejšnjim izkazom $169.11. Še r do kvote $822.89. WISCONSIN:—Kvota $297.00. Milwaukee.—T>rebitek piknika klubov št 37 in 180 JSZ $41.69. Posamezniki prispevali: po $2 Frank Zajec in Joe Poglednik; po 60c: Frank Kolenc, Anton Kamnikar ml. in John Priredbe društev JOHNSTOWN, PA. — "Naša Sloga" št. 600 SNPJ. Veselica v soboto večer 18. nov. Igra "Ženitev' daljo 19. nov. 1933 v Slov. 4»l. domu na Moxhamu. Poklar; Frank Poličnik 4 le, Skupaj $47.60 (poslal Frank Poličnik). Sheboygan.—Martin Jelene $2.00. Skupaj $49.60. Skupaj s pre jšnjim izkazom $70.01. Še manjka do kvote $226.99. WYOMING«—Kvota $37.00. Reliance.—John Po renta 60c. Skupaj s prejšnjim izkazom $9.00.. Še manjka du kvote $28.00. OKLAHOMAi—Do prejšnjega izkaza poslano $1.00. WfcST VIRGINIA:—Do prejšnjega izkaza poslano 50c. MARYLAND:— Baltimore.—Peter Kokotovich $3. Skunaj v tem izkazu $24-Ijenje, ker niso imeli ne zaslužka in ne sredstev. Volilce spet begajo * davki. Ne pustite se zavesti, tudi ako imate svojo hišo, kajti denar v penzijski sklad bo država dobila iz drugih virov, namreč z dohodninskim davkom in davki na velike dedščine. Denar za penzije se bo torej vzelo tam, kjer je, me pa siromakom. Za publicijeki odbor, Anton Kukovac. Zadnji poziv na zabavo Chicago, lil. —« Kdor se hoče dobro zabavati—in kdo si tega ne želi? —naj pride v soboto večer, t J. 14. oktobra v spodnje prostore S. N. P. J. dvorane, kjer bo imelo žensko društvo "Nada", št. 102 S. N. P. J. svojo običajno jesensko domačo zabavo. To društvo je sploh poznano, da priredi naj boljše domače zabave, na katerih ni nobene prisiljenosti, ampak vse "prav po domače", bodisi postrežba in tako tudi ples. Za prigrizek bo pripravljena "jedača", prava staro-krajska delikatesa, kakoršne še ni bilo na nobeni priredbi. Za žejna grla bo pripravljena "zlata nijna kapljica" poleg Gambrinov« pijače. —John Kochevar in njegovi tovariši bodo pa svirali za vse one, ki se še vedno radi zavrtijo v valčkih in polkah in če nc Jbo drugače tudi v "polšter dance". Vstopnice so v predprodaji po 25c, pri blagajni bodo pa po 35c.—Dobite jih pri članicah "Nade", in se resno priporoča, da si jih nabavite. Na veselo svidenje v soboto zvečer v spoti n i dvorani S. N. P. J.—kliče VSCUl— Odbori Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:20—3:30—6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212. at 1858 W. Cennak Rd. 4:30—6:00 p. m. dally. Tel. Canal 9S9S. Wednesday and Sunday by appointments only. Rasidenoa Tel.* Crawford S440 If ne enswor—Cell Austin 5700 ............................................... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Hrvaška«, Sleveftem, in N« i ; Dr. ANDREW FURLAN ü DENTIST Phone: Canal 9694 1868 W. CERMAK RD. CHICAGO. ILL. Office hours: 9-12 A. M. 1-6 and 6-8 P. M. Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office at 424-10th St., Tel. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till _ noon. Sun. by appointment only ................... Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 1478. printing by AnANncfauMâ S. Crawford Av., Chicago, UL Tsft. L—èsls asu SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. NereJtoe al In i ml "PROSVETA" pel Ime ss.se* aeva 4ia*>ia. (fts) |a trefca aa Naaftev sa Ust fm aa t^MMve te: S«Sr & LAWNDALR A VE.. CMICAG#. BJ. Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, CJceru la Berwynu In dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMCENO. Talefonlt Casd 7172-7173. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With Wencel's Dairy Products GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 23SO-82 BLUE ISLAND AVE. - Phon. Monro. 3«73 A Jugoslav Week.1) . Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. ROLETAR EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1361. Pmkiimkmd W~fcl, mt MM W. NÉ St. CHICAGO, ILL. OCTOBER 12, 1933. VOL. XXVI1L Our Offer to Youth-Part-ners In Ad venture By ARTHUR HENDERSON. (Continued from last week.) friends and neighbors. Iservice. Service for lsbor is an Young people in every section | You realize that there must opportunity to build in its own (heritage a r(dh opportunity and a creative life. of society seem to bave set be aome mesns by which the their faces against the spiritual, workers have a chance to and (physical degradation of war. Thejr have resolved with a fine firmness once and for ail to put an end to the use of so barbarous a weapon in international affairs. This growing opposition of youth t0 war can become a powerful factor, perhaps the decisive factor; for without youth there can be no war. And youth is right in rejecting war. It is useless to think in terms of an advancing civilization that will provide political justice, economic security and social well-being for the people, so long as all our efforts are constantly menaced and may be nullified at any moment by the destructive hand of war. escape from this insecurity. The Labor party is convinced that there is such a chance. Poverty and unemployment are man-made evils—they are the result of a profit-seeking competitive system. It holds ttiat the way of escape lies through Socialism, a system of wealth production not for private profit, but for the benefit of the whole community. By planning of industry and agriculture, through the public ownership and control of natural resources and the means of production and distribution, employment can be made secure and conditions of life steadily improved. History For Tired Business Men The revolutions of the 18th and 19th centuries shifted rulerthip from gold crowns to silk hats and spats. The revolutions of the 20th century will shift rulership from* sUk hats and spats to overalls and specks. Revolution« end< when there is nothing and nobody to revolt against. —Oscar A me ringer. A New One "Could you give me something to eat?" "No, but I could give you work." "I must not work—it only makes me more hungry." "ON AGIN, OFF AGIN" Upton Sinclair did not resign from the Socialist narty. He had already ceased to be a member in good standing, through nonpayment of dues. The party does not ask those who are unemployed to pay any dues, but those who have incomes are expected to pay a trifling small sum for the good of the movement. Upton, by an oversight it is said, had paid his duos up to the first of January 1933, onlv and had ceased to be a member in good standing on the first day of March. Hence there was no occasion for him to resign or to be expelled. The state executive committee, in California, however, issued a statement disapproving of his project of running for the Democratic nomination for governor. When the United States went into the World war, a few intellectuals, including Upton Sinclair, left the Socialist party and supported the war. They took no one out of the party except themselves, as they had no following. This time also Upton will not take anyone with him, although his act ma su. fKo.. u«-«. __j___»__j prophesied the future. Socialists foretold the final breakdown of the capitalist system. They foretold that the middle class would be squeezed out and wealth would be concentrated In the hands of a few plutocrats. Today, when all these things are beginning to come to pass, people who remember those prophecies wonder how the Socialists knew. But there was nothing uncanny or supernatural about It. Socialists are not born prophets; their philosophy and their doctrine of economic evolution taught them what must happen. Again, in the present century when the whole American peoole were war-craxy, the Socialists told them what would be the fatal result« of the World war. They said it would not make the world safe for democracy, It would not be "war to bring peace", it would load us with debts, it would enrich the millionaires at the expense of the working people. For telling these unpopular truths, the Socialists were bitterly persecuted. Today, however, they are respected for having dared to foretell juat exactly what came to pass. Socialists have always tried to they have seen their children deprived of proper food, it is no wonder that they look to the NRA as their last hope. It seem« cruel to tell them that every attempt to prop up or patch up the capitalist system is doomed to fail. Really, it is far more cruel not to tell them this truth. In a few years, perhaps in a few months, when they see this last hope die away or change into a weapon with which the capitalist class will beat down the wo defer?, where will they turn for consolation? It is much better for us now to sacrifice, present popularity for the' truth, just as we sacrificed it in war- 1 time. How shameful it would be if the workers, when that bitter disappointed comes to them .should turn on us and justly say, "You never warned us!" Let us right now tell them that it is useless to mend up capitalism like a rattling old car that may anyj moment dump them instead the real, not the bogus, Socialism, and teach them that they fcan have it as soon as they are determined to get it. Just as our comrades In the past always showed their colors, let us It's Easy If You Know Why The reason why you are broke is because you are out of work. And the reason why you are out of work is because you went broke trying to buy back the stuff you turned out with less money than you got for turning it out So here is the supply you turned out. And here is the demand you can't cash in on, and all that's got to be done i« for somebody to give you the difference between what you got for turning the stuff out aid what it says on the price tag and tomorrow you can start turning out more stuff, and so on. —Oscar Ameringer. anniversary. A play in Slovene, "The New Deal", by Ivan Molek gives a good picture what the N. R. A. means. "The Trial", an English play describes a striker in court charged vith picketing and participating in a strike. A mass recitation will be given b- juveniles and the young comrades from branch No. 20 on the North Side will entertain us with a few selections on their string instruments. Sava singers wiU also participate with a few songs with quartets and the entire chorus aid probably other singing societies from whom we have not heard yet For Slovene speakers we expect to have representatives from the JSF and SNPJ. Comrade Lot rich will represent the Youth Section with a talk on its activities in branch 1. After the program there will be dancing to Johnny Kochevar's orchestra. The admission is 40c if the ticket is purchased in advaice and 50c at the door. All members of the branch have them. They can also b- purchased from Peter Bernik. 3204 S. KarTov Ave., and at the office of Proletarec. | We invite aU comrade* and friends from North Chicago, Waukegan, Milwaukee, Sheboygan, La Salle and other nearby cities as well as Chicago smd vicinity to attend our program and review with us the 30 years of Socialist work bv branch No. 1. Don't foiget the date: Sunday, October 29, at CSPS Hall oi 18th and May Sts. — Pub. Commit«*». A NERVOUS NRA Back of the N. R. A. show windows at Washington are anxious politicians who grumble because the recovery plan has not produced as much as was expected. The politicians echo what they hear from the voters back home. The big shots in business are not taking any chances, although they are willin to be shown. Discontent has broght a demand for inflation which may increase to a roar when Congress meets in January. To stave ~ of the inflation hounds, President Roosevelt authorized the Agricultural Adjustment Administration to purchase $75,000,000 of surplus food and clothing for distribution among the jobl and pledged the government to lend cotton farmers 10 cents a pound on this year's crop if they accept the acreage reduction program for 1934-35. Recently 100,000,000 pounds of pork was slotted for jobless relief and the administration plans purchase of some $30,* 000,000 of dairy products for the same purpose. All of which indicates that the gigantic poor farm that emerged while Hoover ruled is still with us and millions of workers must be fed and clothed by charity. If the politicians next January force through an inflation proram— well, look out!—-T. N. L. the old dried carcas of what used to be a powerful and virile champion. Today its joints creak, its muscles are flabby and its breathing heavy and gasping. The administration at Waahirç-ton is going the limit—putting every possible ounce of governmental aid behind the be-dropsied old has-been. Mr. Roosevelt and his »'Viser» seem bent on doing all that It humanly possible—and governmentally possible. ~ — In other words they are passing the buck—but keeping a string tied to it. If need requires they will jerk the string—and order a new deck. They wiU say, "You've had your chance and failed. Civilisation is at Makte—in fie £*adkpot. Acticm is imperative." —The Industrial Democrat Mind Your Own Business As soon as we the people begin to mind our own business, we fhall own and operate the great industries —for they are our business. The coal business is our business, and there would not be shootings if we were minding our own business. The industry will be temporarily patched up with a code, but the problem will not be solved until w€ own and operate the industry. Ditto the other industries. This i* what the people will do if they have a lick of sense and an ounce of grit Until then the profiteers will take billions out of their hides.—T. M. L. PTearc "Ttftiïir ARCHIIOHt CEASE FIRING! lead the people, instead of tailing1 today not be afraid of our own prin-along slavishly at the end of the pro-| ciplea. CG Now u , ' Th* Socialist party must not fol- a new situation confronts us. low, it should always lead That Profit System-a Vicious Circle WHAT the government U seeking to do. is being done and must be done, in the narrow limits of the profit Theresulting materialism can be de*ribed thus: Worker: I want work and pay. . , G«""««^ These are your rights. Employers must cut hours and raise wages. Employer; fff I do these things, I shall have to raise costs ana (prices. Government: Prices must not rise faster than wages. Employer, How, pray tell, can I raise wages without raising prices? I must make a profit. Government: Wages must go up first Worker: I want work and pay. Employer: But I can't raise wages before I get the money with which to raise them. Government: The situation i* desperate. We have to go slong on these lines. Worker: I wsnt work and pay,» And so the round begins sgain. But profits are being taken. The Wall Street Journal reports in one large industry that for every 5 per cent increase in sales, profits increase 12 per cent—Journal Electrical Workers and Operators. Morris Hillquit one of the most talented and gifted thinkers and a brave leader of the workingclass has pawed away. We did not know hi.ri intimately but on the few occasions that were presented we admired this great Socialist thinker's eloquence and effective heart appeal. For the people to whom accents of dialect means nothing, to whom the substance and meaning meant everything Hill-quit was their admiration. Because he gave so much of his valuable time and energy to the Socialist movement he will be greatly missed. His death came as a shock for us,while we knew that he was ill we did not know that his condition was so grave. He was one of those rare intellectuals who will be hard to replace. That he was loved and respected by the masses can be vouched for by the great vote given him in the last mayoralty elections in New Yoilc. He carried the banners of the Socialist Party against the vicious and corrupt machine of Tammany and though Hillquit did not win, thousands heard his message of the coming new era when man will be emancipated from the slavery of capitalism thru Socialism. Today, all the class conscious workers on this continent and across the ocean mourn the loss of this great friend of the workingclass. He goes down in history alongside of Berger, Debs, Marx and all the resi of the immortals who lived and died for the betterment of humanity. • • • By the way, Hillquit was of Jewiah parentage and while Hitler and his craxy Naxi regime are persecuting the Jews we honor the memory of a rear and devoted comrade. After all, what difference does it make whether you are Jewish or German, or Bohemian or any other nationality. A man that is born into thia world comes here without any sayso as to race or creed. Hence, no other Jew or gentile should have the power to persecute any other race. Furthermore, the Jews have furnished this world with some of the most brilliant and noted minds and people. If the Jewish race will follow the course prescribed by fallen leader there will be no Hitlers, no Mussolinis, no persecutors of their race. • • I They are doing all they can to squash the Socialist movement and democracy in Europe. Mussolini even had the nerve to say that all the world will go Fascist What he meant by that was, that the decayed capitalist system is mating its last stand against organised labor and the Socialist movement They will spare no money, no force, no violence, no democracy in order to establish their rulers more firmly in the saddle. Thev have succeeded in Italy, in Germany, and in some other countries to completely wipe out the organised labor movement and they have set the whole world as their goal. The times call for brave and bold leadership if the workers and their groups are to be saved. • • • Incidentally, what happened to that delightful slogan President Wilson established? We mean the slogan of the World War, "the war to save democracy". There is less democracy in Italy, Austria, Germany, Russia, Jugoslavia end in some other European countries than before the war. And what will our exdougfcboys say to that now! Not a darn thing outside of getting drunk and noisy •¡\d whooping it up for another war. •The war to save democracy," what mockery. • • e On and off we have reported the coming 30th anniversary celebration of Socialist club No. 1 JSF, October 29. Betides being the first Socialist club to organise in this country, among our people, thes« same comrades have been instrumental in forming the Slovene National Benefit Society a year later. At this celebration the epic life of our country-men will be portrayed and a record of achievements pronounced. Such a celebration deserves a full attendance. Otherwise it misses its purpose. We must gather our people in large groups to make the celebration fitting. • • • Believe it or not; Chicago's Aldermen could not bold a meeting Wednesday, Oct 4, 1933, for lack of a quorum The city series (baseball) and the Legion Convention were given for reasons. This needs little comment except that the Aldermen think more of baseball and the rowdy legionaires than the people whom they represent. And when electioa time comes the fools will re-elect them. Labor Youth To Hold Debs Memorial J Chicago, III. — Dr. Maynard Krue-ger, professor of the Chicago Uni ver-sity, one of the delegates to the International Socialist Convention and Winnie Branstetter will be the principal speakers of the Debs Memorial meeting to be held at the Workmen's Circle Lyceum, Kedzie and Ogden, Friday Evening, October 20, 1933. The meeting arranged by the E. V. Debs Club of the Young Circle League will include several pant> mines of the important incidents of Debs life., some of which will be Debs' Canton Sneech, Debs on Trial, Debs in Prison, "Eugene", Debs Last Days, "9653"-recitation. Questionable "How old would a **erson be who was born in 1897?" "Man or woman?" Nationalism Whet ¡| this nationalism that seizes a*> many people? A worker, a farmer, a bank* er, a capitalist, are all citizens of the aame country. Each believes in nationalism; each puts the nation firsts each suspects anything foreign. They form a united front in support of these ideas. For the worker and farm-or nationalism It a drug that stupefies. For the bank-or and capitalist it helps them to rob those who are stupefied. That is why capitalists and banker» give fcmds to navy leagues and So other nationalist organisations. They own most in the nation that is worth while. They wouldn't fight for «Heir loans and investments, so it is necessary to drug others in order that they will do the fighting. Nationalism has its flag waving and solemn ceremonies, but back of it all ago the druggers and the drug-god, the former representing capitalism and the latter its victims. Keep sober. A nationalist drunk, like "pi*« likker", profit» the other follow, not jwl —The New Loader.