LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 44.
Vtorik S. Močnika.
18&1.
»Ljubljanski časnikizhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predplačujc so začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vratlni tlel.
Gospod minister notrajnih opravil je z viso-cim razpisani od 20. t. m. pod št. 10,533 c. kr. deržavn. pravdn. namestnika Dr. Ernesta žlahtn. Lelimana za sodniškiga odbornika pri c. k. deželni komisiji za oprostenje zemljiš na Krajnskim, in c. k. deržav. pravd, namestnika Aleksandra Strangfeld za tega odbornika namestnika z pristavkam izvolil, de ostaneta oba tudi v dozdajnim uradu kot nadzornika (in-spoktorja) imenovane komisije.
Od predsedništva c. kr. komisije za oprostenje zemljiš.
Ljubljana 28. maja 1851.
Danes bo XXIII. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan.
Ljubljana 30. maja 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
30. maja 1851 je bil XXIII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan , ki zapopade :
Cesarski patent 11. Aprila 1851, s kterim se izdajo odločbe zastran odveznega ali od-škodnega zaloga (fonda), ki se za izplačanje kapitala odškodnine in za medčasno dajanje obresti (prihodkov) od odškodnih kapitalov za odrajtovila po zemljiški odvezi odpravljene ustanovi, in od 1. Novembra 1851 svojo djav-nost pričeti ima. — Okoljni ukaz c. k. štajar-sko-ilirskega denarstvenega deželnega vodstva 11. Aprila 1851. Prostost davšine žirov ali odstopnih listov, ki so na nakazili avstr. pr. narodne banke pisani. — Okoljni ukaz c. k. štajarsko- ilirskega denarstvenega deželnega vodstva 11. Aprila 1851, zastran razločkav dolžnosti davšine odrajtovati od sodnih izročb in druzih o zapušinski obravnavi prepodanih uložb , doklad in prepisov rubrik, če je kdo pred umeri, ko je ta postava moč zadobila.— Razglas c. k. kr. dež. poglavarstva 28. Aprila 1851. Za vojaške zakone II. baže je treba dovoljenja pristojnske županije.
28. maja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XL. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 132. Razpis ministerstva kupčije od 1. februarje 1851, zadevajoč dvignenje franki-ranja pisem med Avstrijo in poljskem kraljestvom.
Št. 133. Razpis ministra kupčije od 3. februarja 1851, zadevajoč prostost poštnine središnega vrada za ogledovanje svobodnega brodarenja na Padu.
Št. 134. Ukaz ministerstva uka in bogočastja od 29. aprila 1851, zadevajoč seme-stralna spraševanja privatnih učeneov na gim-naziu.
Št. 135. Razpis ministerstva kupčije od 10. maja 1851, s kterim se razglazi, da se ima po najvišji odločbi od 19. aprila 1851 kilen-sko bandero v avstrijanskih pristaniščih za poprijaznjeno imeti.
Št. 136. Razpis ministerstva kupčije od 17. maja 1851, glede naprave opravilnih vodstev na c. k. deržavnih železnicah in sicer v Pragi, Peštu in Gradcu.
Št. 137. Cesarski ukaz od 19. maja 1851, glede rabe §. 34 nove sodniške vstave od 14. junija 1849.
Št. 138. Cesarski ukaz od 19. maja 1851, s kterim se dvigne obstoječa postavna nared-ba, da je sodnik, ki je s stranko ali nje zastopnikom v pogodbenih razmerah najema ali dražbe, izjet izpeljave sodniškega opravila v deržavljanskih pravnih zadevah te stranke.
Št. 139. Cesarski ukaz od 20. maja 1851, glede ravnanja pri odločbi začasne kazni za tiste hudodelnike, kterim se kazen odpusti, ktero so jim porotne sodbe naložile.
►St. 140. Razpis ministerstva nolrajnih oprav od 22. maja 1851, po kterem se vojaškim odstopnikom, ki stopijo v c. k. deželno žan-darmerijo perva vložitev iz svojega (št. 68 organske postave za žandarmerijo, deržavni zakonik št. XII.) odpusti.
Št. 141. Cesarski ukaz od 23. maja 1851 po kterem se ravnanje na predloge posebnega polajšanja po porotnih sodbah spoznanih kazen vredi.
Št. 142. Razpis ministerstev notrajnih oprav, vojaštva in denarstva od 25. maja 1851, glede vredenja občin v tri odločene razrede po 28. najvišjega poterjenega predpisa o vkvar-tirovanju vojakov od 15. maja t. I. za pode-Ijenje izbe za častnika na potih.
Št. 143. Razpis ministerstev notrajnih oprav, vojaštva in denarstva od 25. maja 1851 za začasno preskerbovanjc vojakov na potih.
Dunaj 27. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Danes se bo XXIV. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdal in razposlal,kizapopade: Št. 110. Razglas c. k. kr. dež. poglavarstva 23. maja 1851. Izpisanje od nj. veličastva z najvišjim sklepom, 19. marca 1851 dovoljene naklade na vse neposrednje davke v poravnanje stroškov za vkvartirovanje žandarmerije, za zdravstvo in delavšnico v upravnim letu 1851.
V Ljubljani 3. junija 1851. Od c. k. vredništva deželnega zakonika za krajnsko kronovino.
Austrijansko cesarstvo.
Terst. Kupčijska in obertnijska zbornica za mesto Terst bo te dni v življenje stopila. Nje načert je že minister kupčije poterdil.
Krajnska.
„Novice" pišejo: »Ravno ko sim skrinjo po
Tebi*) poslanih reči prejel — piše g. Pire — je bila moja hiša polna šolarčkov pa tudi od-rašenih otročjih Indijanov, ki so berž kaj imeti hotli od tega, kar si mi poslal. Sosebno so hrepeneli po ličnih tablicah s podobami. Sadne peške, ki si mi jih poslal, so mojo staro lju-bezin do sadjoreje, kteri sim se mogel zavolj obilnih misijonskih opravkov skoraj popolnama odpovedati, iznoviga obudile. Vse peške sim berž v zemljo na vert zakopal pod 5 čevljev globoki sneg, da jih bom na spomlad berž na vert vsejal. Nadjam se, da mi bo to spomlad za vertne opravila kaj več časa ostajalo, kakor sicer, ker mi je moj škof duhovnih pomočnikov obljubil, da mi bojo zavolj moje starosti, ki že pripomoči potrebuje, misijonske dela polajšali. — Drevesa, ki sim jih tukaj že sam izredil, mi donašajo že precej sadja
—	ali veči del nezreliga mi drugi zobje po-zobljejo, kar se bo tako dolgo godilo, dokler bo sadje tukaj še bela vrana. Breskva in drugo žlahtno sadje ne dozoruje tukaj dobro zavolj silniga mraza. Moje gospodarstvo obstoji le iz 2 kravic in obilo kuretine: s poljem se nisim mogel sam dosihmal veliko pečati. Ali polje mojih Indijanov se od leta do leto bolj razširjuje, in vsako leto veliko poljskih pridelkov donaša. Boljši stan mojih Indijanov pa je vzrok, da je verska iskrenost nekoliko bolj mlačna postala in da se razvade Evro-pejcov med njimi širijo. Poslednjo nedeljo sim vunder zopet veselje doživel, da je prišel iz daljniga Menominskiga naroda — 200 milj delječ en ajdovsk mladeneč k meni, da sim ga kerstil. Scer sim prav zadovolin, ako le vse tiste sv. katolški veri ohranim, ktere sini ji skozi toliko let pridobil. — Grozno merzlo zraven tega pa vundar zlo spremenljivo vreme letašnje zime napravlja tukaj mnogo prisadnih bolezin, ktere s homeopatiko srečno ozdrav-ljam , kar mi serca mojih Inoijanov močno na-klonjuje. Pred 5 leti sim vsim svojim bližnjim lndijanam koze stavil in jih tako hude kožne kuge rešil, ktera jih je scer zlo morila, po belih Evropejcih tu sem zanešena. Sedaj me moji Indijani, prepričani dobrote stavljenih koz, vedno prosijo, da bi jim koze cepil
—	ali dobre vcepnine (Impfstoff) mi manjka. Morebiti mi zamoreš ti, dragi prijatel! ka-košne iz Ivrajnskiga poslati. — Scer ti zamo-rem z veseljem naznaniti, da sim, čeravno se mi že nadloga starosti napovedujejo, vedno zdrav, in da tukaj med svojimi prostimi Indijani prav zadovoljin živim. Ravno to tudi tebi, dragi prijatel! iz serca želim, kakor celi domovini vse dobro" i. t. d.
(Novice.)
Koroško.
U cestnih zadevah so bile na Koroškem do-sada čvetere misli: eni hočejo občno popravo vsih cest, drugi da naj se Ljubel preverta, tretji želijo brodarstvo po Dravi, četerti železnico. Kar so prebrisani moži prerokovali, da je te razdor pervi in naj boljši pot od vsih teh imenovanih reči nobene ne doseči, se je
*) Gospodu Šmidu iz Šiška.
res polerdilo. Ravno je prišlo od ministerstva, da deržavna denarnica ni u stanu, ne Drave za brodarstvo poravnati, pa ne tudi železnice staviti. Tako nesloga tlači pri vsih rečih in zadevah, tudi pri narodskih; zato brati Slovenci! nenekteri Gajčico drugi Bohoričico,— ne nekteri nove, drugi stare oblike: vsi složno in bratovsko! —
*	Dobro še vemo, daje gosp: dr. Ivan Klee-mann naj pervi v Celovcu očitno rekel, da slovenski jezik mora za vse rodjene Slovence postati obligatni predmet. Kar se je tudi — bodi Bogu, in vsim, ki so k temu pomagali, hvala in slava! — res zgodilo. Prosimo i tudi upamo, da gosp. dr. Kleemann tudi tainej pri ministerstvu — na tako imenilnej stopnji — Slovencev ne bode pozabil. Mesto gosp. dr. Kleemanna pride za uda deželne šolske ob-lastnije, in za začasnega gimnazialnega ogleda na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem — vodja Mariborskega gimnazija, gosp. Miroslav Rigler. Po licu tega gospoda ne poznamo,— ali kar nam časopisi, prijatelski listi, in njegovi znanci od gosp. Riegler-ja povedo, je tako veselo, da se smemo mi Slovenci od tega novega inšpektorja vsemu dobremu nadati. Gosp: Riegler je sicer rojen Nemec ali vi-sokučenin pravičen mož, iskreni prijatel Slovencev. Za to naj doni slava gospodu grofu Thun-u!	(Bčela.)
Istrija.
V občini Belaj, pri Paznu, je 22. maja bral brata s hudobnim namenom umoril.
Oba brata Tomazo in Antonio Určič sta se od otročjih nog vedno prepirala in kavsala; Antona, mlajšega so žandarji zavolj tacega prepira v Pazen peljali in zaperli; ko spet domu pride, sklene starši brat gaspotaspra viti. Anton pride 22. maja, zvečer ob sedmih s senom na herbtu z polja; naenkrat ga Tomaž napade in ustreli, da se zgrudi. Ko mo-rivec vidi, da rana ni smertna, ječečega brala z besedami: „Se nimaš dosti?" s samokresom kterega je pri sebi imel, v persi ustreli.
Anton Určič je še tako dolgo živel, da je morivca naznanil, kterega so že zjeli in sodništvu izročili.
Štajarska.
Na Semeringu dela zdaj 13,000 ljudi na železnici!
Horvaška.
„Agramer Ztg." piše, da se bo začela železnica od Zidanega mosta v Zagreb te dni delati.
Ministerstvo kupčije je v ti namen 3 milijone goldinarjev dovolilo. Zagrebški kolodvor bo stal pri Černomercu.
*	Stanko Vraz, ki je za jetiko umeri, je bil rojen Šlajarc, še le 40 let star. K pokopališču ga je spremila neizmerna množica z baklami. Njegova naj imenitniša dela so „Djulabie", „Gusle i tambura." Na njegovem grobu je gospod Berlič govoril, ki jc na njegovo literarno življenje lepo opomnil. Stanko Vraz je bil izurjen v vsih slavenskih in drugih imenitnih evropejskih jezikih; zapustil je še precej nenatisnjenih del, ktere je ilirska matica sprejela.
*	Na dalmatinski cesti med Mali-Halan in Obrovacem so 27. maja poštni voz zropali; roparjev je bilo 22, ki so iz zatišča na voz streljali. Žandar, ki je s pošto šel, je mer-tev obležal, drugi je bil ranjen, kondukteur je skočil z ceste čez škarpo in se je na tako vižo rešil. Bilo je ravno opoldne; poštni voz z vsim, kar je bilo v njem, so roparji vzeli, pa več ni bilo v njem kakor kakih 500 goldinarjev, malo popred je šel poštni voz po tej cesti, ki je kakih 100,000 saboj peljal.
*	1. t. m. je bil v Zagrebu velki zbor društva „za jugoslavensko povestnico". »Narodne
novine" omenijo, ko ti zbor napovedo, da se ho v mnogih velevažnih rečih v zboru govorilo in toraj povabijo , da naj mnogo prijatlov društva k zboru pride.
** „Narodne novine" naznanijo, da bo na Hervaškem skoro finančna straža v življenje stopila in za obderžanje mira in večje varnosti redarstvena straža za mesto Zagreb in nje govo okolico.
Avstrijanska.
Ministerstvo uka je ukazalo, da ima vedno k spraševanjem v ljudstih šolah vradnik zadevajoče politiške okrajne gosposke priti.
*	Šolski predstojniki se dobili naročilo, ministerstvu uka potrebne vravnave šolskih zadev svetovati, da se bodo zainogle pretresli.
*	Poveljniki raznih avstrijanskili vojaških oddelkov so se v Olumucu zbrali.
*	Novi minister Baumgartner je že začel nove opravila opravljati. Glasno je izrekel, da se bo poti deržal kakor njegov sprednik. Bruck se bo čez 14 dni v London podal k obertniški razstavi in se potem v Terstu vselil.
*	„Wiener Ztg." prinese pregled vsih deržavnih dohodkov in stroškov poslednjih šest let.
Vsih deržavnih dohodkov je bilo in sicer:
v letu rednih	nerednih
1845	160,566,323 gld. — — gld.
1846	164,236,758 „ — — „
1847	161,738,181 „ — - „
1848	121,819,625 „ — — „
1849	145,189,534 „ 4,427,588 „
1850	177,288,466 „ 14,007,991 „
Vsih deržavnih stroškov je bilo in sicer:
v letu rednih	nerednih
1845	151,370,510 gld. 21,889,071 gld
1846	157,055,913 „ 23,057,972 „
1847	158,969,991 „ 50,171,510 „
1848	147,978,573 ,. 38,700,319 „
1849	158,646,093 „ 430,821,955 „
1850	176,304.722 „ 92,153,358 „
Toraj se Je dolga storilo
v letu	gold.
1845 za 12,693,258 • 1846 „ 15,877,127
1847	„ 47,403,350
1848	„ 64,859,861
1849	„ 139,850,916
1850	„ 77,161,623
Tedaj skupej za 357,846,135 gold.
*	Novo izvoljeni minister kupčije, obertnije in javnih stavb je zvoljen za predsednika c. k. znanstvene akademije.
*	Ministerstvo uka je šolskemu svetovavcu požunskega okroga slovaške šolske knjige v pretres poslalo, da jih bo pripravne storil za drugi natis.
*	Vredništvo „Videnskega dennika" in Vesne" je po odstopu gospopa Votka, gospod Jreček „prevzel."
® O novem ministru, gospodu Baumgartneiju piše „Vidensky dennik": Vitez Baunigartner jc na južnem Češkem rojen, Nemec po rodu. Bil je profesor fizike v Olumucu in potem na Dunaju, kjer je izverstno učno knjigo spisal, po kterej so na Avstrijanskem sploh učili. Potem je bil zvoljen za vodja c. k. fabrike, v kterej porcelan delajo. V letu 1848 je bil kratek čas minister javnih opravil in mesca oktobra je bil oddelkni vodja ministerstva kupčije. Ko se je deržavno svelovavstvo sosta-vljajo, je bil med pervimi k tej časti poklican.
*	Misionar, dr. Knoblecher je te dni Dunaj zapustil. 16. duhovnov se je oglasilo, ki hočejo z njim iti, al on jih je za zdaj le polovico zamogel saboj vzeti. 12 oseb ga na popotovanju spremljuje.
*	Gospod Teodor od Karajan je bil v c. k. akademii znanstev na Dunaju 28. maja za namestnika predsednika zvoljen.
Ceska.
20. maja je imelo društvo „českego muze-uma" velki zbor. Knjižnica društva šteje zdaj 26,526 tiskanih knjig in 1162 rokopisov. Dohodki društva so znesli poslednje leto 46,541 goldinarjev.
® Bakunina, od kterega se je slišalo, da je bil na Rusko poslan, so le v Krakovo peljali, od kodar ga bodo vterdnjavo Munkač poslali.
Moravska.
Pruski kralj ne bo prišel v Olumuc k posvetovanju, pa saksonski in bavarski kralj bi znala se tje podali. Govori se tudi, da se bo po tem na Dunaju kneški shod pričel in lam vse sklepe Oluinuške popolnoma doveršil.
*	V Olumuc je prišlo te dni 86 avstrijanskih generalov.
*	V „Moravske nov." se piše, da krog Proz-nica, Premišlovica itd. kolera hudo razsaja. Samo v Premislovicu je v malo dneh 65 oseb za kolero umerlo.
*	Njegovo veličanstvo, ruski car je prišel 28. maja pol šestih popoldne v Olumuc.
Austrijanski car je visocega gosta na kolodvoru sprejel.
Koj po prihodu mu je cesar predstavil avstrijanske generale.
Ogerska.
Iz Nyiregyhace se piše, da je ondi 10. maja tako toča šla, daje več otrok potolkla, da so cele tedne ležali.
Slovaška.
Novo izvoljeni škof Banske Bistrice, Mojzes je za vsako spisano slovaško knjigo za šole 100 goldinarjev obljubil podariti.
Serbsko.
Žito v Banatu prav lepo sloji. Ako Bog da, bo žita na kupe.
Galicia.
„Vidensky dennik" naznani geslo novega pro-roka iz Galicie, kterega so popred za šuntarja naznanili. Glasi se takole: „Dolžni smo se ljubiti in eden druzega bratovsko podperati* Žganja ne pite, ker škodje zdravju in je vzrok prestopkov. Z gospodi in vradniki se ne prepirajte, ker to ne rodi nič dobrega. Jaz moram vam resnico govoriti. Ako bi molčil, bi ne mogel miren biti, in zavolj tega moram neprestano k vam govoriti in na terge in od kraja do kraja hodili, da vas podučim. Ako bi bil tudi zavolj tega terpinčen ali celo umorjen, govoriti vendar le morem; ker to mi no-trajni glas zapove. Takih prorokov, ki ljudi k dobri volji, k delu in bratoljublju opominjajo, je sedem in sicer raznih stanov in na raznih krajih. Pridemo včasih skupej in se koj spoznamo. Ljudje se nam smejajo, nas sovražijo in za norce imajo, in to zavolj resnice, o kterej govorimo. Kar zadene javne zadeve, se bodo le takrat poboljšale, ko se bodo ljudje poboljšali in eden druzega ljubili."
Tuje dežele. Bosna.
Hercegovina je od Bosne ločena; Izmael paša je za deželnega poglavarja postavljen.
*	Iz Bosne se piše 23. maja v Reichsztg. sledeče:
Že dolgo nisim zamogel iz te vboge dežele vam pisati. Med tem so obmolknuli topovi,in vstaja je bila srečno v blagor nemohamedanskih prebivavcev zaterta. Do zdaj je Krajna skorej v vsih vstajali zoper nekdajne vezirje zmagala, toraj si zamorete misliti, kako so Turki pobili, da jim je ta poslednja vesolna vstaja spodletela in da jih Omer paša zdaj ostro kaznuje. Veliko število — okrog 500 — bosni-ško-mahomedanskih aristokratov vidimo zdaj
vsak dan v Travniku oklenjenih naj ležavniša dela opravljati, kakor: kopati, kamnje nositi itd. Njih nekdajni pogum jim je za zdaj vpade! , se bi pa kmalo spet pokazal, ako bi se priložnost našla, stare predpravice in navade spet vpeljati. Takih priložnost pa na Turškem nikdar ne manjka. Če je tudi Omer paša punt vdušil, se bodo pri civilni vravnavi v Bosni in na celem Turškem nezmagljivi zoper-stavki pokazali. Sled se že zdaj jasno kaže. Starodavni značaji, navade in šege se tukaj skor ne zamorejo zatreti, ker Turki za poprave nikakor niso, vradniki so stari vladni osnovi zvesti, delajo svojoglavno in se dajo podkupiti. Tako so Turki harač (davek od oseb) , akoravno se je to vnovič povsod prepovedalo, pobirali namesti da bi bili to dušni pastirji storili, kakor je vlada zapovedala. Mitniki col po svoji volji pobirajo in plačilnih listov ne odrajtujejo. Vsak vradnik le na to gleda, kako bi za svojo mošnjo skerbel; za blagor dežele vradnikom ni mar, in tako ostanemo pri starem. Starokopitna stranka ima pa v Carigradu, kakor po celem carstvu še vedno mnogo zastopnikov in prijatlov. Za vpeljavo transimata se zdaj vse stori, pa pomanjkanje volje in stanovitnosti bo marljivost kmalo ohladilo.
Nagli sklep v Carigradu storjen loči spet Hercegovino od Bosne in Izmael paša iz Pri-zrena pride v Mostar na mesto Ali pašata Stolčeviča za vezirja. To ravnanje ni bilo koristno, ker mnogo več denarja potrosi in predstvo se nobeno nikjer ne pokaže.
Omer paša je zdaj v Travniku, kjer stoji, glavna armada, on se pripravlja, kakor se sploh govori, zoper Černogorce se dvignuti, to deželo zopet Turkom podvreči, če se bo pa to lahko zgodilo se, praša. Iver se Seraskier zavolj mnogih opravil ne more sam v Sarajevo podati, je poklical vezirja Hairedin pašata s celim svetovavstvom za nekaj časa v Travnik, ker niso le računi, ki se imajo storiti, in vradniki izvoliti, ampak tudi manj zadolženi vjeti, ktere niso v Carigrad poslali, bodo tukaj svojo sodbo zaslišali. Travnik je zdaj prenapolnjen z ljudmi, komaj in le sila revno stanje se dobi. To mesto se podera, akoravno so do zdaj vezirji v njem stanovali, s Sara-jevim se ne more nikakor meriti, tudi je poleti nezdravo, kjer je zaperto in neznažno. Pravijo, da bodo zopet vezirji v njem stanovali, akoravno je bilo pred nekterimi mesci pravo glavno mesto, Sarajevo, po posebnem fer-manu za to odločeno. Tega je gotovo starokopitna stranka mnogo kriva, ker še pod po-prejšno vlado so Turki vezirja vedno v Travniku obderžati znali, da je mogočno in veliko mesto Sarajevo nezaderžano svoje naklepe izpeljati zamoglo.
Omer pašatu ki bi zlo, kterega na Turškem vidi, v korenini zaterl, akoravno ima veliko moč, vendar nezmagljivi zoperstavki pot ove-rajo, vravnavo prav v življenje vpeljati, on dobro vidi, da je pravi napredek nemogoča stvar in vsak dan se bolj pripriča, da so mu celo prijatli nezvesti. Ako tudi upamo, da tukaj popravami pot pripravljamo, se vendar kmalo pokaže, da smo v zmoti.
Kjer se celo javno življenje na Koran in njega velike razvade upera, se tudi od poprav ne more govoriti, staro poslopje se mora z dnu podreti, in novo na novej podlagi postaviti.
Černagora.
Iz hercegovinske meje se piše sledeče o zadevah Banjanov, Grahovljanov in Černogorcev.
Meniha Teodozia Mickoviča je Hairedin paša v Banjani poslal, da bi zastale davke pri on-dašnjih prebivavcih pobral, kar se je v Ban-janim brez upora zgodilo. Kaj da se bode v Grahovem zgodilo, se ne ve, kjer vojvoda
Iskalograd, kjer se je že popred Turkom branil, vterduje. V Černigori lijejo krogle in smodnik pripravljajo. Sicer je pa vse mirno
Nemška.
V	„Czas" se piše, da se ho na reki Renu vojaški oddelk, obstoječ iz avstrijanskih, pruskih in drugih vojakov nemške zveze postavil, ki bo pripravljen, ako bi se na Francoskem kaj pripetilo, na noge stopiti.
*	„Pr. Z." poterdi vradno srečno porazum-Ijenje pruske z rusko vlado, in naznani, da shod v Varšavi ne žuga vstavnemu napredku Prusije in da ne gre se zoper Francosko zje-diniti, da bi se z oboroženo roko republika zaterla.
*	Na Pruskem se govori, da se bo pruska vlada spet pomnožila in da se bo vojaški oddelk, ki bo obstal iz 120,000 vojakov na mejo Schweize postavil, h kteremu oddelku bo dala Porusija 36,000 vojakov. „Preuss. Zeitg." pravi, da na teh govoricahni celo nič resnice
Francoska.
„Oest. Corr." piše. Previdnost ne bo in ne more dovoliti, da bi se človeštvo še enkrat v globočini potreslo, in mi sicer pervih dogodb na Francoskem ne pričakujemo brez skerbi, pa pogum nam ni upadel.
*	Girardin je v francoskem narodnem zboru obetal, da boj po mestnih ulicah ne bode zaostal, ako pride republika v nevarnost.
*	Predsednik republike je naznanil, da ga okoljšine silijo, armade ne pomanjšati.
*	Na Francoskem je vse vedno bolj za republiko vneto in predsednik ima vedno manj sočutja, clo pri vojakih, akoravno jih vedno gostuje.
*	V narodnem zboru na Francoskem se silno pripirajo. 24. maja je o postavi oboroženja deržavljanov velik vihar vstal med raznimi strankami.
*	Na Francoskem se dan na dan bolj hude znamnjaprikazujejo; gotovo je,dase jeskriv-no društvo vstanovilo, kterega naloga je, vojake moriti (to se tudi na Laškem vidi). Mo-rivec v Chalonu je pred smertjo še enkrat ru-deči republiki „živio" zavpil. — Predsednik republike se je 2 uri z Lamartinom pogovarjal; hudo znamnje. — Delavci so se začeli puntati in svoje gospode ropati. Beguni v Londonu marljivo po pismih k puntu opominjajo. Iz Pariza se jim odgovarja, poterpite, bratje, poterpite, dogodbe se bolj naglo motajo, kakor menite. V treh mescih vas tukaj pričakujemo. Mazzini se za laške dežele trudi in zavolj tega se bo v Rimu posadka pomnožila. Glavarji italianske propagande so nanaglama Marseile zapustili in se v Genuo podali. — Predsednik republike se meni zoper volitno postavo dvignuti.
Laška.
Vojaški minister Piemonta naznani, da potrebuje ob času mira 45,000, ob času vojske pa 90,000 vojakov.
*	Bavarski kralj je njegovo svetost, papeža obiskal. Po mestu Rimu močne patrole hodijo. Več oseb je bilo ranjenih, od koga, se ne ve. Sumljive hiše se preiskujejo, v njih je mnogo orožja.
*	Sicilia je edina dežela na svetu, ki v razstavo v London celo nič ni poslala; tudi izNe-apla je sila malo ali clo nič tje prišlo.
*	Iz Piemonta pravijo novice, da se povsod novim velikim davkom ustavljalo. V okraju Bizza je vse napeto.
Angleška.
V	angleški razstavi je demant, naj večji na svetu, ki je 20 milj. goldinarjev vredin. Angli-čani so ga v Indii v boju uplenili. Zavolj posestva tega demanta so v Indii večkrat vojske vstale. Da ga ne more nobeden v raz-
stavi ukrasti, leži v odpertej omari, ki se pa naglo zapre, ako bi se kdo te omare le količkaj dotaknul in na tako vižo je dobro zva-rovan.
*	Mestno svetovavstvo Londona je sklenilo lord Palmerstona prositi, da naj se z vso močjo potegne za osvobodenje Košuta in njegovih tovaršev.
*	V „Triester Ztg." se piše iz Malte, da misli angleško brodovje v Malti ostati, da se dogodbe, ki imajo na Francoskem ostati, razrešijo.
Portugalska.
Saldanhata so 12. maja v Lizaboni pričakovali, kamor je razglas poslal, v kterem pravi, da ima kraljica ostati, vstava se prenarediti, volitve biti v resnici svobodne.
*	Dekret, s kterim je bil portugalski kralj višjega vojaškega poveljstva odvezan, se glasi: Previsoki in premogočni gospod Ferdinando, kralj portugalski, vojvoda Sachsen-Koburg-Gotha, verhvojvoda, general in oblastnik armade, moj preljubi, prečasteni in predragiso-prug. Jaz, Dona Maria, kraljica portugalska itd. se priklonem pred Vašim veličanstvom, kakor pred osebo, ktero naj bolj ljubim in častim. Prošnji, ktero ste mi predložili, se udam in Vas odvežein višjega poveljstva armade, ktero sim skerbi Vašega veličanstva po dekretu od 17. oktobra 1846 izročila. Previsoki in premogočni vojvodjevič in gospod Don Ferdinando, kralj portugalski, vojvoda Sachsen-Koburg-Gotha, moj preljubi, prečasteni in predragi soprug, naj nebesa svitlo osebo Vašega veličanstva v svoje varstvo sprejmejo. Maria.
*	Portugalski kralj je svoje kraljestvo zapustil in se na svoj dom podal, da ne bo vidil Saldanhata v Lizabono priti. (Pozneje novice tega ne poterdijo).
*	Telegrafiško naznanilo poroči, da je Saldanha v Lizabono prišel, kjer gaje ljudstvo s slavjem sprejelo.
*	Saldanha je ministerski predsednik, Per-tema minister notrajnih oprav, Lopec sodništva, Manzini denarstva, Artegius zunajnih zadev.
*	V Lizaboni sta kraljica in kralj z ljudstvom vred Saldanhata lepo sprejela. Njegovo geslo je: Pravica, svoboda, red in nravnost in s tem naznani prerojstvo Portugalskega.
Bukovina.
Bukovina ima 186 štirjaških mili, prebi-vavcev je imelo po popisovanju konce leta 1850 in sicer rojakov: rimskokatolčanov 32,673, gerškokatolčanov 9754, Gerkov pravoslavni 311,149, armencov 1,629: evangelčanov 6672, reformiranih 574, lipovancev 2110; judov 14,618. Skupej 379,179, med temi je ženskih 190,689. Tujcev iz notrajne deržave je bilo 6,154, iz zunajnih deržav 95; tedaj vsih skupej 385,428. Po narodnosti so Nemci, Romani, Rusini in judi. Politiška razdelitev dežele obstoji iz deželnega poglavarstva, 6 deželnih okrajnih poglavarstev, 292 samostojnih občin. Vojaška okroga sta dva.
Turška Serbska.
Časopis „Vojvodjanka" ki je bil zavolj tega na Serbskem zatert, ker je obrekovavstvo ne-cega Karasinia zoper Deszia razodel, sme spet na Serbsko, Karasinia so pa, ko se je na tako vižo njegovo obrekovavstvo zvedilo, iz Serbskega zapodili.
Amerika.
V Ameriko se vedno bolj Evropejci preseljujejo. V pervih štirih mescih lanskega leta je prišlo iz Evrope 36,556 oseb v Nevv-Jork, letaš pa v pervih štirih mescih 66,713.
U P a.
Brez nehanja biješ Vence groba viješ Ura nam iz dni! Le uhajaj ura, Kar rodi natura Vse enkrat mini.
Berž ko smo rojeni, Notri v grob zeleni Z nami si ves čas. Leta so minula, Roža se osula, Ti si še pri nas.
Spremljaš naša dela, Britka i vesela; Spremiš jih v pokop ! Kadar nam veselje Serca spolni želje Ti ga pahneš v grob.
Ako serce poka, Tvoja terda roka Bije brez miru. Serca slast i rane Tebi so neznane, Nimaš tu domu.
Kmetu up naj bolji Ti končaš na polji, Ko zbudiš vihar. Kadar ploha suje Upa nag zdihuje Te roti čolnar.
Kdor se v siji spozabi, Tvoja roka zgrabi Ga brez milosti! Tvojim se udarjeni Revežem cesarjem Vstavljat' ni moči.
Grehe, hudobijo, Ki zaperti spijo
V	skritem dnu serca, Vse o svojim časi Jezik tvoj razglasi, Vse na znanje da.
Tvoja pesem kliče Iz grobov merliče, Tvoja pesem spet Čemi grob zapahne, Kadar jutro dahne,
V	zori plava svet.
Brez nehanja biješ Vence groba viješ, Ura nam iz dni! Kmalo boš odbila
V	hladno perst spremila Naše boš kosti.
Bila boš nad nami, Ali gluho v jami Večno bo uho ! Ko boš zadnjič bila Zopet poročila
Z duhom boš telo.	—•—
Nestor, pervi ruski letopisec.
Nestor, oče ruske dogodivščine je živel na koncu jednajstega in na začetku dvanajstega stoletja, in sicer kot mnih v Peščerskem *) samostanu v Kievi.
Gotovo je, da so Rusi tisti čas drugim narodom zavolj svoje hrabrosti in zmag nad svojimi neprijatelji že poznani in od njih veliko spoštovani bili. Pa pri vsim tem so ruske dogodbe tujcem skorej nepoznane ostale. Kar so namreč bizantinski, nemški i francoski zgo-dopisci od njih pisali, je bilo kratko in sila nerazumljivo.
Zatoraj se moramo veseliti, da jednega do mačega letopisca poznamo. On počenja svojo dogodivščino od začetka ruskih knezovin. Ravno v tem se razlikuje od poljskih, švedskih in islandskih zgodopiscev, ki so zgodbe tisuč i še več let pred njimi smelo popisovali, ako
ravno so komej to dobro vedeti mogli, kar se je nedavno pred njimi zgodilo. Zatorej so začetki njihovih dogodivščin menj verjetni i smešni. Takega kej pa pri Nestoru ne najdemo.
Njegovi učenosti se imamo zahvaliti, daje starejsa ruska dogodivščina bolj verjetna i jasna ko vse povestince ostalih narodov severnih.
Njegov letopis so Rusi vselej visoko spoštovali. To se iz tega vidi, ker nekteri cerkveni spisi od njega s hvalo govorijo i ker je življenje tega letopisca 11 pateriku slavnih možev pečerskega monastira kakor tudi v življenji svetnikov popisano.
Življenje tega, večne slave vrednega moža nam ni tako poznano, kakor bi želeli.
Občno se misli, da se je okoli leta 1056 v Reeleozerji rodil. Ko je bil 17 let star, je kakor sani piše, v samostan stopil, kjer je čez 40 let živel.
On počenja svoj letopis od leta 858.
Vse kar pripoveduje, popisuje po stopu (redu) let. Od 1. 879' popisuje vse obširnejši i piše tako točno in določno, da se lehko vidi, da on ni samo po ustnih pripovestih pisal , ampak da se je pri spisovanji svojega letopisa tudi drugih verjetnih knjig i napisov posluževal.
Zatorej pa je Nestor zavolj verjetnosti, ob-širnosti in starobilosti naj pervi med vsimi drugimi slovenskimi letopisci.
(Poleg Lumira.) (Bčela).
Rodoljubi.
Igra v treh djanjih iz češkega.
(Konec.)
Dvanajsti nastop.
Dragotin. Franc e. Škander. Prejšnji.
Jr. Očika, vojaki idejo (gredo).
Vojaki, in jih je na moč veliko.
Ne kričita, fanta, sicer korobač vza-
*) Pečera ali peščera votlina, podzemeljska hodba. Pečerski samostan je tedaj toliko ko samostan s katakombami.
Dr
F
Herl mem.
Dom. Sta to vaša otroka ?
Rerl. Sta, blagorodni gospod; naj starši pa stoji pred neprijateljem.
Dom. To je lepo —
Herl. On je šel sam.
Dom. Tim veči zasluga za-nj
Rerl. Postavite (vstopite) se, fanti. Tu poglejte, blagorodni gospod, kako to stoji kakor piščali v orglah. Pri moji veri, ko bi bili veliki, morali bi vsi pred neprijatla. Ko dora-stejo temu tako ne uidejo. Jaz sem jim dal vže tudi koj pri kerstu te imena, ktere imajo v izgled zmiram pred sebo imeti.
Dom. In kake so te imena?
Herl. Naj staršemu je ime Jožef. Ime tistega slavnega vladarja, kteri z pameti Slovencov nikdar ne zide in kteriga tudi prihodni veki vedno velikiga imenovali bodo.
Dom. In tale?
Herl. Dragotin (Kari).
Dom. To ime je nosil Cesar rimski in kralj Češki, oče svoje domovine.
Beri. Tu imate, blagorodni gospod, Frančiška.
Dom. O našem dobrotljivim vladarju ni treba nič govoriti; njega slava bode večno cvetla.
Ste-li pa tudi prepričani, da imajo serce k vojaškemu stanu? Beri- Le poprašajte jih. Dom. (praša Dragotina) Kaj pa bodeš? Dr. Jaz bi bil nar rajši vojak, da bi le mero imel. Dom. Počakaj, tudi to bode — In ti ? Fr. Jaz se znam boriti; svojega brata koj veržem, desiravno je veči. Jaz ne bodem nič druzega, kot vojak; toda na konju.
Dom. Za to je še dosti časa. (prime Skandra za roko) Ti morda nečeš biti vojak? Ti si še maj h in. —
Beri. (se je veselil, da otroci tako odgovarjajo) Le prašajte ga.
Dom. Kaj pa ti hočeš biti?
Škand. General.
Dom. Koj general? — Kaj skodije! Kako pa ti pravijo ?
Škand. škander.
Dom. (si nekaj zaznamuje v pismenci) Z vsih otrok bodo enkrat dobri vojaki, ker imajo vže v nežni starosti junaške misli. Jaz sam bom za to poskerbel, in oznanim vaše domo- in rodoljubje pri dvoru.
En kmet. (pride) Je vže prepreženo. Dom. Prav. Z Bogom mili ljudje! Jaz hitim s svojim oznanilom. Ohranite to ljubav do svojega vladarja; pod njegovim varstvom ste na svetu naj srečniši. (odide) Vsi. Bog vas spremljaj, blagorodni gospod! Beri. (sa ide pospremit). Miki. Slava, slava dvoru Avstrianskemu! Badujmo se, da ostanemo Slovenci; zakaj davno vže nas je hotel Francozki narod si podvreči, ali naša varnost (zvestoba) je veči, kakor njega zvitost.
Herl. (se verne) Otroci, hitro kadar smo tu tako skupljeni pojdemo na vert, jaz sem tam vže davno vse potrebuo pripravil za slavnost zmage. Dragotin, France, idila naprej, naj se vse naredi, kar sem ukazal. Jaz nevem, kje mi stoji glava, od veselja. Danas bodem pil, danas bodem pil! Vi ste vsi moji gosti.
Moz. Jaz tudi?
Herl. Tudi, in vsak, kdor se z nami raduje.
Moz. Jaz se radujem kakor se spodobi.
Herl. Lesen je, kdor se ne raduje; zdaja-vec, kdor Boga vroče za to slavno zmago ne zahvali. Meščani ne smejo misliti, da mi nič ne vemo. Oni bodo hiše razsvetovali, in jaz razsvetlim svoj vert; tam se bodemo vsi veselili, in s tim dokažemo, da smo verni podložni, in pravi rodoljubi, ki se za srečne imamo, da imamo tako dobrega cesarja, kteri le v naši sreči svojo lastno išče.
Vsi. To je res. (hočejo iti)
Trinajsti nastop.
Jožef, in uekoliko brambovcov.
Jož. Oče!
Marj. Za Boga moj Jožef! (ga objame)
Beri. Jožef! ravno' prav (o pravem času) prideš.
Vsi. (se k njemu drenjajo in ga pozdravljajo) Bog te sprinti! (Bog vas sprimi)!
Marj. Kje pa si se ti vzel, sin?
Jož. Jaz sem poslan v mesto po obleko.
Beri. Si bil pa vže pred neprijateljem?
Jož. Kaj pa da sem bil.
Ter. In nisi ranjen ?
Ton. Si srečno odšel?
Jož. Srečno! Jaz sem bil pri ti veliki ne-prijateljski bitvi, kjer smo štirdeset tisuč ne-prijaleljev poterli.
Beri. To me veseli! To mi moraš vse na tanjko razložiti. Zdaj pojdi z nami, mi praznujemo to novo slavno zmago. Bog je naše orožje blagoslovil, mi ga bodemo za to zahvalili. Pojdite ! (oni odidejo.)
v
Stirnjasti nastop.
(Večer.) Vert različno okinčan; po drevesih barvne lampe in svetilnice, v sredi vrata s hojami, v njih oltar na kterem presvetljena in ovenčana imena F. J. L (Kranc Jožef I.)
(V trenutku zagrome bobni in trobente in se prične godba. Deset deklic in deset fantov izide in pred oltarjem pleše. Berluzga, njegovi gosti in domači in drugi gledajo. H koncu plesa otročički obstopijo oltar in kličejo vsi:)
Živio naš naj milostljivši otec Franc Jožef I.
Zmes.
„Vidensky dennik" piše. Nidavno, kar smo naznanili, daje bil lekarju Vojtehovskemu postavljen spominek še ob času njegoviga življenja: zdaj zamoremo pristaviti, da je tilekar v Kazanu kakor profesor kitajske inmandžur-ske literature na tamošnjem vseučilišču v letu 1850 umeri.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V Terstu 31. velikiga Travna
9. 69. 64. 19. 95.
V Gradcu 24. velikiga Travna:
44. 93. §6. 59. 90.
Na Dunaju 10. velikiga Travna:
9. 95. t*. »O. 93.
Prihodno srečkanje bo v Terstu 14. in 25. Božnika v Gradcu in Dunaju pa 7. in 18. Božnika.