TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo Im obrt, Ninina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, »a V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - Plača in toži se, t IJuMjMfc - ............... Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — ieieion si., ju-ot. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. Uto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 20. maja 1933. štev. 59. Sotidach&st gutffta-dacslciU stanov Na vseh sestankih naših gospodarskih ljudi se je ponovno povdarjala zahteva, da se postavi za vso državo enoten gospodarski program, da bo že enkrat dobila naša gospodarska politika jasen dlj in določeno smer. Zlasti v času gospodarske stisike je ta zahteva po gospodarskem programu še posebej potrebna in utemeljena, ker je mogoče priti iz sedanjih težav le s skupnim delom vseh, kakor tudi stiska pritiska vse brez izjeme. Skupno in složno delo vseh pa je mogoče le, kadar velja popolna solidarnost vseh gospodarskih stanov, ker njim pripada pri reševanju gospodarske stiske pač najbolj važna vloga. Seveda pa ni te solidarnosti razumeti v tem smislu, kakor da bi čez noč pozabil vsak stan na svoje posebne interese. Ti Posebni interesi bodo slej ko prej imeli sv°jo veljavo, ne smejo pa dobiti tako velike veljave, da bi bila onemogočena solidarnost vseh stanov. Kajti ta solidarnost ima le to zahtevo, da se doseže harmonija med vsemi glavnimi zahtevami stanov, da se uravnovesijo posebna interesi posameznih stanov z ozirom na splošno korist vseh. Ta harmonija izključuje diktaturo enega stanu nad drugim in je zato najmočnejša zaščita tudi za številčno ali ma-materialno šibkejše stanove. Ne po številu in materialni moči se vsled te harmonije presojajo stanovi, temveč po njih pomenu za produkcijo, po njih vlogi v narodnem gospodarstvu. Kajti gospodarsko osamo-Svojen narod mora biti v tem položaju, da sam krij© vse svoje glavne potrebščine in zato ne more in ne sme pogrešata niti enega stanu, ki je za njegovo produktivno življenje važen. Solidarnost gospodarskih stanov pa naj ne prepreči le diktature enega gospodarskega stanu nad drugim, temveč naj obvaruje vse gospodarske stanove, da bi Padli pod diktaturo enega razreda. Solidarnost naj vsem gospodarskim stanovom poveča njih veljavo, da bodo njih zahteve čim bolj upoštevane in da se ne bo vladalo brez njih in proti njim. Solidarnost med gospodarskimi stanovi je zato za nje največja samoohranitev in kdor ruši to solidarnost, ta izpodkopuje temelje lastnega stanu. Pri nas pa imia solidarnost gospodarskih stanov še drug, ustvarjajoč pomen. Mi šele polagamo temelje za svoje gospodarsko življenje in mii šele proučujemo pota, na katere naj krene naše gospodarstvo. Ni še določeno niti, kakšna produkcija je za nas najbolj dobičkanosna, niti kje in kako 'Ireba ustvariti in gojiti to produkcijo. V Slavnem živimo še vedno tako, kakor smo živeli pred vojno, pa čeprav se je od takrat spremenilo vse na širnem svetu, še ^°lj pa pr,i nas doma. Čisto na novo bi morali urediti vse svoje gospodarstvo in natančno pregledati, če odgovarja delo v posameznih panogah našega gospodarstva še potrebam današnjega časa ali ne. 1o pa je mogoče dobro izvesti le, kadar vlada med produktivnimi stanovi soglasje, drageg? ^ enega kl,pi P™»d«kcijo Tako je industrija v veldki meri odvisna od sirovim, la jih dobiva od kmetijstva Če na primer gradimo povsodi nove fabrike bi morali gledati na to, da vsaj v mejah možnosti dobavljamo tudi sami tem fabri-kain potrebne sirovine. Kontakt med industrijo in poljedelstvom je še mnogo premajhen, da bi naša produkcija služila v r«snici vsemu narodu. Prav tako je ozek \ kontakt med trgovino in poljedelstvom, kmetijstvo mora dajati takšne pridelke, ki jih more spraviti trgovec na zunanji trg 111 na domači trg. Prav tako pa mora trgovec gledati na to, da spravi pridelke kmeta v denar in s tem uzadovoli kmetovalca, da pride do večje nakupne moči in da je njegov večji odjemalec. Pa tudi med industrijo in delavstvom ki moral biti kontakt čim ožji in čim bolj plo-donosen. Industrija mora gledati na to, da zaposli vso domačo delovno silo, delavstvo pa mora zopet podpirati industrijo, da bo ta konkurenčna, da bodo stroji mogli delati. Zaposlenost delavstva je tudi za industrijo važna in zato bi se moralo že enkrat rešiti vprašanje, če je umestno, da se z novimi stroji racionalizira delo tudi takrat, kadar povzroča to brezposelnost. Zlasiti danes, ko je vsJed silnega padca zunanje trgovine kontakt z drugimi državami nad vse omejen, bi; bilo čas, da se reši vprašanje, če morda ni za naše narodno gospodarstvo važnejše, da 90 pri počasnejšem obratovanju zaposlene vse naše delavne moči, kakor pa da sorazmerno s hitrejšim obratovanjem raste tudi vedno hitreje število brezposelnih. Tudi racionalizacija ima svoje meje, ki jih postavlja ozir do narodnega gospodarstva, a ta ozir določi pravilno samo solidarnost med produktivnimi sloji. Tok časa narekuje povsodi vedno večjo koncentracijo sil in iz te zapovedi izhaja -potreba vedno večje solidarnosti gospodarskih stanov. Zakaj koncentracija se ne vrši le zia neko gospodarsko skupino, temveč tudi za vse gospodarstvo. En stan mora podpirati drugega, produkcija enega omogočati in povečevati produkcijo drugega, da raste blagostanje vsega naroda in da se odpirajo vedno novi viri zaslužka. To je ona najvišja naloga, ki ji moramo služiti vsi in ki ji prav služijo samo oni, ki krepe zavest solidarnosti gospodarskih stanov. V interesu vse naše produkcije je ta solidarnost in začetek našega sistematičnega dela za naše gospodarsko vstajenje, ki ga je že zedinjenje omogočilo, a ki smo ga izvedli le v sila majhni meri. Kajti če bi le količkaj izkoristili vse možnosti, ki nam jih je dala narava in delavna volja našega naroda, bi neprimerno lažje preživljali sedanjo gospodarsko stisko, kakor pa jo preživljamo. A ta naš nepotrebni neuspeh je samo posledica naše mnogo premajhne solidarnosti, ker ne vidimo pred seboj interesa celote, temveč le najbližje in že čisto majhne interese. Pot v boljše čase gre samo iz zavesti solidarnosti vseh nas, zlasti pa gospodarskih in produktivnih stanov. AntvdsUo- frosp&dacrfva zapet vstaja Na ameriških borzah je zopet zavladal optimizem in kakor vse kaže, izvira ta optimizem iz realnih razlogov. Borzni krogi na Wall Streetu so se odtegnili vplivu kolebajočega dolarja in se zanimajo v prvi vrsti za gospodarske dogodke. Povsodi se pojavlja optimizem in padec v prvih mesecih t. 1. je bil v nekaj tednih že popolnoma popravljen. Kapaciteta jeklenih zavodov je dosegla predpreteklem tednu 129*2 % obsega pred enim letom in 120-8 % prejšnjega tedna, dočim je znašala že pred dvema mesecema samo 56 odstotkov. Produkcija avtomobilov je že več ko za polovico večja, kakor pa je bila v istem času lani. Tudi potrošnja električnega toka je že prekoračila stanje v lanskem letu, dočim je še pred dvema mesecema znašala le 89*4 odstotkov lanske. Prav tako je tudi napredoval promet tovornih avtomobilov na 96‘8 % lanskega. Pred 8 tedni je znašal le 76'2 odstotka. Absoluten napredek gospodarstva pa je še večji, kakor ga kažejo te številke. Tako n. pr. je lani v marcu izdelala avtomobilska industrija le 10.000 avtomobilov na teden, dočim jih izdeluje sedaj že po 50.000 in se je torej njena produkcija v dveh mesecih popetonila. Tudi jeklena produkcija je napredovala od 14 na BI odstotkov svoje kapacitete, dočim se je povečalo število tedensko natovorjenih vagonov od 438.000 na 536.000. Skoraj vse industrije javljajo o novih nastavitvah delavcev in tudi o povišanih mezdah. Napredek ameriškega gospodarstva se zlasti jasno vidi v teh številkah: 14. V. 7. V. 30. IV. 26. III. 1933 1933 1933 1933 promet delnic v 5.180 tisoč kosih 22.070 27.570 17.540 indeks industrijskih 41-7 papirjev 61-7 606 54-5 indeks železniških 21-8 delnic 304 29-2 24-0 nat overjeni vagoni 494 438 v tisočih 536 493 jeklena produkcija, 31 29 25 14 odst. kapacitete produkcija nafte 2.383 1.796 2.126 v 1000 sodih 2.649 zlata podi. Fed. Rez. 3.436 3.396 3.192 tanke v mMij. $ 3.442 oibtok bankovcev 3.434 3.916 v milijonih $ 3.350 3.395 krediti F. R. banke v miflij. $ 2.288 2.382 2.400 2.888 kupna moč $ v primeri 117-8 z 1.1913 = 100 111-3 112-7 1156 cena tokra 7-00 6-75 6-50 5-12 cena cinika 3-75 3-70 3-70 3-07 cena svinca 3-65 3-50 3-50 3-00 cena pšenice 95-4 95-9 85-2 66-5 cena bombaža 8-95 8-55 7-50 6-50 cena kavčuka 5-84 5-37 4-87 3-84 Pri tem pa je treba poudariti, da se nikjer ne kaže pretiran ali prehlasten skok cen, vsled česar se tudi ni pojavila reakcija in zopetno padanje cen. V borznih krogih so mnenja, da bo razvoj tudi še naprej ugoden, kar sklepajo tudi iz silnega dviga pristojbin za članstvo na njujorški borzi. Dočim se je preje plačevalo 100.00 dolarjev, se je pred tedni plačevalo že 135.000, pri zadnji licitaciji pa je bila dosežena celo vsota 150.000 dolarjev. ItaUtanski tcty Zadnji »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« prinaša ta pregled o stanju na italijanskem trgu: Dovozi jajc na italijanski trg so se povečali, čeprav še niso zadostni. Na milanski trg je prišlo prvi teden v maju 753 zabojev jajc, dočim jih je prišlo v istem mesecu lani 900. Domača produkcija je premajhna in se morajo zato jajca uvažati. Prvič so se na italijanskem trgu pojavila žigosana jugoslovanska jajca. Pod vplivom teh razmer skačejo cone jajcem in sicer najbolj v južni Italiji, kar mor tuja jajca še niso prišla. V Rimu so se cene jajcem povišale od 290 na 310 lir za 1000 kosov, dočim so ostale v Milanu stare cene in se plačuje ducat jajc po 3'40 do 5*50 lir po kakovosti. Povprečna cena jajc se je dvignila od 254 na 266 lir (lani v istem tednu so veljala 258 lir). Na severnoitalijanskih trgih so veljala jajca po 257 do 250*5, na južno-italijanskih pa po 251 do 272 lir. Po biljtemu italijanske Agrarne banke je zelo koristil italijanskemu poljedelstvu veliki dež v zadnjem času, ker so vse kulture že trpele od suše. Nizke temperature so zelo škodovale v zgornji Italiji, in sicer zlasti pšenici. Žitarice za krmo so trpele manj, tem bolj pa je mraz škodoval travnikom. Vendar pa ni danes mogoče še nič pro-rokovati o bodoči žetvi. Z ozirom na to, ker so cene žitu nove žetve na terminski borzi že narasle, moremo sklepati, da iz-gledi za letošnjo pšenično žetev niso najboljši. Prav gotovo pa se ne bo dosegel donos lanske žetve v višini 75 milijonov stotov in po vsej priliki ne bo letošnja žetev boljša od one v letu 1931, ko je Italija pridelala 67 milijonov pšenice. Na vsak flačin bo morala Italija letos uvoziti več pšenice ko lani. Na borzah je skočila cena pšenice za maj od 96’45 na 102 lire za stot, za juli' od 85 na 90'56, za avgust od 85'85 na 90 in za oktober od 87-50 na 91‘50. Cene torej v stalnem dvigu. Trg s pšenično moko je ostal nespremenjen, cena pšeničnega zdroba pa je celo popustila za 1 liro. Tudi koruzni trg je bil v znaku stalnega dviga cen. Na borzah je cena koruze napredovala za julij od 50 na 54*75 in aa avgust od 47'50 na 52 lir. Tudi sna efektivnem trgu eo se dvignile cene in sioer za 3 do 4 lire za stot, oene koruzni moki pa za 2 liri pri stotu. Kupčija s semeni je praktično končana. Cene so normalne. Kupčija z. oljnatimi semeni je mirna' in čvrsta. Cene za laneno olje so se povišale za 10 lir pri stotu. Vedno bolj postaja jasno, da je povpraševanje po lesu v letu 1933 doseglo svojo najnižjo točko in da se je pričelo zopet dvigati. V februarju je znašal uvoz narvadr nega lesa 87.240 ton, v marcu pa 89.206 ton. V prvih štirih mesecih je Italija uvozila lesa 270.267 ton, v istem četrtletju lani pa 233.426 ton. Po količini je uvo* narastel za 12 %, dočim se je vrednost lesa za prav toliko znižala. Tudi domača lesna trgovina se je poživila in »0 Žage v Poadižju polno zaposlene Potrebe na le-su so v starih provincah večje in vse kaže-da so zaloge že izčrpane. Največ lesa dobavljajo Avstrija, Jugoslavija in Rusija. Kljub temu pa so cene v aprilu nazar dovale. Tako so nazadovale cene za jelko od 140—155 lir na 130—155, franko postaja Milan, natovorjeno v vagonih. Deske iz jelke la 20 mm debeline so padle od 420 do 470 na 400—450 lir za kubični meter, Ila od 240—280 na 230—270 in lila od 150—160 na 145—155. Bukove deske so padle v ceni od 290—350 na 280—340 lir za kubični meter. Domače bukove deske pa so padle od 290—350 na 280—340. Slavonske la so padle od 680—800 na 660 do 780 in Ila od 560—020 na 530—580 Mr za kubični meter. Slavonske deske iz jesena so padle od 580—780 na 540—750 lir za kubični meter. Drva so v ceni doživela svoj običajni sezonski padec. Drva iz trdega leea so v Milanu padla od 140—150 na 135—145 lir za tono, cena drvam iz mehkega lesa pa je ostala neizpremenjena na 115 do 120 lir za tono. JUGOSLAVIJA SVOBODNA CONA V SOLUNU Carinska vojna z Avstrijo je že 1. 1906. prisilila Srbijo, da si poišče izvozno luko v takrat turškem Solunu, ki ga ima zdaj Grčija. L. 1908. je Srbija po pogodbi s francosko družbo za eksploatacijo solunskega pristanišča zgradila izvozne živinske hleve, takozvane »Srbske štale«. Med vojno in do 1. 1921. je hleve upravljalo naše vojno ministrstvo, pozneje »Pooblaščena trgovinska agencija« (Beograjske ujediinjene banke), 1921. 1. jih je prevzela Trg. industrijska komora v Solunu in 1. 1927. Uprava jugoslovanske svobodne cane. Konvencijo o svobodni coni je sklenila naša država dne 10. maja 1923. Ozemlje 94.000 m® upravlja jugoslovansko uradni-štvo. Kmalu pa so se pokazale napake sistema in sklepale so se dopolnilne pogodbe, ki pa zbog mnogih vladnih sprememb v Grčiji niso dobile ratifikacije. Šele ob Venizelosevem potovanju v Beograd leta 1929. je bila konvencija dopolnjena in tako so po štirih letih res pričeli naši uradi v Solunu funkcionirati, obenem pa je nadzorstvo nad luko sprejelo namesto finančnega, trgovinsko ministrstvo. Kralj je leta 1930. podpisal »zakon o ureditvi jugoslovanske svobodne cone v Solunu,« ki ustanavlja tudi »trgovinski odbor«. Odbor je sestavljen iz naših strokovnjakov, ki bivajo v Solunu. Odtlej je pričel promet cone rasti in dosegel 1. 1929. že 35.580 ton, 1930. L 89.279 ton in 1295 glav živine, leta 1931 skupaj 153.814 ton in rekordno v letu 1932. že 173.230 ton. Blago gre skozi našo cono večinoma tranzitno. Za krajevno potrošnjo posluje grška svobodna luka, in s tem je izginil tudi strah Grkov, da jim povzroči naša svobodna cona škodo. p&Cfod&d en 1/VUid{eleži 188 tisoč dinarjev prometnega presežka. Iz spodnjih podatkov je razvidno, da je bil na četrtkovem borznem sestanku dosežen najmanjši (359 tisoč Din), na včerajšnjem pa največji (en milijon 88 tisoč Diin) dnevni devizni promet, ker iznaša malone eno celo tretjino celotedenskega deviznega prometa. 15. imaja Diin 630.809 04 Dunaj—Dim, 16. maja Din 487.540'81 Din—Dunaj, 17. maja Dim 920.15318 Berlin—Dunaj, 18. maja Diin 358.829-64 Dunaja—Curih, 19. imaja Dim 1,088.476-54 Dmmaj—Madrid. Narodna banka je tudi v tem tednu dajala dnevno po 40 tisoč dinarjev deviznega blaga na razpolago in sicer Curihaj skupaj za 68 tisoč dinarjev, Londona pa za 133 tisoč dinarjev; v celem je bilo z njenim posredovanjem nabavljeno deviz za nad dvesto tisoč dinarjev. Vsi ostali zaključki — totalno 3 milijone in 285 tisoč dinarjev — so bili perfektuirani vsled povečane ponudbe privatnega blaga. Gros zaključkov tvorita devizi Dunaj in Din v privatnem kliringu, saj znaša skupni promet samo v teh dveh devizah nad dva milijona 330 tisoč dinarjev ali več ko dve tretjini vsega prometa v tekočem tednu. Na j večje zaključke beleži deviza Dunaj (v priv. kli-ningu!) včeraj po tečaju 8-75, v sredo po tečaju 8-70, v torek po tečaju 8-80 ter 8‘85. V pogledu skupnega tekom tega tedna, v poedinih devizah doseženega prometa (vse v tisočih dinarjev) je razvrstitev na-pram minolemu tednu (številke v oklepajih) sledeča: Amsterdam 1 (4), Berlin 508 (0), Solun (boni) 0 (39), Madrid 309 (121), Curih 200 (222), London 133 (167), New York 0 (26), Pariz 0 (3), Trst 5 (1), Dunaj (priv. klir.) 1.695 (1.721) in slednjič dinarska deviza v privatnem kliringu 635 (761). Devizna tečajnica kaže v tem tednu čvrstejšo tendenco tečajev večine deviz, bele-ženih na tukajšnji borzi, izvzemši Curiha, ki je notiral skozi vse tekoče ‘borzne dneve nespremenjeno. Od ponedeljka na petek je bil dosežen naslednji tečajni porast (izraženo v poenih): Amsterdam 1.12, Berlin 4.44, Bruselj 0.28, New York 94-44 in Trst 0'83. Po spodnji tečajni razpredelnici: Od ponedeljka na včeraj je okrepil 8% oziroma 7% Blair svoj denarni tečaj za 3 točke, blagovni pa za 5, oziroma 4 točke, včerajšnja notica je bila: 8% Blair 34—38, 7% Blair 32—35. Tudi Seligman je nalik Agrarnim obveznicam učvrstil svoj tečaj za 6 točk z edino izjemo, da so Agrarne obveznice notirale samo v torek (23) in sredo (23-50) za denar brez blaga. Nasprotno pa so Beglučke obveznice od ponedeljka (32-50 denar) do srede (31'50 denar) popustile v povpraševanju za eno točko. Vojna škoda je beležila v ponedeljek na-pram petku tako-le: povpraševanje ponudba 15. t. m. 190-— 16. t m 194 19. t m. 196-— 19. t. m. 199 Na prvih treh borznih sestankih tekočega tedna so izostale notice delnic Trboveljske premogokopne družbe, medtem ko je ta papir beležil predvčerajšnjem in včeraj Din 160'— v povpraševanju, a Din 165 v ponudbi. Lemo tržišče Situacija: Nespremenjeno mlačna. Položaj slovenskega lesnega trgovanja je bil minuli teden nekoliko boljši. Prišlo j© do zaključkov v rezanem kakor tudi v tesanem jelovem blagu. Kakor vsako leto se je tudi letos obrnila semkaj Sicilija za drobne trame. Cena seveda je času primer-1ia, — V parjeni bukovini je čim/večje povpraševanje. — Istotaiko je povpraševanje po o g'ju stopilo zadnje dni v ospredje medtem ko je gorivo drvo skoro popol- ad/uafMoriokfi 6ofyx/ noma na mrtvi točki. — V splošnem se opaža nekoliko živahnejše trgovanje, toda do pravega razmaha nikakor ne more priti, kar je pripisati prenizkim cenam, obenem pa še vedno zelo občutnemu pomanjkanju likvidnega denarja. Na drugi strani tvorijo oviro razne neprilike glede plačila; med katere spada seveda tudi kliring. Ob današnjih trgovskih prilikah bo naravno še marsikatera lesna produkcija morala prenehati z obratovanjem, ako se kaj kmalu ne najde splošna rešitev denarno zamotanega položaja. Zaščita male trgovine v nemčiji Da zaščiti malo trgovino, je nemška vlada prepovedala odpiranje novih trgovin ^a podrobno prodajo za dobo šestih mesecev. Poleg tega namerava vlada uvesti progresiven privez na poslovni davek, ki bi mogel doseči tudi ioo%. Splošni davek na poslovni promet bi znašal 1%) Pa. ki imajo v« meta, bi plačale do 5% tega davka. Dne 15. maja Dne 19. maja Amsterdam najnižji najvišj.i naj nižji naj višji 2306-51 2317-87 2307-63 2318-99 Berlim 134014 1350-94 1344-58 1355-38 Bruselj 79913 803.07 799-41 803-35 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1118-85 London 193-64 195-24 193-61 195-24 New York 4852-71 4880-97 4947-15 4975-41 ‘Pariz 225-88 227-— 225-82 226-94 Praga 17090 171-76 170-90 171-76 Tret 297-68 3004)8 298-51 300-91 ‘Avstrijski ši - Hriig v pri- vatnem Mii- r.ingu 8-65 8-85 8-75 8-90 je London včeraj beležil ob ponedeljkovih tečajih prav tako kot Praga. Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca za državne papirje čvrstejša Po daljšem presledku je na predvčerajšnjem borznem sestanku došlo do zaključka v 7% investicijskem posojilu in sicer po tečaju 43'—. V ponedeljek je beležilo ‘povpraševanje po tem efektu 42-—, od torka dalje pa 43"—, dočim je bilo blago nudeno skozi ves tekoči teden po 45 di narjev. po nizkih cenah J. VILHAR urar Ljubljana, Sv. Petra c.36 Mednarodni borzni indeks Tudi v preteklem tednu so tečaji na velikih svetovnih borzah še napredovali, le na berlinski so še nadalje in precej občutno nazadovali, kakor kažejo te številke: Koncem 1927 — 100% Berlin London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Curih Dunaj Praga New York 1.1. 1929 113-6 102-6 156-8 133-8 104*5 109-5 101-9 91-4 108-3 137-3 22.4. 26.4. 1933 1933 33-5 58-2 59-2 28-7 29-3 10-4 42-5 34-3 54-0 43-7 34-9 58-7 58-5 29-5 29-8 10-7 44-4 35-7 54-7 47-8 6.5. 1933 33-5 59-3 03-9 32-0 32-8 10-8 47-3 36-8 56-8 49-3 13. 5. 1933 31-7 61-3 64-6 32-9 32-4 10-9 45-9 36-1 56-4 50-2 m Mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu v primeri s koncem 1. 1927 nazadoval od 42-3 na 42-2%. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. Maš pravi domači izdelek Zunanja tc%wina Avstrija bo zopet dovolila uvoz svinj iz Jugoslavije. Ustavitev: uvoza svinj iz Jugoslavije in drugih držav je imeta za .avstrijskega konzumenta to neprijetno posledico, da se je zelo podražila svinjina. Zato bo avstrijska vlada zopet dovolila uvoz svinj iz Jugoslavije in Romunije, toda v precej znižanih, količinah. Češkoslovaški knjigotržci, grafične organizacije in papirnice so zahtevale v posebni spomenici od češkoslovaške vlade, da se omeji uvoz nemških knjig in tiskovin in sicer s pomočjo kompenzacijske pogodbe. Nemških knjig in tiskovin pride na Češkoslovaško za 60 milijonov Kč in za to vsoto se češkoslovaška trgovinska bilanca obremenjuje. V spomenici se zahteva, da morajo nemške založbe tiskati svoje knjige in revije za najmanj 25 milijonov Kč na Češkoslovaškem. Končno zahtevajo, da se pod križnim ovitkom vpo-slane knjige in časopisi podvržejo deviznim predpisom. Vrednost pod križnim ovitkom uvoženih nemških knjig in časopisov se ceni na 25 milijonov Kč na leto. — Priporočljivo bi bilo, da bi se tudi pri nas podvzela podobna akcija. Na vsak način pa se mora pri trgovinskih pogajanjih z Nemčijo izkoristiti uvoz nemških knjig. Neka francoska finančna skupina je ponudila turški vladi dolgoročni kredit v višini 50 milijonov turških funtov pod zelo ugodnimi pogoji. S tem posojilom naj bi se zgradile nove tekstilne fabrike v Turčiji in pričeli izkoriščati novi petrolejski vrelci. Ostanek bi se porabil za nabavo železniškega in vojnega materijala. Pogajanja bodo v kratkem ugodno zaključena. Francoska vlada je uvedla s 15. majem posebne povišane takse v višini 40 frankov na uvoz lesa. Meščanska pivovarna v Plznju je prejela iz Amerike naročilo treh vagonov piva. Na pivo je sicer v Ameriki zelo visoka carina in bo zato tudi pivo zelo drago, vendar pa upajo, da bodo visoko kvalitetno pivo kupovali premožnejši sloji in da bo zato mogoče prodati dosti plzenjskega piva v Ameriko. Pri pogajanjih s Francijo je dosegla Češkoslovaška ugodnejše uvozne kontingente in sicer za namizno perilo, žepne roboe, bombažno blago in za nekatero drugo blago. Nadalje je dovolila Francija, da se vse čez dovoljene kontingente dobavljeno in na franc, carinarnicah ustavljeno blago, oprosti. Novi kontingenti veljajo le za eno četrtletje, ker se hoče počakati na rezultate londonske konference. Promet skozi Sueški prekop je znašal v marcu 2-47 milijonov ton proti 2-04 milijonom v marcu 1932. Promet se je torej povečal za 20-8%. Promet pa se je povečal le v smeri Azija—Evropa, kar dokazuje večji delež Japonske. Dr. Pi rceva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in TaSe otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvor-jenih in končanih konkurzih, prisilnih poravnavah izven konkurza in posredovalnih postopanjih za čas od 1. do 10. maja 1933. A. OTVORJENI KONKURZI: Dravska banovina."' Primorska banovina: čoroviča Ante sinovi, Oklaj in Drniš; Mirkovič Ignatij, trgovec, Veli Rat; Završnik Franjo, prot. trgovec, Mostar. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Vrbaska banovina: Maček Simo i drug, Bos. Novi in Blagaj; Stanišič Milorad, trg. z mešanim blagom, Kukulji, srez Bosanska Gradiška. Primorska banovina: Begič Jožo, pok. Bože, trgovec, Bročanac; Ukič Ivan, neprot. trgovec z železnino, Šibenik. Dunavska banovina: Brankov Stanko, gradbeni podjetnik, Vršac; Radjenkov 2i-vojin, trgovec, Dragutinovo; Sikitič Rista, trgovec, Bajmok. C. OTVORJENA POSREDOVALNA POSTOPANJA: Dravska banovina: Brilli H. mr. ph., lekarnar, Litija; Šnuderl Franjo, Sv. Jakob v Slov. goricah; Tiskovno društvo r. z. z o. z., Ptuj. Savska banovina: Adam Ivan, Osijek; Auer Koloman, Zagreb, Gunduličeva ul. 3; Auer Robert Ferdinand, nasl. Koloman Auer, Zagreb; Boch Ivan, mizar, Zagreb; Bračevac Antun, Petrijevci; Carevič-Malo-šeg Zlata, Zagreb; Čirič Branko, Zagreb; Dragovič Vladimir, Zagreb, Berislavičeva ulica 12; Grynszpan Herman, Zagreb, Iliča 58; Haker Roza, Zagreb; Hruškar Martin in Bariča, Varaždin; Humski Ivan, Zagreb, Selška cesta 33; Karaman Vlaho, sobni slikar, Zagreb; Karavla Josip, Zagreb, Petrinjska ul. 14; Kobeščak Josip, mesar, Zagreb; Košak Teodor, lekarnar, in soproga Jelka Košak, Čakovec; Kraus Hugo, Osijek; »Midos«, lastnik Nussbaum-Grynszpan-Herman, Zagreb; Radovanovič Aleksander, Zagreb, Gunduličeva ul. 34; Radovanovič Dragotin, Zagreb, Pejačevi-čev trg 3; Robiček Ljudevit, Zagreb, Vra-ničeva ul. 15; Rukavina Gjuiro in Albina, Zagreb, Ksaverska c. 12; Sirovatka Zvonimir, Zagreb, Zvonimirova ul. 38; Spitzer Regina, Zagreb; Šram Mišo, knjigarna, Petrinja; Schonbuchner Angela, Zagreb; Schweickhardt Ernest, Zagreb, Wašingto-nov trg 4; Vomačka Leon in Lota, Zagreb, Rokova 9; Weiss Rudolf, Zagreb, Zvonimirova ul.; Zobel Izidor, Zagreb; Zvonar Milan, Zagreb, Iliča 142. Vrbaska banovina: Babič Joviča, trgovec, Ratkovo; Bajramovič Nazif umrl. Seče, mizar, Prnjavor; Ljubibratič Ilija, Banjaluka; Sokič Marija in Jožo Sokič, gostilna, Derventa; Vučkovič Simo, Bos. Pe-trovac. Primorska banovina: Čabov Ferdo, Pri-mošten pri Šibeniku. Drinska banovina: Glatter Emil in soproga, tiskarna, Brčko; Klimpl S., Brčko; Kušan Jakša, Sairajevo; Trifkovič Rado, Brčko. Zetska banovina: Kovačič S., Kotor; Vi-skovič Niko mr. ph., Kotor. Dunavska banovina: Cvejič Dragomir, Vršac; Hess Anton, Velika Kikinda; Steiner Aleksander, Vršac. D. KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:** Dravska banovina: Bunc R. in drug, Ljubljana; Mauri Peter, trgovec, Arclin. Savska banovina: Kauder Ivan, trgovec, Beška; Osterhuber Amalija, neprot. trg. z mešanim blagom, Donja Dubrava. Primorska banovina: Čubrilo Kosta pok. Mije, Fatnica. Drinska banovina: Popovič M. Milan, trgovec, Šabac; Puzič i Maksimovič (Sava Puzič in Vukašin Maksimovič), trgovci, Bogatič. Dunavska banovina: Vičentijevič Pavao, posestnik, Resnik. Moravska banovina: Jankovič Zivojin in Ilič S. Todor, trgovci, Džičevac; Jotovič Najdan, Zaječar. E. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:*** Savska banovina: Bukšeg Ivan, trgovec, Osijek; Meštrovič Slavko i Turkovič Antun, krojaški salon, Zagreb; Rački Radoslav in Aneta, restavraterja, Crikvenica; Roset F. J., trgovec z ženskimi oblekami, Zagreb, Gunduličeva ul.; Runjaič Dane, trgovec, Sunja; Sterk Jurij, Vukova Gorica; Weiss Rudolf, trgovina z gradbenim materijalom, Zagreb, Ozaljska ul. Primorska banovina: Rudelič Josip, ne-registrovani trgovec, Split; Skoko Mijo Perin, Radišče. Drinska banovina: Baris Rebeka, sopr. Altera Barisa, trg. z mešanim blagom, Za-vidoviči; Buzaretič Damjan, Borovi. Zetska banovina: Arnautovič Velija, Trebinje; Barakovič Luftija, Trebinje; Ni-kovič Niko in Stevo, trgovci, Risanj; Šaho-vič Hasan, Trebinje. Dunavska banovina: Fišer Mačaš i Brata, trgovina, Bačko Petrovoselo; Gajer Henrik, bivši trgovec, Feketič; Nikolajevič Svetozar, trgovec, Vršac; Šmit Jovan, mehanik, Vršac. Moravska banovina: Izrail Hazan, trgovec, Niš. Opomba: Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. * Izpustili, ker objavljamo sproti. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje končano, se izve v tajništvu društva. *** Pogoji, pod katerimi je bila poravnava potrjena, se izvedo v tajništvu društva. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe o dobavi raznega električnega materiala. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe o dobavi 650 kg vijakov, 50 kg splint, 50 plošč črne pločevine; do 6. junija t. 1. pa o dobavi 30 komadov rešet za razredčevali j e in 20 m'1 hlodov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državne železarne Vareš-Maj- dan sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe o dobavi 300 kg azbestnih vrvi in 1000 kg pisane bombaževine za čiščenje strojev. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe o dobavi 25 komadov betonskih kadi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe o dobavi 100 rudarskih žag. Oddaja prevoza municije se ,bo vršila potom ofertne lioittacije dne 12. junija t. 1. pri Komandi: III. anmijske oblasti v Skop-Iju. fi C\ A 1 barva, plesira in ke- Zg v /4 urah mi*n° «bi«k«, klobuke itd. Bkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova «1. 3. Telefon št. 22-72. Iz zadružnega registra Vpisali sta se: Konzumno društvo za Celje in okolico in Postolarska zadruga Žiri. Pri zadrugi drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v Celju jamčijo odslej zadružniki s podpisanim deležem in vrhu tega še devetkrat toliko. Izbrisali sta se zadrugi: Gospodarska zadruga v Gor. Radgoni (vsled končane likvidacije) in Splošna podporna zadruga v Ljubljani, ker ni začela poslovati. Najpraktičnejši pouk o razvoju stauja našega gospodarstva nudi vsem slojem XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Istočasno pa vzbuja tudi nacijonalino zavest, saj je velesejem edini forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent Slovenca. Nikomur naj ne bo žal Din 10'— za vstop na sejmišče, saj je ta vstopnina v primeri s tem, kar velesejem nudi poučnega in zanimivega, malenkostna. Odložite svoje izlete na prihodnje nedelje in izkoristite čas prireditve velesejma za koristni obisk. ŽETVENI IZGLEDI Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je objavil poročilo kmetijskega ministrstva USA, po katerem kaže v Ameriki žetev žitaric in bombaža ugodno. Položaj se je torej popravil, vsled česar je tudi tendenca na ameriških borzah bolj mirna. Iz Avstralije poročajo, da je s pšenico zasejana ploskev letos za dva odstotka manjša ko lani. Povpraševanje izvenevropskih dežel po žitu v Argentini in Avstraliji je bilo zopet živahno. Rusija je nakupila večje količine avstralske pšenice. Stanje setve v Nemčiji je ugodno. Na Madžarskem ne kažeta niti pšenica niti rž najbolje, do-čim se v Jugoslaviji pričakuje rekordna žetev. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Tedenski sejem z dne 17. t. m. je bil manj živahen, ko sejem v prejšnjem tednu. Cene živini so čvrste, a se je živina kupovala samo za domače rabo. Cene domačih pitanih svinj so padle za 1 dinar, nepitanih pa za 50 par. Pujski so se kupovali za rejo za Trbovlje, a so pujske kupovali tudi mesarji. Cena krme je padla za 50 par. Na trg je bilo prignanih: 28 bikov, 210 krav, 57 junic, 124 volov, 34 juncev, 145 telet, 212 konjev in žrebet, 2 kozi, 502 svinji in 343 pujskov. Dosežene so bile te cene: biki po 3-40 do 3-70, krave za mesarje po 3 do 3-25> junice za mesarje po 3-50, voli I. vrste po 4-50, II. vrste po 3-50, pitane svinje po 8‘25 do 8'75, nepitane po 7 do 7-50, pujski po 90 do 120 žival, konji po 2600 do 4000 par, žrebeta po 400 do 500, konji za klanje po 1 do 1-25, sremske svinje zaklane po 11. do 11-50, živa teleta po 4 do 5-50 dinarjev za kg, zaklana teleta po 8 Din za kilogram. Detelja po 50 do 60 Din za 100 kilogramov, otava po 50 do 55, seno po 40 do 50, slama za krmo po 40 do 45 Din za 100 kg. Drva po 70 do 90 Din za kubični meter. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Sobota, dne 20. maja: Karl in Ana. Red B. Nedelja, dne 21. maja: Hamlet. Izven. Znižane cene. OPERA Sobota, dne 20. maja: Madamc Butterfl.v. Gostuje tenorist gosp. Peter Burja. Jled A. Nedelja, dne 21. maja: Marta. Izven. Znižane cene. VELETRGOVINA A. ŠARABON V LJUBLJANI ■■B!** i>rlporočii^ipecerijsko^>hjK<^^ deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Ceniki na raapolagel Telefon it tisi J. HLEBŠ, LJUBLJANA DRUŽBA XO.L CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-črkoslikarstno In pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. KUVERT IN .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Karlovška c, 2 Volarski pot 1 TVORNICA KONFEKCIJA PAPIRJA ^Brzojavi : ZKrispercolomale Xiubliana — ‘Ge/e/on <:t 2263 Ani- Krisper Coloniale Lastnih: Josip Vovlič 1Veletrgovina koloni■ f1 ■£w4nZaloga špirita, jalne robe. raznega žgan/a m cVelepražarna kave. ... , j- konjaka. Mlini za dišave. mUlinOJSKCl CCSIO Mineralne voae. ‘(sočna postrežba. ilstanovlieno leta 1840 Ceniki na ruznotuga TISKOVINE vseh vrsilrgmke, uradne jvklam; vrtim i hilrff in pečeni! TISKARNA MERKUR UUBUANA.GRiGORCieEVAil 23 Vel-2 5-52 \Ul