Si. :ti Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. >* t> Mi« »EDINOST« z zhaja 2 krat na ted^n vsako sredo m saDota o nnludne. Cena za v*^ l«to prilogo Ti'1 . za Dolu leta 3 el. SSO kr., za četrt lata t gl. TIS kr. — Sama pri-ogasane 1 gl. E»0 kr ia celo leto.— Posamezne Številk« ae moivajo ori ooravniStv • in vt"alikaii v Trstu oo t» k:., v tJorlol in v Ajdovščini no ft ur. — Naro&ntnt. rekn.-aeije >n inaerai* nr«i«»-nR Opravnlitvo, vla Torrnnte. »Nova tiskarni« Vsi dnviti se pošiljajo Uradnlitva »vit T«rrent»» »Nuova Tlpografiu:« vsak mora alti frankiran. Rokonisi ft-ež oosebne vrodnosti se ne vračajo. - Inserait (razne vrate nita in poslanice) se zaradunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnim) Srkami »e plačuje 7.» vsako besedo 2 kr Kaj bo z Grško? Oči vseh so sedaj obrnene na zadnji del Italkana, na G:ško. Obo-roženje noče ponehati; vsi državljani, ki so sposobni za orožje, stoje v se vsaj napravljajo na vso moč na boj in pridobitev teh dežel, katere se jim mirnim potem norijo dovoliti. Kde bi bila pravica, ako bi se branilo komu, makari i vojnim potem doseči, kar so mu je zagotovilo? orožju rut mejah nasproti turškim Se- Zagotovile so se Grškej po betolinskej tam. Zdi se, da dan na dan mora pogodbi omenjene dežele, ali obljuba puška počiti in začeti se boj, kateri bo razdiral in še bolj opustošil balkanske državice ter vznemirjal tudi se ni izpolnila niti ni bilo pričakovati, da bi se bila. fz tej;a razlosra so tudi t o O t Grki jeli se oboroževati, da si sami ostalo Evropo. Stroški, koje so Grki j poiSčejo pravice ter skušajo pridobiti, na se sprejeli, oboroživši in vzdržujoč t eliko vojsko, ogromni so in s takim počenjanjem Grška primora i Turško k vzdrževanju velikanske vojske, ki šteje nad 250.000 vojnikov. Kakor znano, so finančne razmere na Turškem zelo slabe in vi-sokej porti glavo beli skrb, kako vdo-biti potrebnega denarja, da se ogromnim vojnim stroškom v okom pride. Tudi državna blagajnica na Grškem kar se jim tako trdovratno odnikuje. Ako je kaka velevlast rušila paragrafe berolinske pogodbe, bila je to uprav Turška, ki ni hotela pustiti Grškej dežel, koje bi morale Grškej pripadati. Velike ribe male žro, po enakem pravilu hočejo se ravnati tudi evropske velevlasti in radi tega nočejo spoštovati pravic zatrjonih malim državicam meneč : te obstoje samo po je bila in še je prazna in Grška more|nagej milosti! ako mi zaropotamo, pa le s posojili vzdrževati in dalje obo-'je p0 njih. roževati vojskine čete. Finančne raz-i' Nič čudno se nam ni to raj zdelo, mere torej na obeh sovražnih straneh ko smo v zadnjih dneh brali, da so so slabe. nekoje države hotele grško morna- Tem vočja je pa nasprotnost in rjco pokončati, da le ne pride do sovraštvo. Fanatizem vlada v obehlvojnef gcmui. so se druge države vojskah; v turškej verski, v grškej ustavljale. Vzlasti je za ta predlog narodni fanatizem (ako ga tako sinemo !hila Angl.-ška, kije vtem jako zvati) ah vsaj velika navdušenost! pt.aktična, kar je pokazala osobito v sorojakov do osvoboditve sorojakov: zadnjem bombardovanju Aleksandrije. pod turškim žezlom živečih. j Ultimatum t. j. zadnja beseda Grk kriči: Dajte nam dežele, Ui; raznih evropskih držav ni menda na h Grškej spadajo, ako ne, vam jih j Grško še dospela in čeprav je, Grki z si o vzamemo. Turek pa trdovratno 180 men(ja tako z lalika ne odpovedo zanikavno odgovarja ter jo vsak dan boju, kojega tirja ves narod in za pripravljen braniti te dežele. kojega se uže toliko čaga prjpravljaj0 Naj dostavimo k temu še pre- ter v to izdajajo ogromne svote.*) čudno berolinsko pogodbo od letal Ke„ uže vftieviasti p,a_ 1878., koja je bila reelno tolikokrat | vigno postopati z Grško, hoče si ta uže rušena, ali rušile so jo velike gamu na ti t do icfl z orožjem države in male državice, kakorSna je' roki< A]f0 bi v tem bila sama tep Grška _ ako pomislimo, da se je' imela se bati evP0 kih nernjrnih v tej pogodbi določilo za Grško po-1 diplomatov morda bi v svnj„: nav_ sebno skrbeti ter jej pustiti Sčasoma; duSenosti kolikor toliko vspoha imela v last nekoje dežele, ki so dosedaj Turk u podvržene, sprevidimo, da sploh Grki imajo prav, ako razgrajajo ali ker pa je dandanes pravica močnejšega, koji zadnji se vtika tudi tja, kamor ni bil povabljen, nema Grška dosti upanja do dobrega vspeha, ker na-sredi pota, ako do boja pride, vržejo se jej polono pod noge in »stoj!« za-kriČe druge države, kakor je storila v zadnjej vojni Avstrija Bolgarom. Na vsak način, ako pride do boja, vtaktio svoj nos v to zmešnjavo tudi Avstrija, Rusija in Angleška — osobito pa dve zadnji, kojo kličejo posebni interesi mešati se v vshodnje homatije. In tako bode pred vrati evropska vojna mnogo bolj pogubljiva, nego ravsanje samih Grkov s Turki. Kaj bode tedaj z Grško? to je prašanje, na koje bode še le tedaj — rebus finitis — odgovoriti. Osoda Grške je odvisna od dobrega ali slabega izida vojne, koja bi so unela. Sedaj pa pričakujmo, da se ta vojna vname; do nje menda ne bode dolgo, kajti vse je zanjo prav dobro napravljeno — manjka le še iskre, ki ogenj uname, Ljubomir. PODLISTEK. Malavika in Agnimitra. Indijska drama KMid&sova. N i slovenski jezik preli žil dr*. Karol Glasen. (Dalje/ Vidulaka. Poslušaj gospod! ParivrAdžikrt. mi propovedu e: »Včeraj je prišla Mvati k bolnej kraljici in je vprašala, kako se počuti; pri tej priliki jo Dhirini vpraša: »Zakajni si okrašena, kraljeva ljubljenka'«. Ona je potem žalostna odgovorila: »Zakaj se krasiti, saj je kralj služabnici naklonjen«. Kralj, jo še tudi izid neznan, se človek mora uze zarad tega poročila za Mala-viko bati. Vidulaka. Ko je Dhirinl dalje v njo silila, je vse zvedela, kar si ti, prijatelj, zagrešil. Kralj. Zakaj ne' V podzurneljnkoin svotu. vspc ter, ako ne druzega, rešila svojo čast, *) Po zadnjih vestih so se Grki udali. bivate »klen eni Malavika in RakulAvalika j v podzemeljski kleti in ne gledate solnČ nih žarkov. Kralj Prijetna pevka kukavica in Bnčeliea, ki ljubi limuzino Drevo, zbežalo Hto u staroga Drevesu duplo, ker ste močno se Vntrurtilo burje pihajoče iu Pa deža, ki ni priioi v pravi čas, Prijatelj dragi, al pomori ni, Da iz temote l>i jih reSila V Vid ušaka. Kako bi se moglo to zgoditi ? Kraljica je Madhaviki. njujni čuvarici strogo za-ukazala, da šmentanih deklic ne sme izpustiti, če se jej ne pokaže njenega pe čatnega prstana. Kralj (idibovaje, nezmožen premišljevati). Kaj je tu storiti? Vidulaka (premilljevaje . Pripomoček, pridi mi na um. Vtegnil bi naju kdo slikati, ki je skrit, tedaj ti to povem na uho. (Približavli se mu). Tak6 nekako. Kralj. Dobro si to reč izmislil; zdaj pa glej, da se tudi izvrši. Vratarica (nastopi). Na svojej blazinici počiva kraljica na Govor g. poslanca dr. Vite\iča v 43. seji držav-oega zbora dne 3. aprila pri razpravi o nastavkih naučnega ministarstva. Naj mi hode še dovoljeno pojasnovati, kako pripravijo slovenske stariše v Istri na to, da privolijo vpisovanje svojih otrok v laške šole. Po natnešanih krajih prigovore uhoge ljudi, ki navadno niso izobraženi in nemitjo pojma o šolstvu, ter jim pravijo: hrvatski, oziroma slovenski jezik že znate, ta jezik govorite doma, o tem vas oi treba podučevati, a laški jezik vam je neogihljivo potreben, občujte vedno z Italijani in se morate toraj učiti njih jezika. Ubogi ljudje, ki ne poznajo na-sledkov tegu. kar se jim pripoveduje, po večem privolijo — a ne povsod — in vpišejo svoje otroke za laški jezik v laške šole. So pa tudi starš1, ki razumć. kam merilo te umetnosti, in ti zahtevalo, da ostane hrvatski jezik učni jezik. Ker pa občujejo z Italijani, so pa tudi za to, da je laški jezik zapoved m nauk. Tega pa nasprotna stranka ne pripusti, ampak nastaja na to, da se tam, kjer je namešano prebivalstvo, vse strogo loči na dvoje, da se v enem oddelku ne podučuje v jeziku dru-zega. Starlši, ki so prepričani o koristi prezračnem kraju: služabnice jej namakajo nogo v sandalnovej vodi in Puri« vradžika jo zabava se pripovedkami. Kralj. Zdaj je čas primeren, da jo pohodim. Vidulaka. Dobro; tudi jaz hočem to storiti, p:i se praznimi rokami tega ne morem Kralj. Džajaseni se odkrij. Vidulaka (jej na uho'). Tako nekako. (Odstopi). Kralj. Dzajasena, pokaži mi pot do terase. Vratarica. Tu sem, tu sem, gosjml! (Kraljica na mehkej /Hmtelji lezef, I\trivvadiika in nprenmtvo v priitiernej daljavi). Kraljica. Kako krasna je pripovedka/ O svetnica dulje, dalje. Parivradžiha (opiraje se). Hočem dalje pripovedovati. A, tu le prihaja kralj Vidišanski vladar. Kraljica. Zares, gospod? (bode vstati). Kralj. Dovolj jo vljudnosti, ki ti mora delati težave. Ne trudi se predragn, du bi me Pozdravljala. Nogu, ki zlo teAko Nanožnice zlati krasi pogreša zdaj, laSkega jezika, so prisiljeni otroke zapisati v laški oddelek, ali pa odpove lati se izo-braženju v hfckem jeziku; med dvema zlegoma volno manjSe in otroke vpišejo v laške Šoie. Nasledek temu je prav žalosten, otroci zaostajajo v vzgoji in izo-braženji: niti brati se ne nauče hrvatskega ali i«loven«kega; italijansko znajo brati, a v materinem jeziku ne. Po drugi strani se pa tudi laškega ne nauče, tako da jim tudi to podučevanje malo koristi. Na tak način lahko razumemo, da prebivalstvo leze čedalje bolj v revščino iu edinščino in da uboŠtvo v tej deželi strahovito raste. Za dokaz temu bi vam 1 ihko navedel oficijelne date, in to so pojasnujoče opombe k vladnemu predlogu o vpeljavi predpisov za deditiBko razdelitev gospodarskega posestva srednje velikosti. Na strani S. teh pojasnovanj se bere, da je v dobi od 186H—1881. v Primorji poprek dolga na zemljiŠnem posestvu 1&H0 odstotkov in dolga na hišnem davku 10294 odstotkov. Na Gorenje-Avstrijskem je dolga v tej dobi na zemljiškem davku poprek 1*55 odstotkov, dolga na hišnem davku (M5U odstotkov. Zlagam se tu popolnem z slavno vlado, da nas te številke o zares žalostnem stanji te dežele v gospodarskem oziru prav živo prepričajo. A vendar se ne zlaeatn s to mislijo, da je vzrok temu le to, da dosih-mal ni bilo nič predpisanega zarad dedin-ske delitve kmeti|skih zemljišč, marveč mislim, da je poglavitni vzrok protmaravna šolska sistema. Iz drugega zvezka tega statističnega rečnika je razvidno, da medtem, koje bil pri ljudski štetvi ta stran Litave 31. decembra I. 1880. — 34*73 odstotkov nad 6 Ift starih, ki niso znali brati, i« bilo v Primorji razmerje k temu 56*39. Vi.lite toraj, gospoda moja, kak neznansko velik razloček je med poprejšnjim Številom vse državne polovice in me i tistim Številom, katero j<* v Primorji. To razmerje pa še bolj v oči kolje, ako tukaj primerimo posauiezue dežele. Na Gorenjem Avstrijskem n. pr. je razmerje 8-51 odstotkov, na Dolenjem 8..">5 odstotkov, a v Gailciji — tukaj pa je ve-likansk razloček — je 77*12 odstotkov, v Dalmaciji 87*34 odstotkov. Treba pa |e še omeniti, da to razmerje, katerega sem omenil zastran vsega Primorja, bi bilo Se veliko slabejše, ko bi se vzela v poštev samo Istra, ker so na Goriškem in v Trstu šolske razmere veliko boljŠP, bi bil: odstotki pri Istri brž ko ne taki, kakor sem jih navedel pri Galiciji in Dalmaciji. Sedaj pr.dejo pa tujci v deželo in se 8podtikujejo, da je prebivalstvo tako neumno. Tako |e bilo pismo napisano iz Opatije pred e-iim letom v »Neue Freie PresBe«, ki prihaja od zdravnika, ki tukaj na Dunaji zelo slove, v tistem je bilo pro« Nogo počiva ki na klopici Fremehki za-njo le pripravljeni, Ne trudi več, pa tudi inene ne. Parivradžiha. Zmaguj, zmaguj! Kraljica. Zmaguj, soprog, zmaguj ! Kralj sc nakloni Parivradžiki in sede. (Vid u Šaka naatojri žalosten; mezinec in u je pokrit z brahmansku vrvico), Vidulaka. Reši me. reši, kača me je piknola. (Vsi se vstralijo). Kralj. O velika nezgoda! Kje sise pa klatil? Vidulaka. Šel sem v vrt po cvetlice, da bi se kraljici naklonil. Resi me, reši 1 Kraljica. Joj, joj! Jaz sem tedaj vzrok, da se nahaja brahmanee v smrtnej nevarnosti! Vidulaka. Stegnol sem roko po ašokinih cvetkah; takoj me piči smrt v podobi kač', ki je prilezla iz dupla. Tu le ste rani. Parivradžiha Na prvo je treba rano izrezati; tako govore učene knjige. To se tedaj naj stori. Izreži rano, če Se uvoza je; Pa tudi paliti jo emed, da se V Mkeluči rani koj stavi kri; To pripomočki krepki so zares. EDINOST bivalstvo popisano tako, da so se o tem posmehoval). Odgovor na take neslanosti in zasmehovanje naj bode, da ni prebivalstvo, kur tiče duševne nadarjenosti, nič slabejše, kakor v drugih krajih, da bi se celo s prebivalci drugih krajih dalo primerjati. Ubožno l|udstvo ni krivo te neukretne Šolske sisteme in tedaj naj bi mu prizanesli tako zaničevanje, Kar pa je najbolj zanimivo pri vsem t« m j*, da Šolska uprava to veruje, in o tern bom povedal, kar se je v kratkem zgodilo v šolski občini Lovrani, v občini, klera je uprav v tem okraji, o česar prebivalcih se je pi^-itclj otnenjega lista iako laskavo izrazil. Šohfca obč.na v Lovrani ima vsega skupaj 2743 prebivalcev, po zadnji ljudski štetvi |e tam 25!I6 Hrvatov, 134 Italijanov in 13 Nemcev. Ni lOO Hrvatov pride toraj 5 Italijanov. Od nekdaj j- bil tam učni jezik hrvatski, vendar so ie V iirugem teč,iji vpeljali laški jezik za obligatni učni predmet, in sicer je bil lak šolski red le oi leta 1866, tega leta je to vpeljal škofijski ordinarij it v Trstu dne 21. novembra v porazumljenji s c. k. namestil ištvom, to je trajalo do leta 1881., ker Se v uradnem poročilu v šolskih razmerah v Istri |. 1880. je navedena Sola v Lovrani za hrvatsko šolo. Vprašanje, ki se tiče učnega jezika, je zastavil še le decembra 1881. krajni šolski svet v Lovrani. Krajni šolski svet v Lovrani je sprejel nasvet tamošnjega ušitelji, da se mora Šola razdeliti v dva oddelka, v hrvatskega in italijanskega. Pozvedovall so v novič in ukazali, da ima krajni šolski svet o tem vprašanji biti zaslišan, in vsied zapisnika 18. februvarja 1882. so vsi udje krajnega šolskega sveta konstatirali (spoznali), da je bilo v zadnj;h treh letih zapisanih kakih 4"i0 šolskih otrok, iz mest* 100, a drugi so bili i/, selskih občin. D.ilje so konsta-rali, da iz šolskih občin niti jeden otrok ni razumel italijanskega, in da je bilo iz mesta le malo takih, s kteiimi bi se bilo moglo — kaj pak z veliko zgubo časa — začeti podučavanje v laškem jeziku. Nato je deželni šolski svet I. 1883. ukazal, da se ima občina, ki šolo vzdržuje, o tem vpr.i-šatl, a med tem naj pi ostane tako, kakor je bilo, da je namreč hrvatski jezik učni jez.k. Občinski svet v Lovrani je v seji 8. novembra !883 sklenil temu zopet pritrditi ter zeljo izrazil, nuj ostane hrvaški jezik, kakor do sedaj učni jezik, da se pa vendar v drugem letu ima začeti z laškim jezikom in ta more biti obligaten za vse predmete. Vsied tega je razsodil deželni šolski svet z odlokom 18. februvarja 1884, da tu li zanaprej ostane hrvaški jezik po-dučni jezik, a z italijanskim jezikom mora se začeti vendar že v prvem šolskem letu. O istopili so oi dosedanje navade in so prijenj ili v tem smislu, ker dosihmai je bila navada, da so z italijanskim jezikom začeli Še le v drugem tečaji. Kakor za izgovor je Dridejal ta odlok Še to-le: da ni vp-ijal italijanskega jezika za učni jezik, Zhto, ker se po pedagogiško-didaktičnih načelih tisti jezik ne more vpeljati za učni jezik, kterega otroci, vstopivši v šolo. ne razumo. Da bi itai jansko še bolj vtolaž'li, pr stavil je odlok še to-le; aa se bodo otroci v tem in v drugem izobraževali toliko, kolikor potrebujejo v žtvenji. Ali še ta prijenliuost (koncesija), dalje skoro ni bilo mogoče iti, ni bila zadosti laški stranki, ker deželni odbor, ki bi imel zastopati Slovence in Italijane, poslal je rekurz do ministra, in najbolj zanimivo je to, ministrstvo ie usiiSalo ta rekurz z odlokom 29. novembra 1884. S tem odlokom je ministerstvo razsodilo, da se ima uže s začetkom druzega poluletja 1884-85 ljudska šola v Lovrani celiti na dva oddelka, v hrvaškega in ita lijanskega. in t-» mora starišem prepuščeno biti, v kteregi. teh o ideikov hočejo otroke vpisati. Odločno sto i i v tem odloku, da ne sme biti ne v enem, niti v drugem oddelku drugačen jezik učni predmet. Občina se je zoper to razsodbo obrnila le na upravno sodišče, in žalbog je tudi to z odlokom 14. oktobra 1885. to pritožbo zavrglo kakor neopravičeno in sicer iz naslednjih vzrokov: V oi čini je 41 šolskih otrok z italijanskim občevalnim jezikom, in se toraj mora skrbeti za njih poduče-Vanje; ta ukrep zadeva notranjo vredbo šole že obstoječe, zarad tega občina na bode im-la več stroškov; deželni odbor, ki zastopa deželo, kteru tudi plačuje za šolo, izrekel se je proti občini, nai se na. lureč šola razdeli po jezicih in konečno je sodišče reklo, da šolske oblasti po besedah G. državne šolske postave dne 14. maja 1*69. niso navezane d/žati se tega, kar zahtevajo tisti, ki Šolo vzdržujejo, aaslravno se njib mnenje ima zaslišali. Ne morem vendar drugiče, da nekaj opomnim o tej motivacij'. Kar se prvega E>dkiepljenja tiče, moram vendar omeniti, ako so pozvedovali, da je v cbčioi res 41 tfkih šolskih otrok? Godilo se je sIIdo nepravilno, pritiskali so na vso moč pri posedovanji in kar so zvedeli, je v očitnem nasprotji s prejšnjimi podatki, pa tudi s podatki ljudske štetve, iz ktere namreč ste spoznali gospoda moja, da na pet Italijanov pride sto Hrvatov, Dalje moram omeniti, da te pozvedbe ne obsegajo pov- prečnega Števila v petih letih, kakor to postava odločno zapoveduje. Kar pa se tiče podkrepljuj«, da to gre za notranjo vredbo šole in da iz te premembe ne zadeva občine večje breme, moram omeniti, da to nikakor ne more obveliati. Da se prememba učnega jezika ne more smatrati samo za notranjo vredbo šole, je vendar, tako mislim, razvidno. (Konec prib.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesarica je 26. t. m. zvečer odpotovala iz Monakovega na Dunaj. Minister Gautsch poleti neki obišče kranjsko deželo, da se preprič', kako se tam podučuje. V praznikih je praznovala tudi poli-tka, le velikim diplomatom je velikonočno veselje kalilo grško prašanje, ki jim uže toliko časa ne dopušča mirnega sopenja. Ker imamo malo novic, ozrimo se tedaj po svetu sploh. — Prvi pogled nas uže prepriča, da nikoder nič prav stalnega ni, kolikor bolj se dela — in dela se v zad -njih letih sploh veliko — toliko več se prikazuje nedovršenega, nepopolnega, popravka potrebnega; ves svet je tako rekoč v nekem začasnem stanu, v nekem prevratu, tako glede notranjih, kakor zunanjih zadev Vse države se trudijo, da bi zboljšale notranje stanje in okrepile vojno in bram-beno moč. Več prašanj dela preglavico državnikom in skrb in strah pravim Ijudo-Ijubom. Socijalistična hidra vedno bolj otresa z svojo kačjo glavo in le pregotovo je, da porodi Še veliko strupenega zaroda. Vlade se sicer zelo prizadevajo, da bi jo zatrle, ali koliko vse to pomore, ker so prav one največ krive, da se je porodila in tako ojačila. Porodila se je iz prevelikih bremen, katere nalagajo drŽave državljanom in iz prevelike različnosti imovine in stanov. Privilegije, katere so uživali in uživajo še dandanes denarni mogotci, bile so jej ter jej bodo še vprihodnje tečna hrana. To za občno ljudsko blagostanje in moralo, za srečo in obstoj držav nilno važno prašanje, silno trka na vrata Bkoraj vseh vlad. Ali ga pa bodo one mogle tudi srečno rešiti? Teško bodel Da se odvrno velike nevarnosti, treba je pred vsem skrbeti za delavca, le ako bo delavski stan mogel pošteno in zadovoljno živeti, ogne se človeštvo velikih nesreč, ki prete od lačne, spridene in razdivjane množice. Tudi kmetovski stan živo potrebuje zdatne podpore, saj je vsacemu znano, kako vsled zunanje konkurence, prevelicih bremen, slabih letin in tudi lastne giidavosti in malomarnosti od leta do leto pada Id propada. Tudi za obrtnike niso ugodni časi. Velika množica malih obrtnikov ne more konkurirati z velikimi obrtniki. Ker prvi delajo na uebelo z stroji in z velikim ka-pitalom, blago tedaj lahko veliko cenejše izdelujejo, nego poslednji, katerim služi samo marljiva roka i največkrat še toliko ne premorejo, da bi mogli kupljeno surovo slago sproti plačevati. A celo velikej obrt-niji ni VBelej dobro postlano; uže mej velikimi obrtniki samimi je preveč konkurence In izdelka preobilo, da ni kam ž njim. Cena blaga vsled tega silno pada, to se je posebno zadnja leta videlo pri cukrarnicah, kt so na milijone zgube imele, Poleg vsega tega pa ima velika obrtnija še hudega sovražnika, to je socijalizem, ki povzočuje Štrajke in razdeva in požiga fabrike, kar se je nedavno v Belgiji zgodilo, kder je velika obrt v mnogih kraj h skoraj popolnem pokončana in brez kruha oni, ki bo jo pokončali. — Pa ne le mej temi glavnimi stanovi, tudi mej druzimi ni pravega zadovoljstva, tistega mirnega veBelja, ki človeštvo osrečuje. Na svetu je dandanes preveč materijalizma, preveč sebičnosti, pa premalo idealnosti in prave krščanske ljubezni; skrbelo se je preveč za jude in zato se je svet tako pojudil. Tako je dan danes socijaino živenje skoraj v vseh evropskih državah; veselo ni, Bog hoti( da se na bolje obrne 1 — Kako pa je prijateljstvo raznih vlad mej sabo? — Dobro — na videz, a tudi le na videz i Pravega zaupanja, prave vere pa nikoder ni. Utegne mi kdo oigovoriti: sa| imamo mir, saj so v trdno zvezo sklenene tri naj" mogočniše države: Avstrija, Nemčija i o Rusija. Da, sklenene so v zvezo od danes do jutri, pa oborožene do brade pod geslom : si vis pacem, paia belum. Da bi miru vsem državam tako krvavo treba ne bilo, vrjemite mi, ne imeli bi ga; da bi se Bismark ne bal socijalizma, da bi si sam upal ustanoviti svetovno državo, zedi-niti vse Nemce in privezati druge nar.de na svojo pikelhaubo, menite li, da bi tega ne storil? Mir vzdržuje le potreba in bojazen, nikakor pa ne poštena miroljubnost. Zato pa se ni zanašati na stalni mir. Iri da se nanj tudi vlade ne zanašajo, to naj. bolj in jasno dovolj priča velika njihova skrb za vojsko in vse, kar je z njo v zvezi; to priča tudi nedavno v naŠej poslaskej zbornici s toliko večino sprejeti zakon o črnej vojski Take so zdaj razmere v Evropi, vse nekam negotovo, nejasno, zamotano in zapleteno, nikdar prave stalnosti, pravega zaupanja, prave vere; vse to pa kaže na hude čase. Sicer pa tudi ne moremo ta* jiti, da vsega tega merodajni krogi ne vidijo i da ne bi si prizadevali poštenjaki, viade in državni zbori, boljšati slabo stanje in odvračati preteče nesreče. Brez vspeha to pošteno prizadevanje gotovo ne ostane, ali bo pa njihova moč dovolj krepka, da otme naše potomce grozne nevihte, ki se zbira nad grešnim svetom, to je še jako dvomljivo. V Galiciji, posebno v okrajih Bohnija in Gorlice, ostalo je mej kmeti veliko vznemirjenj'1, to pa vsled tega, ker se je razširila vraža, da bo letos konec sveta. To pa so porabili nekateri malopridneži In sebični judje, da vznemirjenje nete. Mej zadnjim časom se je mej kmeti pod-pisavala neka prošnja zarad posveČavanja nedelj, ker je pa to posvečavanje judovskim obrtnikom škodljivo, raznesli so vest, da so prošnjo napravili grajščaki in da se v njej prosi za to, da se tlaka zopet uvede. Lahkoverno ljudstvo se je vsled tega hudo razjezilo na plemstvo. A vsega tega ni bilo še zadosti. Ker so grajščaki priredili nekoliko večjih lovov, raznesli so hudobneži vest, da plemstvo pripravlja vstajo; nekoliko teh nemirnežev je gosposka uže zaprla. Deželni namestnik je vsled tega poslal v dotične kraje pooblaščence, ki imajo pravico, v potrebi poklicati vojake in upati je, da se vznemirjenje k malu poleže. Vnanje dežele. Črnogorski kne\ je povabil vse one Črnogorce, katerim so se zagotovila v dar ali plačilo državna posestva, kakor tudi one, ki si Žele preseliti na ulčinjsko primorje, naj 10. maja pridejo v Ulčinje, ker se bodo ta dan delila na ulčinjskem barji osušena zemljišča. Druga nova naselbina se napravi na obrežji skaderskega jezera na Črnogorskem ozemlji. Crnogor-Ška vlida sili turško, naj 8e razprave, ki se vrše uiej obema vladam; , glede vredbe obrežja, vendar uže končaj". S to vredbo bi Črnagora pridobila okoli 600 oralov polja, ki bi moglo 1000 obitelj živeti. 11 Sredca se 26. t. m. poroča, da je sultanov ferman, s katerim )e knez imenovan glavnim guvernerjem vshodnje Ru melije, zbudil splošno zadovoljnost, ker je deželna uprava knezu popolnoma izročena. Grika vlada se je vendar la zbala in udala in tako se je uresničil pregovor: strah je vrag, in drugi pregovor: Kdor visoko leta, nizko sede. 24. t. m. je namreč francoski poslanec objavil Delyanisu telegram francoska vlade, ki razorožitev nujuo zaht-jva. V tehgramu pa je f an-coska vlada pristavila tudi nekako dobri-kanje, izjavila je namreč, da Grškej zasijo še lepi dnevi in da FraucoBka ne pozabi, da je Grška francosko zahtevanje sprejela in obvarovala evropski mir. — Vsled tega je Delyannis '25. t. m. naznanil francoskemu poslancu, da je Grška voljna razorožiti na francosko zahtevanje in da po diplomatičnej poti reši grško prašanje. Se ta dan je Deyannis tuli poslancem drugih velevlasti naznanil francosko zahtevanje in kaj je grška vlada vtded tega sklenola. Ti poslanci pa se s tem niso zadovolili. ampak še tisti večer so poslali Delyannisu ultimatum, v katerem so izjavili, da odgovor ni zadoslen; oni zahte- vajo tedaj razorožitev v osmih dneh ter zavračajo odgovornost na Grško, ako ne razoruž'. Tudi v to se je udala grška vlada, ko so prišle pred Pirej vojne ladije velevlasti, da podpro zahtevanje poslancev. Grškega prašanja utegne tedaj kmalu konec biti. Trdovratnost je GrŠkej dosti škodila, za sramote se jej toraj ni treba bri-gati. - Italijanski konzul je 25. t. m. iz Adena poročil, da je sultan v Hararu ukazal pomoriti vse tamošnje Evropce, napadel je z 200 možmi znanstveno italijansko ekspedicijo grofa Parro pri Gildeci vzel Gildec ter umoril angleško-'giptovsko posadko, ki je štela 100 mož. Francoska vlada je 23. t. m. grškej vladi nujno priporočila, naj razoroži, predoo-velevlasti to izrečno zahtevajo. Grška pač bo teško poslušala francoskega sveta.Skupna nota velevlasti se je neki izročila zadnji ponedelek, pa ni tako ostra, kakor so zahtevali Angleži, ker se francoska vlada ni' hotela udati. — Iz Krete so prišle vesti, da se tam v malo dneh upor uname. Na Francoskem se je tudi začel javiti' antisemitizem; nekateri časniki so si zarad tega uže zelo v laseh. DOPISI. Tr*t 26. aprila. (Prvi letoinji i\Ut • Triaikega Sokola*.) Kakor je bilo uže objavljeno bil je na Velikonočni pondelek izlet »Tržaškega Sokola« v PrvuČltio, in kakor se je moglo pričakovati, izlet ta je bil krasen, pač je nepričakovano deloval na n;-še Sukole, kateri si Žele še več takih izletov napraviti. Okolo 9 uri se je zbralo na tukajšnem kolodvoru nad 20 Sokolov v lep^j društvenej obleki in kadar je vlak odrinol, klicali so na pozdrav Trstu, veseleč se, da hitijo pozdravit svojo bračo na Goriškem, čuteč uže poprej, da bodo srčno sprejeti. Vožnja je bila kratka, ker so si Sokoli med seboi z veselim govorom in motrenjem lepih dežel, kder jim bratje stanujejo, čas krajšali, kaj precej pride željena postaja Rubite. Stopiv raz vagonov Sokoli postavili so se v vrsto in kar v časi pride jim v susret zastop občine rubijske z zastavo, katero je sledila velika množica vaščanov. Pristopivši bliže, pozdravil je »Sokole« obč. župan in zaželel jim »dobro doŠIl«; množica pak je pozdravljala prijazno »So-kole« a posebno lepa dekleta, katerim so se Sokoli in njih krasna oprava posebno dopadali. Občinski za.stop obč. Rublja spro-vel je »Sokole« do meje svoje občine, kder so pa Sokole pričakovala kola, s katerimi so se odpeljali dalje v Mirno. Precej smo se nadali lepemu sprejemu v Mirnem, ker smo uže z daleč opazovali, kako pokajo topiči in kako jih radovedno motrijo vaščani. Pri ulazu v vas je Sokole župan in obč. zastop sprejel, kateremu se je pridružilo pevsko društvo in skoro svi vaščani. Na početku vaBi bil je v gostilni pripravljen Sokolom zajutrek in ker se nismo mogli veliko muditi, zapustili smo to še precej veliko vas in njene gostoljubne prebivalce, spremljevani do občinske meje od občinskega zastopa in pevcev, kakor tudi od velike množice vaščanov, mej tem ko so dekleta Sokole s okna pozdravljala in na hoimu nred crkvijo bo kar naprej topiči pokali. Na tem lepem npr. jemu se je zahvalil sokolhki četovodja. Za pusti v to vas, pričinjalo seje Sokolom, da zapuščajo stare znance in rojake, in bili bi se skoraj žalost li. da niso pomišljali, da jih čakajo še drugi b'a'je, drugi prijatelji, da je tu še le pcčeteh. Sedli smo v kola in zapeli »Naprej«, pak misleč, da imamo še veliko pota danes preči, nismo skoraj opazili, kako nas prijazno vabe dve slovenski zastavi na gradu gostoljubivoga grofa Oblci, in ko smo prišli do mej*, i) It smo vstavljeni in povabljeni od rečeuega g. grofa, kateri nas je z svojo plemenito gospo prav z slovansko gosto-ljbivostjo obsipal; nemogoč se dolgo časa muditi, oproščah so se Sokoli z plemenitim giofom ž^leč svojemu narodu reč takih prijateljev. Popotovajoč dalje in misleč, kako nas bodo nekde nevstrplj vo čakali v vasi našega cilja v Prvačini. kar naglo se pokaže množica vaščanov iz Bilja na Čelu z^Bvojim obč. zastopom, nt bilo drugače, ohčej smo želji morali zadovoljiti in napotiti se v vas, kder So nas tudi po-čestlli z dobro kapljico večletnega Ipavca. Kadar smo bili vbI na okupu pripravljeni za odhod, pristopi k četovodji lepa In čedna deklica; videlo se je precej da je slovan-ske krvi, ker je bila bela in rudeča, in mu poda lep šnpek, kateri so Sokolu podelila dekleta z Bilja. Ko smo le mogli, posedli smo zopet v kola in odriuoh, da ne zamudimo, obč. zastop in vaščani sprovedli* so nas za dober kos kličoč nam: z Bogom do videnja bratje 2 Adrije. Z taj si je pak vsak mtslil, da se ne bo do Prvačine trebalo zavBtavljati, ker nam se j« res mudilo, in kar naglo začne en Sokol, kater* EDIN O T S je zapazil lep slavolok klicati: ta le je Prv.ičinal Prvačma! In nepczna|oč tega lepega in romantičnega kraja, res smo s< večinoma mislili, daje tukaj Prvačina, posebno pa ko smo slišali, kako topči gosto na gosto pokajo, in poskakali smo raz voz, da se postavimo v vrsto, jako pa smo se začudili, ko nam je četovolja naznanil, da to ni PrvaČina, ampak romantična vas Renče. Vrediv se. kakar smo bolj mo^li, ko-račimo dalje do slavoloka, kder nas je dočekal obč. zastop, dubovni in mnogo vaščanov, tudi tukaj niso zaostala v slovanski gostoljubivosti. Malo smo se časa tukaj zadrževali, ker je b lo Še precej vožnje do Prvačine; in res odrinemo opraš-čajoč in pozdravljaioč naše brate, prebivajoče v tem lepem kraji. Vozeč se čez nekaj časa prispeli smo do Ovčjedrage, kder smo našli stare naše znance iz vasi Bilje, kateri so se za nami vozili v Prvačlno. Zdaj pa smo si mislili, da se je treba pripraviti, kako da odolimo toli kej navdušenosti. Tukij se začenja Pr-vaška meja in vidi se visoki slavolok poln praporov In zelenih gran z napisom: Dobro došli. Podnu slavoloku pa se je črnila množica, katera nas je pričakovala; ko smo stopili z voz, začne natn godba svirati na pozdrav in ko smo pristopili Miže, nagovoril nas je župan z lepim govorom, povabivši nas da stopimo na tla prvaške občine, katera nas prav srčno in rado sprejema kakor svoje mile goste. Na to se pi obvijejo zastavi Sokolova in Prvaške čitalnice, katere predsednik pozdravi Sokole in jih povabi v društven« prostore! Na tako lepem sprejemu se je zahvalil Sokolov četovodja in izrekel nado, da to ae bo poslednji izlet, katerega Sokol priredi vprvačino; na to pa zagode izvrstna godba naprej in mi smo v pravem triumfu stopali skoz vas do čitalničnega poslopja, kder naB je čakal prav slasten obed. Za vreme obeda je bilo više pozdravov od mnogo strani, prišla je tudi pozdravit Sokole velika deputacija čitalnice is Sel, katerej je Sokol zagotovil pohod, ako priredi kako veselico, da jih povabi. Pod oknom pak v čast Sokola je ves čas godla godba. Ganjeni s tako sijajnim sprejemom, katerega so imeli povsod, niso Sokoli več skoraj da zmogli dosta besed, da se zahvalijo. Večkrat se je zahvaljeval njih četovodja in posamezni Sokoli; o priliki obeda zahvalil se je Prvačanom in prvaškej čitalnici prav z toplimi besedami tudi jeden •član Sokola, na kar je nastalo veliko odobravanje od Sokolov. Po obedu pa nam naznanijo, da smo povabljeni v slavni Dornberg, kamor smo se tudi napotili peš, da se tako odolžimo pfvej svojej zadači. Prispevšl tja, bili smo srčno pozdravljeni od vaščanov in njih ■glavarstva, kateremu je prednjačil župnik g. Kramer. Dve deklici ste podarili Sokolu dva lepa šopka z prav lepim nagovora. Po kratkem času morali smo se ločiti od Dornberčanov in vrniti se v Prvačino, kder se je ono uro Imela začeti veselica v čast Sokolu. (Razgovarjaje se potem prišli smo pred vas in kar naglo se pred vasjo ostvari godba, katera nas je spremljala v čitalnične prostore, kder se je imela veselica vršiti. Pa kaj rečem o lepem programu veselice, o točnem izvadjanju? Kaj tacega nismo pričakovali. Petje je bilo izborno, osobito so se dopadli mešani zbori, in šaljivi zbor lE'senhutov »U naravi«, kateri je z svojimi figurami, a osobito tenorist z svojo dobro izvedeno kukavico prozročil dosta smeha. Deklamacija, nagovor, to je vse tako dobro bilo izvršeno, kakor to morejo izvesti pravi mojstri. Gortba ije 'jako lepo iu točno izvedla svoje komade. Po svfšenem program« nastopi eden1 član čitalnice in naznani, da bode »kupni banket; uii da naš četovodjja trobi na Vkup, ker je čf*s odhoda v Gorico, kder vlak ne čaka. Zato ni uruirače, nego težkim srcem se posloviti od naših bratov-domačinov v Prvačini; zapustiti lepa dekleti, pak pozdraviti znance in hajd v kola, da te od-peHjejo v Gorico in vlak ipa >v Trst. V«i smo oaišli uznešeni i ushićeni lupina sprejemom, navdušeni Še bolj za svoj narod, očarani prekrasnim krajem, in vsi z obhajan jem, da obiščemo ko 8e nam ponudi prva prilika,^zopet lepoi Goriške deželo in njene gostoljubne prebivalce. Io so bito naše mhUi na notu v naše prebivališče Trsrt. A. naravno da nismo pozabili lepih deklet 'io sploh' prijaznih -prebivalcev. K«per 27. aprila. V(lzv^ dopi) V nedeljo zvečer bili so v gostilni prl*Vapo-relto« zbrani vsi Častniki tukejšniega bataljona strelcev. Bili so dobre volje, ker «ta dva podlajtnanta bila postala lajtnanta. Imeli «o posebno soba. V dragej sobi bili 80 P14 ljudje. Prihajalo jih je amiraj već, tako ua so poseaili na zadnje vse pro-r°/.e/A V 80bl »»ili so pr. nekej mizi ■tudi M oadsirelni.TI so op^ev^Ii ljudi, ker se.juu je vse zdelo nekako sumljivo, ker ie od mize do mize hodii neki glasoviti 46. in. je namigoval. Nadstrelci so opozorili na to častnike, li si opašejo svoje sablje. Komaj se je to •zgodilo uže pride omenieni razsajalec v njihove sobo in jitn zučwe cabavjjaii. Za njim pa prihrumi vsa druhalj in začel se je strašanski boj. Oficirji bojevali so se s sabljami, a napadovalci s stoli. Zuna) sto-leČi so pi metali kamenje skozi okna. V tem prišli so omenjeni nailovci svojim častnikom na pomoč in takosajim je po srečilo napadovalce razgnati iz sobe. Vojakov ni nobeden teŠko poškodovan a napadniki so jih dob li po kožuhu. Dru^i dan so jih zaprli 12 in sedaj premišljujejo v ječi pri ješprenu, kaj se pravi c, k. č.ist-nike napasti. Včeraj bilo je zapovedano vsem vojakom po 10 in 10 skupaj hoditi. Bilo je misliti, da bo mir, a ni bilo tako. Zvečer ob 8 uri zbirale so se cele grupe ljudi pred stanovanjem oherstlajtenanta na stolnem trgu. V tem pridejo neki vojaki čez ta trg, bajdi po njih. A vojaki so napad srečno odbili in ranili nekaj »pavla nov«. Ker je hrup zmiraj veči prihajal in se veliko ljudi skupaj zbiralo, ter so se začela prikazovati znamenja upora, zasliši se ob pol 9 url »alarmsignal« in k malo je stal ves bataljon pripravljen. V tem pa je prišla na trg žindarmerija in oddelek vojakov In kmalo se je trg popolnoma IzČistil. Ko se je zasliši! alarmsignal, bežalo je vse domov in kmalo ni hiio človeka na ulici. Celo noč so bodite vojaške patrole po mestu. Bilo je vse mirno. Včeraj se je ustrelil na pokopališču tukajšni policaj. Včeraj zaprli so tudi nekega laškega učitelja, ker so našli pri njem časnike iz neke skrivne tržaške ire-dentovske tiskarne. Domač© in razne vesti. Prestolnlk Rudolf z vzvišeno svojo soprogo Štefanijo je prišel v pone-delek zvečer ob Šestih na Reko ter se ob osmih s posebnim vlakom odpeljal na Dunaj. Odbor Edinosti se je zadnjo soboto konstituiral in so t»i 1 i voljenu: za I. podpredsednika g. M. V. Žiric, za II. pod-preds. g. Štefan Nadiišek, za denarničarja g. August Sterle, za tajnika g. V. Dolenc. Velikonočna svečanost po tržaških cerkvah, v soboto popo-ludne je bilo slavljeno vstajenje v cerkve svetega Antona novega, potem pa ob 5. uri pri sv. Justu z veliko slavnostfo. Bila jo veliko natlačenost po vseh prostorih okoiu naše kateirale, prišla je tudi vojaška godba in ena satnija vojakov. Ko se je procesija začela pomikati, začeli so z grada streljati topi in slavnost se je vršila v najlepšem redu. — V nedeljo zjutraj ob 5 uri bila je procesija pri sv. Jakobi, te procesije se je udeležilo veliko Število ljudstva, večiael slovenske narodnosti. Sodelovala je tudi vojaška godba z 1 satnijo vojakov, z grada so pa grmeli topi, kar posebno poveličuje take slavnosti. Ob Beiimej je bila procesija pri O. kapucinib, katero procesijo je sprovajala veteranska godba in veliko Število veteranov, kateri so po procesiji Ili po starem mestu, velikem trgu in korsu v svoje stanovanje v Corsio Stadion, a spremljevala jih je množica, ker so z seboj godbo Imelt. Pri sv. Jakobu se je to leto o priliki sv, maše slišalo slovensko petje, t. j. pevci delavskega podpornega društva so peli pri svetem Jakobi mašo in kakor se je moglo nadejati, peli so lepo in zaslužili so pohvalo. Ob 10. uri se je vršila pontiflkalna maša pri sv. Justu, katero je bral milostivi Škof g. Iv.Glavina, pela se jo slav. no*tva maša od učitelja Bote pod njegovim osobnim vodstvom. V cerkvi in okolu nie bila je tika gnjječa, da ni 'bilo z nobenega kraja pristopa. Prodigoval je o. Gu-glielmi o resnici vstajenja. Zbor slovenskih poslancev drživnih m deželnih se bode nekda vršil te dni v Ljublj-ni. — Taki abori so pre-potrebni, da bi le tudi privedli do cilja: do popolnoma solidarnega postopanja v vsih z>8topib. Tržaške -novosti-s Prednike smo imeli prekrasne; cerkve I so bile ona praznika prenapolnjene; popo-ludne pa je ljudstvo kar v tropah na sto in sto izselilo »e .00o v sjedinjenih državah 124.9S9.200, v Mehiki 1,440.000. Kili argentinska republika 8.750.000 v Avstraliji 12,977.000. v Indiji 100 784 5000, v Perziji 9,360.200, v Siriji 5,760.100, v srednjei Aziji 15,120.300, v Egiptu 4,965 600. v Algeriji 7,9Vr,.i>00. * Tunisu 993.100. v južnej Afriki 2.880.100, skupaj 298,215.100; tedaj vsega skup.tj 725,158.100 hektolitrov. Kitajska tiskovna svoboda- Pekinški Časnik jf razglasil dekret cesarja Kvang-su, ki spremanja kazen pisatelja Vong-Či. ki se je imel na čvetero raztrgati, v obglav-Ijenje. Pisatelj je namreč storil to hudodelstvo. da je v neke| znanstvenej razpravi navedel tuui več imen prejšnjih kitajskih cesarjev, kar kitajska dvorna etiketa strogo prepoveduje. Otroci tega velicega hudodelca pa se Še le leseni umore. Tržno porodilo. Trgovina te dni v ohče mirneja in kaže se v obče mlahovost skoro za vse blago, razen za sladkor. Borsno poročilo. Mlahovost na v.cej črti; kurzi državnih papirjev nespremenjeni. l>un«Jwba Borsa dne 26. aprila Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 • 40 » Zlata renta......114 • 45 • 5*/, avst. r»nta .... 101 • 30 • Delnice narodne banke . . 87Š • 35 • Kreditne de'^ce .... 2K7 • — . uondon 10 lir sterlln . . 126 • 20 • Napoleon....... — »05 t G. kr. cekini......10 » 01 50 . Kr. državnih mark ... 5 • 93 » Mnogim dopisnikom v Komnu. (Konec). Našo menenje je tudi, d* po>ja, nkoro vsak dan dobivamo opravičevalna pisma, kar nam dela veliko vesolja, ker ovaja neko bojazen in pri-poročevanje za prizanesljivo sentencijo. Menimo, da ni bilo hudo in da ostanemo zopet prijatelji prijateljev in sovražnikov. Ured. ,Edinosti". Javna zahvala. Podpisani odbor šteje si v preprijetno dolžnost, tim potem izreči svojo najtoplejšo zahvalo za vse dokaze simpatij in blagooaklonjenosti, za sijajen sprejem in pravo slovansko gostoljubnost, s katero je bilo naše društvo počasteno na prvem svojem letošnjem izletu v Savodnjah. Mimein, Renčah, Biljab, posebno pa v Prvačini. Hvalo imamo vedeti tudi visoko-roduemu gospodu mejnemu grofu Obizz -ju, da nas je blagovolil preprijazuo sprejeti. Ta dan je mtj najlepšimi, kar jili je druŠIvo doživelo iu ostane izve&tno vsakemu v dolgotrajnem preprijetnem spominu« Še enkrat, piesrčno hvalo vsemi N i z lravje I V Trstu 28. aprila 1886. Oibor telovadnega drnšt\a »Tržaški 8okol«. Poslano) Popravek. 1. Ni res, da plačujete davčni občini Divača in Ležeče »ogromno več no, skoraj dve tret'ini direktnih da\kovt. — Po izkazu c. kr. uavčnega urada v Sežani Dlačujejo davčna občina Divača 1509 kH. 73*1, kr., Ležeče 425 gld. 79 kr., obe vk" pej 1035 gld. 52'l, kr.; druge davčne oi -čine pa 3050 gld. 28'lf kr.. vse vkuj j 49 6 l'Id. 81 kr. direktnega da* ka. 2 Pri seji starešinstvu, ko se je skh-palo o popravljanji občinskih poti iu je bilo izmed 24 starešin 23 njih navzočih in med temi tudi Jo*. Suša in Jos. Maborči*5 iz Divače, sprejel se je bi na deželno postavo utemeljeni predloir, da naj se poli popravijo po razmerji direktnih davkov, 7. vveuO glasovi, izvzemŠi le glas Jakoba Obersnela, ki se je ob glasovanji edini zoper predlog oglasil. 3. Pod »Poslanim« podpisani »zastopnik občine divaške« ni zastopnik te davčne občine, ker ni niti župan, niti načelnik gospodarskemu svetu. Županstvo v Naklem 23 »oi-ila 1886. Fer ko Mahorčtč ___Župan ♦) Z a takove članke je urednifttvo tolika odgovorno, kolikor mu ciotiČnl zakon veluva. Ured. edinost Pnrrl'ivitm nauki In molitev i u^ui >11111 ki jih mora znatj kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Tržaška hranilnica Spre jemlje denarne vloge * bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-ztin praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°(0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav urecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskompti^e menjice, doraicilirane na tržaškem trgu po....... 374°10 Posojuje na državne papirje avstrij- ško-ogrske do 1000 gl. po . . . 4'/4°l0 više zneske v tekočem računu po .............4Vlo Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. 8— LA FILIALE clelln BANCA UNION trieste s' occupa dl tutte le operazioni di Banoa e di Cambio valute. n) Accetta rersamenti in conto cnrrente: Abbuonando 1* interesse annuo per Banconote 37« °/o (,on preavviso di o giornl 3 1, , , 12 . o'/« n sni mesi fisso per Napoleoni 2'[* % preavviso di 20 giornl 3 „ ,, „ , 40 3'/4 >, , „ ,3 mesi 3'|.......6 . 1'er le Irlt^re dl Vermmonto in circolaziona il nuovo insso d'interesse andrk in vl/ore a partiro dal giorno 18. 85. aprile, a. 28. maRgi«, IH. luglio e III. ottobre u goonnda d<-l preavviso. Trisrto 13 Aprila 1880. TiVr IIANCO GIIIO abbtlOiu do il 3°/„ interesse nnnno Nino analu:., a DOinmn; prelevazioni sino a borini ~ ,UUO a vlita verso chdoue ; importi r ggiori preavviso avanti la Borsa. — Goi ernia dei versamenti in apposito librett . ntOKKin per tutti i verso. entl fatti a qualsiasi ora d'ufticio la a.uta del medesimo giorno. AitMume pol p -opri eor-rentiHti l' tncasto di Cambiali per Trieste, Vitima e Budapest, rilascia loro assegni per nueste ultime ptazze ed accorda loro Icfacolta di domicilla«*o ejfetti presso la sua cassa f »•« nco «1* ojigiii wp«M» per ommI. bj S' incartca deWar.quisto e della vendita di etfetti nubbllci, valute e divise, nonehe deli' iricasso d'assegni, cambiali e coupons, verso '/«°/o provig-gione. c) accorda at suoi committenti la facolla di depositare ejfetti di gualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons alla scadenza. La Filiale della Banca Union '&ozione> Merel) s'incarica deli* acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants 3—2-11 I. C. Juvanćić posestnik vinogradov na Bifeljskem, velika zaloga vina v šlškl nn L:ub- lj;ini. Pripo nka RVO)a izvrstna, Bizelj-ska in Dolenska vina, po 1(3— 24 gld. Uzo'i samo oil 56 L. in več. 10—4 Spomladansko lečenje Caj iz tisoč cvetlic ^stilni in krv popravljajoči. E lino sredstvo proti netočnosti, rezavej. zabasanost', ne-(ielalnosti čevesja. Izvrstno proti škrofolam m vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketih po 50 soldov edino v odlikovanej lekarni Praxmarer (Ai one Mori) Veliki trg. Mestna palača. V isti lekarni se napravijo vsaki dan pelinovet za spomladanski lek na podlagi sasaparilje I. vrste z in brez potrošljive judure po 30 sol lov v^iki 10—5 Sejm v Tominu 7.a živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetiisko orodje, štacunsko blago i. t. d. bode letos, ker pade sv. Jurij 24. aprila ravno na veliki petek, prvo sredo po veliki noči 28. aprila. Čupanetvo v Tominu 5 nprilja 1886 r>=4 De ve t a k. Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive do-broteje posebno vidiv njihov pri neteČnosti. slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavcU pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako bnli iz želodca) krč v Želodcu, zabu sanji, preobilnosti jedi iu pijač v Želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih lp tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaiom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar «k angelju varhu* 41-52 D. Brady Kremmier, Morava. V Tratu jih pa dobita pri lekarničarju J. Seravallo blizo starega sv Antona. VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po viših oblasti!) nu dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa filialkom n Trstu, Via S. Laszaro Br l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje utješan sa vodom, kavom, vinom, t,eom il juhom, sastavljen je iz vegetulnih so-kovan, inmjučih zdmvotna svojstva, te so njegovo neposredno d jel o van j e pr.ki i zu j e u žeiudru i kod proiavlja-judih organah; nadalje čisti krv izpravljajuč slabinu i tromost i pospjišujnč tek. On čisti polagano, nniStuje gljifte ublaSnjuči krudčke iirapavosti jetamh, slezena, umanjujući sv« malo po malo zastarele bolest i hemoroidah. Uzme li se likera danomice, Suva od otrovnih miazmnh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah zato je izvrstan lif:k proti groznici i proti koleri. Ono pako Što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od škodtuh posliedicah, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih Zaista iza malo danah čovjek, koji st služi tim likerom Čuti, da mu je povra-četia Životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim I svježim za sviki rad. 3j—44 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornicu osnovao je na široko mzprodaju svogii likera, koji se inože dobiti u sviti kavanah i rakijasnloah Na znanje Mi nemamo nobene podružnice in naša prodajal nica se nahaja samo v Doblingu ; vse en:iko zvoneča naznanila so sama posnemanja. Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga. Oblek za gospodo za pomlad iri poletje crne, rujave, sive, čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah. Vsaka obleka prve vrste for 9 in visoko « • „ 4 15 iz najfinejše volne ■ 0 Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 for. 75 n. (Kamgarn) SUKNO je nnvlir. nezaslišane CENOSTI dobro in trnežno. najmanj dvakrat toliko vred. To blago prostoja se izvrstno tudi za ženske in moške za dežne plašče, za krila in spalno haljine, 1 — 12 I Naj torej vsak naroči brez skrb1, saj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno zgnbo. — RaZem tega se j zavežem vsakemu denar povrnoti, ako blago i ne odgovarja temu. kar more po tem nazna-; nilu pričakovati. — i Odpošilja se le proti poš Ijatvi denara na -j prej ah pa i roti poštnemu povzetju Inje treba j mm čiti pri sodinjsko vknjiženej iirmi Exnort-Waarenhaus zup „Austriau, ItVien, Ober-D'ćbUng, Mariengasse 31, v vlastitej hiši. G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 Svarilo! Enako zvenečo naznanila niso kot posnemanj i ter se pred njimi svari. Uže KO let obstoječa tvornica za ŽREBAKE in KOCE razpošilja samo po General vertretung des Export-Waarenhaua »z.Austria« In Wlen. Ober-Dobling. Mariengasse Nr. 31, KONJSKE PLAHTE Ta plahte so 190 centim. dolce, 180 cent. Široke, jako im čne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvaniml krajicaml po fr. 1.50 so Ziivijajem vred. Prevzel s--m namreč celo zalogo dobro narejenih, znamenitih plaht in odej iz neke prvH tvornice po najnižih oenah, tako d a samo jaz sem v stanu prodajati za sramotno ceno Dalje prodajam, dokler je še kaj zaloge Rumenobarvane konjske žrehake 2 metra dolge in okolo l i pol široke z šest1?-rogubniml plavo-rudečimi ali temno rudečimi krajci nepokončljive kakovosti komad po fr. 2.25 se zavitkom vred, Kje denar nazaj. /Opomniti je, da druge firme tudi T}enj*v;.jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da/. Vsled posnemanj po sleparskih firmah sun primoran posluževati oglašanja ter prosim p n. občinstvo da so spominja moj« solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbami na koje bom vedno pazil. Dopisi vspremljejo se v nemškem, češkem, og rskem, poljskem, italijanskem in irancoskem jeziku. 12—20 ca laissasiiiiMisaigiiBa LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per oommercio ed Industrla VERSAMENTI IN GON 1ANTI Banconote: 2su7n annuo interesse verso preavviso di 4 giornl 3*» » • • «8» 3'|4 •* » » » » 30 » Per le lettere di versamento attualmenta In circolazione, il nuovo tasso d' Interesse eo-minelerš, a decorrere dalli 27 corrente, 31 eor-rente e 22 Novembre, a se^onda del rispettivo preavviso Napoleoni: 2*[,°i0 annuo Interesse versopreavvlso dl 30 giornl 3*» > » » »3 meti •» » • » »6» Banco Giro: Ban onote 2'/2e/0 sopra qnaiunque somma Napoleoni setiza interessi Assegni sopra Vlenna, Praga. Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Iuns-bruck. Graz, Salisburgo. Klagenfurt. Fiume A gram, franco spesn. Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso coupons '/»"/o Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi, Mediante apertura di credito a Londra \49lo provvigione per 3 mesi. • effettl5't,o/0 interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883 1G-48 ^i^iiii^iurBi] VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vpeli barvah za celp uifžke oblekp, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopa-_ dala, mote se zamfnjuti. "Polnilci iz kovine Kovinske pipe § VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja P'-Otl povzetju komad po for. 3 8U. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 8—5?4 se zameniti. za nutofftniji) ' t'ikli n iu r. vinom in (ilvoin ai zaklopkami iz kaučuka; zapirajo *>' sami. Ako se z roko nekoliko pritun« (tumbo, ki se na nj in naliaj^ 0,lPr« su zaklopka od kmiCuka ; tel.oSina pulagnma rasfi v ?teklenici; pivo so pr«veB no poni, ako hu te polnileo rabi. V|na in piva »e ni« M Ji»-zcubi vnlfd BHinozat»or<'nJa »tnk-lenlc. Vsakdo jih Uhko salu iatii. c. l mm palenl . . za sode od vina in piva pritUnjenje, MiiiiOzuprutjem. To pip« Mi nikoli ne HkUaJo kakor drvone in sn zategadelj povset" ne-fkodljive. Obliku praktična in<«lo d ivrfcno ln trdno. Vsled trajno ti W veliko prihranjenju proii leat.-ului pipum. Zatvor« se trdno, puBCajo nt in Clgte lahko. Cone s leden polnilec steklenic i cevko iz kaučuka f. 2.20. Poštnimi 20 kr. — Likver-pipe t. 2.20. pip« za dessert-vma f. 3 50, pipe /a točenje A f 4.50, pipe za »ode B f. 5.50, pipe za sode C f. 6 50, pipe za sode D t 8 d0. llustrov inl ceniki bresplačnoin franko. _ ti UTTER, -V , IX., Mnxlmlll«nplatj: a, naohst der Votlvklrohe. m jjvj Prodilialee n se poduj a odbitek; Agentom zasluženo plačo. •zsESKasESHsasasasasasasasPiMasasasasEsasasuasasasESHsssasasasasasasasasasasS Lastnik drufttvo -RDINOHT« — lzdat«lj Id odgovorni urnoni. VIKTOR DOLENC >i< va I > 1 ii i i. \ . 1 i I« i o. \ '1 u tU.