PeSbdtt pl&Csss ▼ (etovlol Leto XIM št. 77* LJubljana, sreda l. aprila 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din- Uredništvo: Ljubljana: Knafljev« ulica 5. Telefoe it 3122. 3123. 3124. 3125 In 3126. Maribor- Alekc^nHrova ce«t» П Te» lefon gt. 2440 (ponoči 2582). Celje -ЧО .^nova ui у I eieton st 190. Rokopisi se ne vračajo. tarif j Oglasi po Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4. — TelefoD št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Francija prekine odnosa je z Rusijo Posledica Kutjepove ugrabitve - Važna posvetovanja predsednika Tardieuja z Deterdingom aprila, g. V političnih krogih iivahmo krožila govorica, da natski odnošaji med Francijo -ekmieni. Vedno pereče vpra->ma odnošajev je prav za vila v tok Kutjepova afera, se je domneva zaradi tega, pred kratkim sprejet v av-i ministrskem predsedniku petrolejski magnat Dater-i se razgovarjal z njim glede a petroleja za Francijo, nano ima Francija konvencijo s Francosko petroleisko družbo v Mo-sulu, ki pa še ni odobrena od francoskega parlamenta. Francija se hoče rešiti petrolejskih dobav iz Rusije in je zato, kakor se danes z gotovostjo trdi, sklenila pogodbo za dobavljamje petroleja z Deterdingom, ki bo dobavljal Franciji petrolej enake kakovosti in z enakimi cenami. Pariz, 1. aprila. Snoči je organizirala »La Liberte« velikanski shod pro!i btfjše-vikom in ugrabitvi generala Kutjspova. Dvorana, kjer se je vršil shod, je bila nabito polna. Policija je zastražila poslopje. i navodila japonske delegacije v Londonu i japonske vlade za podpis sporazuma o omejitvi pomorskega oboroževanja 1. aprila. A A. Danee je vladalo k; konferenci boljše razpoloženje, pisovati razgovorom med Hender-Briandom. Tekom teh razgovorov motrilo stališče Anglije m Fran-atuta Društva narodov m locarn-Jje. Svrha teh razgovorov je bila, de formula, ki bi zadovoljila v varnosti Francijo, ne da bi s de za Anglijo kake nove vojaške i. Na ta načir: bi se omogočila roblemo'- pomorske konference in fraacosl-tonažnih številk. 1. april- s. Danes so bila odpo->onski delegaciji v London nova vlade. Kakor se je izvedelo, si je pridržala pristanek v naslednjih ckah: 1.) Pristanek na *porazum omenja tudi. da se je Japonska eljavno odpovedala razmerju 70 /O pri križarkah t osemeolskimi topovi, ali da bo ohranila dosedanje podmorske sile; 2.) ker bi odobritev tonaže za podmornico preprečevala gradnjo novih ladij pred letom 1936., naj bi bila Japonska pooblaščena, da prične pred starostno mejo graditi nadomestne ladje, da bi ladjedelnice v tej dobi ne bile brez posla; 3.) odobritev števila pomožnih ladij ni v razmerju s podaljšanjem odmora za gradnjo oklopnic; 4.) pogodba naj prestane veljati leta 1936. London, 1. aprila. А А. V spodnji zbornici je predsedcik angleške vlade Macdonald izjavil, da ne more prevzeti angleška vlada kakršnekoli obveze, k: bi šle preko obvez Lige narodov in locarnskega sporazuma. Pri tej priliki je Macdonald izjavil, da francofka vlada ni nikoli zahtevala cd angleške vlade naj poveča bremena preko obvez gornjih dveh pogodb. leska svobodna cona pričela poslovati noči so s topovskimi streli objavili pričetek poslovanja svobodne cone __ Določbe o tolerantni coni — Odpuščanje delavcev sladkorja, sadja, masti itd. Zakon o svobodni coni stópi v veljavo of-trfndCi dne 2. t m. Ustanovitev kvamerske svobodne cone bo proglašena javnosti opolnoči s topovskimi streli. Špirit, likerji, sladkor in drugo koionijalno blago bodo smeli imeti v svobodni com samo v prodajalnah in njihovih skladiščih in sicer samo v količini, ki odgovarja 6 mesečnim potrebam, ki se bodo izračunale z o žirom na potrošnjo istih predmetov v teku preteklega pol leta. — Zanimivo je, da so bili danes na Reki odipuščeni vsi delavci v tamošnji čistilnici riža z motivacijo, da je podjetje prišlo v krizo jn ne more več poslovati t, 1. aprila n. Jutri bo objavljen de-аНјадоке vlade c- ivršrii sdfcera merski svríresM oo i. Dekret bo i! razne podrobnosti o izvajanju anega zakona glede poslovanja no-bodne cone. Na vsej řtaMjansko^re-i эе uvaja takozvana tolerantna oo-cate-f; se bo tamošnje prebivalstvo snkrat mesečno oskrbovati za svoje potrebe z živil i iz svobodne cone ičila ca rime. Vsaka oseba v takozva-•amfcnä coni bo smela kupiti in izva-; rvobodne cone enkrat mesečno na iomovališča v tolerantno cono skup-5 kg raznfi žatviS, kakor moke, kave, Madžari zahtevajo volilno reformo V državnem interesu se mora izpremeniti vladajoči režim in uvesti trajno volilno pravico Budimpešta, 1. ap-r. d. Poljedelci okraja B.e.kescsaba so imeli zborovanje, na katerem so razpravljali o težki politični in gospodarski krizi, v kateri sc nahaja madžar-síd narod. Zborovanja so se udeležili tudi Številni poslanci. Govorniki so zahtevali, mj vlada predloži volilno reformo ter uvede tajno volilno pravico. Ta zahteva je bila. pozdravljena z viharnim odobravanjem. Nadaljni govorniki so ostro napadali Be'h-tenovo vlado ter napovedovali, da bodo mali posestniki pri prihodnjih volitvah temeljito obračunali z režimom. Navzoči policijski komisar jc hotel zaradi tega go^ vernikom odvzeti besedo, kar pa se mu ,ni posrečilo zaradi odločnega nastopa zboro- valcev. V Budimpešti pa se je vršilo zboi nje narodno demokratske stranke, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva uvedbo tajne volilne pravice. Vsi govorniki so bili enodiišni v tem, da je treba odpraviti dosedanji korteški sistem volitev. Dalje so zahtevali govorniki naj vlada posveti večjo pozornost reševanju poljedelske krize in da naj se izdatno reducira uprava in omeji delovanje kartelov v madžarskem gospodarskem življenju. Govorniki so tudi soglašali v tem, da ne bi odgovarjala potrebam samo delna rekonstrukcija vlad'e. temveč da je treba popolnoma spremeniti obstoječi režim. Čicerin opasno obolel Moskva, t. aprila AA. Čičerinovo zdravíc se je znatno poslabšalo. Poučeni krogi trdijo, da ie Cičerin ponovno zahteval, da se mu «mogoči vdhod v inozemstvo v zdravstvene svrhe. GPU je to prošnjo odbila. Deficit angleškega proračuna Londo". Í. aprila A A. Snoči se je zaključilo finančno leto s 14 milijoni in pol deficita. Minulo leto se je zdelo, da bc državna proračun izkazal višek od 4 milijonov funtov. Manjši davčni dohodki in zvišani stroški za brezposelne podpore so povzročili sedanji primanjkljaj. Državni dohodki so znašali skupno nekaj nad 738 milijonov funtov šterlingov nasproti predvi-devamšm 746 milijonom. Obala se je zrušila Boulogne, 1. apr. Včeraj se je »rušilo n& obali mod Boulognoin m Calaisom veliko skalovje v morje in siccr nekaj milj od mesta, kjer bi se imel graditi predor pod Rokavskim prelivom. Skalovje se je zrušilo na železniško progo. Železniški promet je prekinjen. Dva vlaka so v zadnjem trenutku ustavili in s tem preprečili veliko nesrečo. Požar v umobolnici London. 1. aprila. V Okmebeackski umobolnici je izbruhnil požar, ki ie zelo razburil umobclne. V zavodu je 2000 bolnikov. Postrežnikom se je posrečilo rešiti vse um obalne. Čeka ne miruje Bruselj, 1. aprila. Tu so agenti čeke hoteli ugrabiti nekega častnika tn ruskega grofa, ki se je boril v Wranglovi armadi proti boljševikom. Pred kratkim je grofa pošetil neki človek, ki ga je pregovarjal z nekimi pretvezami, naj odpotuje iz Belgije. Preiskava je dognala, da so bile vse navedbe neznanca neresnične in da so imele namen zvabiti ruskega grofa na neko tajno mesto, kjer bi ga agenti čeke prijeli in odvedli. Kosima Wagner f Bayreuth, 1. apr. sg. Vdova Rfharda Wagner.ia, gospa Kosima Wagnerjeva je danes umrla v 93. letu starosti. Zem ski ostanki Wagnerjeve bodo upepeljeni v Ko-burgu. V sredo zvečer se bo vršila žalna seja občinskega sveta. Deputacija mesta Bayreuth bo izrazila sožalje v imenu mesta. Smrt Wagnereje po vsej priliki ne bo vplivala na slavnostne igre. Demonstracije španskih monarhistov Perpignan, L арт. Kakor javljajo iz Barcelone je dosedanji guverner Katalonije, general Barrera snoči odpotoval v Madrid. Po odhodu vlaka je poskušala skupina mla-deničev, ki so nosili zastave z napisi »Živel krali! Slava spominu Prime de Rivere! Živela Španija!«, prirediti demonstracije. Policija je razpršila manifestante. Prišlo je do spopadov, pri katerih je morala policija rabiti orožje. Vendar se ji je končno posrečilo vzpostaviti red in mir. DEKLARACIJA NEMŠKE VLADE Vlada bo nadaljevala politiko sporazumevanja z zapadnimi velesilami ter posvetila vso pozornost rešitvi gospodarske in finančne krize — Priprave opozicije Berlin, 1. aprila, s. Dopoldne se je državna vlada posvetovala o svoji izjavi v zbornici. Takoj po otvoritvi današnje seje parlamenta, ko je preds*' inik Loebe preči-tal obvestilo drža^ega predsednika Hindenburga o imenovanju nove vlade, so pričeli komunisti vzklikati: To je vlada bloka izkoriščevalcev!« Nato je povzel besedo državni kancelar dr. Brüning, ki je med drugim izvajal, da ni vezana nova državna vlada v smislu naloga, ki ga ie prejela od državnega predsednika Hindenburga na nobeno koalicijo, česar seveda politične sile državnega zbora v današnji sestavi niso mogle prezreti. Ta vlada je bila sestavljena z namenom, da v najkrajšem času reši vse življensko važne naloge. To bo zaradi tega zadnji poskus, da se doseže rešitev s tem državnim zborom, ker nihče ne more zagovarjati odlaganja teh za državo nujnih poslov. Današnja ura zahteva, da se dela hitro, zaradi česar se državni kancelar tudi v svoji kratki iziavi ne bo podrobno pečal o detajlih nameravanih ukrepov. Nova vlada bo življenske interese Nemčije aktivno zastopala v organičnem nadaljnem razvoju dosedanje zunanje politike. Notranje politični položai narekuje spričo težkega stanja v socialnem in gospodarskem življenju posebno čn-ječnost. Ogorčeni boji v zunanje političnih vprašanjih so raztrgali nemški narod. Po odločitvi teh bojev, se bo pričelo delo pomirjenja. Vse financijelne in gospodarske ukrepe, ki so zaostali zaradi dolgotrajnih pogajanj o Youngo-vem načrtu, je treba čimpreje izvesti. Med najnujnejše ukrepe spada sanacija financ in blagajniškega stanja, podpora dežel in občin ter obširni predlogi za štedenje na vseh poljih javnega življenja. Ti ukrepi za štedenie pa nikakor ne bodo izvedeni v protisocialnem duhu. Vlada je trdno prepričana, da bo s temi ukrepi končno zadržala grozeči polom v narodnem gospodarstvu. Strankarsko politične ozire je treba л7 tem času opustiti. Stvarno razpravljanje o vsem tem zagotavlja nemškemu narodu bodočnost. Predsednik Loebe je končno sporočil, da so komunisti predložili predlog, da državna vlada ne uživa zaupanja državnega zbora. Večina je nato sklenila, da se bo jutrišnja seja državnega zbora pričela opoldne. Berlin, 1. aprila, d. Novi minister za zasedeno ozemlje Treviranus je izjavil novinarjem o bodočih načrtih Briinin-gove meščanske desničarske vlade sledeče: Vsi dosedanji poskusi ohraniti bivšo koalicijsko vlado so kljub priza- devanju vseh uglednih političnih krogov přepadli. Zaradi tega je bil prisiljen državni predsednik Hindenburg poseči vmes ter s svojim vplivom izposlovati sestavo sedanje meščansko-desničarske vlade. Nova vlada je na vsak način pripravljena sodelovati s poslansko zbornico. Ne bo pa se dala oplašiti pri svojem delu zaradi morebitnega poraza v zbornici, ker hoče docela izpolniti program finančne in gospodarske sanacije, ki ga je prevzela. Ako bodo stranke hotele imeti volitve, potem si bo vlada znala pomagati s pomočjo čl. 4S državne ustave. V tem slučaju bo zbornica razpuščena in bodo imele stranke priliko znova preceniti svoje moči. Berlin, 1. aprila, g. Na jutrišnji seji državnega zbora vladne stranke ne bodo podale skupne izjáve, temveč bo vsaka stranka zase podala kratko izjavo. Pričakuje se, da bodo nemški naci-jonalci stavili predlog, naj se glasovanje o vladni izjavi odgodi na četrtek. Danes se je sestala nemška nacionalna državnozborska frakcija, da bi razpravljala o položaju. Komunisti, socialdemokrati in narodni socialisti pa napovedujejo neomajeno opozicijo. Po vsem tem je Ie v rokah nemških naciionalcev ali bo Prejela vlada že pri tem glasovanju nezaupnico. Spopadi med Bolgari in Rumuni v Dobrudži Rumunski kolonisti si prisvajajo pašnike bolgarskih domačinov — Napad na bolgarsko protestno zborovanje lasti so odgovorile odposlanstvu, da bodo poskušale z vsemi svojimi močmi urediti na pravičen način spor zaradi pašnikov. Ko pa se je bolgarsko odposlanstvo vrnilo v domačo vas in sklicalo najuglednejše, domačine. da jim sporoči odgovor oblastev, so bili domačini napadeni od rumunskih kolonistov. Napadalci so pri tej priliki tudi streljali in ubili 2 mladeniča. Tekom spopada je bilo ranjenih okrog 10 ljudi, ki so jih morali prenesti v bolnico. Sofija. 1. aprila AA. Listi doznavajo, da so med rumunskimi kolonisti in domačini v vasii Bogdanov, ki ie komaj 5 km oddaljena od bolgarske meje v Dobrudži, izbruhnili krvavi spori in spopadi. Spori so nastali za radii pašnikov, ki so si jih rumunski kolonisti prisvojili nepravilno in v škodo bolgarskega prebivalstva. Oškodovani kmetje so odposlali posebno delegacijo v Dobrudžo, kier so obvestili zastopnike oblastev o storjeni krivici. Ob- trebščin iz okolice, je mestni načelnik zaprosil ministra, nai bi se dovolila seliakom, ki uvažajo v mesto živla, na železnicah do 50 km od Zagreba ugodnost znižane vožnje ali pa naj se uvedejo posebni živilski vlaki, kakor je to običajno v inozemstvu, zlasti v Nemčiji. — Dr. Srkulj je dejal, da je opozorili ministra prometa tudi na okolnost, da bi trebalo pri sestavi novega zakona o avtobusnem promet-u vnesti tudi določbo, da se smejo posluževati mestnih ulic in cest samo avtobusna podjetja mestnih uprav, tatoo da bi zasebni avtobusni podjetniki ne smeli voziti po mestu, ako ne bi imeli za to potrebnega dovoljenja mesenega zastopstva. V zvezi s tem je deputacija pošetila tud^ ministra trgovine dr. Jura ja Derne troviča. Nocoj ob IS. je sprejel N§. Vel. krafj po zaključenem kongresu Zveze mest kraljevine Jugoslavije v avdSfjenci vse načelnike posameznih mest, ki so se udeležili kongresa. Seja VZS Važni predlogi Zveze mest Železniške ugodnosti za občinske uslužbence in delegate Zveze mest — Znižana tarifa za dovoz živil v mesto — Ureditev avtobusnega prometa v mestih Beograd? J. aprila č. Zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj je dal novinarjem izjavo v kateri pravi med drugim: V družbi podpredsednika beograjske občine dr. Sto-iadinoviča in zagrebškega senatorja Starci ča sem danes pošetil ministra prometa ter ga informiral v prvi vrsti o zadevah, ki zanimajo ministra o zvezi mest kraljevine Jugoslavije. Zaprosil sem ministra, naj bi se dovolile mestnemu uradništvu iste ugodnosti na železnicah, kakršne uživa dT-žavno uradništvo. Stojim na stališču, da vršijo mestni uradniki službo v korist države in da imajo zaradi tega pravico do enakih ugodnosti. Za udeležence kongTesa zveze mest kraljevine Jugoslavije je zaprosili dr. Srkulj, da bi dobili na železnici popust v iznosu 50%, kar je minimum, kar smemo zahtevati za delegate zveze mest, ker uživajo to ugodnost mnogotera manj važna društva. — Z ozirom na dejstvo, da je Zagreb izključno konsumpcijsko sredi-Ге, ki uvaža večino svojih življenj sikih po- Velesejem v Beogradu leta 1932. Beograd, 1. aprila, p. Po dolgotrajnih konferencah in posvetovanjih, je bilo končno sklenjeno, da se priredi tudi v Beogradu velesejem. Izvoljen je bil v to svrho poseben odbor, ki ima nalogo, da izvrši vse potrebne priprave. Za prireditev velesejma se bo osnovalo posebno društvo. Pripravljalnemu odboru načeluje znani beograjski industrijec Milan Vapa. Prvi beograjski velesejem pa se bo vršil šele 1. 1932., ker bo treba poprej še pripraviti sejmišče s potrebnimi zgradbami in paviljoni. Pogreb ohridskih žrtev Beograd, 1. aprila, p. Iz Ohrida poročajo, da se je danes na svečan način vršil pogreb žrtev nedeljske nesreče na Ohridskem jezeru. Dočim so bila trupla češkoslovaškega in grškega konzula ter ponesrečene soproge našega konzularnega tajnika g. Krstiča in trupli grškega zdravnika in njegove zaročenke prepeljana na njihova domovališča, so bile ostale žrtve, to je general Protič, sreski poglavar Kaliča-nin in mornar Kovačevič pokopani v Ohridu. Pogreba se je udeležilo vse prebivalstvo ter ohridska garnizija. Cerkvene obrede je izvršil episkop Nikolaj. Častno stražo ob krstah je tvorilo vojaštvo in Sokol-stvo. Pokojni general Protič je bil namreč starsta ohridske sokolské župe. Na grobu je imel episkop Nikolaj ginljiv govor, v katerem je poveličeval požrtvovalnost ner srečnih žrtev. Beograd. 1. aprila p. Po daRrem odmoru se bo vrhovni zakonodajni svet 10. t. m. sestal k rednemu zasedan-ju. Na dnevnem redu je načrt zakona o železnicah in javnem prometu Novi podporučniki Beosrad. 1. aprila p. Danes se je vršila v nižji vojni akademiji običaina svečanost povodom imenovanja akademikov 55. razreda nižje vojne akademije za podporučni-ke. To je zadaiji razred, ki je dosegel oficirski čin po dve in polletnem šolanju, ker bo trajalo šolanje po novem ustroju vojne akademije odslej tri leta. Po interni svečanosti v akademiji so bili vsi novo postavljeni podporučniki z upravnikom vojne akademije sprejeti v avdijenci na dvoru. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj izročil kot svoje darilo oficirsko sabljo najboljšemu akademiku tega razreda Trajku Kogoviču, rodom iz Južne Srbije. Nj. Vel. kralj se je po avdijenci slikal skupno z novo imenovanimi oficirji, ki so nocoi odpotovali na tritedenski dopust. 26. t. m. morajo nastopiti službo pri komandah, katerim so dodeljeni. Na enako svečan način so bili danes postavljeni za oficirje tudi akademiki 4. razreda intendantske vodne akademije. Zahteve staroupokojencev Becjrrad. 1. aprila, p. Udruženje staroupokojencev je izročilo po posebni deputa-ciji finančnemu ministru obširno spomenico, v kateri prosi, naj se tudi tej kategoriji upokojencev pokoinine urede in odmerijo po ujvem uradniškem zakonu. Redukcija poštnih direkcij Za dimavsko banovino in Beograd ena direkcija Beograd. 1. aprila. AA. Nj. VeL kralj je podpisal zakon o i spremembi člena 31. zakona o ustrojstvu ministrstva zgradb, ki se sedaj glasi: Naj del j do 18. aprila 1930 prestanejo delovati oblastne poštne in telegrafske uprave in tedaj prično svoje poslovanje direkcije pošte in telefona ^ rtnislu § 10 s tem. da more 7Л prvi čas minister za gTadbe s svojim sklepom v soglasju s predsednikom ministrskega sveta ustanoviti poedine direkcije pošte in telefona za dve banwini, odnosno beograjsko direkcijo spojiti z du~ navsko in jim odrediti sedež in naziv. Letalska nezgoda pri Sarajevu Sarajevo, 1. aprila, n. Nekaj po 10. vrl se je danes dopoldne dvignil z avijonom na Raj lovcu pri Sarajevu podnarednik Jo-vanovič. Blizu kopališča Ilidže je odpovedal motor in se je moral pilot z aparatom spustiti. Imel jo tako srečo, da se ni pri tem poškodoval niti aparat niti pilot. O nezgodi so bila obveščena vojaška oblast-va ter je bil takoj odposlan na pomoč drt> gi avijon s poročnikom Kostanovom in tehničarjem Samoukovičem. Ta drugi aeroplan pa si je pri pristajanju polomil obe kolesi. Letalca pa sta tudi tu k sreči ostala nepoškodovana. Vojna oblast v a so bila ponovno zaprošena za pomoč. Borba za milijonsko dedščino Novi Vrbas, L apr. č. Tukaj je živela svoječasno nemška rodbina Štefana Locha, k' pa se je že pred pričetkom vojne preselila v Nemčijo. Pred nekaj leti je rodbina izumrla in zapustila dedščino v vred1-nosti 10 milijonov zlatih mark. Nemška vlada je preko našega poslaništva v Berlinu iskala tudi v naši državi morebitne dediče. Ker pa se ni nihče prijavil, je proglasila nemška vlada vso zapuščino rodbine Loch za državno imovino. Pred kratkim je doznal za to neki dnevničar Štefan Loch, zbral dokumente ter zahteval od nemške vlade izročitev dedščine. Njegova zahteva, je bila odbita z motivacijo, da je potekel rok za priglasitev morebitnih dedičev. Sedaj se je odpeljala iz Novega Vrbasa trojica odvetnikov v Berlin, da vložijo tožbo proti nemški državi na izročitev imenovane dedščine. Napredovanje sodnikov Beograd, 1. aprila, p. ^Službene Novinec objavljajo več ukazov o napredovanju so J-nikov. Na področju dravske banovine .-o napredovali: v 4а/I. dr Josip Čemer sodnik 6reškega eodišča pri Sv. Lenartu v Slov. goricah: v 4/1. Jakob Božič, sodnik okrožnega sodišča v Celju, in Milan Tomi-nec, eodnik sreskega sodišča v Slowai-gradcu: v 5/1. Fran Stefancioea, eodnik sreskega sodišča v Ptuju: dr. Fran Mohar, sodnik sreskega sodišča v Ložu, in Jakob Müller, sodnik sreskega sodišča v Konjicah. Generalni konzulat ČSR v Zagrebu Praga 1 aprila. A A. ČTK poroča: češkoslovaška vlada je sklenila povišali konzulat v Zaerebu v generalni konzulat češkoslovaške republike. Kandidati za filmske zvezdnike Os«jek, 1. aprila, n Preteklo noč ie pobegnila četverica obrtniških učencev od svojih gospodarjev. Zapnistili so pisma, v kaierh praa-iio. da odhajajo med filmske igralce. Iz nekega notesa, ki so ga zápust™, je razvidno, da so .io mahnili nai-brže proti Zagrebu Zagrebška policija je že pre-jeia imena r.ainov&jeíh kanďdaiov za , Flmske zvezdnike in jih bo najbrže že jutri polcvüa v Zagrebu. Proračuna Dravske in Savske banovine Interesantna primerjava gospodarstva in bremen v obeh sosednih banovinah Skoraj istočasno s proračunom Dravske je bil objavljen proračun Savske banovine. Proračuna se znatno razlikujeta tako glede potrebščin, kakor glede pokritja odn. davščin. Zagrebški proračun, ki znaša 149,454.666 Din, je napram ljubljanskemu (136 milijonov) sicer za okroglo 13.5 milijonov večji, relativno pa je mnogo skromnejši in manjši, ker je Savska banovina ne le po obsegu (37000: 16000 km- ), temveč tudi po prebivalstvu (2.3 : 1 milijon) več kakor dvakrat tako velika kakor Dravska. V formalnem ozi-ru je zagrebški budžet sestavljen obširneje ter so zlasti priloženi podrobni proračuni vseh banovinskih zavodov in ustanov, in to za osebne in za stvarne izdatke. Kar se tiče posameznih poglavij se dajo med obema • proračunama ugotoviti in-teresantne razlike, ki so deloma osnovane na nekoliko različni gospodarski in so-cijalni strukturi, na drugi strani pa razodevajo twdi razne poglede na trenutne možnosti in nujnosti. Proračun Dravske banovine izkazuje v I. poglavju »Banska uprava, centralni urad« osebne in stvarne izdatke pred-sedništva banske uprave, administrativnega, občega in financijskega oddelka v skupnem znesku 11,904.249 Din. Odgovarjajoča postavka v zagrebškem proračunu, ki izkazuje vsak oddelek posebej, znaša 12,630.925.— Din. Glavna razlika je v številu uradništva finančnega ode-lenja, ki je z ozirom na večji obseg poslov, Savske banovine naravno mnogo številnejše; dalje je v poglavju o splošnih izdatkih v proračunu Dravske banovine predviden poseben l-milijonski kredit za fond za zgradbo kr. dvorca v Zagrebu. Druge zanimive razlike so: stanarina z ekvivalentom za kurjavo in razsvetljavo banu znaša v Zagrebu 94.000, v Ljubljani 234.000 Din, banov reprezentacijski fond v Zagrebu 270.000, v Ljubljani 500.000 Din. Dispozicijskemu fondu za »narodno prosveto« pri nas, ki znaša 250.000, odgovarja v Zagrebu dispozicijski fond »za proslave < v znesku 120.000 Din, rezervni kredit znaša v Zagrebu 1 milijon, pri nas 250.000 Din. Kmetijski oddelek ima v Savski banovini proračun 25,036.781 Din, v Dravski 14,337.871 Din, prosvetni oddelek pa 23,205.770.— (Lj. 8,891.418.—). Intere-santne pozicije iz tega oddelka so podpore siromašnim odličnim dijakom Din 100.000.—, podpore sokolskim društvom 500.000.— (Lj. 130.000), subvencija zagrebškemu Narodnemu gledališču 1 milijon, osiješkemu 200.000, za izgraditev srednjih šol 9 milijonov (Lj. 200.000), za zgraditev in razširjenje osnovnih šol pa 8,5 milijona (Lj. 1,750.000). Intere-santno je, da v zagrebškem prometnem proračunu za katehetske nagrade, za katere je predvidena pri nas nagrada 3 milijonov, ni preliminirana nobena postavka. Tehnični oddelek izkazuje v Zagrebu 44,199.200 Din potrebščin, v Ljubljani 31,028.479 Din. Najinteresantnejše je tu poglavje cest. Dočim je pri nas predvidenih za cestarje in nadzornike skoraj 7.5 milijonov, znaša ta izdatek v Savski Noyi poljski ministrski predsednik V. Slavek Novi poljski ministrski predsednik Valerij an Slavek, ki .ie bil ro.ien 1879 v Ukrajini ter dokončal višjo trgovsko šolo v Varšavi m absolviral vojaške študije v višji voini šoli v Varšavi, ie bil že od nekdaj eden najožjih sotrudnikov maršala Josipa Pilsudskesa v borb,: za neodvisnost Poljske. Leta 1905. je bil Slavek po ruskih oblastvih aretiran in obsojen, kas.ne.ie pa amnestiran. Potem se ie Slavek izselil v Krakov ter tam nadaljeval svoje politično delo pod inioijativo Pilsudskega. Leta 1906. se je Slavek povrnil v Varšavo ter pod okriljem poljske socialistične stranke organiziral oborožene odrede za borbo. Pri izdelovanju bomb je bi! takrat ranjen, ne dolgo za tem pa ponovno aretiran. L. 1908. se je mudil Slavek zopet v Krakovu, a sedaj ie bil tudi tu aretiran po avstrijskih oblastvih. V letih neposredno pred svetovno vojno .ie podpiral Slavek Pilsudskega pri organizaciji bodočih legij maršala Pilsudskega. Za časa nemške okupacije Varšave ie vodil Slavek politično akciio po navodilih Pilsudskega, a so ga Nemci aretirali in zaprli. Ko je bila Poljska evakuirana ter se je Pilsudski povrnil iz Magde-burga. ie bii Slavek preveden za oficirja ter dodeljen Pilsudskemu. Leta 1924. je Slavek istočasno s Pilsudskim zapusti! vojsko. Leta 1928. je bil Slavek izvoljen za narodnega poslanca na listi vladnega bloka m ie postal kasneje tudi predsednik tega bloka. Od leta 192/. je bil Slavek podpolkovnik n. r. Razprava proti zagrebškim teroristom Beograd, 1. aprila p. Sodna preiskava nad znanimi zagrebškimi teroristi, ki so skušali izvršiti za časa pokloratvenih deputacij, ki so potovale v Beograd, v Zagrebu razne atentate, je zaključena. Državni tožitelj pri sodišču za zaščito države v Beogradu je že sestavil obtožnico. Predsednik državnega sodišča dr. Subotič ie določil glavno razpravo proti Bemardicu in tovarišem za 24. t. m. Obnovitev parlamentarizma v Litvi Kovno, l. aprila AA. V novi litovski dT-žavni proračun ie postavljena vsotta 400.000 lit za zasedanje narodne skupščine itn 216 tisoč Int za poslanske dnevnice. Iz tega sklepajo, da se bo litavska narodna skupščina sestala še tekom tega leta. banovini le 5.6 milijonov. Ravnotako je v Savski banovini relativno manj poskrbljeno za deželne ceste z 19 milijoni, dočim znaša ta izdatek v naši banovini čez 17 milijonov. Relativno velika razlika je tudi v proračunu za socijalno politiko in narodno zdravje, ki znaša v Ljubljani 41,357.189.—, v Zagrebu pa 33,167.502 Din. Ravno tako pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo, katerega potrebščine so preliminirane pri nas s 3,483.303.— Zagrebu pa z 2.615.480.— Din. Kar se tiče pokritja, je predvsem ugotoviti, da je državna dotacija za Savsko banovino relativno manjša nego za Dravsko. Ona znaša za Zagreb 39 milijonov 194.666 Dim, za Ljubljano pa 30,886.627 Din. Banovin ske davščine ima Savska banovina sledeče: našemu davku na ponočni obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev itd., ki naj nese 980.000, odgovarjata v Savski bano vini taksa na obisk nočnih zabavišč (60.000 Din) ter taksa na zabave, plese in glasbene produkcije (550.000 Din v skupnem iznosu 610.000 Din. Taksa na kinematografske vstopnice je preliminirana s 700.000 Din (pri nas s 450.000 dinarjev), taksa na lovske karte 120 tisoč (Ljubljana (700.000), na zakup lovišč 300.000 (Ljubljana 300.000), nadaJje ima Savska banovina poseben davek na športne prireditve (30.000 Din) ter enako kakor Dravska banovina tudi takso na sečnjo gozdov (1,500.000: Ljubljana 500.000) takso na živinske potne liste (3 milijone: Ljubljana 2.4 milijona), in takso na motorna vo>zila (1.3 milijona: Ljubljana 800.000). Naša taksa od prenosa nepremičnin, ki je preliminirana s 6.7 milij., je v Savski banovini razširjena v takso od prenosa premičnin in nepremičnin, a se bo pobirala očividno v mnogo manjši izmeri, ker je predvidena le z 2 mil i jo -nima. Kot samostojne davke je uvedla Savska banovina poseben, natančneje ne označen davek za gradnjo šol, ki naj vrže 1.5 milijona, ter davek na trto šmarnico, ki ga je z enakim efektom (250.000) uvedla tudi Dravska banovina. Trošarin.", na premog in električno strujo, davka na dedščine in prirast-karine na majemnine v Savski banovini ni. Bano vinska trošarina na alkoohlne pijače v Savski banovini predvidena s 46 milj., v Dravski s 35.8 milj. Še potrebno vsoto 45 milj. ie Savska banovina pokrila z uvedbo 20 odst. doklade na vse drž. direktne davke. Pri nas je bilo potrebno pokritje še 30.8 milijonov* kar se je zgodilo s 40 odst. doklado na državne davke. V uvedbi o izvrševanju banovinskega proračuna savske banovine je tudi pooblastilo banu za najetje investijskega amortizacijskega posojila 25 milijonov dinarjev. Zaključno se mora reči: zagrebški proračun je mnogo skromnejši nego ljubljanski, zato pa so tudi obremenitve, ki so naložene davkoplačevalcem savske banovine znatno manjše od onih v dravski banovini. Boj za rekordi Loudo". 1. aprila AA. Znani motorist Kave Don ie prišel v Davtonabeach, da potolče svetovni hitrostni rekord Henrika Segra-va, je vedno odlagal svoj poizkus. Kaye Don ni mogel uporabiti doslej velike hitrosti svojega avta. Pri nekem poizkusu je padel Kave Don iz avta in se ie precej potolkel, ker ni bil pesek raven. Kljub svarilom je Kaye Don poskušal snoči svojo srečo in je dosegel hitrost 186 milj na uro. Pri tej hitrosti je avto »Silver Bullet« tako poskočil, da je zapusti! tla za nekaj yardov. Vsa, ki so to videli, so priznali skrajen pogum m spretnost, s katero je Kaye 'Don vodil svoj avto. Pretep med Grki in Italijani Atene, 1. арт. g. V pristanišču Patras je prišlo do incidenta med Italijani in Grki. 30 v pristanišču zaposlenih italijanskih delavcev je med psovanj-em napadlo grško policijo, ki se je postavila v bran ter jih razgnala. Italijanski konzul je zahteval zaradi tega zadoščenje od grške vlade, ki pa ga do sedaj ni hotela dati. Potres v Grčiji Atene, 1. aprila, s. Od včeraj popoldne do polnoči je bilo v mestu Holos in okolici okoli 30 potresnih sunkov, med njimi dva posebno močna. Na ducate hiš se je podrl.}, nekaj oseb je bilo občutno poškodovanih. Smrtnih žrtev do sedaj niso javili. Zagreb, 1. apri'a n. Danes ob 1 uri, 36 rrimut, 51 sekund s r e din j e e vr epskega časa so zabeležili zagrebški potresomeri príčetefc potresa, ki je moral imeti katastrofalen značaj. Potres je bil v daljavi 1500 len, njegova smer pa se zaradi slabega prir četka nj mogla odrediti. Najverjetneje ie. da ie prizadeta Grčfiia, otok КтеФа ali Mala Azija. Napredek ameriškega gospodarstva Nevr York, 1. aprila. »Newyork American« objavlja članek, ki ga je objavil njegov posebni poročevalec po daljšem razgovoru s predsednikom Hoowerjem o gospodarskih izgledih v letu 1930. Predsednik je zelo optimističen. On meni, da ameriško gospodarstvo zopet napreduje in da bodo posledice krize zadnje jeseni že v prihodnjih tednih odstranjene. On veruje v izboljšanje splošnega razpoloženja po bistvenem znižanju obrestnih mer pod vodstvom »Federal Reserve Bank«, ter na ugodni vpliv znižanja davkov in na ohranitev sistema plač po urah, s čimer se je ohranila kupna moč konsumentov. Občinske davščine in takse v Mariboru Objava pravilnikov v „Uradnem listu" - Davek na nezazidane parcele - Povišanje davka na avtomobile Uradni list dravske banovine z dne 31. marca objavlja pravilnike o pobira-oju Občinskih davščinah v Mariboru, ki ji'h je sprejel občinski svet na seji dne 19. decembra 1929 in odobrilo finančno ministrstvo dne 11. marca 1930. Pravilniki urejajo pobiranje občinskih davščin na nočni obisk gostiln in kavarn, na vozila, na gostilniške račune in nezazidane parcele ter pobiranje raznih občinskih pristojbin. Občinska davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov ostane v glavnem nespremenjena. V gostilnah se bo po dosedanjem načinu pobiralo do 22.. v kavarnah in barih pa po 23. uri od vsakega gosta po 1 Din za splošne potrebe mesne občine. Globe za prestopke v znesku lOkratnega iznosa davščine ali v ponovnih primerih do 2000 Din. nalaga mestni magistrat kot prva, pri-zive pa rešuje občinski svet kot zadnja instanca. Za prijavo prestopkov dobi ovaditelj .nagrado v iznosu desetkratnega zneska davščine, a največ polovico pri sojene globe. Pravilnik o občinskih taksah določa ■naslednje občinske pristojbine: Za prostovoljni sprejem v občinsko zvezo tuzemci 500, inozemci 1000 Din, skupna taksa za vse družinske člane ne sme presegati 2000, odnosno za inozemce 4000 Dim. Ce inozemec ne dobi jugoslo-venskega državljanstva, se mu že plačama pristojbina vrne. Za podelitev meščanstva 5000 Din, za razglas na občinski desiki 5 Din, za prostovoljne javne dražbe 25 Dim, za uradni ogled v stavbnih in drugih zadevah 50 Din, za odobritev parcelacije 200 Dim, za določitev stavbne črte im ni ve la 250 Din, za stavbno dovoljenje pri novih stavbah za vsako nadstropje po 150 Dim, za prezidave 100 Din, za bistvena popravila 100 Din, za dovolitev uporabe 30 Din; pri popravilih in zrgadbah, potrebnih zaradi elementarnih nezgod odpadejo takse. Za prepis sejnega zapisnika 5 dinarjev, za vročitev uradnih spisov 2 Dim, za izdajo uradnih potrdil 5 Din, za plesne zabave 100 Din in posebej za vsakega godca po 5 Din, za podaljša-ttje polioiDske ure 100 Dim, preko treh ur za vsako madaijino uro 20 Din, za igre na dobitke (tombole itd.) 100 Din, za kasaške tekme 100 Din, za baklijade im zabavne Obhode 100 Dim, za godbene avtomate v javnih lolkalfh (gramofone, električne klavirje, avtomate itd.) po 200 Dim, za gledališke predstave, koncerte itd. po 100 Din, za memažerije, vrtiljake, strelišča, panorame, gugalni-ce in slično po 100 Din za vsak dan, za ogled živine pred izdajo potnega lista 5 Din, za ogled mrličev 5 Din. Pritožbe proti odmeri taks se morajo vložiti v 14 dneh po prejemu obvestila pri občinskem svetu, ki odloča končnove-iiavno. Pravilnik o občinski davščini na vozila spreminja dosedanje določbe in predvideva naslednje pristojbine: eno-vprežni konjski osebni vozovi, gige itd. letno 150 Din. dvovprežni 250 Din, osebni avtomobili za vsakih 50 kg teže 70 Din, tovorni avtomobili z zračno pnevmatiko za vsakih 50 kg 40. s pol-zraöno pnevmatiko 50, s polno gumo 60 Din, priklopni vozovi tovornih avtomobilov in traktorjev po 10. 15 in 20 Din. z železnimi obroči 40 Din za vsakih 50 kg teže; motocikli z ali brez priklopnega voza za vsakih 10 kg teže 25 Din. Pravilnik o davščini na gostilniške račune določa, da se obdavči vsak gostilniški račun, ki presega 5 Din, po 10 par za račune do 100 Din, in po 20 par za račune nad 100 Din. Mestni magistrat bo izdal vsem gostilničarjem posebne računske bloke, ki veljajo kot potrdilo o plačani davščini. Davščina pa se lahko tudi pavšalira. Prestopki se kaznujejo z globo do 5000 Din. Pravilnik o davščini na nezazidane parcele določa, da so podvržene davščini vse nezazidane parcele na mestnem področd-u iii one parcele, ki so zazidane ob ulicah im cestah le s provi-zornimi stavbami ali dvorišči. Oproščene so samo parcele, ki so last države, banovine, mestne občine, cerkve in dobrodelnih ustanov, dalje športna igrišča, vrtovi in parcele, ki spadajo k poslopju im tvorijo skupen ograjen kompleks. Davek znaša po legi in kakovosti parcele od 1 do 3 Din za kvadratni mieter. Vsak lastnik take parcele mora v roku enega meseca prijaviti na magistratu katasttersko občino, vložek in velikost parcele, v nasprotnem primeru se odmeri davščina na podlagi uradnih ugotovitev, lastnik pa kaznuje s petkratnim iznosom davščine. Davek je treba plačati tekom 14 dni po odmeri, sicer se iztirila eksekutivnim potom im zaračunajo 10 odst. zamudne obresti. Prizive rešuje mestni občinski svet komčnoveljavno. Vse te davščine so stopile v veljavo s 1. aprilom, davek na nezazidane parcele pa velja že od 1. jamuarja t. 1. Nove lavorike naših učiteljev na češkem Krasen sprejem in sijajen koncert v Kraljevem Gradcu — Laskave kritike praškega tiska — Podrobnosti o bivanju v Plznu Hradec Kralove, 1. aprila h Učiteljski pevski zbor je danes ob 10. dopoldne prispel v Hradec Kralove. Med potjo so pozdravile zbor deputacije mest, skozi katera so naši pevci potovali. Sprejem na kolodvoru v Kraljevem Gradcu je .bil izredno sijajen. Pevce jc pričakovalo zastopstvo mestnega sveta, članstvo češkoslovaško-jugosloven-ske lige, deputacija častnikov in veliko število drugega občinstva. S kolodvora so goste prepeljali v avtobusih v »Masarykovo šolo«, kjer se je vršil oficielní sprejem. Govorili so mestni župan, predsednik C.l lige, zastopniki vojaštva, učiteljstva itd. Vsem govornikom je odgovoril g. Emil Adamič ter se jim zahvalil za izredno lep sprejem. Nato so si gostje ogledali mesto in šolske zavode. Opoldne je priredil mestni svet pevcem na čast svečano kosilo, kjer so bile izrečene navdušene zdravice za kralja Aleksandra in predsednika Masaryka. Ob 14. so priredili pevci umetnostno akademijo, ki je končala s sijajnim uspehom. Zvečer ob 20. se je vršil v mestnem gledališču koncert. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno. Produkcija je bila tudi danes, kakor včeraj v Pragi, sprejeta z ogromnim navdušenjem. V odmoru so počastile dirigenta Kumarja številne deputacije z venci, šopki itd. ter mu čestitale k uspehu. Po koncertu je priredila gostom češkoslovaško-jugoslovenska liga banket. Praško časopisje je danes polno simpatičnih odmevov o včerajšnjem nastopu zlbora v Pragi. Večerniki objavljajo referate glasbenih kritikov polne hvale. »Prager Presse« objavlja dolg referat, v katerem podrobno opisuje dosedanjo zgodovino učiteljskega pevskega zbora in se nato v prisrčnih in nad vse laskavih besedah izraža o umetnosti. ki so jo naši pevci pokazali včeraj v Pragi. »Pesem iz bele Ljubljane v črnem Plznu« Praga, 30. marca. Gornji naslov je prinesel neki plzenski jutranjik nad laskavo oceno koncerta pevcev UJU. Pozornost in topla priznanja napram zboru slovenskih učiteljev so seveda izrazili prav vsi plzenski listi in v krajših telefonskih poročilih tudi praški dnevniki. Plzen, črni Plzen, kakor ima pridevek zaradi svoje močne industrije, je pokazal zlato slovansko srce. Z bojaznijo so sicer pričakovali aranžerji našega koncerta, da ne bo možno napolniti velike koncertne dvorane, kakor so to iskreno želeli. Ne samo visoka številka (28. marec !1 — Plzen je imel v zadnjih štirinajstih dneh osem velikih koncertov raznih gostov in je bil zato močno utrujen in izčrpan. Značilno je vsekakor že dejstvo, da so imele praške učiteljice, ki so nastopile večer pred nami, le — 55 poslušalcev! Spričo tega je bil poset, ki ga je bil deležen naš zbor, nad vse časten, uprav rekorden. Dobri dve tretjini dvorane sta bili razprodani, prišla je pred vsem inteligentna, kritična publika, razen tega pa je bilo stojišče natlačeno. Lože na galeriji so zasedli najodličnejši predstavniki: mestni župan Pik, iskren prijatelj Jugoslovenov, znan tudi v Jugoslaviji posebno med člani Jč Lig, nadalje komandant mesta general Mejstřík, predsednik sodišča Velik, ravnatelj škodovih továren Hruška s podravnateljem Binderjem, predstavnika Meščanske pivovarne Steinhäuser in Fischer, pijanist-virtuoz in skladatelj Gsel-hofer, člani jugoslovenske komisije iz ško-dovke s polkovnikom Hadži-Iličem, a v reprezentančni loži so bili z županovim namestnikom Mandlom gostje iz Jugoslavije, ki potujejo z zborom. Besedna dvorana je znana po svoji izredni akustiki in veliki krasoti. V pročelju tik nad odrom se ponosno blesti zlati, vzidani napis: »Plzen sobě« (Plzen sebi). Za nastop naših pevcev je bilo pročelje okrašeno s trobojkami in grbi in preko teh dekoracij se je vil zlati napis »Věrnost za věrnost« (Zvestoba za zvestobo). Po odpetju himn je nastal že takoj po Adamičevi »Vragovi nevesti« najožji stik med zborom in publiko. Pevovodja Kumar je udušil zbor do najtišjega pianissima, kakor ga je znal pozneje izvabiti do gromkega ff. Zbor je bil krepko na svojem mestu in publika mu je dajala pobudo s toplim, navdušenim priznanjem. Dvorana je dihala v umetniškem nastrojenju. Pred odmorom so stopili na oder zastopniki kulturnih organizacij in spregovoril je mestni župan Pik. čestital je zboru k velikemu umetniškemu uspehu, spominjal se je nato sodelovanja z Jugosloveni pred in med vojno, nakar je želel, da se po učvrstitvi kulturnih stikov učvrstijo tudi gospodarske zveze med brati na severu in jugu. — črni Plzen in bela Ljubljana sta dve iskreni, ljubeči srci, skupni v veselju in žalosti. črni Plzen pozdravlja poslance iz bele Ljubljane — tako je končal župan Pik ob viharnem vzklikanju. Nato so podarili zboru tri prekrasne vence mestno zastopstvo, ČJ-liga in učiteljstvo. Ginjen se je zahvaljeval predsednik zbora Tit Grčar, ki je poklonil mestu diplomo častnega članstva. Drugi del koncerta je dosegel višek pri »Potrkaném plesu«, ki so ga pevci morali ponavljati, skladatelj Adamič je bil deležen močnih ovacij, ki so se ob zaključku koncerta venomer ponavljale. Po koncertu se je vršila prijateljska večerja, kjer je pokazal originalno češko muziko železničarski tercet z lesenimi godali. Naslednji dan dopoldne je pošetila štiričlanska deputacija mestno predsedstvo, kjer jih je ljubeznivo sprejel g. župan Pik, kateremu je deputacija izročila v usnje vezani album slovenskih pokrajin. Ves dan je bil nato namenjen ogledovanju zanimivosti Plzna, večina je odšla v velikansko pivovarno Meščanski prazdroj, nekaj gospodov pa je büo pripuSčenih v škodovko, morda najbolj zanimivo tovarno v vsej Evropi. Po prisrčnem slovesu je pevski zbor UJU z večernim brzovlakom odhitel v Prago. J. ž. Povratek savskega bana Zagreb, 1. a}.rila. n. Danes se je vrnil e svojega inšpekcijskega potovanja v Zagreb savski ban dr. Josip Šilovič. Imenovanje v carinski službi Beograd, 1. aprila. AA. Z ukazmn Nj. Vel. kralja .je bil postavljen za višjega inšpektorja v la/II v dravski ikiančni direkciji pri plavili carinarnici v Ljubliani Jernej K lad n i k. Napredovanja v sodni službi Beograd, 1. aprila AA Z ukazom Nj. Vel. kral'ia so napredo\al! v 2-11: Albin Marčič, arhivski uradnik l-IIl. pri upravnem sodišču v Celju. Mc-niik Toplak, arhivski uradnik 3-Й, pri okrožnem sodišču v Celju, Bogomir Trepečnik, višji sodni oi-ciial pri sreskem sodišču v Radečah, Franc Finke, pri sreskem sodišču v Gornjem Gradu, Anton Dokler, pri sreskem sodišču v Sevnici, Dionizij Melimeni, pri sreskem sodišču v Murski Soboti, Lenard Primožič, pri višjem, deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Campa. pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Pavel Kleber, pri okrožnem sodišču v Mariboru, Drago Str d pri sreskem sodišču v Trebnjem- Ivan Huinar, pri okrožnem sodišču v Mariboru. Ignacij Ko-štjal. pri sreskem sodišču v Laškem, Janko Mišic, pri sreskem sodišču v ČraomLu S. Polšak, pri sreskem sodišču v Cerknici, Fran Kuštrin, pr; deželnem sodišču v Ljubljani. Alojzij Jurešič, pri sreskem sodišču v Gornjem gradu, Valentin Rupnik, Tri dež. sodišču v Ljubljani, Aut. Grafenaucr. pri sreskem sodišču v Laškem. V 1 —ITI. je pomaknjena gdč. Ana Terčec. kancih tka v 2-Ш pri višjem deželnem sodišču v LjuH. Kani. Tiskovna tožba proti piscu, uredniku, izdajatelju in tiskarju „Novin" Maribor, 1. аогПа. Danes se ie pred sodnikom poedincem, nadeve tnikom Posego. okrožnega sodišča * Mariboru vršila razprava .> tiskovni tožbi bivšega izdajale! ia lista ^Kmečke moči-i * Mu reki Soboti Pavla Horvata, ki jo je t?, zaradi klevete vložil proti Mihaelu Mlina-riču v Dol. Lendavi. Francu Kolencu, uredniku Klekovih »Novin« v Murski S.>boti; Izidorji- Halmu, vodji prekmurske tiskarne v Murski Soboti, in Jožetu Kleklu. župniku v p. in izdajatelju »Novinc v Crenšov-cih zaradi klevete. Pod obtožbo je inserat i^Novini iz novembra 1929, v katerem parobrodno društva Severo - nemški Lloyd javl'a da tožitelj Pavel Horvat ni upravičen zaetopaü imenovane linije, »ar га je generalno zastopstvo imenüvaue f Zagrebu odpiis'Hv Ker јг toženi zastopnik Mihael Mlinaric že r prejšnji številki »Novin« objavil izjavo, v kateri preklieuje očitek, da bi bil tožitelj odpuščen od družbe zaradi nekvalificiranega p^fopanja. je tožitelj Pavel Horvat trdil, da so ga obtoženci v obiavi inkrimini-ranega inserata dolžili goljufivega postopanja, ker je moral inserat vzbujati domnevo, da se je Horvat kljub odpustu še nadalje izdajal za zastopnika prejšnjega službo-dajalca. Sodišče je yse §tiri obtožence obsodil in sicer pi«ca Miho Mlinarica na 7 rini рла sli 5O0 Din glr>be in na 200 Din odškodnine; urednika Kolenca na 1 Din alt dva drsi zapora in na 100 Din kazni ter 100 Din odškodnine; tiekarnarja Tzidorj.i Hahna na 50 Din globe ali en dan zapora in na 50 Din kazni ter 50 Din odškodnine ter izdajatelja župnika Jožeta Klekla na 50 Din al? on dan zapora in 50 Din crlobe irr 50 Din odškodnine. Vsi štirje obtoženci mor ijo nadalje objaviti obsodbo na prvi strani »Novint ter povrnili vse sodne stroške. Obtoženci po vložili pririv. Razpiava je jasno pokazala, da ima vr* afera kljub nepolitičnim časom politično ozadje. Odpor pro'i m an i ram in metodam glasila g. Klekla v Prekmurju stalno narašča. Narodni ljudje hočejo razčistiti položaj. da ne bodo vladali še nadalje razni samozvani narodni mučeniki ki so "o prevratu aranžirali deputacije — za Budimpešto. Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane Snoči se je isralo IX. kolo, k; se ie razvijalo silno počasi. Pred 10. uro ni bila še nobena partiia končana — razen partije Ciril-Milan Vidmar, ki pa je bila odigrana že v nedeljo in jo ie dobil Ciril. Po 10. se je končala partija Hreai-Furlam; dobil jo .ie Furlani. ki je pokazal znatno premoč nad Hrenom. Malo pred pol 11. ie bil položaj naslednji: Kavečič se krepko drži proti Ludoviku Gabrovšku. ki je doslej med vodilnimi šahisti turnirja: na končni rezultat se še ne da sklepati. V partiji Baiec-Žim-brek je zadnji za eno figuro močnejši in ie verjetno, da bo partijo dobil. Julij Gabrovšek in doslej vodilni igralec turnirja Rupnik si stoiiti še v manj razviti poziciji nasnroti: vendar .ie R upu i kova pozicija že boliša. Partiia Židan-Voselnik v nekoliko boljši poziciii za Vogelnika. CJbic bo proti Erkerju dobil, ako ne bo napravil večie pogre^ke. Odgoditev nogometne tekme z Bolgarijo Beograd. 1. aprila p. Bolgarski nogometnim savez je zaprosil Jugoslovenski nogometni savez. da bi se tekma med reprezentancama Bolgariie in Jugoslavije preložila na 13. t. m. JMS le temu predlogu ugodil. Beograd, 1. aprila, p. Snoči se je vršila se?"a upravnega odbora JNS, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo odigrala meddržavna tekma Ju®o-slaivija : Bolgarija na igrišču BSK. Jii®oslovenska reprezentanca Je sestavljena takole: laksič, Ivkovic, BeflesKn. Arsewievřč, Marimikovič. Bjo-toič. TiTnamič, MaifaiKXvič. Laburič, Vuřadřnovič :ti Najdanovič. Po ярогагипта z bcígarsUcšm no<*o-metn.iim sa-vezom bo soďl tefcnra so-dmik Niíkola-ie-vič ж Temišvara. ВоЧ-arsko moštvo prispe v Beograd v solbot-o. JNS pripravlja bofearek-'m gostom svečam sprejem. V5UTRÜ« Ш. ff Sreda, W. kraji in ljudje Prihod praških umetnikov v Ljubljano Ljubljana, 1. aprila. Z današnjim popoldanskim brzovlakom so idopotovali člani Nar. divadla v Pragi, ki gostujejo jutri in v četrtek v tukajšnji drami. Prispeli so: ga. L. Dostálová, gdc. Scheinpflugova in gg. Vydra, Vojta in Dvořák .Na postali so ugledne češke igralke Olga Schönpflugova (t vlogi Ane Karemne) fc igralce siprejeli: za gledališče ravnatelj drame g. Pavel Golia m višji režiser g. prof. O. Šest s soprogo, za igralke ga. Potomca Juvanova, dalje zastopniki Jugoslov.-češkoslovaške lige gg. Juvan, prof. Vav-potič in Borko ter v imenu tukajšnjih Cehov g. univ, prof. dr. Burian. Vaclav Vydra Oastíe so dopotovafi v nafboíJSem nástrojů. kneli so ves čas od Prage do Ljubljane krasmo vreme; žal da je prav pred prihodom brzov'aka v Ljubljano udarila p'oha. Eden izmed gostov je optimistično vzkliknil: »Ljubljana nam deži srečo«. V spremstvu svojih znancev in prijateljev so gostje krenili v hotel »Union«. V Ljubljano so prispeli — tako so nam zatrjeval? — z največjim veseljem, kakor da bi prišli med svoje. Ali bo Ljubljana, ki je napolnila nekaij »senzacionalnih večerov,« pokazala svoj kulturni prestiž ob teh dveh večerih Drave gledališke umetnosti?! Leopoldina Dostálová Razmesarjeno truplo na progi Strašna smrt mladega zagrebškega krojača Franca Baškoviča Ljubljana, 1. aprila. Vzhodni del mesta, Moste in bližnja okolica .živita pod dojmom zagonetnega dogodka. ki se je odigral ponoči na progi, blizu kilometerskega kamna 430.89. nekako 200 m nižje od železniškega podvoza v Zeleni jami. Stražnik Stare, ki je šel ponoči okrog 3.10 na patruljo, je našel tam razmesarjeno truplo neznanega moškega. Nemalo presenečen in zgrožen se je stražnik sklonil k truplu, posvetil in ugledal mlad obraz. Videč, da je moški mrtev je takoj odhitel na vodmatsko stražnico ter prijavil dogodek. S stražnice so o zadevi nemudoma poročali policijski direkciji in se je podala v Zeleno iamo nekai pred 5. uro komisija, ki so jo tvorili policijski zdravnik dr. Avra-movič, nadzornik Kek in več detektivov. Vest o zagonetnem mrtvecu se je takoj v zgodnjih jutranjih urah raznesla po okolici in se je nabralo na progi precej ljudstva, predvsem iz službe in v službo odhajajočih železničarjev ter progovnih delavcev. Policijska komisiia je našla na progi med dvema tiroma truplo okrog 25-letnega mladeniča. čigar glava je bila na temenu udrta. Nesrečnež je imel odtrgani obe nogi in sicer desno pod kolenom, levo pa v stegnu. Nogi sta ležali kakih 10 korakov stran od trupa, ena na progi, druga pod njo. Čudno: nogi nista bili obuti in so našli kriminalni organi čevlje na progi kakih 30 korakov stran... Povoženec je bil suhega, podolgovatega. nekoliko pegastega obraza in dolgih črnih, nazaj česanih las. Postave je bil srednje in šibke. Poleg njega na tleh je ležal siv mehak klobuk, ki je bil na mnogih mestih okrvavljen. Ko so policijski organi ugotovili dejanski stan in zbrali razmesarjene ude povoženca seneenieumlh umi hrdgo umih umih umih so preiskali njegovo obleko in na nemalo presenečenje našli pri njem le denarnico z okrog 10 Din gotovine, dočim žepi niso vsebovali nikakih listin in dokumentov, po katerih bi se dala dognati identiteta. S tem baš je posta! dogodek zagonetnejši. Policijski fotograf je truplo in kraj nesreče fotografiral. Mrtveca, ki je imel izredno lepo negovane roke, so tudi daktiloskopirali nakar je moščanska občina okrog 7. zjutraj oskrbela prevoz trupla v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kriminalni urad je uvedel takoj intenzivno preiskavo, da se dožene identiteta povoženega mladeniča. Po Mostah in Želeni jami se je že zjutraj raznesla govorica, da je bál povoženec prejšnjega večera opažen na cesti na Selu. kjer je okrog 20. šetal z mlado damo in govoril ž njo hrvatski Neka ženska je to odločno potrdila. Videla ju je in se natančno spominja, da je nosil neznanec siv klobuk in da je bi! oblečen v dolg, sivorjav površnik, v kakršnega je bil oblečen povoženec. Ženska, ki je čula par besed njunega pogovora, dasi ni razločevala o čem se pomenkujeta, je opazila tudi, da dami ni tekla hrvatska govorica in se je le trudila, da naglaša besede v hrvatskem narečju. Oba sta se pozneje ločila in se ženska dalje ni brigala za njiju. Policija je bila takoj na jasnem, da li gre za nesrečo ali morda celo za brutalen zločin. Kot posebno značilno se smatra dejstvo. da ie bil mrtvec bos in da so bili najdenj njegovi čevlii razmeroma daleč pr<>c od kfaia. kjer se ie nahajalo truplo. Tudi so na podplatih čevljev globoke zareze, ponekod so vtisnjeni celo ogorki Premoga. iDa policija čimpreje pojasni zagonetni dogodek je danes že tekom dopoldneva stopila v zvezo z zagrebškimi varnostnimi oblastmi. To iz raznih vzrokov. Tujec je bil najbrže Hrvat, skoro gotovo Zagrebčan. Njegov klobuk, ki je popolnoma nov, je bil kupljen v modni trgovini R. Marcelja v Zagrebu. Mladi mož je nadalje nosil trd dvojni ovratnik, znamke F. M. Fuchs »Hrvatska nevjesta« Zagreb. Od neznane pralnice ie ovratnik zaznamovan s številko 26. Pri sebi je itnel mrtvec tudi tri črtaste robce, od katerih je bil eden popolnoma nov. Oblečen je bil v popolnoma sveže belo perilo, kravato je imel rdečo z rumenimi in modrimi vzorci. Čevlji so bili nizki, rjave barve. ^ Zvečer smo doznali, da je policija ugotovila identiteto pokojnika. Je po imenu Franjo Baškovič. Štar 25 let, rodom iz Koprivnice, zadnji čas pa je imel krojaško delavnico v Zagrebu, Havličkova ulica 3. Njegovi starši pa so iz brežiškega okoliša. Učvrščena je domneva, da je v trenutni zmedenosti izvršil samomor, ker je baje že večkrat izražal, da si bo končal življenje. Sodna obdukcija se je vršila popoldne od 17. do 19. v mrtvašnici pri Sv. Krištofu in je bilo ugotovljeno: Pokojni Bačkovič je dobil na glavi šest ran, in sicer na levi in na desni strani spredaj ter tudi v zatilju, globokih 2 do б cm najrazličnejše oblike. Vse segajo do kostí, na levi strani pa tudi globlje in je zaradi teh nastala krvavitev v možganih. Nadalje mu je vlak zdrobil obe stegni v zgornjem delu. Prva razprava pred celjskim velikim senatom Brata Jakob in Ivan Zavšek sta iz maščevanja ubila tovariša Jožeta Aškerca — Obsojena na 4 leta, odnosno na 18 mesecev robije Celje, t aprila. Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča se ie danes vršila prva razprava po novem kazenskem zakonu, in sicer proti 26-letnemu Jakobu Zavšku, že predkaznovauemu samskemu delavcu pristojnemu v Marija Gradec in proti njegovemu bratu Ivanu, rojenemu 1910, ker sta 18. februarja letos zvečer s koli pobila delavca Jožeta Aškerca in ga usmrtila. Grdi zločin, ki zopet žarko osvetljuje maščevalnost naših i an tov, opisuje obtožnica takole: Oba obtoženca in pokojni Aškerc so bili nslužbem pri apnenici v Pečovniku pri Celju ter so tudi skupai stanovali pri Mariji Razborškovi v Tremerju. Po aretaciji go-spodmjinega brata Franca Razborška. ki je bil osumljen požiga, je na nedeljo 16. februarja nastal med Jakobom Zavškom in Josipom Aškercem prepir. Arkerc je Jakoba Zavšku očital, da je on povzročil sum m aretacijo Franceta Razborška. Prerekanje je postalo tako hudo, da je Aškerc z nožem napadel Jakoba in mu na desnem nadlektju povzročil dve površni rani. Od-tled je Jakob Zavšek začel kovati maševal-ne načrte. Ko je dva dni nato, v torek 18. februarja popoldne, izvedel od gospodinje, da ie Aškerc zopet grozil in celo dejal, da bi Jakoba rad videl mrtvega, je načrt maščevanja v Jakobu dozorel. Takoj je Jakob poiskal dva bukova kola in ju shranil v veži, nakar je nagovoril brata, da se mu pridruži in da zvečer pričakata Aškerca ter ga dobro naklestita. Ko ie Aškerc okrog 20. v družin sostanovalca Matije Kranjca prihajal proti hiši, sta ga brata Zavška napadla iz zasede čim ie namreč Jakob spoznal Aškerca, je planil proti msemu iz besedami »Sbrvus, Joško!« : tisti hip pa je tudi že zamahnil s kolom in z nato sledečimi udaroi po glavi zbil Aškerca na tla. Ko se je Aškerc sktř-al dvigniti, ga je še Ivan Zavšek párkrát udaril s kolom. Aškerčev spremljeva- lec Matija Kr?jijc jr med tem seveda pobegnil. Oba Zavška sta nato prenesla krvavečega Aškerca v skupno stanovanje in ga položila na tla. Aškerc je močno krvavel, ječal iti prosil pomoči. Nagovoril je celo Jakoba, naj mu pomaga, ta pa je zopet stopil v vežo po poleno in že nameril, da bi Aškerca dotolkel. To pa je preprečila gospodinja, ki je z dvignjenimi rokami prosila Jakoba, naj prizanese. Oba brata sta si nato prinesla dva litra jabolčnika in ga izpila. Ves ta čas ju je še Aškerc prosil za pomoč in rešitev, toda nihče se ni zmenil zanj in brata sta se vlegla k počitku ter zaspala. V isti sobi so prenočevali še gospodinja, njena hči Justina in Jurij Zupan, ki je okrog 3. zjutraj ugotovil, da je Aškerc mrtev. Pri raztelesenju sta bili opaženi dve zunanji poškodbi lobanjske kosti, leva temenica, zatilnica, desna temenica, skalnica in desna senčnica. Zatilnica in desna senčnica sta bili razbiti na več ploščic. Vsi mehki deli so bili predrobljeni in žile v opnih raztrgane, vsa površina možganov je bila ieavof Ce bi se s tem le toliko ne izpostavili neugodnemu delovanju kofeina (srčnemu bitju, živčni napetosti, nemirnemu spanju itd.). Vaši želji za dobro kavo morete neomejeno zadostiti, če pijete kavo Hag brez kofeina, ker Vam daje ta popolno jamstvo, da celo zdravniške dokaze, da je absolutno neškodljiva. Ne samo zato, ker je brez kofeina, ampak prav tako tudi radi neprekosljive kvalitete boste cenili kavo Hag. Ona je najboljša in najplemenitejša zrnata kava, ki se odlikuje zlasti po svoji močni in ugodni aromi. Kavo Hag piti, pomeni, imeti večji užitek in boljše zdravje. s krvjo prepojena in na dnu lobanje je bilo še za kakih pet žlic krvi. Pomoč bi bila brezuspešna, poškodbe so bile smrtne. Smrt je nastopila zaradi močnega pretresa in ohromenja možganov. Krivca sta v preiskavi soglasno priznala ugotovljeni dejanski stan, samo Ivan je zatrjeval, da je Aškerca udaril le po hrbtu. Obtožnica povdarja. da sta toženca bila pripravljena za napad z orožjem, ki sta ga skrila v mizi in sta torei namenoma izvršila umor. Zagovornika dr. Milko Hrašovec m dr. Teodor Sbrizaj sta v utemeljenih govorih naglašala vse olajševalne okolnosti in opisala potek dejanja, ki je bil po njunih izvajanjih vse drugačen. Obsojena sta bila Jakob Zavšek zaradi zločina zoper telo in življenje s smrtnim izidom na štiri leta robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za 20 lei Ivan Zavšek pa zaradi pomoči k dejanju na 18 mesecev r°biie. Obema se všteje preiskovalni zapor. Sodišče se m prepričalo, da bi bila obtoženca imela namen usmrtitve, verjelo je zagovoru Ivana, da ni izvršil poškodb na glavi, ki so bile edino smrtonosne, marveč le na hrbtu. Oba sta hotela, kakor se jc glasil njun zagovor, Aškerca le »fejst naklestiti.« Udarci niso bili tako silni, kakor jih slika obtožnica. Senatu ie predsedoval s. a. s. Levič-nik. votirali pa so s. a. s. dr. Premšak ter s. o. s. dT. Baudek, Troje in Detiček. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Albin Juhart. ki je priglasil revizijo, dočim sta obtoženca kazen sprejela in jo t a kod nastopila. Monštranca v greznici Slovenfgradec, 31. marca. Dne 8. januarja 1930 so pri snažen ju greznice stranišča na kolodvoru Dravograd Meža našli na dna malo monštranco za relikvije. Monštranca je iz medi. Svoj čas je bila pozlačena, a je zlata prevleka skoro povsem izginila, ker se je monštranca že kakih 10 let morala nahajati v greznici. Na desni spodnji strani monstrance je mal kip sv. Fiorijana. Monštranco začasno hrani orožniška postaja v Dravogradu. Interesenti, osobito duhovniki, se opozarjajo, naj si stvar ogledajo in se, če monštranco prepoznajo, javijo sodišču v Sloven j gradcu. Samo še par dni! Zato hitite in oglejte si največji zvočni film sveta! ATLANTIK Gigantska vizija katastrofe »Titanica« Predprodaja vstopnic od 10. dop. dalje! Z dežele naročene vstopnice se rezervirajo ! FRITZ KORTNER FRANZ LEDERER Elitni kino Matica Tel. 2124. Ivan Bregant - 701etnik Maribor, 1. aprila. Danes praznuje svoj 70 letni rojstni dan upokojeni železniški uradnik g. Ivan Bregant, ki se je povsod, kjer je služboval, izkazal kot zaveden in vnet narodnjak. Rodom je iz Podgore pri Gorici. Študiral je v Gorici in tam se je tudi pri- javil v železniško službo. Najprej je skr> boval v Nabrezini, od koder se je 1. 1892. povrnil v Gorico. V Gorici je služboval do evakuacije 1. 1915. Po prevratu se je vrnil v Gorico, katero pa je moral kmalu zapust'ti. Izselil se je najprej v Ljubljana potem pa v Maribor, kjer je pred nekaj leti po 431etnem službovanju stopil v pokoj. Pokojna soproga mu je rodila 6 otrok Sin Vilko, tolminski učitelj je padtel v svetovni vojni, štirje sinovi in hči pa živijo vsi dobro preskrbljeni. Jubilantu, požrtvovalnemu narodnemo delavcu želimo še mnogo srečnih dni. „ar, h verjetne boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14 Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije ein do dvaikrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova» grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Gostovanje članov praškega „Narodnega divadla" 7л mskfrni, francoskimi ln nemškimi Igralci so prišli v posete tudi oeski. Njihovo gostovanje se nam je približalo brez hrupnega reklamnega bobnajija. Toda ugledni predstavitelji »Nár. divadla« v Pragi naj bodo preverjeni, da smo vest o njihovem nastopu na našem odru sprejeli z velikim veseljem. čeprav obžalujemo, da niso prišli že prej, ko je bila sezona na višku. Ga. Dostálova ter gg. Vydra m Vojta eo eam ostali v nepozabnem spominu izza nastopa v O'Neiilovi »Annie Christi c, ko si je igra čeških umetnikov na mah osvojila vse, Й so biii v gledališču. Ga. Leopoldina Dostálova je ena najboljših čeških dramatskih runetnic, star praškega Narodnega divadla. O njeni umetniški osebnosti je nedavno izšla v Pragi obsežna monografija, s katero ji je Mo odmerjeno traino in odlično mesto v бе-Ski gledališki umetnosti.. Gosp. Vydra je ime, ki se često omenja, kadar se govori ali piše o sodobni češki odrski umetnosti. Tudj gosp. Vojta si je ustvaril splošno priznano reputacijo. Tako ta trojica lepo zastopa današnjo. lahko bi rekli: svetovno višino Narodnega divadla v Pragi. Razen pravkar imenovanih znancev izza minulega leta nam prihaja v goste gdč. Olga Seheinpflugova, ki ni samo ena najboljših Igralk reprezentativnega praškega gledali- šča, marveč je tudi mnogo obetajoča pisateljica. V praških literarnih m umetniških krosih, kakor sploh v praški družbi, uživa ta dama časten sloves duhovite in lepe žene. V Ljubljani se nam bo predstavila v komediji »Laska nem všecko« (Ljubezen ni vse) ki jo je spisala gdč. Scheinpflugova sama. O tej igri so po nedavni premijeri v praškem Stavovském divadlu pisale »Rozpravy Aven-tina< (češki literarno - umetniški tednik) med drugim naslednje: ^Drastična svežost dekliškega potepuštva, sladkost in gorečnost dvajsetletne zaljubljen-ke, nežnost in hrabrost — to je stenotipistka Julka. Ljubezensko koprnenje in divjanje, razmah vseh sil in dim vseh čarov, ki niso nič drugega ko prevara in prazna marnja, odmevi poslednjega klica mladosti, ki je tiha in neopazen a izginila za obzorje preteklosti. ki se imenujejo spomini — to je politik Jan. Le-ta po kratki ljubezenski epizodi zadovoljno ekoči nazai v obnošene čevlje rodbinske sreče. In naposled Janova žena Lida: sama zrela modrost dobre soproga, ki ne ume več biti ljubica, naučila pa se je, da je svojemu velikemu otroku, — svojemu soprogu Janu — vse ostalo, kar človek išče pri sočloveku . . . Čeprav ie v zadnjih letih bilo več iger variacija na tema: soproga contra ljubica in sicer brez soen in patoea, je Olga Scheinpflugova vendarle našla svojevrsten način. kako gledati na stvar, — svoje nove odtenke in nova izhodišča .t Kritika je pohvalila avtorico, ki je dovršeno igrala Julko, — to živo, razposajeno dekle, željno pustolovščin in užitka. Takisto se v tej komediji razodevajo visoke umetniške kakovosti ge. Dostálové v ulogi soproge Lide in gosp. Vydra v ulogi politika Jana. Odlični praški gostje bodo uprizorili prvi večer, L j. drevi ob 20. uri Strindbersov »Smrtni plesi (I. del). To močno delo velikega Šveda je našlo v ge. Dostálovi in gg. Vydři in Vojti kongenialne interprete. V manjših, postranskih ulogah nastopijo naši domači igralci. Drugi večer. t. J. jutri ob isti uri, bo na vrsti komedija »Láska neni všecko«. Tu bomo imeli priliko pozdraviti gdč. Scheinpflugovo. Ponavljamo: žal nam je, da nas niso prašiči umetniki pošetili že prejšnje mesece, ko so gostovali nekateri daleko manj pomembni tujci. Vzlic temu upamo vsi, ki simpati-ziramo e češko kulturo, da bo ljubljansko občinstvo v častnem številu prisostvovalo, njihovim predstavam. Upamo zaradi tega, ker je to. kar nam nudijo, prava odrska umetnost, a prava umetnost ni nikdar brezplodna. Vedno povrne človeku tisto, kar izda za njo. Nočemo niti apelirati na tradicijo-nalue vezi med Prago in Ljubljano, ali na idejo jugoslovensko - češkoslovaške vzajemnosti, ki je pri nas že precej vkoreninjena. Pozdravljamo praške goste s posebnim ozirom na trenutek, v katerem eo prišli k nam: te dni ubira slovenska ревет na če- škem nove lovorike. Turnejo naših učiteljev spremlja ljubezniva pozornost najširše češke javnos'i. Posetimo torej učence nesmrtnega Vojana, izkažimo pozornost češki xireki umetnosti, ki je zastopana v naših gostih! »English Players« v Zagreba. Ker je angleška igralska družina »English Players« žal izpremenila evoj prvotni načrt in nameravanega gostovanja v Ljubljani ne bo, opozarjamo one, ki se zanimajo za angleško odrsko umetnost, da ti umetniki gostujejo dne 3. in 4. t. m. v Narodnem gledališču v Zagrebu. Dali bodo tista komada, ki so ju nameravali uprizoriti v Ljubljani: Sherriffovo vojno dramo r,Journey's End« in Gordonovo »White Cargo«. Alma M. Karlin. Im Banne der Stidsee. Avtorica knjige »Einsame Weltreise«, ki je bila tudi pri nas zapažena, gdč. Alma M. Karlin, nemška pisateljica z bivališčem v Celju, je pravkar izdala novo knjigo. V založbi Wilhelm Köhler, Minden na West-falskem je izšla še obsežnejša knjiga, ki je nadaljevanje prve, čeprav sicer samostojen in zaokrožen spis: »Im Banne der Südsee«. Na 381 straneh velike 8° opisuje pisateljica svoje pisane dogodivščine po daljnjih eksotičnih krajih. Posebno zanimivi so njeni vtiski iz Indije, dežele, ki pravkar vzbuja silno pozornost zaradi konflikta med domačini in britskim imperijem. Zelo in-teresantno je čitati, kako se indijske razmere zrcalijo v duši nemirne ženske popotnice. Stilistično in pri povedo valn o ima knjiga »Im Banne der Südsee« kakovosti njenega prvega spisa. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Nikola Cvejic angažiran v Brna. Pri češki operi v 1-rnu je sprejel angažman operni pevec Nikola Cvejic, ki je bil zadnjih pet let član zagrebške opere. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sreda, 2.: Smrtni ples. Gostovanje član»» praškega Narodnega divadla. Izven. Četrtek, 3.: Ljubezen ni vse. Gostovanje članov praškega Narodnega divadla. Izven. Petek, 4.: Za ljubezen so zdravila. A. Sobota., 5.: Glavni dobitek Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 6.. Vdova Rošlinka. Izven. Ponedeljek, 7.: Vihar. C. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sreda, 2: Zaprto. Četrtek, 3.: Netopir. C. Petek 4.: Zaprto. Sobota 5.: Črne maske. B. Nedelja. 6.: Netopir. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda. 2: Zaprto Četrtek, 3.: Takrat v starih časih. C. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeva. Zadnjič. Peteds. 4.: Zaprta, / Domače vesti + Za cenjene naročnike, ki jim je po-fckla naročnina, je uprava »Jutra« vče- i o priložila položnice in jih naproša, naj blagovolijo obnoviti naročnino za li. četrtletje, odnosno za mesec april. Prosimo vse, naj zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda v dostavljanju nakažejo naročnino v teku prvih dni v m-esecu in blagovolijo hkratu poravnati tudi morebitne zaostanke. * Zahvala. Od obitelji pokojnega narodnega voditelja bana dr. La#nje smo prejeli sledečo zahvalo s prošnjo, da jo objavimo: >Posljedna riječ milog našeg Roditelja biia-še >hva!a...«, pa kako je naš predobri Otac posvetio čntav svoj život domovini i narodu, to mi u Nijegovom duhu i pogadja-Sntói iskrenu Njegovu misao, prosljedjujemo ovu Njegovu zabvalu, izrečenu u svetim časovima oproštaja m preselenja u drugi svíjet, svima, koji iskazaše zadnju počast blaženám pokojniku, dostavljamo ie svilma, koji saučestvuju u neizrecivoj na šoj boli. — U Zagrebu, marta 1930. — Obitelji: Laganja, Ražecn, Križ, Stipanovič Cucancic. * Imenovanje v zdravniški službi. Za vodi."» Centralnega antitraaomskega am- bulatorija v Murski Soboti je imenovan dr. Jože Pečan. * Osebne izpremembe pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. S 1. t. m. je prevzel vodstvo ljubljanskega okrajnega sodišča namesto dosedanjega starejšime g. Otona Vidica, lei je odšel na redni dopust, g. dr. Mirko Kresnik, ki je bil doslej dodeljen invalidskemu sodišču dravske divizije im bil v sta-ležu ljubljanskega deželnega sodišča. Kazenski oddelek VI. je prevzel namesto dosedanjega sodnika g. Karla Javorška sodnik dr. Edvard V račko, doslej v Brežicah. Sodnik dr. Svet Lz Gornje Radgone je pri-detten okrajnemu sodišču. Sodnik dr. Rup-nrk >e prevzel III. civilni oddelek. * Absolventi intendantske akademije predstavljeni kralju. S kraljevim ukazom je imenovanih za intendantske podporočnike 45 narednikov, ki so kot gojenci absolviralj intendantsko akademijo. Izmed gojencev 4. razreda je bil ocenjen kot prvi v rangu Bogomil Karan j ac, síti pokojnega učitelja iz Kosovske Mitrovice. Pred sprejemom v intendantsko akademijo je absolviral trgovsko akademijo v Zagrebu. Vsi absolventi intendantske akademije so bil; predstavljeni kralju, ki je pri tej priliki podporočnika Kar an j аса obdaroval s častno sabljo. Ka-ranjac je dodeljen na službovanje komandi ■vrvine mornarice. * Sprememba krajevnega imena. Županstvo v St. Rupertu v krškem okraju je kr. bansko upravo zaprosilo, nai se naziv kraja uradoma določi >Št Rupert na Dolenjskem« iz razloga, ker sta v dravsiki banovini še dva druga kraja z istim imenom «i sicer Št. Rupert v Slovenskih goricah in št Rupert v Savinjski dolini. Enako prošnjo je vložilo tudi upraviteljstvo šent-nupertske šole, da se za bodoče preprečijo pomote iu zakasnitve v dostavljanju poštnih pošalgk. * >Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 45. številki zakon o imenih krajev in uBc m ozname-novanju hiš s številkami; zakon o položaji! im zvanjih, pogojih га njih pridobitev postavljanju, azsporejanju, napredovanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva :ra trgovino m industrijo; zakon o »stroju socijalne iu zdravstvene uprave; uredbo o ustanovitvi uprav policije; pravilnik o pobiranju občinske davščine za potočni obisk gostiln, kavarn iu barov v mestni občina mariborski ter pravilnik o pobiranju občinske davščine na gostilniške račune v mestni občini mariborski. * Poljski profesorji na Jadranu. Varšav-rfco Društvo srednje m visokošolskih profesorjev je sklenilo, da bodo njegovi Slani poletne počitnice preživljali na našem Jadranu. Društvo je obenem že priglasilo trideset profesorskih rodbin, ki nameravajo v letošnjih počitnicah poseti ti naše Pritnor-3e. Dr. Nlnčlč bo predaval na Dunaju. Bfrvši minister za zunanje zadeve dr. Mom-ейо Nlnčič bo 5. t m. predaval na Dunaju »o novi organizaciji Evrope.« И AP.TOTE M АтН KAftTOTECNO Ш16Ш0$Ш Smrtna kosa. Umrla je ▼ Trstu 30. marca ga. Matilda KI od i č e v a pl. Sa-bladoska v visoki starosti 83 let, vdova po dvornem svetniku Antonu vitezu Klodiču Babladoskemu in mati podravnate-Jia drž. žel. inž. M. Klodiča. Pokojmica je bila sestra pesnika Josipa Pagliaruzziija-Kritane. Ugledni rodbini naše sožalje! — V Virmašah je umri posestnik g. Gašper T ril er, bivši zaslužni sta rol o Ski župan m član Taznih gospodarskimi organizacij. Pokojnik, ki je bil odlikovan z zlato svetinjo sca civilne zasluge, je deloval 22 let v blagostanje občine. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskeno sožalje! * Nalezljivi bolezni v dravski banovini. Revija »Zdravje« objavlja v najnovejši številki statistiko nalezljivih bolezni v dravski banovinc za leto 1929. Iiz te zanimive statistike >e razvidno, da so nalezljiva trebušna obolenja, griža in tifus, izdatno padla, Gozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. velik porast pa se opaža pri da vid iu škrlatinki, posebno če vzamemo v obzir, da ima dravska banovina okroglo 120.000 manj prebivalcev, kakor bivša ljubljanska in mariborska oblast. Ošpice so nastopale lani 'približno v istem številu kakor v predido-čem letu, oslovski kašelj in vranični prisad pa sta se zmanjšala. Umrljivost, računana v odstotkih, je ostala približno ista padla je Ie pri škrlatinki. Razveseljivo pa je na statistiki, da ne prikazuje obolenj koz, pe-gavoa ln stekline. Poleg nekaterih redkejših nalezljivih bolezni sta najbolj nevarni škrlatinka im davica zaradi velike umrljivosti. Ako vzamemo pri škrlatinki povprečno trajanje bolezni 40 dni v bolniški negi, kar stane dnevno za 30 Din, vidimo, da se je izdalo samo za bolnice okoli 1,500.000 Din brez ozira na stroške prevoza, kasnejše posledice škrlatinke in izgube zaradi smrtí. S tem denarjem bi se lahko zaščitilo s cepljenjem proti škrlatinki najmanj 50.000 otrok, v par letin pa vse. * Ciril Metodovi družbi je poslala tovarna vžigalic in kemikalij v Rušah podporo 1000 Din. Srčna hvala! V počastitev spomina blagopokojne ge. Helene Bohinjčeve, matere ravnatelja OUZD dT. Jože Bohinjca, je darovala rodbina dT. Zajčeva Protituberkuloznd ligi 300 Din in Zveza blagajniških zdravnikov v Sloveniji tudi 300 Din, za kar se odbor Protituber-kulozne lige darovateljeui najiskrenejše zahvaljuje. Norman Kerry Sloviti junak iz filmov »Fantom pariške opere« in »Zvonar od No-tre Dame« v najnovejšem filmu Zakonske zmešnjave ( » Kameradschaftsehe«) Novo! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. КШО IDEAL. * Začetek velikega ribolova v Dalmaciji. V zadnjih dneh so se pričeli veliki ribolovi na morskem področju od Rogoznice do Raba. Opaža se veliko gibanje rib-seblk. Najuspešnejši ribolov pa se pričakuje prihodnji mesec, ko se prično seliti sardele. Računa se, da se bo tekom aprila in maja v vodah severne Dalmacije nalovilo vsaj 300.000 kilogramov sardel. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich- Iz Lfubljaite u— Kraljeva zahvala Ruski Matici. V odgovor na brzojavne čestitke občnega zbora Ruske Matice v Ljubljani dne 23. marca je prejel njen predsednik univ. prof. A. Bi-limovič od maršalata dvora v imenu N4. Vel. kralja zahvalno brzojavko. u— Univerzitetno knjižnico bodo začeli letos graditi. Glede na vest, da je v novi državni budžet sprejeta postavka za zidavo univerzitetne knjižnice v Ljubljani, smo prejeli od rektorát a ljubljanske univerze naslednje informacije: Velika, moderno urejena m javnosti dostopna knjižnica je za Ljubljano nujno potrebna. Ljubljana je danes univerzitetno mesto. Univerza je last javnosti in ima do nje svoje dolžnosti. Najintimnejša vez med šSoko javnostjo in univerzo je povsod univerzitetna biblioteka, ki daje na razpolago svoj materi jal ne le akademski, ampak splošni občini. Da se bo ta ideja že lahko v kratkem realizirala, ie seveda v veliki meri zasluga mestne občine ljubljanske same, ki je odstopila za univerzitetno biblioteko stavbišče »Knežji dvorec«. Zahvala pa gre predvsem odločujočim krogom, ki so to misel z največjim urrrevanjem sprejeli in se zanjo z vso vnemo zavzeli. Zakonito potrebna načrt za stavbo s kalkulacijo je izdelal po nalogu kr. banske uprave g. inž. Črnivec. Poročilo da je bij odklonjen Plečnikov načrt, češ da bi bil predrag, ni točno, kajti g. Plečnik spfloh ni predložil načrta, ki je bil potreben zato, da se ta akcija budžetarno omogoči. Za deftniffcmio in raoijonalno konstruktivno realizacijo univerzitetne biblioteke bo postavljena posebna komfeija, ki bo seveda mojstra Plečnika zaprosila za njegovo veščo pomoč. Stavbni stroški so proračunani na kakih 7 in pol milijona dinarjev, ki se bodo vzeli na posodo pri državni hipotekar-ni banki in vračali z budáetnimi letnimi anuitetami. n— Jubilejna razstava Srečka Magoliča je bila predvčerajšnjim in včeraj prav dobro obiskana. Popoldne v ponedeljek so si ogledale razstavo dijakinje državnega učiteljišča pod vodstvom g. prof. Lapajneta, včeraj pa dijaštvo srednje tehniške šole pod vodstvom akademskega slikarja g. profesorja M. Šubica. Tudi z dežele, zlasti s Štajerskega je bilo več obiskov. O razstavi se obiskovalci zelo pohvalno izražajo in sta bili zopet dve sliki prodani. Na dosedanjem uspehu Magoliču čestitamo in želimo, da bi si tudi ljubljansko občinstvo og'edilo to velezanimivo razstavo v čim večjem številu u— Slovaške narodne pesmi tvorijo biser češke glasbene literature. Eden največjih sodobnih čeških skladateljev Vítězslav Novak .pa ie priredil celo vrsto slovaških narodnih pesmi za koncertni oder. Pet itz njegove zbirke jih bo izvajala ga. Pavla Lov-še-tova, kot sflelepno točko svojega koncerta, ki ga priredi v petek 4. t. m v Filhar-monični dvorani. Prepričani smo, da nam jih bo ga. Lovšetova izvrstno podala s svojim prekrasnim in prožnim glasom. Vstoonice v Matični knjigarni. n— Smrt oglednega ljubljanskega tovarnarja in hišnega posestnika. Včeraj je po kratki in mučni bolezni preminul v Ljubljani ugledni tovarnar in hišni posestnik g. Adolf M i k n š v starosti 77 let. Pokojnik je bil solastnik znane ťvrdke in tovarne za izdelovanje dežnikov v Ljubljani, ki je bila ustanovljena 1. 1838, prevzel pa jo je t> poteebi&s« мјм>ф v drogerijak КАИС, LJUBLJANA ia ^ КАЯС ÍWeUrami, MARIBOR CENIK GRATIS! | 1. 1883 ter jo vodi! do zadnjega. G. Mikuš je bal agilen in sposoben trgovec. V prostem času je rad hodil v gore; še na novega leta dan je b:] na Šmarni gori. Bil je dobrosrčen človek, ki je rad pomagal siromakom. Za n.iim žalujejo trije sinovi. Adolf, Oto in Viktor, ter dve hčerki, Pavla in Marija. PogTeb uglednega pokojnika bo v četrtek ob 15. iz hiše žalosti na Mestnem trgu 15., na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi pokojnemu ohranjen časten spomin, žalujočim pa naše najiskrenejše sožalje! u— Iz gledališča. V drami bodo gostovali drevi člani praškega Narodnega divadla s uprizoritvijo Strindbe-rgovega »Smrtnega plesa* I. dela. — Drugo gostovanje bo jutri s komedijo ^Ljubezen ni vsec, ki jo je napisala gdč. Scheinpflugova. Avtorica bo pri uprizoritvi sama igrala glavno ulogo. Pri »Smrtnem plesům nastopijo gosp. Vydra, ga. Dostálová in gosp. Voita poleg treh domačih igralcev (ge. Gabrijelčičeve, gdč. Rakarjeva in gosp. Zorka). u— Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto, 5. t. m. še enkrat izvrstno veseloigro >Revna kakor cerkvena miš<. Vabimo vse, ki še niso videli te lepe veseloigre, da si io ogledajo. Vstopnice se bodo dobile od četrtka dalje v trgovini gosp. Miloša Kar-ničnika na Starem trgu. u— »Popolni zakon«. V petek 4. t. m. bo predvajala ZKD v prostorih kina Ideal izredno zanimiv film, ki prikazuje v aktualnih slikah hibe današnjega zakona. Zakaj je dandanes toliko zakonskih zvez med možem m ženo nesrečnih? Na to vprašanje, ki je obdelano v sloviti knjigi prof. Van de Veldeja, odgovarja film, dte-lan po omenjeni knjigi. Vsak mož in vsaka žena, vsak ženin in nevesta, vsakdo si mora brezpogojno ogledati v petek film »Popolni idealni zakon«. Mladini izpod 16 let je ogled filma zabranjen. Predstave se bodo vršile ob 4., pol 6., pol 8. in ob 9. zvečer. Cene najnižje od 2 Din dalje. o— Glasbena Matica ljubljanska bo izvajala v petek 11. L m. v veliki dvorani Uniona prvič znamenito simfonično delo češke glasbene literature, in sicer kantato »O poslednjih rečeh človeka«, katero je napisal praški komponist Ladislav Vycpa-Iek. Ta kantata se je prvič izvajala na drugem praškem festivalu sodobne muzi-ke. Kot podlaga ji služita dve moravski narodni pesmi, in sicer »Ako kdo v petek omaga« in »Glejte, kaj je človek«. Skladba je napisana popolnoma polifono za mešani zbor, sopran in bariton solo ter veliki orkester. Njen učinek je tako mogočen, kakor pri največji simfoniji Na drugem praškem festivalu je imela Vvcpalekova kantata od vseh del največj? uspeh. Trenutno se Vycpalekova kantata izvaja na različnih mestih po Evropi. Več o delu prihodnjič. o— Izredno dragocena kolekcija staro-kltajskega ln mongolskega denarja v LJubljani. Kakor izvemo, je pridobil naš znani kipar in Ilustrator Nikolaj Pirna 20. pevska vaja v Glasbeni Matici (soba 17, vhod z Gosposke lilice). — V četrtek ob 20. sestanek v »Preporodu«. o— Občni zbor J. A. D. Triglava se bo vršil v petek, dne 4. t. m. ob 20. v gostilni pri Cešnovarju v Kolodvorski ulici. e— Požar na Kodeljevem. V bivši gramozni jami za Mladinskim domom na Kolje vem je nastal včeraj okrog 17. večji -požar. V omenjeni jamj je postavljenih več stanovanjskih barak, katerih lastniki so delavci m nižji uslužbenci. Tamkaa sá je postavil lastno barako tudi uslužbenec cestne električne železnice Leopold Oražen, ki je bil popoldne v službi. Z doma je odšla po opravkih ћкН njegova žena. in pustila v baraki le malega, 4 letnega otroka. Okrog 17. pa se je pričel iz Oražmove barake nenadoma v eliti gost črn dim in ie bila v hiipu v plamenu vsa baraka. Do goreče barake so takoj prihiteli preplašeni sosedá, ki so skušali gasiti in preprečiti razširjenje požara še na sosednje barake. To se jim je tudi posrečilo in so zadržali razmah ognja tako dolgo, da so Prišli gasilci, fe že goreče barake še v pravem času rešila otroka Oražnovih neka pogumna soseda. Oražnova baraka ie pogorela do tal in trpi uboga družina veliko škodo. u— Huda nesreča mlade kuharice. V splošno bolnico so prepeljali okrog 19. 18 letno delavko Slavko Nagbčevo, zaposleno v tovarni »Zmaj«. Imenovana je zvečer na stanovanju v Tesarski ulic» 14 kuhala kavo v veliki posodi. Po nesreči pa se ie posoda prevrnila in se le vrela kava zlila na mlado kuharico. Nesrečnica je oparjena po vsej desni strani řn leži v bolnici v budili bolečinah. u— Zgodbica iz ogrevalnice. Delavca Jože Dobnikar ter Janez Delavec, oba gosta ogrevalnice sta sedela predsnočnjem okrog 22. na deskah v ogrejevalnici in se pomenkovala o vsem mogočem. Poleg so bili tudi drugi tovariši, ki so se zabavali z igrami ali v pogovoru. Delavec je bil zelo živahen in je mnogo gestikuliral. Naenkrat pa je Dobnikar začutil njegovo roko v zadnjem hlačnem žepu. Prihodnji trenutek se je čutii olajšanega za listnico in je zagledal Delavca že na oknu. Sledil! je skok na tla in tat je izginil v temo. Dobnikar je seveda takoj zagnal velikanski hrup in za pobeglim uz-movičem se je zagnal trop zasledovalcev. Delavec pa. ki je bil nasajen na precej dolgfh krakih, je pustil preganialce daleč zadaj in izginil proti Vodmatu. Dobnikar je pozneje poiskal nekega stražnika in mu naznanil zadevo. Drznega tatu, ki ie oškodoval Dobnikaria za okrog 50 Din teT mu odnesel tudi krstni list. doslej še niso izsledili. u— Ukradeno kolo. Železniški uslužbenec Prance SeMSkar, stanujoč na Šujci pri Do- Popolnoma novo! Ob 4., četrt na 7, pol 8. in 9.! Norma Shearer Nepozabna iz filma »Stari Heidelberg« v filmu ljubezni, strasti in zabave Grešna mi Smeh! Solze! Zabava v nočnih klubih. Lepe plesalke! Jazz! I Tel. 2730 KUNO »DVOR« brovi se je ustavil predvčerajšnjim popoi-dne s kolesom pred trgovino Kos na sv. Petra cesti in stopil v trgovino, dočim je kolo prislonil zunaj. Seliškar se je v lokalu pomudÜ le nekaj minut, medtem pa je kolo že postalo plen neznanega tatu. Okradenec je sicer tatvino takoj prijavil stražniku, vendar zasledovanje tatu ni usoclo. Neznani tat je oškodoval Seliškarja za okrog 1000 D&n. u— Oběšenec v delavnici. V čevfa rsSr delavnici na Cankarjevem nabrežju so našli včeraj okrog 9. dopoldne obešenega 60 letnega čevljarskega mojstra Martina G. Ker se je opazilo, da je še živ, so ga hitro odrezaR in obvestili rešilno postajo. Reševalci so mořstra, ki st je skušal vzeti življenje v vinjenem stanju, naložili na rešilni avto in ga odpcfjafi v bolnico. Iz Celja e_ Drevi bo v mestnem gledališču гт>- stovala ljubljanska drama v efektni moderni drami »Grob nežna iega vojaka?. Obči/i-stvo ее naproša, da si nabavi vstopnice v předprodají v knjigarni Goričar & Leskov- e— Celjsko gledališko občinstvo se naproša, da prihaja h gledališkim predstavam točno ob napovedanem času, ker bi bilo sicer potrebno parterni prostor zapreti ob 20. in bi morali lastniki sedežev počakati do konca I. dejanja. Ta praksa ie že uvedena po vsem svetu in tudi Celje ne sme prednjaeiti v zamudnikih. Sicer pa si vsakdo lahko nabavi vstopnice v předprodají, da potem sploh ne more nastati izgovor o zadevnih zamudah, oziroma nedostatkih. Sen HI! Zvočni film, v katerem sodeluje Newyorská opera Metropolitan e— Zveza jugoslovenskih železničarjev, podružnica Celje, priredi v soboto 5. L m. v Celjskem domu veliko veselico, združeno s plesom. Vabimo vsakogar, ki se hnče ta večer prav prijetno zabavati, da poseti to našo prireditev. Vabila so se razposlala. Če pa je bil kdo prezrt, naj nam oprosti ter smatra ta poziv та vabilo. Obnovite srečke državne razredne loterije IV. razreda. Žrebanje bo že 8. t. m. Naj vsakdo že poprej obnovi srečke pri jx>~ družnici >Jutra< v Celju, da ne bodo nastale nepotrebne zamenjave, oziroma preprodaje erečk. Sen mladosti Zvočni film, v katerem sodeluje Newyorská opera Metropolitan e_ Na celjski policiji že tri dni bela zastava. Celjska policija že nekaj dni ni zabeležila nobenega važnejšega dogodka, oziroma zločina. To dejstvo je nedvomno raz-veseljivo glede na javno varnost in red v mestu. Suša na policiji je nedvomno velik reklamni korak k letošnjemu tujskemu prometu. V pomanjkanju kriminalnih primerov Celje nedvomno prvači vsem slovenskim mestom. Iz Maribora a— Občni zbor mariborske podruž". SPD. 28. pr. m. se je vršil v Narodnem domu ob lepi udeležbi 11. občni zbor tukajšnje podružnice SPD, ki je obenem proslavila svoj jubilej desetletnega uspešnega dela. Podružnica stalno izpopolnjuje svoje že obstoječe planinske postojanke na Pohorju. Lani 4. avgusta je otvorila novo kočo na Klopnem vrhu. pripravlja pa zgradbo novih koč na Kozjaku. Premarkiraia ie mnogo poti na Pohorju in na novo markirala celo vrsto poti na Pohorju in Kozjaku. Podružnica je štela lani 1.272 članov, 271 pa jih je pristopilo na novo. Misliti mora na povečanje in izpopolnitev koč. Pri Mariborski koči bo letos zgradila kopalni bazen. Pn Sv. Pankraciiu na Radii bo že maja otvorjena nova koča. Pozneje tudi pri Sv. Jerneju na Kozjem vrhu. Podružnica je imela lani 507.905.1? Din dohodkov in 503.506.48 Din izdatkov. Fond za ribniško kočo znar-a okr о г 300.000 Din. Po predlogu računskega preglednika g. inž. Šlaimeria ie odbor prejel absolutorij. Sledila so poročila: g. Pogona kot gospodarja Mariborske koče. g. Soršaka. gospodarja koče na Klopnem vrhu (50 postelj, lani 2.500 vpisanih obiskovalcev na- ipram 1.600 r letu 1927.), t. Oaiška га ztm-sko-sportni odsek, ki priredi ob Veliki noči telet v Triglavsko pogorje, g. prof. Г-uša z: propagandni in fotoamaterski odsek, ki T>r':;ravlja v okviru podružnice ustanovitev k! : a ljubiteljev Kozjaka z imenom »Meja«. 22. Skofiča in Baša za marka.cijski odsek, ki :e lani izvršil ogromno delo na Pohorju in Kozjaku, g. prof. dr. Jeharta za Aljažev kli'b. V imenu osredrrj. odbora SPP ie ravnatelj 2. dr. Tominšek izrekel podružnici toplo priznanje za uspešno delo. ki ie lahko ra '.'Zgled tiidi centrali. Po poročilu g. inž. Si merja o pripravah zadrujre »Ribniška koča* za zgradbo koče pri Ribniških jezerih, je občni zbor pooblastil odbor, da izposluie zadrugi potrebno posojilo za zgraditev in opremo koče. Q. ravnatelj Pi-šek imenom podravske podružnice SPD in C. dr. Štamol imenom SSK Maribora sta dala zagotovilo, da ostanejo odno-aji s po-eružnico tudi v bodoče iskreni in prijateljski. Ker predlogov ni bilo, je predsednik zaključil lepo zborovanje. г \vtomatska telefonska centrala In te-lefonski promet. Odkar imamo avtomatsko telefonsko centrálo, ki je bila izročena prometu dne 9. septembra 1929. beležimo 70 novih naročnikov, ki jih je sedaj 526. Število telefonskih razgovorov je od okoli 100.000 v letu 1928. narastlo na okrog 1/0 tisoč v letu 1929. Vendar še ni dosežena ona stopnja telefonskega razvoja, ki ga zahteva zlasti normalen in prompten trgovski promet. V Mariboru ie še mnogo interesentov za telefone, a zaradi nezadostnih kreditov pri poštni upravi se strankam ne more ustreči. Nove aparate so dobili doslej samo oni. ki so sami nosili stroške, do-čnm bi jih moral nositi postni erar. Ker pa so se nekatere stranke v Ljubljani pritožile proti prevzemu teh stroškov, ie ministrstvo tudi to prakso ukinilo in danes ne more nihče niti na lastne stroške dobiti telefona. V prvi vrsti občutijo to nova pod-ietja. Čujemo, da so v novem proračunu predvideni v to svrho zadostni krediti. a— Z dflovnogn trata v Mariboru. Od 1. januarja do 29. marra t 1. je iskalo pri Borzi dola v Mariboru zaslužka 1610 mo-řkih in 792 žensk. Prostih mest je bilo 943. ki po bila vsa oddana. a— Nov stavbenik. V Zagrebu je položil trpit za stavbenika gosp. Friderik Kiff-mann. «in stavbenika Rudolfa Kiffrmnna st. Festiinmo! 2. IV. — Soči — Stabat Mater — 2. IV. a Ljudsko gibnnie. Meseca marca se je t Mariboru rodilo 39 dečkov in 40 deklic, umrlo pa j? 44 oseb. Poročilo se je 56 parov а— Uradna kolaudaci ja stavbe hotela »Orei<. V ponedeljek je uradna komisija pregledovala novo stavbo hotela ->0rek, ki je v glavnem že dovršena in bodo tekom meseca zadnja dela končana. Danes se pri on ° z montiranjem lift a. Hotel bo po svoji dovršenosti, v tehniki, komfortu in elegán."? v Mariboru edinstven In gotovo je, da bo io eden najlepših hotelov v vsej državi. 7a tujski promet v Mariboru bo to izredno velikega pomena. a— Stanje trgovine v Mariboru. V Gre-ТШШ trgovcev v Mariboru je bilo lani včlanjenih 684 trgovcev posameznikov, 27 družabnih *-rdk 33 družb jn ?adrug, 668 nameščencev in 152 vajencev in praktikantov. Od članov iih 39 ni izvrševalo obrta, tako da je onratovalo lani 705 trgovskih obratov vključno branjevcev. Protckoliranih tvrdk ie 176. Lani ie bilo izdanih 125 obrtnih listov, odloženih pa 148. Vajencev je bi'o na novo sprejetih 45. oproščenih je bilo 43, odjavlienih 15. Nameščencev je bilo lani prijavljenih 184. o-diavljenih 164. ;»._ Esperarif^ko društvo v Mariboru. Letošnji redni občni zbor bo v sredo, 5. t. m. v kavarni sPark vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm). Ljubljana: 7, 765.4, 2.2, 85. —, 5, —. Maribor,- 7, 763.3, 3.0, 85, W2, 0, —. Za-&eb: 7, 764.9, 4.0, 90, N2, 1, —. Beograd: 7. 765.0, 4.0, 85, —, 0, —. Sarajevo: 7, 766.0. 2.0, 75, E2, 0, —. Split: 7, 763.0, 9.0, 55. NE4, 1, —. Solnce vzhaja ob 5.41. zahaja ob 18.28, hrna vzhaja ob 6.54, zahaja ob 22.37. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 16, najnižja 1.2. Najnižja temperatura: v Mariboru 1, v Zagrebu 3, v Beogradu —1, Sarajevo 0. Split 8. Dunajska vremenska napoved za. sredo: ferner, r-ma od zapada polagoma bolj oblačno, Sjcer toplejše. Iz Tržiča č— Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane priredi v soboto 5. t. m. ob 8. zvečer v meščanski šoli koncert umetnih in narodnih pesmi, pod vodstvom znanega pe-vovodje g. Mirka Premelča. 503 Iz škofje Loke si— Škofjeloški občinski zastop je imel sejo v petek. Razpravljalo se je o tem, ali naj se mestna ubožnica iz prebitka ubožnega zaklada letos razširi in adaptira Bilo bi potem prostora za 4 do 5 ubožcev več. Ker pa bi se pri adaptaciji ubožnice morala premestiti drvarnica najemnika gospoda Langerholca v podstrešje, se je večina članov občinskega zastopa izrekla proti preureditvi poslopja. Nadaljevala se je potem razprava glede nakupa zemljišča za liradni dom. Glasovalo se je končno po listkih takole: 9 glasov za nakup stavbe Matevža Hafnerja na dnu Grabna; 7 za prostor Martina Eržena, 3 za pristavo Josipa Hafnerja in 1 za poslopje Avgusta Sušnika. 1 glas je bi! prazen. V primeru, da obveija projekt Matevža Hafnerja, se bo sedanje poslopje podrlo. Nova stavba bo zasegla tudi občinski svet po klancu, ker bi bilo kupljenega stavbišča premalo. š!— Odpust iz državljanstva. Betonski delavec Bogataj Janez, rojen 1869 v Rete-čah, občina Stara Loka, pristojen v občino Stara Loka. bivajoč sedaj v Uh Hradišti v Češkoslovaški, prosi za izpust iz državljanstva kraljevine Jugoslavije in г;з sprejem v češkoslovaško državljanstvo. Morebitni ugovori naj se prijavijo sreskemu načclni-štvu v Škofji Loki. Z Jesenic s— Spremembe v jeseniškem mestnem zastopu. Z odlokom št. 11.270-2 je g. ban dravske banovine na podstaví čl. 3. zakona o občinah razrešil funkcije občinskih odbornikov gg. Karla Ažmana, Josipa Straži-šarja in Ivana Demšarja, ki so tovarniški delavci ter Nikolaja Bernarda, uradnika pri ekspozituri OUZD, na njih mesta pa so bili z odlokom št. 11.270 imenovani naslednji gg.: Ktinar Pavel, posestnik na Plavžu, Planinšek Lavoslav. carinski posrednik na Jesenicah. Hrovat Ignac, posestnik istotam ter Vovk Karol, tovarniški delavec na Savi. s— Otvoritev sokolskega odra. V nedeljo 6. t. m. ob 20. bo jeseniško sokolsko društvo uprizorilo na novem odru v svojem domu velezabavno igro »Kamela skozi uho šivanke«, de!o znamenitega češkega pisatelja Langerja, ki je zavzemalo odlično mesto na repertoarjih vseh večjih gleda! išč v naši državi. To je pna uprizoritev v novem Sokolském domu ter je bilo treba zanjo izvršiti popolnoma novo sce-nerijo. Z ureditvijo sokolskega odra v novem domu je v kulturnem življenju našega mesta storjen zopet velik korak naprej. Sokolsko društvo tako razpolaga z velikim odrom, katerega bo v kratkem času dalo opremiti z vsem potrebnim, osobito s prvovrstno scenerijo in razsvetljavo, da bo mogoče uprizarjati predstave z velikim številom igralcev, ki so na razpolago, in je med njimi več zelo dobrih moči. V sem pa, ki se hočejo pri otvoritveni predstavi temeljito nasmejati, svetujemo, da si nabavijo čimprej vstopnice, ki se dobijo v předprodají pri br. Mežiku. Iz Kočevja kč— Zborovanje gostilničarjev. V četrtek popoldne ее je vršilo zborovanje kočevskih gostilničarjev v prostorih predsednika Go-stibičarske zadruge gosp. G. Verderberja. Na zborovanje eta prišla 'zastopnik Gostilniške zveze gosp. Juvančič Kajetan in zastopnik gostilničarske pivovarne v Laškem g. inž. Hugo Uhlíř. Slednji je poročal o stanju akcij nove pivovarne, katerih je podpisanih že za 9 milijonov Din. o delu In o bodočem obratovanju te nove pivovarne. Akcij za novo gosti Iničarsko pivovarno v Laškem je bilo v Kočevju podpisanih 120, vendar je to število majhno v primeri z drugimi kraji. Ker bo bodoča pivovarna v korist gostilničarjev. je zato potrebno, da se vzbudi zanjo več zanimanja. kč— Licenciranje bikov za kočevski srez. Sresko načelstvo razglaša, da bo v smislu določil zakona o pospeševanju živinoreje od 21. decembra 1929 licenciranje bikov ple-menjakov za občine kočevskega sreza po naslednjem redu: 28. aprila ob 8. zjutraj na Vidmu za občine Videm Podgora, Kompo-lje in Struge; ob 10. dopoldne v Velikih Laščah za občine Velke Lašče, Lužarje, Rob, Turjak, Velike Poljane in Sv. Gregor; ob 13. v Sodražici za občine Sodražico ln Goro; ob 16. v Pwbnici (pri Cenetu) za občine Ribnico, Dolenjo vas Snšje, Dane, Jurjevico; dne 29. aprila ob 7. zjutraj v Klečah za občine Malo goro, Polom in Stari log; ob 8. dopoldne v Kočevju za občine Kočevje, Željne, Livold, Staro cerkev; ob 11. v Koprivniku za občini Koprivnik in Nemško loko; ob 13. v Knežji lipi za Knežjo lipo in Spodnji log-ob 14. v Mozlju za Mozelj in Črni potok; ob 16. v Kočevski reki za občine Kočevsko reko. Nove laze. Brigo, Koče, Borovec in Gotenico; 30. aprila ob 8. v Novih selih za občino Banjo loko; ob 9. za občino Faro v Fari; ob 11. v Osilnici; cb 13. v Dragi za občini I) rag j in Travo; ob 15. v Loškem potoku za to občino. K licenciranju se morajo pri-gnati vsi biki, stari eno leto in pol, a tudi mlajši. Najlepši eksemplari bodo nagrajeni. Iz Novega mesta n— Nov poštni nabiralnik je efela nabiti poštna uprava na obzidju Buhove vile. S tem je ustregla zlasti prebivalstvu v Kan-diji in na Grmu. Iz Trbovelj t_ Podaljšanje elektrovoda. Naselje Klek je dobilo električno razsvetljavo. Ta dogodek bo prebivalstvo danes v nedeljo posebno proslavilo. t_ Predavanje o kmetijstvn. Kmetska podružnica v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 6. aprila ob 8. zjutraj v osnovni šoli Trbovlje H. javno predavanje o travništvu in živinoreji. Predavala bosta gg. inž. Dolinar in inž. Oblak. t— Uradni dnevi okrajnega sodišča r Laškem bodo v Trbovljah v gostilni Zavrašek (Ranzinger), in sicer 12. aprila. 10. maja, 7. junija, 5. julija, 16. avgusta, 13. septembra, 11. oktobra, 8. novembra Jn 6. decembra. vsakokrat od pol 9. do 13. od 14. do 16. ure. V Hrastniku bodo uradni dnevi 26. aprila, 24. maja, 21. junija, 12. julija, 23. avgusta, 27. septembra, 25. oktobra. 22. novembra in 20. decembra. Uradovalo ее bo v občinski pisarni od pol 9. do 13. in od 14. do 16. иге. Iz Šoštanja št— Letošnje licenciranje plemenskih bikov za naš sodni okraj se ie vršilo v petek 28. marca. Prijavljenih ie bilo 56 bikov, izmed katerih je bilo samo 37 spo-znanih kot sposobnih za pleme. Nagrade je dobilo 30 bikorejcev. V interesu živinoreje je ko:ivi-sija pri presojanju postopala zelo rigo rožno. Iz Ptuja j— Zanimiv koncert. Za prihodnjo soboto 5. t. m. imamo napovedan koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru. Koncert bo v Društvenem domu Enak koncert v Mariboru februarja meseca je uspel sijajno in kritike so bile zelo laskave. Brezdvcmno se bo tudi naše občinstvo odzvalo v odličnem številu in pokazalo. da ima smisla za napredek našega zborovskega petja. Program obsega moške, mešane in ženske zbore, med drugimi tudi »Vipavsko«, skladbo g. Karla Pahorja, ravnatelja tukajšnje Glasbene Matice. Iz Murske Sobote ms— Zopet žrtev šmarnice. 26. t. m. so orožniki izročili mursko - soboškemu hkratnemu sodišču nekega B. F. in odvedli. Umestno bi bilo, da izda sodišče očuvalno odredbo. Gospodarstvo Definitiviii načrt obrtnega zakona Trgovinski minister je vsem gospodarskim zbornicam poslal v izjavo definitivní načrt obrtnega zakona. Ta načrt se drži v splošnem sistema dosedaj v dravski banovini veljavnega obrtuega reda in predvideva tri vrste obrti, t. j. svobodne, na vzpoeoblje-uost vezane in koncesijonirane obrti ter tvor-niška podjetja z več kakor 20 delavci. Posebne določbe vsebuje glede stavbne obrti, ki je bila doslej pri nas urejena e posebnim zakonom. Kompetenco v obrtnih stvareh pridržuje državnim oblastvom, ln eicer ere-skim načelnikom in banom. Za področje beograjskih zbornic, ki so sedaj pristojne za izdajanje obrtnih lietov, je predviden triletni rok za likvidacijo tega posla. Zakonski načrt ima 360 paragrafov in je razdeljen na 5 poglavij, ki govorijo: 1.) o obrtnem delu; 2.) o obrtnem pomožnem osob-ju; 3.) o strokovnih organizacijah; 4.) o prestopkih in kaznih ter 5.) o prehodnih in zaključnih odredbah. Za trgovce in obrtnike je obvezno članstvo pri strokovnih organizacijah (podobnih gremijem) po mestih odnosno srezih, za industrijce, denarne in zavarovalne zavode, špediterje, carinskft posrednike, gostilničarje, trgovske potnike, komisijonarje in prevoznike pa po banovinah. Zveze teh organizacij so predvidena le kot fakultativne združitve. Za ustanovitev take organizacije (gremija) zadostuje, če 20 trgovcev ali obrtnikov iz istega ereza ali če 10 industrijskih podjetij, denarnih zavod o v itd. iz iste banovine izrazi pristojni zbornici željo za usta.iovitev organizacije. Obstoječe orpauir^-ije lahko ostanejo, vendar se morajo v gotovi dobi prilagoditi novim predpisom. Dovoljene pa so tudi prostovoljne organizacije. Nadalje predvideva zakonski načrt na breme občin nadaljevalne strokovne šole v vsaki občini, ki ima več nego 50 vajencev in posebna razsodišča za spore iz službenega razmerja. Zbornice so dolžne do 28. aprila predložiti trgovinskemu ministrstvu svoje mnenje kakor tudi predloge in pripombe. V početku maja se bo nato vršila v Beogradu anketa vseh gospodarskih organizacij, na kateri se bodo definitivno precizirali skupni predlogi. = Povišanje izvoznih premij na vino in olajšave za trošarinska shranišča. Kakor smo že včeraj kratko iporočaM, pe Nj. Vel. kral] podpisal zatoo-n o siveimembah iin dcpoIn.itvah zakona o državni ibrošadni. Po :e>m zaikorwi se zalkou o državni tTošarim, o taksah in pristojbinah od 27. junija 1921 z goíoviímá formalnimi spremembami združi z zaikoiiiom o državni trošarini od 9. nov. 1909. pri čemer se nekaj neb-stvenib členov uiki-ne, ostanejo pa čl. 69—S1! гак. o drža do S775, Praštediona 900 — 905. Srpsk.* (ex coupon) 156 dein., Zemaljska 141—145: industrijske vrednote: Narodna šumska 15 do 30. Našička 1600 blago, Gutmann I7S do 188. Slaveks 73 — 75 Slavonija 202.5 den., Drava 267 — 320, Šečerana 370 — 3S0, Brod \a20n 110 den., Vevče 126 den., Isis 20 — 25. Dubrovačka 432 — 450 Trbovlje 467 — 475. Beograd. Investicijsko 86 — 87. aeraroe 54.5 zaklj.. 7% Blair 88.5 — 89.5, Narodna 8740 dfn..' Vojna škoda 419 zaklj., za april 421 _ 425. Blagovna tržišča Les -r Ljubljanska borza (1. t. m.) Tendenca za lňs mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in eiccr 1 vagon jelovih desk, 1 vagon hrastovih podnic in 1 vagon tramov. Povpraševanje je za tesan smrekov les (na živ rob. v določenih dimenzijah), za smrekovino na živ rob rezano, za remeljne (672 komadov. 450 X 7 X 7 ter 80/80. dolž. 5 m) in za 1 vagon moralov (dolž. 4 in 5 m, 68/68). Nudijo se hrastovi frizi (2 vagona mesečno) in 40 vagonov bukovih cepanic (10% okrog-licV Žito. ' + Chicago (1. t. m.) Tendenca za plenico, koruzo in rž čvrsta. Pšenica: za maj lil K- za julij 110; koruza: za maj 855-i. + Ljubljanska borza (1. t. m.) Tendenca za pšenico in rž mirna, za koruzo in oves čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. Я0 dni): baška. 80 kg po 2G0 do 262.5, 78 кг po 255—257-5, 77 kg po 250-252.5; koruza: baška, času primerno suha po 147.5—150, za april po 152.5 do 155; oves: baški, navadna tarifa po 195 do 197.5; ječmen: baški, 63/64 kg po 167.5 do 170; moka: >Ogt, fco Ljubljana, plač. po prejemu no 405—410; rž: baška. 72/73 kg mlev. ska tarifa po 202 50—205. + Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca slabša. Promet: 12 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena, 14 vagonov moke. 21 vagonov koruze in 6 vagonov otrobov. — Pšenica: baška 77 kg 195—200, baška 78 kg 200—205, gornjebaška in gornjebanaška, 78 kg 200 -206. banaška Tisa, šlěp. 78 kg 205—207.50 sremska 77 ke 180 _ 185. Koruza: baška in вгетзка 95 do 100; ladja Dunav 97-5 — 102.5; za april 97.5 — 100; za maj 100 — 105; banaška 92.5 — 95. Oves: baški in sremski 125—130. Moka: baška »Oggr 335 — 345; >0g« 330 do 340; 295 — 305; r5t 240 — 250; 175 — 180 ; 7< 130 — 135: »8? 90 — 95. -f Somborska blagovna horza (1. t. m.) Tendenca stalna; promet 131 vagonov. Pšenica: baška, Tisa, šlep 200 — 206; Sombor. 77 kg 195 — 200 ; 78 kg 200 — 205; sremska '190 — 195; slavonska 180 — 1S5. Ove?: baški. sremski in slavonski 120 do 125. Rž: baška 120 — 125. Ječmen: baški. 63/64 kg IO7.5 — 112.5. Koruza: baška 92.5 — 97.5; za april - maj 100 — 105; za junij - iulij 105 — 110. Moka: baška 70gg< 335 _ 345: -;0g« 325 — 335; »2< 300—310. + Budimpeštanska terminska borza (1. t. m.) Tendenca neenotna; promet srednji. Pšenica: za maj 20.51 — 20.53, za oktober 19.80 — 19.82; rž: za maj 11.45 — 11.48, za oktober 12.68 — 12.70; kornza: га maj 11.96 — 11.98, za julij 12.10 — 12.15, tranzitna za maj 11.25 — 11.30. OBČINSKI ODBOR OBČINE STARA LOKA naznanja žalostno vest, da je umrl danes bivši zaslužni župan, gospod Gašper Triler posestnik X Virmašah, član raznih gospodarskih organizacij, odlikovan z zlato svetinjo za civilne zasluge itd. ter bo v četrtek, dne 3. aprila, pokopan na starolo-škem pokopališču. Zaslužnega moža, kateri je deloval 22 let v dobrobit občine, ohranimo v trajno hvaležnem spominu. Stara Loka, dne 1. aprila 1930. 5515 ANTON HAFNER, župan. Nevostt (Юти Železna služinska Brozovfč« P a t o n t postelja iloii liiva, s tapeciranim ma* draconvzelo praktična и vsako hiša hotela» pienoči&ča, nočne službe (h га potujoS« osa> be stane Oin. 4M.— RaspoSHjam 00 pošS> nem povzetlu. i?&ccA kotu« tesen* patent eostefla eložliiva, s tapeciranim madracom, zete prak* ťčna sune Oin. 28U— tcfaTta t»*oni»nj« — flie» fctlvblb minovije »rtti «U* pc Dia. ISO... Iz življenja in sveta Sara Bernhard je res velika umetnica!« je dejala prva. »Kako veličastno nastopa. Takoj se pozna, da je to Napoleonova vdova!« — »Jaz sem tudi navdušena, draga moja!« je odgovorila druga. »Prava cesarica je to. No, in ta mladenič, ki igra njenega nesrečnega sina? Ta je tudi dober?« — »Tisto že, a premlad je za sina tako priletne matere! Najini sinovi so že dokaj starejši!« Bojni pohod brez orožja Vodja indijske nekrvave vstaje proti Angleški Gandhi (v sredi) na svojem znamenitem pohodu prod morju, kjer misli pridobivati sol navzlic angleškemu monopolnemu zakonu in tako simbolično pokazati gospodarsko neodvisnost Indije od Angleške. Angleška Indijska vlada preti, da bo Gandhija zaprla, a doslej še ni položila roke nanj. V kraljestvu utopije Star kakor Metuzalem Pred kratkim ie umrl menda najstarejši Anglež, ki je malone dosegel svoie 125. leto. Pisal se ie James Smith. Po poklicu je bil kapetan. Rodil se je 14. aprila 1805. in je živel s svojo vnu-ko v Filadelfiji. Bilo je 1. 1830. ko se je, star 25 let, izselil v Zedinjene države ter se tam prve čase preživljal kot tkalec. Ko je izbruhnila mehiška vojna, se je javil kot vojak in je bil na bojišču do konca vojne. Ob izbruhu krimske vojne se je kot vrl domoljub vrnil v domovino, da bi se na strani britskih vojakov vojeval v Rusiji. V teh bojih je bil ranjen na obrazu in za spomin na te čase mu je ostala brazgotina. Po demobilizaciji se je zopet vrnil v Ameriko, kjer se je aktivno udeležil državljanske vojne. Nekaj let pozneje se ie navzlic svojim letom priglasil prostovoljno v vojaško službo v špansko ameriški vojni. Leta in leta je hodil po 20 milj dnevno in je pokadil na dan 30 do -40 smotk, po drugi strani pa tudi ni bil pijanec iz navade. Slovstvo vseh nar-odov je bogato na delih, (ki se bavijo s problemom idealne državne in družabne preuredbe na temelju enako-sti in bratstva ter stroge pravičnosti. V teh delih se odraža stalno nezadovoljstvo človeštva z obstoječimi razmerami in njegovo hrepenenje po boljši ureditvi. V bistvu je večina ver nastala ravno iz tega hrepenenja. samo da prestavljajo kraljestvo sreče šele v posmrtno življenje. Mnoge pisatelje pa je ravno zaradi tega mikalo postaviti raj na zemljo in ustvariti družbo, ki bi že na zemlji prožila Človeku zadovoljstvo, mir in srečo, kajti nade na srečo po smrti so se marsikomu zdele preveč negotove, nejasne in prazne. Primitivna ljudstva so si is svojo domišljijo pomagala preko težav vsakdanjosti in si v pravljicah zgradila oča-rujoče slike nesrečnega pozemskega življenja, med kulturnimi narodi pa so se že zgodaj pojavljali posamezniki, ki so v knjigah obdelali to vabljivo vprašanje. Med Francozi je Sebastijan Mer-cier 1. 1771. opisal življenje bodočnosti v 1. 2440. Njegova slika je žgoča kritika tedanjih francoskih prilik, ko je na eni strani plemstvo bilo vdano korupciji, uživanju in razvratu, na drugi .strani pa so milijoni preprostega delavnega ljudstva umirali v grozoviti bed:. Pisatelja je tako težila brezuranost dobe. da so se njegove najsmelejše želje povspele do tega, da v bodočnosti preprosti siromak ne bo več zaničevan in da si bo lahko zadovoljil svoje te-fcsne potrebe. Sodišča bodo izgubila svoj strašni sloves, bolniki bodo ležali v bolnicah vsak v svoji postelji, mrliče pa bodo sežigali med pobožnimi pesmimi vsega prebivalstva. Smrtna kazen ne bo še odpravljena, pač pa bo nesrečnike objokoval ves narod, smrtno kazen pa bodo izvrševali nad njimi najeti rablji iz tujih barbarskih narodov. Gibalo nove družbe bo spoznanje dobrega in slabega ter vseobča krepost. Mercier se pri tej skromni sliki ne more oprostiti sodobnosti in je le nekak zmeren poboljševalec svoje družbe. Tudi je svoj bodoči raj postavil na francoska tla, medtem ko so vsi drugi pisatelji sprevideli, da idealnemu družabnemu redu ni mesta med sodobniki. Še pred Mercieriem je opat Te-rasson 1. 1732. prestavil svoj ideal daleč nazaj v staroegipčansko dobo, Danec Holberg pa 1. 1741. naravnost v podzemlje. Prva in obenem najlepša utopija pa je nedvomno raj Tomaža Mora iz leta 1515. Njegovo veliko delo »Otok Utopija« je dalo tudi ime vsem poznejšim podobnim spisom. Mor je tudi edini, ki v svojem delu vposteva svobodo posameznika kot najdragocenejše bogastvo človeka. Postavil je pravilo, da je država zaradi državljanov, ne pa obratno. Umna razdelitev dela omogoča le šesturni delovni čas, ipri tem pa je življenjskih potrebščin za vsakogar dovoli. Predmeti razkošja se ne izdelujejo, ker niso potrebni za življenje. Čudno pa je. da suženjstvo obstoja kot zakonita uvedba. Sužnji so domači zlo črnci ali pa zločinci iz drugih držav, ki si jih najame Utopija га težja in za nečista dela, z£asti za klanje živině. Samomor je sicer vse obsodbe vreden, vendar pa ga priporočajo duhovniki bolniku, ki je neozdravljivo bolan, da se oprosti nesreče in trpljenja. Tudi vojna je še vedno predvidena v Moro- vi državi, kajti sosedje, ki pri njih še vlada načelo zasebne lastnine, se skušalo često polastiti bogastev srečnega otoka. Kot edini tehnični napredek omenia Mor valilnico za piščeta, ki nadomešča kokljo in se mladiči zgrinjajo okoli človeka, kakor okoli svoje matere. Italijanski dominikanec Campanefla je 1. 1623. napisal povest o »Solnčni državi«. Preko dvajset let je mož presedel v ječi zavoljo zarote proti španskim gospodarjem Sicilije, zato preveva njegovo delo globoko nezaupanje do človeka in do njegovih umstvenih sposobnosti. Zato vlada v »soinčni državi« skupnost žensk in ljudje se parijo le po načrtu in z namenom, da ustvarijo krepak, telesno in duševno zdrav rod. Tehnično je »solnčno ljudstvo« že na visoki stopinji: ima vozove, ki jih goni veter in tudi letati že zna to srečno ljudstvo. Trgovina kot potreben, toda nečasten posel, se vrši zunaj mest, da bi se prebivalci ne po-hujšali. Ker pa ie komunizem »solnčnega ljudstva« obdan od sovražnih držav, ki se klanjajo zasebni imovini, tudi tu ne gre brez vojne. Delovni čas je znižan na štiri dnevne ure, ker se izdelujejo samo potrebne stvari. Pri tem imata oba spola enako delavno dolžnost. Novejši čas je še vse bolj navdušen za utopije, izmed mnogih omenjamo samo Rouseaujevo državo, kjer ima glavno vlogo narava, ki je človeška samo-goltnost še ni mogla pokvariti, ali pa Cabetovo »Ikarijo«, kjer gre krotkost tako daleč, da celo psi več ne grizejo. Med dolgo vrsto pisateljev te vrste pa se moramo spomniti Američana Edvarda Bellamyja, čegar 80-letnico rojstva ie prošli mesec praznovala Amerika. Bellamy je izdal 1. 1888. knjigo »Pogled nazaj iz 1. 2000«, ki je doživela silen uspeh in je bila kmalu prevedena v vse svetovne jezike. večja zmaga Ko je spisal pred 40 leti Rostand svojega »Orlica«, je igrala znana Sara Bernhard ulogo Napoleonove vdove, nadvojvodinjo Marijo - Louiso. Toda avtor jo je pregovoril, da bi poskusila naslovno ulogo. Nihče ni pričakoval, da bo utegnila 55-letna ženska podati dobro sliko 20-letnega, bolehnega in sa-njavega mladeniča, v dunajskem ujetništvu umirajočega sina velikega cesarja. Toda Sara Bernhard je v tej ulogi doživela svojo največjo zmago. Največ užitka je imela od razgovora dveh priletnih Angležinj v prvi parketni vrsti. Morali sta pravkar dospeti iz domovine in sta slabo poznali igralce. »Ta Irski državni in ministrski predsednik Cosgrave |e moral radi poraza v dublhtskem parlamentu odstopiti. novift oMaciC ga IPeCißo noe si nabavite najcenejše pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Avtorsko pravo justificiranca V New Yorku so dajali dramo, v kateri na smrt obsojeni zločinec v zadnjem trenutku moli izvirno in globoko občuteno molitev. Kasneje se je izkazalo, da je avtor drame prevzel to molitev iz neke revije, kjer jo je oibjavila uiprava jetnišnice kot znamenit literarni plod nekega Roberta Blaka, ki je končal življenje na električnem stolu. O tem je izvedela Blakeova mati ter je takoj prav po ameriško tožila gledališko upravo za tantiemo, poudarjajoč avtorsko pravo po svojem sinu. Sodišče je ugodilo zahtevi in mati je dobila 1000 dolarjev .za molitev, ki odraža občutke na smrt obsojenega sina. ШШщтт щЩШг" PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! .'crova- Psihotehnika pri dtmafski prometni policiji Predno izda do na Dunaju kakšnem« človeku dovoljenje za šoftranje, ga postavijo pred valj, na katerem Je narisan načrt cestnega omrežja. Val| zavrtijo bi kandidat mora s krmilom voditi poseben svinčnik po cestah. Na ta način ga preizkusilo, da-H ]e dovoli hiter v svojMi odločitvah Ia da-fi ima vozflo tako ▼ «Masti, da oe bo oeražal prometa. SPORT Redna glavna skupščina LNP sklicana Službeno iz upravnega odbora z dne 31. marca Prisotni gg.: Zaje, Vičic, Kralj, Šetina, Novak, ing. Kuljiš, Kovač, Buljevič in Ma-rinič. Predsednik ugotovi sklepčnost, prečita se zapisnik zadnje seje, ki se soglasno sprejme. Upravni odbor je soglasno sklenil, da skliče z ozirom na predstoječo proslavo 10 letnice v smislu § 11 in § 12 pods. pravil redno glavno skupščino na dan 16. aprila 1930 ob pol 20. v Ljubljani v veliki dvorani delavske zbornice z naslednjim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika; 2. volitev verifikacijskega odbora: 3. volitev 2 zapisnikarjev in 2 ov teljev zapisnika; 4. poročila tajnika, blagajnika in revizijskega odbora in podelitev absolutorija; 5. izvolitev članov upravnega odbora v smislu § 16 t. 3b pods. pravil; 6. volitev nadzornega odbora in 7. samostojni predlogi. V primeru nesklepčnosti občnega zbora ob dolčeni uri, se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih delegatov. Da se bo glavna skupščina lahko v redu in točno vršila in da se prepreči izdajanje po več glasovnic od strani posameznih klubov (kar se je doslej od strani nekaterih klubov vsako leto dogajalo) in s tem onemogoči vsako nepotrebno in raz-burjajočo debato že takoj pri otvoritvi skupščine o veljavnosti in neveljavnosti takih dvojnih poverilnic, je upravni odbor sklenil izdati vsakemu klubu po eno uradno tiskovino za poverilnico, opremljeno z žigom LNP-a ter podpisi predsednika, tajnika in blagajnika LNPa. Te poverilnice se vsem zunanjim klubom dostavijo po pošti rekomandirano -s povratnim recepisom na naslov kluba, ljubljanskim klubom pa z dostavno knjigo v roke sedanjemu g. predsedniku kluba. Vsak klub naj to poverilnico točno izpolni (to je vpiše razločno ime pooblaščenca, nadalje odtisne štampiljko kluba in jo podpiše) ter jo odda svojemu pooblaščencu. Na skupščini se bodo priznale le te uradne poverilnice. — Marinič Alojzij 1. г., t. č. tajnik I. Smučanje v Planici Solnce je že visoko in prav prijetno greje — a še vedno se vid; tu pa tam kakega navdušenega prijatelja belega športa, kako hiti z dilcami na kolodvor. Nežni pogledi mimoidočih ga pomilovalno pogledlu-jejo, a najraje bi se mu smejali. V srcu jim igra veselje, le naj se srečno vozi po kamenju in travi. Res, da tako slabe smučarske sezone kakršna je bila letos že dolgo ne pomnim. Skoraj nikjer dovolj sne«a za smučanje, če pa je že bil, je v teku enega tedna izginil. Celo Kranjska gora, Pohorje itd. se niso mogli razviti v ono višino zimskega športa, kakor so želeli. V jugoslovenskeni St. Moritzu, kakor bi lahko imenovali naš prelepi Bohinj, določene velike mednarodne tekme v smučanju so bile odpovedane zaradi premajhne množine snega. Pravijo, da se je vlak s snegom ponesrečil, kje pa mi niso povedali. Tudi z domačimi prireditvami je Ьй isti križ. Klubi so jih morali več odpovedati, a one, katere so se vendarle vršile so bile jako dobro zastopane po klubih in tekmovalcih. Doseženi časi niso pač rožnati, to та zaradi nemogočega treninga. Upajmo, da se bodo prihodnjo zimo boljše odrezali. Mesec marec — vrtoglavec, kakor bi ga po njegovih deževnih dnevih lahko imenovali, je že za nami. Mnogi smučarji so svoje dilce že pospravili za peč. Kader zagrizenih pa še vedno upa na ugoden smuk. Samo opazujte jih pred poročevalno tablo pri tvrdki Goreč (vsa čast g. Gorcu), kako pazljivo čitajo, še oči bi najraje pustili tam. Odločitev pade že pri prvi karti, kar v Planico jo mahnemo, tam je dovolj snega, celo do Slatne se pripelješ. Pa mora biti že res, vsaj smo včeraj čitali v »Jutru«, da priredi smučarski klub »Ljubljana« svojo I. skupinsko tekmo v smuku. Cilj na Kotovem sedlu v višini 2100 m. Start pri klubovi koči v Planici 1108 m. Celoten potek proge bo prav lepo viden od koče. Res očarljiva je ta Planica, posebno zjutraj, ko solnce posije na vrhove Jalovca, Ponce itd. Vse lesketa v mnogobrojnih barvah. Kar za vriskal bi od veselja, ne rajše mirno uživam lepoto, katero se ne da opisati. Ves dan bi sedel tukaj, če ne bi bila kriza s časom. Za sedaj pa zdravo Planica in na veselo svidenje v nedeljo 6. t. m. Potrebna ugotovitev K fojavi SK Ilirije pod gornjim naslovom v nedeljskem >Jutru« izjavljam naslednje: SK Шттја je v svoji prvotni izjavi v •Jutru« izjavila, da, če ne bom odgovoril na njeno »Javno vprašanje«, bo zadevo predložila u. o. LNP. Ker se SK Ilirija očividno z mojimi odgovorom ni zadovoljila, sem pričakoval, da bo SK Ilirija zadevo predala u. o. LUP. v , zmrishi njene javno podane izjave . Izjavljam, da SK Ilirija kljub mojemu »nezadovoljivemu* odgovoru do danes tega rti storila, ednosno LNP ni prejel mkakega tozadevnega dopisa. Končno izjavljam, da ie bom več reagiral na take »športne« izjave in ugotovitve, ker je namen več kot prozoren. Albin Zajec. Sekcija zbora bazena sodnikov JHS. (Službeno.) Z оглтотп na to, da se včerajšnja seja m vršila, ker ie bi! odbornik zadržan, se vrši danes ob IS.15 v kavarni Evropa. — Predsednik. Službeno iz LHPa. Seja uprav, oďoora v četrtek 3. t. m. ob 20. v dámském salor i kavarne Emona. — Tajnica. SK Ilirija (hazenska sekcija). Da: i es popoldne ob 18. trening za vse igralke, posebno obvezen za prvo skupino. — Redni treningi težkoatletske sekcije za boks so ob sredah ob običajnih urah. V bodoče se bo treniralo tedensko dvakrat, kar se bo pravočasno objavilo. SK Svoboda. Danes v srede trenšrsg t*«:ve, v četrtek .pa I. moštva. Do 18JO v aašj garderobi. SOKOL Sokolsko lutkovo gledališče na Tabora V nedeljo je priredila požrtvovalna skřípina bratov in sester, ki vodi omenjeno gledališče, prav posrečeno predstavo »Snegu!-čica« v režiji br. Počivavnika m ob sodelovanju kvinteta godbenega odseka Sokola I. Kljub lepemu vremenu se je zbralo polno občinstva. ki je z zanimanjem sledilo lepi predstavi. Priznati moramo, da je opaziti letos izredno velik napredek pri našem sokolském lutkovnem odru in to bodisi v opremi, manipulacija s svetlobo, pa tudi pri vseh sodelujočih, ki se v resnici trudijo, da spravijo to panogo mladinskega vzgojnega dela čim višje. Imeli smo priliko, da si ogledamo tudi precejšnjo zalogo raznih potrebščin za drobni oder in moramo priznati, vodstvu gledališča, da si je letos izredno mnogo nabavilo koristnega in trajno vrednega. Zato pa je tudi vsaka predstava prav zadovoljivo obiskana, kar je najboljši dokaz napredka in priljubljenosti. Doba sokolskih pešizletov. Za naša društva nastajajo sedaj lepi dnevi. Delo, ki se je vršilo doslej samo po telovadnicah in za~ duhlih sobah, se bo preneslo na letna te-lovadišča. Naša dolžnost pa je, da napravi vsako društvo sleherno nedeljo kak peš-izlet, zlasti pa z mladinskimi oddelki, kjer naj se medpotoma tudi vežba. Železnice nudijo sokolskim društvom po novih določbah tudi znižane cene га daljše relacije in se da tudi v tem oziru kai ukreniti. Pešizleti so važno vzgojno sredstvo in jih naša društva mnogo premalo prirejajo. Veliki peš-izleti, ki jih napravi društvo z vsemi oddelki, pa imajo tadi propagandni značaj, zlasti ako se priredi v kraju izleta tudi improviziran javni nastop. Torej na delo! Krožek sokolskih čolnarjev v Pra«i otvo-ri v najkrajšem času svoje prostore za ladje na Smíchovu. Že lansko leto so se vršile tekme v praških župah v veslanóu med nekaterimi društvi, kar bo sedaj še boli olajšano, ker ima Sokolstvo tudi svoje prostore za ladjice in torej tudi boljšo priložnost za vež banje v tem lepem sportu. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sreida, 2. aprila. LJUBLJANA 12-30: Reprodarairang gfasba. — 13: Napoved časa, borza, reprodnicsra-na glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Kotv cert radio-orkestra. — 1S-30: OtrošM kotiček. — 19: Podobe iz slovenske Йетаюте zgodovine. — 19-30: Francoščina. — 20: Prenos srtrrf. koncerta iz Prase. — 23: Naipoved časa. от poročila. Četrtek, 3. aprila. i-JUBLJANA lß.30: Reiprodiiicirafia ztesba. — 1Э: Napoved časa, bortza, терто<Ј'нс*тггба glas?», — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 1S.30: Severnoslovenske narodne noše. — 19: Srbohrvaščšra. — 19.30: Prenos te oipere. BEOGRAD 10-30: Reprod. glasba. — 12.40: Koncer/t radio-kvarteta. — 17-30: Popoldanski koncert. — 19-30: Prenos орете к Ljubljane. — 22: Poročila. — 22.15: Konce nt radio-fovarr-teta. — 23: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: R oprod, glasba. — 17.15: Koncert lahke sla&be. — 19-30: Prenos opere iz Ljrablijane. — PRAGA 16-30: PoipoMansfci koncert. — 19.05: Koncert gcdfoe na pihala. — 20: Literaren kabaret. — 252.15: Retprod. glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos iz Prage. — 22-15: Reiprod. glasba. — VARŠAVA 17.45: Koncert m Katovic. — 20-30: Večerni koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20: Večer dunajskih valčkov. — 21.10: Haydnoví godalni kvarteti. — 22.05: Balade. — BERLIN 16.30: Orkesitraten koncert. — 18-30: Pesmi. — 19.30: Zborovski koncert. — 20.30: Operni večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert я Sírcťtgairta. — 19.30: Koncert operne glasbe. — 21: Prenos iz Stobtgairta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 19.15: Plesi in koračnice. — 20.15: »Pierrot kmaire«. — 21: Koncert kvarteta. — 22.40: Jazz. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz Franári-urta, — 3130: Koncert orkestra mando-Tin in kitar. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz gledališča: Puccánijeva Олега зТш-andoU. — Ciganska godba. — RIM '7: Prenos koncerta iz Nea.pla. — Э1.02: Prenos opere »S koncert. CčNg МЛ1Ш OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCdor hočet: ;e.r:::!:: ali ícaC o drug o m/ormoct/o ítcoée ее malih oglasov naj priloxi v xnamícah ^ sicer ne be prejel odgovora f ^ CENE MALIM OGLASOM: Zenit ve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. «Ti 'a »I Kolar ■a popclnouia samostojno delo avtokaroserij (Auto-kaj-oes>erienmacher) i® lakirar teM de a z Dueco aparatom pri avtomobilih, dobita et also zaposlenje. Ponudbe na firmo: Brara PasAaoriiS, Sarajevo, Podtekija 11. 11646 2 kroj. pomočnika izvežbana v malih in velikih komadih. sprejme takoj Franjo Meke, modno kro-jaá&vo, Trbo-vlje 1, Loke št. 434. 11666 Mlekarja praktično izvežbanega, ve ečega živinoreje in vseh poijs-kjh opravil, oženjenega broz dece. starost 35 do 45 let, sprejmem takoj. Stalnost zasigurana. Pogoje in spričervala. da je že bií v ЛЈи ekjžM, je poslati na naslwv: Mihajlo L. Nova-Jioiié, trgovec, Beograd. Birčaninova 23 11642 čevljar, pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Karol Renisrmsnn, Toplice pri Novemmeetu. 11641 Emailirarja ял dvofcolesa sprejmem. »Tribuna« F B. L. Ljiub'.ja-tJ. Karlovska cesta 4. 11639 Krepkega učenca f> ~yg 16 let starega, poštc-r:h staršev, ki ima veselje do "'govine mešanega blaga fPrejm-e takoj St-anko I.enar-ř:č„ Ко»» та« pri Rakeku. 115SS Zanesljivo dekle rta:<\jže. p~ijnoi ki zna tu-f!~ šivat: m nekaj kuhati, sprejmem k otrokom v «al-r>o službo. Ponudbe na naslov; Pesnica. Maribor — Trubarjeva n;ica 7. 11581 Šivilje ЛгЪт* izurjene ep-e;mem. Ponudbe na «ia»." oddelek »Jutra« ood »Šivilja 15«.. ■ 114-51 2 tkalska mojstra dobro irvežbitna pri-.Nor-*h op tkalskih . statvah. • mo v tukajšnje tekstilno podjetje. Dopise na podružnico i.Ttitri« v Maribora -Г.И »9sda*-. • U358 Dva učenca proti plažiu sprejme 'Ьот-тепо Torttažié-, koti ar, Maribor. Sodna uKca Slev. 24. ' ' 11319' Pošteno dekle ki zna vsaj nekaj kuha-ti in bi opravljala vsa hišna dela, dobi službo pri manjši družini v Ljubljani. Na slov poin. Potreben kapital za blago SOOO Din. Ponudbe na naslov: »Kronos«. Ljubljana. poštni predal 28. 13779 Pisarniška moč i* veleindustrije. sprejme ■popoldanske zaposlenje v Ljubljani Povabila na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Po-svetovalec«. 13803 Zastopnike za rentabilni predmet za Jugoslavije sprejme Sušteršič. Maribor. Tatt-enbaehova 26. 13800 r« I. oblasty. Koncesijoulrana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta Ste». 36 ;Jugnavto). let. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 4 sobne peči lončene, malo Stavbišče nčene. malo abljene po- naprodaj ob državni cesti, ni naprodaj na Reřljevi J 5 minut od šole v Zgornji sti št. 30 11253 1 Šiški. Pojasnila daje" Ko- cen; cesti V skladišču Balkan naprodaj več malih štedilni- kovšek, Pravijo 78. 11636 Barako z vrtom kov (Tischbed) in krilna Ьои ш', Z г. S i šicí prodam seealka (Flügelpumpe). ' —»-„u-- •>, /um n;„ 11194 Želite lepih rož? Mizke vrtn'ce najnovejših vrst in barv nudi vrtnarstvo Ivan Jemec. Ma ibor. Zahtevajte ceniki 9856 | 22 beton, stebrov za ograjo, popolnoma novih ugodno prodam. Poizve se: Tmovsfci pristan št. 32 11678 V rtnice v naj-novejiših različnih har- Takoj potrebno 34.000 Din kapitala Xaslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11634 Valjčni mlin in žaso ob železnici na Dolenjskem s 6 krožnimi žagami, po!-nojarmenik, lastna elektrarna na vodo. turbina 8 HP. lokoiuobila na paro (z žaganjem) 65 HP.' električni dinamo 12 kw, vse najmo-derneje urejeno, prodam ali oddam za daljšo dobo v najem. Pojmdbe na oglasni odde'ek »Jutra« poove oglas, oddeletk »Jutra«.' 11662 Pekovski pomočnik samostojen, sposoben vsakega dela. išče službe t mestu ali na deželi. Nastopi ta"-oj. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 13768 Kuharica perfeVtn& in zanesljiva, želi priti na graščino na Kranjskem ali Štaj-ersikem. Ponudbe na podružnice Jutra v Mariboru pod šifro »Sial-no 19«. 137% cvetoč"?» industrij, kraa Kočevja prodam. Ogledati Mlakah št. 15, Stara cerkev p. Kočevje. 11679 Enonadstropno vilo novo, na periferiji, Ы ure od centra mesta v Ljubljani prodam Pripravna in narejena zs vsako obrt, na eventualno zamenja za vino I prometnem kraju. Ха--1юу v Pačnik, Laško. 13793 oglasnem odidelku »Jutra«. _ 11680 Otroški voziček rabljen poceni naprodaj v I Celju. Gosposka ulica 25,'T. 13795 Sesaiko za vino sistem Vršac, v dobrem stanju proda za 1000 Din. Lepa, zidana hiša z opeko krita, na lepem kraju. 3 km od trga. z gozdom. njivo in vrtom. ra.di ^rnrti naprodaj za 35.000 Din. Več pove K. Cize!. Vransko pri Celju. 11672 Hiša v Dravljah . . , , ., 1 šit. 80. zraven gostilne pri Osebni avtomobil »Kovaču« naprodaj. Hiša štirisedežen, znamke Re- I je enenadstro-pna, poprav nault, 6 CV, dobro ohra- ljena. z ele^t-r. razsvetljavo njen, zelo pripraven zla-1 i in malim vrtom. Vselitev za t-goveike posle — zelo j takoj. Го i sv e se istotam ob ugodno naprodaj Državna j delavnikih, od 3. do 10. t. taksa za leto 1930 plačana, j m. 11696 Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 110651 Majhno posestvo n_______. i 1 oral zemlje, pripravljen za »rraga« avto Vinograd, zidana hiša. klet pokrit, šeste&dežem, novo- in svinjak, po nizki ceni preurejen, z novo traevma- proda Jernej Goriše-k. Pe- ti-ko prodani di; cktno aH «отпЛе 85, poífa Celje. prod po posredovalcu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11668 1379? Jedilnico i ,л I moderno, leipo, črno, pro-ZenSKO КОЮ (iam. Ogleda se lahko od popolnoma novo, znamke 10,—12. ure Gradišče 101II. »ptlrbn.ppc, prodam za 1550 levo. 11622 Din. Naslov v oglasnem od- j delku »Jutra«. 11638! Pohištvo MnSVn Irrkln 1 kompletno posteljo, nočno iiiusau j omarico, mizo, dva stola iz zelo diobro ohranjeno росе- mehkega lesa, popolnoma ni pro»lam. Nas-lov v oglas, j novo, "radi selitve po nizki oddelku »Jutra«. 11661 j ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13761 Moško kolo znamke »Torpedo«, še novo proda Perko, Pred škofiio št. 16. 11043 • Tehtnico do 5 kg kupim. Ponudbe na I oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehtnica«. 1Í644 Star baker •'ačtije po najvišjih cenah | popoldne, i'ranc Stupica, železnima — Ljubljana. Gosposrets&a c. št. 1. 11190 i ^ f Moško šport, obleko temno, skoraj novo in površnik prodam na Mestnem trgu št. 1СДН. 11409 .Moško šport, obleko temno, sikoraj novo in površnik prodam na Mestnem trgu 10 Ш. nadstr. — Na ogled vsak delavnik med 2. in 3. 11400 Deklico staro 3 % leti, zdravo in ! pridno dam k boljši obiteljó Družabnika v Ь'ШЩ Celja v oskrbo. -povsem verziranega mann- Ponudbe z zahtevki na pc-faloturista sprejme takoj tr- dru ž nic o »Jutra« v Celju ovec, Iki ima krasne nove pod šifro »Najraje v Celiu« prostore v večjem i.nd-ustrij-1 * 13790 ftkem mestu Slovenije — v svrho razširjenja trgovine. Ponudbe nc oglas, oddelek Jut-a« pod šifro »Sigurna trgovima«. 11688 Dobičkanosno podjetje prodam sredi Ljubljane. — Potreben kapital 150".000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko >Br(^z k o D ктз г ene e<. 137G5 4* Češki semen, oves in grahorico nudi najceneje Sever & Сотр., Ljubljana, GcKspcevetel-a cesta štev. 5. 11567 Špargelnove sadike triletne, 600 kom. najboljše francoske vrste ее dobe na vrtu t Nunski ulici št 3. 11455 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čist/ beio gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg pa S00 Din L. B ozovié Zagreb. Ilica iter 82 — Kem.ičn» čistilnica perja. Klišeje več ate koma/lov od sralan-terije. manufaktu"e, žeiezni-T19 itd zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro raüffodea sakape. Ш37 Nova hiša zidana, e 3 sobami, vrtom k njivo ter gospodarskim poslopjem, mesto Laško 146, naprodaj za 65 000 Din. — Lastnica Jožefa S k o d i 5, Laško. 11349 Kompleks gozda a!5 večje posestvo z gozdom v lepd legi na Gorenjskem kupim. Ponndbe na naslov: S. Knafelc, Beograd. Miloša Velikeg ul. 17ДЦ. 11290 Vilo t lepi legi na Gorenjskem iščem v najem prefco poletja Ponudbe na naslov: S. Knafelc Beograd Miloša Veli-kog nI. 17/HI. 11289 Mlin .poleg železniške postaje in ob državni ce*ti, na ' najbolj prometnem kraju naprodaj. Pismene ponudbe na oglas, oddeuak, »Jetra« pod »Ml»«. %1?РП Pisarniški lokal 3 prostori in priti-kime, na prometnem kraju v bližini sodnije. pritlično, cddam s 1. majem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »1800«. 11608 Pisarniški lokal v bližini sodišča oddam s 1. majem Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11440 Gostilno Dolinar po domače pn Polonoveu v Poljanah nad Skofjo Loko, dobro ld-^čo, etoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, prodam takoj proti po!óvičnemn plačilu Za ostali znesek «e vbnji žim Na dopise ее ne ozi ram Oglasite ее osebno" pri meni v gostilni. 10194 Paviljon na volesejmn za zelo nizko ceno prodam. Vprašati na Poljanski cesti 11/11. 13764 Gostilno (resta/vrac-ijo) dobro idc&o oddam takoj v najem ali na račun kavcije zmožni osebi, dobro izurjeni v stroki Za prevzem potrebruo nekaj gotovine. Ponudbo na oglasni oddelek »JiU«K poid Šifro »ОовШвм, 18750 Gostilno vzamem / najem eventuel no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem Kavcije zmožen Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbr da oglas, oddelek »Jutia« pod značko »Dobra gostilna 50«. 240 Pekari jo dobro idočo, v prometnem kraju vzamem v najem ta ^oj ali pozneje. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 11119 Gostilno v Mariboru oddam radi bo-'ezni v najem Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru poToolice« na po-druž. Jut.ra v Celju 13791 Seno-otavo vrtno, poceni oddam pod Rožnikom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 13774 Vina 30 hI etaTesra rdečesra. 11% po Din З.90 in 100 hI be>?n po Din 4.50 proda Pačnik. Laško. ' 13794 Stanovanje trisobno, e kopa'nieo, v sredini mesta išče boljša tričlanska obiteli za maj ali pozneje. Po možnosti ? plinom. Plača 1200 Din mesečno, event. tudi naprej. — Ponndbe na o-rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »PSiin«. . 13759 Stanovanje enoso-bno, t enonvletropci vili oddam e 1 majem. — Naslov t oglasnem oddelku »Jntra«. 11655 Dvosobno stanovanje zamenjam za enosobno v sredini mesta, takoj ali pozneje. Naslov pove ogl. oddelek »Jatra«. 11413 Stanovanje dvo- ali irieobno e pritikli-natni išče za stalno solidna stranka dveh oseb. za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Ы1 o »Stalno in mimo«. 11094 Sostanovalca sprejmem k mirnemu gospodu, Cer»veba nlica 7. Ljubljana. U618 Do 1300 Din mesečno plačam za snažno. ,-oinčno trisobno stanovanje v mestu, e 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ZaneslViv pačnik«. ' 10606 Stanovanje lepe sobe in kuhinje ugodno odda Zeleznik. Cesta na Loko 33 — Trnovo. Ljubljana. 11673 Stanovanje 2 eob. kuhinje in pritiklin išče tričilaniska družina za 15. april al: 1. maj Plača leta naprej. Ponudbe na oiria«. oddelek »Jutra« pod »Mirna družina«. 11682 Dvosobno stanovanje oddam za maj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11675 Sobo prazno ali opremljeno, ř eo-uporabo kopa'nice iščem za takoj ali ka-ne.ie. Ponudbe z navedbo cene ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno in zračne«. 11611 Sobo elegantno opremljeno, s posebnim vhodom, na Miklošičevi cesti, v bližini hotela »Union« takej oddam. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. ~ 116W Stanovanje eno- ali dvosobno išče boljša družina brez otrok Pismene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šif.ro »Snaga«. 13777 Stanovanje sob in k>uihin.je oddam s 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Na Mirju3« 11697 Stanovanje 2—3 eob in priti'klim iSčem s 1. maieen. — Ponudbe га oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik«. 11695 'i/: Prazno sobo iščem za dve osebi e posebnim vhodom, po možnosti s štedilnikom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra«. 11640 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje v Hrenovi ulici 175. 11<576 Opremljeno sobo lepo. solnčno. s parketem in električno ra-j^vetl ja vo. v entru mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddele",-»Jutra« " 13775 Gospoda oz. 2 dijaka sprejmem takoj v lepo sobo v centru mesta Naslov v oglasnem oddejkn Jutra. 11690 Solnčno sobo separirano. г razgledom na Stritarjevo ulioo oddam s 15. aprilom boljšemu stalnemu goi-podu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13762 Sobico po možnosti s hrano in vs; oskrbo pri dobri £ro*poiinji. v centru ali bližnji periferiji mesta za takoj ali pozneje išče soliden i-ospod. — Cenj. ponudbe pislati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalni gost«. 13766 Gospodično sprejmem na stanovanje na Poljanski cesti št-ev. 11/11. 13763 Prazno sobo mesečno, solnčno, e posebnim vhodom in elektriko oddam s 15. aprilom v J"n-kovi ulici 18. ' 13751 Sobo e prostim vhodom i-n uporabo "kopalnice iščem e 15. anrilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šif-o »Zračno 53«. 13753 Boljšo gospotíično sprejmem v enažno in čisto opremljeno sobo. Na razpolago tudi klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11492 Mesečno sobo prazno takoj oddam v Tav. carjevi ulici o/I — levo 11686 Kabinet v vili t rent-ru mesta takoj oddam Naslov v oglasnem odd-''ки »Jutra«. 13782 Sobico z elektriko oddam v Zidov ski ulici št 3,11. 13787 Opremljeno sobo s separatem vhodom išče boljša dama Cenjene dopise na t,g!a.-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dama«. 13784 2 gospoda (ični) 65>rejanem na stanovanje s 15. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Ји;гз« 1375-5 Sobo z vso oskrbo, na-proti a-varne Evropa oddam. Naslov pove Ojla-n. oddelek »Jutra«. 13776 Lepo solnčno sobo oddam v vili. Naslov pove ogla=ni oddelek »Jutra« 13778 13 III H Danee jUriion« ob 3 uri. Ako ljubiš, orideš. Poljub. 11692 »Sestanek« 11576 ker «e včeraj nismo se-stali, prosim d a a e . ob isti uri pred Narodne ti.-karno! 13905 Din 5000 Vam plačam takoj čim dokažete. da Nikoprost zoper kajenje ne učinkuje! Star,» enkra-* za vselej samo 56 Din Neškolliivo. a popolnoma učinkovito, od tiso-čev pr^iz ušeno s'edstvo Ďa i: doVo ne bi -prodajal. ke* b; se samo blami-ral. Kdor naroči 5 steklenic. dobi poš*nin» prosto. Josip L i n d i č. Ljubljana. Komenskega ulica št- 17-a . Za - L^I^JLi Dolg klavir ugodno prodam Na-!ov r oglasnem oddelku »Jut-a«. 13773 Prašiča debelega, eno leto starega prodam. Mala čolnarska !7. 11Ü12 Pes Španiel 2 leti star. dober za lov, nirodno nnproda' C'a:nernlk, Duna;-ka cesta G 11596 Lep harcer s kletko naprodaj Višnikar. Zrin-skoga 2. pritličje. 11637 Darnski slamniki najceneje v modni lopi št. 10. Vodnikov trg. — Popravila najhitreje. 11649 Lepo sobo opremljeno ali prazno solnčno oddam e 1. majem dvema srospodoma Na«lov pore oglasni oddelek »Jutra«. 13783 Prevzem gostilne Naznanjam, da sem kupil gostilno pri »Pošti« Gor. Radgona Potrudil ее bom. da bom cenjene goste zadovoljil s pristnim Ij.uitoinerčanom in dobro kuhinjo. Kar najvljudneje se p'riporoča Anton Klemecčič. gostilna pri »Pošti«. Gor. Radffona — Spodnji Gries 14. 11669 m 4r »Rdeči čort« Dvignite pismo. 13802 »Vigretf« Izvolite dvignite pisni» — kakor običajno. Najiskre-nejše ... 13758 Na obroke kupite lahko v.-akovrstne blage s posredovanjem Kreditne zadruse detajlnih trgovcev, Cigaletova ol. 1 — Posreduje hitro in diskretno. 9594 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oSe.-om »CLAVEN« je mast Dobite v lekarnah, droge-njab ali naravnost iz tvor-nice in glavnega skladišč» M. HrpJak lekarnar — S i s a k Občina Ljublje-na Keetni pogrebni zavod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je Bog vsemogočni poklical k sebi našega iskreno ljubljenega, dobrega očeta Adolfa MlicHŠa trgovca in posestnika danes ob 2. uri popoldne» previdenega s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabnega blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila 1930 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg štev 15, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. aprila 1930. Žalujoči ostali Uslužbenci tvrdke L. Mikuš javljajo tužno vest. da je umrl njih dobri, priljubljeni šef, gospod Adolf Nikuš tovarnar in hišni posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika $e bo vršil v četrtek, dne 3. aprila ob 15. iz hiše žalosti, Mestni trg št. 15, na pokopališče pri Sv. Križu. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem hvaležnem spominu, Ljubljana, dne 1. aprila 1930. Emerson ffoagfi: MOŽJE Roman XXVI. POGLAVJE Topo in brezmiselno sem gledal nanjo. Videl sem, kako si je bila zategnila pas okoli stanjšanega stasa. Njen obraz je bil zelo shujšal in porjavel, oči so se bile vdrle v jame. Nisem se je upal vprašati, kako ji je bilo ponoči, kadar je s svojo odejo zavezala konju oči. Izdolbla je bila tla pod menoj, da sem bolj udobno ležal, natrgala ■trave ъп mi iz nje napravila blazino. Ko sem se zavedel vsega tega, sem si pokril obraz z rokami in glasno zastokal. Še tisti mah sem začutil njene roke na svoji glavi. »Kako ste pa jedli?« sem jo vprašal »Saj niste imeli ognja?« »Enkrat sem si zakurila,« je rekla. »Napravila sem ogenj s pomočjo kremena in kresila, kakor sem videla vas. Le poglejte!« je dodala, kažoč na kup pepela, iz katerega so še štrleli kosi vej in drngega kuriva. »Zdaj se morate najesti,« je dejala. »Sama senca vas je. Glejte, kruh sem spekla.« »Kruh? Kako neki?« sem vprašal. »V vašem klobuku,« je rekla. »Oče mi je nekoč pripovedoval, fcako Indijanci kuhajo vodo s pomočjo vročih kamnov. Poskusila sem to najprej v svojem klobuku, a ta se mi je pokvaril. Vroči kamen ga je prežgal.« Šele tedaj sem opazil, da je razogiava. Nekaj trenutkov sem nepremično ležal, nejasno premišljujoč o pogumu in razumnosti tega dekleta, ki mi je bilo brez vsakega dvoma rešilo življenje. Nato sem se spet ozrl nanjo. »Morebiti mi bo zdaj bolje,« sem ji dejal. »Pojdite v gozdiček ob koncu najine dolinice in pogleiite, ali ne raste tam kako mlado to-polovo drevesce. Auberry mi je pravil, da je njihova notranja skorja grenka. Morda bo vplivala podobno kakor kinin in mi pregnala vročico.« čez nekaj časa se je vroíla z mojim nožem in rokami polmnrf nežne zelene skorje. »Grenka je, a če jo skuham, vam bo to pokvarila kruh,« je dejala. Popři sem ogabnega soka, кат največ sem mogel, in vkljub svoji slabosti pojedel nekaj mehkega mesa. Nato sva spet kuhala grenko skorjo in spet sem pil zavarek, ká je -bil v najinem položaju edino dosegljivo zdravilo. »Nu, zdaj vas moram za nekaj časa zapustiti,* mi je dejala. »Iti moram k indijanskemu taboru, da vidim, kaj najdem tam.« Podložila mi je sedlo namestu blazine in mi napravila z ostanki svojega klobuka senčnik. Videl sem jo, kako je odhajala. Bila je oblečena kakor Itidijanka, po hrbtu sta ji viseli kiti, bila je razogiava, njen obraz je bil rjav, njene nožice, obute v mokasine, so mehko stopale po travi in kovinasti okraski na njenih golenicah so žvenketali. Spremljal sem jo z očmi, dokler ni izginila, in zdelo se mi je, da je trajalo večnost, preden se je vrnila. Kar mučno sem je pogrešal. Vrnila se ie s smehom in radostjo. »Glejte!« je vzkliknila. »Veliko stvari imam! Našla sem nož, našla sem polomljen kotel; tu imam koščeno šilo, tu nekaj, kar rabijo njihove ženske za obdelovanje kož, se mi vidi.« Pokazala mi je kost, kakršne imajo Indi-janke za strganje bi vol jih kož. »Zdaj sem squaw,« je rekla s premilim nasmeškom. Nekaj trenutkov je zamišljeno gledala na svoje zaklade. Nato je ponovila: »Da, zdaj sva divjaka.« Ozrl sem se nanjo, a na njenem obrazu ni bilo videti nikakega obupa. »Vidim, da vas tega ni strah,« sem odvrnil. »Krasno bitje ste, pogumni nad vse primere!« Obrnila se je k meni. »Le pogum, John Co wies,« mi ie dejala. »Zdaj glejte samo, da kmalu ozdravite, da bova mogla spet na lov. Mesa nama je že zmanjkalo,« »In vendar ne obupujete?« sem se zavzel Ona je zmajala z glavo. »Doslej nikakor ne. Ali sva kaj slabša od njih?« Pokazala je na bivše indijansko taborišče. Rahla rdečica ji je udarila v obraz. »Čuden je ta občutek. Vidi se mi kakor da je konec sveta — a vendar--« »A vendar se šele zdaj začenja,« sem odgovoril. »Sama sva. Tu je zdaj najin raj. Vi ste prva žena, jaz prvi mož in ves svet je najin. Glejte,« sem dejali, čuteč, da moja misel še ni popolnoma jasna, »midva odločava o miru in vojni, o sreči in pokoju sveta. Vi in jaz — midva sva svet!« Nekaj časa je molče sedela, vsa zatopljena v misli. Nato je preprosto dejala: »John Cowles iz Virginije, рол-e j te mi zdaj, kako naj popravim ta kotel?« XXVII. POGLAVJE. Zaročim se ti z vsem, kar imam na zemlji. Res siromak mora biti, komur se vidi bogastvo, če najde v zapuščenem indijanskem taborišču nekaj odpadkov. A ravno pri naju dveh je bilo tako, dasi sva bila zastopnika višje civilizacije in samo nekaj dni hoda oddaljena od nje. Kakor hitro sem mogel stopiti na noge, sva takoj prestavila svoj mali tabor tja, kjer so prej šotorili Indijanci. Morala sva jesti, a iaz še vedno nisem mogel na lov. Tu, na taborišču sva našla nekaj kosov posušenega mesa. Našla sva raztrgano obleko, ki jo je bila zavrgla neka Indijanka — nama dvema se je zdela neprecenljiva, zakaj zdaj sva imela streho za dan in ležišče za noč. Pol tucata polomljenih šotornih kolov se nama je zdelo bogastvo. Nabrala sva nekaj zbitih mokasinov, ki so jih bili Indijanci zavrgli. Kakor dva šakala sva sledila po smetišču divjaškega tabora — midva, nedavno tega še vajena sleherne udobnosti, ki jo more dati civilizacija! V najini duši se je bila vtihotapila misel, ki nama ie bi"a obema nova: koprnenje po jedi. Nikoli poprej nisva vedela, kako trdovratna utegne biti taka žeHa. Kako malo ie prav za prav ljudi, ki vedo, kaj je glad! Ce bi mogli naši veliki možlje, tisti, ki vodijo usode naroda, spoznati ta občutek, kako drugačno bi bilo njih ravnanje! Jesti sva morala. Šele potem je bilo moči misliti na vse ostalo. OdTetnib dr.SMOLE [Ljubljana, Dalmatinova nlica 5 sprejme starejšega izvežbanega koncipijenta Nastop s 1. majem. Stavbeni ie z lastno koncesijo in kapitalom se želi udeležiti na že uvedenem podjetja. Ponudbe pod značko »Stavbenik 23* na oglasni oddelek „Jutra*. 5501 Novi chevrolet six N ajkoljši Ckevrolet, kar jik je kdaj bilo zgrajenik. Večji in koljsi voz - dane« že vsepovsodi na trgu! 1,350.000 Cbevroletov Six, prodanih v enem letu, so tehten Jokaz za to, da ta voz ustreza potrebam odjemalcev. Varčna poraba olja in plina, dolgo življenje motorja in nepotrebnost popravil — vse to pojasnjuje čedalje bolj na-raSčajočo priljubljenost Cbevroleta. In zdaj spet nove izpopolnitve, bi so Chevrolet se bolj približale popolnosti. Nove notranje ekspan-zijske zavore povečujejo varnost vožnje; rahlo nagnjen vetrobran odklanja v stran nevarni lesk ve-žarometov avtomobilov, ki vam vozijo naproti« V teb visokih tehničnih odlikah kakor tudi v Fisheijevih karoserijah, ki podeljujejo avtu vnanjost in udobstvo „velikih" šestcilin-drskih voz, je vzrok tako velikanske razširjenosti Cbevroleta Six. In res: noben drugi voz po tej ceni ne navdaja lastnika avtomobila s tolikim ponosom kakor Chevrolet. Edino sredstva družbe General Motors in njena velika proizvodnja avtomobilov omogačajo to presenetljivo nizko ceno; zato si lahko Chevrolet že danes nabavite. Zastopnik Cbevroletov vam rade volje postreže s poskusno vožnjo, da vam pokaže, zakaj je Chevrolet najbolj ekonomičen voz. Kupite Chevrolet, pa boste videli, da vam bo vselej dobro služil- CHEVROLET PROIZVOD GENERAL MOTORS $aiiio 4L9 Din St. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št 106, ista, z radijskimi kazalci in umikom, Din 76. Št. 120, kovinska žepna ara, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. Št 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. ELatalog gratis i» franko! H. SIJ T T IVER, Ljubljana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokolirana tovarna nr v Šviei KOLESARJI POZOR™"" Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu „Aiglon" 0.& K. VAGONETI rabljeni in novi vedno na zalogi. Izdajamo tudi t najem, Odlikujejo se po precizni Izdelavi, trpežno-«ti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: VIKTOR ВОНШЕС, Ljubljana, Dunajska cesta 21. F*5 Zastave z ali brez grba, čisto volnene garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošilja: JOSIP WINKLEB, Subotica, _ poštni predal 48/d. Ilustrováni 1 cenik brezplačno. 82 Domača tovarna sprejme milnega zastopnlba za Slovenijo, ki je posebno dobro vpeljan pri trgovcih z železnino in niirn-berškim blagom ter trgovskih hišah, ki obiskuje odjemalce 4—6 krat na leto. Pismene ponudbe z navedbo referenc pod »Za-22780« na Publicitas, dd. Zagreb. Gunduličeva 11. 5503 Kdor oglašuje, ta napreduie! Orenstein i Koppel d. d, ZAGREB, Samostanska 2-П. Telefon 50-64. ТеМапбв-А Velika zaloga zSoMcnih oblek za gospode in po meri pri F. KRAŠKOVIC, Stari trg 22 Velika izbera v dežnih plaščih! Solidne cene! 5.504 Jamburicc najboljše, priporoča tvornica tamburic I. VARDIAN, Sisafc, HRVATSKA, št. 1. Novi cenik pošljem vsakemu. Odlikovan z zlato kolajno in diplomo. 5511 Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rib nikar. Za Narodno tiskar«) & d. kot tiskarnarja