POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNE Leto XII. Štev. 28 TELEFON: UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 4. in 5. februarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman » opravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena f din 1— | Triie angleški govori Lord Halifax: Ako bo angleški narod kljub vsemu izzvan k vo osvojitvi Barcelone angleška vlada zopet razmišlja o tem, ali bi naj priznala Francovo ozemlje kot suvereno državo ali ne. Francoska vlada se je baje že odločila priznati gen. Franca, vendar poti pogojem, da Italija takoj odpokliče svojj vojaštvo iz Španije. Odločitev britanske vlade se bo ravnala po mnogih njenih interesih v Španiji, nadalje pa tudi po tem, da se mora začeti obnavljanje mesi. pristanišč in železnic takoj, ko general Franco konsolidira svoje vojaške uspehe. Angleška praksa je bila doslej, priznati vsako revolucijska vlado, kadar je obvladala večino svoje države. Franco jo obvlada. General Čangkajšek je bil uradno priznan I. 1928., ko je njegova vojska odstranila razne pustolovske generale in utrdila svojo vlado v Nankingu. Kaj je lani Američane najbolj razburilo Ameriški »Zavod javnega mnenja« ie iazposlal vprašalne pole z vprašanjem, kateri dogodek leta 1938. je Američane najbolj vznemiril. 70% vseh odgovorov se je glasilo, da je bila to češko-slovaška kriza. Na drugem mestu teh 70% odgovorov navajajo preganjanje 2idov, kar stavlja 10% odgovorov celo na prvo mesto. V celotf smatra 80% Američanov evropsko krizo in židovsko vprašanje v Nemčiji za probleme, ki jih najbolj razburjajo. Od ostalih 20% jih jc polovica razbita na razne manjše dogodke (Cyrriganov polet, Edenov obisk, pričakovanje novega filma Orete (larbo, ki ga pa niso pričakali, itd.) Novo britansko ministrstvo? »Times« objavljajo predlog nekega poslanca, ki sc zavzema za ustanovitev ministrstva za informacije javnosti. To ministrstvo bi bilo v bistvu propagandno, njegova naloga pa bi bila, zatirati s sistematično organizirano poročevalsko službo pojave defetizma, ki je v miru prav tako nevaren kakor v vojni. Korintski prekop bo razširjen Iz Aten poročajo, da bo Korintski prekop, ki je bil doslej sploven le za ladje srednje velikosti, razširjen in poglobljen, tako da bodo lahko skozenj plule tudi največje vojne ladje. Z razširjanjem, ki bo velikegi strateškega pomena, so že začeli. MARIBOR, 4. februarja. Nedavno je bila pri nas izdana uradna statistika pismenosti. Le-la pravi ,da smo v državi v desetih letih napredovali komaj za dobrih 5 odstotkov. To je silno slabo izpričevalo naše kulturne politike, posebno še, če pomislimo, da je po vojni nepismenost v nekaterih južnih krajih znašala med ženskim prebivalstvom daleč preko 90 odstotkov. Razveseljivejše so številke nepismenosti med Slovenci. Pri nas je komaj 5,7 odst. ljudi, ki ne znajo pisati. To je številka, ki nam jo lahko po pravici zavidajo drugi kulturnejši narodi. Sicer pismenost še ni edino merilo kulture naroda, vendar je dober znak, da se stvari obračajo na bolje. Vsekakor pa mi lažje govorimo o ^tisočletni" k..'.Lun kot tisti, pri katerih vsak tretji človek ne zna pisati. Nekoliko bo že res, da je lažje vzdržati odstotek pismenosti v krajih, kjer je prirodni prirastek prebivalstva manjši, kot pa tam, kjer je večji. Za to se morajo seveda brigati odgovorni, da vskladijo število šol z vedno naraščajočim številom otrok. S tega zre-lišča je tudi res, da je pri nas Slovencih lažje vzdržati odstotek pismenosti zaradi zelo nizkega prirodnega prirastka prebivalstva, ki je v vsej državi izredno velik, 29 na tisoč. V tem pogledu smo daleč pred Anglijo, kjer je bil lani prirodni prirastek rekorden, 16 na tisoč, in tudi pred Italijo, kjer je znašal 23 na tisoč. Pravijo, da bi bil prirodni prirastek v naši državi naravnost silovit, če ne bi bila umrljivost otrok tako velika. Vsa ta smrtnost dokazuje našo veliko bedo. Beda pa ne bi bila manjša, če bi se umrljivost zmanjšala in šlevilo prebivalstva povečalo! V naši državi je prostora vsaj za še enkrat toliko ljudi, kot jih je danes. Prostora že, vendar ne pod današnjimi pogoji. Kaj nam pomaga ves ogromen prirastek, ko pa je beda vsak dan večja. Najprej je treba ljudem dati kruha, potem se je šele treba veseliti prirastka. Pri nas v Sloveniji, kjer je za sedem okrajev premalo kruha doma, je narava sama poskrbela, da se je znižal prirodni prirastek. Dokler ne postanejo številke nevarne za obstoj naroda, jih ne smemo jemati tragično! pozorni pa moramo biti, da do te skrajne meje nevarnost ne pride. Ni v našem interesu odlivati našo kri po svetu in tlačanih za majhen denar drugim bogatejšim narodom. Saj naši ljudje v tujini itak opravljajo naj-nižje posle, ki sc jih tamkajšnji domačini branijo. Ali je vredno hvaliti se z velikim prirodnini prirastkom, če vemo, da bo ves ta prirastek hodil ujcem tlačanit? Najprej izboljšati stanje doma, to bodi riaša naloga. Mi smo majhna država, ki že zaradi ega ne more imeti imperialističnih stremljenj. Naše stremljenje pa je do seči vsaj del one blaginje, ki jo poznajo razne zahodnoevropske in skandinavske države. Zaradi te materialne blaginje se bo dvignilo tudi duhovno življenje. Mi Slovenci smo dosegli v duhovnem po -ledu z ozirom na naš življenjski stan lard relativno zelo visoko stopnjo. In •tajboljši dokaz za to je nizki odstotek nepismenosti. Čeprav imamo tako malo analfabetov, ne moremo s popolno gotovostjo irditi, da smo tudi politično zavedni. Vsem ,ki se bavijo z življenjskimi problemi našega naroda, bi priporočal, da sedejo vsaj mesec dni za redakcijsko niizo in videli bodo čudeže! Navzlic temu, da sc pri nas zelo veliko čila, se še vedno najde Slovenec, ki napiše; „Nisem gospod, da bi čital časnike. Jaz se za časnike sploh ne brigam!" Pa ni vedno tako žalostno. Tudi veseli trenutki so, ko odpreš s pre arosto pisavo pisano pismo, ki hva-i, graja ali daje nasvete. In laka pisna so vedno s polnim imenom podpisana. Posebne vrste junaki so anonim icži. K sreči jih ni veliko, ki se upajo >rez podpisa izlivali gnojnico in s tem Nemško pomorsko oboroževanje TAKOJ PO ANGLEŠKI ODOBRITVI POVEČANJA NEMŠKE BOJNE MORNARICE JE POSTAVILA NEMČIJA ANGLIJO PRED NOVO DOVRŠENO DEJSTVO čija je pa tudi že prej postavila Anglijo pred dovršeno dejstvo, ki je bilo v nasprotju z določili sporazuma, ker je zgradila nove bojne enota prej, preden je An- LONDON, 4. februarja. Nemška vlada je dostavila angleški vladi noto, v kateri ji z ozirom na komunike angleškega mornariškega ministrstva o pristanku na povečanje nemške tonaže v kategoriji podmornic in težkih križark sporoča, da se je sedaj odločila, poslužiti se določil angleško-nemškega pomorskega sporazuma iz 1. 1937. v celoti in bo tako nemška vojna mornarica dosegla ^ kratkem določeno tretjino tonaže angleške vojne mornarice. Nemški sklep je po splošni sodbi reakcija na Rooseveltovo izjavo o podpiranju evropskih demokracij. Nem- glijo o tem obvestila. Tako je obvestila Anglijo o gradnji nove križarke »Seyd-litz« šele 20. decembra, ko je bila križarka dejansko že dograjena, saj so io mesec nato že porinili v morje. Nemčija je s tem zavrgla prav vso obzirnost do angleške občutljivosti, na kar pa bo znala tudi Anglija primerno efektno odgovoriti. Novi mož Romunije Z IMENOVANJEM ZA NAMESTNIKA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA VOJNEGA MINISTRA JE POSTAL NOTRANJI MINISTER CALI-NESCU VODILNA OSEBNOST BUKAREŠTA, 4. februarja. V začetku tega tedna izvršena rekonstrukcija, ro-munske vlade ima poseben pomen zaradi tega, ker je ta rekonstrukcija spravila najbolj vidno v ospredje dosedanjega notranjega ministra Armanda Calinescuja. Calinescu je postal s to rekonstrukcijo namestnik ministrskega predsednika, a poverjeno mu je bilo tudi vodstvo vojnega ministrstva. Na ta način združuje Calinescu kar tri resore v svojih rokah, in ker je ministrski predsednik patriarh Mi-ron Cristea zaradi bolehnosti le še na papirju predsednik vlade, je sedaj dejanski šef Calinescu. Iz poučenega vira se zatrjuje, da postane Calinescu že v kratkem tudi oficielrii vodja novega romunskega totalitarnega režima. Rekonstrukcija vlade pa dokazuje tudi, da romunske politične razmere še vedno niso konsolidirane in da so stare strankarske struje še vedno tako močno zasidrane v romunskem narodu, da bodo delale totalitarizmu še dolgo resne preglavice. Pa tudi Železna garda dela podtalno dalje in nihče ne ve, če morda ne bo znova poizkušala organizirati prevrata, ki se ji je nedavno zaradi eksplozije v njenem bombnem arzenalu ponesrečil. Pred palestinsko konferenco RAZDELJENA BO NA ANGLEŠKO-ARA BSKI IN ANGLEŠKO-ŽIDOVSKI DEL. — AKO NE BO SPORAZUMA, BO ANGLIJA UVELJAVILA SVOJE NAČRTE. LONDON, 4. februarja. Palestinska kon- j prispeli Šele v sredo/8. 't,Gfn.' Ako nc bo ferenca, ki se bo vršila v palači St. James, ’ mogoče doseči sporazuma'! bo Anglija ki je rezidenca vsakokratnega velikobri-tanškega prestolonaslednika, bo obstajaia iz dveh delegacij: angleško-arabske in angleško-židovske, ki se bosta sestajali izmenoma. Jutri odletijo z letalom iz Jeruzalema v London tudi arabski opozicio- nalci, ki simpatizirajo z Anglijo. V Lon-j strstvu, zadnji pa minister za kolonije, don pa bodo zaradi vmesnih prekinitev! Napad na Žide v Budimpešti EKSTREMNI MADŽARSKI NACIONALISTI SO VČERAJ VRGLI V SKUPINO ŽIDOV DVE GRANATI IN JIH 9 RANILI. BUDIMPEŠTA, 4. febr. Kot maščevanje j tegniti policiji. Ko je za atentat izvedel za včerajšnji poraz pri volitvah so eks- ministrski predsednik Imredy, je sprejel tremni madžarski nacionalisti vrgli med; zastopnike tiska in jim izrazil svoje naj- konferenco razpustila in izvedla nato po litiko po načrtih posebne komisije, ki je svoje predloge že izdelala. Z angleške Strani se bodo konference udeležili Chamberlain, lord Halifax, Butler in Macdoriald; predzadnji je podtajnik v zunanjem mini- židovske vernike, ko so pravkar prihajali iz neke budimpeštanske sinagoge, dve ročni granati, ki sta ranili devet oseb. Napadalcem se je v zmedi, ki je nastala, posrečilo brez sledu izginiti in se tako od- globlje ogorčenje nad takim nezaslišanim početjem ekstremistov. Odredil je tudi, da se uvede najstrožja preiskava, ki pa je vsaj doslej ostala še brez uspeha. Verifikacija poslanskih mandatov BEOGRAD, 4. februarja. Včeraj sc je pričela v narodni skupščini verifikacijska debata. Seja se je pričela ob 10.45 in so se je udeležili tudi člani vlade. Vo^il jo je predsednik verifikacijskega odbora Stevan Čirič. Za večino je poročal dr. V. Miletič in predlagal verifikacijo vseh mandatov tistih poslancev, ki so predložili svoja pooblastila. Teh poslancev je 327. O ostalih bo odbor sklepal kadar bodo predložena pooblastila. Za manjšino je poročal Trifko Žugič, nato se je pa razvila debata. Ob 13.30 je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 17. uri. Popoldne je govoril tudi notranji minister Milan Ačimovič, ki je podal ekspoze o volitvah in govoril o smernicah vlade, ki hoče povsod zagotoviti spoštovanje zakonov. Večina je soglasno odobrila verifikacijski predlog, nakar se je izvršila zaprisega poslancev. Danes se je skupščina sestala na novo sejo, da izvoli predsedstvo. Cianov obšsk v Varšavi in Berlinu RIM. 4. februarja. Avala- Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Varšavi je sedaj dokončno določen za soboto 25. februarja. Grof Ciano bo odpotoval iz Rima dne 23. t. m. zvečer. Po vsej verjetnosti se bo ob vračanju iz Varšave ustavil tudi v Berlinu, kjer se bo sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in kancelarjem Hitlerjem. Napetost med Romunijo in Bolgarijo LONDON, 4. februarja. Med Romunijo in Bolgarijo se opaža v zadnjem času napetost, ki jo povzroča vedno naraščajoča bolgarska akcija za revizijo meje v Dobrudži. Romunija je na meji proti Bolgariji močno okrepEa svoje vojaške čete. Kakor se zatrjuje, bo napetost med Romunijo in Bolgarijo tudi predmet razgovorov na bližajoči se konferenci držav balkanskega sporazuma v Sinaji. Težkoče nemških železnic BERLIN, 4. febr. Nemški listi še že več časa bavijo s težkočami, v katere so zašle nemške železnice. V zadnjih tednih se množe zamude, iztirjenja, sabotaže itd. Material ni bil izmenjan že od leta 1933. Vsa finančna sredstva so se uporabila drugje, posebno pri gradnji utrdb na zahodnih državnih mejah. Zaradi pomanj-kaja železniškega toka, so poslali v južni Nemčiji zopet’ v promet stare parne lokomotive. GAFENCU OBIŠČE VARŠAVO BUKAREŠTA, 4. februarja. Romunski zunanji minister Gregor Gafencu, ki se je vrni! z obiska v Beogradu, bo v doglednem času potoval v Varšavo, kjer se bo sešel s poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Beckom NEMŠKA KRITIKA ROOSEVELTA. BERLIN, 4. febr. Nemško zunanje ministrstvo je včeraj formalno obtožilo predsednika Roosevelta, da se umešava v evropske zadeve. S tem je prekršil Mon-roevo doktrino. Nemčija pa ne obsoja njegove izjave, da je meja Amerike na Renu, marveč veliko bolj 'njegovo izjavo, da bo stala Amerika za evropskimi demokracijami v vojni proti totalitarnim državam. Amerika je že dvakrat prelomila z načeli Monroevo doktrine, in sicer z vstopom v svetovno vojno in pa sedaj. S tem je razbita nada,,da bi se Anglija, Francija ter Italija in Nemčija mogli sporazumeti na miren način. NOVO NEMŠKO OBOROŽEVANJE V ZRAKU BERLIN, 4. febr. Kot odgovor na Rooseveltove izjaVe je podpisal vodja in državni kancelar Hitler kot vrhovni poveljnik nemške vojske ukaž, s katerim se celokupno nemško vojno letalstvo razdeli na tri brodovja, in sicer na zahodno, severno in vzhodno. Istočasno je bilo sklenjeno, da se nemško letalstvo še bolj pomnoži. S tem bo Nemčija dobila še večjo udarno moč v zraku. STROGI UKREPI V ANGLIJI LONDON, 4. febr. Danes je policija preiskovala vse potnike na Londonski podzemski železnici za orožjem ali eksplozivi. Nadalje je pozvala vse trgovec z orožjem, da strogo pazijo, komu prodajo orožje,.* SIEGFRIEDOV A ČRTA PODALJŠANA LONDON, 4. februarja. Nemčija je podaljšala tako imenovano Siegfriedovo utrdbeno črto, ki je bila zgrajena samo nasproti Franciji in Belgiji, tudi ob meji Holandije in Švice. Pripravila je ponekod tud že balonske mreže proti letalom. Borza. C u r i h, 4. febr. Devize: Beograd 10, Pariz 11.7125, London 20.725 New York 442.80, Milano 23.30, Berlin 177.75, Praga 15.15. narodu pisati. Sicer navadni ljudje niso tega krivi. Vzgoja, politična v prvi vrsti, je kriva, da pride vendarle še do takih žalostnih pojavov med narodom. Takim revežem ni zamerili, če oponašajo svoje politične prvoborite-lje, ki si upajo s polnim imenom tiskali laži in stvari, ki spadajo pod judi prepričevati, da morda le ni do- zakon o nelojalni konkurenci, poleni alnež v našem' pa lih demantirati* ko se Jih prime za uro*, da zna vsak ncmoralnež jezik. Ali pa še rajši brez podpisa obtožujejo levo in desno ter brez odgovornosti ,.delajo" visoko politiko. Taki voditelji so krivi, čc je pri nas navzlic veliki pismenosti še vedno premalo politične zavednosti in treznosti. Dogma in strah sta le preslaba argu-menia v prilog vodstvu tega ali onega dela naroda. R**. Smučarska poročila (»Putnik«, Maribor, 4 febr.) Ruška koča: —10, jasno, mirno, 50 cm osrenjenega snega, smuka za silo. — Koča na Pesku: —10, jasno, mirno, 80 cm Pršiča na podlagi 20 cm, smuka odlična. — Ribnica na Pohorju: —5, mirno, visoka megla, 12 cm osrenjenega snega, smuka za silo. — Seniorjev dom: —6, jasno, mirno, 40 cm dobro uležanega snega, smuka ugodna. — Kotlje-Rlmskl vrelec: —10, jasno, mirno, 17 cm pršiča, smuka odlična. — Peca: —12, jasno, mirno, 70 cm dobro uležanega snega, smuka ugodna. — Dom pri Sv. Treh Kraljih: —10, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm, sniuka odlična. — Koča na Smrekovcu: —6, jasno, mirno, 100 cm pršiča, smuka odlična. Krivci češkoslovaške tragedije Septembrski dogodki, ki so se končali tako žalostno za češkoslovaško republiko, so bili velika preizkušnja za svetovni mir. Šele zdaj, po preteku nekaj mesecev, prihajajo počasi podrobnosti na dan, kako se je vsa kriza razpletala in kdo so prav za prav glavni krivci, da se je vse tako končalo, oziroma čigava je zasluga, da ni prišlo tedaj do vojne. Angleške vlada je pred kratkim izdala zbirko dokumentov, ki se nanašajo na češkoslovaško krizo. Na pritisk javnosti se je po daljšem oklevanju odločila tudi francoska vlada, da objavi nekatere dokumente iz tistih napetih dni, čeprav je na večkratne intervencije poslancev izjavila, da je teh dokumentov tako malo, da se jih ne izplača objaviti. To obotavljanje in zadrego francoske vlade, kakor tudi dejstvo, da so na Ouai d Orsayu danes izjavljali, da bo knjiga z dokumenti izšla, naslednji dan pa zopet, da ne bo izšla, vse to kaže, da se je francoska vlada le težko odločila lc temu koraku, da seznani širšo javnost s pravim ozadjem septembrskih dogodkov. Robert Dell, dopisnik »Manchester uuardiana, ki ga smatrajo za enega najboljše informiranih angleških novinarjev, je objavil v novembru nekaj zanimivih podrobnosti iz časov, ko so evropski državniki odločali o usodi češkoslovaške republike. Medtem ko je angleška javnost skrajno pesimistično presojala krizo na kontinentu, je bila še v začetku septembra vsa francoska javnost prepričana, da bo Francija izpolnila svoje obveznosti do države zaveznice. Ko so se bližali kritični septembrski dnevi, so si bili v Angliji v glavnem že na jasnem, da si svo »ega imperija in mednarodnega položaja ne' bodo ojačili s stalnim popuščanjem nasproti diktaturam. Istočasno na je francoski vladi upadal pogum. Angleški ministrski predsednik Cham-. herlain se je vrnil dne 17. septembra od svojega posredovanja v Berchtensgad-nu. Naslednji dan sta francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet odletela v London, kjer sta sc. seznanila z načrtom lorda Runcima-na, ki ga je Hitler predlagal Chamberlainu, Ko sta se francoska državnika nato vruila v Pariz od posvetovanja, ki sta se ga udeležila razen Chamberlaina še lord Halitax in sir Vansittart, je Daladier dal izjavo, da sta v Londonu morala popustiti zaradi pritiska ingleških državnikov. V resnici pa je bilo prav narobe. Danes ve vsa svetovna javnost, da sta bila lord Halifax, še bolj pa sir Vansittart. odločno proti kakršnemu koli nadaljnjemu popuščanju .nasproti Nemčiji, ki bi vsak tak postopek lahko razlagala kot *nak slabosti, če že ne strahu pred njo. Zato sta se lord Halifax in sir Vansittart izrazila odločno proti Runcimanovemu načrtu, ki ga je zagovarjal Chamberlain. Ce bi ju bila v tej opoziciji podprla še francoska državnika, bi bil Chamberlain nedvomno prisiljen popustiti. Toda Daladier in Bonnet sta se pridružila Chamberlainu, in tako je bil končno Runcima-nov načrt sprejet s tremi glasovi proti dvema. Danes je že jasno, da sta se Daladier in Bonnet že prej odločila, da se Francija pod nobenim pogojem ne sme spustiti v vojno, pa naj jo stane, kar hoče. Na sestanku v Londonu, ki je hil dne 18. septembra, je francoski zunanji minister Bonnet poročal tudi o stanju francoske vojne sile na podlagi poročila, ki mu ga je dal v ta namen na razpolago general Gamelin. Bonnet je iz tega potočila prečital stmo začetek, kjer je ge neral Gamelin uvodoma navajal slabe strani in nepopolnosti francoske vojske. V nadaljnjem poročilu, ki ga pa Bonnet ni čital. je gene/al Gainclin podčrtal. da je danes vsa francoska vojska pripravljena na vojno in da bi imela - Nemčija v fei vojni mnogo izgledov za ponoln poraz . Bonnet je omenil tudi svoj razgovor, ki ga je imel z Litvinovom v Ženevi pred Inž. dr. Svetopolk Pivko enim tednom, dne 11. septembra. Litvi-nov mu je baje priznal, da v primeru oboroženega spopada Rusija nikakor ne bi mogla priskočiti Češkoslovaški na pomoč. Takoj po vrnitvi zunanjega ministra Bonneta v Pariz, je nekaj vladnih pariških listov objavilo vest, da je ruska vlada odklonila predlog francoske vlade za sestanek generalnih štabov obeli držav. Toda že v kratkem je bila tudi širša javnost obveščena, da navedbe Bonneta niso odgovarjale resnici. Še preden je Litvinov odpotoval iz Moskve v Ženevo, je predlagal sestanek vojaških predstavnikov. Ta predlog je ponovil francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu, ko sta se sešla v Ženevi dne 11. septembra. — Litvinov je v Ženevi dvakrat jasno izjavil, enkrat na seji Zveze narodov, drugič pred nekim komitejem, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti nasproti Češkoslovaški. Še pozneje, ko je dne 22. septembra Chamberlain bil v Godesbergu in ko se je lord de la Warr posvetoval v Ženevi z Litvinovom, je Litvinov zopet zahteval sestanek generalnih štabov Francije, Anglije, Rusije in Češkoslovaške. Toda čim se je Chamberain vrnil iz Godes-berga, so prenehali vsi stiki z Rusijo. Francoska vlada je odklonila vojaška posvetovanja, četudi se je navidezno na zunaj pripravljala na vojno. To dejstvo dokazuje, da se je francoska vlada hotela na vsak način izogniti vojni. Ko je Chamberlain odhajal iz Godes-berga, je izjavil novinarjem: »Zdaj je vse odvisno od Čehov!« On sam si je torej želel sprejeti godesberški uUima-tum. Samo da je bila angleška in francoska javnost tako razburjena zaradi pogojev, ki jih je ta ultimatum vseboval, da ga je bilo nemogoče sprejeti. V sili sta se tedaj oba predsednika vlad, Chamberlain in Daladier, dogovorila, da umetno ustvarita vojno paniko, da bi prisilila prestrašeno javnost h kapitulaciji. Danes ni več nobena tajnost, da so bile velike vojaške priprave in delna mobilizacija v Angliji in Franciji insce-nirane v glavnem samo v ta namen, da se razširi vojna psihoza in panika, tako da bi končno Chamberlain in Daladier lahko posegla vmes kot rešitelja -evropskega miru. Resnica je, ki se ne da tajiti, da je bilo francosko-angleško prijateljstvo kljub vsemu zatrjevanju znatno omajano po monakovskem porazu demokracij. Samo stalna in naraščajoča napetost na Sredozemskem morju in nerazčiščenost španskega vprašanja silita obe državi zaradi skupnih interesov k čim tesnejšemu sodelovanju. Kdor je samo malo zasledoval angleški tisk v oktobru in novembru, je moral dobiti vtis, da se v Angliji v široki javnosti, kakor tudi v oficielniJi krogih ne trudijo preveč, da bi skrivali prezir nad francoskima državnikoma, ki jima pripisujejo največ odgovornosti za mo- cija. Razumljivo je razočaranje in zagrenjenost češkoslovaškega naroda, ko je na lastni koži izkusil, da se danes ni več zanašati na lepe besede in prijateljske obljube t. im. zaveznikov, ampak samo še na sebe. Francija, ki jo Čehi smatrajo za glavnega krivca, je izgubila še ostanek svojega ugleda v Češkoslovaški in niti lepa gesta generala Faucherja v Pragi ni mogla več premostiti prepada. Novi okrnjeni Češko-Slovaški ni preostalo drugega, kot da se prilagodi novim razmeram. Ta neizbežna notranja svetovnonazorska in zunanjepolitična preusmeritev je imela za posledico odstop predsednika republike dr. Eduarda Beneša. Kmalu po njegovem odstopu so se pojavile tudi v sami Češko-Slovaški kritike proti politiki bivšega prezidenta, k je končno dovedla do okrnitve republike. Proti tem glasovom pa se je dvignila vsa demokratična javnost, predvsem v skandinavskih državah in v Ameriki. Ves svet je zasledoval kariero Masary-kovega učenca, sodelavca in naslednika, dr. E. Beneša, ki je užival sloves najsposobnejšega sodobnega politika in ki so ga predlagali za prvega predsednika Briandovih Evropskih združenih držav. Res si je težko misliti, da bi tak politik v vsej svoji predvidevnosti ne bil sposoben, da bi pravočasno izpremenil kurz svoje notranje in zunanje politike. Beneš je zagrešil samo to, da se je preveč zanesel na svoje, v svetovni vojni preizkušene zaveznice. Ko so ti zavezniki odpovedali, se je znašel ;zdan in zapuščen od vseh dosedanjih prijateljev, ko pa je še bil priča, kako mu uničujejo njegovo dvajsetletno tvorbo, mu ni preostalo nič drugega kot pa odstop. Zanimivo je bilo opazovati razpoloženje francoske javnosti v kritičnih dnevih. Francoz, ki se je zavedal, da ne gre tu samo za »Čehe«, temveč da je tu začetek nečesa, kar pride pozneje in kar bo tesno spojeno z vitalnimi interesi Francije, tak Francoz ni niti trenutek okleval. Prizori, ki so se dogajali ob mobilizaciji, kažejo nedvomno na visoko moralno pripravljenost francoskega ljud stva. Kmalu po monakovski kapitulaciji, ki jo je francoska javnost sicer sprejela kot trenotno olajšanje, v resnici pa kot pravi poraz, sta prišla razočaranje in otopelost. Francoz, ki je tako ponosen na svojo čast in na tisto viteštvo, ki je bilo nekoč tesno spojeno s pojmom vsega, kar je francoskega, se je zelo težko privadil dovršenemu dejstvu, da je Francija pustila svojega zaveznika na cedilu, prvič v zgodovini Francije. Tisti ugledni Francoz, ki mi je še v juliju ponosno in samozavestno zatrjeval, da Francija že iz svoje tradicije nikdar ne more zapustiti svoje zavezniške države ter da bo branila njeno suverenost kakor bi branila svojo, isti Francoz je v oktobru ižgubil mnogo svojega ponosa in samozavesti, čim je prišel pogovor na Češko-Slovaško in septembrsko krizo sploh. Aureola »apostolov miru«, Chamberlaina in Daladierja- je znatno obledela od tistih časov, ko so belo oblečene deklice trosile cvetje na pot, ko se je Chamberlain vrnil Lz Godesberga. Dogodki v zadnjem času zopet jasno nakovsko kapitulacijo. Povprečni An-1 kažejo, da sta zahodni velesili z mona-glež se ne zaveda odgovornosti, ker ve, kovsko kapitulacijo in z žrtvovanjem da Anglija ni imela zavezniške pogodbe Češkoslovaške vojno samo odložili, ni-s Češkoslovaško, kakor jo je imela Fran-1 kakor pa ne preprečili. Nemirna zgodovina španskega naroda Radlvoj Rehar Krvava državljanska vojna v Španiji vznemirja že tretje leto izmučeno Evropo in grozi vedno znova postati ognjišče velikega požara, ki bi segel s svojimi zublji tudi čez Pireneje. Kakor pa je vsak dogodek v življenju posameznika le nasledek nekega prejšnjega dogodka, tako ustvarja tudi v življenju narodov bivša zgodovina bodočo. Tudi sedanja španska državljanska vojna je le nasledek španske zgodovine, ki je bila ena najbolj burnih na svetu. Zato bo mogoče do dna razumeti španske dogodke samo ako se seznanimo s tragično zgodovino španskega naroda. Prikazati to zgodovino je moj namen v nizu člankov, pisanih kolikor mogoče objektivno, kar seveda ni lahko, saj pravi španski pesnik sam: En este mundo traidor nada es verdad ni mentira, todo es segun el color del cristal — con que si mira. »Na tem svetu zmedenem ni laži ne resnice, vse je nasledek le barve očal, skozi katere se gleda.« STARI !N SREDNJI VEK. Malokateri del Evrope je preživel tako burno zgodovino, kakor jo je Pirenejski polotok, katerega največji del zavzema današnja Španija. Njegova preteklost bi se mogla v nekem oziru primerjati samo še z Balkanom. Oba polotoka ata bila v preteklosti vdirališči tujih, neevropskih ljudstev in gibanj v Evropo, križališči neštetih azijskih in afriških vpadnikov, in sta zato čutila vse dobre in vse zle posledice svojega položaja. Na vročih tleh Pirenejskiga polotoka so se bili nešteti boji, vodile so se dolgotrajne in krvave vojne, vžigale revolucije, in tudi ostro trenje idej je doseglo tam strme viške in še strmejše padce. Iz te nemirne zgodovineje zraslo nemirno ljudstvo, hrepeneče neprenehoma po svobodi, toda neštetokrat uklenjeno v največjo nesvobodo in tiranijo. Zrasel je narod, ki je mnogo ustvaril, a tudi mfto-go uničil, narod s svetlimi odlikami, a tudi temnimi madeži. Najstarejša zgodovina Pirenejskega polotoka je, kakor vse Evrope, zavita v gosto temo. Na njem so bivali Perci, kdo, kaj in kakšni so bili, ne vemo dosti ali pa skoro nič. Z njimi so trgovali že stari Feničani in ustanovili ob sredoze-meljski obali polotoka več svojih naselbin, k» so prešle pozneje pod varstvo Kartažaiiov. Kartažani so vdirali na ovojih bojnih pohodih tudi v notranjost polotoka, a vsega si nikoli niso mogli podvreči. Tedaj je vodil mimo drugih bojne pohode tudi slavni Hamilkar Barkas. Toda kakor v Afriki, tako so tudi tu trčili Kartažani na R i m 1 j a-n e, ki so jih polagoma strli in nadvladali. Prvič so vdrli Rimljani na polotok že 1. 226. pr. Kr. Prišli so v Hispa-nijo iz Galije čez Pireneje in dosegli reko Ebro. Toda s tem so se boji Rimljanov za ofalast v Španiji šele pričeli, kajti trajali .o vse do 1. 14. pr. Kr., torej dolgih 212 let. Šele tedaj je Rim zavladal nad vsem polotokom, od Pirenejev do današnje obale Portugalske ter od Sredoze-meljskega morja do Atlantskega oceana. V teh dolgih letih in pozneje se je staro in novo prebivalstvo polotoka po veliki večini romaniziralo in ostalo romansko kljub vsem poznejšim novim vpadom tujih ljudstev, samo skrajni sever se romanizaciji ni uklonil in ohranil, dasi na zelo zmanjšani površini prvotnih tal, do dandanes svojo narodno samobitnost v ljudstvu Baskov. Za Rimljani je prišlo pozneje na polotok krščanstvo, in sicer na južne obale že zelo zgodaj, istočasno kakor v Italijo. Ob pričetku konca starega veka je bil ves polotok pokristjanjen, in pričela bi se bila lahko doba mirnega kulturnega razvoja, ako se ne bi bili prikazali od vzhoda novi nemirni vpadniki. L. 446. po Kr. so vdrli čez Pireneje iz Galije (sedanje Francije) v Hispanijo Goti in se pričeli v njej naseljevati. Polagoma so osvajali kos za kosom tuje dežele in ustanovili sredi šestega stoletja tam svoje kraljestvo. Toda mirni razvoj države in naroda so ovirali verski boji, ki so nastali zaradi ločin. Ti boji so se končali šele 1. 586. z zmago katolicizma, ki je odločil usodo Gotov na Pi- • renejskem polotoku: utopili so se polagoma v starem prebivalstvu in se poro-manili. Oblast cerkve je vedno bolj naraščala in postala cečja kakor kjer koli drugje na svetu. Cerkev je stala celo nad državo in krono. Tedaj se je pričelo tudi prvo sistematično zatiranje Židov. Vendar popolna nadoblast cerkve ni ostala brez odpora s strani dvora in plem stva; vneli so se novi prepiri med obema strankama, in 1. 630. je bila moč cerkvene gospode za nekaj časa zlomljena. Vendar ne za dolgo, kajti v neprenehoma se obnavljajočih sporih je prevladoval včasih upliv posvetne, včasih pa zopet cerkvene gospode. Vzporedno s temi spori je rasel tudi odpor proti Židom, ki je dosegel svetovni višek proti koncu sedmega stoletja, ko so se pričeli pojavljati na, jugu tudi že prvi mohamedanski Mavri iz Afrike. Nastop Mavrov je našel Špamjo v velikem moralnem razsulu. Boj za posvetno oblast z vedno večjim zbiranjem bogastva v rokah cerkvenih dostojanstvenikov in posvetnega plemstva, je ustva- ril med tema dvema vrhovnima plastema željo po hlastajočem uživanju dobrot življenja, ki je vodila nujno v moralni razvrat. Pod tema dvema plastema je pd ječalo do sramotilo garajočih iii povrhu še lačnih sužnjev ponižano pfeprostd delovno ljudstvo. Vse to je vodilo do zmede, ki je dosegla višek ftkoli 1: 710. po Kr. V tem času ie veliki arabski Ozrtaiije-valee Mohamedove vere, vojskovodja Musa, zavojeval s svojimi bojevitimi iit sfanatiziranimi četami vso severno in severno-zahodno Afriko do Gibraltarsko ožine ter poslal L 711. svojci čete tudi čez ožino v Španijo» MohamedarieC Ta-rik je z naskokom zavzel strme pečifte nad ožino, ki so po rtiem dobile dokončno ime Gora Tarikova — Gebaltarik ~ Gibraltar. Kmalu nato je Padel tudi Cadiz, in vnela se je velika zgodovinska bitka pri kraju Xeres de la Frotttera, v kateri so bili poromanjehi Goti premagani. Križ se je moral ukloniti polmescu, kakor mnogo Stoletij pozneje na Balka-nif. Pravljica je ohranila spomin rta to bitko v oni na Kosovem polju zelo podobni obliki. Kakor na Balkanu, je pravljica tudi tu pripisala poraz kristjanov — izdaji, iit kakor je na Kosovem izgubil s svojo vojsko življenje car Lazar, tako je izgubil v bitki pri Xeresu glavo got» sko-španski kralj Roderih, Od tu se je usula mohamedanska voj* ska Mavrov dalje po Šipaniji in zavzemala mesto za mestofti, trdnjavo za trdnjavo. Do sužnjev ponižano krščansko ljudstvo je samo zapuščalo svojo krščansko gospodo in hitelo Mavrom nasproti kot odrešiteljem. Mnogo so Mavrom pomagali tudi zatirani Židje, izdajali- jim krščansko vojsko, odpirali mestna Vrata i. t. d. Podjarmljen je bil skoro ves Pirenejski polotok, samo nerdmanizirano ljudstvo na severu, v AstUrijl in v sedanji deželi Baskov, je šc ohranilo svobodo. Toda padli bi bili gotovo tudi Se ti zadnji obrambni zidovi krščanstva, in ^lia-medanstvo bi se bilo razlilo čez I%erte-je v Francijo ter morda celo dalje v Evropo, a ko se poveljnika mavrskihčet, Musa in Tarik, ne bi bila med seboj sprla. Morala sta se zaradi tega vrniti V Afriko, a mohamedanska oblast v Španiji je ostala. Krščansko dfžavo sta Uničila nesloga in razvrat cerkvene in posvetne gospode, ki se je vdala bolj po-svetnjaštvu kakor nauku Kristusovemu. Španija je postala saracenski kalifat Omaiiadov, ki so jo spočetka trdno uredil in ustvarili pogoje za novo življenje ter visok dvig kulture. Zacveteli sta umetnost ih znanost kakor nikjer med mohamedanskim svetom. Ti pirenejski mohamedanci so postali tako svetla izjema, in splošna kultura jim dolguje mnogo za delež, ki so ga doprinesli za njen razvoj. Toda bogastvo, ki je zopet naraslo, je rodilo med saracensko gospodo enake posledice, kakor prej med krščansko: padec morale, razvrat, neslogo itd. Iz-hlozgavano krščansko ljudstvo sejeprn čelo upirati; Sledila je Vstaja vstaji. V galci, Španci, KataloHci); Aragortija je združevala del NaVare, pokrajino Veh lettcije iii Katalonijo, SVojO oblast je pa fažšifila potem Še na del južiiozahodiie Francije, Balearske otoke, Sardinijo, Sicilijo itd. ih postala v kulturnem razvoju Uajvečja tekmovalka Italije* v političnem pa je stala visoko rtad lijeno močjo. Aragortska trgovina je bila razširjena po vsem Sredozeirteljskem morju do Balkatla. V notranjosti je imela Aragortija neko precejšnji demokraciji podobno upravo s cortesi (državnimi zbori), katere je uvedel že kralj Peter lil. T. 1283. Bila je tedaj najbolj liberalna kraljevina, razdeljena tudi rtotraiijeupraViio na tri zvezne dežele; Mesta So imela pdpolno samoupravo, mučenje Se je omejevalo in odpravljalo, in zdelo se je* da je Kataloncem kot jedru te države prisojena še velika bodočhost. Medtem so se pa nadaljevali tudi boji Kastilčev (Špancev) in AragOnčev (Kataloncev) pfoti OstahkOm mohamedanskih Saracenov na jugozahodu. Končno je 1. 1430. padla tudi Cordoba v španske roke, a boji z Angleži in FrancOzi so omogočili Saracenom, da so jo še enkrat osvojili in ostali na jugu Španije vse do konca 15. stoletja, ko so jih vrgli čez Gibraltarsko ožino v Afriko že združeni Kasfilci in Aragonci — Španci. L. 1410. je namreč izumrla aragonska vladarska linija in JO je zamenjala kastilska, veh-dar tako, da sta bili obe kraljevini V bistvu še samostojni. Šele 1. 1474., ko se je poročila aragonska princesa Izabela s kastiiskim kraljem Ferdinandom L, se je pričelo počasno stapljanje obeh držav v eno samo kraljevino Španijo. V mesecu aprilu 1. 1491. so začeli nato' Španci zadnji obračun z mohamedanskimi Saraceni. Obkolili so njihovo zadnje glavno mesto hi trdnjavo Granada ter jo oblegali vse do 1. februarja 1. 1492., ko so se mohamedanci vdali. Španci so osvojiU tedaj tudi ves jug, in mohame-dnnstva je bilo za vselej konec. Da Mavri tudi kot manjšina niso ostali v Španiji, je poskrbela vlada, ki Jih je na predlog medtem uvedene svete inkvizicije, po neki dobi prižanašanja, izgnala iz Evrope. Z združitvijo Kastilije in Aragonije v Španijo je napočil tudi konec aragonske-ga liberalizma. L. 1480. je bila uvedena sveta Inkvizicija, naperjena najprej v glavnem proti pokristjanjenim Židom, katere so dolžili, da šc niso pravi kristjani. Pozneje se je pa inkvizicija razvila vedno bolj v politično zadevo in v nov dvig posvetne oblasti cerkve v Španiji. Od tu je doma tudi izvir strahotnega ugonabljanja poganskih Indijancev in njihove kulture po odkritju in španski osvojitvi Amerike, katerega zlih posledic -ne bo mogoče nikoli popraviti. (Dalje prih. soboto.) Iz Celja v Polule... Ob levem bregu Savinje se vijejo vlaki — potniški in tovorni in brzi, ki hite skozi Slovenijo — iz »velikega« SVeta V »veliki« svet. Ob desnem bregu teče cesta in po njej hite tovorili ih Osebni avtomobili, vozniki priganjajo konje, da potegnejo voz s kamenjem hitreje; kolesarji hite in pešci, delavci, kmetje, berači, potepuhi;.. Pa še ena pot vodi po ozki dolini med železnico in cesto. Savinja je to. po kateri drse od pomladi do jeseni splavi. Kopališče ob Savinji je zdaj mrtvo Toda — ne! Iz neke kabine se kadi dim. V dveh kabinah, ki ležita pod cesto ob vodi, stanujeta zakonca. Voda Se odteka s ceste ob kabinah v reko in moči stene. Tla so kamrtita, stene ožke, strop nizek. Rekel bi kdo, da je to prava idila ob vodi. Toda 62-letna starka joče. V tem »stanovanju« spi z možem, kuha, dela, živi že 12 let. Mož nabira vse leto zdravilna zelišča in koreninice, jih reže in suši. V okusne zavitke jih zavija, napiše ime zelišča in datum, na namizni koledar pa ime kupca radi »eventueltlih reklamacij«, če bi komu čaj ne del dobro. Malo naprej sloni v hribu na drugi strani ceste kakor vagon velika hišica. Res je bil to nekoč vagon. Neki invalid je v zemljo izkopal nekaj metrov prostorno klet, »temelj«, zvlekel bog ve ka- ko vagon v hrib in ga postavil na temelj. Žilotrai ga je obložil še z deskami in Ometal, žurtai prebarval — pa je imel svoj dom. Ko je umrl, je za 50 din mesečne najeliihine vzela v štant »hišo« neka »pcdentarica«, ki je spremenila klet v hlev, kjer redi prašiča ... Po ceStl proti Laškem vleče berač sVOjo mallio. Pravi, da gre proti jugu. V Savinjski dolini je še sneg in mraz, trije prsti na roki so zmrznili, da so čisto mrtvi. Poleti sc bo vrnil. — Proti Celju korakata dva fanta, na prvi pogled brez-poselna» Pravita, da dela ni. pa gresta v mesto, mogoče Se kaj najde... Kamnolomi še Vrste ob cesti. V veii-keffi okrajnem kamnolomu poje sveder in okrog trideset delavcev tolče kamen. V manjših kamnolomih, ki so last posestnikov in obrtnikov v Celju, Laškem in okolici, delata po dva, trije. Ponekod mož in žena. Za kubik natolčenega kau na, sodra, zasluži vsak 15 do 18 din, n~ trgu je kubik po 60 do 90 din. Sevedn mora lastnik spraviti kamenje še na trg. Cesta je ptils narodovega življenja. Včasih je vesela, živa, pa mrtva in kaže bedo. Po njej hite limuzine in se vlečeio berači. TdVorni avti vozijo blago, kmetice nosijo na trg pridelke in domov blago, potepuhi, orožniki in rubežni hodijo po cesti... Nov>ce Slovensko pismo iz Sarajeva ŽIVAHNO KULTURNO DELOVANJE SARAJEVSKIH SLOVENCEV — PROSVETNO DRUŠTVO »CANKAR« OGNJIŠČE, OKOLI KATEREGA SE ZBIRAJO Slovonci. Ime ,.Cankar*1 ima za društvo slovenskih proletarcev simboličen pomen. Kakor nekdaj Ivan Can Prihodnji leden bo priredilo Delavsko kulturno društvo „Cankar<; v Sarajevu svečano akademijo v spomin 20-Ietnice smrti največjega slovenskega pisatelja. Odlični sarajevski kulturni kritik dr. Kršič bo predaval o Cankarju, društveni diletantje pa bodo odigrali (žal samo dve dejanji) „|llap-eev“. Poleg lega so na programu šc deklamacija in glasbene točke. Društvo „Cankar“ je ustanovil leta 1931. g. Marijan Telatko. Telatko, ki je že prej sodeloval kot pesnik in pisatelj pri „Lj. Zvonu1 V :,Grudi“ in „Svobodi“, je prenesel svoje slovstveno delovanje tudi v novo društvo. Zdaj izhaja v okviru D. K. D. „Can-kar“ tromesečnik „Zorali, čigar sodelavci so tudi znani literati: Juš Kozak, Bratko Kreft, Mile Klopčič, Ivan Vuk in dr. Zadnja številka „Zorc“ je vsa posvečena Cankarju. Za sarajevske Slovence je to skromno, a delavno društvo velike važnosti. Mnoge je rešilo moralnega propadanja, jih kulturno vsmerilo in dvignilo, poleg tega pa vzbudilo v njih tolikokrat za,$Q&h> in i>Qiiosa d n six kar hrepene tudi oni od daleč po dom«. Vsak od njih ima svojo Vrhniko, ki jo vidi iz daljave še vso lepšo in mileJSo. Vsak od njih se bori z revščino kot se je boril Cankar. In vsi verujejo, da bodo časi. ki prihajajo, pravičnejši. Ljudje rabijo loplo slovensko domačnost, lačni so znanja in umetniškega izživljanja; vse lo jim skuša dati njihovo ilruštvo. S politiko* v kakršni koli obliki, se društvo ne bavi Knjižnica D. K. D. ,,Cankar je skromna, a poseduje kvalitetna dela, ki so med člani stalno v prometu. Delo glasbenega in dramalskega odseka, predavanja in debate na članskih sestankih .predvsem pa živa želja po sameznikov za čim večjo kulturo srca in razuma ohranja moralno bilanco slovenskega delavskega drufttva vedno aktivno. A-Z. Ne pozabi naročnine! Roparski umor v Frankolovem Celje. 4. febr. V spalnico gostilničarja g. Žirovnika Karla na Frankolovem pri Celju sta včeraj zjutraj ob 2.40 vdrla dva maskirana moška. Po izpovedi samega Žirovnika ga je eden med vlomilci udaril po glavi, toda Žirovnik se je hitro streznil in planil s postelje. Medtem je napadalec nameril uanj • z eno roko samokres in z drugo svetilko. Žirovnik je napadalcu izbil samokres, ki se k sreči ni sprožil, iz rok. Moža sta se sprijela na življenje in smrt. Gostilničarjeva žena je v istem Času planila na drugega maskiranega moSkega in mod kričanjem in jokom dveh otrok, ki sta spala v isti soM, sta S6 borila oče in mati z neznancema, ki sta po četrt ure trajajoči borbi pobegnila skozi vežna vrata, ki sta jih že preje za vsak primer odprla. Orožniki so po sledeh ugotovili, da sta roparja najpreje zastrupila psa — to se je zgodilo Žirovniku že trikrat — preplezala sta plot, Šla preko vrta do okna spalnice, kjer sta najbrže pogledala v so- bo, nakar sta šla preko dvorišča, do kuhinjskega okna, kjer sta izrezala šipe iit zlezla v kuhinjo in od tod v odkleujeno spalnico, ki je bila po boju vša okrvavljena. — Napadalca sta pustila v spalnici samokres, svetilko in Čepico,J° neke bolniške sestre in ji strijske izložbe. Cena vožnji le din 2290. u radia srebrno uro. ki sta jo hotela Ministrstvo financ je udeležencem gor-prodati pri nekem urarju. Namera pa se njih izletov dovolilo poleg plačanega »pevcema« mfcP°sre5jja. |aranžmana vzeti s seboj še protivred- m. Avtomobil v hidrant. Neka dama nost v tuji valuti: za Pariz do din 2000, se je v noci na praznik peljala z avto- za London do din 5000. ntobilom po Aleksandrovi cesti. Pred frančiškansko cerkvijo je avtomobil trčil v hidrant ter ga poškodoyal. Voda je curkoma tekla iz hidranta. Škode je okoli 5000 dinarjev. j iM _ c _ m. Goreč križ na Dravi. Te dni so Ma-riborčani opazovali zelo nenavaden do- I godek. Po Dravi je plaval goreč križ s &MUtSW€M posebnim namenom. Preiskava bo do-1 a a gnala, kdo si je dovolil tako neumestno izzivanje. 0 m. Jajčarice prodajajo kuhana jajca. Na Ieznem je te dni neka jajčarica pro- * Ure in zlatnina, tudi na obroke brez zvišanja cen, pri M. Ilgerjev sin, juve-lir, Gosposka 15. * Sobota in nedelja ciganska godba s plesom. Toči se laško pivo. Plauc, Glavni trg. * Gostilna »Balkan«. Prvovrstna vina, kakor tudi specialne pečenice in domače prekajene klobase. Anderle. m. Ljudsko igro »Četrta božja zapoved«, ki je na Ljudskem odru pri premieri doživela odličen uspeh, ponovi Ljudski oder v nedeljo, 5, t. m., ob 17. m. Posnemajte! V spomin na umrlo Mariborčanko gdč. Terezijo Poschi je CMD v Ljubljani po dr. Leopoldu Poljancu dobila znesek 200 din. Srčna hvala! * Hotel Orel, v soboto. .4. t. m., domača zabava. Odlična vina, izborna kuhinja. zmerne cene. Kino snidemo pod Urško goro. Vabljeno ie tudi ostalo članstvo, da se udeleži te sokolske prireditve. Zdravo! 1. Lutkovni oder Sokola I. V nedeljo krasna igrica »Dr. Faust« in žrebanje knjig. 1. Sokolsko društvo Maribor-matica ima svoj občni zbor v sredo, 8. t. m., v sejni dvorani Sokolskega doma. Sestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste bo v ponedeljek, 6. febr., v beli dvorani Sokolskega doma. 1. Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matice uprizori v nedeljo. 5. t. m., ob 15. uri, igro »Faust«. Tra]na ljubezen v zakonu Prelistavajoč stare kronike, najdemo marsikje čudne vraže, ki so služile Iju-j dem, da osvojijo ljubezen neke osebe. | Kulturni ljudje 20. stoletja se tem bizar- Hottnok v ffUui&oeu dajala, kuhana jajca. Seveda so gospodinje prevaro šele kasneje ugotovile. Za- nimivo je, da so se taki primeri pojavili! V hotelu Zamorc. se jc nastanil znani nedavno v mestu, kjer pa so tržni orga- grafolog Karmah, ki se posebno otl-m ta način prevare kmalu odpravili.! likuje z analizo človeškega žnalajh. Umestno bi bilo, da se tudi v mariborski1 Dela na strogo znanstveni bazi gra-okolici posveča v tem pogledu več paž- ' fologije in daje vsakemu za nasto-nje* -. . pajoče dogodke pismene nasvete, ki m. Čigava je trobenta? Neki deček je Vam bodo koristili vse Vaše bodoče včeraj v Slomškovi ulici na Pobrežju življenje. našel trobento in jo izročil policiji. Last-j V Mariboru sprejema obiske od 5. do nik naj se zglasi. 20. februarja 1939 v Hotelu „Zamorc“ m. L bisernico po glavi je dobil sinoči. vsak dan od 9.—12. dopoldne in od na vogalu Pobreške in Tržaške ceste 15.—19. popoldne. Odgovarja tudi na šofer Josip Kosi. Napadalec mu je po- došlo korespondenco, vzročil na glavi precej veliko rano m. Nepoboljšljiv grešnik, že 36 krat kaznovani brusač Friderik Č. je te dni po Slovenskih goricah kradel kokoši Imel pa je smolo, ker so ga v nekem kokošnjaku zasačili. Izročili so ga v zapore lenarškega sodišča. Grajski^ kino. Od jlanes dalje^špijo- j nim sredstvom smejejo, toda ne smemo pozabiti, da se tudi danes še mnogi ba-vijo z vražarstvom, ki je v bistvu navadna prevara. Takih sredstev za osvajanje simpatij in ljubezni je bilo vedno mnogo. Eno naj-poznanejših je'bilo naslednje:'človek je šel peš nekaj kilometrov, potem je sezul levi čevelj in nalil vanj pivo ali vino. To pijačo ie morala pozneje izpiti tista ose* ba, ki bi morala biti osvojena. Toda samo tako, da nima niti pojma, zakaj pije tu tekočino. Druga sredstvo je bito to-le: Kadar ift bil poln mesec, je človek ostrigel noht« in nekaj las, vse to zmlel in pomešal * črno vino. Trajna ljubezen v zakonu se je dose- nažni velefilm »V tajni misiji«. Gustav Frohlich, Kamila Horn. ■"' Kino Esplanade. Svetovna atrakcija, sijajen veseli in zabavni film ljubezni in športa »Kraljica leda« s Sonjo Henie v nemškem jeziku. * Kino Union. Do vključno nedelje senzacijski kriminalni film »Modra patrulja«. Kot dodatek barvani film Miki-miška. * Zvočni kino Pobrežje, v soboto in nedeljo velefilrr »Potemkin«. Mariborsko gledališče Sobota, ob 20.: »Automelody«. Red B. Nedelja, ob 15. uri: »Aida«. — Ob 20.: »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene. Aida«, samo enkrat v popold. pred-,za!a na *a-*e način: Pred poroko je ženin T..+-: - —ie —s -- —** ubil dva goloba, pomešal njuno kri in s stavi. Jutri, v nedeljo, ob 15. uri se prvič in zadnjič popoldne vprizori veličastna Verdijeva opera »Aida«, na kar se posebno opozarjajo okoličam^in vsi, ki ne morejo k večernim predstavam. — Zvečer pa se ob znižanih cenah ponovi — zadnjič pred gostovanjem mariborske drame v Ljubljani — Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. So*rgHstvo *Sreča Vas čaka! Ako še niste, nabavite čiinpre je srečke drž.: razredne loterije pri VIRU SREČE »Putniku« Maribor. Žrebanje milijonskih dobitkov od 11. febr. do 9. marca. Poizkusite tudi Vi! * Voi u« d j - m* Trobentice sredi zime. Na' velepo- vaono. podporno društvo paznikov j sestvu inž. Franja Pahernika v Laznici mosKe kaznilnice v Mariboru priredi pri Limbušu so v najlepšem cvetju tro-dne 5. tebruarja predpustno veselico bentice, znanilke zgodnje pomladi. Sokolski smučarski zlit v Guštanj Mariborska sokolska župa poziva član stvo in naraščaj, da se udeleži I. smučarskega zleta jutri v nedeljo 5. II. v Guštanju. Prijavljenih je 160 tekmovalcev in se vršijo tekme v vsakem primeru, ker so snežne razmere dovolj ugodne. Zato Sokoli-smučarji v nedeljo vsi na zlet, da prisostvujemo tekmam in se to krvjo napisal na pergament: »Tvoj Bog je moj Bog in kjer si ti, hočem biti tudi jaz. Kjer umreš ti, umrem tudi jaz in hočem, da me pdkopijejo poleg tebe.« Ta pergament je ženin položil pod blazino v prvi zakonski noči, pozneje pa ga je sežgal in hranil pepel. Ta pepel sta mož in žena skupaj spila v vinu in to jima je po splošnem prepričanju zagotovilo zakonsko srečo. Te vraže so 4se t časom izmaličile in mnogi ljudje, zlasti pa žene, so uporabljale prepovedana in škodljiva sredstva, povzročajoč pogosto nesreče, pa tudi smrtne slučaje. Tudi danes se v iste s vrhe uporabljajo razne trave in pijače, ki baje služijo za osvajanje zaljubljenih. Čeprav zakon za-branjuje vražarstvo, je vendar povsod mnogo vražev, kajti ta poklic jim prinaša lepe dohodke ker je pač mnogo lahkovernih ljudi. • Kultura Avtome!cdira Dramska reportaža o tekočem traku v šestih slikah. Spisal Andjelko štimac, prevedel Milan Skrbinšek, zrežiral Vladimir Skrbinšek. Premiera 31. jan. Letošnje premiere, zlasti novih del, so v našem mariborskem gledališču redke in pomeni vsaka že razveseljiv dogodek. Kakor si pa želimo novih del, s štimčevo »dramsko reportažo« vendarle ne more mo biti popolnoma zadovoljni: prvič ne zaradi revialno-reportažnega značaja, ki pomeni — kakor vsaka revija in vsaka reportaža — pričetek konca resnične umetnosti, drugič ne zaradi dramatske in idejne nedognanosti, celo kaotičnosti tega svojevrstnega dela. Nočem zanikati, da delo ni zanimivo in tudi ne, da nima nekaj odličnih scen, toda tisto, kar mu manjka, je umetniška in idejna resničnost. To jc le niz slik, preračunanih na odrski efekt, v katerih nastopajo umetno skonstruirani ljudje brez etike. To je kaos, ki dosega višek v patološki histeriji nesrečne Ethele, s katero moremo simpatizirati le, v kolikor se nam smili kot ubogo, bolno bitje, ki ne ve, kaj hoče in zato muči sebe in vse okoli sebe. Le kot vseskozi histerična ženska »e ta Ethel razumljiva. Skrbinška so kot režiserja in igralca zamikali v tej svojevrstni »Avtomelodiji« posamezni odrsko efektni prizori in posamezni liki nastopajočih oseb. Predvsem ga je premamil lik Ethele same, v kateri je našel priložnost za res efektni debut gdč. Majde Skrbinškov e. Te umsko skonstruirane scene so mu prožile priliko za inscenacijo in režijo, ki zasluži popolno priznanje. To je ena najzanimivejših in najbolj posrečenih inscenacij v našem gledališču. Osrednje vse »Avtomelodije« je tovar-nareva hčerka Ethel, to ubogo, histerično bitje, ki so mu predniki natoyori!i na šibka ramena nasledke vseh svojih grehov, predvsem pa bolne živce. Vloga nudi igralki toliko napetih scen in situacij, da jih je nazadnje skoraj že preveč. Vse to bi brez škode zmagala komaj izkušena, popolnoma dograjena in suvereno z vsemi svojimi silami razpolagajoča igralka. Gdč. Majda Skrbinškova to še ni in ne more biti. Toda s tem, kar je iz Ethele ustvarila, je vendarle izpričevalo, da ima velik igralski talent in celo obsežno skalo sposobnosti. Kljub vsemu je pa bila njena igra vendarle samo igra, to se pravi, da nas prepričati ni mogla, saj je že vsa ta šlimčeva Ethel skonstruirana samo za igro in igralski efekt in zato papirnato literarno bitje brez krvi. Resnična, globlja, prava umetniška stran ustvarjalnega igralskega talenta se z igranjem te vloge sploh ne da dokazati. Dokazati se da le, kako kdo pri tem obvlada igralsko tehniko, ki je nasledek študija ali. pa režiserjevega truda. Zato bi gdč. Majdo Skr-binškovo rajše videli v kaki vlogi, ki je iz pravega mesa in prave krvi. Več ali manj umetno skonstruirani, literarni, so tudi vsi ostali liki te kaotične komedije, zato o njihovem doživljanju s strani igralcev skoraj ne moremo govoriti. Njihovi značaji’ niso določeno zarisa ni, in to torej tudi ne morejo obiti karakterne, ampak bolj rutinske vloge. Kot star mojster tehnike se je seveda uveljavil na prvem mestu sam g. Vladimir S k r b i nv še k v vlogi Emila,'dobro pa so rešili svoje naloge tudi g. Na kr st jcot Kent, g. Gorinšek kot ravnatelj (ta vloga je še bolj papirnata kakor druge), gdč. Starčeva kot Mia, g. C r n o b o r i kot šofer, g. Košič kot finančni svetnik, g. Pavle Kovič kot maharadža, gdč. Kraljeva kot baronica, g. Košuta kot Kohn in g. Grom kot knez. Razen teh nastopajo še gg. Verdonik (brivec), Malec (tajnik), štaodeker (lakai) in Turk (delavec) ter dame Savinov^ (sobarica), Gorinškova, Turkova, Križajeva, (manikerke) in Veldinova (stenotipist* ka). k. Bratinov jubilej. Bivši upravnik in pozneje dramski ravnatelj mariborskega gledališča, sedaj član ljubljanske drame, pride ted ni v Maribor, da naštudira novo Bevkovo delo »Partija šaha«, s katerim se bo tudi našč mesto spomnilo njegovega lanskega igralskega jubileja. k Dvofakovi plesi v Mariboru. V začetku aprila priredi naša Glasbena Matica v unionski dvorani s sodelovanjem vojaške godbe in pod vodstvom dirigenta g. Josipa Jiranka instrumentalni koncert, na katerem bo odigran ves ciklus (16) Dvofakovih plesov. Koncert bodo prenašale tudi radijske oddajnice v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Člani Glasbene Matice, zlasti čelisti in violinisti, naj se zberpjo v ponedeljek, 6. t. m., ob 20. uri v matičnih prostorih k prvi vaji. k Dr. Niko Zupanič: Pojav obnovljenega jugoslovenstva ob nastopu XX. stoletja. Prispevek pod tem naslovom, ki ga je dr. Zupanič objavil v zborniku »Misel in delo«, je izšel sedaj v Ljubljani kot separaten odtis z avtorjevo sliko in foto-grafičnim posnetkom pisma, ki ga ie 1. 1903. poslal piscu Jovan Cvijič. Spomnite se CMD! Gosgocfarsivo Pereča kmetijska vprašanja severne Slovenije POTREBNA JE PROUČITEV ZEMLJE IN MELIORACIJA ZAPUŠČENIH IN DOSLEJ NERODOVITNIH PREDELOV. Ob sedanjem pogledu na našo severno obmejno ozemlje v širokem pasu vzdolž reke Mure ugotavljamo, da spričo razmer primanjkuje tem gosto naseljenim krajem potrebne zemlje. Gospodarsko stanje obmejnega kmeta in malega posestnika je takšno, da ne more vzdrževati tolikih plasti socialno najslabše stoječih stanov, ki so naravnost odvisni od tega, kar donaša zemlja v odvišni meri. Ti stanovi so po večini viničarji in najemniki. Nad vse žalosten je pogled po teh krajih v zimskih in spomladanskih mesecih, ko so mnoge viničarske družine izpostavljene najbridkejši usodi pomanjkanja. Celo na kmetijah se dogaja, da primanjkuje potrebnih živil za lastno prehrano. Zaradi tega se kaže vedno večja potreba, da se poveča proizvodnja. Kulturna sposobnost in moč naše zemlje je mnogo večja, nego mnogi to računajo. Vprašanju za dvig proizvodnje na kmetih se je do danes posvečalo vse premalo pažnje in ravno tu je bil mnogokrat največji vzrok hiranja gospodarstva. Ako pogledamo v tem oziru k naši severni sosedi, vidimo, kako daleč privede to praktično izvajanje izkoriščanja zemeljskih dobrin in kakšne uspehe doseže s tem producent in državno gospodarstvo sploh. Pri nas v Sloveniji, kjer še nimamo potrebnih pedoloških postaj za proučitev sposobnosti zemlje, kar je predpogoj Uspešni racionalizaciji poljedelstva in povečanja proizvodnje, smo v tem oziru še zelo nazadnjaški. lem najbolj perečim kmetijskim vprašanjem naše severne meje bi bilo treba v bodoče posvetiti več pažnje. Nujna potreba izvedbe pedološke proučitve obmejnega ozemlja je, da se spoznajo vse prilike, odgovarjajoče zemeljskim kulturam. Pričetek te izvedbe bi naj bil v vinorodnih predelih, kjer smo pred drugo regeneracijo vinogradov. Pravilna izbira vinskih sort je mogoča edino, če so dobro poznane pedološke razmere. To delo bi naj vzel v roke kmetijski oddelek banske uprave s kmetijsko poskusno postajo. Tozadevno bi se naj v ta namen sestavil s strani banske uprave poseben odbor strokovnjakov, ki bi to vprašanje sistematično proučil in izdelal za to izvedbo potrebne načrte. Drugo važno vprašanje reorganizacije kmetijstva, ki je sedanjemu načinu obdelovanja zemlje najvažnejše, je potreba po melioraciji nerodovitne in dejansko zapuščene zemlje. V obmejnem ozemlju leže veliki predeli zemlje, ki so neizkoriščeni. Mnogi še niti niso dostopni misli, da se na tem mestu sploh kaj ukrene in ravno v tem je največji vzrok stradanja in pomanjkanja, v tem je največja tragika neznosnega položaja številnih viničarskih družin, ki so brez zemlje, dočim te leži toliko neizkoriščene in zapuščene, že same narodnostne kulturne prilike narekujejo največjo potrebo, da se v bodoče temu vprašanju posveti večjo pažnjo in da se dvigne gospodarsko blagostanje malih stanov na ono vidno viišno. kot zahteva njih življenjska potreba. Kot smo v »Večerniku« že pred kratkim pisali o potrebi ponovne izvedbe agrarne reforme dodajamo danes, da je ta problem postal dandanes življenjski za male, ob meji naseljene stanove, ki so eksistenčno najbolj ogroženi. Kot smo že zgoraj omenili, je potreba po melioraciji tem večja vpričo sedanjih gospodarskih zahtev. Po mnogih predelih severne meje je najti še številna večja in manjša zamočvirjena polja in travnike, številne goličave, poraščene s trnjem in brinjem, kar pač ni nikomur v korist. Ali se je doslej kdo brigal za izboljšanje teh strani? Ne, žal, ni tistega razumevanja pri nas, da bi se kdo s temi stvarmi pričel resno baviti. Mnogokrat je slišati številna ugibanja na kmetih, kje najti uspešne rešitve, a žal mnogokrat se iščejo vzroki tam, kjer jih ni in ki dejansko ne zadevajo tako tega bolečega stanja kot vzroki lastne nevednosti'ali celo zanemarjenosti lastnih priložnosti in koristi. Nova uredba o jugoslovanskem Feni’ su V Službenih novinah od 30. jan. t. 1. je bila objavljena uredba trgov, ministrstva, s katero je zabrana odkupov in dajanje posojil na Feniksove police podaljšana od 1. 1. 1939. do 1. 1. 1940. S to uredbo je samo podaljšana veljavnost uredbe od 16. 12. 1936., s katero je bil začasno urejen Feniksov portfelj in izplačilo Feniksovih polic. Uredba od 16. 12. 1936. določuje, da likvidira in izplačuje Jugofeniks vse police ob nastopu zavarovalnega slučaja (smrt. potek police) tako, da se vzamejo v račun vse premije, ki so bile plačane do 28. 4. 1936. samo 40%no. vse nadaljnje premije pa polno, t. j. — Odbitek od premij, ki so bile plačane od 28. 4. 1936. se pa naknadno doplača iz Losingerjevih menic. Vsak zavarovanec, ki izrdči svojo polico v likvidacijo, dobi izplačan v zakonitem roku 30 dni. tisti odstotek zavarovalnine, ki se preračuna na podlagi gornje uredbe. Za neizplačan odbitek pa prejme pravnoobvezno garancijsko pismo zavoda za naknadno doplačilo iz Losingerjevih menic. — Feniksove dospele police se torej izplačujejo v dveh obrokih in je ta način izplačila zakonito zajamčen. Po avtentičnih informacijah, katere smo prejeli, je že dosežen popolen sporazum s češkoslovaško vlado za vrnitev tistega dela Losingerjevih menic, ki so sicer last jugoslov. Feniksa, bile so pa-ed bivše »Feniksove« centralne direkcije na Dunaju na nezakonit način deponirane v Pragi, kar je dalo povod, da se tako dolgo ni mogel urediti portfelj jugosl. Feniksa. — Ker pa je sedaj to vprašanje definitivno rešeno in je pričakovati v krajšem času izvršena končna ureditev mora tudi pričakovati, da bode v naj- krajšem času izvršena konečna ureditev in sanacija celotnega portfelja Jugo-feniksa. Radi tega je v interesu vseh Feniksovih zavarovalnic, da točno še naprej plačujejo svoje premije, da ne zgubijo-svojih že pridobljenih pravic, k. so zakonito zajamčene. Kar se tiče v uredbi določil radi izplačil 13., 14. in 15. plače, se to tiče samo uradništva in nameščencev in v nobenem oziru ne tangira Feniksovih zavarovancev. Vrhovni kmetijski posvetovalni odbor POSKUS ZA SMOTRNO IN NAČRTNO KMETIJSTVO Poljedelski minister je podpisal pravilnik o ustanovitvi in delovanju vrhovnega posvetovalnega odbora za poljedelska raziskavanja in kontrolo. V našem poljedelstvu igrajo poskusne in kontrolne postaje važno vlogo. Treba je sistematično urejevati naše poljedelstvo. Ni vsaka država za gojitev neke določene vrste rastlinskih kultur, niti v isti državi ni vsak kraj prikladen za to. Vse to urejujejo poskusne in kontrolne poljedelske postaje. Da pa bo njihovo delo še uspešneje, je potreben neki sistem. Ta sistem daje novi pravilnik z ustanovitvijo vrhovnega posvetovalnega 'odbora za poljedelska raziskavanja. Novi odbor, ki bo organ poljedelskega ministrstva. bo dajal kontrolnim in poskusnim poljedelskim postajam v državi smernice za načrtno delovanje in izponolnjeva- nje našega poljedelstva. Za dosego teli ciljev pa so poskusnim in kontrolnim postajam potrebni mladi strokovnjaki. Ker dajejo naši poljedelski učni zavodi predvsem teoretsko izobrazbo, bo več mladih agronomov poslanih v tujino, da se tam strokovno usposobijo za vodstvo teh poskusnih in kontrolnih postaj. Vrhovno vodstvo vseh teh poljedelskih edi-nic pa bo v rokah novoustanovljenega vrhovnega posvetovalnega odbora, ki ga bodo sestavljali pomočnik poljedelskega ministra, načelniki tega ministrstva, referenti, agronomski in šumarski profesorji, predsedniki strokovmh komisij, predstavniki kmetijskih zbornic in drugi poljedelski strokovnjaki. Člane tega odbora imenuje minister in traja članstvo tri leta. 150 milijonov za novo hidro-centralo na Drini Neki veliki elektrotehnični konzorcij iz Italije je zaprosil dovoljenje za postavitev velike hidrocentrale na Drini. Stroški za postavljanje hidrocentrale bi znašali okrog 150 milijonov. Izgleda, da se bo ustanovilo posebno društvo, ki bo zgradilo in izkoriščalo to hidrocentralo. Trgovinska bilanca z Italijo Naš izvoz v Italijo je znašal v preteklem letu 323.8 mil. dinarjev, medtem ko jp 1937. 1. znašal 586.9 mil. dinarjev. Torej je naš izvoz v preteklem letu za 263.1 mil. din ali 44.8% manjši od izvoza v 1. 1937. Naš uvoz iz Italije je znašal v pretek, letu 444.6 mil. din proti 429.5 mil. din v 1937. I., kar znaša v preteklem letu 15.1 mil. din več, ali 3.51%. Torej se je naš trgovski saldo v trgovini z Italijo v 1. 1938. končal s pasivo 120.8 mil. din, medtem ko je bil v letu 1937. aktiven za 157.4 mil. dinarjev. Hote"ska vod č Jugoslavije Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru sporoča, da bo centrala »Putnika« v Beogradu tudi za letošnjo sezono izdala izredno važno propagandno publikacijo »Hotelski vodič Jugoslavije«, ki bo vseboval podatke o vseh hotelih in važnih gostinskih podjetjih v naših turistič- nih krajih. »Hotelski vodič« izide v obliki pregledne in okusne knjižice ter se deli brezplačno vsem turističnim in potovalnim pisarnam in interesentom v naši državi in v inozemstvu. Ker razpošilja centrala »Putnika« te dni vprašalne pole, opozarja Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru vse hotelske in gostinske obrate, da vprašalne pole skrbno izpolnjene nemudoma vrnejo, ker bo le v .tein slučaju mogoče pravočasno izdati kompleten hotelski vodič. Izdaja hotelskega vodiča predstavlja za naše hotele in gostinske obrate izredno učinkovito in dragoceno propagando, ki za interesente ni zvezana z nikakšnimi stroški, ker je uvrstitev brezplačna. g. Uradni tečaji za februar. 1 n^noleon-dor 305 din, 1 zlata turška lira 346.50, 1 angl. funt 238, 1 dolar 50.50. 1 kanadski dolar 50. 1 nemška marka 14. 1 zlot 9.60, 1 belga 8.50, 1 penga 9. 1 braz. milrajs 2.50, 1 egiptski funt 239, 1 palestinski' funt 238, 1 urugvajski pezos 16, 1 argent. pezos 11, 1 čilski pezos 1.20. 1 turška pap. lira 1.20, 100 albanskih frankov 1600, 100 franc, frankov 135. 100 švic. frankov 1150, 100 ital. lir 232. 100 hol. goldinarjev 2750;v100 boig. levov 44. 100 rom. lejev 32, 100 d"nsk'h kron 1180. 100 švedskih kron 1260. 100 norv. kron 1230, 100 španskih pezet 150. 100 grških drahem 39. 100 češkosl. kron 151. 100 finskih mark 105, 100 letonskih latov 790, 109 iranskih rijalov 110 din. ELAINE HAMILTON 23 ZE£EJSJt DETEKTIVSKI ROMAN Njegove psoljubne misli so bile preki-{liene. ko se je pripeljal k hiši gospoda Richarda Selcotta. Služkinja mu je rekla, da sta i gospa L gospodična doma, ter ga je peljala v knjižnico, od koder se je šlo na lep vrt hišo. V svoje presenečenje je spoznal, da Jc bilo edinp bitje, navzoče v sobi, ameriško dekle, s katerim se je srečal včeraj ponoči. >Dobro, jutro, inšpektor. Tukaj sem, kakor vidite, že v poklicu. Morete to Prekositi v hitrosti?« se je smejala. Tudi inšpektor se je zasmejal. '»Urna delavka ste, gospodična Bur-liettova,« je priznaval. »Poglejmo no. Sinoči ste se pripeljali, udeležili ste se družbe gospoda Norringtona —« gledal io j® lokavo, ko je govoril te besede — Sli ste v stanovanje k gospodu Ingramu, videli ste da ste poznali moža, ki je bil tam umorjen, srečali ste se z gospodom Richardom Selcottom. ponudili ste se 'nu, da. mu pomorete kot začasna tajni- ca, in danes ste že v novem uradu. — Kdaj, ste rekli, da ste videli Ardeena poslednjič?« Lelia Brunettova se je nasmehnila. »Tega sploh nisem rekla, inšpektor,« ga je popravila. »Toda če vam bo res bolje, ako to izveste, je bilo to pred tremi meseci v Nev/ Yorku. Povabil me je na predjužnik in jaz sem odklonila.« »Vam ni bil priljubljen?« je vprašal Reynolds. »No. nisem ga tako sovražila, da bi ga umorila,« je odvrnila. »Moja mati — umrla je že pred leti — ga je bolje poznala ko jaz. Obžalujem, da vam o njem ne morem več povedati. Karel Ardeen je bil prava zaprta ostriga. — Jaz sem tudi. — Tu je gospodična Selcottova. — Pustim vas z njo, da jo prerešetate, inšpektor!« Bleda, temnolasa deklica, ki je vstopila. je bila pravo nasprotje k živahni, zlatolasi Američanki.« »Moja mačeha pride takoj,« jc rekla ReynoIdsu. »Tragedija včerajšnje noči me je pošteno pretresla. Mislim, da je bilo to predvsem zato, ker sem enkrat videla gospoda Ardeena v pisarni svojega očeta.« Govorila je s tihim, nervoznim glasom, kakor da je še zmerom pod vtiskom spomina. »To je naravno, gospodična Selcottova, ampak to s časom preide,« ji je vljudno zagotavljal Reynolds. Kakšen človek se vam je zdel Ardeen?« »Razen tega, da je imel zelo globok glas ,in robate manire, ne bi mogla ničesar reči. Z očetom je govoril o trgovskih poslih,« je pojasnjevala. »Jaz niti poslušala nisem.« V zgornjem nadstropju so se odprla in zaprla vrata in Reynolds je kar najna-gleje zopet vprašal: »Ali ste večerjali sinoči z gospodom Norringtonom?« »Večerjala ravno ne,« je odgovorila počasi. »Moj oče je večerjal v klubu in moja mačeha in jaz — jaz sem- čutila hud glavobol« — »Ob katerem času ste prišli v Orien-tal?« jo je prekinil Reynolds. Toda bilo je že prepozno. Preden je mogla deklica odgovoriti, so se odprla vrata in vsto-oila je gospa Selcottova. Njen veseli smehljaj je preskočil od Lejle k Reynoldu, ko ga je pozdravila. »Kako Šb vam godi, inšpektor? Ali tale moja nespodobna pastorka niti ne ve, d£ imamo čisto dobre stole? Sedite, prosim, in vzemite si cigareto. To me vsaj opraviči, da si tudi sam lahko prižgem.« mu je ponudila dozo. Lejla se je obrnila k mačehi. »Inšpektor Reynolds je vprašal, ob katerem času sva prišli sinoči v hotel Oriental. Denisa. Rekla sem mu —« Reynolds se je pripognil in menda nekaj pobral s tal. »Oprostite. Gospa Selcottova mi zdaj lahko sama pove. — Ali so vaši?« je vprašal, kazoč sveženj ključev. Deklica je pogledala in zmajala z glavo. »Ne, ampak —« »Moji tudi niso.« se je brž vmešala gospa Selcottova. Zasmejala se je in puhala oblake dima. »Ali ste jih našli na tleh. inšpektor? Če je tako. poglejte, ali bi morda ne našli tudi bisernega uhana, ki sem ga izgubila pred tednom — nočete?« Modre oči so se ji zasvetile v zmagoslavju. (Dalie.O Masaj^s Pom — središče kulture na vasi S končano ljudsko šolo ne sme vaška mladina končati tudi svoje izobrazbe. Prav v teh pošolskih letih, ko sc ji odpira življenje, ko si gradi svoj in samostojen pogled nanj, bi morala nadaljevati z izobrazbo. Tiče sc taka izobrazba vsega: obdelavanja, gojenja poljedelskih kultur, dela v goricah, zanimanja za higienično zidano domačo hišo, skrbi za živino, predvsem ;pa razgledanosti po svetu ,in kulturnega delovanja, o katerem smo že zadnjič spregovorili. Kakor imajo gasilci svoje domove, kakor jih imajo sokolske organizacije, prav tako bi jih morala imeti tudi kmečka mladina na vasi. Brez lastne strehe je po navadi izobrazba mladine na vasi kaj težavna. Zelo kvarno in,neprimerno je tudi sestajanje v raznih gostilnah za one, ki se drugje ne morejo sestajati. Kmečki fant ali dekle sta dostikrat brez potrebnega denarja in čestokrat se bo zgodilo, da ne bosta prišla v gostilniške prostore k seji ali predavanju, kajti tam je pač treba vedno kaj naročiti. Isto je pozneje z različnimi predstavami; če se vršijo v gostilniških prostorih, so skoraj nujno zvezane z veselicami, kar pa vse jemlje resnost kulturnemu delu na vasi. Saj bi moralo biti prav kulturno delo najmočnejši branik alkoholiziranja vasi. Ce ima mladina na vasi svojo streho, kot, kjer se lahko nemoteno sestaja, je izobrazbi na vasi odprta precejšnja pot. V tak dom prihajajo počasi knjige, kmetski listi, časopisje, dnevniki, ki prinašajo vedno kaj novega. Kmet bo po svojem trdem delu rad stopil v tak dom, enako fant in dekle. Saj Je naš vaški človek izrazito družaben: preeestokrat zahaja prav, radi te svoje družabnosti v gostil- ne, ker nima kam drugam. Kakor je šola na vasi ona zgradba, kjer dobi vaški otrok temeljne nauke svoje izobrazbe, tako je lastni dom šola kmečke mladine in kmeta. F>ri nas ne bi smelo biti vasi brez kmečkega doma, ki bo vselej temelj vsakršnega kulturnega in izobraževalnega dela na podeželju. Prav podeželje je danes oni kraj, kjer so gospodarski problemi najbolj zamotani. Rešil jih bo pa lahko kmečki človek edino na ta način, da ne bo samo zabavljal čez nje in mislil na boljše čase. ampak da bo sam začel razmišljati o njih, da jih bo do temelja spoznal. Šele takrat mu bo jasno, zakaj prodaja na priliko poceni živino in zakaj so industrijski izdelki zanj tako dragi.. • In ne samo to, kmečka mladina se bo lahko izživela v kulturnem delu kakor s prirejanjem iger, z gospodarskimi in različnimi kulturnimi prireditvami, kar jo bo v veliki meri odtegnilo od zahajanja v gostilne itd. Zadnje bi bilo treba prav resno spregovoriti o slovenjegoriškem podeželju, povsod tam pač. kjer je mladina po šoli prepuščena individualni rasti v krogu kmečkega doma, kjer po navadi hira, kar se tiče mladostnega uveljavljanja in kulturnih potreb. Kvarne nosledice take vzgoje so kmalu vidne. Fant namesto, da bi zrastel družabno, misli, da mu je sovražnik že sovaščan iz druge vasi. Nestrankarski in resnično kmečki dom na vasi bo vedno trdniava kmečke zavednosti, trdnjava proti alkoholizirana vasi, bo torej tem«dk nn k^ter^m se bo edino mogla zgraditi boUša bodočnost našega podeželja. Kajti rešiti se bo mogel kmečki človek sam, nihče drue. ki ne čuti njegovih potreb, ga ne bo rešil. j kmetih ni pomanjkanja, med in mleko se | cedita ko v obljubljeni deželi... 1 Ko da ubogemu vaščanu in hribovcu samemu ne bi vedno bil pred očmi klic in opomin: »Ostani doma!« Res je, marsikoga po nepotrebnem spelje v mesto želja po večjem zaslužku. A kdo. bi mu odrekal pravico? Srednji vek, strogo ločen po stanovih, je za nami! Vsak si utira pot v življenje po svoji volji in pre-vdarnosti, Sicer pa ni dandanašnji čas takšen, da bi dajal vprašanju »kmečkega proletariata« poseben poudarek. Že od nekdaj so hodili naši kmečki ljudje v Nemčijo, Francijo in preko morja, po mestih, po vsem svetu so se raztepli — in mislite zakaj? Ali res sanro zaradi tega, da bi se »pomeščanili« in se udali Jagodnejšemu življenju? Verjemite, da je bila pri teh ljudeh že od nekdaj misel na pot v svet — zadnje. Vsi ti naši kmetje, kajžarji in ofarji, so zaljubljeni v svojo zemljo in gozdove. Pa je včasih življenje trdo, pretrdo. Treba se je pretegniti, da poka v sklepih in se suši kri po žilah. Vsaka ped zemlje je bila neštetokrat blagoslovljena z znojem, pa je kljub temu vsakdanji kruhek, ki zori na teh vegastih njivicah. — vedno bolj črn. Svetost družine in potomstva kmeta še niso omajali nazori iz »velikega sveta«. Njegov zarod se ne določuje po prehodnem »numerus clausus«. Hudo je samo, ker je največkrat grunt premajhen za z »Ostani doma!" Ta žalostna slika se ponavlja iz dneva v dan: Na pragu stoji mož. Morda je družinski oče. Trpljenje mu je napolnilo opi s solzami in hrepenenjem, boječe se ozira no snažni kuhinji. Na štedilniku se kuha dišeča večerja. Daleč, tako daleč je vse to... Mož strmi v belino kuhinje, v lonce. bleščeče posodje in glas mu skoraj noče iz grla, ko prosi za družino in zaše. Potem pripoveduje, da je prišel s kmetov v mesto poizvedovat za delom, Grunt je majhen, premajhen za vse in ... Slabo je naletel s pripovedovanjem. Meščan: imajo svojih ljudi dovolj, kaj bi še z onimi, s podeželja. »Doma bi ostali!« To je bila vsa miloščina in vrata so se s treskom zaprla za njim, Meščani, ne rečem da vsi, so trdno zaverovani v svoje vsakdanje življenje, ki ne seže preko mestne periferije. Vse jim je umevno, naj bo črno ali belo, le da je utesnjeno nad mestna obzidja. Tudi o ljudeh s podeželja imajo svoje določeno mnenje,, čeprav žive z njimi v najrahlejših stikih. Mlekarice, Špeharji ter kmetje in kmetice na trgu so edino poznanstvo z dežele, seveda mimo sorodstva, ki se ne pozablja že zaradi raznih priložnostnih dobrot. Če pa privede podeželana v mesto potreba in sila, takrat se meščani pokažejo za izvrstne poznavalce razmer na našem podeželju. Saj dobivajo od tam mleko, jajca, maslo, krompir, slanino — in če se ob vsem tem pojavi v mestu še nekdo, ki prosi za delo, dozori v glavi takoj logičen zaključek: »Doma bi ostali!« Na otroci bogato blagoslovljeno družino. •— Domačija je v nevarnosti! Da bi grunt ostal trden in nedotaknjen, odhajajo otroci v svet, čeprav s težkim srcem, 'lam se udinjajo kot hlapci, dekle, služkinje, rudarji in delavci po fabrikah. da žive svoje skromno življenje in da so v pomoč domu. Nobena statistika ne pove. koliko kmečkih domačij so rešili gotove propasti prav ti naši »ubežniki z rodne grude«. In kdo je srečnejši od njih ko se po letih garanja v mestih in tujini lahko z bornim prihrankom zopet vrnejo domov? Naši ljudje ne prosijo Boga samo vsakdanjega kruha. V molitev vpletajo še prošnjo, da bi koga ne premamila vabljiva pot v svet. Življenje hoče drugače! Vse podarijo ti kmečki okorneži zemlji: mladost, moč. kri do zadnje kaplje in ko omagajo, ne iščejo plačila, ker ga nimajo kje. Pač, saj z otroško udanostjo verujejo v plačilo na onem svetu. Bog jim ga daj. saj so med vsemi najbolj predani njegovemu prvemu stvarstvu — zemlji.. »Ostani doma!« kličete iz mest naši kmečki mladini in ljudem. »Ostani doma!« prosijo učitelji in duhovniki. »Ostani doma!« diha iz sebe prošnjo zemlja in veter v vrhovih, gozdov šepeče isto pesem. A naši ljudje le odhajajo v mesta in tujino. Ne navkljub vsem nam. zemlji in gozdovom, samemu sebi, — ampak iz globoke ljubezni do domačije. -ob- Negovan e naših sadovnjakov SADJARSTVU JE TREBA POSVEČATI MNOGO PAŽNJE, SAJ JE V NAŠEM GOSPODARSTVU ENA NAJVAŽNEJŠIH PANOG. odgovorne ustanove Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani s svojimi 275 Nedvomno je sadjarstvo ena najvažnejših gospodarskih panog v Sloveniji. To velja zlasti za jabolka, ki uživajo svetoven sloves. Kljub temu, da so sadni nasadi iz leta v leto vedno večji, je ■pažnja, ki se posveča sadjarstvu, še vse premala in samo delna. Skrbni sadjarji negujejo vzorno svoje sadovnjake, jih redno škropijo in gnojijo. Mnogi drugi pa opravljajo to delo površno in se ne brigajo za nego in varstvo sadovnjakov. Ta skrb bo gotovo koristila sadjarjem in je za povzdigo -sadjarstva prav goto-I vo zelo potrebna. Mnogi naši sadjarji mislijo, da zadošča. če sadna drevesa posadijo. To pa je popolnoma zgrešeno. Isti sadjarji pa posvečajo največjo pažnjo vinograda, ki ga redno okopavajo, večkrat škrope in žveplajo, čeprav nimajo od vinogradništva razmeroma nikdar onih koristi, kakor od sadovnjakov, saj so postala jabolka zelo važen izvozni predmet. Največje zlo sadjarstva, zlasti pa gojitev jablan, so razne sadne bolezni. Zato priporočajo vsi naši strokovnjaki in pa zelo agilnimi podružnicami zimsko letno škropljenje sadnih dreves z raznimi priznanimi sredstvi. Vsi naši napredni sadjarji so uvideli važnost in potrebo tega, čeprav dragega, dela in stremijo za čim popolnejšim negovanjem. Kljub temu pa zn ani, škodljivec jabolčni cve-toder (Anthonomus pomorum) ponekod še vedno uničuje celo do 90% jabolčnih cvetov. Proti temu zlu šo že marsikaj ukrenili, toda brezuspešno. V Nemčiji že nekaj let z zadovoljivimi uspehi uporabljajo karbolinov preparat »Mixdrin«, ki ga izdelujejo znane tovarne »Avenarius«. Tudi pri nas so se poizkusi s tem sredstvom obnesli. Siromaštvo naših sadjarjev je vzrok radi katerega se ne morejo posluževati teh novih sredstev in je zato pozdraviti akcijo Sadjarskega društva, ki stremi za tem, da bi država in od države privilegirane ustanove kakor n. pr. »Prizad«. Razredna loterija itd. priskočile na pomoč našim siromašnim sadjarjem. VACLAV PROKtfPEK: Zena in (Roman dvojne ljubezni) Rdeča glina je prihajala iz peči kakor gotov dehar. Josip Gornik se je smehljal nad svojim odkritjem. In ljudje brez zemlje so bili veseli, da so dobili delo in prišli z njim do denarja. Kmalu pa se je pokazalo, da žemlja ni globoka. Pod njo je bilo skalovje in lapor. In Josip Gornik je prišel na misel, da bi začel s kamnolomom. Po. cesti je bilo iz Zapotoka do Stare vasi dobro uro s praznini vozom, z naloženim pa je bilo treba voziti poldrugo ure. In koga si je Gornik izbral, da bi mu privažal pesek iz kamnoloma? Izbral .si je Martina Podborška, morebiti zato, ker so bili tako mnogi Podborškovcga rodu vozniki. Podborški že izdavna niso puščali konj stati v hlevu, kadar zanje ni bilo poljskega dela, so jim dajali več obrokov kakor jim je šlo, vedeli so pa, da ni^o samo zato, da bi hrustali in rezgetali v hlevu. In tako so vozili pred žetvijo in pozimi kamenje na ceste, drva iz gozda, sodčke piva v klanec in kadar ni bilo drugega, je stari Podboršek zvazal glino na kompost. V zadnjem času pa je začela zahajati slava konj in ljudje so govorili, da kmalu ne bodo za nobeno delo več. Mladi gospodar Podboršek se je rad obvezal, da do konca tega leta odpelje pet sto metrov peska, za 25 dinarjev meter. Izračunal je lahko: Zasluži dobrih dvanajst tisoč. Vozil bo po dva metra in pride dvakrat na dan. Ce hoče obdelati tudi polje, bo moral prav pošteno prijeti! V najslabšcm primeru poreče sosedom, vsaj tem, ki imajo po par konj, da bi mu pomagali. Mislil je, da .se s prevažanjem peska ne murveiiStv& v alpski kombinaciji v okolici Ribnice in Seniorjevega dotna na Pohorju zaprosila Generalno direkcijo dr- žavnih železnic v Beogradu za dovolitev 50% popusta normalne vozne cene, je dobila obvestilo, da je polovična vožnja dovoljena. Natančnejša navodila bomo objavili pravočasno. Otvoritev Lenarčičeve proge na Pohorju Jutri bo na svečan način otvorjena nova smuška proga Jezerski vrli—Josip-dol pri Ribnici, za katero se imajo naši >mučarji v prvi vrsti zahvaliti znanemu oodpornfku športa in planinstva inž. Lenarčiču. Start bo ob 10. dopoldne ter bodo sodelovali tudi tekmovalci v srednješolski medmestni tekmi Maribor :Zagreb, tako da bo ta smuška tekma štela za njihovo kombinacijo smuka in slaloma, ki se jo izvedel že danes dopoldne. Smučarje in planince posebej opozarjamo na to, da bo SPD, ki je prireditelj obeh tekmovanj, priskrbelo v nedeljo ob 7. zjutraj mašo za smučarje na Seniorjevem domu. Minister za telesno vzgojo v ljubljeni Minister za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovič je predsnočnjem prispel v Ljubljano s šefom kabineta Š. Celarjem in šefom strokovnega odseka D. Ulago, Sprejeli so ga zastopniki bana in sport-lih ustanov. Včeraj je minister obiskal ■ lodbana dr. Majcena ter z njim v odsotnosti bana konferlral o sportijih razmetali v banovini. Nato sl je ogledal prodore važnejših športnih organizacij^ «večer pa jv zopet odpotoval v Beograd. OBČNI ZBOR »PERUNA« V POBREŽJU Pobreška sekcija »Peruna« je imela te dni, v Štoko.vi gostilni svoj’3. redni občni /.bor, ki ga je otvoril in vodil preds. g. Ungcr Franjo. Iz poročil odbornikov sledi, da je imela sekcija v pretekli poslovni dobi 10 sej, 6 Članskih sestankov* 3 dirke in 3 večje izlete. Dolžina vseh treh dirkalnih prog znaša 225 km. Blagajna izkazuje 5784 din denarnega prometa. Premoženje sekcije pa je 1200 din. Obsedanji predsednik g. Ungef Franjo je bil izvoljen za častnega predsednika ter je dobil lepo častno diplomo, odbor pa je sestavljen sledeče: preds. Stupan Josip, podpreds. Pliberšek Vili, tajnik Lu-kežič Zmago, blag. Pliberšek Ignac, teh. ref. Unger Rudolf ter odborniki Štok Franjo, Jerlctič Jože, Bračič Vika in Kukovič Helena. Revizorja sta Polak Stane in Lešnik Emil. Nova uprava predstavlja Članstvu najboljše jamstvo za uspešno nadaljnje delo. Delegat »Pcruna«-matice g. Hlebš je podal v svojem govoru nekaj vzpodbu jajočih besed članom pobreške sekcije. Po slučajnostih je novi predsednik g. Stupan zaključil- lepo uspeli občni zbor. VABILO IZ FRANCIJE Francoska nogometna zveza je pova bila našo reprezentanco na meddržavno tekmo proti francoski B garnituri. Tekma naj bi se odigrala 23. aprila v Bor-deauxu. Ker pa je to predzadnji termin za državno prvenstvo, ki se ne da preložiti, je malo verjetno, da bo do tekme prišlo. NEKAJ STATISTIKE O EVROPSKEM IN SVETOVNEM HOKEJSKEM PRVENSTVU NA LEDU Po odhodu naše hokejske reprezentance v Švico prinašamo nekaj statistike o evropskem in svetovnem hokejskem prvenstvu na ledu. Od 1. 1910—1938 se je odigralo 23 tekmovanj za evropsko prvenstvo. Največkrat je zmagala CeŠka (6), po 4 krat Anglija in Švedska, po dvakrat Nemčija, Švica in Avstrija, po enkrat pa Belgija in Francija. Svetovno prvenstvo se je od 1924-^1938 vršilo enajstkrat. Osemkrat je zmagala Kanada, dvakrat Amerika in enkrat Anglija. AKADEMSKO SMUČARSKO PRVENSTVO NA SLJEMENU Na Svečnico je bilo na Sljemenu smuško tekmovanje v alpski kombinaciji za prvenstvo zagrebške univerze. V smuku je bil prvi Rac Marijan v času 1.56.7, ki jc dobil nagrado ter naslov prvaka univerze. V slalomu je zmagal Kalda Lav v 1.50.2 (v smuku na četrtem mestu) drugi pa Rac Marijan v času 1.56.2. ki je s tem zasedel tudi prvo mesto v kombinaciji smuka in slaloma s 97.4S točke. SESTANEK ZAGREBŠKIH KLUBOV Upravni odbor ZNP-a je sklenil, da Do v situaciji, ki ie nastala po občnem zboru sklical za ponedeljek sestanek delegatov vseh zagrebških klubov, poznej’5 pa tudi konferenco delegatov iz province in iz ostalih podzvez, ki so na strani Zagrebčanov v njihovih zahtevah: namen sestanka je, določiti smernice za nadaljnje zadržanje ZNP-a. Medmestna tekma s Splitom je'perfektni rana za 26. 11. v Zagrebu, povratna tekma pa bo ob prvi priliki v Splitu. ODPOVED SLALOM TEKME PRI CELJSKI KOČI Tekma v slalomu za podsavezno prvenstvo junlorjev, razpisana za 5. februar pri Cei-ski koči, je odpovedana, ker ni dovolj snega za prireditev. Zimskosport-I ni odsek SPD v Celju. s. Splitski klubi zahtevajo, da prideta V flti novo Ustanovljeno drugo ligo dva splitska kluba, ker smatrajo, da je zanje finančno jako neugodno, da so zastopani samo z enim klubom. s. Tekmovanje za evropsko prvenstvo v veslanju bo letos, bržkone avgusta, v Amsterdamu. s. Rok za prijave za Davisov pokal je zaključen. Prijavljenih ie vsega 28 narodov, med njimi tudi Jugoslavija. Od teh iih je 20 v evropski in 8 v ameriški coni. Pokal branijo USA. s, Ranglisto evropskih nogometnih reprezentanc je sestavil športni urednik »Pariš Soira«. Na listi so na vodilnih mestih Italija, Madžarska, Češkoslovaška, Francija, Nemčija itd., dočim je Jugoslavija šele na 13. mestu. Urednik lista pravi, da je Jugoslavija premalo igrala v mednarodnih konkurencah, da bi sl lahko ustvaril dovolj točno sodbo o znanju njene reprezentance, poudarja pa, da znajo Jugoslovani več. kakor so v stanu pokazati. s. Romunski nogometni prvak Ripen-sija bo tekom februarja gostoval v Subotici, Novem Sadu 111 Borovem. s. Tekmovanje za prvenstvo Južne Amerike. V nadaljevanju prvenstva v Limi je Urugvaj premagal čile 3:2, Paragvaj pa Peru 3:0. s. Kombinirano moštvo dveh milanskih hokejskih klubov, stvarno italijanska hokejska ..reprezentanca, je porazilo KAC iz Celovca 7:1. . s. Rezultat avstralskega teniškega prvenstva. Prinašamo celoten rezultat avstralskega teniškega prvenstva. Prvak jc Bromvich z zmago nad Ouistom 6:4, 6:1. s Ouistom je v dvoje osvojil tudi prvenstvo moških parov proti paru Turn-bull-Long 6:4, 7:5, 6:2, V damskem prvenstvu preseneča zmaga gdč. V. Wcsta-cott-ove nad go. HoppmanOvo 6:1, 6:2. Prvenstvo mešanih-' parov sta si osvojila zakonca liopmanovo. zmagovalni damski par pa tvorita gdč. Wynne* Coync. s. Še trije rezultati s turneje pingpon« gašev. Razen že omenjenih tekem so igrali naši piiigpongaši še v Lipniku, kjer so •zmagali 6:0, v Hranicah, kjer so zmagali 5:1 ter proti reprezentanci moravskih srednjih šol. kjer so zmagali 5:1. Tako so dobili vse tekme razen ene neodločene ter so se neporaženi vrnili .1 turneje. s. Austin, znani angleški teniški igralec, se je prijavil svoji zvezi, da ga letos zopet postavi v angleško Davis cup moštvo, kar bi pomenilo za angleški teniški šport znatno ojačenje. s. Joe Louisa je po zmagi nad Johnom Lcwisom izzval Bob Pastor. Ameriško časopisje jako hvali Joe Louisa ter pravi, da bi to srečanje sicer utegnilo biti zanimivo, da je pa vnaprej gotova Louisova zmaga. TRIJE VOJNI TOVARIŠ? Erich Marija Remarque, avtor slavnega romana »Na zapndu nič novega «, Je napisal nov roman »Trije vojni tovariši, ki je prav tako doživel velik uspeh. Ameriška filmska družba Me!ro Goldvvln Mayer je po tem romanu posnela film, v katerem igrajo glavne vloge Robert TayIor, Robert Young, Franchot Tone in Margaret Sullavan. Iz tega Hlmanega romana bomo prinašali vsako soboto nekaj prizorov z besedilom. »Opolnoči sem sc vrnil v neko garažo« I »Vsa ta leta so šla brezplodno mimo mene« Erich odide naravnost v kavarno, da bi sc pri vinu j Naslednjega jutra najde Erich Patricijo na stopnl-ooldlažil. Ko se je napil, kliče po telefonu Patricijo, da I cah pred svojo garažo. Osramočen zaradi njene veli-bi videl, ali je že doma. ali ie šc na zabavi. V tem pride JfdduŠrtOsti jo prosi za oproščenje. Ona mu odpusti, to-Koster 111 pripoveduje mu o svoji nesreči, Koster mu j da pod pogojem, da ostaneta v bodoče vedno skupaj, svetuje, naj se opraviči in pošlje Patriciji rož. j ker nima nobenega razloga več za ljubosumnost. »Pravim ti. nikar več ne odlašaj« Oba se zelo ljubita, toda prijatelji vidijo, da nista srečna, Lenz pride, nekega, dne k Erichu in mu prav.', naj Patricijo poroči. Erich pravi, da je siromak, vendar le pristane. Koster pa pregovori Patricijo, naj sc omoži z Erichom, čeprav se boji zakona zaradi slabega zdravju. ' . m: PARKETE HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga po strokovno izvežoanih polagalcih REMEC-Co.. KAMNIK -DUPLICA Mario or. Prešernova ulica 4 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V mallb oclasib stanc vsaka beseda SO par: oalmaniša orlstolblna ta te oglase ic din b Dražbe orekllcl dopisovanla In ienltovaniskl oglasi din I.— oo besedi. Nalmanl&l znesek za te oelase Ic din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din Z.—. Znesek za male oelase se olačule takol orl naročila oziroma ea le vposlatl v pismo skuoal r naročilom ali oa oo ooštnl ooloinlcl na čekovni račun it 11.409 Za vse Pismene odgovore dede mallb oglasov se mora orlložltl znamka za 3 din Razno POSTELJNE ODEJE. posteljno perilo. pernice. zglavnike, madrace. koce, posteljno perje. puh, inleti najcenejše v specialni trgo vini A. ŠTUHEC. — Stolna ulica 5. 1147 TOMAŽEVA ŽLINDRA , SE JE POCENILA! 18% ne vagonske pošiljke franko vagon Ljubljana po din 92.—. Na drobno iz Maribora po din 110.— za 100 kg. Kmeijska družba, Maribor, Meljska cesta, tel. 20-83. 358 NAKUP IN ZAMENJAVA zlata. ur. verižic* prstanov in zobovja. Brezplačna pojasnila glede zastavljalnih listkov. M. Ilger-jev sin. Maribor, Gosposka 15. 387 IZBOREN CVETLIČEN MED :>o din 16.— za kg oddaja Kmetijska družba. Maribor, »lelje 12, tel. 20-83. Pri večeru odjemu popust. 385 OR. KOFFLER.IEV ZDRAVILNI KRUH! Prebavljivost je izvrstna, okus izboren, kruli ne povzroča nikakih napenjanj, tem več celo odlično učinkuje pri revesni lenivosti. Pekarna Rakuša, Koroška c. 24. 629 GRADBENO PODJETJE MARKO ŠTUHEC zidarski mojster, izvršuje načrte, proračune vse vrste : gradb in adaptacij. Specialno podjetje za izolacijo vlaž-nih prostorov. . 837 1000 DINARJEV dobi. kdor priskrbi stalno ‘službo državnemu upokojencu. Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista. 926 POGREZLJIVI »VERITAS« ŠIVALNI STROJI ne po din 1700.—, temveč po din 1600.— proti garanciji, dokler traja zaloga, samo pri Ussar, Trubarjeva ul. 9. 866 POZOR! Moški tomplamci po 34 din, žensiki po 24 din. Brzopod-plata, Betnavska c. 1. 869 V DOSMRTNO OSKRBO vzamem starejšo ženo, katera bi imela nekaj gotovine ali primerno posest. Ponudbe na upravo pod »Mirna družina«. GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Cena nizka. Židovska ul. 14/1, vrata 9. 872 GOSPOD se takoj sprejme na edo oskrbo. Meljska 29. Maribor. 923 DVA GOSPODA vzamem na celo oskrbo. — Mlinska ul. 21. 913 KRASNE PARCELE sredi Teznega blizu kolodvora poceni naprodaj. Vprašati Ptujska 87. 593 PRODA SE HIŠA spalnica in kuhinjska oprema. Vprašati mizarstvo Kolarič, Tezno, Ptujska 187. 816 Velika , STAVBENA PARCELA pri postaji Hoče se proda ali skupno, ali pa se razparccli-ra. Rečnik, trg. Hoče. 897 Na prodaj lepa 5-STANOVANJSKA HIŠA z velikim vrtom, mesečni do-nes 1600 din, nekaj vknjižico, blizu avtobusne postaje Studenci. Izve še v upravi Ve-černika. ________________876 HIŠA z gospodarskim poslopjem, 1 oral lepega sadonosnika, v bližini Maribora, se ugodno proda. Naslov v upravi. 846 Prodam lepo tri stanovanjsko HIŠO pri »Rapidovem« igrišču. Naslov pove Divjak, Frankopa-nova 35. 849 NOVA. ZIDANA HIŠA z velikim vrtom in vodnjakom na prodaj. Vpraša se: Donik Rupert, Tezno, Maistrova 165. 892 STAVBENE PARCELE prodam, m2 din 15.—, tudi na obroke. Slomškova 50, Pobrežje, Špesovo selo. 892 Prodam APNENI PRAH živo apno, cement se poceni v lesni trg. Ceh, ribor, Betnavska c. 4. dobi Ma- 722 ČEBELNI PANJI Alberti-Žnideršič, novi, stiskalnica za satovje, decimalna tehtnica jako poceni naprodaj. Vprašati Koroščeva ul. 50 784 Prodam dobičkanosno PODJETJE opekarno. Ena sušilnica 32x 10, druga 20x5, peč z 40.000 opek, 2 orala zemlie, nova stanovanjska hiša. Pirc, Betnavska c. 1. 786 PRODAM GRAMOFON firma »Columbia«, s ploščami. Počehova 14, Kurež. 817 GOSTILNA na jako prometni točki, z ve-limi lokali, kegljiščem itd. se ugddno proda. Naslov v upra vi. 898 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Slomškov trg 11, dvorišče. 845 /e SETA VLOŽEK "°9», čevlje in n°® POHIŠTVO. Več barvano pleskanih spalnic ugodno prodam. Mizarstvo Verzel Alojz. Pipuševa ul. 3. 874 VEČ POHIŠTVENIH PREDMETOV poceni na prodaj. Ptujska cesta 3, Tezno. 875 GOSTILNA se odda na račun ženski osebi. Zelo prometna točka. Potrebno 3—5000 din. Ponudbe pod šifro »Mariborska okolica«. 883 Prodam prima mlado, dobro pitano SVINJO 120 kg. Naslov v upravi. 893 Službo aobi Samostojno MODISTINJO in učenko sprejme Ana Nožir, Ptujska cesta 19, Tezno... 836 K nabavi tovornega »Forda« potrebujem ŠOFERJA ali pomočnika s 15.000 din. gotovine. Kmetski fantje imajo prednost Ponudbe na »Večernik« pod »Solastrik«. 899 • DVA GOSPODA se sprejmeta na stanovanje. Gosposka 37-1. 835 KAM? V soboto, dne 4. febr., vsi na planinski ples s koncertom v gostilni. Riedl na Pobrežju. 894 PRIMA PREŠANO SENO in slamo v balah večino v za, logi Ploj, Meljska c. 9. 839 Pripravljam UČENCE za sprejem v srednjo šolo. i ojasnila: Tottenbachova 15, vrata 2. od 13.—14. ure. 840 EN1NI! NEVESTE! Madrace, divane, kavče ku- )ite solidno in poceni pri iterbalu. Meljska 2. _____904 MLADI DAKEL e je zatekel, sliši na iine -Bobi«. Najditelj ga naj odda ri Korenu, Kopališka ul. 4. 916_________________________ EFKA« MIZARSTVO e priporoča za naročila r sakovrstnih stanovanjskih prem. Tudi se proda že rab-eno pohištvo. »Efka«, Franck ansk a 12. 918 POSTELJNO PERJE Afinično čiščeno. v največji izbiri, že od £in 8— dalje ri »Luna«, Maribor, samo ■ llavni trg 24. 920 KROJI PO MERI m vsi modeli priznano brezhibni, ažuriranje, entlanjc, • rešanjc gumbov, plisiranje ujhitreje pri »Luna«, Mari-or, samo Glavni trg 24. 921 GOSTILNA »POČEHOVSKI DVOR«, KOLARIČ, v nedeljo domače koline. Najboljše znane krvavice, kašnate in jetrne klobase. Najvljudneje vabi gostilničarka. 837 200 ccm kompletno Zastop.: 3. HO)NIK Miribor, Frančiškanska u!.13 DANES IN JUTRI koncert pristne prleške godbo iz okolice Ljutomera. Prosimo za obilno udeležbo tega prleškega koncer.a. Prijateljsko vabimo — Restavracija »Ljutomer«, Štibler, Rotovški trg 8. 924 Danes, v soboto, priredi 1. del. kolesarsko društvo KMEČKI PLES v gostilni Mras v Studencih. Pojedina domačih klobas. — Vstop prost. 930 Danes, so-boto, in jutri DOMAČE KOLINE izbrana vina po zmerni ceni, čez ulico znaten popust, ka-kar vedno. Restavracija A. Senica. 864 ALI ŽE VESTE, da res prav dobro vino dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 865 Posest HlSA donosna, 7 sob. kleti, drvarnica pralnica, vrt. se proda za 86.000 din. Maribor. Pobrežje, Gosposvetska 56, Krčma. 751 Naprodaj ali zamenja sc ža HIŠO 170.000 din vredno vinograd-no posestvo. Njive, travnik, gozd, vila, viničariia z živim in mrtvim inventarom, 3 km od Ptuja, ob lepi cesti, pripravno za letovanje ali pen-zionis+a. Naslov v upravi. 858 Prodam GOSTILNO IN MESARIJO z 4 orali zemljišča v prometnem kraju. Naslov v upravi. 900 STAVBENE PARCELE blizu »Texta«, Tezno, na prodaj. Jauk, Limbuš 14. 914 NOVA HIŠA soba in kuhinja, veranda in klet, poceni naprodaj. Pobrežje, Nova ul. 23. 925 HIŠA ugodno naprodaj. Nova vas, Spod. Radvanjska cesta 26. 928 POHIŠTVO spalnica in jedilnica, moderni, skoraj novi in poceni, zelo ugoden slučaj za mlado oženjene ljudi. Proda a se takoj. Lahko se vidi Kralja Petra trg 9. II. nadstr. 850 Prodani dobro ohranjeno OMARO nočno omarico in posteljo. Magdalenska 23/11., 862 TRGOVINO mešanega blaga na prometni cesti Maribora prodam. Dopisi pod »45.000« na upravo lista. 905 BILARDET se poceni proda. Buffet Šramel, Tržaška 1. 909 VELIKO SPALNICO kuhinjo proda skladiščnik, Meljska 29. 932 DEL HIŠE 4 sobe, 2 kuhinji, ugodno na prodaj. Livadna 6. Nova vas, Maribor. 939 LEPA HIŠA se proda. Tezno, Prešernova ul. 5. 884 HIŠKA v delavski koloniji se ugodno odda. Pojasnila Betnavska cesta 80. 891 Večja zaloga HRASTOVIH STEBROV za plot poceni naprodaj. — Vprašati: Pobrežje, Aleksandrova cesta 127 ali Zrkov-ska cesta 61.____________927 NOVA STISKALNICA za grozdje z 2 težama poceni na prodaj. Primorska 8. 934 Kupim KUPUJEM vsakovrstno staro železo, litine, kovine, vsakovrstne stroje, orodje itd. Plačam najvišje dnevne konkurenčne cene. Justin Gustinčič, trgovina s starim železjem in rabljenimi stroji. Maribor, Tattenbachova 14. tel. 21-30. 594 Kupim zložljivo POSTELJO z madraco. Naslov v upravi. 903 POSTREŽNICA se sprejme. Tezno, Prešernova ul. 5. 885 Pridno, solidno DEKLE ki po mogočonsti govori tudi nemško, katero opravlja vsa hišna dela in zna tudi kuhati, se pod zelo dobro oskrbo sprejme k 2 osebama. Ponudbe pod »Stalna«. /868 Inteligentno, vestno POSTREŽNICO sprejmem. Vprašati v torek popoldne Tržaška 53-1. 870 Sprejme sc VAJENEC za slikarsko in pleskarsko obrt. Vprašati Jenkova ul. 9, Tezno, Maribor. 87štev. 800« na Upravo. 856 ŠOFER z odličnim izpitom, želim službe pri oseb. ali tovor, avtomobilu. Zadovoljim se s ‘^dnevno tedensko službo, ^oelarski dom, Pesnica. 857 PENZIONIST starejši mož. išče penzioni-•stinjo za skupno gospodinjstvo in delo na vrtu. Naslov: Vila Schober- Razvanje. 880 Beti JUden Posebno ugodne cene Bosteljni prti 150 cm din 16’— Maribor, Gosposka uL 14 VELIKA PRAZNA SOBA s prostim vhodom se odda. Ruška cesta 3. 1. vrata des-915 OPREMLJENA SOBICA s posebnim vhodom se odda. Magdalcnska 46. 918 PRAZNO SOBO v drugem nads ropju za din 130.— takoj oddam. Dr. Ver-stovškova ul. 17, Pobrežje. 867 SOBA IN KUHINJA se odda 15. februarja. Studenci, Pušnikova ul. 5. 873 Lepa, separirana OPREMLJENA SOBA zraven parka, se takoj odda. Ciril-Me.odova 12. pritličje levo. 879 SOBA s posebnim vhodom se odda. Rotovški trg 5-1. 882 SOBA IN KUHINJA se odda. Ciril-Metodova 14, Studenci. 888 t2/YUX*v /pu-* Razpis Združenje uradnikov p. 1.1. stroke Kraljevine Jugoslavije v Beogradu razpisuje za svo ja tri okrevališča mesta oskrbnikov, to je: V Kaštel-Lukšiču pri Splitu (od 1. ma, ja t. t;), na Pohorju in v Vr-njački Banji (od 1. aprila 1.1.) Dolžnost oskrbnika: 1. Skrbeti mora za red in snago v okrevališču. 2. Imeti mora potrebno število pomožnega osebja za vzdrževanje obrata. Okrevališča imajo okrog 20 do 30 postelj. 3. Voditi mora kuhinjo, za kar mora imeti lastno kuhinjsko posodo in jedilni pribor za 30 do 40 oseb. Pravice oskrbnika: 1. Oskrbnik v Kaš.el-Lukšiču in Vrnjački Banji dobi po pogodbi mesečno nagrado, oskrbniku na Pohorju pa se I prepusti v lastno izkoriščanje 18 oralov obsegajoče posestvo. 3. Dohodki od kuhinje pripadajo oskrbniku. Ob sklepanju pogodbe morajo ponudniki položiti za vsako okrevališče kavcijo v znesku 10.000 dinarjev. Detajlne pogoje dobijo reflektanti osebno ali na pismeno zahtevo pri Združenju uradnikov ptt. stroke v Beogradu, Ma-lajnička ul. 13. pri pododboru Združenja v Mariboru, pr j sekciji Združenja v Splitu in pri upravniku poš.e v Vrn^ač-ki Banji. Na osnovi pogojev morajo reflek anti vposlati pismene ponudbe Izvršnemu odboru Združenja uradnikov ptt. strcjke v Beogradu, najkasneje do 20. Februarja t. I. Izvršni odbor Združenja uradnikov ptt. stroke v Beogradu. 910 Sobo odda Lepo OPREMLJENO SOBICO oddam. Koseskega 35, 895 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Gregorčičeva ul. 8/II. 841 Odda se opremljena, snažna, SONČNA SOBA s Pr os im vhodom. Glavni trg 4-1. Kresnik. 852 SOBO IN KUHINJO V suterenu oddam. Vprašati: Mejna ulica 39. 853 SOBA prazna, čista, zračna, se odda takoj. Vprašati: Pristan 11, ^trgovina Bervar. 859 SOBA IN KUHINJA V pritličju, z vr om. sc odda. Malgajeva ulica 11. Pobrežje. 861 SOBA kuhinja in prazna soba se odda. Kamnica 143 (novo-zgradba). 863 Prej je stal krepdešin 30 in 40 ain sedaj stane samo IH t Dobite ga pri TRPINU ./ianbor, Vetrinjska 15 Svileks-Komauer prinaša vedno najno-vejše! Svila za plesne obleke po globoko znižanih cenah. Maribor Ulica 10. oktobra S iU I Sladke pomaranče in mandarine, karfijolo, salato in drugo zelenjavo dobite po najnižjih cenah pri meni. Postrežba točna. Pridite! KSirg Franc stolnica, Glavni lis Stanovanie STANOVANJA IN LOKALI V novi zgradbi na Teznem se oddajo krasna, moderna s anovanja in lepi poslovni lokali. Blizu tezenskega kolodvora. pri avtobusni postaji ob g'avni cesM. Stanovanja S krasnim razgledom. Sonce, zrak, kopalnico, električna razsvetljava. Vprašati Tezno. Ptujska cesta 40. 799 registrirana pomožna blagajna v Mariboru, Alaksandrova cesta 47 v lastni palati naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu dccembrn 1938. Golob Monika, zasebnica, Čret p. Teharje Kustja Rozalija, zasebnica, Ljubljana, Zg. šiška Šteharnik Marija, zasebnica, Dobrova p. Meža Deučer Anton, viničar, Jareninski vrh p. Jarenina Kopplinger Emilija, zasebnica, Maribor Potočnik. Marija, zasebnica, Bresternica pri Mariboru Lorber Jurij, preužitkar, Ojstrica p. Dravograd Vodopivec Rudolf, vrtnar in posestnik, Čret p. Teharje Rotter Johana, zasebnica Maribor Zakošek Roza, vdova drvarja, Lobnica p. Ruše Pogoreutz Jurij, zasebnik, Maribor—Pobrežje Gorišek Terezija, užitkarica, Arnovo selo p. Artiče Rajh Anton, delavec, Backova p. Sv. Ana v SI. gor. Aprisnik Urša, vdova žand. narednika, Maribor—Tezno Greif Franc, posetnik, Trniče p. Sv. Janž na Dr. p. Gosak Marija, zasebnica, Maribor Jelenc Anton, posestnik. Maribor—Pobrežje, Senekovič Viktor, posestnik, Sv. Ana v Slov. goricah Wusser Dora, preužitkarica, Sladka Gora p. Šmarje pri .’•'!• -h Grandošek Marija, užitkarica, Podvinci Erhart Katarina, zasebnica, Maribor Novak Ana, posestnica, Kamnik Slik Marija, posestnica, Maribor Belič ^Marija, zasebnica, Ljutomer Uršej’ Ivan, zasebnik. Vel. Mislinja Tarkuš Marija, preužitkarica, Dol. Počehova Kirič Franc, preužitkar, Vičanci Kižner Alojz, JecI. vpokojenec, Formin p. Moskanjci Jereb Franc, šolski uoravitelj v pok., Ljubljana Vtič Terezija, preužitkarica, Stoperce pri Rogatcu Mlakar Neža, posestnica. Slov. gradeč Pirih Anton, orož. narednik I. ki., Maribor Aubrecht Neža. posestnica, Lipje Krištof Johan, čevljarski pomočnik, Maribor Gornik Julijana, posestnica. Podgraje p. Sv. Jurij ob j. žel. Krepek Ivan-, žel. v pok., Maribor—Pobrežje Kauivorski Terezija, zasebnica, Orešje p. Ptuj Zalokar Marija, preužitkarica, Zamšlek p. Dobje Glogovšek \nu, zasebnica, Gor. Obrež p. Artiče Čeh Ana. žena žel. v pok. Rošenjski brod p. Sv. Janž na Drav. p. II udi mi Marija, užitkarica, Križan vrh, Schauta Karla, vdova gozdurskega svetnika, Ljubljana Kandrič Franc, posestnik, DrakšI p. Vel. Nedelja Meznarič Martin, preužitkar, Zabovci p. Sv. Marko niže Ptuja Po vseh umrlih članih sc je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 393.700*— Članom, ki so pristopili po i. novembru 1933, se izplača polna pogrebnina — brez odbitka! Kdor še ni član »Ljudske samopomoči“, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. Bla^a niSko načelstvo Dvosobno, lepo . STANOVANJE se poceni odda 1. marca. — Verstovškova 40-1, pod gostilno Žohar. 825 Oddam dvosobno STANOVANJE tik postaje Tezno. Gregorčičeva št. 9. 1. marca ali aprila. 838 Komfortno 3-sobno STANOVANJA v centru, novozgradba. se da v najem s 15. febr. ali 1. marcem. Ponudbe pod 'Elegantno« na upravo. 851 LEPO STANOVANJE se odda odraslim. Pobrežje. Cankarjeva 24. 933 | ŠIRITE »VEČERNIK«! STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s 1. marcem. Jurčičeva 17, Studenci. 902 MALO STANOVANJE za 2 osebi se odda za 1. marc. Frankopanova ul. 12. 901 STANOVANJE soba in kuhinja, se odda. Zg. Radvanje, Hostejeva ul. 50. 881 STANOVANJA eno- in dvosobna, se oddajo. Smetanova ul. 54, gostilna. 889 Na, Aleksandrovi cesti 21, na dvorišču, se sprejmetii DVE GOSPODIČNI na stanovanjc ali na cejo V nalem V najem se da HIŠA z velikim vrtom s L marcem. Devica Marija v Brezju 77. 887 Pouk DIPLOMIRANA FILOZOFKA poučuje vse predmete nižje realke. Ponudbe pod »15 din na uro«. 842 Znan/a želi oskrbo. 2ELIM ZNANJA z starejšim gospodom v svr-ho skupnega gospodinjstva. Cenj. ponudbe na upravo pod 8901 »Pomlad«. 931 Ll Centrala: MARIBOR eoVio*k»-slonntkm u»<« RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Halboll wrna nalotba danarla. kar /»mil »» »log« pri »«) Hranilnici Omska banovina s talim s»o|im pramolmnlmm m x mo i»o/o daalno mol|o — - M r a n 11 n 11 a Im*rtu la asa » dmnarno strpno tpadaloia posla lolno m »iiUnlno Snreiema >«>«■ m uifiii« »» *•*<»« »<■«• P r C 1 C llla po najugodnejšem obtulonnjii Podružnica: CELJE JiilnoIta|orsfca hranilnica 4824—6Č637 Prak ICpi dekliški pi kombinirani s semi? iz" črnega lake, 5405—0181 Elecantni čeveljčki a visoko pelo iz Črnega difiine, e lakiranim okrasom ra prednji štreni in z lakiranim sprednjim j etikom. Prisvajalo k vsaki večerni obleki. 2165-167 4 Harmoniini udobri in ifihki plesni čeveii-čki. izdelani iz zla'ih ali srebmin remenč-kov, s polvisoko pelo. 5705—1006 Lepi eleg*rlni zrezani čeveljčki iz belega atlasi. Odlični za ples in zabavo. Lenko i h dobite v barvi vsake svoje toalete. 1405-6526 Ti čevlji 12 črnega d ttina. okrašeni a kombinacijo laka in s poda jšanim okcasn m Jezikom, bodo naprayiK vaSo nogo na videz majrino. 5839-64700 Elegantni lahki čeviji iz laka za odlične gospode, izdelani specialno za ples. 5808—64165 Eleaantni čeveljčki iz laka j visok6 peto, OKraSeni z okusno zaponko iz črnega semiša. Za večer n oružoo. 2405-«610 Potzaprti čeveljčki iz črnega dittine r. a>>-g!e5ko pdo in okrasnim jezikom Služili vtm boio dobro za vsako priliko. &29-U-17L-. Polčevlji z* drjioo gospode (inega okus«. ’.CT3-r«6133 Mahki čeveljčki, iadelrni te dobrega lake. Spredaj okrašen s p^spulo in vložkom is kič)ega usnja. Potvisoke pete jih napravi udobne. 5765 -e264 Fina kombinacija črnega krep-monflola In arebmln rem*nč»ov dovršeno harmoniztro * eleganco ženskih nog. Za tovarniško godbo se išče upor»br*aite » zimsko v dobrem stanju. Ponudbe na upr. pod „Pihala' n v > pri nailh inieien- WWh\kupuile "* **r °9,alui*(j Mariboru. Tiska Mariborska tiskarnu d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. po ceniku. Izdaja In urejuje ADOLf RIBNIKAR ne vračajo. — Uredništvo in uprav NE POZABITE! V času od 11. februarja do 9. marca t. 1. bo fllavno žrebanje 37. kola državne razredne loterije, ko bo Din 56,927.000 - izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti to so sledeči dobitki oz. premije; 1 premija od Din 2,000.000.— 1 » » 1,000.000.— 1 » » 500.000.— 1 » » » 400.000.— 6 dobitkov po Din 200.000.— 12 » » 100.000.— 15 » » 80.000.— 15 » » > 60.000.— 15 » » 5» 50.000.— 15 » » 40.000.— 20 » » 35.000.— 25 » » 30.000.— 25 7> » 25.000.— 40 » » » 20.000.— 50 » y> 15.000.— 60 » » 12.000.— 200 » » 10.000.— 250 » » » 8.000.— 300 » » » 6.000.— 345 » » 5.000.— 350 » » » 3.000.— 34275 » » » 1.000.— Prvi dan glavnega žrebanja je pred dur mi, obrnite se radi tega nemudoma in zaupljivo do hiše sreče in glavne kolek-ture državne razredne loterije. bančne poslovalnice B E Z | A H Maribor, Gosposka ulica 25, tet. 20-97! Cela srečka stane din 1000.—, polovica din 500.— in četrtinka din 250.—. BEZJAKOVE SREČKE so samo v zadnjem času zadele sledeče premije in glavne dobitke: Din 2,008,008*— nitka 2 tv. «8.376 Din 1,003.(00'— trt tka lt«v. 99 971 Din 301.000.— srečka štev. 83.526 Din 200.000.— » » 34.210 Din 100.000.— » » 88.192 Din 100.000.— » » 86.831 Din 100.000.— » » 7.336 Din 100.000— » » 4.648 Din 100.000.— » » 77.664 in mnogo drugih dobitkov po din 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 itd. 907 HvasiveteudioaieU\ fttistejofe tile teulfij Lepi izrezani čeveljčki iz 4me