Monika Kropej
PROŠNJA ZA SODOBNE ZGODBE NENAVADEN VLOM
Prijatelji naših znancev .so se odpravili na daljše potovanje Nekaj dni po njihovem odhodu se je pred hišo, kjer so stanovali, ustavil kamion. Nekaj sosedov - dosti jih tako ni bilo doma, ker se je to dogajalo sredi delovnega dopoldneva - je nato lahko opazovalo, kako trije krepki moški znašajo na kamion vsakovrstno stanovanjsko opremo, od pohištva do gospodinjskih aparatov in drugih vrednih stvari. Sosedje so to početje nekoliko začudeni opazovali, vendar se jim ni zdelo sumljivo Mislili so si pač, da so izvoščki prišli po naročilu lastnikov, na vlom pa Še pomislil ni nihče. Ko je bil kamion do vrha poln, so neznanci hišo zaprli in se odpeljali.
Risba: Tamara Korošec.
Šele ko so se dopust niki vrnili s potovanja, se je ra zvedel o, da so jih neznanci oropali in Ein iz stanovanja odpeljali skoraj vse, kar je bilo le kaj vredno.
Takšne in podobne zgodbice, ki se danes pripovedujejo v zbrani družbi med prijatelji, ob klepetü na kavki, znancu na ulici ipd., zbiramo. Verjetno sle tudi vi že slišali najrazličnejše zgodbe, ki so se ali pa se tudi niso pripetile, npr. o čudnih in nenavadnih potegavščinah, goljufijah, o skrivnostnih avtošto-parjih, duhovih, skratka o čemer koli tudi npr. o domačih živalih, neznanih letečih predmetih, avtomobilskih zgodah in nezgodah, ljubezenskih avanturah ipd. Veseli bomo, če jih boste poslali na uredništvo: i i lasni ka SliD ( Zavetiška S, 1000 Ljubljana), lahko pa tudi na avtoričin naslov (Monika Kropej 15N ZRC SAZ.l Novi trg 5, 1000 Ljubljana, lahko tudi po tele fonu: Ob I 1 ¿S 60 68, int.: Nekatere bomo sproti objavili v C Jlasniku (pod vašim imenom), druge pa bodo izšle v zbirki sodobnih zgodb, zato dodajte k vsaki pripovedi čim več podatkov, npr, kje in kdaj je bila povedana, kdo jo je pripovedoval (predvsem poklic in siaiost). lahko tudi druge pripombe.
Ker se v okviru mednarodnega daištva raziskovalcev sodobnega pil poved niši va že pripravlja indeks tipov tovrstnih zgodbic, bi btlo prav. da bi bile vanj vključene tudi naše vari ante in lipi, in da bi se zbirkam drugih držav priključila tudi naša Tistim, ki st,- bodo pri sodelovanju se posebej izkazali, bomo poskušali njihov iiikI judi plačati.
Irena Rozman
o RDEČI MUŠNICI MALO
Na srečo, bodo rekli mnogi gobarji in ljubitelji gobjih jedi, je 'Zmed stotin užitnih vrst le okoli deset smrtno strupenih. Kljub lt;inu( da je rdeča mušnica strupena goba, si je v kraljestvu Sob s svojo izredno lepolo zagotovila častno meslo. Mnoge "med nas pa pogled na iz mahu rastočo rdečo mušnicovrnc v c;is Otroštva^ ko smo se z njo srečali v pravljicah.
:^eča mušnica ni zgolj okras gozdov, ampak je namenjena rudi L «ločenim potrebam ljudi. Sibirska ljudstvi so jo potiebovala za veiske samanske obrede. Z zaUŽitjem te halucinogene gobe 'misnkv ¡e šaman - padel v trans. V zamaknjenosti je vzpostavil nePosieden stik z duhovi, ki so mu svetovali o življenjsko Pomembnih stvareh za obstoj in blagoslanje skupnosti
hišnice rastejo le v zmerno toplih gozdnatih predelih zato s" io kupovali. In njena cena? Prava malenkost, le tri ali štiri ^verne jelene za eno rdečo mušniro.
sil)''1 nUS	muinica zdaleč ni tako cenjena kot med )!rsliimj ljudstvi, vendar so včasih s pridom izkoriščali njen st'-ia ^ l"asU| « na kmečkih domovih še niso uporabljali ^ n' mu|iolovei in kasneje insekticidi. so se ljudje skušali _1 Nadležnih muh s pomočjo strupa rdeče mušnice.
^ASNIKSED 36/1996, št. 1-
DRUGAČE
'Muham so nastavili" tako, da so rdečo mušmco popa rili z vročim sladkanim mlekom in vabo postavili na okno ali mizo Pravijo, da je bil ta bio inseklicid zelo učinkovit. Muhe, zapeljane s prijetnim vonjem sladkega mleka, so šle na mušnico. od tam pa "po gobe".
Mušnica, Foto: trata Rozman.
5]