m (tmiiko «uitUMiL i sdnto. 15. đeccmurn nos. xxxhl ino. H ^B |H H |H ^M ^^H ^1 H H ^^l ^^ ^H ^H ^^k ^B H ^^h ^^^^B ^H ^h ^b 9B |fl 8B b*a)a vMk đaa iv*6»r, tstall «*«»u« t* »raaiiffc* w **u» po pofttl **«j»mi. u ivitro O|r«n* đ«k«i« t* *■• «U S& *., M 91« t«ta t3 JL, n *ttrt leU 8 K *0 h> ta •» «•*•« I R 10 1. &a Ljubljeno . f*ćUj&tu«B aa *•» *» vtt i«U U I, ■ ^ lid 18 K, u fetrt liti B K, u m ••••• 1 K. Kter todl in p«U» ****• «• "• »•*• 4 K, 11 p«l i«U 11 K, ia 6«trt liti I I iO h, u « omm« 1 K W h. - Z» tuj* d«i«l« (»lik« »•«, k«lik«r naša »•Štnina. — Na oart«hf *m MMihai rpdHIJatrt sartdaic« m ae •■*•. — Za osiMUilla m pla&g« «4 p«t#r*it*pn« ^♦tit-rr»t« p« 18 h, £• *« ecnanil« ttika «nknt, a« 10 a, S« m aVakrat tu a« 8 h, «• ■• đaka trlkrat at) *«&rat — D«aiai oaj sa isro!6 fraakovstl. — Ispiri m a« Tragaj«. — Uradnlitvo !» upravntitvo )• * Kaaflarta aliaaa it a, ia ■iaar sroajiifitva v 1. uaditr., utravĐifltra pa v pritll^B* — Upravniltra &aj *• alagavalU« »cliijati juVblna- «Uaauai]a, •snanila, t- j. adminSstratiriia itrat Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". «r*teifttva teltfoa «. «4. rouasu« ttotfUu 90 M h. Opranditva teleloa it Sa. Delnusha zavarovolnlco proti nezgodom u Trstu. (Naptsal dr. K on rad Vo dušek.) V zadnjem Članku snio malce po-- -etili v jako značilne in zanimive uradniške razmere pri tržaški zavaro-valnici. Vsakomur je menda sedaj prejasen Bepotizem v pravem in prist-nem zmislu besede. Radi tega laliko pustimo vsako nadaljno razinotriva-nje o tem poglavju, dasi imamo še bilo, obilo gradiva. Ge bi hoteli pisati še nadalje o g. dr. Ferruceio Ci-madoriju, ki je svojedobno kot rav-nateljev namestnik v zavarovalnici uporabljal svoj uradni in prosti čas za. posel obeinskega svetnika tržaškega, ki je kot bivši „direttore della publica i.^tezssa4* v Trstu hodil v Italijo kupovat ninulea itd., bi nas vse to za-vedlo predalec. Opomnimo samo in pozarjamo zlasti visoko o. kr. na-ra^stništvo v Trstu, da so uradniki v tej zavarovalnici zelo visoki in veliki g spodje, da brez vsakih pomislekov, pov-em „sans gčneu kažejo svoje ita-. jansko prepricanje in da ocix> so-vražijo in sramote slovenski in hrvatski jezik! Tako se je že veckrat pripetilo, I da se je nižjim. uradnikom, ki so se-^iavili kak slovenski dopis, namenjen za kranjsko deželo, dotični dopis kar kratkoininalo iztrgal iz rok in se vrgel v koš, češ, da je uradni jezik i talijanski. Baje se smatra Trst z okolico, Primorsko, Istro in Dalmacijo v tr-zaški zavarovalnici kot izključno laški :^ritorij in se principialno posilja v te | kraje, posebno v takozvano „Regiona ! Tiuliai samo italijanske dopise in od- j icke. Pri tem se zlasti proglasa kot glavno pravilo in direktivo, da za vsak posamezni slučaj nezgode velja glede vsega nadaljnega dopisovanja jezik, v katerem seje nazna-nila nezgoda. Sedaj pa bodi po- |>kodovanec, ki je vendar v prvi vrsti udeležena oseba, Slovenee ali Hrvat, naj zna italijan-ko ali ne, to je pac vseeno. Ce je njegov gospodar, ki je slučajno Lah ali recimo „iredentar'", naznanil ne- zgodo v itaiijanskem jeziku, dobiva poškodovanec, ki veasih niti besedice italijanski ne razume, vse dopise v povsem nerazumljive m jeziku, da3i kaže že njegovo ime in dasi so informacije že davno dognale njegovo slovensko ali hrvatsko narodnost. V takih slucajih se zgodi prav zelo po-gosto, da se slovenska in hrvatska imena pacijo in izpreminjajo! Tako daleč šega to iredentovsko sovraštvo, da se ćelo slovanska imena ne spo-stujejo, marveč mrcvarijo na najgrši način. In sedaj vprasamo, kaj naj stori poškodovanec, če niti ne razume, kaj da pravzaprav zahteva zavaroval-nica od njega! Kje je vladni komisar, kje je vladno nadzorstva? Menda vendar ne tiči pod eno in isto odejo! Kako naj poškodovanec čuva svoje pravice, če niti ne razume zavaroval-nice r Imeli smo vse polno takih dopi-aov v rokah. Pravi skandal se godi v teh dopisih. Včasih je vse laško. Včasih je tiskovina laska, v&ebina pa nemška. Znano je namreč, da se pov-sod, če je le mogoče, vriva nemščina, sEono da se izogno sovi^aženi „lingua, di sciavau. Tako so zlasti pri priliki zgradbe nove železnice hodili na G-o-renjsko in Primorsko skoro sami nem-ški odloki na slovenske in hrvatske delavce. Za Kranjsko je nemški jezik predpisan! Le včasih smo videli kak dopis, čigar tiskovina je bila nemška, pisana vsebirm pa slovenska. In na povsem slovenske tožbe pri razsodiŠču odgovarja zavarovalnica v itaiijanskem jeziku ! O tem spregovorimo pri-hodnjič! Tako menda v tržaški zavarovalnici sploh nimajo veČ slovenskih tiskovin. Ali pa puste nalašč, da gni-jejo doma. Znano nam je, da je v zavarovalnici nakopicenih vse polno, na tisoče slovenskih natisov zavaro-valničnega statuta. Namesto da bi sq te prepotrebne tiskovine razposlale in razdelile med slovenske elane zavaroval-nice, da bi se razsirilo dandanes tako majhno poznanje razmer in pred-pisov v zavarovatnicij se prepuSčajo gnilobi po različnih zaklenjenih oma-rah. Sevedačimveč slovenskih štafcutov zgnije. . emmauj poučeni ostanejo iri tembolj ne-vešči bodo slovt^uski deloda-jalci in zavarovanoi vzavaro-valnih stvar eh! Radi tega xa-htevajte VSl, da vam zavarovahiica nemudoma dopošlje tlo venske statute ! Kdor ga na svojo prošnjo ne dobi, naj to javno razglasi po časnikih, ka-kor naj tuđi vsak slovenski poškodovanec posije vsak italijanski ali nem-Ški dopis v uredništvo kakega sloven-skega lista v svrho javnega protesta! Sličnega načela se drži sedanja kamora v tržaški zavarovalnici tuđi pri razpisavanju volitev. Voli-tev se ima vršiti v dragi polovici so-larnega leta. Statut uža^ki nikjer ne predpisuje, koliko Časa poprej se mora razglasiti dan volitev. To je prva zvi-jača. Potem pa je za^.ovedano, da se naj ti razglasi, — ki se dandanes obelodanijo zaeno z razposiljanjem volilnin listkov, to je natanko štiri tedne pred volitvijo — ponatisnejo samo v uradnih listib, ki smo jih že navedli v prvem člauku. To je druga zvijača, ki se da v ^Y > n^vednosti krasno i^rabiti. Vbc^kSo ve. da se uradni listi od većine prebivalstva jako malo Čibajo. So pač prezanimivi I In kdor pozna krog čitateljev — na primer — prečastite „Laibacher Zei-tungu, nam gotovo pritrdi, da je vee nego premalo, ako se za volitve v delavsko zavarovalnico enkrat samkrat inserira dotični razglas v „Laibacher Zeitunga! Sklicevanje na statut in njegovo dolocilo nas prav nič ne briga. Naj nam le sam gosp. Bamberg pove, koliko slovenskih de-lavcev Čita njegovo „Laibacher Zei-tungu! Kje in kako pa naj potem de-lavstvo poizve za izvolitve? Pošteno bi bilo, da se na drug bolj uspešen način razglasi dan volitev najftir&i javnOStL Za to poskrbeti je sicer tuđi stvar vlade! Toda tuđi cenjena in na vseh oglih socialno - politična vlada tuđi v tem oziru niČesar ne stori! Tako tedaj slovenski vo-lilci — večinoma — nimajo niti statuta, ne poznajo niti naj-novejše razdelitve kategorij, ne vedo nitisami, vkatero ntr- žaškou kategorijo da spadajo. In če nimajo slučajno toliko časa, in mogoče, — poleg de-narja, — tuđi veselja, prebr-skati vsak dan inserate ce-nj ene „Laibacher Zeitungu, potem tuđi ne poizvedo, kdajso te skrivnoetne volitve! Letos je stvar menda drugacna. Upamo namreč, da so se naši slovenski volilci zganili in da enkrat za vselej preneha sramotna, dosedanja malomarnost. Glede enotnega posto-panja pri volitvah se je menda že vse potrebno ukrenilo. Vsak slO- venski volilec mora oddatž svoj glas! Partesamona Kr anjskem, tuđi v Istri in Dalmaciji naj dotična politična društva store svojo dolžnost. To velja zlasti za Pulj in za Rovinj! S tem odločnim nstopom se bodo enkrat za vselej prepreci'e vse strahovite nerednosti, ki so se godile pri volitvah v tržaški zavarovalnici v preteklih letih. Zlasti odkar je dr. Ferruccio Cimadori po-medel vse Slovence iz predstojniStva, vkljub temu, da so menda tuđi te-danji kratkovidni slovenski Člani predstojništva sprejeli njega, bivšega koncipista na tržaškem magistratu, v mastno in vplivno službo ravnatelje-vega namestnika. O teh volitvah se pripovedujejo naravnost gorostasne stvari. Po Statutu (§ 26.) se morajo glasovnice vpo-slati na volilno komisijo. Pošiljatve na volilno komisijo se imajo odpirati v navzočnosti enega Člana volilne komisije. Oddaja glasovnic se mora za-beležiti v dotični koloni volilnih ime-nikov. O iziđu vo'itev napravi volilna komisija protokol in se mora izid vsem deželnim vladam zavarovalnič-nega okraja in „izvoljenima nemudoma naznaniti. To je vse, kar pred-pisujejo statuti glede oblike in po-stepanja pri volitvah! In prav ta paragraf je pravi „kuriozum", kaj ti z njim se lahko napravi vse, kar hočeŠ. Tako je včasih izginilo na stotine slovenskih glasovnic. Kdo je mogel njih število kontrolirati? Uradniki in volilna komisija, obstoječa iz petero članov pred-— --■■ stojništva, torej sami Italijani, so n£ra amiciu lahko naredili, kar so hoteli. Predvsem so natanko kontrolirali, koliko glasov je prihajalo za tega in onega kandidata. Tako se vedeli, kateri njihov kandidat je v nevar-nosti. Nekateri Ijudje ćelo pripovedujejo in tuđi člani političnega društva „Edinosta še danes trdijo, daje pri neki volitvi enkrat izginilo Tse polno pravočasno oddanih povsem pravilnih glasovnic. Kam so „zbe-žaleu V Mogoče je bil dotični kandidat italijanski v nevaroosti. Pa se je zgodilo, kar si vsakdo lahko sam misli. Kadar se je bilo bati, da bi po-manjkovalo glasov za kakega iredento vskega kandidata, se je začelo agitirati na povsem nedopušten način: nižji uradniki, poslani od svojih višjih „kolegov41, so beračili po Trstu in okolici za glasovniee nin bianeou pođ-pisane. In le-te so se potem pora-bile, kakor je bila pač sila. To se je enkrat sijajno dokazalo, ko se je namrec dotični uradnik zavarovalnice zmotil in prišel prosit zavednega slo-venskega trgovca za glasovnico. Saj se je ta karakteristični dogodek javno razpravljal po Časopisih. In ravno tako je bila čitati po raznih časopisih izpoved nekega bivšega diur-nista pri tržaški zavarovalnici, ki je pred sodiŠČem javno izpovedal, da ga je dr. Perruocio Oimadori pošiljal okrog po Trstu pobirat glasovnioe za volitev! Da, Še ćelo hujse stvari se pripovedujejo. Neko leto se je ćelo med skrutinijem v neki bližnji privatni hiši v vsi naglici „naČečkalo" ali ponaredi'o vse polno ^pristnih^ glasovnic Prave so izginile in se na-đomestile z „drugimi^ in vse to med skrutinijem. Mi ne vemo, če je to istina. Ali v Trstu je vse polno ljudi, ki so natanko poučeni o vsem tem in ki Še ćelo dotičnega uradnika prav dobro poznajo! Najbrže se tuđi za bližajoce volitve pripravlja vse potrebno. Italijani gotovo delajo svoje naklepe, ker zlepa tega zavoda ne dado več iz rok. Ker pa baš od te^volitve v predstojništvo odvisi ćela usoda in ves značaj te za- LISTEK. ftenđejvous gospoda Cv-stahija z gospodično Rožo. Po senčni go^dni poti, med za-"m. Danes pa je videti, daje bil StrassnotF uvod, in sicer sijajni uvod vsem na-daljnim absurdnim fcfersm, ki so se nakupicile v preteklem tednu na staro glavo največjega živečega Hrvata, dr. Jos. Franka, Strassnoff je dokazal dr. Franku mešetarenje z Dunajem, dokazal je, da se s tem Človekom more govoriti, ako se mu ponudi — denarja. Iz tega je nastala z dokazi potrjena vest, kako se je dal dr. Frank podkupiti, da prepreci upra-vičeno pisanje proti peštanskemu zavarovalnemu društvu rFoncierea, kojega uradniki nas nazivajo: „Ihr dummen Saukxoatenu, „Slavische Schweineu itd. Ta vest je nastala stvarno neovržena kakor tuđi druga, ki trdi, da so Frank, Tomašie, Chav-rak in Rorauer imeli tajno konferenco v t,Htv. slav. zem. hipotekarni banki" v Zagrebu. Graditelj „Velike Hrvatske" v slogi s ornimi zarotoiki iz khuenov-skih Časov! Najintoresantneje pa je oživela njegova afera s Supilom zaradi znane Argusijade. Dne 20. t. m. se bo začela pri tukajšnjem sodišču razprava. Dr. Frank po siromaku ZoČku se zagovarja, da afera „ni politična", da se mu je „preprečilo zbra ti dokaze". Tega dvojnega se bo sigurno držal kakor pijanec plota, izmotal se bo ter bo dobi! izredno krasno spričevalo nedolžnosti in po-litičnega poštenja od — svojega sina! O, spričevala poštenja! Koliko jih že ima naš Jozua? Vse zaman! Frank s svojimi pristaši doigrava, a toliko muk na mah, to je za njegovo staro glavo res smola! __________ A. Govor poslanco Plantana ¥ poslansU zbornici L decembra. (Konec.) Vladni nacrt se je pa prav tako malo oziral na industrijske kraje, kakor v obče na mesta in trge in tuđi od-sek za volilno reformo se ni hotel prav nič pečati s tem vprašanjem. Nadejamo se, da bo prišlo vendarle drugo naziranje do veljave v tej visoki zbornici. Iz rečenega je torej razvidno, da smo e polnim pravom sprejeli v svoj minoritetni predlog industrijske kraje kakor Goričane, Med vode, Mojstrano, Kropo, MengeŠ, Domžale in jih vsled tamkaj se nahajajočih industrijskih obratov uvrstili v takozvani mestni volilni okraj. Smemo torej pričakovati, da se prznata našim 12 mestom in 4 trgom, ki so imeli od leta 1873. do sedaj volilno pravico, in drugim 18 trgom, 15 industrijskim krajem, kakor tuđi 3 sodnijskim krajem in 3 kopaliSčem prav tako dra volilna okraj a, kakor v drugih kronovinah, ker zadostuje prebi valstvo 63.995 dus dooela za dva volilna okraja. Še eno očitanje dvor. svetnika Šukljeta proti moji razdelitvi vo-lilnih okrajev hočem ovreči. Rekel je, da sem sestavil volilni okraj iz krajev kakor Senožeče na južni periferiji dežele in iz krajev na Kolpi in na štajerski meji. Zdi se, kakor da bi hotel dobri dvorni svetnik Šuklje grešiti na lah-kovernost visoke zbornice in na po-manjkljivo znanje kranjske topografije, zakaj povedal bi bil sicer, da sem hotel uvrstiti vsa dolenjska in notranjska mesta v en volilni okraj; potem bi bil paČ vsakdo v tej zbornici razumel, da sem sestavil oba mestna volilna okraja na ta način, da sem razdelil deželo Kranjsko v dve polovici in sicer v južno od Ljubljane in sevenio od Ljubljane ležečo polovico. Tako se je postopalo tuđi v drugih pokrajinah. Tuđi dosedanja stara mestna kurija je bila sestavljena v tem. smislu in mnogo samozatajevanja je treba, povzpeti se do trditve, da nedostaje imenovanim mestom, trgom in industrijskim krajem vsake interesne skup-ncsti, dasi mora vsakdo, ki si je le površno ogledal naša mesta, priznati, da imajo vse te naselbine srednjega atanu v nasprotju s kmetskim prebi-valstvom prav iste interese in isto socialno strukturo. Saj vendar ni potrebno, da bi imela vsa mesta skupne vezi, ker bi se sicer nikjer ne mogli kreirati mestni volilni okraji; odlocilno je in ostane, da imajo povsod enake interese in to je enako za vse naše me-ščane v Krškem ali Metliki, v Seno-zečah ali Postojni; vse žuli v gospo-darskem oziru čevelj na istem mestu, vsi vodijo vecni interesni boj proti agrarnemu prebi valstvu, vsi imajo iste socialne in kulturne potrebe in to znači enakost interesov. Kar se tiče razdelitve volilnih okolišev za sodnijske okraje. se je le-ta sestavila brez vsake tendence v korist naši stranki tako, da se je dežela razde-lila v volilne okraje s severa proti jugu. Namenoma se je predrugačil samo 10. volilni okraj, ker smo sprejeli ves politični okraj inkluzivno Radeče v ta volilni okraj, zato smo pa Trebnje priklopili i">. volilnemu okraju, kamor tuđi spada po svoji zemljopisni legi. Sicer so se pa sestavljali volilni okraji docela naravno in tvorijo sovisno ozemlje. Samo v 6. volilnem okraju je okoliš nekoliko prekinjen med sod-nima okrajema Škofja Loka in Kam-nik, kar je pa brez vsakega pomena, ker imata oba okraja isti značaj in sta bila že podo-sedanjem volilnem redu združena v enem kmetske m volilnem okraju. V predstojeČem sem poskusil po svojih skromnih, močeb visoki zbornici razložiti, da moj minoritetni predlog odgovara dejanskini socijalnim, gospodarskim in kulturnim razmeram v naši ileželi Kranjski in da so tuđi naši meščani, uradniki, trgovci, obrtniki in industrijalci upra-vičeni, zahtevati tuđi v bodoce lastno sastopstvo v parlamentu, ker pri nas nišo razmere niti za las dru-gačne, kakor so na pr. na Štajerskem, Solnograškem, Tirolskem itd. Borimo se za svoje dobro pravo ter se zavedamo, da moramo že ob koncu bitke biti svoj obrambni boj skoraj brez vsake nade na zmago. Prosim, Čestiti* gospoda, le enega ne prezrite. Nam se volilna pravica za kranjski srednji stan odreka ne z stvarnih, temuč iz političnih in samopašnih namenov s strani naših političnih nasprotnikov pod vodstvom dr. Šusteršiča (Klici: Tako je!) Dr. Susteršič se je postavil le zategadelj vladi v službo v obrambo volilne reforme, ker je hotel na ta način priti do izključne nadvlade nad ćelo Kranjsko vštevši mesta in trge. Zategadelj je sestavil razdelitev volilnih okrajev v tem. smislu za vlado, da se naj svobodomiselno prebi valstvo mest in trgov zasužnji, pripravi ob vse pravice in izključi od vsake nadaljne udeležbe pri politični moči in zakonodajdtvu, a izroČi se naj I brutalni samovolji dr. ŠasteršiČaJ Dr. ŠusterŠič je ztpriseženl vladni sluga, kar je docela pokazali pri glasovanju o minoritetmih pred-1 logih Choca in dr. Kramal J glede števila čeških raandatov, kerl je s svojim klubom hladnokrvno I glasoval proti svojim ožjitt zavez.l nikom, namreČ proti IIladočehom I našim slovanskim bratom ter jih jel brezsrčno ostavil v najhujši stiski,! samo da se pokaže vladi nstažnega.l Da tega koraka ni storil le n&l ljubo lepim ocem gospoda ministr-l nkega predsednika, temuč da zanesljivol računa na vladno nagrado, ki mu jel morda ćelo že obljubljena, vae to jel za vsakega, ki ima oči, da Tidi. brezi vsakega dvoma. I Morda Čestiti gospodj« Ml&docekil danes obžalujejo, da so kot svobol domiselna narodna stranka sklenilil pogodbo z voditeljem klerikalnih .lu-l goslovanov, kar je vrglo ma nje vi v lastni domovini in pri nas nal Kranjskem čudno senco. ter jo nasel iskreno razmerje popol-| no ma porušilo, njim pa nelel da ni uičesar koristilo, te-B muč jim je v kritičii stiskil doneslo še sramoto, da sol jih ožji jugoslovanski za-l vezniki pri glasovanju! glede števila mandatovzaB Češko sramotno Eapmstili.l Tuđi tega žaloatmeg« dejstvaB resni češki narod ne be mogelB pozabiti. I Srčno bi le želei, da bi se Mla-I dočehi povrnili k svojim *tarim svo-B bodomiselnim tradicijam ter bi si naj I iskali v bodoče le enakoznisleče za-l veznike, kar bi jim gotovo bolj ko-B ristilo, kakor dosedanji pakt z jugo-1 slovanskim klubom, ki so je vi bitki za čast češkega na-l roda kot zaveznik ^traho-l petnoskril. I Mi napredni Jugoslovaai se bo-1 rimo s pogumom obupa za dobro I pravo kranjskoga srednjega stanu, hvaležni borno, ako se iftu izkaže visoka zbornica pravična. Naši politični nasprotniki »iso hc teli na naš predlog niti skloniti kakega kompromisa, kaj ti njihova parola je : Vsa Kranjska mora biti naša in svo-bodomiselna mesta in trgi morajo iz političnoga življenja ter istiniti v morju klerikalnoga kmetskoga pre-bivalstva. Prosili smo ekselenoo gospoda Bečka za posredovanje pri dr. Šusteršiču in naznanil nam jo potem. da se je trudil pošteno in e Tnemo. da bi pregovoril dr. ŠusterSiČa, naj I bi popustil, toda vse zaau. Baroul B e c k nam je rekel: Prav rad li vam pomagal, razumem va5o stališče in razburjenje, a ne morem. niČestir napraviti, ker dr. ŠusterSič noće. siliti pa ga ne morem, kor moram računati z njegovim klubom" (čujte! Čujte!) Visoka zbornica! S tem se je od naj bolj poklicane strani doprineslo pripoznanje, da naj borno mi pri razdelitvi volilnih okrajov na Kranjskem s svojim srednjim stamoni le zato nasilno zadovoljni, ker »ahteva to dr. ŠusteršiČ. Apelujemo na čut pravičnosti t? visoke zbornice, naj ne dopusti take brutalne kršitve pravnoga 6uta na-pram nalemu srednjemu, stanu ua ljubo edini vladohlepni o»©bi -' Šusteršiča, temuč da sprejme na-minoritetni predlog kot ©dino rešilu sredstvo ter podeli kranjskim mestom in trgom isto pravico, kak*r je t skoraj v vseh drugih deselak. Apelujemo na vse 61 amo te visoke zbornice, posebno na vse svo-bodomiselne stranke brez razlio narodnosti. Glasujte za nas, da so Trnem^ domov s hvaležno save«tjo, da iz te visoke zboruice Še ni izgini^ pojm o pravici in pravičnosti in «i& tukaj tuđi slabe stranko ne kličejo zaman pomoČi! S Um sklenem * opazko, da sem moral navesti v^. kar je bilo absolutno potrebno 2* orijentacijo visok© zbornice in v presojo mojega predloga! Govoru sem. (Pritrjevanje in ploskanje.) L Priloga „Slovensfcemn Maroda" ftt 287t đne 15. decembra 1906. Volilna reforma pred go-sposko zbornico. Dnnaj 14. decembra. Vladi se j# Že skoraj do dobra posrećilo, ublažiti T gosposki zbornici protivnike T«lil«e reforme. Danes je namreč predložila gosposki zbornici zakonski maČTt, s katerim se ugodi zahtevi glede „numerus o lausa su, a stvar se mreči t obliki novele popolnoma ločeno ©d volilne reforme. Novela do-loČa, da srne cesar imenovati v go-sposko zbornico do 18 0 člauov. K aakonu je izdala vlada oficijozni komentar, kjer je rečeno, da je krona irivovala del svojih pred-pravie v pričakov a.n ju, da b o ludi gosposka zbornica do-prineala žrtev s tem, da sprejme volilno reformo ne-spremenjeno. „Prepreciti se volilma reforma ne smeu, pravi komentar kategorično. Na ta način »e izborno preparira — svobodna ▼olja elanov zakonodaje. Buda'pešta 14. decembra. Med delegati se govori, da bo seja gospo-ske zbornice, v kateri se začne drugo bran]« volilne reforme, prihodnjo •redo, ako bo referent izdelal do ta-krai svoje porocilo. Iz delegacij. B*dapešta 14. decembra. V plenarni seji avstrijske delegacije se je danes sprejel proračun mini-sirstTa zunanjih del. Poprej je i»el minister Aehrenthal dolg govor o eeli zunanji politiki ter na-glašal posebno, da j* naša monarhija ?edn# izkazovala Srbiji simpatije (?) m »aklonjenost. — Potem se je začeta raspravljati o okupacijskom kreditu. Delegata Biankini in Klofač sta hudo kritikovala našo mpravo t Bosni in Hercegovini. Preračunski odsek avstrijske delegacije je dovolil izredni kredit sa vojno ministarstvo v znesku BO milijonov kron. Pri tej priliki je povedal vojni minister, da bi uvedba ivsleine vojaške službe po-Taroiila državi 50 milijonov BOTik br emen. Po razpustu nemškega dr- Ižavnega zbora. Berolin 14. decembra. Kleri-kalci, socijalni demokratje in Poljaki so aacijonalcem ustregli, da so skle-AJeBO glasovali proti kreditu za afri-&ko kolonijo ter povzročili s tem raspust državnega zbora. Vodja narodnih liberalcev Bassermann se je izrekel: .Pozdravljam razpust državnega »bora. To bodo vesele nove Tolitve. Z volilno parolo „Los von Romu iti v volilni boj, to obeta do-feer izid." — Nasprotno pa upajo Poljaki, da bodo pri novih vo-litvah dobro izrabili razburjeDJe vsled šolskega štrajka ter računajo na vse dosedanje mandate in da dobe jv Zgor. Šieziji še en nov mandat. — Nove volitve bodo v začetku me-seca februarja. Po državni ustavi moraj© biti nove volitve najpozneje T 60 dneh po razpustu državnega zbora. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz 14. decembra. Le v petih pariških farah se je naznanila božja služba po društvenem zakonu, v G5 farah pa se je prijava opustila, vsled česar 8© vsi dotični župniki poklicani na odgevor k policiji. V vseh cer-kvah «o bili policijski uradniki, ki so konstatirali, da so bila cerkvena vrata odjprta. Vsltd določb novega zakona so se ustamovile sledeče cerkvene občine: 905 protestantskih, 78 židovskih in le 80 katoliških. Iz tega se vidi, kako so se katoliSki duhovniki uklonili pa-peževemu »kažu. Fapež je imenoval namesto iz-gnanega zastopnika Montagninija ne-k*ga francoskega prelata. Madrid 14. decembra. List „Li- . beral" poroča, da bo Vatikan po po- iraau na Francoskem iskal zavetje v / Avitriji in Španiji, ki jih imenuje ie vadno „verni hčerki kato liske 1 •erkve* ter bo skuŠal te državi spra- i viti v sovraštvo s Francijo. \l*8t »vari pred tem vlado ter jo po- Vrra, naj raj Si sledi iranooskemu spletku Pariz 14. decembra. Vojvoda Orleanski je prispel iz Londona v Pariz ter namerava izdati poziv na rojaliste, naj zastavijo vse moči v „obrambo oerkve*. (S tem je dokazano, da so rojalisti in klerik alci isti ruvarji proti francoski republiki.) Dogodki na Ruskem. Petrograd 14. decembra. Ju-stični minister je predložil ministr-skemu svetu nov tiskovni zakon, vsled katerega se kaznuje po veli-Čevanje hudodelstva v časo-pisja z zaporom do osem mesecev in z globo do 300 rubljev. 0 d e s a 14. decembra. Osem ob-orcženih roparjev je vdrlo v neko trgovino. Ko se je bližala trgovini alarmirana policija, so vrgli roparji med policaje bombo ter začeli sfcre-ljati. V splošni zmeŠnjavi so vsi roparji utekli. Dopisi. Ljutomer. Zadnja kratka notica v „Slov. Narodu" o dveh učiteljicah iz Ljutomera je razkacila enega naših nadnaravno vzornih poročeval-cev tako, da je izlil ves svoj žolč v predzadnji štev. Slov. Gospodarja ter po prav moderno-katoliškem načinu napadel vse napredno misleče tržane. O zaslugah ueiteljic, ki jih precastni poročevalec tako vroče zagovarja, nočem govoriti, če ravno bi njega, kot zgodovinarja-strokovojaka, ki ve tako imenitno razložiti besedo ^TJl-tramoDtaneca, zanimalo marsikaj iz polpreteklega časa posebno jedne omenjenih dveh dam, tretje pa gotovo ni mogel imeti nikdo v mislih, ker jo kot v resnici pobožno damo in vrh tega marljivo učitelj i co vse spo-štuje. Vemo pa tuđi za nagibe, zakaj hoče slavni poročevalec igrati takega kavalirja ravno omenjenim damam. Zelo smo Vam hvaležai in nas v srce veseli, da ste tako v skrbeh za izve-ličanje naših grešnih duš, tu pač zopet kažete svoje veliko slovensko srce; zakaj pa se ne spodtikate nad brezbožnostjo naših Nemcev. Kar pa se tiče delovanja in modrovanja naših „liberalcev", raje molcite; za danes molČimo tuđi mi o Vašem napornem delovanju na narodnem polju. Kolikor vidim, g. Seršena tuđi niste preplašili tako, da bi vrgel „cunjo" (Narod) s čitalnico vred na cesto, kaj ti trpi Še grše „cunje" (Gospodar, Dom, Slo-venec) v svojih prostorih, morala še bo že nekaj časa viseti tam „liberalna cunja". Imamo pač čitalnieo samih cunj. Da ostanete „ultramontanec do poslednjega izdihljaja" že verjamemo, ker prvič to nekaj nese, drugič pa je težko, da se spreobrnete, kajti tride-setnik je proč, a Tirolec pa niste, kolikor nam znano, saj po krvi ne. Toliko za danes, ko ste nas vzbudili iz naše miroljubnosti, svetujemo pa Vam, da si izberete hvaležnejšo na-logo, kot napadati napredne Slovence. Obrtni uestnlb. O ureditvi preskrbov anj a trgovskih informacij. Zaneslj i ve informacije so za kupčijski promet znamenite važnosti. Dobre in točne informacije so nepogrešno potrebne za vsakfga trgovca, ćigar promet se ne omejuje ali le na detajlno prodajo ali pa na mali teritorij, ki ga pozna sam vsled osebnega občevanja in stalnega stika z njega prebivalci. Če je t»ko ćelo za trgovsko poslovanje v mejah posamezne države zopet in Z'pet treba poizvedovanja o posa-mezn h tržišcih ter o premoženjskih razmerah posameznih odjemalcev, s katerimi se hoče ali namerava stopiti v kupčijsko zvezo, je ta potrebnost tem vecja za trgovski promet v eksportu v inozemska tržišča. na eni strani zategadelj, ker i majo vsako svoje posebnosti in specijalne običaje, na drugi strani pa zategadelj, ker je spričo tega dejstva, da je trgovanje z inozemstvom na sebi ris-kantnejše že vsled težav, ki uastanejo, kadar se mora svoje zahteve uvelja-viti s pomočjo sodišč, treba natančnega poznanja tvrdk, s katerimi ee delajo kupčije. V stvarnem pogledu je treba orientacije o kakovosti tržišč, o njih navadah in običajih, o splošni razmerah, ki obstoje ter zlasti tuđi o sprejemljivosti fcržiŠča za gotove vrste blaga. V osebnem, subjektivnem oziru pa je treba informacij o kreditni zmož-nosfci trgovcev, kar je v tesni zvezi s kreditni mi razmerami dotičnega kraja sploh ter s pogoji, pod katerimi oddajajo trgovci svoje blago v drugo roko manjšim trgovcem, odnosno z načinom plaČevanja blaga, ki prehaja v zadnjo roko — do konzumentov. V kraj ih, kjer je t^govec, kateremu naj eksporter dobavlja blago, prisiljen vsled posebnih razmer svojega kraja dajati v prometu z manjšimi trgovci kredit na dolge roke, ne preostaja po navadi — če ne posredujejo bančni zavodi — tuđi ek*porterju drugo, Kakor da računa s tem faktorjem kot danim ter jemlje nanj ozir pri svoji kalkulaciji ter svojih ponudbah. In Če je običajno, da tuđi v detajlnem prometu s konzumenti prihajajo trgovcu, ki naj postane njegov odje-malec, od strani njegovih odjemalcev plačila še le po daljšem Času ob gotovih terminih, ko konzument sam vroči svoje pridelke ali prejema večja plačila, bode ta okolnost za eksporterje posebne važnosti. Na vsak način je potrebno, da ima sliko o trgovskih razmerah onega kraja in dežele, s katero hoče stopiti v kupčijsko zvezo, predno stori obvezne korake. Informacije v tuzemstvu, ki so ponajveč informacije o kreditni vred-n st,i, preskrbujejo takozvane informacijske pisarne, ki obstoje na vseh večjih trgih. Posredujejo take informacije tuđi večji denarni zavodi, ali oinejujejo se pri t^m, kar ]e naravno in pravilno, le na svoje interesente in kupČijske prijatelje. Precejšni del informacij se poskrbi tuđi iz prijaz-nosti na ta način, da se trgovec obrne do drugega trgovca, ki je ž njim v trgovski zvezi ali pa ga sicer pozna kot zaupanja vrednega, ter prosi za informacijo o kaki drugi firmi. (> teh informacij ah ne mislimo obširneje govoriti, pred očmi nam je preskrbovanje informacij v trgovskem prometu z inozemstvom. V tem oziru pridejo v poštev velika informacijska podjetja, ki imajo svoje filijalke ali zaupnike na vseh večjih tržišcih, njih delokrog obstoji pretežno v preskrbo-vanju kreditnih informacij, naslovov ter dobavnih virov, v ostalem pa se ravna seveda po konkretnih naroČilih njih interesentov. Tovrstna podjetja so seveda privatna trgovska podjetja, katerim je samim skrbeti za tak ustroj poslovanja, ki obeta največji uspeh. Pri preskrbovanju trgovskih informacij ter za trgovski promet po-membnih poročil o kupcijskih razmerah posameznih trgov inozemstva pa pripada važno mesto tuđi ofici-jalnim institutom. Med temi je ome-niti v prvi vrsti trgovski muzej na Dunaju, ki izdaja tednik „Handels-museum", eksportno društvo na Dunaju, nadalje eksportne pisarne večjih trgovskih zbornic ter informativno posredovalno poslovanje trgovskih zbornic sploh. Vse te korporacije skrbe v službi svojih interesentov za raznovrstna, na inozemstvo se nana-šajoča trgovska pojasnila, kakor preskrbovanje naslovov, kreditne informacije o posameznih firmah, razno-vrstne intervencije. Njih delo obs^ga nadalje obveščanje svojih interesentov o vseh važnejših trgovskih pojavin na trgih, ki pridejo za nje v poštev, potem splošnih poročil v časopisju ali pa tuđi individuvalnih poročil firmam onih strok, ki so v kakem konkretnem primeru posebno interesirane. V kolikor priđe pri vseh teh zavodih v poštev aktivno poizvedovanje v svrho pridobivanja trgovskih informacij vsled prošenj raznih firm je omeniti, da se vse te oficijalne korporacije obračajo do naših konzulatov v pre-težnem številu slučajev. Na konzulatih v inozemstvu sloni pravzaprav preskrbovanje kupčijskih informacij v inozemstvu; poleg konzulatov pa se poslužujejo tuđi privatnih informacijskih pisarn. Na drugi strani pa imajo naši konzulatni uradi naročilo, da sestavljajo v gotovih rok ih poro-čila o gospodarskih pojavih svojih uradnih okolišev. Vrhutega jim je od slučaja do slačaja, kakor razmere nanesejo poročati vnanjemu ministr-stvu o važnih gospodarskih pojavih svojega rajona. Konzularna poročila, ki se sestavljajo redno, izbajajo v tisku kot priloga lista „Handelsmu-seum"; nujna poročila dnevne važnosti, ki imajo le vreduost, če pridejo brez odloga v roke prizadetih krogov, objavljajo se deloina v konzularni korespondenci, deloma pa se skrbi, da pridejo interesentom v vednosti po posredovanju raznih gospodarskih korporacij. V vseh teh poročilih je zbrano mnogo dragocenega materijala, in znana stvar je, da ćelo v inozemstvu z velikim zanimanjem zbirajo poročila naših konzulatov. Raz stališče gospodarskega in kupčijskega egoizma sodeč, bi se bilo pač izreci za to, da bi se v tem pogledu postupalo pri nas previdnejše in se vsaj nekoliko pazilo na to, da ne bi kar brez vsa-kega truda druge države izkoriščale materijal, ki se zbira z znatnimi stroski v korist naše eksportne trgovine. Nekaj časa je tega, kar je trgovinsko ministrstvo izprožiJo misel, da se enotno uredi kupčijsko poizvedovanje v državi. Namen te preureditve je pred vsem ta, da se poskrbi za racijonalno izkorišČanje trgovskih po-roČil tako rednih kakor onih, ki jih od slučaja do slučaja vpošiljajo mi-nistrstvu konzulatni uradi ter posebni strokovni poroce val ci. Skrbi naj se za to, da pridejo poročila rea v roko interesentom točno o pravem času, hkrata pa naj se prepreci okorišČanje inozemstva. Glede preskrbovanja kupČi jskih informacij o inozemskih firmah ter poročil o konj unkturah v inozem- stvu se misli preurediti sedanji položaj zlasti zategadelj, ker se sedaj vsled pomanjkanja vsakega stika med posameznimi zavodi, ki interesentom preskrbujejo informacije, čeeto dogaja, da se to delo opravlja dvakrat. Dogaja se, da se vprašujoča firma obrne neposredno do konzulata, poleg tega pa še do svoje trgovske zbornice in mogoče še do trgovskega muzeja. Vsled tega pa intervenirajo razni instituti v isti zadevi pri istem mestu. Iz tega nas taj a komutiranje del a, za vpračujočo firmo pa, ki ne ve, da iz vira jo dve ali tri informacije iz istegd vira, nastaja nevarnost, da preceni vrednost dobljene informacije. Centraliziranje kupčijskega poizvedovanja v eni roki ne bi bilo priporoč-Ijivo, ker s tem lokalni instituti izgube sfcik s svojimi ožjimi interesenti, p/eurediti pa bi kazalo položaj vse-kakor tako, da konzulati ne bi od-govaijali na neposredno od firm do-hajajuča vprašanja. Le v tem primeru je mogoče priti do naprave nekakega arhiva za informacije pri posameznih institutih tako, da ne bi obstajala potreba iskati v isti firmi informacije tuđi v primeru, da se vprašanja ponavljajo v kratkih ro-kih, ko često na bistvene izpremembe ni računati. Glede konzulatov, ki jim je opravljati za trgovstvo prevažna opravila, se je v anketah splošno poudarjalo, da odgovarjajo; izrekla pa se je želia, da se pri vseh važnejših konzulatih nastavljajo trguvsko izobražene osebe, pri tem pa skrbi za to, da se konzularni organi ne menjajo prepogosto, kajti le tedaj. če posamezni funkcijonar službuje dalj časa v enem kraju ter se vživi v razmere, more s pridom zasledovati gospodarske iazmere svojega okrožja ter podajati dobre, in stvarno pravilne informacije. GIusoul z Jesenlc. — Klerikalna delavska akademija. Klerikalno sleparstvo se je vršilo preteklo soboto in nede-ljo v novootvorjenem „Delavskem domu". Na Jesenicah se ni niti pes zmenil za to katoliško komedijo in se je zanjo zanimalo le par naj žabi-tejših farovških petoliznikov. Kako vse drugačno lice so imele Jesenice lansko leto, ko so nas posetili „Sokoli" ! Takrat je bilo vse na nogah, sedaj pa vse mrtvo in nikjer niti naj-majšega zanimanja. Dr. Krek, Pav-lica in poznati klerikalni mameluk Jare iz Kranja so vezali svoje otrobe ob velikanskem dolgočasju. Reševali so katoliško misel, a so jo se bolj glo-boko zakopali v blato, iz katerega na Jesenicah nikdar več ne vstane. Naj-imenituejši dogodek pri vsi slavnosti je bil, da je neki klerikalni delavski akademik zvečer na veselici napadel občinskega stražnika in je moral došli orožnik rabiti orožje proti nasilnežu. Žalostno umira klerikalizem, ki se le še tuintam dvigne v podobi nasilstva in surovosti. Vsako sleparstvo se enkrat razkrinka in tuđi katoliško sleparstvo, ki je naj več je na svetu, stoji danes v naši občini, kakor po-habljeni starec z eno nogo v grobu, z drugo pa brca na-okrog s posledno pred smrtno močjo umirajočega sleparja in gol j ufa! — In zopet je bežal, kakor puran jeseniški župnik Janez Za-bukovec pred rdečimi trakovi, ki so jih nosili železničarji v sredo 12. t. m. pri pogrebu svojega ponesreče-nega tovariša. Župnik ni hotel sprem-Ijati pogrebcev in je ie v cerkvi in na grobu zmolil nekaj molitvic. Železničarji se prokleto malo brigajo za tega srednjeveškega jezuita, ki se bo moral rad ali nerad privaditi rdeče barve, če tuđi še danes skače kakor pristoi farovški puran! Pri tej priliki naj omenimo, da se nam Čudno zdi, ker nekateri želez-niČarji obiskujejo gostilno Tanoar, ki jo priporoČa v „Slovencu" Zabukovec, ki še že-1 ezn i čar skega pogreba neče spremljati. K j e j e stanovska zavest!? Svoji k svojim! — „Našo moču, glasilo slovenskih klerikalnih backov in kozlov so začeli posili pošiljati na nekatere obČane. Vsakdo naj list pismonošu nemudoma vrne, ker bi bilo škoda namakati roke v gnojnico, ki se iz-teka v „Našo moču. — Zahtevajte po vseh go-stilnah „Slov. Narod" in „Gorenjcaa, ogibajte pa se gostilnic, ki jih pripo-roca „Slovenecu. — Ali je res vera v nevar-nosti? Katoliška duhovščina naj raje hujska proti naprednjakom s tem, da pravi, da se bojujejo proti veri. Ali je to res? Verski čut je vsakemu Člo-veku že prirojen. Laliko si torej naj-vernejši Človek, a pri tem vendar na-prednega mišljenja. Duhovščina je le stanovska kasta, ki je vzela vero v zakup, da pri tem brez dela dobro živi. Vera gotovo ni v nevarnosti, če praviš, da je neumnost, ker leže mi-lijoni in milijoni cerkvenega premo- ženja mrtvi, mesto da bi se ž njimi koristilo oloveštvu. Glavna stvar je, da si pošten človek, ki'ži-viŠ po svoji vesti in skušaš dostojno živeti v človeški družbi. Vera ni v nevarnosti, če zahtevaš, da naj se duhovščina rajo prime kakega dela, kakor pa da hujska in dela razpor med ljudini. Zato boj klerikalizmu, ki ga vzdržuje ona duhovščina, ki hoče pod versko krinko povsod gospodariti, dobro živeti in nic delati! — Zanimivopredavanje. Prihodnjo sobuto predava g. Tone Pongratz v svojem „Schiitzen-klubuu pri Klinarju na Savi o temi: Kako je doseći največje uspehe v zakonolomstvu in vlaČugarstvu po najnovej-šem načinu, predavano na podlagi lastnih izkustev. Vstop je dovoljen levabljenim. Člani „Schiitzenklubau se prosijo, da se predavanja z bolj Šimi polovi čami polnoštevilno udeleže. Predavanje se baje priobči v nekem nemškem stro-kovnjaškem listu, ker je dobil, kakor se nam zaupno poroča, g. predavatelj izrečna povabila, da ga s sli kami vred obelodani. Tovarniško vodstvo je že pustilo v ta namen izdelati posebne klišeje. — Občinska seja z dne 13. t. m. se je vršila v znamenju viharja. Prihodnjič jo priobčimo natanČno po zapisniku. Pri predlogu odbornika Pongratza radi odstranitve tajnika H u m r a so pri govoru odbornika F a b i n c a poskočili klerik alci in Nemci kakor nori. Fabinc: „Gr o -spodje, z uradnega stali-šča ne moremo tajniku očitati niČesar. Ali mu morete kaj očitati iz moralnega stališča. On ni pijanec in ne prešestnik. Ako bi pa danes kdo prišel in rekel, Hu-mer, ti sizakonolomec, vla-čugar in najvecja svinjav občini, pred katero nišo varne naše žene in hčere, potem." Tu je nastalo grozovito vpitje, da je bila vsaka nadaljna be-seda nemogoČa. Zabukovec: „Vi ste gledali na Pongratza!" Pongratz vpije rdeč kakor rak: „Pred 8 o d n i j o se vidimo, oelo družino ste napravili nesreČno, vam borno že usta zamasili !u Fabinc: „Vi ste veliko premajhni za to!u Ob sploŠnem razgrajanju zaključi župan sejo. Kle-rikalci in Nemci so spravili Humrovo zadevo na dnevni red, potem pa so sami sejo razbili, ne da bi bila padla najmanjša žal-beseda proti kateremu-koli odborniku klerikalno - nemške zveze. Na svidenje pri Filipih! Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. decembra. — Vladna volilna reforma se je za Kranjsko prav zvito in pre-kanjeno zmrcvarila. Vsa slaboglasna volilna geometrija se je izkoristila na škodo narodni-napredni stranki. Mesta so se oropala za mandate in na de-želi sami so se krajine, v katerih je nekaj več inteligence, tako spretno razdelile med različne volilne okraje, da mora duhovščini slepo vdana ma^a povsod zmagovalka ostati. Vse to so znane reci! Nikakor nočemo tajiti, da bode naša stranka vsaj za nekaj let potisnjena v kot, pa ne po kaki volji ljudstva, nego po sili in krivici, katero nam provzroča vladna volilna reforma. Leta pomenja za našo stranko katastrofo, in če se kdo iz naših vrst za ta nestvor navdušuje, je podoben Hinduju, ki se navdusuje za angleški top, na kojega zrelo so ga privezali v namenu, da ga na kosce razstreli! Pa tu je nepotrebna vsaka rekrimina-cija! Kar je, to je! Razmere se popraviti ne dajo: Kranjska je prodana dr. Šusteršicu, in vladna volilna reforma nas je zadavila, in pripravila našo stranko na Dunaju ob vsak vpliv. S tem bo treba računati. Interesantno bo sedaj, opazovati, kake izgube zadenejo našo stranko? Opazili bodemo, da bode precejšnje število naših privržencev s tištim dnevom, ko bo volilna reforma stopila v zakonsko moč, prišlo do prepričan ja, da so pravzaprav od svojega rojstva sem klerikalci In trumoma bodo ti po-štenjaki po zgledu dvornega svetnika na Kamnu pričeH očitno pred kape-licami moliti, za rimskimi odpustki letali, ter s stari mi svojimi hlača mi siliti v klerikalni tabor. Nekaj pa jih bode, ki bodo imeli dolge pridige o dolgočasni slogi, o tišti nevabljivi in hermafroditični slogi, ki dandanea zastruplja javno mnenje posebno tuđi na ČeŠkem ter grozi, požreti blagoslov pre-teklih bojev. To pa nišo naSe be- sede, to so besede enega največjih sedaj živeČih Čeških pesnikov Nihče dragi, nego svetovnoznani Machar proklinja ravno sedaj tisto puhlo slogo, za katero hlastajo „Narodni Iiistv", in on je, ki govori o blagoslovu preteklih bojev! Pri nas borno vse to doživeli, kar smo agoraj trdili. In tu smo zopet pri razlogu, ki govori proti vladni volilni reformi. T a reforma n|as bode vodila na oeste politične brezznačaj-nosti po Slovenskom sploh in na Kranj s ke m posebej. Politični tretjeredniki a la Suklje postanejo tip slovenskega politika, in na stezah, ki vodijo do oltarjev, se bo trio političnih beračev, ki bi radi živeli od tistega, kar pade od oltarjev. V tem bo obstajala „renesansa", katero bo vsled volilne reforme doživela naša Slovenija! — Za „Slovence?" blagor. Pri „SlovenČevih" so dobre volje. V to dobro voljo jih je spravila Cankar-jeva fantazija „Za narodni blagor". Sroe se jim rahlja od veselja, češ, sedaj je dokazano, da so napredni prvaki sami falotje, in njihove žene same vlačuge. Cankarjev „Za narodni blagor* to dokazuje ! V te otročarije bi se ne spuščali, da se nišo tuđi naši Nemci vtaknili v zadevo. Danes pri-naša eden najneuninejslh listov sveta, „Tagespost" v Gradcu, iz Ljubljane dolgo brzojavko. V tej brzojavki se pripoveduje, da so bile v gledališču velike demonstracije, da je Cankar uničil napredne prvake, in d* so se med predstavo čuli ironični: klici Živio Tavčar! Mi niti ne preiskujemo, koliko je na teh demonstraeijah resnice, samo konstatiramo, da so popi v Ka-toliski tiskarni iz Cankarjevega „Za narodov blagor" napravili nekak za „Slovenčev" blagor. Kapital skusajo kovati za politične svoje namene. Je li imel Oankar pri svoji drami v oČeh liberalne ali klerikalne prvake, to je brez pomena. Igra taka, kakor je, ni vzeta iz življenja, posebno ne iz naprednoga javnega življenja : pri nas še nihče ni postal bogat, ker je bil prvak! In tuđi naše ženske še nišo tište vlačuge, kakor jih slika Cankar. Neprevidno pa je „Sloven-Č8vou veselje! Boga naj zahvali, da se še ni dobil dramatik, ki bi bil vrgel na oder Jeglica in njegove pi-javke, ki bi dramatiziral Šukljeta, Šnsteršiča, GostinČarja, Kregarja in na vse zadnje še Štefeta! Vse to dela „za narodov" blagor, posebno škof Tone in dvorni svetnik Šuklje! Če bi se vse to zabelilo še z nekaterimi farškimi krivoprisežniki, uekaterimi testamentolovci in farškimi nečistniki — pa bi bila drama, kakor je Cankar še ni spisal! Vzeta pa bi bila v resnici iz življenja! Kar se tiče Nemcev, pa je še posebej smešno, da tako reČi potujejo v svet. Tuđi oni imajo svoje prvake, ki delajo za wnarodov" blagor, in vČerajšnja seja Kranjske hranilnice, pri kateri je dobil načelnik od 50 glasov samo 20 glasov, bi se dala morda tuđi dramatizirati, čemu pa s tem ne rogovilite po „Tagesposti" ? — Šuklje v službi dunajske kamarile. Hrvatski listi pišejo, da so se nedavno tega sestali v rHi-potekarni bankiu v Zagrebu znani madjaroni Tomašić, dr. Rorauer, bivši podban Chavrak, dr. Frank in — dvorni svetnik Šuklje na tajno posvetovanje, kako bi se dala ustva-riti — „Velika Hrvatska". Šuklje, po Susteršičevi milosti sedaj član kranjske klerikalne stranke, ki pravi, da je najbolj demokratska stranka pod božjim solncem, konferira sedaj s khuenevci a la Tomašić in Chavrak, ki so spravili Hrvatsko z gadnim svojini tiranstvom na rob propada in pogina, in snuje ž njimi naklepe, kako bi se zopet dala na Hrvatskem spraviti na krmilo zloglasna Khue-nova banda! Morda je imel Šuklje posebno misijo v Zagrebu kot odpo-slanec dunajske kamarile, katere po- - nižni služabnik je že od nekdaj. Spo-minjamo se pri tej priliki na njegov denunoiantski govor pred leti v parlamentu, ko je sumničil pred zbrano zbornico svoje rojake, da škilijo — v Rusijo. Že takrat je bil Šuklje v kamarilski službi, zato je paČ zelo verjetno, da je tuđi sedaj opravljal I kamarilske posle v Zagrebu, saj ta služba nese haje mnogo, ia gospođ s Kamna je mož, ki mastnih plač ne odklanja baš rad. Razume se, da ne stavimo vprašanja — da rabimo krila te besede Šukljetovega bratca v kamarilstvu dr. Ise Rršnjavega — „Wie viel hat er denn dafur bekom-menu, saj vemo, da se takšni posli opravljajo vedno — zastonj, ker to veleva že pristno in pravo avstrijsko domoljubje, ki naravnost nalaga tak-šne dolžnosti. Da je pa gosp. Šuklje dober avstrijski patriot, o tem pač nikdo ne bo dvomil. In ker je ob enem tuđi „velik Hrvat", potem se pač ni Čuditi« ako deluje v odlični družbi raznih Tomašićev in Chavra-kov na uniČenje ti stih hrvatskih strank, ki so sklenile reŠEO rezolucijo, in za oživotvorenje — „Velike Hr-vatake4. Dalmatinski in istrski sokoli a la Biankini in Spin-čić so prisegli na resko rezolucijo, v dunajskem parlamentu pa sede v fciusteršiče-vem klubu složno skupaj s ti-stim buk ljetom, ki v družbi Chavrak a in Tomašiea intrigira proti reski rezoluciji in njenim pristašom! To je politična doslednosfc! Pravijo, da je bil Šuklje ob istem času v Zagrebu kakor junak Strassnotf. A to trde samo zlobni jeziki . . . — Volitev v predstojziištvo in razsodišče delavske zavaro-valnice zoper nezgode v Trstu. Dne 2i). decembra t. 1. se vrše do-polnilne volitve v preds tojništvo, odnosno v razsodišče delavske zava-rovalnice zoper nezgode v Trstu, v kateri sedaj niti Slovenci nit* Hrvatje ni majo svojih zašto pnikov. Pri predstojećih volitvah nam je Slovencem vse storiti, da si pridobimo v vodstvu in razsodišču zavoda primerno zastopstvo. Osnoval se je v Ljubljani za te volitve akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh slovenskih strank; obe stranki sta namreč ninenja, da gre tu za pravično, obče slovensko stvar, kateri je pomoći do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora se obračava do naših županstev, župnijskih uradov, do obrtnikov in do zavednih Slovence v sploh z nujno prošnjo, da v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane zoper nezgode, zberejo glasovnice, ki so jim bile nedavno poslane. Glasovnice naj vsak delodajalec pod-pisel Imen kandidatov pa ni treba vpisati. Zbrane glasovnice je poslati na naslov: Josip Lenar-Čič v Ljubljani, pisama trgovske zbornice. — Za odbor: Josip Le-narčič, 1. r.; Karei Pollak, 1. r — Primeren sprejezn. Škof je bil predpreteklo nedeljo jako lepo sprejet v Sori. V ćeli vaši, |razen pri eni hisi, ni bilo nikogar, ki bi ga bil pozdravil. Prišel je kakor kak-Šen prosjak, ki se ne meni nihče zanj. Organist je dobil iz ćele vaši komaj dva „dedca", ki sta šla zvonit škofu. Zato so pa tuđi tako zvonili, kakor ob požaru. Ponoči so škofa stražili orožniki in nekaj klerikalnih kmetov iz vaši Senica. Seveda se ni nihče brigal za Škofa. Drugi dan je dvakrat pridigoval, a ni z be-sedico omenil volitev, politike itd. Škof ve, da je nevarno prilivati olje v ogenj. Drugi dan se je zopet po-tiboma odpeljal. — Dični državni poslanec Po-gačnik je prodajal 7 nedeljo svojo modrost v Boh. Beli. Župnik Ažman mu je menda predlagal zaupnico, ki je bila seveda sprejeta. In kako bi ne bila. Vsaj so bili na zboru poro-čevalci sami prečastiti župniki. Le žal, zakaj ni povedal dični poslanec Pogačnik, zakaj mu nišo na zadnjem občnem zboru „zakupa" gorenjskih gostilničarjev votirali zaupnioe s tem, da bi ga bili volili zopetnim pregled-nikom „zakupa". Ja, Bauer, das ist was anderes. — Nova sela. Pri seji občin-skega odbora na Jesenicah dne 13. t. in. je zahtevalo 12 klerikalnih in nemških odbornikov, da se skliče v najkrajšem času nova obČinska seja z dnevnim redom: „Občinski tajnik g. Lovro Humer naj se odstrani iz službe." Kolikor smo informirani, je podpisal tozadevno vlogo poleg dragih „svobodno mislečih" tuđi neki Jože Klinar, bivši župan in gostilničar na Jesenicah, ki je so-rodnik zloglasnoga Pongratza in ki ima tuđi dosti masla na glavi, kar je razvidno v zaeno priobčenem od-prtem pismu. — 0. BealaviB Kua| je postal, tako piše „Domovina", velik Ijublje-nec mariborskega lista, ki izhaja sedaj Se v namen, da čuva nad slogo štajerskih Slovencev (!) namreč „Slov. Gospodarja", odkar je bil vpisan imenovani gospod kot revizor-eksternist „Zadružne' Zveze" v Celju, za neka-tere kranjske posojilnice, ki nišo „liberalne", ampak edino le slovenske in katere vodijo napredni rodoljubi, kakor ima ta „Zveza" n. pr. vpisane za revizorje tuđi gg. Miška Reicherja, knjigovodjo mariborske posojilnice, Jakoba Legvarta, državnoga mlekar-t-kega nadzornika (ea mlekarne), dr. Konrada Janežica, odvetnika v Vo-ioskem, Josipa Zadela, knjigovodjo posojilnice v Gorici, Ivana Lapajneta v Krškem in kakor bode ta „Zveza" dala vpisati še vec revizorje v, ker hoče pošteno revidirati in ne bode vprašala nikogar, če in koga srne dati vpisati med svoje revizorje str oko v-njake. Vsi ti revizorji-eksternisti pa stanujejo na svojih službenih mestih, nobeden ni uradnik „Zadružne Zveze" v Celju, ampak je g. B. Kunej slej kot prej v Brežicah, dr. JanežiČ v Voloskem, Reicher v Mariboru itd. „Slov. Gospodarju" pa je seveda Čisto prav, da je takozvani liberalec g. B. Kunej ustanovit „Vinarsko zadrugo" za brežiški okraj ter pristopil z isto v takozvano klerikalno „Zadružno Zvezo" v Ljubljani, da je ravno isti gospod ud načelstva stavbene zadruge v Brežicah, ki je na veliko prizade-vanje ali advokata dr. Benkoviča, ali pa B. Kuneja pristopila tuđi klerikalni ljubljanski „Zvezi". To je seveda vse v redu To ne ruši sloge! ? — „Zadružna Zveza v Celju". Piše se nam iz Celja: Pod tem naslovom Čitamo v „Slovencu" od 7. t. m. članek, ki nas sili v odgovor, ako-ravno je naše načelo, izogibati se polemike, ki gotovo dobro ne upliva na razvoj slovenskega gospodarskega napredka. Neposredni povod članka v „Slovencu" je najbrže dejstvo, da je „Celjska Zveza" med drugi mi za-družnimi strokovnjaki imenovala tuđi g. B. Kuneja svojim revizorjem. V Članka „Slovenca" je pa to tako dano, kakor da bi bila „Celjska Zvezau edino le g. Kuneja imenovala svojini revizorjem, oziroma le njega imela na razpolago za revizije, torej da bi tuđi zavodi, katerih načelnik je duhovnik, ali ki imajo v načelstvu tadi duhovnike, bili podvrženi revi-zijam g. Kuneja. To pa ni istina, ker „Celjska Zveza" ima veČ revizorjev in načelstvu „Zveze" je na prosto roko dano, dol oči ti enega ali drugega za revizije posaraeznih zadrug. Znano je, da „Celjska Zveza" od nekdaj sem združuje slovenske zavode vsake politične struje, ker nekdanje načelo ustanovitelja in še današnjega pred-sednika „Celjske Zveze" gospoda M. Vošnjaka, da se pri sprejenm zavoda v „Zvezo" ne gleda na to, je li zavod „klerikalen" ali „liberalen" ampak le na to. je-li slovenski, še danes velja pri tej „Zvezi". Očita se v članku „Celjski Zvezi" sestava nj enega načelstva, ker Čitamo, nda v odboru ni nobenega moža našega mišljenja". Na to omenimo, da je to popolnoma izmišljeno in da je ud načelstva č. g. župnik Dobrnski, ki se pridno udeležuje sej načelstva. Po mnenju člankarja bi tuđi zaradi tega ne smeli zaupati spodnještajerski Slovenci „Celjski Zvezi", ker so člani te „Zveze" vse liberalne zadruge kranjske. Na to omenimo, da se je rodila „Celjska Zveza* 1. 1881., torej mimogrede omenjeno, ob času, ko „kranjski klerikalci" današnjega kalibra še poznali nišo pojem „zadruga", še manj pa to, kako se snujejo posojilnice in druge gospodarske zadruge — in je takoj ta „Zveza" začela pomagati pri ustano-vitvi denarnih zavodov tuđi na Kranjskem, kateri zavodi so potem vsi stopili v „Celjsko Zvezotf. Ko se je potem nekdanji tajnik „Celjske Zveze" preselil v Ljubljano, so ga najeli tamošnji klerikalci, da jim ustanavlja posojilnice in pa „Zvezo" po uzornih pravilih, ki jih je sestavil g M. Vošnjak; k tej ljubljanski „Zvezi" pa nišo hotele pristopiti stare kranjske posojilnice, ampak so ostale pri „Celjski Zvezi"; da so slučajno to samo „liberalni" zavodi, je dokaz, da se je snovala „klerikalna" struja zadnižništva sele mnogo pozneje. Član kar apostrofira tuđi ko-roŠke posojilnice, ki so od nekdaj. v „Celjski Zvezi", naj „pokažejo hrbet" tej „Zvezi" in naj vstopijo k ljubljanski „Zvezi". No. po nastopu kranjskih klerikalnih drž. poslancev v zađe vi volilne reforme je Člankar s svojim vabilom prišel gotovo precej prepozno. Da bi se od strani „Celjske Zveze" vplivalo na te, da bi se naj pri prihodnjih občnih zborih po-sojilnic „vrgli" vsi „klerikalci" iz od-borov, to naj dokaže g. ,,Dr. L.", drugace ga proglasimo kot lažnjivca. Udrihanje na „Zveznega" ravnatelja g. JoŠta je čisto umevno, ker ta nad vse marljivi Htrokovnjak je po svoji delavnosti največ pripomogel za ugledni razvoj „Celjske Zvezeu. H koncu Še nekaj. Datiran je Članek iz Celja in podpisau s šifro „Dr. L". Mi v Celju ne poznamo nobenega Dr-ja, katerega ime se začne s črko „L", zaradi tega je datiranje članka in podpis fingiran in smo prepričani, da se je članek pisal v — Ljubljani od gospoda, kateri bi rad vse slovensko zadružništvo spravil pod ljubljansko klerikalno „Zvezo". To se pa ne bo zgodilo, ker naši [štajerski in koroški zavodi hočejo biti samo slovenski! — Kdo bode okrajni glavar v Celju? Iz Savinske doline se nam piše dne 14. decembra t. 1.: Leto se nagiblje svojemu koncu, a tuđi dopust okrajnega glavarja barona Ap-faltrerna je pri kraju ter njegov pre-stop v pokoj s tem akuten. 0 kakem imenovanju novega glavarja pa ni duha ne sluha. Da, slišijo se ćelo glasovi, ki pravijo, da ostane sedanji provizorij še ćelo leto! Ne vemo, je-li na tem kaj istine ali ne, vemo pa, da bi bilo to absolutno nepravilno in politični upravi toli obsež-nega okrajnega glavarstva, kakor je oeljsko, na kvar. Zato pa resno opo-zorimo vlado, da čimprej političen voz v Celju spravi v pravi tir! — iiMir" prosi podpore. Današnji ^Mir" prijavlja poziv na na-ročbo, v katerem piše med drugim: „Vzlio temu, da nam obeta volilna reforma politično smrt, vendar imamo koroški Slovenci, ki smo se sto in stoletja uspešno branili proti svojemu najhujšemu sovražniku, še dovolj življenjske moči v sebi, da resimo in obranimo vsaj sebi in bližnjim svojim potomcem svojo, po pred-namcih podedovano dedovino. Ako nam volilna reforma uniči politično našo moč, unieila nam ne bo našega jezika, uničila ne bo nas samih. Še se bo razlegal naš mili slovenski jezik od tam doli, od štajerske maje pa do Zilskih planin; še bo, kakor njegov praded, stopal za svojim plugom po slovenskih poljih slovenski kmet, in od mogočne stene slovenskih Kara-vank bo še nadalje odmevalo slovensko petje in vrisk. Grob, ki ga je izkopala volilna reforma, je preplitev za tisoče in tisoče koroškihSlovencev,inzemlja, ki so jo nametali na živega mrliČa, je prelahka, da ne bi je dvignil! Ako so nam zvezali roke, nišo nam zamaŠili ust, in tem mogocnejše in odločnejše se bo še čul izza Karavank klic: Slovenski Ko-rotan zbudi se, vstani! Z budi se k narodni zavesti, vstani iz svojega mrtvila, združi se v mogoČno armado, ki se bo mogla, hotela in morala u braniti od sovražnikov in „prijateljev" si namenjene smrti! In kakor vedno, stal bo v prvi vrsti med branitelji in bojevalci, neustrašen, naj-odloČnejši branitelj svojega naroda naš „Mir". Vedno, kadar je bilo treba povzdigniti glas za pravice slovenskega naroda, je stopil „M ir" odločno v prvo vrsto boriteljev, in nišo ga ustrašile grožnje sovražnikov in ne spletke „prijateljev" ; ako bi bilo treba, izkrvavel bi, da resi svoj narod! Dol-gihpetindvajset letžestoji „Mir" na braniku za koroško Slovenstvo, Setrt stoletja bije boj z najljntejStMi nasprotniki. Bili so to težki čaši, a neumornoga branitelja ni udušil 89-vrag, ne, v boju mu je rastel pogmm, kaj ti stal je na trdoi podlagi, 11 p • d-lagi narodovega zaupanja. Im danes, ko se je boj poostril do ekrajra osti, ali ni „Mir" vedno izpol^jeral svoje dolžnosti? Ali ni st#rU vseg*» da reši, kar je bilo resiti mogočef „Mir" je postal koroškemti SIotom« in njegovim nasprotnikom vsakda«ji kruh. Zato pakoroŠkiSloren«!, berite, berite „Mir" in naro-čujte ga, saj je vaš, iz vas ie-Šel in za vas! In ostala Slovenija? Ali se zanima za naš „tmžmt* Korotan, ali se zanima za naš list, £e katerega se edino more poučiti a na-Ših razmerah? Lahek je odgovor na to vprašanje, kajti lahko, zelo lahk# je število onih Slovenoev, ki imaj« poleg vzklika „živeli Korošci" še kaj drugega za nas. Bere se pač naš UtAt odobravajo njegovo stališČe in želij« mu procvita, ali bere se v čitalaiot, bralnemu društvu, kjer je takoreko* zastonj, ne naročuje se parne! Ko se gre za malenkostnih par bcane, se je navdušenje za „tužni Korotam" razblinilo, kakor megla ob solnčnent vzhodu Tu pokažite svoje navdušenje za nas, tu nas podpirajte, ne pa oW čaši vina, ko gre ura na polnoč! Podpirajte „Mir", da mu bo megoČe v tem večjem številu zahajati *ned koroško slovensko ljudstvo ter ga buditi ter bodriti k vedno vztrajnejši borbi za njegov in tuđi vaS obstanek! Pokažite dejansko, da so resniča« vaše besede, žrtvujte nekaj v tak« vzviseni namen narodne prosvete ia obrambe. Ako se žrtvuje, proč me6# tisoče in tisoče za malovredne im £• večkrat naš narod zasramujočo nem-ške, italijanske in druge take časopise, pač ne bi bilo težko enkrat v lefcm spomniti se tuđi edinega slovenskega koroškega lista „Mira"! Ako kje, mora tu veljati geslo: „Svoji za SVOJe"!" — Učiieljstvo pri aančaeflt ministrstvn, V četrtek je bilo avstrijsko učiteljstvo, med tem tađi slovensko učiteljstvo, pri na-ucnem ministru dr. Maroheta glede raznih zadev, tikajočih sa š#le in učiteljstva. Obljubljeno jim je bilo, da se njihovim prosnjam ia želja« ugodi v svobodomiselnem in napred-nem smislu. Ako pa se njihove težnje ne izpolnijo takoj, naj se zaradi tega ne vznemirjajo. — Najnovejši „profesor11 slovenskega jezika. Pri c. kr. dežei-nem sodišču v Trstu nameraTaj* menda ustanoviti kurz slove&skega jezika za sodne praktikante in avskml-tante. Za učitelja je menda designiram neki italijanski ađjunkt, ki ne zna prav Čisto nič slovensko, kakor tm pripovedujejo njegovi najbolj si prijatelji. Ker je za italijanske gospođice nujno potrebno, da se zaČnejo učiti našega jezika, naj se jim poskrbi vsaj dobrega učitelja. Kajti, ako se bod« ta kurz z dotičnim adjunktom, ki sa mu je menda v Kopru začelo nekaj sanjati o našem jeziku — res ožiro-tvoril, se bojimo, da se bodo njegovi obiskovalci učili slovensko lakko do sodnjega dne brez vsakega maj manj-šega uspeha. To pa vendar ne gre! — Sprememba v naslovu carinskih uradnikov. Vsled odločbs finančnega miniđtrstva se bodo carinski uradniki odslej imenovali: carinski praktikant, carinski azLsteat, carinski oficijal, carinski revident, carinski nadzornik in viŠji carinski nadzornik. Tukajšnji carinski urad je glavni carinski urad I. razreda im i hl a zdaj carinskega nadzornika, carim-skega revidenta, po -> carinsko ofici-jale in azistente in enega oarinskega praktikanta. Ekspozitura &a glavni pošti začne poslovati te dm i. — „Slovenčeva" avtentična pOrOČUa. Te dni je „Slovenec" po-roeal, da je padlo na Gorenjakem nad pol metra snega. Merili smo ga na vse mogoče načine, a smerili smo ga le, in sicer natančno samo 35 oni ali četrt metra. „Sloveneo* vidi vse po dvoje. Vremenski opazovaleo. — Usposobljenostne sknšnjo za pouk na gimnazijah Im real- kah. Ravnateljstvo znanstvene ispra-še valne komisije za pouk na gimna- WW Dalle v prllogL **•! j 2. Pri'naa ,.S»ovepsVemu Narodu" St 987 dne 15. dacpmbra 1906 sijah in realkah je prvi termin sku-Vnj, ki je bi doslej v februarju, preložilo t januar, tako da bodo fclavzurne skušnje leta 1907 1!». in21. j:\ivnarja. — Ne mšhuf arija. Zadnji čas pršiJja poBtojnski davčni urad slovenska opoaiine z naslovi kakor „Johanna, ^eorg* itd. Ali bo te in take nem-škutarije p« c. kr. uradili že kdaj konec? — Promocija. Dane>s je bil na ej HŠkem Tpeučilišču promoviran do-ki-"»rjem prm a g. Marko I pavic, o. kr. konceptni praktikant pri na-tnestništvn v Gradcu. Čestitamo! — Imenovanje. Policijski nad-komisar v Gradcu Mihael Papež je imenovan za policijskega svet-nika. — Obćnega zbora „Hrvatske Matice" v Zagrebu se udeležita kot cdposlanea ,. Matice Sloveuskau gg. odbornika dr. Fran Ilešič in Anton Trstenjak. — Za predseđniba krajnega šolskega sveta v Postojni je bil voljen g. Frančisek Arko, za i-jegovega namestnika pa g. Gregor Vikel. — Šolske vesti Iz seje dež. -olskega sveta kranjskega z dne H. iecenibra fc. 1.: Imenovani so: za Strekljeve« za nadučitelja detinitivni .čitelj Franc Pire v Petrovi vaši er suplentinja Frančiška Pirc-■-■ey v Semiču za deiinivno učiteljico; definitivni učiteljici sta postali provizorni učiteljici Ljuti mila Ka-p u s v Kropi in L u c i j a Tram-pu§ v Vrbovem na dosedanjih me-stih. Premeščena sta nadučitelja Ivan Bezeljak v Hotedršici v Sent Vid pri Oerknici inlvan Vugav Smi-helu pri Nadanjem selu kot učitelj na Planino pri Vipavi. Nadučiteljica Krnestina 01 ari ci v KoČevju je stopila v začini pokoj. Baltazar H-ibler je bil potrje i za pravega čitelja na realki v Idriji, učitelj ve-onauka dr. Mihael Opeka pa za leiini'ivnega ter se mu je priznal na--lov profesorja. — Ustanovi se eno-razrednica na Krtini, v Dobu začasni paralelni oddelek na ondotni dvoraz-rednici. — Izvršili so se sklepi glede premestiire učnih moći v višje pla-eilne razrede s 1. jan. 11)07, imenovali so se ekrajni šolski nadzorni ki za novo funkcijsko dobo: II. razred škofovih zavodov je dobil pravico mvnosti, ietotako VI. idrijske realke; iomače naloge iz italijanščine in iraneoščine se odpravijo na ljubljanski realki. — „Osa", Št. 6. Vsebina: Simon tem-le naslovom : nG. Janez Sodja na Dobravi št. 59 pri J e s e n i c a h.u Jeseniue na Gorenjskem pozna pri nas na Kranj-skem vsak otrok, edino na naši pošti — nišo vedeli za ta kraj. Napisali so z modrim svinčnikom pod naslov „Bohmen, Bez Beneschau" in pismo je potovalo na Češko v — Pi-šely. Od tamkaj so pismo vrnili 30. novembra in pošta ga je vroČila zopet pisru, ker ni mogla naj ti Jese-nic na Gorenjskem! Hedaj še drug, takisto značilen slučaj! Pred več tedni je dalo neko društvo tukaj na pošto pismo s tem-le naslovom: „Gospod Karei Kutternig, trgovec Kriva vrba, Koroško." Koroško deželo pozna vsakdo, samo ne naša pošta. Tajebesedo „Koroftkou precrtala in napisala mesto tega: „Koro sko, Aegypten.u In res je pismo potovalo mesto v našo sosedno koroško deželo v Egipt, prišlo v Alek-sandrijo, Halfo, Challal, Assouan in končno prispelo v egiptsko niesto ^Koroskou. Po odisejski blodnji po Egiptu, kjer naravno nišo mogli naj ti „Krive vrbe", se je pismo vrnilo v Ljubljano, kjer se je točno dostavilo odpošiljatelju, čes Krive vrbe na Ko-roškeni smo iskali povsodi, ćelo v Egiptu, a našli je nismo, ergo je ni, zato vračamo pismo. — To se je zgodilo na ljubljanski pošti. O d 1 o č n o zahtevamo remedure! -— Božićnica „Dobrodelnega društva tiskarjevu se vrši, kakor smo že poroČali, jutri popoldne ob 4. uri v Sokolski telovadoici „^arodnega domau a sodelovanjem ljubljanske „Društvene godbe". Za vsestransko najboljšo zabavo je dobro skrbljeno, zlasti za otročiče, ki bodo pod veličastno okićenim in razsvetlje-nim božičnim drevesom obdarovani z raznimi slascicami in sadjem. Ker je uamen te priredi tve tako človekoljuben, jo bo slav. obeinstvo gotovo z veseljem invkar največjem številu posetilo. — Cene.jedilom in pijačain ostanejo čisto navadne. — Zvišanje pokojainskih pre-jemkov po&tarjev. Kakor smo pred-včerajšnjim sporočali, se zvišajo b 1. januarjem 1907 pokoj ninski prejemki poštarjev, poštnih oficijantov in me-haniških pomočnikov pri poštnih zavodi h s samozavarovanjem. Pri po-štarjih se k letnem dohodku, ki je za podlago pri odmeri pokojnine, dodene še znesek, ki je približno enak takozvani krajevni dokladi v Četrtem rajonu, dočim so pri poštnih ofici-jantih in mehaniških pomoenikih podlaga za pokojnino le sistematični letni prejemki v kraj ih Četrtega rajona akti vite t-nih doklad. Na ta način se gotovo ustreže davni želji poštarjev, da se jim vštejejo krajevni prejemki v penzijo. — Gospa Ana Juvančičeva i Na svojem domu v Šiški je včeraj umrla gospa Ana Juvančičeva kot žrtev strašne nesreće, ki se ji je pri-petila pred nekaj dnevi. Eksplodirala je namreč petrolejska svetilka in gospa Juvančičeva se je tako opekla, da je po silnem večdnevnem trpljenju umrla. Pokojnica je bila blaga gospa in velika srčnodobra podpornica ubožnih ljudi in šolske mladine. Nikdar ni nihče na njenih vratih brezuspešno potrkal. Vedno je imel* odprte roke za vsako dobrodelno in za vsako narodno Htvar. 8 svojo Ijubeznivostjo in dobrodelnostjo si je pridobila naj-večjih simpatij v vseh krogih in je uživala najsplošnejše spoštovanje. Bodi plemeniti gospe obranjen blag spomin! — Odbor Sokola v Šiški je v svoji snočuji seji sklenii udeležiti se korporativno z zastavo pogreba rajne gospe Ane Juvančičeve, svojega usta-novnega člana, ki sije stekla za društvo mnogo zaslug. Vsi elani se zbero ob polu 3 v telovadnici v kroju s pele-rinami. Ob 11. dopoldne so redovne vaje za vse Sokole, ki se bodo pogreba udeležili. — Čitainica v Šiški vabi tem potom vse svoje Člane na redni občni zbor, ki bo, kakor običajno, na sv. Šteiana dan t. j. v sredo, dne 26. decembra v čitalniških prostorih ob dveh popoldne s tem-le dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika; l2.) poročilo tajnika; 3) poročilo blagajnika; 4.) poročilo knjižničarja; 5.) volitev odbora; <>,) slučajnosti. Ker m ra biti glasom pravil naimanj 20 članov navzočih, da je občni zbor sklepčen, je žileti, da se društveniki polnoštevilno udeleže. — Iz oradaiftkih krogov na deteli. v>itali smo v vašem cenjenem listu, kakor tuđi v „Slovencu" in v uradnem listu objavljeno sporocilo, da se predloži še tekoči mesec po-slanski zbornici vladna predloga za zboljšanje plač državnim uradnikom. Vprašanje nastane, ali bo ta predloga imala tuđi resui namen temelito zbolj-šati žalostni grnotni položaj uradnikom, ali pa nas nameravajo odpraviti ž njo zupet s kako miloščino. Slednje mesto prvega bilo bi krivično že z ozirom na vedno in vedno rastočo draginjo vseh življenskih predmetov, in ker je tuđi skrajni čas, da se že vendar enkrat upelje tako zaželjeni časovni avanzma, službena pragmatika in času primerna ureditev plač v vseh kategorijah državnih uradnikov. Posebno so sodno-pisarniški in zemlji-ško knjižni uradniki glede avanzma in službene pragmatike gotovo na najslabšem stališču. Sredstvo za po-kritje teh potrebščin pa naj bi se ugotovilo povsod prej, kot iz po višanja davkov. Vsled tega si usojaino sveto vati merodajnini faktorjem vzeti n. pr. na rešeto vprašanje, če ne bi bila umestna upeljava. kolekovati (idealno) vse zasebne tožbe radi raz-žaljenja Časti in iz take zadeve narasle spise. Te pristojbine nuj bi tr-pela stranka, ki propade, ali pa ona, ki bi tožbo brezpogojno umaknila. Ta upeljava bi bila, če že ne umestna, pa gotovo pravična. Zlobni je-ziki, in ne davkoplačevalci, ali ćelo delavstvo, prinašali bi na omenjeni način državi mnogo milijonov kron v pokritja njenih izrednih potrebščin. Tuđi se nam očita krivično od dvomljivih ljudi potratno življenje. Kako bo revež, kak nižji uradnik, potratno živel ob svoji placi. Vesel bi bil, če bi mogel sebe in svojce stanu pricnerno vzdržati. Posebno na deželi uradnikom nič manj trda ne ne prede. Življenje je tu drago, ker ni tržnega prometa, stanovanj pa pri-nianjkuje. Kam pa zotrokiV Umevno je, da so otroci uradniškega stanu že od rojstva sem bolj mehke telesne narave, pričakovati tuđi nimajo od svojih staršev ne posestev. ne dote in odpravščin, ampak edino izobrazbe. Na deželi pa primanjkuje zadostnih sol, za pošiljanje otrok dnigam v pouk pa sredstev manjka. Take in enake skrbi tarejo uradnike v prostem času, ko bi se medtern po osemurnem dnev-nem, duševno napornem delu moral odpočiti in okrepčati. Apelujemo torej na vas. cenjeni tovariši v Ljubljani in drugod, da ukrenete potrebne korake, če tega že niste storili, in da seznanite naše gospode državne po-slance brez izjeme z našimi željami. Omenjena vladna predloga nudi sedaj tem gospodom ugodno priliko potruditi se korenito z ostalimi poslanci za splošno zboljšanje oelokupnega urad-ništva. Hazprava o tej predlogi utegne postati zenimiva in daleko-sežnega pomena. Vederemo. — Iz Litije ^^ nam piše: Veliko projekcijsko predstavo s predavanjem o lepi naši domovini priredi v ne-deljo zvečer ob polu sedmih zvecer v prostorih g. Oblaka naš domači fotograf gosp. Rožun in sicer nam bode s skioptikom razkazoval slike iz Notranjske, osobito iz Postojnske jame in nje divno okolico, zatem Kanonik z njegovimi prekrasnimi planinami, in zatem mogočne stavbe Bohinjske železnice itd. — Predavanje. V Šent Lov- rencu predava jutri popoldne gospod mlekarski nadzornik Legvart o mlekarstvu. Namerava se tamkaj osnovati mlekarska zadruga. Shod poseti konzulent Charousek iz poljedelskega ministrstva. ~ Iz Toplic na Dolenlskem. V sobotnem „Slovencu" izjavlja g. načelnik „Topliške hranilnice in poso-jilni»eM, da ni ta v nikaki denarni zvezi s konsumom. Gospod* Hodboj, saj tega ni nihce trdil v „Slov. Narodu" . Dopisnik sploh ni imel hranilnice niti v misiih, dasiravno se je lansko leto splošno govorilo, da si je konsum izposodil iz hranilnice večjo vsoto za vino. To se je govorilo lani in ne menda zastonj. Zakaj zavijate take nesramuo, zakaj družite stvari, ki jih ni nihče predbacival, o kojih sploh nihče ne trdi. Nikar ne predaleč, ker veste, da imate mnoge masla na glavi. Ne hodite na solnee, sicer bi se znalo rastopiti, kar vam gotovo ne bi bilo ljubo. - PaČ pa se je govorilo in se še govori, da je g. župnik Ivan Podboj, doma iz Rib-nice zahteval v povrnitev veejo vsoto, kot jo je izposodil, da je ljudi, ki so mu to zanikali, zval kot nepoŠtenjake, in da zahtova prevelike obresti. To se pa govori, gospod poštenjakovic. Pa pustimo to, in se vrnimo h kon-sumu. Gospod župnik, vi vse vidite in povsod. le tam v blaženem umi-rajočem konsuinu ne vidite, kako se popiva ob nedeljah, dasi se ne bi sploh nič smelo. Poglejte, kako se od tam vračajo pijani in razgrajajo po-tem po drugih mirnih gostilnah ! Tja ge nekoliko ozrit« in mir naredite ! — Srečen Šmihel. Piše se nam: Ni ga skoro kraja, ki bi imel toliko sreće, kakor ravno ta ubogi Snaihel. Osrečuje ga kaplan Lenasi, mož pod-jetnega a n^-rečnega duha, ki hoče, da y>ovs')d njegova obvelja,dasir4vno niraa prav. Da je osrečil Stnihelce s kon^utnom, kojega tare jetičnost, je že znano. Da je vpeljal „veleinda-strijoa z izdelovanjem zobotrebuikov. ki se mu je pa tuđi slabo sponesta, č^prav i** rabi! cerkev in šo!o samo za to, da bi s svojo trrao prodrl, je javnosti tuđi znano. Kako imenitno zida fabriko za cement, smo tuđi že omenili. Omeniti pa moramo, da bo zraven te fabrike „na pesku," ki je brez oken in vrat, tuđi baje zračna kapelica, kjer bodo svojim „zavedne-žemu gospod Korle dušne nauke da-jali. Razun teh dobrot bodo Smihelci deležni še nove blagodati ; šmihelski Korle namerava „imnea v Šmihelu naseliti. In res^ so se teh dni mtidile neke nune v Šmihelu, kojim nameravajo baje konsum odstopiti, da ustanove dekliško Šolo7 ker gospod Korie so baje rekli, da ne vtegnejo več niti otrok poučevati, ker se morajo pečati kakor jud s trgovino. Edina odpomoč za šmihelsko ^zadrego** so nune, ki imajo one vogle podpreti, ki so se za Časa modre „oberkomandeu porušili. Da je Lenasi tič, vemo že davno, a da hoće sledojo kapljo krvi iz tega zapeljanega ljudstva izmozgati, pre-sega že res vse meje. Mesto skrbeti, da bi se ti siromaki, kolikor mogoče opomogli, jim nudi novo šibo, ki je že baje tuđi hvaležno sprejeta. Ni čuduo, ker kar Korle rečejo, je res in tuđi njegova inora obveljati, makari ce se zemlja odpre. Da bodo Smihelci to novo uvedbo drago placevali — je umevno in jim jo tuđi privoščimo — že radi njih posmrtnega interesa, o katerem zna kaplan Korle tako milo propovedovati. Le tako naprej — priđete že do spoznanja, a prepozno. Že sedaj se zvijate, ko ie pol obČine v Ameriki, a bo treba še drugo polovico občinarjev tja dol poslati, in še ne bo dovelj za požrešne — kobi-lice. — Torej le spletajte si sami bič, ker drugega v resnici ne zaslužite, kakor da vas katoliška gospoda guli in gloda od vseh strani. Pamet pnde, a vselej prepozno ia tako priđe tuđi v Šmihelu, ko bodo nekateri s tisocaki na vara em sedeli, drugi pa svoje zmote na razvalinah objokovali, le žal, da ves jok in stok ne bo izdal niče-sar, ker bode prepozno. Še je čas, a ga ni človeka, ki bi se upal vseuio-gočnemu kaplanu po robu postaviti, zato mirnim srcem sklenemo: hoteli ste tako, imeli boste tuđi tako, da vas bodo še zmamci kleli. — Sadovi nemških Sol. Koliko se otroci nauče v nemških Šolah, nam znova -.lokazuje pismo, ki je je pisala rojena Kočevarica, ki je zvršila nemško ljudsko Solo. Pismo slove: „Zvisehlern den . . . Geerter treind ih Neme die feder in die ham! und sehreibe an Eih Einige Porzeile ih Mehte Vinschen dasMein schreibenEih in bester Gesud antrefen Mehte ih zeige Eih an vegen Mein Son Josef Er ist imer noch krank der dohter zveifeld an im heite ist 10 vohen das Kr kranker zu Mir Gekomen ist das veis Nur der Liebe Got. vird Er Noh Eimal Pesser vird oder Niht Liebe Freinde das ist Noh Mein Trost das Er von der krankenkossa Kin Geld bekomt sonst Mehte Es im schleht Gen veil ih Ein arme Mutter Pin zu im Zum schlusse vir Grissen Eih ih samt Mein Son Josef ih ... Taki so uspehi nemških šol! — Iz Medvod se nam piše: Brencelj ne neba, ja ne neha Brencelj, veste ne neha. Sedaj se spravi na enega, sedaj na drugega. Sedaj se je spravil ćelo na tovorni vlak. Čujte ljudje božji, kaj je naredil vlak, veste ta hudobni tovorni vlak na postaji Medvode. Brencelj vulgo Pomarančar je ta hudobni tovorni vlak dal v „Slovenca", veste cei tovorni vlak v „Slovenca". V „Slovencu" št. 281 stoji takole zapisano: „Pretečeno ne-deljo je tovorni vlak zaprl cesto, ki pelje iz Medvod v Presko. To se ja zgodilo pred šesto uro. Ob 6. uri se prione služba božja v Preski. Kak h 200 ljudi je Čakalo onkraj ceste in tako nišo mogli pri ti k službi božji v pravem Času. To je vemlar največja predrznost, saj bi bil vlafe lahko prej ustavil. Ali je to nagajivost ali ošabnost?u Tako toži ubogi Pomarančar čez ta nagajivi in ošahn vlak. Pomislite ljudje božji, ali ni to res nagajivost in osab-nost vlaka, da zapre cesto, da potem ljudje zamnde pridigo ali pa službo v Preski ? Mi se stinjamo z gospodom PomaranČarjeni. Zato pa, da ne bode vlak nagajal, stavimo slededi nasvet: Kadar bode v Preski služba božja, naj gredo „kremeniti katoliški možje" Čakat vlak. Zgrabijo naj ga za ntau-fenk" in mu naj hitro poberejo ko-lesa, da ta hudobnež ne bode moge naprej. Potem bode konec tem naga.. jivostim vlaka. Drugi svet je pa ta: V prihodnjem zasedanju dežel. zbora naj stavi poslaneo ČoČov Franc© krepko „interšpilacijo". V tej „iuter-špilaciji" naj dobro zatoži ta nagajivi tovorni vlak. To mora pomagati. Iz tu naveđenega se vidi, v kakih hudih stiskah so ljudje in kako veliko trpi pri tem na duši in telesu gospod Pomarančar. — Narodna čitalnlca v Kranju priredi v nedeljo, dne 11». t. ni. ob polu 9. uri zvečer v svojih prostorih drugo ljudsko predavanje. Predava g. Frančišek Luznar, nadučitelj na Prirnskoveni ,,O otroski oseb-nosti''. Vstop vsakemu prost. — Zabavni klub v Radovljici priredi jutri, dne 16. t. ni. ob polu 8. uri zvečer v salonu g. Kunstlja četrto ljudsko predavanje. Predava g. prof. Makso Pirnatiz Kranja „O SimoDuGregorcicu". Vstop prost vsakemu. — Z Bleda se nam piše: Nova železnioa u ara je odprla vecji promet, posebno s tujci. Jako čudne so pa pri nas poštne zveze na tej progi ; akoravno vozijo vlaki, ki imajo pi štno ambulanco, vendar nimamo pri novi železnici nobene poštne zveze. Tujci, ki pr hajajo po novi železnici k uani, ne morejo oddajati pisma in brzojave na kolodvoru. Da pošte v teleće je čez pol ure hoda in tako so primorani tupi pustiti pisma pri kaki privatni osebi, katera jih proti plačilu sele Bog ve kdaj odda. Pisma, ki prihajajo iz Trsta, gredo s poštnini vlakom mimo Bleda in čez Jesenice v Lesee, in od tarn nazaj na Bled, tako da pošto iz Trsta na Dunaju prej dobijo, kakor mi na blejskem kolodvoru. Tik kolodvora imajo tujci več \il, v blizini so tri velike go-stilne. en večji hotel in več obrtni-kov, ki so že koj pri otvoritvi že-leznice prosili za pismonoša in za poštne nabiralnike. Vse prošnje in pritožbe so do sedaj brezuspešne in drngod, na primer na Jesenicah imajo tri posrne urade, na Dovjem dva, pri Bohiujskem jezeru ima par vil iu nemški hotel tuii svojo pošto. Ne vemo ali zato nič ne dosežemo, ker smo prosili Slovenci? C kr. vlada hoče pospešiti in podpirati promet s tujci, in k^ko čudno, zdraviški okraj Bled na glavni progi Dunaj-Trst nima nobene poštne in brzojavne zveze, še pošfcnega nabiralnika ne, potem ni čuda, da je toliko in toliko pritožb od strani tujcev, ki se norčujejo z izrazi ^das ist ein sckuner Curort!11, da je tako preskrbljeno, da Še tujec ne more oddati nujnih pišem. — Umrla je v Postojni gospa Ivana Defenti roj. Šeber stara 89 let. — Tatove je prepodil trgovec Jožef Čučekv Knežaku. ko so vloniiK v njegovo kuhinjo. Morali so odit skoraj praznih rok. — Ogenj. V ponedeljek je po-gorel hlev s senom gostilničarja Hinka Grab rij a na v Vipavi. Živino so resili, vendar je en konj potem poginil. Škode je tflO kron. Ogenj je zanetil najbrž GO etni Gra-brijanov hlapee, ki jo vrgel gorečo užigalioo proč. — SnrOV napad. Ko se je pred-snočnjim v Celju vraćala iz „Narod-nega domau večja družba „Sokolov" po mestu domov, prišla jim je na-sproti pijana trojica znanih nemških razgrajačev. Dasi so bili „Sokoli" po-vsem mirni, zaletel se je eden izmed „Nemcev" med nje in podrl enega skoraj na tla. rSokoliu so ostali sicer hladnokrvni pri tem pojavu nemške Kulture, izključeno pa ni, da bi vse-lej prenašali take surovosti od celjskih nNemceva. — Klub sevniških diletantav priredi jutri giedalisko predstavo, kateri sledi prosta zabava. — Nepoštena služkinja. Josi-pina Presiček iz Kozjega je v Zagrebu kot služkinja trgovca Kleina temu ukradla moške obleke za 200 K in jo prodala starinarju za 32 kron. Oddali so jo sodišču. — Koroški Slovenci in vo-lilna reforma. VT ta sestavek so se -vrinile nekatere tiskovne poinote, ki precej motijo in naj se sledeče po-pravijo: „mimo Modrinje (ne Mod-cinie; vaši; dasiravno so bile v letu 188° (ne 1890; uradno statističnou popolnoma nemške, leta 1890 (ne 1880) zopet skoraj popolnoma slovenske in leta 1900 zopet popolnoma nemške; do Breze ^ne Brega) v občini Krivavrba; tja gori do Otmanj (ne Otusanj); in Št. Janža na Mosti ču (ne Mutičn), na Visoko Bistrico (Hohenfeistritzj — v svinŠkem (ne sivinškem (okraju. — Svinec — Eber-stein ; Svinske planine — Saualpe. Nemci so ponem5ujoč slovenka imena tu pošteno nasedli, kajti „Svinec" je od svinca — Blei, ne pa od svinje — Sau, Eber. Ravno tako za-trimive so tuđi zgornje popravljene letnice, kajti „občevalni" jezik se je v onih vaseh tekom 20 let trik rat izpremenil, ko je bil leta 1880 nemški, dasiravno so vaši v resnici slovenske, leta 1890 slovenski, in leta 1900 zopet nemški. — „Ta ni ej a je ostala . . . in število Slovencev se ravno [n& samo) v obmejnih krajih ni izpremenilo." — Kršćansko delo usmiljenja. Pretekli teden je v Malih Zabijan na Goriškem umrla uboga udova, j Križki župnik Ko dre ni upal na mastno plačo za pogreb, zato je naznanil pogrebceiu, da ker ni denarja, ne priđe sprejet pokojnice v Male Žablje, kakor se spod bi za vsakega kri?tjana, ampak da naj po-kojnico prineso kar v Sv. Križ, kjer bo on čakal Usmiljeni ljudje so na-brali za ubogo siroto, oziroma za župnika Kodreta 2 K 40 v, da bi prisel po mrliča Ali trdo vratni Kodre se tej prošnji ni odzval, kajti 2 K 40 v je premalo, da bi 10 minut hoda prena^al okoli 2 stota težko maso, ampak ostaje v Sv. Križu, kjer je žalosten čakal mrliča reveža. V soli uči ta nuno otroke dela usmiljenja, sam pa ne ve, da je delo usmiljenja tuđi mrliče pokopavati. — Razmere v občini Veprinac okrajno glavarstvo Volovsko so, od-kaim so se vršile za italijansko komoro toli usodopolne volitve, precej čudne. Proti volitvam je komora seveda vložila priziv, ali dva dni prepozno. Splaval jim je torej tuđi ta up po vodi. Seveda so zdaj vedeli, da proti tem volitvam ne pon.aga noben priziv več, ali vložili so priziv zato, da se ćela stvar nekoliko zavleče, in da se bodo okoristili še v tem kratkem času kaj z občinsko upravo. Sklicali so precej po volitvah sejo, na kateri so predlaga i, da se da županu za njegov trud, za katerega je že plačan, kar 600 gld., tajniku, ki ima drugače že mastuo plačo, za njegove posebne ^zasluge" 400 gld. itd. itd. Vsak je dobil za svoje posebne „zasluge" pri-inerno plačilo. In tako so si možje vsak po svoje zakrpali svoj žep. Pristaši hrvaško-slovenske stranke so mislili viožiti po občinskem glavar -stvu na okrajno glavarstvo proti tem modernim občinskim zaključkom priziv, katerega jim je pa tajnik Marchi še isti dan zvečer ^namrec 11. decembra- vrnil z opazko, da je prepozno vložen. To je storii zato, ker je dobro vedel, da je 11. december zadnji dan, katerega se more se viožiti priziv, in si je obenem mislil, če vrne priziv pred 6 uro zvečer, bo najbolje, ker z 12. decembrom bo faktično že prepozno za vložitev priziva, in naj se možje le potem jeze, njemu pa ostanejo v žepu pri občin-ski seji določene kronice. Tako se upravlja sedaj v občini Veprinac. Zdaj naj pa še kdo reče, da v Av-striji se ne more delati vse, kar se hoče. — Medveda so ustrelili na Učki pri Opatiji. Sodijo, da je zašel sem z bližnjega Krasa. — Visoko Starost je dočakala Katarina Pojavnik v Orehovijah na Primorskem. Bila je stara 99 let. — Ponarejen denar kroži po vseh krajih. V Trstu, na Reki, Zagrebu in drugod se dobe ponarejene krone in goldinarji, zadnji z letnico 1879 ali 1880. — ZadnŠil Sd je v Trstu 251 etni čuvaj ladje „Idau Avgust Sopranič, ki si je zvečer v svoji kabini zakuril peč z ogljem in se je plin razširil po sobi. — Samomor. V Trstu so po-tegnili iz morja okoli 30 let sfcaro revno oblečeno žensko, ki se je uto pila. Njene identitete Še ni^o mogli dognati. Bila je omožena. — Vesel prizor. Pri predstavi kinematografa v Zagrebu so postali ljudje naenkrat pozorni Da dva dobro rejena gospoda, ki sta bila obrita in ki sta se prav dobro zabavala z neko damo. Da ništa igralca, so kmalu dognali, istotako pa tuđi, da je eden izmed teh veseljakov prior ondotne bolnice usmiljenih bratov. Prior se je oblekel civilno, da bi ga ljudje ne spoznali. Seveda je bilo po tem spo-znanju obilno govorjenja. Zakaj bi si tuđi kak prior ne privoščil kake zabave extra umrosV — Prebrisan pisar. Pisar Andrej P r i č v BeJovaru na Hrvatskem je mlad človek, ki ima staro ženo. Ou je vedno suh, žena ima pa obilno denarja, s katerim pa svojega suhega možka nikakor noče zakladati. Da bi svoje enolično življenje nekoliko pre-rnenil, je začel rezmišljati Prič, kako bi prisel na kak zvit način do ženi-nega denarja. Bistra glava jo je kmalu imel. Sestavil je proti sebi sodni sklep, da mora v treh dneh plačati pri so-disču 400 K. sicer pojde v zapor. Podpis sodnikov in sodui pečat je seveda ponaredil. 8 tem sodnim skle-pom je stopil PriČ žalostnega obraza pred svojo ženko in ji potožil hudo zadrego, iz katere mu more le ona pomagati. Žena je pa vzela sodni odlok in šla ž njim k podpisanemu sodniku prosit za obročno odplače-vanje. Kaj je bila posledioa tega, bi bilo praviti odveč: Prič je v kazen-ski preiskavi zaradi ponarejanja pod-piša in uradnega peč»ta ter kolne svojo pohlepnost po ženinem denarju. — ZvUaoie cen piva v LI ubijani. Mestni magistrat je raz-veljavii sklep gostilničarske, zadruge, kije na zadnjem občnem zboru sklenila povišati cene pivu za 1 *r. pri vrčku. — Deielna vinska klet bo otvorjena noooj od polu 8. do polu 10. ure. — Kavarno ^PreJeren11 je ku- Ml, kakor smo poročali, Karei P o -lajnar iz Kranja in jo že prevzel. — Restavraci|o na Turiaftkem trgu („Katoliški dom4*) je prevzel g. Fran Remic, dosedaj restavrater v „Narodnem domu" v Celju. — Indentiteto so dognali. V Izarsbein potoku v ljubljanski okolici so sredi pr. nieseca našli truplo ne-znanega moža. Poizvedbe so dognale, da je to berač „Berdarjev GTašper" iz Unajnarjev pri Trebelevem v litijskem okraju. — Zopet samomor. Suoči okoli 7. uro zvečer je prišel v gostiino ge. Marije Schmidtove na Dunajski cesti štev. 62 201etai pivovarski pomoČnik Jožef Kutuy in tam pil č^trtinko vina. Kmalu nato je začel tožiti, da mu je slabo, potem pa se je vlegel. Ker je postajal vedno slabsi, je gostilničarica o tem obvestila policijo, a še predao je prisel na lice mesta policijski zdrav-nik g. dr. IUner, je bil že izdihnil. Konštatovaio se je, da se je zastrupil s oiankalijem. Nesrečaež je zapustil pismo, v katerem pravi, da si je vzel življenje zaradi neozdravljive bolezni in prosi za dostojen pogreb. Njpgovo truplo so prepeljali v mrtvašniuo k Sv. KriStofa. — Po paranih je dobil pred par dnevi poželjenje neki dvonožui lisjak. Eaega je odnesel posestniku g. Ivana Maroitu na Radeckega cesti štev. 24, dva je pa izmaknil posestniku gosp. Juliju Klemencu na Sv. Petra cesti štev. 81 — Pogreša s© od 1. t. m. leta 1882. v Mliuem pri B!edu rojena sla-boumna Terezija Rogačeva Pcgre-šanka je preeej velika, vitka, čedne zunanjosti, ima modro sive oči, rjave lsse, dobre zobe in je bila oblečeua v navadai delavniški obleki. Govori slovensko, zadostuo nemsko in lasko. Rogačeva je rekla pred svojim odho-dom, da bode skočila v Savo. — Izpođ policijskega nađzor-stva je pobegnil leta 1S7O v Ostrož-nem brdu rnjeni in v Košano pristojni Jožef Šprohar. Peiavs&fr-i g?fc$mf© Včeraj je prišlo iz Amerike 2:2 iz Heba pa 40 Hrvatov. 25 laških zidarjev se je vrnilo iz ljubljanske okolice v svojo domovino. 18 Macedoncev je šio v Beljak, 21 Slovencev pa v isti ogrski rudnik, o katerem smo že svoječasno poročali, da imajo tam tako „sijajne^ plače, da si niti toliko ne morejo prihraniti, da bi se mogli z železnico povrniti domov. — Izgubljen je zlat prstan z modrim kainuotn, vreden 12 K. — Cene narejenih oblek so znižane v angleškem skladišča, Oro-slav Bernatović na Mestnem trgu. VeČ v inseratu. - „Liubi! aaska draštvens Jjidba*' priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer se vrši koncert v „Narodni ka-varnia (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Ljubljanski sekstet na lota koncertuje daaes zvečer ob lJ. uri v „Nar o dni kavarniu. Vstop pros-fc — Jutri, v nedeljo se vrši koncert v r^stavraciji „Pri b elem konj ič ku* (Wolfove ulice štev. 12). Začetek ob 8. uri. Vstop prost. — Jugoslovanskc vesti Hrvatski sabor V včernjšuji seji se je nadaljevala debata o adresi. Kot prvi je govoril posl. dr. V i n k o v i e, ki je kritikoval adresni nacrt „Starčevićanske stranke prava" in branil adreso koalicije. Glede Srbov, katerih eksistenco na Hrvatskem Starčevi-ćanci negirajo, je govornik naglašal, da se mora sic^r kot politična uamja na Hrvatskem smatrati samo hrvatska, vendar so pa Hrbi tu kot živ organizem, ki se ne da utajiti. Dr. Hiuković je svoje dni naglašal v „Slobodi", da eksistira na Hrvatskem tuđi srbski narod, ne da bi ga bil takrat desavouiral dr Ante Starčević. Srbi so vselej nastopali kot hrvatski državljani in v zadnjem narodnem boju so Si bi mnogo pripomogli k zmagi Srbom priznati njihovo narodno ime, sili Hrvat« že čut slovan-ske vzajemnosti. Dr. Vinković je nato polemizoval proti „Starčevićanski stranki prava" in naglašal, da ne more nobeden hrvatski rodoljub vstopiti v stranko, ki jo vodi mož, ki je tujeo. Ta izjava je izvala med Starčevićauci silen vinar, da ie moral predr naroda. Na dr. Vinkovićeva izvajanja je odgo-varjal dr. Jos. Krank, ki je v svojem govoru imenoval dr. Vinkovića nedoslednega politika. Dr. V i n-k o v i 6 se je zavaroval proti Fran-kovi trditvi ter poudarjal, da je bil I vselej član stranke prava in ve prav dobro, da dr. Frank, ki nima niti kapljice hrvatske krvi v svojih žilah, ne more razameti požrtvovalnosti hrvatskega rodoljuba. Na to je govoril še Stačevićanec T o m a c, ki je zlasti polemizoval proti izvajanjem dr. Vinkovića o srb^kem vpraŠanju. Ob koncu seje je dr. Jos. Prank zahtaval, naj ye da na dnevni red prihodnje seje dopolnilna volitev podpredsednika. Ker je bila seja že zaključena, pred-sednik ni mogel ugoditi tej želji. To je Starčevićance tako razjarilo, da ne bodo prišli k priliodoji seji. — Naknadna saborska volitev v Garčinuje razpiaana na dan 21. t. m. Klub hrvatsko srbske koalicije je proglasil za kandidata župnika Novo sela, ki je že pri prvotnih, volitvah kandidiral proti madjaronu B e š 1 i ć u, čigar izvolitev je sabor na to razvejavil Župnik Novosel pa ni zanesljiv pristaš koalicije, marveč se nagiblje frankovcem; ker je zaan kot nasprotnik sloge med Hrvati in Srbi, so srbski volilci v Garčinu sklenili, da mu postavijo protikandidata v osebi odvetaiškega kandidata dr. Milana Heimerla. Dr. Heimerl pripada hrvatski napredni stranki. — Nova hrvatska opereta. V ^etrtek se je v Zagrebu prvič vpri-zorila izvirna nrvatska opereta „N i-hilistka". ki jo je vg'asbil maestro Ivan pl. Zajc. Opert-ta je imela velik uspeh in kritika piše o njej z velikim priznanjem; posebno se hvali njena melodijoznost. — Stoletnica osvobojenja Belgrada turškega jarma se je j četrtek slove^no praznovala v srbski prestolnici. Mestni občinski svet je imel dopoldne slavnostno sejo, po-puldne ob polu štirih se je pa priredila velika svečanost v Vračaru pred spomenikom Karagjorgja v spomin junakom, ki so osvobodili Belgrad turskoga gospodstva. Zvečer je bila v gledahšču brezplacua slavnostna predstava. — — Sprameinba v upravi belgradskega gledališča. Dose-datiji upravitelj belgradskega gledališča, Nikola Petrović,je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan Mihajlo Markovie, bivši ravnatelj I. belgrad-ke gimnazije. Petrović je odstopil, ker je nastal konflikt med njim in ministrom prosvete. — — t Prof. Luka Zore. Na Cetinju je v pondeljek uinrl znani srbski književnik prof. Luka Zore. Svoje dni je urejeval odlični Časopis „Slovinac^. Bil je marljiv delavec na književnem in političnem polju. Dubrovnik ga je izvolil za svojega po-slanca v dalmatinski sabor, kasneje dubrovniški veleposestniki v dunajski parlament Pred leti je napisai veliko delo „Objavljenje", ki mu je radi svobodomiselnih id^j nakopalo mnogo sovražnikov, zlasti v vrstan katoliške duhovšoine. Radi tega se je preselil na Cetinje, kjer je bil vzgojitelj kneževića Petra in kasneje ravnatelj ce-finjske gimnazije. Zore je bil navdu-šen boritelj za slogo med Srbi iu Hrvati in goreo zagovornik jugoslovan-ske ideje. — — Hrvatski književni list „Savre meniku je imel v tem letu 5000 K primanjkljaja. „Društvo hrvatskih književnika," ki list izdaja, je imelo te dui sejo, na kateri seje sklepalo, da li naj rSavremenika še nadalje izhaja ali se ga naj ustavi Društvo je sHG proti dvema gla^ovoma sklenilo, naj se list Se naprej izdaja in sicer za znižano ceno 12 K mesto dosedanjih 14 K, a za prave č ane. ki so ga dosedaj dobivali brezplacno, kar je v prvi vrsti povzročilo deficit, za polovično narocnino. Za urednika rSavremenikau je bil izvoljen prof. dr. Branimir Vizner-Livadić. — „Družestvo na blgar-skitje publicisti" v Sofiji je imenovalo Risto Kišića, urednika „Male Biblioteke" in „Pregleda" v Mostaru za svojega dopisujočega člana. Društveni odbor se je sestavil tako-le: S S Bobčev, predsedmk, M. Geor-giev, podpredsednik, (reorgij Pe-jev, tajnik, N. Jakimov, blagajnik j in D. Jocov, knjižničar. — — NaJnovejSe novice. — Atentat na vlak Na brzovlak med Milanom in Rimom se je izvršil atentat. V voz v katerem se je vozil neki ruski knez, je bilo izstreljenih 20 krogel. — Nečak srbskega kralja, princ Pavel, je bil operiran oa slepiču. Operacija se je dobro izvršila. — Velika nesreča sejepri-p etil a v Budapešti pri prihodu vlaka i". Vel. Varadina. Zavora se je pokvarila, vsled česar je bilo 25 oseb ranjenih. V2 so jih odpeljali nezavest-nih v bolnišnico. — S konja je padel ter se smrtno pobil znani japonski general Nogi. — Poslaneo — šlep ar. Ogrski poslaaec Udvarv, ustanovnik ljudske stranke, je pobegnil, ker se mu je dokazalo, da je ponaredil hra-nilno knjižico za 50.000 K ter denar porabil. — Menih tat. V Badapešti j« umri menih Fr. Gerlach ie bera&kega reda, a zapustil je 230 000 K. Na 8 mrt ni postelji se je izporedal da je deaar ukradei rodbini baro na Fold-var3r, pri kateri je bil t mladosti za domačega duhovnika. —- Nova razkritjt, kneza Hohenloheja. „Nat. ZtgK priob-čuje iz dosedaj neobelodanjenih spo-minov bivšega nem^kega kancelarja kneza Hohenloheja, da je leta 189B želei i meti papež Lev XLD od t • sarja Viljema 50.000 v dar povodom y hude debate za novo nemško bro- -dovje. Knez je cesarju * veto val, naj se darilo papežu izplaca, kadar bo 4 predloga že sprejeta. za aedaj pa se * naj papežu podari dragocea kainen. * Prihod nj a dobrođslna lote- lija. PH ljudeh, k se sanimaju za ■ našo loterijo in za Ijudornile nje na- | mene, je državna dobrodelna loterija brez dvoma najbolj poljudna naprava. ' Visokost in veliko Število dobitkov v gotovini in izredoo dobr* lelne in j obče korištne naprave te 'oterije se i povHod najbolje cenijo in ji zagotovp v vseh sloj ih prebi vaUtra majboljsi uspeh. Sedanja XXV. državna loterija, ki je namenjena tikupniia voja- « škim dobrodelnim namenom, ima i 18 389 dobitkov v gotoviai v skup- ] nem znesku 512 880 kron, od kateiih 4 odpade 200 000 kron na prvi glavni dobitek Državne srećke se dobivafo po 4 kroue v vseh znanih prodajal- j nicah sreck. j * Sv. Birokracl]. Neki Mona- j kovčan je vzel na Tirols'seza lov v najem. Nedavno se je odpra il v svoj revir na lov ter si dal d >naa naložiti dovolj provijanta. Med drugimi swarnii so dali v košaro tuđi malo škatljico soli. Ko je prisel ▼ Worgl. ni bilo tam njegove košare, pač pa obvesti o obmejnega earinskega urada v Kufsteinu, da se košara ne srne ■ poslati naprej, ker je v njoj tuđi soli, za katero je treba posebaega uvoz-Liega privoljenja. Začelo se J6 brzo-javjjenje tja in nazaj, in koučno so prišli iiradniki le na resilao rnisel, da :' so sol iz škatljit'e iztresli na bavarska tla, nakar je smela košara putovati naprej. — Sveto veo zna na ruska čajna firma &. & C Popov v Moskvi, ki so jo Že skoro vsi evropski vladarski dvori odlikovali z naslovom dvoruega dobavitelja, je bila pred kratkim zopet odlikovana, in sicer z naslovom dvornega dobavitelja za kr. i talijanski dvor. Književnost. — Časopis za zgodo vino in narođopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v .Mariboru. Urejuje Anton Kaspret. 3 in 4 snopić te izborne znanstvene publikacije, kateri bi pač želeli najizdatnejše podpore, prljavija Avgusta Ž i g o n a literarno zgodovinsko studijo ^Letnica 18S3 r Prešer-novih Poezijah^. V tej rnzpravi dokazuje pisatelj in je tuii prepriče-valno dokazal, da je HOiietni venee Prešernov iz 1. 1833 in da s© je Pre-š^ren v tem letu za jubit r Priinčevo Julijo. Poleg te temeljit© razprave prijavlja ta suopic tuđi strokovuo oceno znamenitega dela dr. L. Ni-derla Slov. star uži tuosti. — Salon-Album. V znani ceueni ediciji M. U. je pravkar izšla zbirka salonskih kompozicij za klavir. Za nizko ceno podaja založoištvo v tej zbirki 14 odličnih kompozicij. Balon-Album velja nevezan 1 K 80 v, krasno vezan H K 80 v. Naroda ae pri za-ložaištvu: Mojmir Urbaaek v Pragi (palača H'avka:. — „Gospodin ministerijalni sa« vietnik u Zagrebu". Založi ta knjigo-tržnica Trpinca v Zagrebu Gena SO v, s pošto 1 K 10 v. Doživljaji sleparja Strassnotfd. kije tako imenitno imel za norce škofe, kanonike in politike, kar kriče po satiriku. I a našli so ga. V zdra-vega liumorja in pekoče safcire polnih verzih so v tej knjižici opevana pu-stolovstva prekanjenega Btrassnt'ftd in vsi ti komični in smešai prizori so povrh še izborno ilustrirani. Ni Čuda, da se je koj prvi dan samo v Zagrebu prodalo 1800 izvodov te knjižice, vsa zaloga pa t dveh dneh. Tuđi drugo izdanje bo že skoro raz-prodano, daues pa je izšlo ža tretje. IzprcrJ sodlšča. Kazensko obravnave pred deiel-nim sodisčem. Dela se je branil. Znani vla-ougar France Podkrajšek iz L ubijane jo bil iztiran po odgonu iz Celovoa v Ljubijano. Ko se mu je odkaztile delo v mestni jami, je takoj vse popustil in šel do mestu od hiše do niše beraČit, Bil je aretiran, a se je policijskima organoma s silo uprl ter grozil zlasti tukajšnjemu polioij skemu kancelistu, da ga bt> ustrehl in da ga čez leto dni ne bo več, nato ga pa še žalil s sramotiluimi besedami. Obsojen je bil na os em meseoev težke ječe, potein ga pa odiado v prisilno delavnico. ^ J Ljudi je šlepari 1 bivši agent I. Honat izs Celovca. Pravil jim je, da je zastopnik zavarovalne družbe -Donau" in da caka na denar. S ta-kim manevrom je osleparil razne go-stilDičarje, tako v Žužemberku, No-vem mestu, Trebnjem, Radovljici in Tržiču za 143 K 54 vin. Obsojen je bil na šesti mesecev jeSe. Tatvine. 201etni premogar Fr. Plorjano, pristojen v Kokarje, je neseca malega srpana vzel svojini ^odeiavcem iz njih stanovanj in za-klenjenih kovcegov vsega skupaj 138 kron got«vm© in srebrno uro z veri-žico. J&nezu Razpotniku v Tr-bovljah je vzel knjižico trboveljske hranilnice z vlogo 200 K. S to knjižico je opeharil za posojilo Marijo ivorbar za 40 K, Janeza Kor-barja za 52 K in Josip ino Kor-bar za 20 K s pretvezo, da mu je to knjižico brat poslal, ker mu je k vojakom denar posiljal. Florjanc ima zaradi tatvine že dve predkazni, obsojen je bil na dve leti težke ječe. — Služkiaja Marija Petrič je služila pri Janezu Kukcu v Postojni. ^sasla je prodajaluieui ključ, kat>erega je gospodi nj a izgubila in si ga pridr-žala. Na ta način ji je bilo možno v večkratnih ugrabkih si prilastiti -50 K. ObsojeDa je bila na tri tedne ječe. Trebuh mu je razparal. Mi-z&rski pomoćnik Anton Suša in mesar Jakob Resruan, oba iz Se-nožeč, sta so ruvala 14 vinotoka fc. 1. zvečer pred tamošnjo Framkovo go-stiino. Ražen teh dveh je bilo tuđi •Buvzočih par fantov. Kar je Resman aačutii na trebubu močan udarec; presekaua ma je bila obleka in trebuh. tako da so mu Čreva izstopila. II'ral je r tržaško bolnico. Resman L9 more z vso gotovostjo trditi, da ga je Suša ranil, ker je bila temna noč in sta bila v bližim se dva druga fanta. Sodisee je radi pomanjkanja dokazil Autona Sušo oprostilo od za-tožbe. Prisiljenoga upravitelja ni marala Marija Povše, po- sestinikova žena v Zgcrojih Tepali. Tega je postavilo litijsko sodisče v osebi posestnika Franceta Trelca fljenemu možu Francetu Povšetu kot zavezancu v neki proti njemu na- perjeni izvršilni zadevi. Obdolženka je na svojem travniku, katerega je ukaza! upravitelj pokositi, tega zmer- jala z razuimi psovkami in mu žugala, la ga bo s kolom nagnala. Ravno z&ko se je vedla ob žetvi prosa, ker ,]i }e hotel Trelc to zabraniti. Mahala je z neko prekljo proti njemu in še svojega sina ščuvala, da naj se ga ioti. Ob?ojena je bila na deset dni napora. TeiefonikD m uummn porodio« Dunaj 15. d^cenbra. Daors irjosjo v g< sposki zboro ci kcez W!ndisehgraetz, grof Fran Ihun, knez Schonburg, kr.ez Auersperg, baron Czedik in dvcrtp s etnik Lamasch pi svetovanj« o prst« pauju gospcske zboro ce z czircm na vi a dno predlego, ki ustrezaje za hu-vi gosposke zbornice ioloča maksi tnalno število perov Da 18 0. Pcsvetovao.e se dop Jdne ni korčalo in se bo popodne še nadalievalo Za sredo so sklone st'anke na klubove 3eje Dcslej še ni sklicana seja gosposke zbornice, ki je projektirana ?a četrtek. Go-sposka zbornica bo od vlade zahtevala garancij, da vo-Hlna reforma ne postane prej zakon, dokier ni rešen Duroerus clausus določa jočj nacrt V to svrho se ne bo v gr sp ski zbornici prej vršilo tretje br^ne \olihe r« form^, do-kkr ni zagotovlieno, da st pita oba zakona obenem v veljavo. Beroli i 15 decembra Nove molitve v državni zbor so raz-pisbne na d n 25 januarja Cetinje 15 dec mbra. 40 po slar cev je spn ž lo pr« dl g, naj se Wževa rez denca premsa iz Ge-tinja v D^nlovgrad. Pariz 15. d cembra. V neka terh krčj h so klenkalci poskusili vpmont< demonstracije, ki pa se aikjer ipso p' sn č le. B^rolin 15 decembra. Po-feki se že energ čno pr pravljajo ^a nove vol»tve. L sti pravijo, da $ Poljakom zmagi v sedanjih ^kratih zagjtcwljena, in da upaio ^ nekaj m ndatov pridobiti, ker Postavijo v Gorenji Šiezj« svoje *andidbt*», čttudi priđe vsled tega dlocne;šo opozicijo, ćeš, zastopalu bi> I ud-ske pravice in ljudski blagor proti cjsarski blaznosti in zadol-ževanin riržtve. 6dprto pismo gospodu Jožefn Kiinarju, bivšemu županu in gostilničarju na Jeseuicah- Ne manjka Vam poguma, nasto-piti proti Ijudem, ki so poŠtenejsi od Vas in kateri se ne morejo ponašati, da imajo toliko masla na glavi, kakor Vi. Petnaj5t let ste bili župan jeseni-ske občine. Za dobo Vašega župano-vanja. se je sezidalo v jeseniški občini nad dvesto hiŠ. Za izdajo stavbnih in prebivatnih dovoljenj ste računali vsa-kemu posamezniku takso po tockah 8. a in b in 9. po tarifu k občinski postavi za vojvodino Kranjsko od 3. decembra 1868. 1. Take takse se v smislu § 3. zgorajŠnjega zakona ste-kajo v občinsko blngajno. Vi pa niti cne sprejete takse niste vpisali med prejemke, mar već so vse izginile v Vašem nenasitljivem žepu. Ne računam previsoko, če trdim, da ste oškodovaii na ta način občino za več kot 1500 K. In to ste storili Vi, ki ste imeli 1600 K letne plače od občine, Vi, ki ste za prenočevanje kakega ubngega tujca v hlevu, postavili v račun letnih 28 K, Vi, ki ste za napravo radnih potrdil zahtevali od 40 do 80 vinarjev, kar tuđi ni nikjer pisano v prejemkih. Toliko za danes ! Na razpolago so pa še druge podrobnosti, tićoče se občinskega gospodarstva. Podajta si s pisarjem Pongratzom bratovsko roke in ostanita lepo do:na za pečjo in pusti ta v miru ljudi, ki so, dasiravno drugega političnega prepri-čanja, mnogo boljši od vaju. Na Jesenicah, 14 c\?c. 1906- Eden, kl pozna razmere. *) Za vsebtno tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. nazsirjeno dounoCs arr» o. Vtmiii 7ečja puvpraSevanja po .,3It»!J-ovt*nj frnnfo -lečine olajSujoĆe in odvraćaj Ce mazanje pri prehlajenju itd zavzema v laboratoriju Richter jeve lekame v Pragi izdelanc LIN1MENT. CAPSICI C0MP. s „sidrom n&dom«-stilo za Pam Ex eller s s dr m" prvo meato. Cena je nizka: K) h., K 140 in K '&.— steklenica, Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po CTianem aidni Notica. Pri zdravljenju različnh ran se mora najbolj paziti na to, da se rana po-polnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domaće sredstvo je najboljše znano praško domaće zdravilo iz lekame B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva tuđi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b I ^Ll Zahte c, jle if j, i podjetja za hm M^l „Ideal" Cena, lepa svetloba brez instalacije in ne^a uo-iti, P raba 1l 4 kr. na uro 3tfll—7 PlfHIHVDH IHM»( OO S&fSjS^s,. VubI*« t onarejanje In t»o- M*«qk i;; u^MiriteijuJ« BI gorodnemu gospudn iU. l^ev^tlUu, lesarnariD w Ljubljani. VaSa izborna Melumne ustna in zobna ^oda ie na;boljAe 8«edtt-vu zopor zob^b^ii, nJ^trantaje nepnjetno sapo iz u»t in je aeprekualjiv priputnoček prot gnjtl«,bj ^ob zato jo vBakemu najtupleie pripo* rerčam Obenem pa ^ro-im. pofiijiče 5e ■-> steRlemce Me!us uatne in z>bne vo e Du? lim, da to javno oznamto, ker ;© res hvale vr>.dno. Leoooid Oangi, mestm tajnik Meti.Ra, itA. a^nla \\Hdb. Del la^^rL^ MU. Lt^i^h Isflj covosiprBjfifjefp Prsu Jo£e*oTO£; Darila. Upravništvn našega lista so poslali[: Za dražbo sv. Carila in ASeioda: Gospod Franc Svetie v Hauenstein, p. Wart;i, Hl K. Hvala! Za revne šolarje šišenske ljadsUe ŠOle« Čast ta obitelj Viktor l'uhrtiianuva 2' K, nif.sto venca na krsto ljub<>zujive prijatt-ljict*, blaj?« gospe Anke Juvaneićeve v 2mi-lu h\. sfopokojne roui'vnke, ki je bil* v» dno d-.bra .mamica revne šišenake (lece. — Srena hvala! Zahvala. Havni obeinski zasfop mesta Radovljice j« df/volil v svoji zadnji javni seji 4l) K JavDi ljudski knjižnici" v Kadjvljici. Za ta ve-] k dusrn da izreka podpisant v imenu „javne Ijudnke knjižnice' si vnemu ot»činskeuiu zastopu uajiskrftiejo zahvalo v nadi, da to ni zadnji dar — kajtl prosveta je prvi korak h samo-8tojnf>sti. Za Javno ljudsko knj i Žni co" v Radovljici dne .0 deormbia 19 » . Iv. Šega, t č. knjižničar. neteorolositnc porotu«, 1 Ča« 8tmu|e 2 6 .3 H. »v. 722 6 —i 55 brezvetrno oblačno 14 7. uh 72F» 4—3 1 si. svzh. ak oblačno rt t. pop. 7z6 6 —16 si. jug skor. jaano Srednja včerajčnj& Umparatrtr* 2 0, nov cal* I'5° — P»d»»in;» • m«r 0 0 Sorzna poročila. .Kreditna banka v Ljubljani". U'radni leurzi dun. borze lb decembra IvKjh Nalotbftm papir)i | Đcn»» ; Blago 4-2 # majska renti. ... ^92) y945 t-2 !L srebrna renta . . «<>(i^ lo; 4 4* „ avstr kronska renta . . 9« 06 99 S?5 iV. w zlata „ . . 117 4'- 117 6» 4C>, ogrska kronska renta . 95 H0 96 1^ l'/I „ zlata „ . 1H45 114-fift t°/0 posojilo dež. Kranjske ! ii8 6O 99^0 t .% posojilo mesta Spijet t00r,0 101 &0 iV',,% » « Zadar 99 30 100 30 \l!J;fi bos.-herc. železniškc posojilo 19*02 . . - 9y7i> J00 75 V Q češka dež. banka k. o. 99 4<>| 9w 65 4\. „ n „ t. O. 99 30 99 70 4*-l.8;0 zast. pisma gal. dež. p hipotečne banke . . 100*45 lo\ 45 4 /' 0 pešt. kom. k. o. z 10 pr...... 104*95 106 95 4ls°u zast. pisma Innerst. hranilnice..... 100*— 101 — ♦ J afl;a zast. piaina ogr. centr. dež. hranilnice. . . 130*— !0i'/-?>2 V li i.a^ki baakovd..... 9F> P5 95 7" Ruhiji.......« 2 53 lt>3 DoUrj*......., 1 t-R\j Žitne cene v SucSimpeiti, Dne 15 aecembra »306 Tof(ttfn> ženica za april . , . za 60 ftp K 7 43 •fž w april . . . w ^0 . H 6 iSH oruža m mai 1907 . . „ 6»^ , „ 5*16 }ue% april ... „ 50 r, . 744 Ne.«premenjeno. Umrli so v Ljub'jan?. Dne 13. decembra: Celeflt na Marehiotti, tr(jov<5«va h5i 13;4 ieta, Sv. Pe«ra ces'a r.O, Brunehi is a uta. Due 14. decembra: Jožef* Pnh, sklarteni-čarjeva h^i, 0 mes., Ulica na grad 6, Bron-chitis ca^il'. ^ P otrti globoke žalosti nazna- ^n [|£* njajo podpisani vsem sorodnikom in -^ K. sožalujočim prijateljem vest o smrti *A n njih iskreno Ijubljenega, nepozab- 3M |S nega sina, oziroma brata . .. .> |H I. Kamilo Benedikta 1 Sr- učenca VII. gimnazijskega razreda ,■ MB ki je v soboto, dne 15. decembra % H3 ob poluosmih zjutraj, po dolgem, j^Vr mm mučnem trpljenju, previđen s sve- -Ml W timi zakramenti za umirajoče, v ^ fp-- 17. letu starosti zaspal v Gospodu. -^ T\ Zemeljski ostanki dražega po- " & kojnika bodo v ponedeljek, dne M EE 17. decembra ob četrt na tri po- Jfl ■b poldne pred nišo žalosti, na Blei- H mm vveisovi cesti Št. 19 siovesno blago- ^B W slovljeni, nato pa prepeljani na ^ I*" pokopališče k Sv. Križu. " ^1 Sv. zadušne maše se bodo | »v dušni blagor pokojnika služile^v ~Wk več cerkvah. đfl Dragega pokojnika priporočamo ^| pobožnemu spominu in molitvi« tB V Ljubljani, 15. dec. 1906. W £-;- Josip in Mari}a Benedikt, starši, -3 K. Jostp Benedtkt, arhitekt, Lev Be- M ■B nedikt, bančni uradnik, Valter uM H Benedikt, cand. ing., Hano Be- 9| Hp nedikt, Ludovik Benediki, bratje. W\ ^M Tužnega srca'javljamo vsem so- ^M ^M rodnikom, prijateljem in zna cem, ^M ^H da je naš iskrenoljubljeni brat, stric 19 ^B in svak, gospod ^M ■ Ivan Zagar ■ ^m pekovski moj ste r ^M H danes, dne 15. decembra ob polu treh ^1 ^M zjutraj, v 54. letu svoje starosti, po ^H ■H kratki bolezni mirno v Gospodu ^H |H zaspal. ^M H Pogreb bo v nedetjo, dne 16. de- ^H ^B cembra ob 3. uri popoldne iz hiše ^M ^m žalosti, Dunajska cesta št. 9, na tu- ^M ^M kajšnje pokopališče k Sv. Križu. |H ^M Sv. maše zadušnice se bodo da- ^fl ■B rovale v raznih cerkvah. ^M H V Ljubljani, dne 15. decembra 190T r? | 4iss žalujoći ostali. §| „Žensko telovadno društvo v £fubijani" naznanja tužno vest, da je njena listanoviia Članica in večletna odbornica, gospa Ana Juvančićeva preminula. Pogreb predrage rajnice bode jutri v nedeljo, ob treh popoldue iz hiše žalosti v Spodnji Šiški na pokopališče k sv. Krištofu. V Ljabljani, 15. decembra 1906. Blag jej spuujiii! 440^ Rodbini JuvanČiČ-Schneider naznanjata potrtim srcem tužno vest, da je njih hči, oziroma sestra in mati, gospa Ana Juvančič m. Sclinttr posestnica in lastnica vinske trgovine previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob polupetih popoldne po kratki, hudi iu mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice bo v neđeljo, dne 16. t m., obtreh popoldue iz hige žalosti v Spodnji SiŠki na pokopališče pri Sv. Krištofu. Sv. maše zadužnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Preblago rajnico priporočamo v blag spomin. Spođnja 8iška, dne 14. decembra 1906. 44ol V Gospodično z dobre h\..-11 mosta blaga jaičarke Ali proda]alMe. Z*ettK.«»ma se na piiičiiu ue gleda. 4498—1 Ponndbe pod „PoStena" na upra^niStvo r8l«»v Narmta-. Odda se s 1. januarjem v najem velika, doDtoiiiči, popolnama opravi^ ia restauracija. \>č pove zaloga Puntigam v Ljubljani. 44*4-1 Revmatizem. ~k Onim, ki bolehajo na reumatizmu in ^H protinn, naznanim drage volje brez- ^M plačno v pismu, kako sem ozdravel v H| kratkeir. času od svoje mučne trdo- ^B vratne bolezni popolnoma. ^B KABEL BADER, Monahovo, H Kurfiirstenstrasse 40a Ut> - 1 |J Kupim vsako množino mleka, masla in 4454 - 3 svežega masla. Pomni he rjai se r»o*iiejo pod VlCas- seta postale §t 409" Trst. Posojila! Piedujmi! Kedit! Veliki in majhni zneaki pod najugodneišimi pogoji. Nizkrt o^rrsti, puvraeevanje v majhniti pripravnih mesečnih odplaeilih Točnu iu hitra izvršitev, eventualno takoišaa pomoč. Broz pređ-stroškov. Na užitke, đedšćine, volilu. depozite in n:i vsa uživanja ot-resti Dajvišji zneski po bc 0 brez amortizacije. Natančna Vl.rasan hi a nj se po5 '.jajo pod „Soliden vir donarja1* na anoneno ekspedkijo ??1. UukrNOtl iiii«I., Dutiaj I. Wollzeile 9. 44t>o—i Panorama-kosmopama gggggEH DvorsKI tr$ £t. 3 ': 22. decembra 1906 : llpjfPorf'llrliirja.' Pri prvovrstni avstrijskl zavarovatnl dru Ibl proti polaru In za življenje najdejc 33 posredovalci 166C kot krajevni in okrajui zastopniki irplačojoč se poHtranuki posel, kot glavni zastopniki in stalni potovatol pa dobro trajno službo. - Ponudbe pod ,.15 305", Gradec, po* te reatante. Iftče se pii olpitica aji Atiri nieaece Nastop 1. januarja. Plafia po dogovoru. 4440 a PannHbe Daj se po&ljejo na „M. i IL Št. 117" pt»t)te reataote, Ljubliaua. Panorama International Pogačarjev trg. Razstavljeuo od Dedelje 16. decembra do vfctete sobote 2d. decembra 1906 Znamenita mesta u su. deželi BeMu in Naiarel Primarni darovi za Eožič in Novo leto TriOTOi»zalo£aiii8tiiiB Josip Kopirni i Dolga ulica m fl /!D C Đ Telefon Stev. 12 L MUK L D štev. 245. je znana kot uajsoliduejši in najceuejši izvor za nabavo slik v modernem si« gu z okmntm okvirom kaknr tuđi kot tiaj veČje in najcenejše skladišče ukvimv. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zvunenje na božičnem drevesu «s olesoeam anirelom prekasa vse dosedanjel Kot vrb božieuega drevesa s 4 zvoneki, najl^psi okraa božtčnega đrevesa. ko se s*eće prižgo, zadoni krasno ubrano zvoneDie, angel zaene sam plesati, kar posebno povzdigne radost in svečanost. Naprava je izgo ovijena veleelegantno, tino ponikljana, funkcionira v resnici dobro In je nrnojjo let rahliiva. Zvonenje na boiićnem drevesu s plesoćim aogelom Stane Z n:iv..r:ihi> vr»-d K 1 f> ». Okrasek boiičnega drevesa iz krasno izpreminjajo<'ega se motne^a atf-k'a, 'M\ knsov Horfir^mh v kartona K 2*f>o Okrasek botičnega drevesa iz stekla, jako efektno v raznih barvah. -4 ko-*ov K fitU. 44^*» Steklen okrasek botičnega drevesa z vrhom, i<- k t. ^0 h. Čudovite svece, senxacionalen svetlobni nčinek, napravi jo ob prižigan)a čudovito sveteč zvt*zdnat drž, popolnoma hrez ne-▼arnostt, 12 koaov v kartonu 40 h. Poš lja ae po postnem povzetj«. Hriri uf f ntjri r ji Onnaf IX^9 H5r«rgasse «-*• ;| Na zahtfcvanjt: posljem bogato ilastrovan katalog božičnih daril ^ popolnoma zastonj j Mašu božično priiožnostno prodaja j 4299—4 nadi vkljub splošni draginji i ■mhbbmhhbh^ presenetljlvostl. mbmhmhm Ih m H4 em nir ka tkanina iz KrkoaOHnv, prav prilju Ijena K 7bO I I 20 m ostao kov fianele za srajce, Bortiranih, pinanili . . . . . K 7 2o I j 20 m ontMnkov ba^henta za obi ke...........K 11*20 • Po DO Ina Oble ka iz kamgarna, lodua, cjbelina in oleg. mod. blaga K 4*5l(, 6-«;, 6--,7—,9- • Damske arajce iz najboljsega sifona kos K 24 , 3-—, 4 < 5. Damska garnitura iz roodne^a barhentti samo K 3 9 , iz zimske f'tanole K 11" — Eitprantfn jupon iz klora samo K H91', iz najfin voln kazana K 8ll» KOS tamno krilo, docehi narejeno, eleganino iz najboljsega sukna, ševiota, iodna, kouhincna itd. od K o,rVl naprej. DaniHka trikot sraica ali hlače za ztino od K 320 naprej. ! Damski trikot životnik ali hlače za zimo od K 2B naprej. Jedilna ali kavna garnitura s G »erviftami K *■"—» ft"—, 7"— i * .—^——^————^———^T"^"^^^*^^^^^^^^^^r^I^I^^^!Z I Stenske preproge, mniruske, jako debele, irnir , z razlieuimi l'iguraini pre- tkane, KiO x 2U • cm, nailepši kras nobe, satno K 6- Tucat inoskih žepnih robeev, belih, gladkih, K 13f>, pisanih K '30. Tucat inoških žepnih robeev z n diskretno 3 komade na^riaejaib pariških 7 gumijevih + Speciahtet ao «5 6 komadov Hh kr.t 1'J ko- ^1 madov gl. 1*50. Priložen) e lično daril". Ppeeiali-t Hugan Uwin, Dunaj VI, Muilaidg. 2ti S. Jfa)korlstne)Sa božična dnrila liiiliiil lliiili 11111 li i lllliittliiiiiiiliir : I i '— - ——! wi"- ! u ~ 'li II ! u !!:;:n !i;;:i| Tiiui li '^-' dalilte v |iri»iitt|tt*ti»e»n % fore njim kazul«»m. >u- f 0 Sin$er Co. deln. družba za šlualne stroje u Ljubljani, na Sv. Petra cesti 4. 1 „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št, 9 ve'ika zaioga 50 domaćega in tujega izdtlki Trpež o biago - Gene s lidne. Točna postreiba. — — Kravne Konfekcija F'ne ° *>•«*•• tadipomeri. kravate, krila, -----------------------moderce otroške IIJf T/nintniin modno oblekce, U ( V blago, predpas- '111 111 lulullU nakitno n!ke« VM trt fteu 28 bla8Ot perilo, im U* *lgV< LOt potreb-krstne Z\nesljivo » ščine za oprave. nimik% coia0o šivainje. I^r? porooani perje in puh najbolj&e kakovosti po nlzki ceni. 3927-7 ČERNE.Graveur -—-----* Anton Sare zaloga belega blaga in izdelovauje perila o Ljubljani, So. Petra cesta 8. f Thlelejeo razdebelllnl Ha] W'\ snano uspešna speciatitetu proti deb«-ffi losti, zajamčeno neškodljiv. Zavit^k i f ' K 2- —. — Probala ga lekarna „pri u Aageln" v Celo^cn. W2t> *3 Ion otvorjena trgovina J. TONI Lj ;bljaH9, Sv. Petra cesta 31. priperoča 4476—1 jucjczolcgcpopirnotcga in golontcrijjl^cga blaga, ter $c\$\(\\r) potreb^čin, kakor tuđi olraske za božično flrem Delika Izbtra božičnih U no-loletnih ter untet. razgleđnic. Clril-Mctodoue razglednice. Vse po najnižjih cenah! jg in modno u f^m^ WoSo za obleke j?§ Karei Kocian / -!dS tvornica za sukno "3P^fflp^c* v JCumpolcu ^^*2*' na Češkem. Tvornlške cene. Viorci franko. Dnmrnnrnin mu ilullu, U ni mani ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi prošle se zije v 44463 polouično ceno. Aofllešto stliiilisče oM O. BERNATOVIČ Ljubljana. Hestni trg 5. Posojila. Zafttopnik nekega daoajnke^rs kre-ditne^a zavoda, ki je začartBu v L{ub-lianif daje posojila v vsaki virtOKimti | brejt predatroAkov po fil/3 titaib obresti trgovcem , tovarnarjeni in iihrtnikom vake vrnte. Stroga ii>ol£e£'»Mt zajaniefĐa. PonndHe po*i „Mirni denar" oa anončni biro, Liubljana. 4442 : 37 let ni bivši or 03 niski strotšmešter I j majhno mirovnino išče gospodične I ali vdovo brsy otrofa ta^isto j I majhno mirovnino, fa bi mu I gospodinjila. \ Prosi S^ 30 sliko, ki se urne. Ponudbe pod ,y7ouariš ?O5 na vpravn. „S^ov- M*r." 44.V7—I OID6 dobropoznati karpi in ščnfae i ž a 11 s k e prasci«« bodo v bogati izberl dne 19.« Zl., in Z4.decmbrc I na tuk. ribjem trga I u usaki množini na prodaj. Za '; S101 hiri ćev iiil IB. Gregorćičev h razfednic ! s primernimi verzi dobiva se na prodr: ■ I od 18. decembra 1906 naprej 1 1 v odlikovanem fotografske® aeijeju 1 r II I x\nt. JerUća v Gorici I : l| ' ter stanejo poslane po pošti 6 S 20 vin. U 100 komadov. Za vsakih prodanih K^ I raz^lcdnic plača zalagatelj 10 K za Simoc I Gregorćičev dom. ^. I Slovenci! Za božične praznike in nove I leto ter o vsaki priliki bodi nam ta raz I glednica najdražja. Razširjajmo jo po celeir I slovanskem svetu v proslavo našega dične. L pesnika in korist našim ukaželjnim potomce ■ i V kratkem iziđe tuđi * I \ v^imcisi (nrrsrorHreva I ; povećana slika f i iz zadnje dobe I v formatu 30 X 40 ter bo stala po post-I poslana samo 2 K 40 vlm. Naročita f« P sprejemajo že zdaj, znesek je treba nap: L i poslati L j Gorica, dne i;i. decembra 1906 • Z odličnim spoštovanjem 44741 Anton Jerkič. i Posteljno perje in puh & oprano in osnaženo ajj- 7zk$ od 35 hr. nopre] i I. C. Hamnnnu u Ljubljani. Oe8. kr. avstrijske (đfe državne ieleznlce. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. Odhod K Ljnbliane jut. teL: " » £«-£'££ r%?* c^r«. Lint 7'iO rlutraj Osebni vlak vsmeri: Jesenice, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., 2-32 popoicine Osebni vlak \t StraK Celovec, Glandorf, ^alcburK, Inomost» Linč, Toplice, Novega mesta, Kočevja. Budejevice, Praga. 4.-3O popoidn«. Osebni vlak iz Selcta 7M7 nutraj. Osebni vlak v smeri: Novo Celovca, Inomosta, Monakovega, BeljaV: mesto, Straža-Toplice, Kočevje. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri : U-3O preip idn«. Osebni vlak v smert: Je- 8*35 ivtčer. Osebni vlak ie Straže-Topl*^ senice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr, drž. Novega mesta, Kočevja. žel., Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, 8-4-5 i'»ečer. Osebni vlak iz Prage, Linča Salcburg, Iuomost. Bregenc. Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbižj I-O5 ocpoidn« Osebni vlak v smeri: Novo Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. že! mesto, Straža-Toplice, Kočevje. u-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja * oo pop»d ^o. Osebni vlak v smeri: Je- Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d - senice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. Odhod Iz LJubliane dri. kolodvor drž. žel.,.Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Ce- 7 28 llutrai M^.ln; v]~*. v K_mni,. '■E'iDSet"k V Smerf: N0V° 'O^^r^Sair, ; KK=k (S, 7 35 Iv'eeor. Osebni vlak v smeri: Trbiž. v °k}obJ« in •« «h "**<*** j" P™znik IO-23 Pono6l. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Dohod v Liubljaao drt. kolodvor: Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. Beljak, Inomost, Monakovo. IO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamn»k3 Dohod v Ljubljane ini. leL: S'L0«,ZV060;; JJe?an- Vf • ^J**™™**-* * * • 9-55 pono6l. Mesani vlak iz Kamnika. S! 7-O9 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. v oktobru in le ob nedeljah in prazni 8-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja Kočevja. evropejskem času.) C. fer. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. ----- ^sakdo a»w«»l luatnl MaBlcau*: ===== ; jmmmmmam^ Z mojimi tiskalnimi aparati s kavčukovimi črkami lahko vaakdo takoj ' ^^T"~ '^^^^L^ tiska: početnice ali naslovne karte, avise, okrožnioe, aradna povabila i. t.d. ' \BS<ČW>^--%- -3L Enkratna seBtava omo ročnje na tisoća ođtiakor. 4210—4 ^^^i^^m Ceoa x vaemi prittkltnami: }JS&m!^!i 6ft &* • K 1*—; 14u «rk . . K 240; 354 Srk . . K 6.-; J&>^;^mmM £0 6rk . . K 1-40; 211 črk . . K 4 - ; 468 črfc . . K 7'2* ; £čm^£*£w 1*0 črk . . K 2-; 2W črk . . K 480; 650 črk . . K 10'—; frT^V^^F 809 črk . . K 18—. jJBi.ivi-'.'j" ~J£MmŠ K« K 3'— okosno isvršena gamaata štampi^« do 4 vrat beeedila, ■EBBBHflflr neomejene stanovitnostt ▼ elegantni kaseti x redno trajnim barvalnikom. •X. I^O^vlwi«Ofl# tvornica sa fitarapilije in livaroica guma »tih Črk. <*vtkiZBstonj. — Dnnaj I 22 Adlersassn 12. Podruznira vOdesi na Rnskem. — Zastopnikiseidćejo. Okoll; 150.000 konjskih sli 'momo v nopravah k *mJnh ^f^. scsolncjii plinu I fifflaJj m JlY^\. našega sistema v prometu. H ^ T JS j l^ŽhlBŽgJjgŽM I Zel° nrtajhna poraba goriva. H I, ^j^^P^^^p^^^fc Langen & Wolf I 1 ^ "■"■"■" -^•■"^ touorna za moiorje ■ | V*e običajne* ^llkostl do 1OO PH '^—^ r*..««:.. v -^m H %* tfdno v drlaln «r dobkajo v a^P^ na DunajU X., ^M ■ ?I19—16 prlitirrnpni robu. S ' • LaxenbHrgerflt8ra8fle 3. ■ I malim kapitalom _ l; ?a^ln%i veliko deoarja, ak* se z mojimi izviečki (ekstrakti) izdeluje žganje [h iikerji po mrzli poti. Kđor z mojimi izvleeki (ekstrakti) manipnlira, mu lameim za najboljfti nspeh. I Kdor pe te izvrstn* tvrdke hoče udeleiiti, naj posije svoj oatanČni naslov |rri inipn tu : „Prva tovarniška tvrđka 80.400" ua anoučno ekspedicijo Idvard BraUIli Duoaj. 1 , R »reLturmstra.^se 9 ___4402—1 r-------------------------------------------------- pHH Juli ja Štor i U111113 UbOr ^W Najvsčja zalsga moškib, damskih ia otroiKih / PrešejLe «Uce St. 5 P|^ ^»'i8'' "''i9' " ^n-tenJlIS in priStOJb ^idutoiiana. wg%. floisserstii gorsbi cefljev. W^s;s;^r^^t^m ^fe*^ ' Elegantna iLepih otrok ni tam "pkjer jib ne gojijo dovolj. Skrbno g^jeni, dobro soaženi otroci so vedno I |lepi ia zdravi. Ne poaipalm prab, takozvana nŠtapaa, ampak blagodi j deče mazilo za otroke 3314—31 Babymira - creme /\ rabite za celjeoje predrgnjene, razpo | \ kane, od potn razjedene kože, ker ctlt I \ bitro io zaoesljivo. Skrbne matere mali | žejo z Djo otroke pod pazdabo, na vrata f i m na vseb občntotb. mokroti pndvrženih II mestih l(BABYMlRA CREME" je pri-1 poročati tadi odrantlim za odrto, obja +p hano, od potn načeto kožo. ; Škatljica r ntane po vseb lekaroab 60 b Po poftti t 5 škatljic za K 3 20 in 10 škatijic K 580 franko od izdelovalca *.< H. BR0DJ0V1N, lekarnarjn v Zagrebu] št. 95. Zobozdravnik* med. univ. 4477-1 đr. Gustav Rođoschegg je prevzel prakso umrlega zobozdravnika fi. paichla f In ordinira kakor njegov prednik^ I' i na Starem trgu št. 2,/|| V I. nadstropje ttl od 9. do 12. dopol. in od 2. do 5. popold. \\ . I A. KUNST I : ^ LjnMi«Mi ~* i ; Žldovslca ullce^. » : Velika zaloga obuval : * l«stn*ga izdmlkm mm dam«, gotpod« * * In otrok« J« v«dno na Ub«ro. J J VsakrioA narobila «e isvršq)qjo točno ^ 4 ia po niski eent Vn mere se shrsnja- I < j^Jo in uanamenaj^o« — Pri nmanjih ► IJ aaro&lih n^j m blagoroU vbotoo Tpo- *" ^ slati. ^ = HUIMUUUUUMUIHIIUIIIIIIUI llllllllfHiim»« ^§1 ^^ I P»taao¥lleno late IMS. IJOS. REICH1 I Eđini zavod | | za kemično čiščenje obleke i | ter zastopjev, barvarija in I | likanje sukna I | = na par, == | I Poljanskl nasip — | | Ozke ulice št. 4. 1 | Sprejemalisče ( ( ŠelenburgoKe ulice štev. 3. i I Postražba točna. Solidna csna. 1 = inmiinniiiinitiiiiiiiiiiimiiiniiiiiMtiiiiiininnniiMininiiniinT 1 o p^ :^» qq i ^ Spređ«y r«vna oblika^ j [ | iie ti^ćinA,že]odee. ^! 3 prjporo*a ▼ na^aćii i«bt*r: !S i JHojzij Perschć | I v Ljubljani | i Pred ^bofftjo M. 21. I I Pekarija p *? slaščičarna p flfe in *^* i kavarna p |j. zalaznik! «| Stari trg št. 21. * »i = JIKiatk«: = ^n I Glavni trg 6 % | Sv. Petra cesta 26 * Ato' ^tj£j£3i*a£y£iš? !^f Tiik'^^ii^E'^r £& Uw 5k Hc ^R 4>P ?|5 ?f> WB 3K W! TmlKTte^S h gospodinjBp trgovci i& »vinorejsa. h 1 Najboljša In najctnajža postražba [ J mm drogv«, k«mlk«UJet zeltiča, cvetja, T 1 korenln« itd. *ud po Kn«ippu, ustn» r J vode In zobnl prasak, rlbjo oije, ro- L ] dline In poslpalne moke z« otroke, * 1 dtšave, mila in eplohv vse toaletne r J predmete, fo atejTlšjI »rnl raana L ; oelifiča (ro«e), cvetje, korenine, se- I i maca, *o^Mtd^itd ^ | "|" Mljite 50 tnpjer ■!■ v snsnkaa. Za to dobite 3 velf flne bi^oi^ae Tvorce, 6 viorcer 90 kr, 12 rsortser 1 gW. 70 kr.f 26 viorcev 3 gld. 40 kr. poleg a«iBOVe|4egs llnstrovan^gm C—OFMUui in oarodito za »normbo fram oek h in ameriakia guma«tit prt dn/ttor, tocut od 4o kr. naprttf. V isUo^i SO TN kaH-—itoto, mnogo novosti, isdeluje veak gi masti predmet. — Majcen<^ie ia diitsktao be ka^i le aa pismeno narobilo. Diskretna pošitfatev. ■ M» AOUf zaloga tovarnifikih gnmaatih prcdmetov. ——— ataaaf. IX /5, NnasdorferatrsMe 3—11. 3854-» \ HTaJmtKleriteJtil / \KLOBUKI/ I vmeh vrat I I v nalboffatejii izberi f I v Ljubljani I 1 ^ pri 4480—li Klobuk! se sprejemafo v poprave I Naznanilo. I ■ Javljam tem potom alav. občiostvu, da sem svojo ■ I podružnico na Jesenicah opustil, ker odprem I I dne 1S. dec. 1906 no sinom trsa«Rađotljlcl I I no novo ureieno prodajalno. I M Krojaškim mofgtrora ali trgovcem dam svojo prndajalno na ■ I Jesenicah v najem, prodam pa tndi nje ćelo opravo. I ■ Priporučam se slavnemn občinstva za mnogobrojna naro&la, I I katera bodem kakor vedao najvestoeje in ceno izvršil. B I Josip Pogačnik I I 4467-i krojaški mojster v BadovljlcL M Št 44.066. 4468-1 Vabilo. 2e mnego let 5c oprojfčajo blagotvoritelji čestitanja od novem letu in godovih S tam, da si jemljo oprostilne list^e na J^ori^t mestnemu ubožnemu zakladu. Aa to hvalevrzdno navado se usoja mestni magistrat tuđi letos slavno občinstvo opo^arjati 3 dostavfam, da so ras-pečavanje oprosiilnih listkov drago volje prevreli gosp. trgovci J 5- fjenedikt v ?r$šernovih uticah ter Jf. J. }(amann in Vaso Petričič na Jrfestnem trgu. Vrhutega je bode v smislu obstoječega * ukreoa občin-S^ega sveta raynasal uradni mestni sluga tuđi letos oprostne listke po hišah. 2a vsak oprostni listek, bodisi 3a novo leto ali ja god, je kakor doslej polomiti eno Jcrono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tuđi stevilo v^etih listkov. Velikodušnosti nišo stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi prideja" tuđi ra^ločni naslov pošiljatelja, Jmena blagotvoriteljev se bodo sProti ra^glašala po novinah. M[agisirat dey. stol. mesfa Ljubljane, dne 12. decembra 1906. JIFiiipa |\|eusteina |B I (I! odvajalne kroglice ]| €l»*-«l Mensiteiiiove Kllzabetue iii*o0Uoe). -------------_ preiiknSene že ye5 let Jn od raflienih zdravsikov priporočene kot odvsjajoče, razkrajcče sredstvo, ne motijo prebave in so pop* Jnoma neSkod^jive Ker so 08 ajene, ranŽhajo te kroglice jadi ti. . otroci. Škatljica a 15 kroollcaml »tane 30 h, ^vitek i 8 skatJjicaroi, toi«J 120 krofllicaml ntane 2 K av veU Ce ee po&lje denar K 2 45 naprej, se poSlje Iranko 1 avitek kroglic. Zahtevajte == ,,Filipa Neu&teina ■ Odvaialne kroglice11. 8amo pristne, ce ima vsaka Skat^ja na tadoli fltraoi naSo obi. «aj. larat^no znamko ,Sv. Leopolđ- v rdejfe 5rnrm t.ekn Nafie registrirane ^katlje, njročila in emtafaže morajo nositi podpia S^lllp —=—— iVevstein, ItLarna. 3766—6 Filipa N eusleira lekfrna „Pri sv. Leopoldu" na Dun?ju,l., PlankengessešU Bablia se v i«eh Itlturnali. Eiltop 1 y Rinitn na piaj! Is proste roke, pod ido ugodnim! pogoli obatoječa iz 7 sob, 2 ku-hinj , 1 podstreŠne sobe, lepo obokano fcletjo, 2 bleva, I Šapa, nova drvarnica b Čedno novo uto, 1 svi a jak in 1 soba za posle tor BOkaJ vrta. Hiša je v lelo dobrem stanja, ter ima korporacijsko pravico, od katere se dobiva letno po 6 klafter drv in blode. Hifta stoji pri glavni cesti 2 minute od kolodvora in 400 korakov od fame cerkve. Zelo pripravna za kakega g. peazionista kakor tndi za trgovino. Hša ima zelo lep in prijazen razgled na vse strani. Na ieljo se proda tadi še posebej 1000Q klatter drugega vrta ▼ zelo dobrem stana ter zraven ieleznice. 44f>9 i NataoČnejSa pojasnila kakor tadi ceno hi Se daje g. Franjo Viđic, tajnik in odbornik I. okrafno kranilnice In poso|ilnioe v Kamnlkn. | pp" Uto J cene |ša vožnja v AmrrUo. ^BB || HiiiczriiiU " i v Cjubljani, kolodvorske ulice šlev. 41. j 1787 ?2 | |^F~ W»JceoeJ*a vožnji* v Anierlko. ~^NI I! &l Lovci!;Turisti! Vojaki! Ml' cicoan povodi j Vprašajte svoie tovariše o vapehu li ^%H^sum?2! • nepremočljive masti za usnje • noće vlažne KdLm^^^J-! niaaaH laania * [^i^^3BJ^*^*j 4412~3 Prospekte pesilja I^^J/J inBorotpli,KuttnnyioSlsRunaHronSkem lWi^^^^Sa Laborat Kubanyi v Sisku. ItBili3WBBBBBK Z^VaSim Heveaxom sem jako zadovoljen, ker filavra zaloga za Kra jsko: je to najboljše nepremočlji^o mazilo zajasnje, kar FR SZANTNER jih poznam. EamUoIMorgan Liubttana, Snllenburg Ul. 4. lovstrpisatelj (častni preds. „kluba 'o?ceva na Dunalu). Briljantno zvonenle anselou na božičncm dreuescu ' 8 6 pozlaČenimi aDgeli, 30 cm visoko. Nezlomljiv vrb za božifcoo drevo. Garantira me sa najboij£e runkeijonimnje. = Hajlep!! in na]cene]fl okras M\tnm dreuesca, = _________ki na| bi ne manjkal v nobeni kržžanski drniinL it^gKggggggKKtgnBSBBBKBgjjS^M Gorki zrak, ki ga oapravijo 3 goreče svece, vrti ^^^^^^^IP^^^^^sH gonilno koleace, na kat ere m so pntrjene krog ^^^^^B^ -1 -^SBi^SSml ^]ce- ^e ndarjajo na 3 zvoočke, kar povzroča ^^^5^^§?J-J jMŠ^^sm leDO doneče zvonenje, ki mlado in staro ^B^^^^^^^?^^^§BSB prešioja z blaženim boličnim razpoloieajem. ^l^^&/^^^S^^L"f Cena z zavitkom In navodilom za ^^r^uL^iS^^^^ uporabo vred franko, če se denar na- ^BriV^r ^Nr^^K pre^ poS1ie) za komad 3^24-10 E||j^^^4i|^M za 3 komade K 4*— ^^^Kfit^ Il^^^SBBl ^° P°^tnern povzetju SO vir . več. ^K|§||iM Komur ne u$a]a, dobi denar naza]! J^^S&ŠBrsk. ..fllSaBBj Naroćila naj se pravočasno pošiljajo na 11A\N HOVKIIM Prva tvornica ur v Mostu št. 2013 na Če&kem. Svoj 200Jstranl obsegajoč, s 3000 podobsmf okraSeni glavni katalog po&ljem vsakemu zastoni in poštnine prosto. ■ ■ I Velik požari H zamore se lahko in naglo pogasiti samo s H I Smekalovimi brizgalnicami I ■ z 40 delavske sile pomanlftanim ravnotežom nove sestave^ H H koje od desne in leve strani vledejo In mečejo vodo. — V vsakem H H poloiajn delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! H I R. A. Smekal I H skladiiče v«eb gasilnih predmetov, biizgalntc, cevl, pasov, se- H I kirlc, sekalk in gospodarskih strolev ter motor-mllnov. H ■ MF~ Oclplfft.4y*ovraiije no« obroke. *W H H 496-24 pC 129 odlikovani I "VI I Žate Inb i I vence in trakove I ■ priporoC« 5U I I Bunedikt, Ljubljana. | Odlikovao s častno diplomo In zlato ko-la|no na III, dunajskl mdni razstavl ^**™^^ Minu tosiptait. ^OfcM^ P.CASSERMANH krojaška obrt v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3 ae priporoČa v izgotovljanje moŠkib oblek kakor tuđi vgeh avstr. uniform po oajnovejšem kroja. Prlznano solidno delo In zmerne cene Pristao angle^ko blago je v najvećji iz- beri vedno v zalogi. | i Na|bo§atelfto zalogo in na|- 1 i raznovrstnelfto izbiro & \ kloolrleo In hormonUeo r! ima I | Alojzij Kraczmer ] [Izdelovalec ktavlrjev In eodno za- | prlaeženl zvedeneo I f Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4. j I1 poprav- I B'J»nJ« veeh plNteitto*. ^Glavno ri sastopstvo dvornih firm li. B«««*ii- !| rv: dopfrr na Dimiiju. Gehruder K I NHna-1 itn l»un«|u, A^«««t | W Fortterv liiibaiu, Th. flann- ■ I borC y Mpt«t«pni. Za vsak, pri || *J meni knplien klavir docela Jttnirlm. \^ II __ Nainižja lxi»o*oje%«lnln». — nj | " llflnn |»l«rlla. | | JOSIP STUPICA j jrrniMiar In nrdlar f Ljubljani, Kolodvorski ulici štu. 6. | PnporoČam nvojo zalogo najra^h^nejSib ; j konjskih oprav ! katere imam vedno v zalogi. kakor tadi i vse druge konjske potrebSolne. I ^ ■ Cene nizke. » <» turistovske srajce belo in barvasto perila iz angleškega cefirja, gole- nice, izbrani vzorci, i«^ kravate za vse raz'ične okuse, dalje specialitete švedskih rokavic: glape in iz pralnega usnja brezhibne priležnosti in najboljši izdelek priporoča Alojzii Perschž v Ljubljani —, pred SKefijo |t. 21. p COGKAC 44%-2 b CZUBA-DUROZIER & CIL franeoska tvoroica konjaka Promontor. »alje §e prodaš I v Malnici na Koroškem, kjer se gradi železnici 11 metrov dolga, 8 metrov široka, z zidano, 8 kv. dr metrov obselno pekanj« Zg«»raj je 8 snb, eventualno z opravo. Zraven je blev s konjem in vozom. Stali je baraka K 12.000, sedaj se pa proda po dogovoru za 8000 K s koujem I vozom vred. Pnpomoiti je, da b< de na spomlad vel kaoski promet, ker \wim gradilo progo nad 5000 ljudi. Baraka stoji na najlep&em prostoru. V Jesen c:l se pa cepi proga na 5 strani, torej vedno promet. Vne natančoeje pove : I J. Počiuausek, posestnlk u Trbouljah ob Južni železni ■ Silno znižane cene! I I VEiitatiistt iiniii H pari. -M'o-1 I I Ernestu Sarku I I v Ljubljani, na Dvorskim trp 3. I B Koiuhovinaste garniture vseh cen. 1 ■ Svilnato blago za bluze, poslednja novost I ■ Svilnate ierpe in avbice za gledališće. I ■ Rokavice, vse vrste za dame in gospođe. I ■ Damske kravate in ovratniki (posebne novosti). ■ ■ Pasovi lakasti in gumasti v najveći izbirL I ■ Damske in mo&ke galose prve vrste. I ■ Predpasniki in iepni robei. I ■ Spodnfa krila, svilnata, klotasta in suknena. I I Normalno perilo I ^H hb gospode^ dame lsm oti*ok«?» ■ I Volnina za otroke. I ^m Damnhr In etrntiUe volnnte no«;a^lrr, inoitke iirajer. I ^M o^rntnllil, mmiiirle, prnl, hlMfnikl, iiok > vire, v»l t«»«- I ^B lctikl |ir«>diiiHl. ■ii«»Mlik«k Uruime v ncdoMrzul tvIII&I ■ ■ Izblrl In |io najnl^Jllt ««u«h. ■ ■ Prepričajte se o izredno ugodnih cenah. I Tmimph-štedilna ognjišča ^np^MH^pi^ ^a gospodin]* ^^fjp^jŽip^=riV i^^H vnakorftni iz lM||"|Pi-=^ I j^^H, iet bo oajboljt ^^^gjBBBBS ^^^r prizn&na. Pri-^H|^m ^r enana tadi kot £.. ^^o,e» ..1W^ Najvećja prihranitov onva. Specijalitet«: StedUna ognjlsč« s* hotele, gostHne, rettavraclje, kavarne dr. Cenikj m prora&mr na raspoiago. Jiuvni kataiog (ranico pioti cloposiaru t^mki. 14 a") 35 starca za itedilna ognjišča „Triumph11 liSliii • 25** 19O7 • Stenski koledar, 40 vin, Mali skladni koledar, 50 vin. Slovenski sokolski koledar, IK Trpvski koledar, i K. »»-* Po pošti primeroma več. Jernej Bahovec v Ljubljani, poleg Prešer oveea soomenik?. lill^&kUDOIB jeroglejte s« velikansko 49 sukneno zalogo <§> R. Miklaucy| v t_|ubijani, Spitalske >^^^| to ulice 6t«v. 5. ^6§K|9H| pod cenol >^^^§fcS| | Ravno prav za božične praznike! I ^ iSŽi^^^ ^^££xte£ ^Cm" **** na^uP°vaDJi božičnih đaril izbrati kaj primernega I gr ^/ i 3Saf^!Kl ^ il§L ^e ponajveč jako težavno. Ali za letošnje praznike to ne I Vb^^ ^agM^SSCT ^^& velja, ker izginejo vs© težave, če se domislite le „Tudor-skih I ^JSli ^iir^^"^ ,-X^IW demantov". Kakor se lahko prepričate, ce si ogledate razstavo B 4£fl1wft^^^ si^nV// Tudor-ekih demantov, boste našli tamkaj prelepo izbiro ;^ j#/1^^^; Prstane, kravatne igle, broše, svetinje (medajlone), man- - ^ff-n^Sv^iS^/ ^>m\^ šetne erumbe, uhane itd. itd. s krasno blestečimi Tudor-sklmi ^ 1^'^^iB ^^^^1^uM^ž/ demanti, znanstveno preizkušeni ter povsem tako lepi, trajni, V_^y/ ^^? vw koristni ter po ceni, kakor si vsakdo misli obžična darila I Ti_______ - — ' ^^Bi^^ lU ^HH^alaBfiSMr [ „TUDOR'ske demante prodaja ' [ ANTON KRISPER _» tjubljani, JKestni trg il. 21. - Zunanja naročiia se izvršujejo po povzetju. — Hiša v Ljubljani z opravljenin i gostUnlŠkimi pTO8torlf velikim goatiluiAknn id zeleu|aduim vrtom, Da jako živahni, prometni cesti, pripravna za vsako knpčijo, zlaHti za trgovino z mešanim blagom, za menarja in prehajevalca, se za ragi lastoikove bolebnosti proda po ugodnih plačiloih pogojih. Pismena vpraSanja na £da. J. Potenii, trgovec v TntOTem v LIublJanL 4^4 3 ^ a ? t o sa i ■ za rasposUfanfe ^m klobas in *| sur. masla. I NajpnpravDejša io cajcenejša em- H halaža za 5 kg ovoj. ^M Cene in vzorci na razrolago. H NastnI papir zo oui]. klobas. I Pergamt. papir za ovijanie sur. masla. I 4316—7 VpraSa naj se pri ^M Ivanu Bonaču I kartonažna tovaroa B Čudite se! 600 nakitnih predmetov samo fl. 1 95. Prekrasna pozlaćena HH-urna pre cizna ura na sidro z verižico. natančoo idoća, za kar se 3 leta garantira, moderna 8 vi Inata kravata za gospode, 3 Daj fine j5i žepni robci, ^rstan za gospode z i mit žlahtmm kamnom, ustnirc za 8modke z jantarjam, ehg. br.tža za dame (novost), klasno žepno toatetno zrcalo, tisnjata denaroica, žepni n"ž « pripravo, 1 coli Čudovit^ !epih orij> ntaUfcita obratnih biserov par ma: 5e?n b gumbo?, 3 napr8ni gumbi. 3°/0 ^ 'Uf»le-z na sve,u, 3 predmeti za Salo v veselje mlađim ic Btanm, 2»> dopiBovalnih iredmetov, in Se f>2«) drugih razliCnib v hiSi nepngreft-Ijivih predmetom, skupaj z uruvred, k> je Bama vredna tega denarja. stane samo fl. 1-95. RazpuAilja proti puvz^rju ali če 86 denar naprej posije razpoftilja! nica 4432 8. Urbach, Krakov št. 363 A. NB. Če bi ne ugajalo, vmem denar torej riziko izkljačen. linipreprostejža pornfrn! PA^IPIP" Uredno ccnoi MOdNATI ^trr^;, MOCNATI IZDELEK -- mm JZDELEK Z x-bam POSUŠENIH JAJEG JE NEUTRPIJIV " ^ IZDELIKIZ POSUŠENIH stTOm p«*«k«««»'««» ' uwuwLiini jhjlu JL iiLUinrLuiv uo pn^lKPNlH II irn lekamarskega gremija. za pripravljanja vseh jcdll, za kalcra ]c sicer Ireba ramenjakov. 240 rUOUOLllin JAJEC______________________ Telefon «. 10.202 LUDVIK WlLD M DU.iajU I"- M.rWB..s. 12 Tin"|ey-__________JAJEC = Edina prodaja za Kranjsko: ENGLHOFER * Co. v GRADCU, Moserhofgasse 45. — Nanovo založena trgovina! !Blago najrovejše vrste! Ba?p«3W« „ ^: jfi^g&^f^^i « MajcenelSa, biaga ia ne *^^^^^#^^^ naj»ečja rks-kraieifJa. ^^ffe-^^^^^S^) portna tvrdka. H. SUTTNER urar i« trgovec z zla'nino in srebrnlno v X«jul))jani na nestnem trsu naspr. rotuuža Gsne brez konkurence! Mali dob ček, velik promet! ___. __________j Božična in novoletna darila! if'^^^i S-!# i4 kar- «!««> «m * drojoatlm 14 kar. zlata ura . . fl. 12-- J^^SE^Mpj^S m\~' ^ , -lW Pokrovom ... a 19-SO prav moćna.....!L 16-- Wi^i? JPB lllff 'fcr ijfll \'m-^ #^T> ^-/M■■wnm mo*«ai • • -1- n. 25-- srebrna......fl. 4 75^ JSaMWBl WKrn Srebrna dl rem. ura fL 3-90 xmHKr ^^^SŠSuum&^BSŠ^R^^ mHfehMfefli^nV ... bol ša t i*«—-ih tek. fl. 5-75 ^gjjalCT^ ^"^^SBBHP^^^^^ WHHw srebrna C1L rem. ura x praV Una.....fL 8-50 ^gj^ ^BW ^^^^|^ dvoi. pokrovom . fl. 6-50 ».v'toS'taVoto.- a 45^= VeUh* fc"**8 '•• "•l»«»«l*» »"te prsten««, nhu«*, ?mL «&.' ". 5l m* fe verlllc, zap«stnlc Itd., ta«i briljantni kamni po nainlilin "JS^LSftJi i-i S- «'~ 3/70-9 cenah.B««io blag* iz kin. »rtbrm. "*" "^n^pSSf a 55"~ ; IzborD« zaloga najfinejSih preci ^H^^HH ^HHHIbVHH RazpOŠIIjanje Ul% Zlatnine Z^L^oToL^t^ HHKi ■■! insrebrnlne na vske Icaje baosen, Omega, Iotokt, Scbild, ^B^H^^H i^l^B«^H^S --------- »veta! = B.iode*, Uraoia, Ceoit, Ru»k..Pi. HHHHi BHBaalHBHBl Ctnlk zastoj In polt. prosto. _______________________________________________________________________________■______________________________^________________________________________________________________ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^■i^^Hl^l^^BB^B^BMa^l^B^nn^ lllll^f Prst e ruske, ivedsue in anenim g^loia. O||ll| 11 božičnih in novoletnih daril | f e ^ 44»82 :t v največji izbiri pri 8H S ||F. N. SCHHITTUit S š§ v Ljubljani, Pred Škofijo St. 2. gg £ j2 ^§«? ki p. D. občiustvo vljuduo vabi na ogledovanje z zagoto- *iP ^. ^!—| vilom naipošteaejše in najceoejše poatrežbe. •—SS1 e*||j§j® Richttrj8»8 kamsnitne in lesene grad Ine omarice i#^I^ __——— Za —————— božična in novoletna darila! O O O 2Tak,;zxL9 5.er33.ejše O # O Klobuke, klobuke Iz pliša, čepiće, razno moiko perllo, Rrauate, ovratnike, Slace in druge roKaoIce 1.1. d. priporoča G. Cadež o Llubljnni 4281-3 na Mestnem trgu št. 14. %W ^^ w I ■ se zaradi opu- Kozuhovina r :s: & = Za Božić! = «1 M~ Velika izbira -aj| daril za Božić kakoi* tudl razni ft |W|I ■5 preUmetou za okrasenje božičnin đreuesc &> ^_ laslnect« In lot«rnUlif>ca Izdelka I Nadalje se priporočam s!av. p. n občinatvu za naročila raznih "^ I ^% n«jfine)ših tort in vsaVovrstnega okusnega peciva. — V za- ^* I ^^ logi imam raztičnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter po- ^^ I ^^ strezam tuđi h finimi dosertn'mi vini in raznimi likerji. ^ I O IV 7ini tnrinski pelinkovce. ~W q hm Vsak dan sveže medene, orehove in roslnove potiče, fiarkelj, I V^* plnce in drugo pecivo, v pekarni pa fm domaĆ rien kruh. ^m» I «8 Slašeičarna, kavarna in pekarija J M Jak. Zalaznik 2. Stari trg štev. 2i. 4K(,_4 Mestni t g št 6. Sv. Petra c. 26. m ===== Za Božič! = «| Hotel ali psia tnkaj ali zuoaj m knpl takof. Pisma pod „Reel", Ljubljana, glavna pošta reatante. 4264-3 IV lalogi imam letoa ■ Izvanredno lepe I •St I;: te liliiiifi- fl a kraanlm ozadfem. ^ • Koledarji %o popc>looma brez Da- » Jj pake. Firma in reklama vtisne se N m hrežplaČDo. % J One n« žutile*o. ™ ^ Utlikanska izbira božičnih ; ia novoletnih razgledale. - I I. Bunač I v Ljubljani. 4317- 7 ' • ——■•I mW Zalollnk c. kr. avttri|tklb driavnlh nradnlkov ^8 Klobuke m v najnovejilh faoonah In v velikih Izberah ———. prlporoča ^——— 50 H0HI Vsaboiritne mWmŠ B^^m^ te morajo nkrhn.> v»ro- B^^^mj vati pred r»ako DeHnngo B ker se po tej lahko raaia tuđi najmanju ran* ■ rurrije v zelo hado, tažko ozdravljiro rano. Že ■ 40 let se je izkaaalo mećilno vlaćno mazilo, tako S imenovano praško domaće m»milo kot aa- ■ nesljivo srodstvo sa obvezo. To obvaruje rane, ■ olajćuje Tnetje in boločme, hladi in poepe&uje ■ zaceljeoje. I |Sjf RnapoMlljii «« ▼nali d&n ^3Q I 1 ćela punica 70 v, l/i I puSice 50 v. Proti pred- ^p T^____.i'l~3~ ' "!!!■'.'j^ I plačilu 3 K 16 v po pofiti ^jBmSmKjffFfo I se pošiljajo 4 pusice, proti ^^vSbb>bI^^^> I predplačilu 7 K 20 puSic ^^^S&JrJv I poetnuiu pro«to na vsttko "*^S^5o I postajo avBtro-tMjrake oo- ^^^^* I n&rhije. ■**<■> ■ pono*ani> »BnlTcno aiiHinko «—i Glavna zaloam ^— B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavtfel) lekarna „pri »rnem orlu" b M^r»*mf^»» 3352—7 | MalA strana, ogel Nerudove ulice 203 rZaloge v lelamah AvstnhOgnkt. H V Ljubljani so dobiva pri go- | spodih lekarjih: G. Piccoll, U. I s m pl. Trnkoczv, M. Mardetschla- ■ IV ""If si I Mam*M Đebro in ceno! mm^^mmi IS^nton Schuster . v Ljubljani, ^pitol^K« ulice |t. ? I priporoea 36«5 10 I _ = noi>o$ti =^= ■ 5 konfekcije ya dame in deklice, 5- c 6/wj, deških oblek, modnega • o 6/a^a ja afame />2 gospode, - ' ^ parhenta, flanelastih odej, gar- I 3 «* nitur,; najboljše belo blago jar I ^ Iperilo in vsakpvrstne preproge. I I J/ajvečja lobira v boah. I J Jionfeh^cijski fatalogi brespiačno in poštnine prosto. I « Utorci na jahtevauanje poštnine prosto/ I I ^clidno po5trcžbo. ^(ojnižje cenc. | k.____________________A mmmmm Dobro in ceno ! »—■« I I Cankarjeu jubilej. j U ponedeUeh, dne 17. t. m. Iziđe v i L SCHtOEHTHERJEPEH znlOŽnlitPU 9 nova Knjigu IVAMA CAtiKflRJA: irjanova kobila". Je to že deseta knjiga Cankarjeva, izišla v tem založništvu. Ta dogodek, brez primere doslej v slovenskem knjigotrštvu, sta proslavila pisateij in založnik kot jubilej. Cankar je zbral v tej knjigi svoje najboljše satirično-polemične spise, doda! nekaj novel in literarno povest „Poslednji dnevi Štefana Poljanca" ter napisal znamenit predgovor, nekako svojo umetniško avtobiografijo. Založnik pa je oskrbel knjigi sijajno umetniško opremo, v kakršni pač še ni izšla nobena slovenska leposlovna knjiga. Potret Ivana Cankarja — karikaturo — risbo na naslovnem listu in druge okraske je narisal znani karikaturist Hinko Smrekar. I Ta knjiga je brez dvoma fenomenaien 4434-2 pojav v slovenski knjiievDOstL z=^—^ Cena: broširano K 4—, elegantno vezano K 5 50, po poSti 30 vin. već- V L. Schwentnerjevl zaloibi je izslo nastopnih devet Cankarlerib knflg: VINJETE. Vel. 8 . Str. 328. 1899 Cena EBOTIKA. Nova izdaja. 8". St 104. broš. K 360, eleg.vezano K 460, f 1902 Broš. K 2—, eleg. vez po pošti 20 vin. več. : K 3 20, po posti 10 \in. več. JAKSSnE^fV?5.mna; ^t1«1 HIŠA MARIJE POMOĆHICE. ». 1900. Bros K I 20, po pošti K 1 30. Stf 160 19O4 Broš> K 2_ eleg ZA NARODOV BLAOOR. Komedija. Vez. K 350, po pošti 20vtn.veČ. 8 . Str. 132. 1901. Broš. K 2—, eleg. vez. K3—, po pošti 20 v več. GOSPA JUDIT. Vel. 8°. Str. 134. 1904. KN JIOAZALAHKOMISEL1VELJUDL »£*£ ^ ^f vez- K 320' Vel. 8 . St. 192. 1901 Broš. K2 50, po posti ^vm vec' eleg- vez. K3 50, po pošti 20 v več. JONA. 8". Str. 152. 1906. Broš. K 2 -. KRALJ NA BETAJNOVL Drama. 8°. eleg. vez. K 3 50, po pošti 20 v već* Str. 88. 1902. Broš. K 2—, po pošti K 2 10. WW*JVW^<^M)MM#*#mtX e Leoa božična in novoletna darila ceno!: Št. I0C4. NikljHstajKoakopf gld. 270, botjše vrste glđ. 3*50, — srebrna cilinder rem. gid. -*80, prav fina gld. 8'—. Urar in tr$onec z FD f^UVlPaM v LJublJani zlatnino In srebrnino ■ ■!■ %M U U bWIV raspron Fiancis^ns-B cerkva Največja in najbogatejša na novo založena tvorniftka zaloga vsakovrstnega blaga je đeloma razvidna iz novih velikih eenikov s koledarjem za leto 1907. ki iziđe s ... 1. decembrom — in kjer je velika izbira raz-novrstnih daril za razne 00000 spomine« °i° o o o Št. 1005. Srebr. cil. dam. gld. 4G0, zdvoj. pokr. kakor pođoha gld 640, alata cil rem. gld. 12 —, z dvoj. pokr gld. 19*—. Posebno priporočam fine precizijske zlate in srebrne ore, ki sem jih sam osebno v Svici izbral v najimenf-tnejftih tvornicah. Gene so najniije, ker i^čem le maj-fanega dobička. Poleg teh ur imam v zalogi tuđi tu navedene po najniljih cenah. Št 1000 Srebrna tula anker 3 trojnim pokrovom gld \) 5". 14 kar. Blata gld. 38* , prav močna zlata gld. 64' — —---- Prosim, zahtevafte veliki novi cenik a koledariem sa leto 1907, k|er le razvidna velika moja Izbira. ________________BazpoaUjanje na vae kraje »veta, — — Blago, primarno »a vseh vrat spomlne. "^ _'M-*/, i«-**.*. t_Wlj _l <*. ta1?*.- ,wttj, tfttils .'.^^»f u*a- rtffTj, \rf^«; AtW^ ■^**'—