BUTLOVAL l ... sem že slišal govoriti iz klenih delavskih ust neslanosti kot: akaj, atinebi ukradelpodjetja, če bi bila prilika?" BRUVAVEUKO r Čedalje bolj pogosta praksa postaja, da nekoga aretirajo sredi ulice s po desetimi pištolami na glavi (nabitimi, napetimi?) / 0 /Cie 21 navadno poniževanje, z namenom, zlomiti Ijudepihrbtenico in jih spremeniti v živali IN SRECEN VZIVO Fazt, 4a ti ne pade cigl nS gla , ončno se je zgodila že tri leta načrtovana zasedba bivše vojašnice na Metelkovi. Zakaj bi morale prazne stavbe propadati, če pa se lahko koristno uporabijo? Očitno nekateri, ki sami niso sposobni kaj koristnega narediti, tega tudi drugim ne privoščijo. Tako je namreč reagiral neznani storilec (beri - ljubljanska mestna vlada), ki se je prišel kar tako malo izživljat z bager jem. To se je menda dogajalo prejšnjo nedeljo, med osmo in pol deveto uro zjutraj. (Lekako sejimje dalo take rečipočet v nedeljo in to še zjutraj?). V tako kratkem času jim je uspelo dva objekta totalno onesposobiti, enega (nekdanje zapore) pa le delno. Mreža za Metelkovo (MzM) ima zdaj dober izgovor, da je tam, tudi zato, da varuje preostale tri cele objekte pred rušenjem. Sicer pa je Mreža zelo dobro organizirana in hitro napreduje. V petek ponoči je okoli petdeset (ali sto ali celo sto petdeset po dveh uradnih verzijah) članov in nečlanov MzM preplezalo ograjo in zasedlo objekte. V soboto popoldne so že odstranili železna vrata in nastal je vhod z Metelkove ulice. Člani MzM A so si razdelili prostore in jih :: takoj začeli urejati. Nastali so nekakšni slikarski, kiparski, modni, foto ... ateljeji in v njih nekakšne razstave. Na Metelkovo se je vselil tudi kup inštitucij - NSK, Roza klub, Društvo za zaščito norosti, Yamovci... Eno od sob je RŠ vzel za svoj "Studio 3", in od tam neposredno poročajo o dogajanju. Potem so tukaj še pisarne MzM, M'zina, Gledališča Ane Monroe, Strip Cora, Moto klub Eisenkreutz s svojimi chopperji... Prva stavba levo od sedanjega glavnega vhoda -bivši zapori - je namenjena zayouth hostel. Dve zunanji steni zgradbe so potolkli z bagerjem, notranjost je večinoma dobra, najbolj je razsuta "Janševa celica", kjer grafit vabi Janeza, naj se spet vseli. Dokler stavba ne bo urejena, lahko obiskovalci, ki pridejo žurat na Metelkovo, tam zastonj prespijo. Ko seje Mreža vselila, so bile v s e s t a v b e brez elektri- ke in brez vode. Do sedaj so 'squatterji' obnovili elektriko v dveh stavbah in tudi vodo se že dobi. Obratuje tudi že prvo stranišče. "Rod Črnega mrava" vsak večer skuha res dobro zelcnjavno čorbico, ki je za zdaj še free, pa najbrž ne bo več dolgo. Niso bili čla-ni mreže, so pa prišli podpret dobro stvar z dobro kuho. Resta-vracija "Kod Metelka" obratuje kar na prostem, pod šotorskim krilom. Nevarne objekte so naseljenci označili z opozorilnimi napisi in svetlečimi trakovi, da ne bi komu kaj težkega padlo na glavo. Živadinov je predlagal, da bi se Metelkova preimenovala v trg Hermana Potočnika Noordunga. Ubogi stari Metelko. V bivši telovadnici se zvečer dogajajo koncerti, predstave, recitacije, po potrebi pa Dekdtoradja prostorov TRIBUNA je študentski časopis, ki ga izdaja ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE v Ljubljani (ŠOU). Naslovuredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telefon 061-319-496, telefax 061-319-448. Uradne ure med 10 in 14 uro. Časopisni svet TRIBUNE: Tone Vidmar, Miran Božovič, Lev Kreft, Darko Štrajn, Antiša Korljan in Janez Drnovšek. Urednikovali so: Samo Resnik (novice iz sveta, lektura), Manica Ferenc (univerza, študij, izobraževanje), Nataša Novak (kultura in oblikovanje), Lara Lah (reportaže in gospodarstvo), Tina Miličev, Ksenja Perko (obe študentski informator), Primož Trobevšek (zabavne strani, ulična prodaja) in Gorazd Drevenšek, ki je za vse odgovoren. Prelom: SLOVENEC, računalniška podpora: Zoran Obradovič Tajnica: Mojca Prestor; uradne ure od 10-14 ure. Sprejema naročila na časopis, male oglase, skrbi za oglaševanje. Oglasno trženje: Matej Krivic Tisk: MIŠMAŠ "Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. a OBZORJA Konec poletja, ko lastovke odletijo na jug in je ljudem tesno pri srcu, se spodobi par vrstic posvetiti naši materialni bazi, iz katere raste nadgradnja Mitsubishijev, Sonyjev, vikendov, trgovin, podjetij, poslanskih sedežev, mest v vladi... . elavci se na jesen socializma znajdejo v položaju, ko se morejo preleviti iz razreda po sebi v razred zase. Kot pravi razred slovenski proletariat sploh nikoli ni obstajal. Obstajal je le kot razred po sebi, ko se je bilo treba prepirati o točkovanju delovnih mest; in morda bo nekoč obstajal kot razred zase, to pa se utegne zgoditi, ko bo zadnjemu delavcu zmanjkalo deviznih prihrankov ter se bo globoko zamislil nad nedoslednostjo marksistične ter-minologije. Takrat ne bo imel več kaj izgubiti in bo spetzaznamoval droben trenutek zgodovine s svojo absolutno svobodo ("Now you can smash all the windows that you want... "J, rumene sindikate bodo nadomestili črni ("...allyou really need is somejriends and a rock..."), policija bo stavkala do vzpostavitve nove oblasti ("... smash broadglass, screatn with a laugh, never Jelt so damn good...") in sla po uničenju bo mobilizirala najširše ljudske množice. To je seveda najbolj črna varianta in skoraj nemogoča, razen, seveda, če nam čarovnica usoda podtakne do konca nesposobne avant-gardiste, ki ne bodo zmožni doseči niti najosnovnejšega soglasja med delom in kapitalom. S tem mislim, da ne bodo znali Slovencev spreti vsaj do te mere, ko je vladanje .še možno. Če oblastnik ni popolen kreten, bo znal podkupiti del Ijudstva v škodo drugega dela in obratno. Temu pravijo tudi socialna politika. Za to ne rabiš preveč manifestov in prižnic, le denar. Ta univerzalni in binarni (imeti ali ne) kod poskrbi za zavest o pripadnosti, ikonografijo in ostalo. Pol stoletja noben govor ni mogel mimo delavskega razreda; ta razred je bil neuničljiv, bil je povsod, nikoliga nizmanjkalo (za razliko od kave, banan, čokolade, praška...), bil je pravi perpetuum mobile, kot ogromen tresoč se kotel vročega pudinga, ki se sicer venpmer poliva, nikoli pa ga ne zmanjka. Pri vsem gobezdanju je bilo tudi vsem jasno, da Slovenija avtohtonega proletarca ni premogla. Imela je napol urbanizirane kmete, ki so pod prhami v blokih sadili koruzo in po napornem delu šli počivat v službo, imela je drobne blagovne producente, ki so šli na delo po rezervne dele za svoje stružnice, imela je vse razen proletariata. Slovenskega delavca je vedno spremljala pre-govorna podjetnost; če si živel samo od službe, nisi bil proletarec, ampak bosan'c v generičnem pomenu besede (vernik socialne države). Brez morja sive ekonomije bi pocrkali. Ta delavski razred je zdaj mirno in dostojanstveno izgubil svojo avantgardo s samoupravljalskimi pravicami vred. Učeni ekonomisti so nam razložili, da lastnina mora imeti nosilca in da je bil socializem preveč obseden z enakostjo. Skupščina je v strahu pred močjo menedžerske (menežderske) elite sprejela nek bebav zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je delavske svete preimenoval v svete delavcev in prenesel še nekaj samoupravljalsklh antifunk-cionalnosti v novi sistem. Tako je delavstvo prepuščeno na milost in predvsem na nemilost novo-pečenim podjetnikom, tistim, ki se "znajdejo". 0 slednjih sem že slišal govoriti iz klenih delavskih ust neslanosti kot: "Pa kaj, a ti ne bi ukradel podjetja, če bi bila prilika?" Na to lahko rečem samo: "Naj vam gospod gladi pota, poštenjaki!" Morda pa se vsem le ne zdi pošteno, da nek mamin fukač v beli srajci, ki še diši po maminem mleku, z nekaj podpisi polastnini par sto ton švica tistih, ki so še v krasnem novem socializmu udarniško delali ob sobotah in nedeljah počitniške domove, katerih si sedaj ne morejo privoščiti zaradi nizkih pokojnin. Za tiste proletarce po sebi in zase, ki vidijo problem samo v tem, da nimajo prilike krasti, je tudi Svobodni sindikat Slovenije predober, čeprav se, izgnan iz raja kislih kumaric in izletov, ne znajde najbolje. Ali pa se - zadnjič sem zavrtel pet številk Svobodnega sindikata, da bi se pozanimal o članstvu, telefoni so zvonili, dvignil ni nihče, najbrž so bili ravno na kosilu. Predstavnica Konfederacije evropskih sindikatov iz Bruslja je nedavno med obiskom ene od slovenskih stavk rekla, da imamo močne sindikate, hitro je še dodala, da v primerjavi s Hrvaško. Po kratkem pogovoru sem dobil vtis, da globje ko greš v Balkan, več je sindikatov in bolj so rumeni. Bolgari jih imajo menda par deset. Še najbolj elegantni so bili Madžari, ki so premoženje bivšega sindikata razdelili kar z referendumom. Za konec bi mobiliziral delovne ljudi in občane, da se ustanovi sindikat za kelnarce, ki po cele dneve buljijo v zapite in pohotne face, pri tem pasivno pokadijo par štek cigaret na dan, vse to za največ tristopetdeset tolarjev na uro. Dogaja se jim tudi, da v dohodnino vpisujejo regrese, ki jim niso bili izplačani. Orwell pravi, da je sindikalna neorganiziranost kel-narc posledica prevelike iden-tifikacije z gosti. Zato pravim: "Kelnarce vseh gostiln združite se in se ne identificirajte z menoj!" M. C. ASHTRAY Gambit Trade Savska 3, Ljubljana tel.: 061-111-318 razpisuje delovno mesto za nedoločen čas: VODJA TRGOVINE Pogoji: - 3-letne izkušnje pri vodenju trgovine z birotehničnim materialom in opremo najmanj srednja šola ekonomske ali druge smeri - organizacijske sposobnosti rok za prijavo: 5. 10. 93 0 izboru vas obvestimo v roku 30 dni GLADOVNA STAVKA VKOČNI TURISTIČNA ATRAKCIJA KAMNIKA stavki v Kamniku ste se 'gotovo že izdatno (dez)-informirali v drugih sredstvih javnega manipuliranja, katere zanima predvsem politični vidik in Število mrtvih. Najbolj privlačne novice so tako vlom stavkokazov, grožnje s striženjem in posilstvom — namenjene predstavniku za tisk, anonimni klic o nekakšni podtaknjeni bombi in konČno gladovna stavka. Za kaj sploh gre, kaj hocejo stavkajoči, kaj direktor... to so za povprečnega novinarja že tretjerazredne novice. Cirkus je nastal zaradi preoblikovanja Kočne iz družbenega podjetja v delniško družbo, to naj bi ne potekalo v skladu z zakonom, delavski svet naj bi ši samovoljno podaljšal mandat, statut podjetja naj bi bil poln bedarij, razmerje med predstavniki družbenega in privatnega kapitala je v šaljivem disproporcti, direktor na| bi vladal z ustrahovanjern in podku-povanjem... Nič novega pod soncem torej. Pa saj to je vendar normalen način pdslovanja v današnji Sloveniji, zakaj takšen vik in krik? Predsednik Neodvisnosti, gospod Tomšič, se je zameril gospodom menežerjem, ker je omenil menežersko mafijo. To pa je že prevečl Kakšna mafija! Ste znoreli!? Mafije ni. Vprašajte naše sosede Italijane. Vsak normalen Italijan vam pove, da mafije ni, ker si noče pokvariti prebave s kakšno težko kovino (s šibrami, na primer). Pa pustirno brezplodna natofcevanja in se po-svetimo raje turizmu, temu novemu odrešeniku, ki bo iz Slovenije naredil podalpski raj, kot se je to nekdaj iz Jugoslavije namenil narediti izvoz. Tradicionalni kamniški dnevi narodnih noš so ob pomoči gladovne stavke delavcev iz Novotehne (Kočnine trgovine) in deževnega vremeria po-polnoma uspeli. Stradanje je poskrbelo za nekaj povsem enkratnega v turistični ponudbi, dež pa jevsaj malo ublažil smrad po scalini in čebuli. Na žalost je zatajila megla, ki se ni dovolj zgostila, da bi preprečila morilsko donenje govejih godb ("Kamniški lepi kot, sajlepšeninikjerdrugod..."). Moje mnenje je, da sek turizmu in sploh napredku pristopa preveč mlačno. Turizem bi bilo treba razvitl v trenutku in to do te mere, da bi postal slovenski onesnaževalec št i, s tem bi odprli ogromno delovnih mest v gostinstvu in sraetarstvu. Potem bi kazalo zgraditi še kakšnih pet nukleark, uvesti enopartijski sistem, imenovati dosmrtnega diktatorja, ustanoviti ministrstvo za širjenje ozonske luknje, policiji razširiti pooblastila, nadaljevati s politiko antisocialne države... Na dobri poti srao. DETERMINATOR AKTUALNO ZZZS vs. LOCIKA MAHIMACUE, dragič Tisti podatki, ki pa so vnešeni v sporne računalnike, so tako slabo zavarovani, da jih lahko prebere vsak, vsaj malo računalniško pismen radovednež prejšnji številki Tribune ste ' prebrali prispevek z enakim naslovom. Za osvežitev spomina: brali ste o nakupu osebnih računalnikov, ki jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kupil od firme IBM. Na koncu zastavljena vprašanja so najbrž bila povod, da je na uredništvo prišlo pismo iz oddelka za stike z javnostjo Zavoda za zdrav-stveno zavarovanjeSlovenije (v nadaljevanju ZZZS). Njihov odgovor - brez podpisa od-govorne osebe, ker smo takšno pismopačprejeli, lahko preberete v Poštni vreči. Sklicujejo se na Ustavo Republike Slovenije, njihove trditve pa v ustavi nismo zasledili. Ker pa se mi ta odgovor ni zdel dovolj jasen, je moj klic k resnici poskušal pojasniti g. Franc Košir, v.d. direktorja ZZZS. Kot relevanten dokument mi je predlagal Poročilo o nakupu osebnih računalnikov za zdrav-stvene zavode, naslovljeno na Ministrstvo za zdravstvo. V njem bi morali biti vsi odgovori na prej omenjena, v prejšnji številki Tri-bune zastavljena vprašanja. V uvodnem delu poročila je raz-loženo, da potrebujejo računalnike zato, ker sistem obračuna, kot so ga poznali doslej, t.i. Zelena knjiga, ne zadostuje, odkar so uvedli 'prostovoljno' zdravstveno za-varovanje, saj "zapletenost siste-ma potencira do neizvedljivosti". Projektna skupina pa se je skupaj z informatiki odločila, da je evidentiranje podatkov in ob-račune najbolje podpreti z ra-čunalniško tehnologijo. Projekt nabave se je lahko pričel šele s prvo sejo upravnega odbora (10. novembra 1992), ki je s sklepom pod točko 9b odobril nakup računalniške opreme, obenem pa ZZZS pooblastil za zbiranje ponudb in določitev sredstev. Nenavadno je, da financer ne omeji sredstev. Strokovna služba Za-voda je tri dni kasneje na nekaj nad deset naslovov (komu, ni natan-čno navedeno) uveljavljenih pro-dajalcev poslala zahtevane pogoje za ponudbo. Zahtevali so pred-ložitev podatkov o ponudniku s predstavitvijo in dokazila za preverbo bonitet, fotokopijo sklepa o registraciji ponudnika, seznam večjih referenc in izjavo o številu prodanih sistemov (kar se ne zdi ravno potreben podatek), dina-miko realizacije pogodbe, za-gotovitev testnega vzorca na zahtevo kupca, propagandni ma-terial ponudnika, tekstualne razlage in še kaj po lastni presoji ponudnika. Dalje so zahtevali tehnološko opredelitev opreme s splošnimi zahtevami, karakteris-tikami centralne enote, program-ske opreme in tiskalnika. Za-htevani so bili sevada vsi potrebni atesti, garancijski list, slovenska navodila, seznam servisov in natančna specifikacija opreme. KAKSNIH ČUNALNIK SE BOSTE ZAVAROVALI Tudi hardware in software so natančno opredelili - zahtevali so motherboard (matično ploščo), ki izpolnjuje naslednje zahteve: IBM kompatibilnost, procesor 80386 SX, vgrajeno podnožje za koprocesor, najmanj 25 MHz delovni takt brez čakalnih stanj, 4 MB RAM pomnilnika, najmanj tri prosta mesta za širitev mo-therboarda in uro z akumula-torjem. Na tem mestu so natančno navedeni še pogoji za monitor, tipkovnico in tiskalnik. Zahtevali so operacijski sistem MS DOS 5.0 z licenčno dokumentacijo. Rok za dobavo dva tisoč kosov kompletov jebil 15. januar 1993, ponudbepa je bilo treba poslati do 25. decembra 1993. V Poročilu so na tem mestu zapisali, da je bila "zahteva za ponudbo poslana firmam, od katerih je bilo utemeljeno pričakovati izpol-njevanje pogojev objave. Zavod se je javnemu razpisu zaradi časovne stiske odpovedal, le-temu ni zavezan, saj se ne financira iz proračuna. Komisija za izbor, ki jo je imenoval g. Košir, se je dvakrat sestala. Prvič so pregledali ponudbe irt evidentirali naslednje: EMG, IBM Sovenija, Hermes Plus, Birostroj Computers, Trend, Metalka MDS, SRC Computers, Gambit. Na naslednji seji so člani komisije razpravljali o ustreznosti ponudb. Zaradi nekonkurenčnih cen ali neodgovarjajočih kon-figuracij računalnikov so iz konkurence izpadle vse firme razen Gambita in IBM. Cenovno sta bili skoraj enaki - 2.822 DEM je zahteval Gambit, IBM pa 2.900. Gambit je ponudil 33 MHz procesor in Ethemet komunikacijsko kartico, IBM pa 25 MHz procesor in Token ring kartico. Komisija je upoštevala, da je na trgu slednja dražja, niso pa upštevali 8 MHz več in tako so izbrali naj-ugodnejšega ponudnika - IBM Slovenija. Naknadno si je ZZZV izboril še dodatni popust, tako da je bila povprečna cena komu-nikacijske postaje skupaj s kartico 2.640 DEM, namesto letne ga-rancije so dobili dveletno in zaradi takojšnjega plačila so plačali še 2 odstotka manj. V to ceno je že šteta znižana carina, ki jo je uvoznik opravil na podagi dovoljenja, ki ga je tik pred uvozom opreme izdalo Ministrstvo za zdravstvo. NIHCE NI PONUJAL PBOVIZIJE? Najzanimivejša točka Poročila pa je, ko podpisnika tega dokumenta, gospoda Škufca in Košir, navajata, da jima ni znano, da bi katerikoli izmed ponudnikov ponujal provizijo ali jo v kakršnikoli obliki dajal udeležencem v poslu. Prav tako so jima tujecene nekaterih samozvanih 'poznavalcev'. V dosedanjem delu se podpisnka tega Poročila nista srečala z nikakršnim ponujanjem provizij, poudarita pa, da je to možno preveriti pri njihovih dosedanjih poslovnih partnerjih. Vzporedno so bile postavljene definicije za izdelavo aplikativne programske opreme za podporo postopkom pri obračunu. Definicije je izdelala projektna skupina Zavoda, konzultacije in programiranje je bilo zaupano firmi INFONET v sodelovanju z ZOP CR. Prva faza programske opreme je bila dostavljena v roku, sredi januarja so pričeli z inštrukcijami na treh nivojih. Drugi del programske opreme naj bi bil po pogodbi izdelan do konca februarja 1993. V Poročilu je nadalje zapisano, da so bili osebni računalniki na podlagi pogodbe skoraj v celoti (karjezelo relativno) dobavljeni do 10. januarja. Sestavljanje posameznih kompo-nent, instalacija sistemskega soft-wareja in fizična distribucija na dvesto Iokacij je bila zaupana firmi NOEMA iz Ljubljane, ki je svojo nalogo opravila. Poročilo je zaključeno z besedami: "Upravni odbor je na seji 11. februarja 1992 obravnaval poročilo o nakupu računalnikov, ugotovil ustreznost postopkov, zavrnil 'neupravičeno treba odkriti. V Sloveniji pa je zanimanje javnosti še vedno premajhno, da bi se lahko iz-cimila afera dovolj velikega kova, ki bi ogrozila trenutne veljake s tega področja. In ker se s prodajo računalnikov ne ukvarjajo diletanti, se razne afere in aferice spretno zabri-šejo in ovijejo v slap strokovnih terminov. Še vedno pa je ostalo odprto vprašanje ponudbe pod-jetja Hermes Plus. V Poročilu so narareč navedeni kot eni izmed tistih, katerim je bila ponudba poslana, po besedah g. Koširja pa so se na razpis prijavili sami. Vprašanje se je namreč glasilo, zakaj so jim poslali ponudbo le 24 ur pred iztekom roka. Če natančno preberete podatke, boste zasledili, da je bil rok za oddajo ponudb 25. december - praznik. Kako delavni smo Slovenci v prazničnih dneh, pa tako ali tako ni skrivnost. In če zanemarimo celo to neskladje med uradnim Poročilom in izjavo v.d. gonjo' protiZavodu in sprejel sklep, da se s Poročilom seznani Mi-nistrstvo za zdravstvo. Tako se glasi uradna verzija ZZZS, posredovana Ministrstvu za zdravstvo, ki je nakup raču-nalnikov financiralo. Če pa celo zgodbo obrnemo in nas zanima, zakaj je sploh prišlo do afere, nam da misliti. Dobavitelji raču-nalniške opreme se med seboj poznajo in sodelujejo. Malo ver-jetno je torej, da bi v teh tako spretno zavrnjenih govoricah ne bilo nič resnice. Novinarska etika zavezuje, da se je treba držati dejstev, seveda pa jih je direktorja Koširja, še vedno poteka v veliko Zdravstvenih domov celotnaadministracija ročno. Tisti podatki, ki pa so vnešeni v te sporne računalnike, so tako slabo zavarovani, da jih lahko prebere vsak, vsaj malo računalniško pismen radovednež. Predstav-ljajte si, da smo se tisočletja zanašali na nezanesljivega člo-veka, ki pa je zaradi zdravniške etike znal držati jezik za zobmi, nemi računalnik pa ne zna obdržati skrivnosti. Če ste torej HIV po-zitivni, narkoman, slepi ali kar si že bodi, kmalu bo to postalo javna skrivnost.... MAL CELERAH Orejšnje desetletje so japonski proizvodi poplavili Ameriko in Evropo. V boju za prevladovanje tržišča so s kakovostjo izdelkov in ceno osvojili velike tržne deleže. Casio je s svojimi kvarčnimi urami dal močan, nekateri so celo mislili, da dokončni udarec švicarski industiji ur, ki je kasneje odgo-vorila z uveljavitvijo klasičnih dragocenih ur (Patek Philippe, Gerald Genta) in novega trenda ur kot modni dodatek (Svvatch). Lexus, Mazda, Honda in drugi proizvajalci, ki so z nizko ceno nudili vse to, kar je potrošnik že-lel, so zadali hud udarec ame-riškemu gigantu General Motors. Evropska skupnost je obdržala in v nekaterih državah celo poostrila nadzor nad uvozom japonskih avtomobilov. Vse je kazalo, da bodo rumeni izdelki poplavili vse in prevladali na vseh tržiščih. Vodilni managerji zahodnih industrij so se hitro poprijeli študija razlogov uspeha japonskih proizvajalcev in naredili so največjo napako: večina jih je verjela, da je uspeh japonske industrije v avtomatizaciji in robotozaciji montažnih linij. General Motors je vložil več miljard dolarjev za posodobitev in avtomatizacijo proizvodnih Iinij. Kasneje so spoznali, da je uspeh slonel predvsem na motivaciji celotnega kolektiva japonskih firm. General Motors je v General Motors je v Freemontu, ZDA, skupaj s Toyoto naredil proiz-vodni obrat, ki je bil tehnološko na istem nivoju kot drugi obrati general Motorsa. Razlika je bila bistvena. Produktivnost tega obrata je bila dvakrat večja od ostalih. Kar je najbolj neverjetno in potrjuje, da je največja napaka menežerja, če ne prizna lastne napake, in gradi teorije, ki bi dokazovale, kako ima vseeno Z M0TIVAG1I0 DO USPEHA prav, je, da je bil GM dolgo prepričan, da je ta podvojena produktivnost le slučaj. Motivacija kot ključuspeha-. ideja je enostavna. Kako jo torej izpeljati in omogočiti podjetju uspeh in povečanje tržnega deleža? Glede motivacije je zelo pomembno, da spoznamo važ-nejše teorije o motivaciji in menežerjevem vplivu. Naloga menežerja je, da organizira delo v p o d j e t j u , podeli naloge in motivira osebe, da iz-polnijo svoje naloge ter pre-veri, če so bile naloge opra-vljene. Moti-viranje oseb je pri vsem tem ključno.sajda-je dušo raz-noraznim pla-nom in orga-nizaciji dela. Motivacija pa je posledica po-štenega odnosa in skupnega cilja, zato je potrebno, da vsaka oseba, s katero sodelujemo, točno ve, kaj od nje pričakujemo, katere so njene naloge, odgovornosti in pooblastila. Skupno delo za skupni cilj ima veliko vlogo, za kaj dela (manjše skupine ljudi je lažje motivirati) bo to tudi dosegla. Ta članek nima nobene ambicije, da bi prepričeval bralca o edini rešitvi in edini pravi poti. Prava pot je v tem, da vsakdo, ki si v življenju zaželi uspeha, pridobi čim več informacij in si z njimi in svojim premislekom zgradi lastno mišljenje. Teorij je veliko, glavne so štiri, ki si sicer nasprotujejo, vendar dopolnjujejo ena drugo. (SE NADALJUJE) A. PANGOS PRAVNA DRZAVA POD PLAŠČEM SODSTVA (DRUGI DEL) . anes se ponavlja zgodba iz prejšnje države. V Sloveniji je ostala družbena ureditev, ki temelji na neznanski birokratski lahkotnosti in enostavnosti kršenja človekovih pravic. Kakor se bogokletno sliši, ni Slovenija po osamosvojitvi zmogla nekaterih najbolj osnovnih civilizacijskih prebojev. Osamosvojene oblastne strukture latentno ali po inerciji delajo to, za kar so bile izučene v prejšnjem enoumju. Notorično kršijo človekove pravice, in spotikajo svobodno podjetništvo. Večina zakonov, podzakonskih aktov, predpisov, in kar je še drugačnih uredb — je še vedno takih kot nekoč. Zgolj deklerativna sfera se je spremenila, na žalost. To jeverbalna "asignacija" človekovih poravic. Praksa pa ostaja ista. Država že po definiciji spoštuje človekove pravice zgolj takrat, ko v konfliktuposameznikaznjo obvelja nedotakljivost pravic slednjega. Šele takrat, ko kršenje procesnih pravil nosi zaposledico anuliranje postopka, lahko pričakujemo, dase sprejeta pravila igre resnično spoštujejo. Kako je naša država skregana z lastno ustavo, nam dokazujejo zgodbe, kako se pri nas odrejajo pripori. Večina jih je utemeljena s t.i. ponovitveno nevarnostjo. To je bojazen, da osumljenec ne bi kaznivega dejanja ponovil, pa čeprav je prvič v življeniu v postopku in mu krivda sploh še ni bila dokazana. Ustava nemreč pravi — v 27. členu: "Kdorje obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo." In človek je morda še res nedolžen. Ljudi pa se pri nas preventivno kaznuje po členu iteracijske nevarnosti, kar pa je že lastnosttotalitarnega režima. Po tem členu je bilo v letih od osamosvojitve priprtih več tisoč ljudi, ki se jim je na takšen način prejudicirala krivda. Naslednji primer je predkaznovanost. Vsem, ki so bili obsojeni zaradi nelojalnosti prejšnji državi in režimu (verbalni delikt, spodkopavanje državne ureditve...) se danes ta okoliščina upošteva enako oteževalno kot ostalim udeležencem v postopkih. Nelojalnost prejšnji ureditvi se "ex iure" obravnava kot obremenilna okoliščina. V prejšnji številki smo objavili zgodbo o šestdesetletnem italijanskem državljanu Italu. Italo Margioco je v slovenskem priporu na Povšetovi ulici v Ljubljani že sedmi mesec. Osumljen je goljufije z izdajo nekritega čeka.V Italiji je lastnik svojega podjetja. Z njegovim primerom je bila slovenska javnost seznanjena pred desetimi dnevi iz časopisa Delo, na strani kronike, (Kajjemala Tribunaproti velikemu Delu?) ko se je po šestmesečni preiskavi in sedemesečnem priporu na Temeljnem sodišču v Ljubljani začelo sojenje. Pod članek se je podpisala novinarka Dela Barbara Guček, poročevalka kronike in avtorica različnih rumenih "reportaž" s sodišč. Težko, da kdo ne ve, kako so videti takšna poročanja na kriminalni strani. Kako nastanejo, pa ni več tako splošno znano. Avtorica verjetno nekje dobi kopijo obtožnice (tožilstvo?) in jo v svojem članku povzame ter opremi z bombastičnimi naslovi, kot so: velegoljufija pred sodiščem, večkratnemu povratniku se ponovno sodi, oproščeni morilec, ali celo oproščen zaradi pomankanja dokazov... Vse zato, da bi jo brali in da bi dobila plačo. V primeru Itala je takole zapisala: Velegoljufija pred Ijubljanskim temeljnim sodiščem za dvajset milijonov lir, iščega FBI, simulira sladkorno bolezen..., izogiba se sojenju tako, da se naje sladkorja... Kakor se dvajset milijonov lir veliko sliši, gre le za okoli dvajset tisoč mark. Obtoženci so v njenih prispevkih redno podpisani s polnim imenom in priimkom, a večkrat se v članku navede celo služba, kjerobtoženi delal, društvo, v katerem je član, ali pa kraj, kamor zahaja, pa čeprav dejanje ni v nikaršni predmetni povezavi z službo, društvom ali gostilno. Takšno poročanje ima verjetno določen namen. Odpustitev iz službe, diskreditiranje v kraju bivališča in ekskomunikacija obtoženca iz družbe. Česar se z represivnimi instrumenti prava ne da doseči, lahko uspe nekorektnemu poročevalcu. Ne glede na izid sodbe mora obtoženi tako plačati še eno, včasih še hujšo kazen. Vam ni nič nerodno ob trpljenju, ki ga povzročate, gospa Guček? Nadaljujmo z zapisi iz dnevnika pripornika, ki govori o življenju v ljubljanskih priporih. PONEDELJEK — 22. marec Še en klasični dan. Zjutraj te vržejo iz postelje, včasih prijazno in včasih ne, odvisno pač od tega, kdo je dežuren. Danes imamo kopanje. Spet Lovro, najbolj neprijazen od vseh paznikov. Spominja me na zakompleksanega oficirja JNA, ki komaj čaka, kdaj bo lahko koga zajebal. V tem očitno uživa in zajebava v formalizmu detajlov in starih pravil hišnega reda. Večina paznikov ima navado, da ti - če te poznajo - paket po pregledu dajo v kartonsko škatlo, v kateri si ga prejel. Ta pa ne. Tako moraš vse stvari iz paketa zmetati v polivinilne vrečke. V bistvu si v čudni situaciji. Škatle ne smeš jemati, če ti je kakšen paznik ne odobri, imaš pa zato Iahko vse stvari po vrečkah. Od spodnjega perila do knjig, kar te pri selitvi degradira v navadnega cigana s culami. To se dela pod pretvezo, da v preiskavo ne bi kdo dobil v paketu na skrivaj pisma, skritega v kartonu paketa. A če bi kdo hotel, ima tako ali tako veliko drugih načinov. Popolna izolacija je absolutno nemogoča. Poizkušajo pa. Pred desetimi leti nisi smel imeti v. preiskavi niti kemičnega svinčnika. Razlog je bil, tako sem slišal, da z svinčnikom lahko koga zabodeš v oko. Danes ti ne dovolijo, da bi imel računalnik. Gre se za čisto navadno poni-ževanje, z namenom zlomiti Ijudem hrbetenico in jih spremeniti vživali. (Ali za bestialno neumnost brez kakšnega posebnega namena?) Spomin na absurdnost pravil nekdanje JNA je v temi tega kraja skoraj pravi balzam za dušo. Teror popolnega absurda in iracio-nalnosti. Najbolj pa postane V ZRCALCE POGLEJ IN POVEJ, KATERA NAJLEPŠA V DEŽELIJE TEJ Orejšnji četrtek je Milan Kučan otvoril najvišjo, nekateri trdijo, da celo najlepšo sodobno stavbo v Sloveniji. Reče se ji World Trade Center in stoji ob SMELT-u. 0 WTC krožijo govorice, da ima v svojih stenah vgrajene najsodob-nejše naprave - od telekomu-nikacij, nadzornih kamer, dragega optičnega kabla pa do ogromnih ekranov. O prisluškovalnih napravah sicer nihče ne govori, vendar bi bilo dobro, če bi lastniki prostorov natančno pregledali svoje sobane. Seveda smo se hoteli prepričati na lastne oči in tako smo dva novinarja in fotoreporter poskušali vstopiti v Stolp. Napaka. Možakar na vratih, ki sodi med tiste, ki se jih načeloma bojimo, se je otresel odgovornosti tako, da nas je poslal do 'odgovornega'. "Novinarji nas ne zanimajo," je bil odgovorni kratek in jedrnat. Veseli me, da na RTV-ju, Delu, Republiki in ostalih 'vplivnih' medijih ni novinarjev. WTC pa si lahko ogledate od zunaj. PETERVAUPOTIČ FOTO: TINA HAUSER jemanje kartonskih škatel noro, ko od tebe zahtevajo, da se preseliš v sosednjo sobo.Če nimaš škatle, te paznik čudno gleda, kot da si padel z lune, in lahko se zgodi, da zaradi naglice, s katero moraš izvesti selitev, precej stvari pozabiš v sobi. Če se ti to zgodi, prideš težko do njih, saj se moraš precej namučiti z prošnjami paznikom, naj jih gredo iskat. Druga možnost je, da si stvari stlačiš v culo, ki jo narediš iz posteljnine, v kateri spiš in se tako prebukiraš. Kakšna je videti rjuha po taki uporabi ob vsesplošni umazaniji te inštitucije, si je težko predstavljati. Po kopanju, ki smo ga imeli danes relativno zgodaj, so nam menjali brisače. Spet so imele v sredini luknjo.Videlo se jim je, da z njimi brisali tla. Brisače se tako ali tako uporabljajo za vse namene. Ker ni cunj. Po pranju v pralnici pri šestdesetih stopinjah (upam) ti brisačo dodelijo za osebno higieno. DanesL. (redakcija) ni v sobi. Ima namreč sodišče. Že zjutraj se je napravil v najbolj pražnje, kar ima, in odpeljali so ga v marici z lisicami na sodišče. L. verjame, da bo oproščen. Proti njemu govori ena sama priča, ki trdi, da ji je dal večjo količino "šita", ki naj bi jo prinesel iz Španije. Gre za dva kilograma. Toda to niti ni priča, temveč soobtoženi. Ne obstajajo nobeni materialni dokazi. Niti pri hišni preiskavi, niti kakorkoli drugače, niso pri L.-ju ničesar našli. In tudi nihče drugga ne obremenjuje, zgolj soobtoženi, ki trdi, da je dobil ŠIT od njega. Zdi se nam skoraj nemogoče, da bi bil obsojen. Saj vendar ne moreš biti kriv po eni sami izjavi. Pozno popoldne je L. prišel nazaj. "Obsojen sem, dobil sem dve leti" je izdahnil. "Ja, kako nekizaboga," se mi je iztrgal vzklik. "Sodiščeje reklo, da soobtoženemu verjame na besedo, ker dovolj detal/no opisufezgodbo, in danima razloga, damunebiverjelo". Prijela me je groza, tudi sam sem v podobni situaciji. Z. (redakcija) moj samonamišljeni sostorilec, je svoja dejanja z neverjetno spretnostjo in sprebračanjem prevalil na druge. In okrivil za svoje dogodke pol sveta. Očitno je potrebno dokazavati svojo nevpletenost. Pa še to ne zaleže. Pri L.-ju očitno ni pomagalo niti to, da še nikoli ni bil kaznovan za kaj podobnega. Kako bi v Italiji ali ZDA hitro izkoreninili kriminal, če bi prevzeli slovenski sistem! Po njegovi vrnitvi s sodišča smo bili ves dan potlačeni. Kdaj neki bo konec tega? A L., ki je prišel en dan-teden-mesec (redakcija) za mano, je vsaj že imel sojenje, pri meni pa niso še niti končali preiskave. (SE NADALJUJE) BOŠTfAN BAUCON VREME JE CAS , asje denar, zato beograjska 'vremenska" revija stane stošestdeset tolarjev, kar je dve cele tri marke, to pa je 0,076 povprečne srbske plače. Vreme lahko kupite tudiza marke, asene splača, ker potem stane štiri cele pet marke. Še najbolj sega splača kupiti za srbske dinarje, odštelijih boste samo dvesto mihjonov. Po teh izračunih je še Tribuna relativno poceni. Čassem prebralpovršno, "jernema vremena". Na naslovnici nek huligan vliva iz kante za zalivanje konoplje neko substanco v tank avtobusa, na katerem piše Ikarus ("Poleteče ko soko!"). Informiral odmlade, civilne, strpneinnapredne Slovenije ni ostalo nič. Čeprav smo z zakonom poskrbeli za civilno služenje vojske, se zdaj nihče ne odločizanj, karpo besedah avtorice kaže, daje bila pobuda za civilno služenje predvsem protijugo-slovanska pobuda ("divnog li otkriča"). Zvedel sem tudi, daje "šestorica slovenačkih političara u kesi od cipela vratila državna odlikovanja Milanu Kučanu". Prej sem bil prepričan, da sojihjantje zapakirali v konzerve odpera. Tudi to, da Avstralija razpada na dve državi je bila novost (menda že kopljejo Kolpo). V kratkih novicah upokojenigenemljamra, dasoruski Zrcalce... ... poglej in povej sem se tudi o Mushmamh, katere Hrvati vozijo iz lagerje, o ubogih živali v Ameriki, katere "tretiraju kao l/ude", o zadnjem črncu, ki ni preživel "etničkog čiščenja u Teksasu"... Beograd premore tiidi koncerte, na katerih publika vpije, da "nema mozga izpodšlema" in da je "bolje tucati nego pucati". Vmes se znajde tudi intervju z Vukom, katerega pa se mi res niljubilo brati (dogrla sem sit mirovniške propa-gande). Še najbolj špasenje članek, v katerem Svetlana Vasovič -Mekina ("If you see her, don't hesitate!") pizdi nad Slovenijo, ker menda po anketi FDV-ja slovenski srednješolci ne prebavljajo Srbov, celo izmečki kakor Židje, črnci in invalidi so slovenski mladeži Ijubši kotbratjeSrbi. Avtoricaugotovi, da in ameriški generah v Jormi, jugoslovanski pa so se od dolgega mirupovsempolenUi. Vremespremlja tudi najnovejše dosežke napodročju srbskega postmodernizma-. "Iznenada s nebeskih visina Bog nam posla Arkana svog sina Srce srpsko a hrabrost do neba u ratu je gde naj više treba...". Revija spremlja tudi svetovno glasbeno sceno - "Prince im'o koncert u Beču, ostrvo na Dunavu". Nazadnjistraninas Vreme z reklamo zaposodo pozove: "Neka vaše zadovoljstvo počne pre samog jela ". Če ni kaj za potd zob, bo treba zadovolfstva res iskati pred in po jedi. Berite Vreme, da sis>krqjšate čas in zveste, kaj se domm in po svetu v resnici dogaja. IM. C. ASHTRAV MONEY, MONEY, MONEY POSTNAVRECA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA ober dan. Moje ime je john Smith. Sem predstavnik podjetja CONSULT iz Londona. Ali vas lahko za trenutek zmotim? - Dober dan. Izvolite! - Hvala. Naše podjetje z mednarodnim ugledom v sodelavi in s pooblastilom vaše gos-podarske zbornice ter vašega predšednika nudi slovenskim podjetjem hitro in učinkovito povezavo s svetovnimi gos-podarskimi tokovi. Ali ste za-interesirani za pridobivanje novih poslovnih partnerjev? -Da. - Odlično. Nadaljujva. Ali ste zainteresirani za povečevanje profita? -Da. - Ali vas zanima razširitev proizvodnje na osnovi dodatnih vlagan)? -Da. - Kakšen je vaš način iskanja novlh kupcev in partnerjev? Ali objavljate oglase? -Da. - Ali so vaši oglasi običajno črrtobeli ali barvni? - Da. Hm. Oprostitel Barvni. Da. Ponavadi objavljamo barvne oglase. - Enostranske ali dvostranske? - Enostranske. - Odlično. Vse je dogovorjeno. Čez dve uri imam sestanek na vašem gospodarskem pred-stavništvu v Londonu. Zelo bi bil vesel, če bi našo sodelavo lahko potrdil. Takoj vam boni poslal kopijo našega dogovora, katerega mi čimprej podpisanega pošljite nazaj. Hvala! Nasvidenje! -1111 Nasvidenje! Čez nekaj trenutkov prispe fax, v katerem se obvezujem, da bo moje podjetje nakazalo 5.000 funtov firmi CONSULT London za oglas v eni izmed njihovih publikacij. Tako hitro še na ruleti ne izgubiš. Angležem je svetovanje že v krvi. Sto in več let nazaj so krenili na pot v Afriko in druge celine. S seboj so nosili cenena zrcala in steklene bisere ter jih podarjali poglavarjem plemen in narodov. Not ne ravno podarjali. Le odtis svojega palca so morali pritisniti na nek beli papir. Mala stvar za velikega poglavarja. Obenem so jlm svetovali, kako lahko izboljšajo svoje življenje. Kot narod, zvest svoji tradiciji, s svojim početjem nadaljujejo še dancs. Pridružili so se jim še Nemci, Američant, Francozi in kdo ve kdo še vse. Prepričujejo nas, da smo nerazviti ter da moramo posodobiti našoproizvodnjo. Naši poglavarji kimajo in pozabljajo, da ima slovensko gospodarstvo kapacitete za dva]setmili)onsko tržišče in da je edini problem prodaja teh izdelkov, ne pa, kako jih izdelati več. Prepričujejo nas, da ne poznamo umetnosti marketinga in pošiljajo svetovalce ter za nas organizirajo različne vrste izobraževanja pri njih. Po odlično ocenjeni zaključni nalogi zopet nič ne kupijo, temveč kvečjemu še kaj prodajo. Kot da bi bil njihov cilj pravzaprav vzgoja kupcev. Ko se mi je že zapisalo; res se spominjam, da je pri prodaji vzgoja kupcev pomemben de- javnik. Govorijo o ekoloških standardih, katenh da ne iz-polnjujemo in si izrrtišljajo nove in nove razloge, zakaj nič ne kupijo prf nas. Takoj so pripravljeni pomagati s krediti. Pomagali bodo tudi sanirati naš bančni sistem. Baje imajo izkušnje. Res je, da zadnja vojna Slovenije ni opustosila. Toda socializem se je vseerio sesul in Slovenija je posta-la gradbišče. Gradimo deriio-kracijo, kar je precej več kot samo avtoceste, radarski sistemi, sanacija bank, WTC in podobne stvari. Velik posel z veliki dobički. Tujci so ga zavohali. Steklene bisere že delijo. Svoj sitem vrednotenja So uveljavili, zato naša podjetja niso konkurenčna niti v Sloveniji. Nezaposlenih Je kljub obljubam o odpiranju novib delovnih mest čedalje več in naše gospodarstvo je \z dneva v dan vse manj konkurenčno. Vlada se je p riklonila uspešnim modelom tujih gospodarstev in pozabila na lastno. Na želje po objavi gospodarskega načrta za Slovenijo nonšalantno odgovarja, da je uspešnost podjetij njihova intema zadeva. Slovenci oblastem nismo nikoli preveč zaupali. A eno vladi tokrat lahko verjaraemo. Tujci so uspešnejši. Uspešnejšitudi zato, ker imajo boljši gospodarski načrt. Načrt, katerega se drži tako gospodarštvo kot politika, načrt, v katerem so vse sile usmerjene v en sam cilj: povečati svoj vpliv v svetovnem merilu in od malega zelenega planeta vzeti več kot vsi ostali ter si tako zagotoviti bodočnost. Naša vlada tega načrta ne zna pripraviti in to tiidi sama potrjuje s prelaganjem odgovornosti na gospodarstvo. Povezovalne funkcije na nivoju države, ki bi jo morali igrati vlada, parlament in vodilne strukture slovenskih velikih podjetij/vlada, parlament in te strukture očitno ne zmorejo. Raz-drobljeno gospodarstvo je prepu-ščeno samemu sebi in konku-renčnemu bo ju v dornačem kurniku. V takem stanju se nikakor ne more imenovati "slovensko" gospo-darstvo, saj atribut slovenskosti ob pomanjkan|u strateškega gospo-darskega načftani definiran. Država brez lastnega gospodarstva pa ne potrebuje ne vlade ne parlamenta ne daigih državnih organov. Nekon-kurenčnost slovenskih podjetij je zato treba iskati v prevelikih stroš-kih za vzdrževaiije državnega apa~ rata, ki kljub velikim vsotam po-rabljenih sredstev ni sposoben več, kotgospodu Johnu Smithu podpisati priporočilno pismo inugotavljati, da je v drugih državah vse drugače. 0 strateškem gospodarskem načrtu, ki bi izkoristil vse naravne, tehnološke, organizacijske in kad-rovske potenciale Slovenije in omogočil Sloveniji oživeti a]i preživeti do naslednjih volitev lahko le sanjamo. Gospod John Smith vse to ve. Zato vesel prihaja k nam m hvali lepote in dobrote Slovenije. Saj nismo njegovi konkurenti iri pravzaprav si pri nas lahko celo malo odpočije od krutega sveta konkurenčnosti. ALJOŠAVODOPIVEC POZDRAVUENI Verjetno ste malo presenečeni, saj sem pred tedni odpovedal Ptujstock rock festival ter vse nadaljne napovedane koncerte. Preprosto, jih ni bilo mogoče izpeljati, ker so nastopile nepremostljive ovire na najvišji instanci (Ministrstvo za obrambo R Slovenije - Janša & C.O.). Nekateri celo pravijo, da sem se spravil na trdi oreh, za katerega pravim, če ga je lahko mladina sfurala, ga bo tudi skinila. Kljub nepričakovanemu rezpletu dogodkov, smo se v društvu KID Ptuj odločili, da po tem njibovem koraku naredimo mi naslednjega. Preprosto — drage rešitve ne vidi-mo v prihodnje, kot da protestiramo na ulicah mesta Ptuj. Nekaj mora izučiti vse tiste (tudi "mecene" Ptuja), ki neumno razmišljajo, po drugi strani pa se izgovarjajo na mladino, ter se v vsej svoji veličini bohotijo nad navidezno pomočjo vsem, ki drugače razmišljajo od njih. Temu bomo naredili konec. Saj smo vendar demokratična dr-žava, v kateri (vsaj upam) lahko demokratično tudi delimo, kar je skupno. V ta nameti organizira KID pro-testni shod rockerjev severo-vzhodne Slovenije, na katerem se bo podpisovala peticija za pridobitev prostora za rockerje Ptuja, izvedel se bo koncert (festival) vseh skupin, ki želijo sodelovati na shodu (do sedaj jih je enajst) ter prečital kakšen pro-testnl referat. Prireditev se bo pričela ob dvanajsti uri in bo trajala do konca. Razpleta ne poznamo. Na shod ste vabljeni v čim večjem številu, istočasno pa prosim za občasno obvestilo na MARŠ-u. Hvala vam že sedaj. Ko boste potrebovali pomoč vi, se obrnite na nas. S skupnimi močmi ja mnogo lažje uspeti. S spoštovanjem in lep pozdrav. Komuna Interesnih Dejavnosti KID Gambit trade Savska 3, Ljubljana SPOŠTOVANI! Veseli nas, da nam je z dobrim delom uspelo pridobiti lasten računalniški center, kjer bomo lahko poslovali še bolj uspešno. Ob tem času pa uspešni in srečni ne smemo pozabiti na tiste naše sodržavljane, ki niso srečni in živijo v težavah. Gambit je zato kot pobudnik in donator akcije za nakup opreme za Diagnostični laboratorij Centra za epilepsijo otrok in mladostnikov v Ljubljani svoj prispevek 50.000 SIT že nakazal na račun LB št. 50100-620-133-05-1014110-299936 (s pripisom: za diag. opremo CZE) za prejemnika LIGA PROTIEPILEPSIJI SLOVENIJE, Ljubljana, Njegoševa 4. Vabimo vas, dase nam pridružite v tej humani akciji in da skupno pomagamo bolnim otrokom in mladostnikom. GAMBIT MB, danes zvečer ČUITE POTENCIALNI SODELAVCI! Meni je cajtng tako všeč kot ves papir, ki ga jaz popišem in porišem itd. Samo preverjam telefonske in sem ugotovila "dezinformacijo". Lefs explaine! V cajtngu............. Eh, zamenjala sem fax s tele-fonsko. Tribuna, you make me fever. Računajte na to, da imam doma enih par recenzijskih knjig od MKC; ČRKE in malo morje - žal neprebrane - slovenske leposlovne in tudi strokovne literature. Ko mi bouspelobratinpisatrecenzije,..... En projekt je pa fiksen: Tatjana in Robi delata mega ultra makro rezidualno o zastopanosti druž-boslovnih predmetov v osnovni šoli. En sproščen intervju v' na-jinem stilu lahko pričakujete najkasneječez365dni! Lidija Prosimo, da v skladu s slovensko ustavo objavite v ustrezni rubriki naš kratek odgovor na prispevek "ZZZS VS. LOGIKA MAHINACIJE" v vašem časopisu z dne 20.7.93. Lep pozdrav! Ljubljana, 2. 8. 93, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS vs. LOGIKA MAHINACUA V Tribuni z dne 20.7.93 smo na 31 . strani prebrali članek z zgornjlm naslovom. V pojasnilo navajamo naslednje: 1. Kratek rok za dobavo opreme je bil vezan na roke izvajanja zakonskih določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Ur. 1. RS 91/92 (obračun zdravstvenih storitev). 2. Firma Hermes je svojo ponudbo poslala na lastno željo in je bila obravnavana enakopravno, kot vsi ostali ponudniki. 3. V zahtevani konfiguraciji ni komponente, ki bi jo izdeloval samo IBM, dobavljene tiskalnike izdeluje firma LEXMARK (ne IBM), Epsonovi tiskalniki bi tehnično ustrezali. Po navedenih kriterijih " legalnega izpadanja " v članku (zaradi tiskalnikov) bi morali vsi ponudniki (vključno z IBM-om) "legalno izpasti". 4. Zaradi podobnih pisanj je bilo potrebno določene stvari razčistiti v teku dobave (tudi do nepotrebnih detajlov), to zahteva svoj čas in za ta čas so bile že utečene dobave na zahtevo ZZZS-ja začasno ustavljene. Izkazalo se je, da se ZZZS ponaša poslovno korektno v skladu s svojimi pooblastili in nalogami. Dobave so stekle naprej z vsemi posledicami, k*i jih taka prekinitev terja, to pa so tudi očitane zamude. 5. Citirani predračun z dne 17.12.93 v znesku 7.682.833,00 DEM s strani IBM-a do Metalke Commerca kot uvoznika se nanaša delno na opremo PS-1, delno pa na opremo za dograditev informacijskega sistema ZZZS in zato kot osnova ni predmeten za nadaljne kalkulacije v prispevku. 6. Pri vsakem uvoznem poslu poznamo uvoznika in špediterja, organizacija mora biti primerna obsegu posla in to v tem primeru je. Metalka Commerce je korektno opravila svoj del nalog. 7. Dejavnost IBM-a nam je z vidika informatike dokaj poznana, za vse ostalo naj se pisec obrne na njihov naslov. Navedeno pisanje Iahko označimo kot še en poskus, kako z napačnimi izhodišči in podatki ter veščo manipulacijo ustanovo očrnimo in ji jemljemo voljo delovati v smislu napredka in razvoja te države. Ljubljana, 30.7.1993 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Služba za stike z javnostjo Pripomba uredništva.- prebrali smo ustavo in nikjer kakšne besede o tem, zakar bi to pismo morali objaviti. Seveda pa ta kratek odgovorZZZSz veseljem objavljamo. Čepravje v nasprotju z zakonom... nepodpisan. (Saj veste: Če mačkina rep stopiš,....) TELEFONUA Kaj narediš, ko se oglasi Tišina med pomembnim telefonskim pogovorom? Najprej znoriš. Nato pa poskušaš znižati vsebnost adrenalina v krvi in trezno razmisliti, kaj naj bi bil temu vzrok. Popravila na telefonskih napeljavah? Pokvarjen aparat? Ne! Izključili so linijo!? Ponovno znoriš. Neplačan račun izpred treh mesecev. Čeprav so pred in za tem vsi računi plačani. Res je moja krivda. Toda - kje so opomini. Ta mali listek bi me moral obvarovati pozabljivosti in s tem nepopravljive škode. Poslovni partner ni mogel stopiti v stik z mano in s tem se je seveda podrlo zaupanje v mojo dosegljivost 24 ur na dan. In kaj je rekla na to uslužbenka na oddelku za pritožbe na Cigaletovi? Se zgodi. Žal. Res je. Žal mi je. Simona Knez GUNS'N'ROSES Sveta Helena Z. Jelinčiča se imenuje "Prijatelj", ki sicer ni fistoimenski lazaristični "list za prizadete". Tako se (stilsko) končuje politična pot drugega fenomena slovenske samobitnosti - dobri človek iz Negove je svojo (pot) že pred fletom končal enako. Kakšna bo nadaljna pot slovenske pop (politične) scene je težko f reči - ker smo podalpski Veneti le predskupina v show-bizzu mnogo fvečjega ansambla "Guns'n'Roses" (beri N.A.T.O. in UNPROFOR-fja) - je treba (za scenarij) počakati slednje (kotsicer že dosedaj...) Boris Ogrizek, Kranj, 27. 8. 93 MONEY, MONEY, MONEY DENAR IN DENARNA POLITIKA Oaj je pravzaprav skupni imenovalec razvojne poti človeške civilizacije? Kaj pravite na to: jezik, torej komunikacija med ljudmi, denar, t.j. blagovno gospodarstvo in vse iz tega izhajajoče posledice in... tisto zvečer, torej - hm, no ja, tole je resen in vsaj strokovno obarvan sestavek, ki ga je treba brati ob belem dnevu, zato to zadnje, drage bralke in bralci, pustite za zvečer. Rek uglednega moža, da "je ni bolj praktične stvari, kot je dobra teorija" za zadnje najbrž ne velja, in ker si pisec ne upa razglabljati o prvem, bomo začeli in ostali pri drugem, denarju namreč. Ob dnevni svetlobi morda tudi to ne bo tako nezanimivo. Funkcije denarja in zflodovinski f azvoj Ekonomisti zelo neradi definirajo denar in z njim v zvezi raje govorijo o njegovih funkcijah. Funkcija splošnega ekvivalenta in funkcija splošnega menjalnega posrednika sta najpomembnejši funkciji denarja. Danes sta ti dve funkciji v denarju združeni, z njim merimo vrednost in ga tudi uporabljamo kot menjalno sredstvo. Pa ni bilo vedno tako, saj sta bili v različnih zgodovinskih obdobjih ti dve funkciji ločeni. Najprej je bilo to v embrionalni fazi razvoja denarja, ko sta bili nosilki obeh funkcij različni vrsti blaga, denar je imel torej že blagovno obliko. Drug primer si lahko ogledamo v naši bližnji preteklosti, kojejimkcijo menjalnegaposrednika opravtjal jugoslovanski dinar, medtem ko je bila mera vrednosti nemška marka. Denar opravlja tudi funkcijo hranilca vrednosti ali zaklada, ko ne posreduje samo menjave, ampak že sam po sebi ljudem predstavlja zadosten razlog za hrambo. Denar omogoča odlog plačil in s tem opravlja funkcijo plačilnega sredstva, denar nekaterih držav pa je tudi svetovni denar in se uporablja za plačevanje med državami. Denar kot blago O denarju na začetku njegovega razvoja govorimo kot o blagu, ki so ga Ijudje na splošno sprejemali v plačilo. Vlogo denarja so v veliki meri prevzemale kovine, ki pa so sčasoma dobile predpisano obliko in težo. Penzatorni način plačevanje se je umaknil numeratornemu, za vrednost, označeno na kovancih, pa je pričela jamčiti država. Kovance je seveda moral nekdo kovati, in le-ta si je s tem zagotovil zelo pomemben vir moči in izdaten vir zaslužka (seigniorage). Denar v današnjem pomenu besede pa se je vendarle uveljavil šele kot papirnati denar. V 17. in 18. stoletju so londonski meščani zaradi pogostih požarov pričeli svoje prihranke v obliki zlata in kovancev deponirati pri zlatarjih. Zaradi praktičnosti so lastniki zlata svoje dolgove sčasoma začeli poravnavati kar s potrdili, ki so jih izdajali zlatarji, in ne s samim zlatom. Tako je velik del zlata ves čas miroval, varno shranjen pri zlatarjih, ki so to opazili in želeli izkoristiti. Dotedanjo hrambeno pogodbo so spremenili v kreditno, ki se ni več nanašala na točno določeno blago, torej zlato, temveč na količino zlata pogodbeno določene kakovosti. Na ta način so zlatarji pričeli odobravati posojila in s tem že postali bankirji. Bančništvo Naslednjo stopnjo razvoja pred-stavlja dajanje posojil v bankovcih, oziroma rojstvo poslovnega bančništva. Bankirji so morali ohranjati zamenljivostza zlato, zato jih je prekomerna grabežljivost pri izdajanju posojil zaradi omajanega zaupanja (dvigovanja zlata) zlahka pripeljala v propad. Zaradi tega ne tako redkega dogodka je v dogajanje posegla država in zaupala emi-tiranje papirnatega denarja le eni, izdajateljski, oziroma centralni banki in papirnati denar je postal državni oziroma je njegovo izda-janje postalo primat v današnjih razvitih tržnih gospodarstvih od države neposredno neodvisne institucije - centralne banke. S tem je bila v vojnah, naravnih kata-strofah.splohpazaradivednovečjih potreb po denarju, odpravljena tudi zamenljivost denarja za zlato. Zlato valuto kot obliko vezane valute je nadomestila papirna valuta. Zgodovinska zgodba razvoja denarnih oblik pa s tem še ni končana. Po analogiji z zlatarji, ki posojil niso izdajali le v zlatu, tudi poslovne banke ne izdajajo kreditov le v obliki gotovine, ampak večinoma kar z nakazilom na račun kreditojemalca, ki pa svoj račun le izjemoma izprazni z dvigom goto-vine. Obveznosti namreč poravna kar z nakazili na račun upnika, posluje torej s knjižnim denarjem. Tako kot centralna banka izdaja papirnati denar (in se ukvarja tudi z mnogimi drugimi dejavnostmi) in s tem zagotavlja državi določen dohodek, tudi poslovne banke izdajajo denar v knjižni obliki (primarni in derivatni), na ta način izpolnjujejo eno temeljnih načel bančnega poslovanja in kot vsak zdrav poslovni subjekt v gospodarstvu ustvarjajo profit. Denarna politika Denarna politika je sistem ukrepov banke bank ali centralne banke, ki je namenjen doseganju štirih končnih ciljev: -nizke stopnje inflacije, -nizke stopnje nezaposlenosti, -ravnovesja v trgovanju s tujino -in gospodarske rasti. Te končne cilje centralna banka dosega z vplivom na vmesne cilje, kotsonpr. količinadenarjavobtoku (notranja likvidnost), obrestna mera ali devizni tečaj (zunanja vrednost denarja). Za razliko od denarne politike pri zlati valuti, kjer je centralna banka omejena z razpoložljivo količino zlata v narodnemgospodarstvu (sidro) ins tem podrejena določenemu av-tomatizmu, lahko v sistemu papirne valute centralna banka v večji meri posega v ekonomijo. Poleg tega, da že po definiciji kontrolira količino izdanega papirnatega denarja, pa centralna banka lahko bolj ali manj vpliva tudi na ostale denarne agregate in s tem na celotno količino denarja v obtoku, od katere je odvisna ekonomska aktivnost gospodarskih celic. To počne s kvantitativnimi in kvalitativnimi instrumenti denarne politike. Politika odprtega trga V tržnih gospodarstvih z razvitimi finančnimi trgi centralne banke za uravnavanje denarnega obtoka najpogosteje uporabljajo politiko odprtega trga (open market policy). Centralna banka na finančnih trgih kupuje prvovrstne vrednostne papirje in s tem veča količino denarja v obtoku oziroma te vrednostne papirje prodaja in s tem količino denarjavobtoku manjša. Prvovrstni vrednostni papirji so večinoma državne obveznice (bonds), državne zakladne menice (treasury bills) ali papirji uglednih in poslovno stabilnih podjetij. S tem pa se spreminja tudi obrestna mera kot cena papirjev. Če centralna banka papirje kupuje, obrestna mera zaradi višanja tečajev pada in obratno. Nasploh je politika odprtega trga zelo učinkovit, objek-tiven in tih instrument, ker centralna banka Iahko prodaja in kupuje zelo različne vrste papirjev, ker so ti papirji /[ državniins tem ne fa- vonzira posamez-L/ I N\ nih poslov-nih sub- | jektov, in kerlahkozelo hitro vpliva na likvidnost poslovnih bank in jih tako reši (z njihovimi deponenti vred!) iz morebitnih težav. Za učinkovito vodenje politike odpr-tega trga morajo seveda obstajati državni vrednostni papirji, s katerimi setrguje na dovolj razvitem sekundarnem trgu kapitala. Eskontna obf estna mera Drugi kvantitativni instrument denarne politike je eskontna (diskontna) politika. Eskontna obrestna mera je tista, po kateri centralna banka reeskontira vrednostne papirje iz portfeljev poslovnih bank. Poslovne banke se za prodajo papirjev odločijo zaradi likvidnostnih težav, saj je obrestna mera centralne banke ponavadi višja od tržne in zato zanje manj vabljiva. Centralna banka tako posredno vpliva na obrestne mere poslovnih bank, v še večji meri pa je prisoten demonstracijski učinek, kateremu ekonomski subjekti prilagodijo svoja pričakovanja in se temu ustrezno tudi obnašajo. Višje obrestne mere lahko močno vplivajo na mednarodni pretok kratkoročnega kapitala, kakor tudi na zmanjšanje ekonomske aktiv-nosti. Centralne banke ta ukrep pogosto kombinirajo s politiko odprtega trga, torej dvigujejo obrestne mere takrat, ko obenem prodajajo vrednostne papirje na sekundarnem trgu in obratno. Delež obveznih rezerv je naslednja spremenljivka, na katero centralna banka lahko vpliva. Pri zvišanju odstotka obveznih rezerv pride do zmanjšanja kreditov, ki jih izdajajo poslovne banke in s tem do zmanjšane količine denarja v obtoku, posredno do zvišanja obrestnih mer in zmanjšanja gospodarske aktivnosti. Najbrž je očitno, da ima tak ukrep izredno močan demonstracijski efekt, da močno vpliva na kreditni potencial bank in da se zaradi tega ne more uporabljati zelo pogosto. Centralne banke včasih uporabljajo tudi t.i. kvalitativne instrumente, med katere sodijo moralno prepričevanje, neposredno omeje-vanje bančnih plasmajev in selektivno kreditiranje. Medtem ko prvi ukrep preko javnih nastopov centralnih bankirjev in ostalih oblik stikov z javnostjo nasploh tudi na zahodu s pridom uporabljajo, precej redkeje posegajo po dmgem, tretji pa sodi v manire "neodvisnih" centralnih bank nekaterih držav bivšega vzhodnega bloka inje bil del tudi naše bližnje preteklosti, ko denarna politika ni bila samo denama, temveč tudi kreditna. Denarna politika slovenske centf alne banke Banka Slovenije kot slovenska centralna banka je za slovenski' tolar pričela skrbeti 8. oktobra 1991. V pogojih preko 20 odstotne mesečne inflacije je prvi cilj denarne politike moral biti preprečevanje razvrednotenja denarja, kar je mogoče doseči le z omejevalno (restriktivno) denarno politiko. Kot kratkoročni cilj, ki velja še danes, si je Banka Slovenije zastavila količino denarja v obtoku. Zaradi izjemno visoke rasti cen na meji hiper-inflacije in skromnih deviznih rezerv izbira drugačnega cilja preprosto ni bila mogoča. Izbira npr. obrestne mere kot kratkoročnega cilja bi le teoretično omogočila vodenje restriktivne politike. Vzdrževanje obrestne mere na določeni ravni implicira dvoje: precejšnje fluktuacije v gibanju denarne mase oziroma denarja v obtoku, kar je skregano z borbo proti inflaciji in poznavanje prave višine obrestne mere, kar pa v dobri stari planerski maniri ex ante ni mogoče. Da pa bi lahko bila monetarna politika res omejevalna, bi obrestne mere dosegle višave, in mlinski kamen okoli vratu slov-enskegagospodarstvabibilšetežji. Raznorazni predlogi o zakonski določitvi višine obrestne mere, katerih odmevi se nikakor nočejo poleči, so milo rečeno brez vsake osnove, kajti to bi pomenilo razcvet -črnega trga, Banka Slovenije pa bi bila ob taki usmeritvi prav tako nekoristna. Zapriseženi verniki administriranja naj se le spomnijo ljubljanske tržnice nekaj let nazaj ali pa morda bolj aktualnega blaga v menjalnicah prve dni septembra. Devizni tečaj Naslednja alternativa usmeritve denarne politike je bila skrb za devizni tečaj oziroma zunanjo vrednost slovenske valute, še posebej v okviru takrat propagirane šok terapije. Za vzdrževanje tečaja na določeni ravni (fiksni tečaj) npr. v razmerju z nemško marko bi morali v obeh državah najprej vladati enako visoki stopnji inflacije, dnigi pogoj za uspešno vodenje take politike (denarni suverenosti bi se torej takoj za začetku odpovedali) pa bi bila pravilna določitev tečaja. Spet bi bilo iluzorno govoriti o možnostih izpolnitve teh dveh pogojev, saj inflacije nikakor ne bi mogli tako hitro umiriti (do nemške nam tudi zdaj še precej manjka), pravilna določitev cene tujih valut v tolarjih pa bi lahko bila predmet "resnih" astroloških razprav. Ker je bila slovenska inflacija višja od nemške, bi morali "fiksni" tečaj neprestano popravljati oz. devalvirati, kar bi vodilo v že poznani neskončno dolgi ples tečaja in inflacije. Vsaka napačna določitev "pravega" tečaja pa bi prav tako vodila v inflacijo, tako zaradi že omenjene razlike v rasti cen kakor tudi zaradi odprtosti slovenskega gospodarstva oziroma izgiibljenega že tako sramežljivega približevanja pariteti kupne moči (le kdo bi pre-prečil Slovencem nakup uvoženih avtomobilov?). Sicer pa, kako bi le izračunali višino takega tečaja ob znani izgubi trgov in obetih še dolgo trajajočega obdobja strukturnih sprememb v gospodarstvu? Banka Slovenije si je torej za kratkoročni cilj izbrala količino denarja v obtoku, preko katere je bilo tudi objektivno edino možno vplivati na inflacijo. Denarno politiko Banka Slovenije vodi preko kvantitativnlh instrumentov, zlasti preko kreditov domačim sektorjem in tujini. Prvi zajemajo kredite poslovnim bankam, drugi pa posege na deviznem trgu. Na ta dva načina torej izdaja denar. Z denarno samostojnostjo se je selektivno kreditiranje prenehalo, ostali pa so klasični kvantitativni instrumenti z izjemo politike odprtega trga, ki je zaradi neobstoja kratkoročnih državnih vrednostnih papirjev oziroma posredno nerazvitosti finančnega trga ni mogoče izvajati. Prekleta vlada, marka spet raste? Banka Slovenije torej neposredno ne vpliva na tečaj tolarja in si za glavni cilj prav tako ne postavlja višine obrestnih mer. Še manj se s tem ukvarja vlada, ki Banke Slovenije ne nadzoruje (ali je vsaj ne bi smela). Tečaj tolarja je drseč, torej v sistemu, ki ne pozna devalvacij in revalvacij, ampak drsenje, ustrezno moči nacionalne ekonomije. Moč nacionalne eko-nomije pa se odraža v njeni pro-duktivnosti v svetovnem merilu, torej predvsem v trgovinski bilanci. Zaradi dokaj neugodnih gibanj v saldu trgovinske bilance v le-tošnjem letu je pričakovati poveča-no povpraševanje po tujih valutah, ki se zaenkrat še kompenzira z domačo ponudbo iz nogavic. Zaenkrat? Pogled na tečajne liste menjalnic pravi drugače. Če ste po uvodu strokovnjaško suhoparni tekst izpustili, nič ne de! Zdaj prihaja glavno! Bolj ali maiy vztrajne bralke in potrpežtfivi bralci, urnopotpiodnogevsmeri prve menjalnice in v lov na nemško marko! Če je tale dobronameren naisvet prepozen in ste to že opravili,, vam seveda ni treba odložiti vedno prijetnih in zanimivih večernih opravil. ROBERTPOTOČNIK POD KRINKO DRZAVA - LEGALNI MORILEC It is your right not to kill (guilty 'till proved innocent) Ustava republike Slovenije OSplošne določbe l.člen Slovenija je demokratična republika. 2. člen Slovenija je pravna in socialna država. 3. člen Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtuljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast Ijudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V ustavi piše, da se oblast deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Torej tri samostojne veje oblasti. Problem se pojavi, ko si posamezna veja oblasti prične krojiti definicijo "samostojna" po svoje. Nekaj podobnega se dogaja s sodstvom v Sloveniji. 2. člen ustave govori, da je Slovenija tudi pravna država, za katero naj bi veljale osnovne značilnosti: — delufe naj v skladu s pravom, ki to državo omejuje —je organiziranapo načelu delitve oblasti — spoštuje temeljne človekove pravice in svoboščine — ima institucije, ki zagotavljajo pravno varstvo teh pravic in svoboščin - sodstvo. E« V. > osumijea tatvitie "Hotdi so, da/postanem ovaduhu V nasprotnem prfmerubt me ubili ali zaprlt Odločili so se za aretacijo, Pred stattovanjem sem sedel v avto in dva polioija sra skočUa k meni t naperjemmorožfern. Druga dva sta 5 policijskima avtomobilotna btokirala cesto. Stirfe "junaklT* $o % orožjem, pripravljenim na strel, razbijali ptf vhodnih vratih stanovanja. Zaročenka je odprla vrata, zagledala puškme cevi, policajl pa so |o od samega strahu skoraj ubili. Odpetjall so mt na policijo. šele čez 10 ur setn tzvedef, česa sem osumljen. Naredili so 5 preiskav stanovanj, v šestega pa so kar vdrli. Zadeva še ni končana, čeprav imam za seboj že 18 mesecev pripora." Težko je verjeti, da so predstavniki sodne oblasti pozabili na osnovne značilnosti pravne države in kakšno je njihovo osnovno poslanstvo. Tožilstvo kot represivni organ ne deluje v sklopu izvršilne oblasti in samostojno. Je samo še nekakšna podaljšana roka sodstva, ki izgublja avtonomnost oziroma je sploh ne potrebuje, saj sodstvo samo deluje v njegovem imenu. Da o policiji sploh ne govorim. Sicer pa je tudi "veliki abramboslovec", kot predstav-nik segmenta izvršilne oblasti, na prvem programu nacionalne te-levizije v oddaji Omizje izjavil, da je v Sloveniji samo sodna oblast represivna oblast in ne policija ne vojska s svojimi "tajnimi" satelitskimi službami ne spadata med represivne organe. Da vojska in policija ter njuni maligni priveski izvajajo vse svobode, Ni-sme vzeti razen v inpopo-kih, ki loča kon. komur se ne prostost, primerih stop -gado-za- akcije izključno z odobritvijo pravosodnih organov, oziroma tudi ostalih nadzornih organov teh dveh institucij, lahko verjame ali reče le kakšen Janša. Poglobitev v kalne vode policije in pravosodja, pa tudi tožilstva, treh samostojnih, neodvisnih institucij, pokaže kljub motni sliki dovolj nazorno, da so med njimi spletene neverjetne mreže alg, ki sicer zaudarjajo po gnilobi, so pa hkrati neverjetno žilave. Vse tri insitucije imajo za omejevanje svojih pristoj- nosti spisan Zakon o ka- zenskem postopku (ZKP), Kazenski zakon (KZ) in Ustavo repu- blike Slovenije. Slovenija pa je tudi podpisnica med- narodne Kon- vencije o var- stvu člove- kovih pra- vic in te- meljnih s v o - bo- ščin. Odvzem svobode -teorija in praksa ZKP je spisan na kožo policiji do te mere, da vas lahko aretirajo zaradi česarkoli, kadarkoli in seveda kakorkoli. Vzroki za odvzem svobode (v nadaljevanju aretacija) so navedeni v omenjenem zakonu v členih od 190 do 200 in jih zaradi nesmiselnosti ne bom naštevala. Ti členi imajo namreč toliko različnih vzrokov za aretacije, kot ima otroški slinček sledov hrane po predolgi uporabi. Postati osum-ljen nečesa (česarkoli) v poli-cajevih očeh torej ni težko. Za samo aretacijo policaji ne potre-bujejo niti privolitve samozadost-nega pravosodja. Možno je tudi, da zaradi zmedenosti, šoka in podo-bnih simptomov pri vas in policajih pride do kakšne nesreče. Konec koncev na aretacijo niste priprav-ljeni, pa tudi aretirajo vas ne vsak dan (zaenkrat). Čedalje bolj pogosta praksa postaja, da nekoga aretirajo sredi ulice s po desetimi pištolami na glavi (nabitimi, napetimi?). Zakaj? Pri tipu na tržnici, ki menda (?) prodaja drogo, je kupil kilogram para-dižnika. Seveda je postal osumljen nedovoljene trgovine z mamili. Nasvet: če se vem pripeti prizor iz ameriških policijskih nadaljevank, vsaj vi ohranite mirne živce in delujte kolikor je mogoče pomir-jujoče in hladnokrvno. Vsi verao, da je človek najbolj neprevidljiv, kadar ga je strah. Policaje pa kljub orožju v rokah, zaščitnih jopičih, pasji pomoči in večkratni šte-vilčni premoči JE strah. Na vprašanje aretiranca, kaj ves postopek pomeni in kaj sploh želijo od njega, so možni naslednji od-govori: "Bošže zvejdu!, Ti bom zobe zbil!, Kvatepabriga!, Tobošpatinam povedau!" Še nekaj sekund in že ste pripravljeni na transport z lisicami na rokah. Ustava republike Slovenije, 19. člen (varstvo osebne svobode) Vsakdo ima pravico do osebne tudi brez naloga sodišča. Primeri so podrobno navedeni v ZKP v flenih od 206 do 210, obsegajo pa enek spekter možnosti delovanja policije kot pri aretacijah - SLINčEK. Nekaj cvetk iz ZKP: Policija sme brez odredbe o preiskavi in brez navzočnosti prič opraviti osebno ali hišno preiskavo, — če kdo kliče na pomoč — če \% to potrebno za varnost Ijudi in premoženja — če je očitno, da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi — če je podan sum, da ima nekdo orožje, ali sum, da bo odvrgel, skril ali uničil predmete, ki jih je treba vzeti... Vsakdo, ki muje odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti. Včimkrajšemčasumora biti tudi pisno sporočeno, zakaj muje bila odvzeta prostost. Takoj mora biti poučen o tem, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika... Medtem ko vas transportirajo na policijo, izvedejo preiskave stanovanj, poslovnih prostorov, osebnih avtomobilov, grobnic, če jih imate, in tako dalje. Ustava in ZKP pravita: "Sta-novanjeje nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore, niti jih ne sme preiskovati..." V nadaljevanju pa ZKP in ustava še bolj podrobno navajata vzroke oziroma primere, ko je mogoče opraviti hišno in osebno preiskavo V. P., osumJjen nedovoijene proizvddnje> trgovine in posesti mamil ter načrtovanja atentata na uradito osebo "Takrat je bil šef Bavčar. Tipa, ki je menda prodajal drogo, so prijeli, Z njim niseta imeJ ručesar. Prodal setn m« samo avto, kl pa mi ga n{ v celod plačal. Verjetno |e misJi), da se me bo najlažje rešll, če mt bo ovadil policiji. Tako je Uidt storil. Z ženo sva se peljala z avtomobilom in nenadoma nama je na stranski costi zaprla pot marica* Za nama tudi, ampak avtomobi! brcz poiidjskih oznak. Obkolifo naju je kakšnih S policajev. Edm izmed njih me je skoraj ustrelll Vtdel sem, kafco ga je bilo strah. Preiskali so gtanovanja, avtomobile in našK hčerkino plastično pištolo, skoraf kilogram enemona in že sem bil osumljen razpečcvanja mamil in goskusa aientata na policaja. zena in jaz sva dobiia prva pojasniJa ve^ ur kasneje na |o!icifski postaji. Oba sva bUa jjfiiprta skoraj pol leta, zadeva pa &e vedno ni zaključena." PRIZNAJ! Ustava repu-blike Slo-venije, 18. člen (prepo-v e d muče-nja) Nihče ne sme bitipodvržen muče-nju, nečloveškemu ali ponižu-jočemu kaznovanju ali ravnanju... Ustava republike Slovenije, 21. člen (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva) Zagotovljenoje spoštovanje člove-kove osebnosti in njegovega do-stojanstva v kazenskem in vseh drugih pravdnih postopkih in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševatijem kazni. Prepovedano je vsakršno nasilje nad osebami, ki jimje prostost kakorkoli omejena ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav. Tako ustava, policijska praksa pa:... Zasliševanje osumljenca v policijskem postopku in kasneje obdolženca - pravosodni postopek, poteka mimo vseh norm in zakonov. Tudi priče so na policijo "vabljene" z argumentom, da je to pač najbolje zanje in za osumljenca, saj si v nasprotnem primeru lahko nakopljejo neverjetne težave. Zakon o kazenskem postopku, 230. člen Priče se vabijo s pismenim vabilom... Zasliševanje, policaji jim pravijo informativni pogovor, v resnici ne izgleda drugače kot na risbi. Po ZKP, ki je še v veljavi, lahko policaji od-redijo pripor do treh dni. Novi ZKP, ki je v fazi pripravljanja in par-lamentarnega sprejemanja, pa do-voljuje policajem pridržanje dan manj, še vedno dovolj, da s pravil-nim načinom zasliševanja (glej sli-ko) dobijo kakršnokoli priznanje... "Pa kaj me to briga, to se dogaja v Južni Ameriki. Tu je vendar Slovenija! Te stvari je počenjala UDBA." Takšen je miselni vzorec Slovencev. Pa ni tako! Vse stvari, ki jih nekako povezujemo z ne-gativnim sinonimom Latino-amerike in banana republik, so živo prisotne tudi v Sloveniji. Ljudje tega pač ne izvedo, dokler se sami ne srečajo s samostojno vejo oblasti - sodstvom, ki ima pod svojim okriljem moč poli-cijskega aparata. NE P0STIM0 SE IIM! Ustava republike Slovenije, 35. člen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Da so osumljenci, .celo priče, podvrženi izsiljevanju izjav in priznanj na različne psihične in fizične načine, je menda sedaj jasno tudi slepcu. Da so s tem kršeni ustava, ZKP, KZ in Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa ne briga nikogar. Ni potrebno, da bi se pojavili grafiti v stilu: "NE KASTRIRAJTE POSILJEVALCEV!, VRNITE DENAR LOPOVOM!, VR-NITE TROBCU PEČ!..." Skrajni čas je, da se pričnemo zavedati svojih ustavnih, državljanskih in vseh nižje rangiranih pravic, dolžnosti nam tako na vsakem koraku ponavljajo, skrajni čas, kajti kremplji pravosodja in policije, torej države, so neverjetno močni in dolgi! Od policijske, individualne ovadbe tožilstvo svoje funkcije tako ali tako ne opravlja, in od privedbe k preiskovalnemu sodniku, pa do pravnomočne sodbe je za obdol-ženca neverjetno dolga pot, vendar vedno začrtana vnaprej. Njihovo delo pa je tem lažje, čim manj klienti poznajo svoje pravice. Konvencija o varstvu človekovih M.}., osumljen poskusa umora "Poznal sera človeka, kt ga je nadzoroval VTSt in postal scm sumljiv. Pridobili so odredbo za preiskavo stanovanja zaradi suma trgovine z orožjem. ^3cko jutro so obkoiiH hišo, najprej žal napacno, potem pravo, in vdrli v spalnico. Samo zaradt priseb-nosti vseh članov družine, niso nikogar po nesreči ustrelili, Takoj so me odvedli na policijsko postajo in šele popoldne so mi povedali. da doma niso našli, kar so iskalt. Postal sem osumljen poskusa tiraora. Kljtib temu, da ni bilo ničesar obremenihiega zoper mene. Čeprav so nesmiselno večkrat podaijševali pripor, zadeva še vedno ni zaključena." pravic in temeljnih svoboščin, 6. člen 2.) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda. Ustava republike Slovenije, 27. člen; ZKP, I. del: splošne določbe, 3. člen (domneva nedolžnosti) Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljenaspravnotnočno sodbo. Zasliševanje na policiji ni zasliševanje, temveč izsiljevanje priznanja. 0 pravicah policaji nikogar nepoučijo. Odobritevakcij pač morajo upravičiti. PRIPIS UREDNIŠTVA: Tudiče vam policija grozi z orožjem, jim nikar ne dovolite, da vas tikajo! BOJANAZ. (ašel se je človek, po imenu Janko Hamler, ki je tudi diplomiran obrambo-slovec, in prepričal slo-vensko vlado, da je odstopila nekaj čudovitih vojaških objektov za dijaške namene. Tribuna: Kako ste prišli do nekdanjih vojaških objektov, oziroma, zakajjihje država dala vam, namesto da bijih prodala in iz njih kupila kakšen MIG ali kaj podobnega? Temu se običajno reče, "važno je biti zraven". Je pa ves ta projekt rezultat spleta okoliščin. Naš šolski sistem je bil izredno podhranjen, samo fizično guljenje šolskih klopi, nobene dinamike. Pokojni prof. dr. Lazarini je to imenoval KTG (Kreda, Tabla, Gobec).Že bežna primerjava z drugimi evropskimi državami nam pokaže, da povsod že presegajo priporočilo Sveta Evrope o izvedbi vsaj treh 7-10 dni strnjeno trajajočih dejavnosti iz življenja in opravkov v naravi med vsako stopnjo šolanja. To so taborjenja, šole v naravi, pohodi, tedni pohodništva, razne športne aktivnosti.... Tribuna: Katere države imajo po šolah najbolje organizirano življenje v naravi? V nemškem šolskem sistemu je tradicionalna oblika, ko se celotni razredi z učitelji vred vsako leto za do dva tedna preselijo na podeželje v tako imenovane Schulland-heime. Teh podeželskih domov je v Nemčiji 405 v državnem zdru-ženju, še približno toliko objektov pa je v lasti različnih konfesij in drugih inštitucij. Programi taborjenja ter šole v naravi za osnovnošolce so podobni projektu življenja v naravi, ki sva ga s kolegom Ivanom Zupancem zastavila pri nas za srednješolce. V nordijskih državah so uveljavljeni pristopi, kjer morajo učenci na različnih ravneh zahtevnosti organizirano preživeti v naravi vsaj en teden. V njihovem programu so taborjenja, bivakiranja v gozdu, pohodništvo s oreživetvenimi elementi, Stražnice zadijake skratka, veliko pustolovskega. Potem so recimo v avstrijskih šolah že davno uveljavili integrativne pedagoške pristope za življenje v naravi in z naravo. Organizirajo množico obveznih oblik, kot so pohodništvo, razni tematski in učni pohodi ter ekskurzije, popotniški tedni, poletni in zimski tematski tedni (imajo kar nekaj državnih objektov tudi v najbolj atraktivnih turističnih krajih), organizirajo projektne tedne z vsebinami iz življenja v naravi itd. Take dejavnosti morajo tudi pri njih trajati vsaj sedem šolskih dni strnjeno in v objektih na podeželju. V njihovih obveznih navodilih za šolnike je poudarjen celosten pristop z večanjem števila in raznovrstnosti oblik ter vsebin dejavnostis starostjo učencev. Obvezno in organizirano taborjenje šolajoče mladine je uveljavljeno tudi v Švici. Zelo zanimiv je tudi ameriški pristop, ki je pa seveda tipično njihov tako po vsebini kot tudi obliki ter infrastrukturi. Tam so na voljo različno kvalitetni kampi, še posebej za otroke, ki so že praktično stoletje sestavni del njihovega načina življenja. Kampi delujejo celo leto, programi so prilagojeni različnim starostnim skupinam. Trajajo od nekaj dni do več tednov. Po koncu poletja začnejo izvajati šolo v naravi, razna taborjenja z bolj ali manj specializiranimi vsebinami — preživetje v naravi, lokostrelstvo, vodne aktivnosti, športe in igre na snegu... Tribuna: Kakoje s tem pri nas ? Vedno slabše, vedo povedati prizadeti. Zato je greh tega projekta tudi v razšolanju šole. No, in tu se lahko začne zgodba o priložnosti, ki se pokaže enkrat v 500 letih, saj vojske se navadno kar tako ne naganja in do takšnega idealnega prostora pod soncem tudi ne prideš vsak dan. Projekt Življenja v naravi (to je taborjenje za srednješolce in šolo v naravi za osnovne šole) sem predstavil šolskemu ministru, naši Vladi, Predsedstvu, Strokovnemu svetu za vzgojo in izobraževanje itd. Povsod so ga podprli. Še prej sem se z Janezom Janšo pogovoril, kaj bomo v šolstvu z objekti počeli, če jih dobimo. Namreč, povsod po ljj§jjmo naročite Jj|jjbčiš)tako,da p 6 k 1 i č e t e (poMičeš) Mojco na tel. 061/319- belem svetu je država tista, ki drži vajeti, (vsaj vglavnihokvirjih) pri tako veliki infrastrukturi. V našem okolju takšnih objektov doslej nismo poznali, razen redkih izjem, ki pa so predvsem počitniškega značaja. Z izpraznjenimi vojaškimi objekti pa je možno v največji meri in v zelo kratkem času to pomanjkljlvost v našem šolstvu nadomestiti. Poleg tega so ti objekti na idealnih lokacijah, vsi imajo nekaj zemljišča, igrišča, so stran od večjih bivanjskih in mestnih središč, okolje še ni uničeno, prebivalstvo je domorodsko itd. Pretežno so ti objekti nekdanje stražnice. Torej, priložnost je enkratna. Objekti, ko bodo ob- novljeni, popravljeni in oprem- ljeni, bodo predstavljali v tem okolju čisto novo kvaliteto, zato so tudi domačini in okoličani zelo nav- dušeni za ta projekt. Tudi b o d o č a klientela (učitelji in učenci) ne bo več čez mejo g 1 e d a 1 a preko puškinih cevi, temveč bo ta objekt sedaj marsikje pred- stavljal kraj za srečevanje , prijateljstvo in bo skratka njegovo poslanstvo postalo dosti bolj humano. Tojepaza tekraje najboljši "purfel", pa še eksplo- dira ne. Tako projekt predstavlja tudi najboljšo možno konverzijo v civilni namen. Tribuna-. Koliko objektov že imate, kakoje s prenavljanjem in kolikojihje še v igri? Ob ustanovitvi "Centra šolskih in obšolskih dejavnosti", ki bo s temi objekti upravljal in izvajal javno službo kot javni zavod, je Vlada za prostorske potrebe namenila devet nekdanjih vojaških objektov, nekaj jih je še v fazi pridobivanja, prav tako pa želimo oživiti nekaj opuščenih osnovnih šol na podeželju. Skratka, skupna kapaciteta bi naj bila okrog 600-800 ležišč. Torej, okrog 15 objektov. To je številka, ki zagotavlja resno delo, še zdaleč pa ne pokriva možnih potreb. Objekti so raztreseni po celi Sloveniji, največ na severni in zahodni meji. Doslej smo z denarjem davkoplačevalcev uspeli obnoviti in delno opremiti dva takšna objekta, na Kozjaku v občini Ruše in na Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Tribuna-.Kajpa denar?Kdo vas Jinancira? Nobene poslovne skrivnosti ne bom izdal, če potrdim, da je denarja vselej premalo, ter da pridobljeni objekti sedaj strašno hitro propadajo in bo kasnejša sanacija še dražja. Finačno smo odvisni od denarja davkoplačevalcev - od proračuna. Ne branimo pa se nobenih donacij, marsikaj je potrebno tudi enostavno "nafehtati"... dopoldne iJlll popoldne. D o p i s n i c a , kartica ali pismo naKersnik(f||J4v Ljubljani bo liidi dolHHHHI Slišali smo, da je zastavnik Ivan B. s slovenskimi vojaki (v Sloveniji) še v zgodnjih 80. letih hotel govoriti v srbščini, "službenem jeziku JNA". Tako je zvito zbujal v njih odpor do jugoslovenarstva in budil slovenski patriotizem. V čem je razlika med Prevaljami in Jesenicami? Ko so v Jesenicah od staršev nahujskani mulci tepli slovenske otroke, ni o tem nihče pisal. Tribuna: Kako je s subven-djami dijakov, koliko plačajo sami, koliko procentov pri-spevate vi? Ker se v objektih odvija del vzgojnoizobraževalne dejavnosti po programih za srednje in osnovne šole, naj učenci in dijaki — ter študenti, ki bodo imeli v naših objektih razne terenske vaje in praktične dejavnosti, ne bi imeli stroškov, razen za prevoz. A trenutno je vprašanje subvencij še odprto, zato moramo zaračunati materialne stroške za celodnevno prehrano, to je 12 DEM na dan. Tribuna-. Kakšen je program CŠOD in kaj nudite dijaku v enem tednu bivanja v objektu? S pedagoškim in ostalim osebjem bomo med šolskim letom na objektih izvajali naslednje programe: tedenska zimska in letna Šola v naravi za osnovne šole, tedensko taborjenje iz Življenja v naravi za srednje šole v tretjem letniku kot obvezne izbirne vsebine, enodnevni ali večdnevni naravoslovni, kulturni in športni dnevi ali dejavnosti, ki jih bomo ponudili tudi v združenem programu — npr. tridnevni paket, eno ali večdnevne terenske vaje, ki jih programsko oblikujemo skupaj s katedrami Univerz v Ljubljani in Mariboru, večdnevni tabori in razne poletne šole (poletna ponudba), dopolnitev obveznih učnih vsebin iz predmetnika za osnovne in srednje šole in ponudba za okoliške šole glede na referenčno opremljenost posameznih objektov. Vsak objekt ima poleg dejavnosti, ki se izvajajo za osnovne programe (Življenjevnaravi, Šola INTERVJU v naravi) še referenčno dejavnost, ki je ali pa bo: astronomija, čebelarstvo, geologija, šport, glasba, gledališče, alpinizem, morska biologija, ornitologija, bioprehrana in biovrtnarjenje, vegetarijanstvo, za katero že ali pa še bomo glede na dinamiko sanacije objektov zagotavljali vso strokovno podporo. Pripravljamo se za izdelavo kompleksnejših raziskovalnih nalog v dogovoru s posameznimi fakultetami. Začeli smo tudi z izmenjavo interesnih skupin otrok in strokovnih delavcev s skupinami iz tujine, s strokovnim izpopolnjevanjem lastnih kadrov in promocijo slovenskega šolstva ter izdelavo propagandnega materiala za predstavitev dela CŠOD. Tribuna: Ali imate dovolj rekvizitovoz. pripomočkov za opravljanje vseh teh dejavnosti? Naša želja, da pridejo na objekte dijaki le s svojo osebno opremo, se uresničuje, kajti vsa učila, športni re-kviziti in učno osebje, jih pričakajo prav tam, z vsemi potrebščinami, daleč od civilizacije in utečenega načina živ-ljenja. V enem tednu se bomo šli Življenje v naravi, ki obsega veliko praktičnega dela, prehrano in bivanje v naravi, orien-tacijo v naravi, učili se bomo o ognjih in gasili začetne požare, o nudenju prve pomoči pri vsakdanjih nesrečah in poškodbah, imeli bomo predavanja in praktične demonstracije pridobivanja in shranjevanja prehrambenih izdelkov, komposta in gnojil, sajenje rastlin in njihova preparacija ali sušenje.V program so vključene vsakodnevne kulturne in športno-rekreativne dejavnosti: možnosti skupinskih tekmovanj, spoznavanje športnih panog (lokostrelstvo, odbojka, rokomet, plezanje po umetni steni, gorsko kolesarjenje...) in individualni prikazi znanja. Vsi udeleženci imajo obilo možnosti za udeležbo pri družabnih igrah in pri nastopih ob tabornem ognju. Na vsakem objektu je možna izdelava stenčasa s tam narejenimi fotografijami... V našem programu je vključen tudi nočni orientacijski pohod z možnostjo nočnega bivakiranja v naravi. Hkrati se bodoučenci seznanili z možnostmi preživetja s hrano, ki jo ponuja tamkajšnje okolje: užitne rastline si lahko naberejo sami in si jih pripravijo za večerjo In nenazadnje ima vsak objekt svoje pridelke hrane, ki jih shranjujemo v škrambah, zasipnicah, imamo svoje sušilnice za zelišča in sadje. Ob objektih so nasadi jagodičja in okrasnih rastlin, povrtnin in biovrt. Naš namen je, da se čimbolj povežemo z okoliškimi knnetijami, od koder bomo lahko) odkupovali prehrambene piridelke (kokoši, jajca, krompir...)). Skratka, veliko bo zanimivega, še več pa koristnega. ALENKA KUNAVER OBZORJA KAKO JE, RAZBOJNIK CEFIZELJ Ali se v Sloveniji da živeti od kriminala? - Korelacija med policaji in kriminalci - Razlika med kriminalci in "kriminalci" - Stopnja profesionalnega tveganja kriminalcev - Kako postati uspešen kriminalec? CEnZEUSTVO SKOZI STOLETIA ,plošno znano je, da so kriminalci, takšniin dru-gačni, na svetu, odkar se je pričela tako imenovana blagovna menjava: dam ti kresilni kamen za zadnjo taco dinozavra, kako ga pa uporabiš, boš izvedel za celo čredo dinozavrov. Začetki cefizeljstva so bili kot vsi drugi začetki. Bili so padci, bili so vzponi. Danes je kriminal dejavnost, ki poganja in diktira ekonomski utrip od četrti, mest, do regij in držav. "Money makes the world go around..."Ooopsss! "Crime makes the world go around..." Sociologi, psihologi, psi-hiatri in ostali dušebrižniki, vključno s predstavniki cerkvene oblasti (že!?), so v fenomenu kriminala takoj uvideli tudi zase neizmeren vir zaslužka in bolj ali manj uspešno nastavljajo svoje lončke pri obravnavanju posameznih primerov cefizeljstva. Njihove trditve, da gre pri kriminalcih v večini primerovza "neprila-godljive osebnosti", so iz trte izvite in so plod produ-ciranja čim večjega števila lončkov okoli raznih primerov cefizeljstva. Čudno je namreč, da se ni še nihče domislil prvinske in dokončne, hkrati pa tako preproste definidje kot je: Free Enterprise, ali po novem slovarju angleško-slovenskega jezika, ki je v tisku: Zakon - to sem jaz, ki sem oblast! Nova definicija kriminalcev bo dokončno pobila diagnozo "ne-prilagodljive osebnosti", saj, če podjetniki niso prilagodljivi, pa resnično ne vem, kdo sploh še je. NA SKORUMPIRANl STRANIALP Zakrinkaniroparoropalmenjalnico in pobegnil s kolesom - Roparja izpraznila trezor. Policaji iščejo lastnika dežnegaplašča, ki vsebige podatke o lastniku. Nagrada 10 OOO DEM za informacifo o lastniku lastnika plašča. Na skorumpirani strani Alp postajamo vse bolj evropizirani, tudi na področju kriminala. Še pred nekaj meseci ni bCo mogoče zaslediti bombastičnih naslovov v medijih s takšno in podobno vsebino, sploh pa s takšnim žarom in v takšni količini kot danes. Vzrok tega ni v "uspešnosti" Igorja Groznega kot prvega policaja nekoč in neuspešnosti matematičnega agenta krščanskih demokratov danes. Kar se tiče strokovnosti in uspešnosti ni med njima nobene razlike. Namen tega članka tudi ni pisanje na to temo, saj bi to predstavljalo za avtorja nekaj takšnega, kot če bi imetnik nekaj visokošolskih titul branil daljinski upravljalec domačegaTV sprejemnika z ognjem in mečem v nedeljo zvečer, ko se prične oddaja Nedeljskih 60. Stvari postanejo bolj plastične že z bežnim pogledom na le enega od številnih segmentov večplastnosti kriminala. Kriminalci pobirajo racket (plačilo za zaščito, op. p.). Največji vir polnjenja racketaških blagajn predstavljajo lastniki trgovin, pizzerij, restavracij, diskotek, gostiln, kafičev... (v žar-gonukriminalcev "kafičmeni"). Teh-nologija pobiranja racketa je na voljo v nesmrtnem delu Maria Puza Bo-ter. Za tiste nepismene, večinski predstavniki teh so imetniki dveh črtic na ramenih, pa je Francis Ford Coppola ustvaril visokoprofitni celuloidni izdelek z istoimenskim naslovom v nadaljevanjih od ena do neskončno. Ker predstavljajo kafičmeni glavni delež racketa, je treba vedeti, kdo je tisti, ki pusti največ denarja v kafičih, kdo dejansko plačuje rac-ket. Pa poglejmo "skrivnostno" populacijo glavnih plačnikov kafičmenom. Otroku ponudi država brezplačno nekajletno životarjenje v Tacnu. Za protiuslugo mora določeno število let polniti blagajne kafičmenov. Da pa ne bi slučajno nekdo napačen prejel "diplome", ki je podlaga za "črtice na ramenih", bo postal del "diplome" tudi alkotest. To ne bo navaden alkotest, temveč alkotest, ki bo zadovoljivo deloval le v primeru, če bo napihovalec pose-doval določeno količino maliganov, odvisno pač od števila "črtic na ramenih". Seveda bo vsako na-predovanje po hierarhični lestvici tudi kasneje pogojeno z napi-hovanjem alkotesta: za vsako črtico na ramenu več maliganov. Pobudniki novega alkotesta kot dodatnega preizkusa "uspešnega" usposabljanjaso izvrstkafičmenov. Sorodniki imetnikov "črtic na ramenih", vendar dobro skritih pod perjem oz. puhom družice nočnih ptičev ČUK - ov, pa morajo skozi enak postopek ugotavljanja prisotnosti maliganov. Le da so pri njih vse stvari veliko bolj prikrite in na novem alkotestu ne piše alkotest, ampak pijanotest. Vendar o globokoumni, visoko konspirativni zamenjavi imena kdaj kasneje. Na tem mestu to presega ozki okvir tega pisanja. Nasvet za popolen umor, če imate vsaj malo potrpljenja: ciljno osebo, tistega, kibisegaradiznebili, prepričafte, da postane delo- jemalec s črticami na ra-menih, tistimi pod perjem, puhom alipa dobro vidnimi, ni pomembno. Po enem do petih letih, odvisno od odpornosti organizma in intenzivnosti polnjenja ra-cketaških blagajn, sepojavijo prvizanesljivisimptomi, kiše najbolj spominjajo na barvo polti Kitajcev. Od razkroja jeternaprafaktorje, karima zaposledico tako čudovito ru-menobarvo, nujno povezano s predčasno upokojitvijo, pa do zakl/učka vašega projekta lje samo še korak. Še odgovor za vse skeptike: NOBENO tožilstvo na svetu vas ne bo kazensko pre-ganjalo zaradi omenjenega projekta. Ja, star slovenski rek, da nobena gostilna zlepa ne gre na boben, popolnoma drži. Sicer pa je že iz zgodovine znano, da v času največjih gospodarskih recesij najbolje živijo gostinci in kri-minalci. Torej: davkoplačevalci plačujejo "črtice na ramenih", ti pa ka-fičmenom. Tu nastopijo kriminalci, ki poberejo racket. Del racketa porabijo za plačila storitev dav-koplačevalcem. In krog je sklenjen, denar pa veselo kroži. STOPNJA PROFESIONALNEGA TVEGANIA CEFIZELJSTVA "0 BUTALAMA" Kakor pri vseh stvareh velja tudi pri kriminalu, dasegajepotrebnolotiti z določeno mero resnosti in profesionalizma. Polovičarstva in diletantstva ta poklic ne prenese. Dovoljeni so tudi spodrsljaji, vendar samo tisti, ki cefizlja samoobtožijo. Kako to? Preprosto! Daj policajem nekaj najbolj samoobtožujočih dokazov in nikoli te ne bodo dobili. Preverjeno. Potrebno je uporabiti le kanček umetniške poetičnosti in zdravo mero inteligence. Hamletovsko vprašanje Biti ali ne biti, pa je "u Butalama" nekoliko spremenjeno: "Biti ali ne biti kri-minalec... Pardon! Cefizelj." ALCEFIZELJ RADECE- IPERPRODUKCIJ DELIKVENCE ,iveti v betonski celici, 'postlani š slamo, kjer ti delajo družbo podgarie in spomini, Je najboljši način prevzgoje, utemeljili so ga na bogati asketski tradiciji naše civilizacije. To so bili še stari dobri časi. Idilični prostor je nadomestila izolirnica -oblazinjen prostor s straniščem na počep in uslužnim paznikom na d/ugi strani zidu, ki ti spusti vodo. Tja prideš za kakšnih šest ur, če se ga napiješ. Lahko pa meditiraš tudi dva dni -popolnoma gol, z Hsicami na rokah in nogah, če si se preveč iskreno razjezil nad prevzgojnim sisternom. Obstaja tudi pripor -soba z dvema pogradoma, straniščem, mizo in aluminijastira pepelnikom za rezanje žil. Do te nastanitve se dokoplješ z begom, tu čakaš na raport, lahko tudi štirinajst dni, minejo hitro, ker si vsak dan krajšaš čas s pome-tanjem dvorišča. Če vse najso-dobnejše prevzgojne metode niso dale zadovoljivih rezultatov, so te včasih poslali v neko bolnico v Zagreb, tam zdravniki niso skoparili s pomirjevali in so te kmalu spremenili v rastlino s prerešetano ritjo. Še iniciacijski obredi so se povsem izpridili - če si novinec, te sarno oropajo, pretepejo in ti ukažejo oprati nogavice. Prevzgojni dom omogoča tudi šolanje in delo, ki osvobaja. Naučiš se zidati in peči kruh, šivati, mizariti...... V pol leta si lahko prihraniš denar za copate. Alkoholik ne smeš postati, ker te zdravijo že po prvem plvu. Če si priden in ne piješ, prideš na odprti oddelek. Če si priden, greš lahko na obisk domov. Preprosto moraš biti priden, ker če nisi, greš v mladinski zapor v Celje. Tam ti ni treba biti več priden. In velika večina si izbere slednje. Manjšina gre po sklepu sodišča na prostost, Arapak če pri enajstih letih bežiš od doma pred pretepanjem, na begu ka) ukradeš in se znajdeš v poboljševalnici, kjer te sedem let "intenzivno pripravljajo na normalno živl|enje"t ti ptostost bol| malo pomeni. Sploh ]e ne razumeš, tujati je. Najboljejespet nekaj ukrasti, saj to družba od tebe pričakuje. Od poboljševalnice do vislic je le korak in družba brez delikvence ni prava družba. Prava družba premore institucije, ki delikvenco proizvajajo. Brez barab ni svetnikov. Gojencem to včasih ni povsem razumljivo in uprizorijo upor. Zabarikadirajo se v en del doma in zahtevajo pogovor s pred-stavnikom pravosodnega mi-ntstrstva. Hočejo pravico do kakšnega piva, daljših las, več televizije... Predstavnik jih povabi na plan, da se pomenijo kot Ijudje, ampak gojencem to ne diši in se vabilu na odzovejo. Pride in-tervencijska, obkoli dom in pod okno postavi veliko napihnjeno blazino. Gojenci medtem popol-noma razsujejo sobo in z gorečo krpo zažgejo blazine pod oknom. Policija potem z železnim drogom preluknja zabarikadirana vrata m prostor napolni s solzilcem. Takrat tudi preluknjana blazina pride prav, ker je pot po stopnicah popestrena s pendreki. En grešni kozel ostane v celjskem zaporu, ampak to je davek, da se stvari premaknfejo malo na bolje. Vse skupaj ni nič v primerjavi s prejsnjira uporom, ko so se pazniki in vzgojitelji vlfudno umaknili poiicajem, ki so potem eno uro pleskali stene s krvjo. Podatki v tem članku so zastareli, gojenec, ki mi jih je posredovai, je prišel ven že leta 1991. Od takrat so se stvari gotovo izboljšale. Skoraj prepričan sem, da je mlada slovenska država izmenjala izkušnje z državami, ki pred-njačijo na tem področju (Iran, Brazilija, Bangladeš...). PETER PAN M. C. Ashtray PoSftel stvar pred davnimi leti F ZGODOVINA ŠOLSTVAV ISTRI ŠOLE PO LETU 1869 OD UVEUAVITVE DRŽAVNEGA OSNOVNOŠOLSKEGA ZAKONA DO 1918 ržavni osnovnošolski zakon, kijezačelveljati 14. maja 1869, je določal, da je treba ustanoviti osnovno šolo povsod, kjer je v razdalji ene ure hoda po petletnem povprečju več kot 40 otrok, ki morajo obiskovati nad 4 km oddaljeno šolo. Če bi otroci s tem še ne bili zajeti v redno šolanje, v goratih predelih z raztresenimi zaselki, jih bodo po poznejši določbi poučevali potujoči učitelji. Zakon je torej zahteval, naj bo osnovna šola geografsko dostopna vsem otrokom in je vpeljal splošno šolsko obveznost. Šestletna šolska pomenilo, da so slovenščino kot učni jezik vpeljali čez noč. Bilo se je treba bojevati za svoje šole, še zlasti v obrobnih krajih slovenskega ozemlja. V primerjavi z drugimi kraji na Slovenskem je v Slovenski Istri ustanavljanje šol in uveljavljanje slovenščine v šoli potekalo nekoliko počasneje, ker ni bilo zadosti učiteljev in razpoložljivi šolski prostor ni zadoščal za vse šoloobvezne otroke. Zakon je dopuščal, da zaostale pokrajine lahko prilagodijo trajanje obveznosti krajevnim razmeram. To FOTOGRAFIJA (faksimile) ^ Prva družbina osnovna šola s slovenskim učnim jezikom je bila ustanovljena 12. marca 1908 v ^ g75 Rakitovcu pri Buzetu. Proti koncu leta 1910 je bila ustanovljena šola s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Barbari nad Miljami in je imela prvo leto 65, naslednje pa kar 77 učencev. S preselitvijo slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico in z ukinitvijo enorazredne vadnice so koprski Slovenci ostali brez svoje šole. V šolskem letu 1911/12 je bila zato odprta v Kopru zasebna šola istrske CMD. Ob velikem nasprotovanju piranskih Italijanov je bila četrta slovenska šola CMD ustanovljena leta 1913 v Ludji pri Portorožu. obveznost je bila razširjena na osem let, zajemala pa je otroke od zaključenega šestega do končanega štirinajstega leta, kar je seveda zahtevalo več šolskega prostora in večučiteljev. Zakon jevneselvšolsko življenje še druge novosti. Za nas Slovence je pomenil veliko pridobitev, saj je določal, da je slovenščina učni jezik v vseh ljudskih šolah, kjer prebivajo Slovenci. Seveda pa to še ni 28 slovenskih šol, in sicer 21 v koprskem in 7 v voloskem okraju. Državna statistika za šolsko leto 1870/71 navaja le 20 slovenskih šol. Leta 1890 je bilo v Istri 28 šol s slovenskim učnim jezikom. Leta 1895 je znana že kategorizacija slovenskih šol, ki naj bi jih bilo 30, in sicer20vkoprskemin lOvvoloskem okraju: 1 trirazrednica, 5 dvorazrednic, 16 enorazrednic, 7 zasilnihšolin 1 potovalnašola. Poleg teh je navedena še ena dvojezična italijansko-slovenska šola. V letu 1900 se je število osnovnih šol v voloskem okraju zni-žalo na 9, v koprskem pa je ostalo nespre-menjeno. Italjansko uradno poročilo navaja za leto 1913 za koprski okraj le 23 šol, medtem ko pravi Viktor Car Emin, da je bilo 31. decembra 1914 v koprskem okraju 24 slovenskih šol. Povzamemolahko, dase število slovenskih ljud-skih šol od uveljavitve zakona do 1900 ni bistveno povečalo; po-večala pa se je njihova vloga v oblikovanju slovenske nacionalne zavesti, saj so se vrasle v okolje in v njih je potekal pouk v slovenskem jeziku. Pomemben prispevek k utrjevanju slovenske i so po letu i maturanti slovenskegaučiteljiščav Kopru. Po preureditvi primorskih učiteljišč leta 1875 sta v Kopru poleg italijanskega začeli delovati še slovensko in možnost je izkoristil tudi istrski deželni zbor in se je odločil za šestletno šolsko obveznost od končanega šestega do končanega dvanajstega Ieta, dodal pa je večerno ponavljalno šolo do 14. leta. Oglejmo si število slovenskih osnovnih šol v posameznih obdobjih po uveljavitvi osnovnošolskega zakona 1869: V šolskem letu 1864/65 je bilo v Istri hrvaško učiteljišče. V tem času je tem krajem zelo primanjkovalo učiteljev, učiteljišče naj bi zagotavljalo stalen priliv učiteljskega kadra. V prvih šolskih letih delovanja je slovensko učiteljišče dalo le nekaj učiteljev, toda v naslednjih jih je iz šole prihajalo vedno več. V 34. letih, leta 1909 se je namreč učiteljišče po veliki stavki učiteljiščnikov preselilo v Gorico, je koprsko učiteljišče izobrazilo 426 slo- venskih učiteljev, ki so postali na Primorskem in v Istri stebri slovenske kulture. Prav ti učitelji imajo največ zaslug, da se je uspešno končalo obdobje našega narodnega preporoda. V razvoju slovenskega šolstva v Istri ima velike zasluge Ciril-Metodova družba (CMD), ustanovljena v Ljubljani5. junija 1886. Ženazačetku je imela 25 podružnic. Njen glavni namen je bil skrbeti za slovenske šole v tistih krajih, ki so bili najbolj izpostavljeni nemškemu in italijanskemu pritisku, torej na robovih slovenskega etničnega ozemlja. Dajala je tudi podpore revnim šolam in opremljala učilnice. CMD za Istro, ustanovljena 1893 s sedežem v Opatiji, je imela podružnice v Kopru, Dekanih, Podgradu in pri Sv. Barbari v Miljskih hribih. Tudi v Trstu je istrska CMD imela svojo podružnico. Pred koncem prve svetovne vojne je družba vzdrževala 45 osnovnih šol in 10 otroških vrtcev. Pol leta po ustanovitvi CMD je bila v Roveretu ustanovljena italijanska organizacija "Pro patria", kasnejša Lega nazionale (LN) z namenom ustanavljati italijanske šole v mejah cesarstva, v krajih z mešanim prebivalstvom. Pripomniti je treba, da se programa CMD in LN bistveno razlikujeta: medtem ko si LN zlasti v Istri prizadeva, da bi v šoli v otrocih slovenskega porekla bolj ali manj razvUa italijansko nacionalno zavest, CMD želi le, da bi se Slovenci čutili Slovane. Prva Legina šola v Istri je bila ustanovljena pri Sv. Kolobanu v Miljskih hribih 1892, nadaljne Legine šole so nastale v Krkavčah 1906 in v Božičih v Miljskih hribih 1911. V drugih slovenskih krajih je Lega ob slovenski šoli ustanovila italijanski oddelek ali šolo (Pomjan, Koštabona) ali pa vpeljala italijanščino kot dragi jezik (Korte nad Izolo, Marezige, Boršt, Truške, Šmarje pri Kopru, Sv. Anton, Sv. Peter) in sicer na podlagi stare avstrijske odredbe. Slovenske Ijudske šole v Istri so nastajale v obdobju 1819 do 1917. Šole so delovale v naslednjih krajih: Lazaret - Bertoki, Izola, Korte, Marezige, Boršt,' Truške, Škofije, Plavje, Sv. Barbara - Korošci, Božiči, Pomjan, Koštabona, Šmarje, Rakitovec, Movraž, Kaštel, Sv. Lucija pri Portorožu, Sv. Peter, Osp, Dekani, Kuped, Loka, Podpeč, Hrastovlje, Sv. Anton, Koper, Krkavče, Sočerga, Črnotiče, Tinjan in Rižana. Povzamemo naslednje ugotovitve: 1. Tja do leta 1917 so delovale Ijudske šole v Slovenski Istri v vseh mestih, večjih krajih in celo v nekaterih ETNOS manjših naseljih. 2. Slovenske šole so razen v Piranu delovale na celotnem ozemlju Slovenske Istre. 3. V predmetnikih ljudskih šol se italijanščina, slovenščina in nemščina pojavljajo tudi kot drugi jezik. 4. Dragi jezik se pojavlja le na podeželju: - skoraj polovica slovenskih šol ima v predmetniku italijanščino kot drugi jezik; - slovenščina kot drugi jezik nastopa le v italijanskih šolah v Koštaboni in Božičih; - nemščino kot drugi jezik imata šoli v Hrastovljah in na Tinjanu; učenci v Movražu imajo na voljo poleg italijanščine še nemščino; - slovenščina in italijanščina se enakopravno pojavljata na šolah v Bertokih in Pomjanu. 5. Drugi jezik se po viru, navedenim pod št. 49, pojavlja v predmetnikih šole kot obvezen, neobvezen, fakultativen in pogojno obvezen. 6. Med prvo svetovno vojno so odprli slovensko šolo v Božičih (1916), ponovno v Sočergj (1914), Sv. Petru (1914), Krkavčah (1917), ponovno v Tinjanu (1917), Hrastovljah (1917) inPodpeči(1914). 7. Po odcepitvi šole v Bertikih na slovensko in italijansko ter po preoblikovanju oddelkov v Pomjanu v samostojne šole je bilo v Slovenski Istri 29 slovenskih šol z dvema po-družnicama in sedemnajst ita-lijanskih šol. Po končani vojni, jeseni 1918, so vse šole, ki so zaradi vojnih razmer delovale okrnjeno, nadaljevale u rednim šolskim delom v statusu, ki so si ga pridobile v Avstro-ogrski monarhiji. Edino slovenska šola v Sv. Petru, kot navajajo italijanski viri, se v šolskem letu 1918/19 na zahtevo krajevnega prebivalstva preoblikuje v italijansko šolo. Ohranjeno pa je protestno pismo vaščanov Sv. Petra, naslovljeno komisariatu za avtonomne zadeve istrske province v Poreču, ker je piranski župan odstavil ob-činskega zastopnika vasi Jožefa Koščico; le-ta je namreč zahteval slovensko šolo v Sv. Petru. Po podatkih iz uradne statistike je bilo ob koncu šolskega leta 1918/19 v koprskem okraju, po takratni upravni razdelitvi, 28 slovenskih šol, 4855 učencev v 53 oddelkih in 53 učiteljev. MILANMARUŠIČ Uredništvo se opravičuje avtorju zaradi skrajšav. ČASOPIS ZA BRANJEVKE je časopis, kije debelejši, kot katerikoli časopis, kdajkoli natisnjen v slovenščini je časopis, v katerega lahko zaviješ največ solate debelejših ne delajo (hvala bogu) tudi dražjih ne delajo najlepšije, kadar so v njem korenje, peteršilj in blitva. (neplačana reklama za Razglede) LAHI SO NA MEJI (JEŽEŠ!) ke z geslom "Nikoli rabljena, le enkrat odvržena!" Strah nas je lahko le strahu samega, ta pa paradira pod Kolpo. M. C. ASHTRAV Orijateljska, sosednja, bratska in uvrščena republika Italija je v skladu z internim pravilnikom pakta NATO o rekreacijskem gibanju v obmejnih pasovih bivše Jugoslavije (Juga je res neuničljiva) sprejela sklep o obmejnem joggingu svoje vojske vzdolž njihove meje zaradi varovanja ozemeljske celovitosti in nedo-takljivosti že povsem razkosane kapitalistično-socialistično-islamsko-plemensko-federativnebivšejugosla-vije. Sklep velja, dokler kakšna večja jedrska kataklizma ne združi in anihilirajugoslovanskih republikbiv-še Jugoslavije in Evrope Zdaj! (tedaj) Pa kaj je Italijanom? Menda niso resno vzeli mojega flanka "Ljubezen nam je vsem v pogubo", v katerem zahtevam naš Trst? Vsakemu kretenu je jasno, da bomo najprej zavzeli Istro; Trst in nebesa lahko počakata. Menda rie mislijo, da "Turki" pridejo prav do Soče? Menda ne mislijo, da jih po vseh zgodovinskih voj-nih blamažah čaka še kakšna zmaga? Slovenci so zagnali #*L-[ takkraval, kotbi jim golob posral Mit-subishija. Prav nič razumevanjaneka- * žejo za naše za- ] kompleksane sosede, katere naši rojaki v Benečiji gledajo zviška (če so pa tako majhni). Čemustrah?Menda ne pred pritlikavimi fašisti, katere je Dakipodilpohostis praznim lugerjem? Menda ne pred pa-cifističnim roman-skim ljudstvom, ki feklamirasvojepuš- Lahi so na meji OBROBJE S JA NOR ^uševno bolnim določamo dolžino hospitalizacije, celo pogostost recidivov (ponovitev; op ur.) in značaj resocializacije. Privzemam, da to drži. Zanima pa me, kaj bi lahko zadrževalo, denimo, vzpostavitev Koprskega centra za zdravljenje narkomanov, delo Društva za zaščito norosti,... "Ali morda samo denar?" Raziskave stališč do duševno motenih (bolnih), ki so potekale predvsem v tujini, so v marsičem protislovne. Nakazovale naj bi trend k izbol jšanju odnosa v smeri tolerantnosti."Ali niso to rezultati po naročilu?" Če je informiranost res tista sila, ki je s svojo mogočnostjo ljudi spravila k pameti, kakor trdijo raziskovalci v gornjem primeru, potem nas veseli, da je medicina na naši strani in da je psihiatrija njena boljša polovica. Pa ni. Čustva, ki se vežejo na stališča do duševno bolnih, nam dajo razen redkih izjem duševne bolnike zaznati kot relativno nevarna, ostudna, nepredvidljiva in ničvredna bitja. Je že res, da srednje medicihško o-sčbje po tečaju iz psihiatrije pokaže večjo strpnost do bolnikov, a hkrati je res, da teoretično in praktično seznanjanje z nevropsihiatrijo, ki so ga deležni študentje medicine, negativno vpliva na njihova prejšnja stališča o duševnih bolnikih. (N. Perišič najde negativnejša stališča pri študentih petih letnikov in ne pri "brucih ", ki o nevropsihiatriji ne vedo ničesar. Najpogostejše je avtoritarno stališče, ki poudarja različnost in manjvrednost duševnih bolnikov v odnosu do t.i. (bolj ali manj) zdrave populacije.) Da obranimo pojmovanje o lastni kompetentnosti, svobodni volji in humanističnih nazorih, se lahko podamo na lov za morebitnimi izvori odklonilnih stališč do duševno motenih in bolnih. MAVRIČNE MOŽGANSKE CELICE V SIVINI DRUŽBE Večina je normalna zato, ker ne izraža in nima namena izražati misli in potreb, ki bi bistveno odstopale od pričakovanih modelov mišljenja in delovanja. Kakšno vlogo v družbi igra "patološko" oziroma "duševno bolno"? Najprej: duševni bolnik je to, kar normalni član družbe ni. In družba prihaja do zavesti o sebi z neprestanim poudarjanjem meje med zdravim in bolnim. Včasih je za to treba našteti riešteto tistega, kar družba ni. Od tod izvira element socialnega ravnotežja, hkrati pa sprejema normalne dele družbene strukture. S tega vidika je bojazen pred duševnim bolni-kom materializacija osnovnega družbenega imperativa: strogega spoštovanja meje med normalnim in nenormalnim. ČUDAKI SO BOLNI To stališče izhaja iz splošnejšega mišljenja, ki ga v večji ali manjši meri delimo vsi pripadniki zahodne civilizacije: človek f naj bi bil racionalno bitje, sposobno samokontrole in odgovorno za lastna dejanja. Ko se soočimo z odklonskim vedenjem, spontano skušamo najti motiv za takšno vedenje, in če ga uspemo opredel-iti kot logično in primerno, gotovo ne bo proglašeno za duševno bolno. Družba lahko institucio-nalno nadzira in sankcionira vse deviacije razen duševnih bolezni. Ker pa ne obstaja nevarnost eventualne skupinske akcije "norcev", jih izoliramo in se jih izogibamo. Ob tej "racionalnosti" je mogoče opaziti trdoživost predsodka o duševnem bolniku kot "nevarnem bitju". NESTRPNA NORMALNOST Ljudje v duševno motenem vidijo prej prestopnika kot bolnika. Ko model vedenja ne odgovarja več pomenu dane situacije, se pri protagonistu pojavi občutek strahu. Strah, ki ga spremlja agresivnost, pa je tudi prva reakcija socializiranih posameznikov na pojavljanje neprilagojenega vedenja. Cilj represivne akcije v tem primeru ni (?) kaznovanje devianta, ampak zagotavljanje varnosti ostalih članov družbe. Naše občutje varnosti izhaja iz prepričanja, da pripadamo družbi, kisejezaščitila pred deviantnimi tendencami. NORCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE Stigma duševne bolezni, ki že sama namiguje na bojazen pred dušsvnim bolnikom, je najbolj izražena med pripadniki srednjih in višjih socialnih razredov. Pripadniku višjih slojev duševna bolezen precej drastično ruši idealizirano sliko o sebi kot stabilnem, zdravem, prospektivno razpoloženem članu družbe. Hkrati pomeni duševna bolezen s svojimi osnovnimi značilnostmi (nepredvidljivostjo, bizarnostjo, neredko asocialnostjo) nekakšen napad na obstoječi sistem vlog in statusov, ki je pri srcu socialno višjim slojem. Duševni bolnik je torej simbol družbenega propada in mora v azil, tudi če bo cena visoka. Tako pravijo državni ideologi.......... MEFISTO WENT NUTS! Duševna bolezen ruši predstavo o človekovi vsemogočnosti, ko pokaže, da sta razum in duh prav tako pokvarljivo blago kot človekovo telo. Največkrat se te bojazni ne zavedamo docela, po-stane pa resnična, ko se v mislih ali v realnosti srečamo z duševnim bolnikom, ki predstavlja realizacijo tistega, kar se nam samim lahko zgodi. Kot skrajno neprivlačna človeška možnost ima duševni bolnik pomen mefistovskega principa v človeku. Gnan z željo, da v sebi premaga ta princip, da čim bolj priduši glas te možnosti, je človek duševne bolnike mučil, metal v okove, danes pa jim krati elementarne človeške pravice. TKO JE LUD NE BUDIMU DRUG! Socialna nebogljenost duševnih bolnikov naredi iz njih zelo priročen in hvaležen predmet sproščanja agresivnih občutij, nezadovoljnosti, sovraštva, ki izvirajo iz načina socialnega življenja. Duševni bolnik je izbran za pregon z dvema razlogoma: — odklonskost njegovega vedenja je tako velika, da dopušča vsako obliko izgnanstva; — že njegova deviantnost ga sili v izgnanstvo, iz katerega se sam nikoli ne more vrniti. Tako je družba v polni meri zaščitila svojo "čisto vest". f Družbeni red je pač najvažnejši, posebej, kadar se vsaj deloma vzdržuje z žrtvovanjem nekoga, ki je žrtev že po samem bistvu svojega bivanja. Te izjave pa raje ne jemljimo preveč zares, saj lahko postanemo deter-ministi, ki bodo skomigali z rameni in vsevedno ždeli križem rok. IGORKRAJNC , elikokrat se v zvezi z dobrodelnimi organizaci-jami širijo govorice o zavajanju in izkoriščanju ljudi, o njihovi neuspešnosti in brezplodnosti. Kako so v naši družbi prisotna takšna društva vam bomo predstavili v naslednjih številkah našega časopisa. Presojo o njihovi potrebnosti in pomembnosti pa bomo prepustili vam. Danes bomo predstavili dobrodelno organizacijo Karitas, eno najmlajših in tudi vedno bolj odmevnih pri nas. Beseda karitas prihaja iz latinščine in pomeni spoštovanje, Ijubezen do nekoga, vdanost. V novi zavezi dobi globlji pomen in označuje tudi ljubezen do bližnjega, posebno osebno usmiljeno ljubezen do ljudi v telesni in duhovni stiski. Karitas je tudi organizirana cerkvena dejavna ljubezen. Mednarodna Karitas je bila ustanovljena leta 1951in predstavlja konfederacijo več kot 120 narodnih Karitas. Njene naloge so, da daje vzpodbude za delo narodnih Karitas, jih med seboj povezuje, proučuje probleme uboštva v svetu, usklajuje mednarodno pomoč pri večjih naravnih ali drugih nesrečah in sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami za pomoč in razvoj. Slovensko Karitas je ustanovila 1 .maja 1990 slovenska škofovska konferenca. Povezuje vse škofijske karitas, ureja odnose s cerkvenimi ustanovami in republiškimi organi. "Delamo s prostovoljci, v celi Sloveniji je le nekaj zaposlenih. Naša osnovna dejavnost so župnijske Karitas, ki jih imamo nekaj več kot 250 po vsej Sloveniji in vsaka dela s prostovoljci, ki jih je približno 3000. Obstajamo tri leta, v teh prelomnih časih smo se poskušali uradno ustanoviti, čeprav je karitativna SLOVENSKA KARITAS dejavnost tudi v tistih časih, ko je bila prepovedana, bila navzoča, saj je karitativna dejavnost eden izmed stebrov krščanskega življenja. Karitativna zveza je bila zelo živa že pred vojno", pravi Imre Jerebic. "Karitas je še vedno napol ilegalna, čeprav smb se uspeliregistrirati, še vedno je nekje težnja, da bi ostalo stanje takšno, kot je bilo. Nekako se skuša ohraniti status quo, češ da je že vse narejeno, mi pa ravno pri svojem delu vidimo, da je še ogromno področij nepokritih. Mi nočemo biti nikakršna konkurenca nobeni drugi humanitarni organizaciji, skušamo le najti tista področja, ki niso pokrita, in tam delovati, " ugotavlja Stane Kerin. DEJAVNOSTI Od leta 1990 so pomagali pri jesenskih poplavah, pri agresiji na Slovenijo, potem je prišel val beguncev iz Hrvaške in Bosne. Vzporedno s tem pa so poskušali odkriti še druga področja dela, na socialnem področju, svetovanja, pogovori, konkretna pomoč. Plačujejo kakšne račune, nikdar pa ne dajejo denarja. Letos so imeli tudi akcijo pomoči pri nakupu šolskih potrebščin. Samo v ljubljanski škofijski karitas je bila razdeljena pomoč med 45 družin in akcija še teče. Sedaj se že pripravljajo na ozimnico in kurjavo. Dobro teče tudi pomoč na domu, kjer imajo dobro ekipo ljudi, ki pomagajo ostarelim, ki so doma, nudimo jim osnovno nego, pomagamo pa tudi z ortopedskimi pripomočki. Poleg konkretne pomoci na domu se organizirajo tudi tečaji, kako pomagati bolnemu človeku, in veliko je udeležencev, ki se hočejo poučiti za delo doma, da bodo sami pomagali. Imajo skupino spremljanja umirajočih, kjer se organizirajo seminarji in razna svetovanja in skupino za žalujoče. Delo z odvisnimi od mamil je posebno področje, zelo občutljivo in naporno, potrebno je tudi veliko strokovnega dela. Je področje, ki je popolnoma nepokrito. 31 odvisnikov so poslali na zdravljenje v razne skupnosti po Italiji pri don Peerinu, 8 jih je v pripravi v Ljubljani, kjer nekako poskušajo doseči abstinenco in se pripraviti do druge faze, ko gredo v skupnost. To je zelo težko in odgovorno delo. Tudi ustanavljanja komun pri nas niso opustili, čakajo na čas, ko bo družbena klima temu dovolj naklonjena. Priprave za ustanovitev so v teku, poudarjajo pa, da bo tudi država dolžna prispevati pri tem projektu, saj Karitas sama nima dovolj sredstev. Delo za matere študentke - to dejavnost vodi pet prostovoljk, ki nudijo materialno pomoč mladim študentskim mamicam, ki dobijo lahko tudi pomoč v času izpitov. Na centru za socialno delo so se pogovarjali za pomoč ljudem, ki sedaj pri nas ostanejo brez vsega, brez državljanstva, brez delovne vize, morda po svoji krivdi, vendar družina je tukaj in ti ljudje nimajo kam. Karitas mora poskrbeti zanje, čeprav to morda ni v skladu z družbeno miselnostjo. Med Ijudmi v stiski ne delajo razlike, vseeno je, če so Muslimani, Srbi ali Hrvati. Njihovo merilo ni nacionalnost, ampak človek, ki se znajde v stiski. DELO Z BEGUNCI Po podatkih, ki jih imajo lahko rečejo, da pokrivajo 1 /3 beguncev, okrog 20 000, ki živijo po družinah. Pravijo, da bi lahko marsikateri begunski center zaprli, če jim ne bi pomagala župnijska Karitas, ki tam deluje. Konkretno je to na Primorskem in v Črnomlju. Vsi, ki na tem področju delajo, se srečajo enkrat na mesec (Visoki komisariat za begunce, Rdeči križ Slovenije, Mednarodni RK, muslimanska organizacija HRO, Slovenska karitas) in se skušajo dogovarjati o nadaljnem delu, izmenjajo tudi izkušnje, kakšnih večjih sodelovanj pa ni. Do sedaj niso prejeli še nobene podpore niti od Visokega komisariata za begunce, dobivajo jo le od evropske Karitas in naših zdomcev, imajo toraj svoj kanal. V medijih se nikdar še ni omenil prispevek, ki ga daje karitas v ta namen. Karitas se vedno nekako obide, prezre. FINANCIRANJE "Naš cilj je, da naj se vsaka župnijska Karitas znajde sama na svojem področju, šele ko jim zmanjka sredstev, se obračajo na slovensko Karitas, ki je povezana z mednarodno. Financiramo se z dobrodelnostjo. Avtomobile, ki jih imamo, smo dobili od mednarodne karitas in jih rabimo za svoje delo.Letos sem bil v Nemčiji na srečanju Karitas in tam so našo slovensko organizacijo postavili kot vzgled ostalim vzhodnoevropskim državam, kako deluje Karitas v ustanavtjanju. Mi moramo za vsako finančno pomoč, ki jo dobimo, dati poročilo", pojasnjuje Stane Kerin. "Imeli smo razne ponudbe, v katerih so nam ljudje ponujali hiše, da bi poskrbeli zanje na stara leta. Do sedaj nismo sprejeli niti ene, saj morebitnih zgradb niti ne bi bili sposobni vzdrževati. Vse prostore za uradovanje imamo najete. Ustanove, ki jih imamo: materinski dom, ki je last župnije Škofljica in nam je dan v najem za trideset let, v župniji Logatec imamo vrtec, ki je družbena last, dva domova za ostarele, vrtec v Vrhniki in Domžalah, ki sta občinski zgradbi", dodaja Imre Jerebic, v pojasnilo tistim, ki širijo govorice o bogatenju slovenske Karitas na račun ostarelih in osamljenih. INFORMIRANJE Slovenska Karitas Izdaja svoj mesečni bilten, razne priročnike in publikacije, prizadeva pa si tudi za prisotnost v drugih medijih. Tako bo letos organizirali teden Karitas, v katerem bo svojo dejavnost skušala predstaviti čim širšemu krogu ljudi. Na ravni Škofijske Karitas Ljubljana so se odzvali na razpis Zavoda za šolstvo in šport, v katerem so prijavili svojo ponudbo izbirnih vsebin za dijake srednjih šol za letošnje šolsko Ieto. Program je vključen v področje Vzgoja za družino, mir in nenasilje. Z njim želijo dejavno sodelovati pri vzgoji mladih po možnostih, ki jih ponujajo sedanje razmere v šolstvu. Fridolin Kissling, predsednik Caritas Europa, je Karitas opredelil takole:"... cilj in namen karitas ne more biti v tem, da bi človeštvu odvzeli stisko in pomanjkanje in ga osvobodili njegovih problemov. Pri Karitas si prizadevamo, da bi zaživela v čim večji meri vrednota karitas -ljubezen do bližnjega ... Karitas pomeni vrniti ubogim njihovo človeško dostojanstvo." MANICA FERENC JAZ Bl PA LAD SEL V AMELIKO Davidov ati je v službi v Ameriki. Ne dela v rudniku in ne pobira smeti, tja ga je poslala naša megalomanska banka. Poleg delovnega mesta vodje podružnice so mu podarili tudi stanovanje na Manhattanu, avtomobil, visoko nagrado za svoje delo, in kot se spodobi za pravega Američana, ima zmeraj s seboj svojo družino. Ko bo David Gabrovec velik, bo dirigent. Da pa bo dober, mu je ati omogočil študij v Aaron Copland School of Music na kolidžu v Queensu. David se zabava na kolidžu, v pubih na Manhattanu, in osvaja dekleta po privatnih žurih. Komaj se je otresel naziva "freshman", že na ves glas kriči: "Nikoli na faks v Slovenijo!" SPREJEMHIH IIPITOV Nl, JE PA ŠOLNINA... David, tretji in četrti letnik srednje šole si končdl v Ameriki. Za seboj imaš že eno leto študija. Kako siprišel na kolidž? So sprejemni izpiti? Ne, mogoče nekaj takega kot diferencialni. Imeti moraš neko točno določeno število točk. Šteje pa se uspeh v srednji šoli, pa različne aktivnosti, ki ti lahko prinesejo kar lepo število točk. Včasih, ampak to je zelo redko, pa zahtevajo od tebe, da napišeš neke vrste esej, kdo si, kaj želiš postati, s čem se ukvarjaš in podobno. Da te pa sploh sprejmejo, pa moraš dobiti potrdilo, kje boš dobil denar za šolnino. Faks je v privatnih rokah, seveda. Šolninapaje... 4000 dolarjev na semester. 4000? Eh, pa saj si rekel, dajoter ne dela v rudniku. Kajpazačetek ?Je težko ? No ja, znajti se je treba! Vsak freshman dobi pri vpisu kar debelo bukvo, v kateri so zapisani vsi requirementi za vse diplome, ki jih na kolidžu lahko opravljaš. Na enem kolidžu imaš več smeri. Ko se za eno odločiš, delaš izpite, ki so predpisani za to smer. Nekaj predmetov je obveznih, večina pa si jih lahko izbereš. Kaj te najbolj zanima. Doseči moraš neko stopnjo, credits. Je štipendijo težko dobiti? Kaj pa vem, dober moraš biti. Štipendijo ti da kolidž. Pri vpisu izpolniš še prošnjo za štipendijo. Vsak kolidž ima svojo štipendijo. Državne štipendije so redke, so pa zelo visoke. Če nimaš casha, ne moreš študimti? Bolj ne, kot ja. Če si nadarjen, dober športnik, dober na tekmovanjh in nimaš štipendije, ti kolidž ponudi finančno pomoč, ki pa jo moraš v določenem roku vrniti. Je pa res, da se da študirati in delati. Dela, sploh pa takšnega, priložnostnega, ni problem dobiti. Potem pač usklajuješ študij z delom. "EN KURC SE UČIŠ, PA VSE ZNAŠ!" Pri naših predavanjih v enem prostoru sedi ali pa stoji 500 in več študentov. Pri vajah jih je morda malo manj. Lahko si predstavljaš, kakšen je odnos predavatelj - študent. Pa vi? Ja, tako je. Pri akademskih predmetih, fizika in matematika, to so bolj nepomembni, so dvorane oziroma predavalnice. Kar se pa glasbe tiče: od 10 do 15 ljudi v učilnici. Poznaš učitelja, on pozna tebe, pomaga ti. To ni tisto: sedi in poslušaj. Pogovarjamo se, diskutiramo. Tudi o privatnih zadevah. Dejstvo je, da se en kurc učiš, pa vse znaš. Ko sem v Sloveniji delal 1. in 2. Ietnik srednje šole, sem imel popravnega. Pa sem se učil in učil, čez en mesec pa itak vsepozabil. Napiflaš se, pa pozabiš. Tu ni tako. Učiš se v bistvu celo leto na predavanjih. Če sodeluješ, ni na izpitih nobenih težav. Pa še znanje ti ostane. Kajpa praksa? Skozi celo leto. Pri predmetih. Igramo, dirigiramo, nič med počitnicami ali kaj podobnega. IZPITI? MALENKOST! Pa želodčne težave pri izpitih ? Recimo 1 % tistega, kar občutiš pri nas pred kontrolkovsrednjišoli.Ocenjujejotevbistvu skozi celo leto. Vse je v razredu. Dobiš nalogo, .igraš. Na koncu leta je še vse skupaj, na primer igraš, ustno in pisno. Pri glavnih predmetih te ocenjuje komisija. Dirigiranje, igranje, to pač. Ni težko, sploh pa, če te veseli. Imel si deset izpitov? Ja, v prvem semestru sicer samo štiri, ker jih več ne smeš imeti, obremenitev freshmana pač, potem pa še šest. Z zelo dobrimi ocenami, pa še pohvale in priznanja so padla. Čepadeš... Greš pa še enkrat delat. Lahko pa si izbereš kakšen drug predmet, recimo, če mi eden ne gre. Ponavljati semestra, kot je v navadi v Sloveniji, ni treba. Normalno greš v naslednji semester, gledaš pač, da imaš potrebno število tistih credits. Izpiti so pa samo ob koncu semestrov. So pa vsa predavanja vsak semester. Izpit lahko opravljaš v prvem, drugem ali tretjem semestru. Vseeno. Lahko pa greš tudi v summer session, junija ali julija. Pospešen študij, lahko samo enega predmeta. Tako še hitreje doštudiraš. STUPENT LIFE Ste študentje organizirani med sabo? Znotraj kolidža, drugače ne. Imamo fraternities, to so nekakšne bratovščine, in, kaj jaz vem, sestrščine. Fantje in dekleta posebej. V kolidžu je posebna stavba, kjer se zbirajo. Dajejo si imena, kot so: alfa, beta, gama... Vsaka ima nekaj skupnega, eni imajo radi glasbo, drugi radi pijejo in imajo pivo za geslo. Če se hočeš včlaniti, moraš na primer, nag čistiti hišo. Ko pa jih je več skupaj, pa najamejo hišo, pa žurka. Fantje posebej in punce posebej? No, tu pa ni več tako strogo. Res pa je, da fantu nikoli ne bodo dovolili, da gre v kakšno sestrščino. Fantje se pogovarjajo o fantovskih stvareh! Fantje o corvettah, dekleta pa o Gorenje štedilnikih, ko jih bomo lansirali v Ameriko. Študentskidomovisoprikolidžu,kqjne? To so campusi. Tam živijo študentje, ki se ne vozijo. Sobo imaš, room-mate, pa hrana. Ampak je precej bedno. Mene že ne bi dobili tja. Zakaj? Nič se ne dogaja. Eno in isto. To ni mesto, veš. Kolidž je na podeželju. Studentska organizacija obstaja? Znotraj kolidža. Neke krovne organizacije za vse kolidže ni. Kolidž je privatna stvar. Študentje so študentje, politika pa ne spada sem. Dejansko študentje samo študiramo in PLANET ZEMUA nič drugega. Kaj pa, če se pojavijo problemi znotraj kolidža? Potem pa mediji. Študentski, seveda. Časopis, radio, televizija, imamo namreč svoj kanal. Ampak to je redko. Tako je, če je denar zraven. Ne meša se. Za pomoč študentom pa obstaja neke vrste študentski servis. Priskrbijo ti počitniško delo, sobe, rabljene učbenike, vejo vse, kar se dogaja okoli kolidža. NEDEUSKIH 60 LANSIRAT V AMERIKO... Knjige torej niso drage? Že res, da so poceni, ampak meni so nove bolj všeč. Američani sploh ne znajo skrbeti za knjige. Mene so učili, da po knjigah ne smeš pisati drugače kot s svinčnikom, oni pa s kuliji, markerji. Tradicija starodavne kulture, torej. Povejje res, dajejo samo z vilico, ne z nožem? Če greš v restavracijo, kjer dosti plačaš, kjer ti strežejo trije natakarji, tam dobiš ves pribor, drugače pa ne. V pizzeriji ne dobiš nič, mogoče plastični pribor. Res je bolj redko videti pribor na mizi. AMERIKA Nl RUSUA, ŠE MANJ PA SLOVENIJA! Kajpa bol/ vesele stvari? Šport... ...seveda, šport v Ameriki... pa še bojj, naprimer, kako se alfa in beta povezujejo? Ja, ob petkih skoraj nikoli ni predavanj. Trije dnevi veseljačenja. Sicer ne vem, kako je v Queensu, v Manhattnu, kjer živim, je zmeraj life. Gremo v kak pub, false identity, pir, malo kasneje tequila, kasneje pa po stanovanjih. Privatnih žurk pač ne zmanjka. Dolgčas ni nikoli? Ha, nikoli! To se lahko zgodi samo v Lfubljani... Karkoli. Pa če so še ne vem kakšni snežni meteži, pa poplave, vedno se da kam pobegniti. Letnikino, zavtomobili... Kolikor vem, ni nič posebnega. Pa še daleč je. Sicer pa je v kinu super. Čisto novi filmi... A res, kajjih dela/o v Rusiji ali kaj? Ha, fajn je pač. Filmske predstave so petkrat na dan, tako nekje ob polnoči je zadnja. Pa to več filmov, ne tako, kot je tu, ena vstopnica en film. Tam je na primer, pet filmov v kinu. Kupiš vstopnico in gledaš vse! Konec koncev je Amerika pač Amerika! BOJANA Imenovala se bo UHO, da bo vsakomur jasno: Uprava Hinavskih Ovadb. POLITICNI HUMOR V DEMOKRACUI (1) Še nas ni minil humor. (2) Lojze in Nace jezdita po preriji. Kavboj Lojze vpraša Naceta: "Koliko je ena in ena?". Kavboj Nace premisli in reče: "Dve." Spet jezdita. Čez eno uro kavboj Lojze prime pištolo in ves šaržer v Naceta. Priletijo jastrebi in drugi mrhovinarji. Jastreb vpraša Lojzeta: "Zakaj si ga?". Lojze odgovori: "Preveč je vedel." M.A.6 vlaka, ki je spet pospeševal. Tik preden je Milan nehal teči, ga je zvlekel drug sprevodnik iz zadnjega vagona nazaj na vlak, rekoč: "Čoveče imaš sreču da voz uspori na stanici!" (Okolju prijazen reciklažni vic) THE GREATEST SHITS REKVIEM ZA MAKROEKONOMIJO: "Drug pomemben element, ki močno zavira proces povečanja učinkovitosti podjetij, je močna sindikalna organiziranost zaposlenih." ' Miro Kline: Skrita pot do zdravega gospodarstva (Podjetnik, št. 6/1993) PODJETNIŠKl NASVET: "Ukradi celo podjetje, da se ne bo kaj poznalo!" dr. Karl Bismarx: Kapital brez obresti BILO KUDA, UDBA SVUDA Najprej je bila Ozna. Potem Udba. Po demokratičnih volitvah se je Udba prenovila v VIS. Po zamenjavi vlade in šefa VlS-a je veljalo geslo "Po VIS-u VIS" samo par mesecev. Z najnovejšim šefom je iz VlS-a nastala Sova. In mi imamo ime tudi za naslednjo reinkarnacijo Udbe. KAKO SE JE MILAK Z BALKAN EKSPRESOM (KROŽNA LINUA) ODPRAVIL V EVROPO: Milan je hotel izstopiti v Bruslju, pa mu je sprevodnik rekel, da ob nedeljah vlak tam M ustavlja, le hitrost na postaji zmanjša, takd da lahko vseeno Izstdpi z njegdvo pomočjS: "Držite se moje foke in tecite še nekaj č&šA ob vlaku, ker boste padli, če se prehitrd Ustavite." Milanu je na ta način feS uspeio izstopiti iz ZAKAJ JE MARIBOR V KURCU ? "V Mariboru se načrtno ustvarjajo razmere in razmerja, v katerih uspevajo samo Iaž, hinavščina...." iz flanka študenta FF Dejana Pušenjaka, 1987 V tem stavku ( iz gledališke kritike! ) je mariborsko sodišče takrat videlo razlog za zaplembo študentskega časopisa. Zatiranje kritikov stane. V najboljšem primeru se potem na vodilnih mestih ohrani preveč butlov, ki dajejo delavcem knjižice namesto plač. AD PUGNAM PAX INUTILIS EST: "Marsikaj bo treba dopolnitii tudi v odnosih, pa ne Ie tistih med nami, tennveč tudi države do nas." BRIGADIR ALBIN GUTMAN Slovenska vojska, 30. julij 1993/št. 11 L POD MLEČNO RAZSTAVE KUD - 21. septembra otvoritev razstave slik Mateje Sever Neoromantike. Odprto od 11.00 do 22.00 od torka do sobote. Ponedeljek in nedelja zaprto. Vstopnine ni. V ŠKUCU bo od 21.9. do 25.9. razstava dokumentov in videoprojekcije Umbruch Arhiva iz Berlina, po njej pa do 8.10. razstava slik Jureta Zadnikarja. V BEŽIGRAJSKI GALERIJI bo do 14. oktobra razstava Od skice do lutke. Razstavlja pet avtorjev: Tomaž Kržišnik, Lidija Osterc, Alenka Sottler, Savo Sovre in Lojze A. Zorman. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, v soboto do 13. ure, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Vstopnine ni. V MALI GALERIJI bo do 10. oktobra razstava kiparja Jožeta Baršija. Odprti so vsak dan od 10.00 do 18.00, v nedeljo od 10.00 do 13.00, v ponedeljek pa so zaprti. MESTNI MUZEJ LJUBUANA razstavlja razstavo PRGIŠČE ZGODOVINE v Kultumo-informacijskem centru Križanke na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 2. oktobra 1993. MESTNA GALERIJA - 23. septembra otvoritev razstave Neokonstruktivizem. Avtorji Dragica čadež, Drago Hrvatski, Tone Lapajne, Slavko Tihec, Dušan Tršar in Vinko Tušek razstavljajo svoja dela do 31. oktobra. Vrata galerije so odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Za študente je vstopnina 30 tolarjev. V MODERNI GALERIJI bo do konca septembra MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE. V tem času bo galerija odprta od 10. do 20. ure vsak dan razen ponedeljka, ob nedeljah od 10. do 13. ure. 5. oktobra pa bo otvoritev retrospektivne razstave televizijske scenografije Jožeta Spacala Razstava se razstavlja do 20. oktobra. NARODNA GALERIJA razstavlja Jakopičeve slike še cel september in oktober. Odprto vsak dan od 10. do 18. ure razen v ponedeljek. Nedelja do 13. ure. V ARHITEKTURNIGALERIJI DESSA je do 11.10. razstava portugalskega arhitekta Eduarda Sota de Moura. Ogledate si jo lahko čez teden od 10.00 do 15.00 POSEBNA VEST Za tiste, ki imate denar za vlak, ali tiste, ki imajo svoje prevozno sredstvo. Mogoče pa ste celo doma iz Rijeke. Do 30. septembra se bo zgodil in dogajal BIENALE MLADIH RIJEKA. Letošnjega bienala so se smela udeležiti le tista mesta, ki so včlanjena v Mednarodni komite Bienala mladih ustvarjalcev Sredozemske Evrope. V komite se je lani včlanila tudi Galerija Škuc iz Ljubljane, ki je s tem pridobila pravico do sodelovanja na vseh prireditvah pod pokroviteljstvom komiteja. Bienale poteka v Moderni galeriji in v Malem salonu na Rijeki. Sodeluje okrog 80 umetnikov iz osmih držav, med njimi seveda tudi slovenski. LITERARNI VECER Revija Literatura vam podarja nastop petih umetnikov, ki vam bodo v srce in dušo položili zelje. To so Andrej Blatnik, Lela B. Njatin, Aleš Debeljak, Uroš Zupan in Milan Dekleva. Dan dogajanja je sreda, 22. september ob 20. uri v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. Domov boste lahko odnesli vsak po en izvod revije Literatura, prejeli jo boste z toplih rok, če ne bo temperatura zraka preveč nizka. če ste dobri po srcu, prinesite rokavice. Vstopnine seveda ni. FILMI Premiere v Ljubljanskih kinematografih od 22.9. do 7.10. vič John McNaughton: Mad Dog And Glory (Pesjan in Glorija). Ljubezenska-kriminalka, ZDA. Robert De Niro, Uma Thurman, Bill Murray. BEŽIGRAD, TRIGLAV, DVOR - 23.9. Emile Ardolino: Sisters Act (Nune pojejo). Komedija, ZDA. VVhoopi Goldberg, Maggie Smith, Mary VVickes, Haivey Keitel. KOMUNA, DOMŽALE - 23.9. Rob Reiner: A Few Good Men (Zadnji dobri možje). Sodna drama, ZDA. Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore, Kiefer Sutherland, Kevin Bacon, James Marshall. ŠIŠKA, UNION, DVOR, DOMŽALE - 30.9. Steven Spielberg: Jurassic Park (Jurski park). Znanstveno-fantastični spektakel, ZDA. Richard Attenborough, Laura Dem, Sam Neill, Jeff Goldblum. KOMPAS - 7.10. Vincent Ward: Map Of The Human Heart (Zemljevid človeikega srca). Drama, Velika Britanija/ Avstralija. Jason Scott Lee, Patrick Bergin, Anne Parillaud, Jeanner Moreau, John Cusack. Kinoteka 21.9. Adrian Lyne: Nine 1/2 Weeks (Devet tednov in pol), ZDA '86 26.9. Adrian Lyne: Fatal Attraction (Usodna privlačnost), ZDA '87 30.9. Adrian Lyne: Jacob's Ladder (Jakobova lestev groze), ZDA '90 CANKARJEV DOM Dnevi filma za mladino 21. in 22.9 Mladi VVerther, Francija, 1993. Posodobljena adaptacija romana J.W. Goetheja. The Trial (Proces). Velika Britanija/Italija, 1992. Režija: David Jones. Igrajo: Kyle MacLachlan, Anthony Hopkins, Jason Robards. Adaptacija Kafkovega romana. n!T\Kr\t\ v v III v V KONCERTI 21. septembra ob 22.30 bo JIM BEAM SCENA: DAMIR DIČIČ & VANJA LISJAK TRIO, večer tradicionalnega klubskega jazza. 28. septembra ob 22.30 bo DEMOUTION GROUP praznovala svojo deseto obletnico. 5. oktobra ob 22.30 bo OVSTER BAND imel promocijo novega CD Holy Bandits. Okvirna tedenska shema delovanja K4 v letu 93 ponedeljek: OD K4 DO VEČNOSTI (od 21.00 do 01.00) torek: JIM BEAM SCENA (od 22.00 do 02.00) sreda: CESTA 66 (od 22.00 do 02.00) četrtek: ŠTUDENTSKI RITM'N'ŽUR (od 22.00 do 03.00) petek: DANCE MACHINE (od 22.00 do 04.00) sobota: SUNLESS SATURDAY ( od 22.00 do 04.00) nedelja: ROZA DISKO (od 22.00 do 04.00) 21. septembra otvoritev razstave slik Mateje Sever. 23. septembra lutkovna skupina ZOOM predstavlja program lutk Kozle ob 20. uri. Program bo na prostem. Odprto od 11. do 22. od torka do sobote. Ponedeljek in nedelja zaprto. Vstopnine ni. Bi se želeli po dolgih urah študija razgibati in sprostiti? Ali ste željni plesa, petja, zabave in potovanj? Bi želeli ob zvokih slovenske Ijudske glasbe ostati v dobri kondiciji in spoznati zanimive Ijudi? Akademska folklorna skupina France Marolt te vabi, da se ji pridružiš. Plesalke in plesalci, harmonikarji, klarinetisti, violonisti, tamburaši, basisti..., oglasite se na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani v prvem nadstropju, soba 56 ali pa nas pokličite kar po telefonu: 061/214-312 vsak delovnik med 9,00 in 12,00. Robert Kores, direktor podjetja za varovanje oseb in premoženja ro-Gard d.o.o. Reagiranje vaših redarjev na razbijanje kozarcev v pivnici Kra Kra? Predvsem poskušajo z opozarjanjem. Vendar pa redar v primeru, da se razbijanje ali razgrajanje ponovi, storilcev ne more vzpodbujati ali jim celo čestitati za tako vedenje, temveč mora nekaj storiti - s fizično silo ali pa s strokovnim prijemom. Sam menim, da je v situaciji, ko petnajstletnika ali šestnajstletnika zajame bes, strokovni prijem neučinkovit. Redar mora reagirati drugače. Politika našega podjetja je, da se naj ne bi uporabljala fizična sila. Ampak redar sam proti dvestotim obiskovalcem... Mir v lokalu mora doseči predvsem z nastopom in avtoriteto. Ali bo to dvoje dosegel ali ne, pa je predvsem odvisno od pravilnega razmišljanja ter primernih reakcij in ne od misic. To poskušam vcepiti našim fantom. Čeprav je to težko doseči, kajti redarji so mladi, mladi pa so tudi obiskovalci. vTvvV-^ V preteklosti so se dogajale nepravilnosti s strani vaših redarjev. Prej so bili drugi redarji. Njim nisem mogel dopovedati, da redar v službi ni "macho", ki si lahko vse dovoli, ampak je tam zato, da pazi na red. Teško je najti primerne Ijudi. Dokler človeka ne spoznaš, ga moraš preizkušati. yyv>A-> Preizkušanje poteka na terenu? Drugače ne gre. Seveda pred začetkom dela prinese vse zahtevane dokumente: potrdilo o državljanstvu, spričevalo o izobrazbi in o poznavanju borilnih veščin. Ker pa iz dokumentov psihofizičnih sposobnosti ne moremo razbrati, ga preizkusimo na delovnem mestu. ,/Yv\A-> Psiholoških testov pa nimate? Ne, vsaj zaenkrat. Čakamo na novo zakonodajo. Redarji naj bi obvladali borilne veščine, torej naj ne bi uporabljali udarcev, ampak naj bi "napadalca" obvladali. Se strinjam z vami. Vendar se vsak, ko je napaden, trudi čimprej onesposobiti napadalca. V tistem trenutku ne moreš uporabiti strokovnega prijema. Takrat napadalec uporabi vso svojo silo, napadeni se znajde v podrejenem položaju, nekako se mora ubraniti. V zakonodaji se ta reakcija imenuje istočasni protipravni napad ali obramba. Nihče ne more takrat reagirati s strokovnim prijemom. Tisto, kar vidimo v filmih, lahko pozabimo. Filmi so eno, resničnost pa drugo. Fante opozarjam, naj se izogibajo poškodbam, predvsem udarcem po obrazu. Naši fantje so zavarovani, zavarovana pa je tudi tretja oseba. Kako ste reševali nepravilnosti? Predvsem z zamenjavo oz. z odpovedjo, če smo ugotovili, da je redar reagiral nepravilno. Njihov odelo preverjam vsak večer. Dobro sodelujem z operativno enoto policije. Če pride do nepravilnosti, zahtevam od redarja pisno izjavo, poiščem priče in se pogovorim z osebjem. Na podlagi vseh izjav si skušam ustvariti pravo sliko. Vendar je v 60% primerov krivda na strani obiskovalca. Arthur, obiskovalec KRA KRA "Pred nekaj mesec smo bili v Kra Kra na pijači. Postalo mi je vroče, zato sem si začel slačiti plašč. Med slačenjem serm po nerodnosti razbil kozarec. Prišel je redar, tisti ki ga kličejo Ščetka. Ne vem, če zdaj še dela v pivnici. Rekel je da moram plačati dva tisoč tolarjev. To se mi je zdelo zelo veliko. Rekel sem, da ni bilo namerno. Na srečo smo poznali šefa. Poklicali smo ga k mizi. Potem, ko je videl kdo smo, je rekel, da ni problema. Drugi dan sem se pogovarjalsšefom. Rekel mije.dajeredarjem naročil, naj za namerno razbit kozarec računajo 600 tolarjev." Boštjan Zupančič, redar Ro-GARD-a, delovno mesto pivnica KRA KRA ,/Vv\A-> Ali je metanje Ijudi iz pivnice, zaradi razbitega kozarca, vaša redna praksa? Če plača, ne. -H- \-n-1------V- i/\ i T -V-\ \ i 1. . - J_____________¦ 7 -t-f—4 ^* \ /___I / \ -i—\ \ —ww u i .—f\ \ / \/ \ v \ / \ /\ / \/ \ / u V / \ / \ / v V 4-J-4__J T _U_______L Si upaš razbiti kozarec v Kra kra? A/e glede, če se kozarec razbije po nesreči? Če je po nesreči, se ne plača, ostane noter. ^yv^-^ Kako se to ugotovi? Sliši se. Če se kozarec prevrne in pade dol, manj odmeva, kot če ga vrže z vso silo. vyv\A-> Ali redarji kdaj prekoračite svoja pooblastila? So potem kakšne sankcije? So pa niso. Odvisno kako prekoračiš pooblastila. ,/yvNA-> Če neupravičeno vržeš koga ven iz pivnice? Ponavadi ni neupravičeno. ,/Yv\A-^. Če fizično obračunavaš z osebo? Če te napade, se imaš pravico braniti. Vsak se ima pravico braniti. /^z-vVv^ Se ti je že zgodilo, da si kdaj koga neupravičeno udaril? Ne. Ali seje kdaj zgodilo, daje kdo od redarjev prekoračil svoja pooblastila ? Tudi to se je že dogajalo. To se povsod dogaja. Kaj se zgodi potem? Pride policija, sodnik za prekrške. Če so teije posledice, sodišče. V okviru službe pa lahko suspenz ali denarna kazen. Muva, obiskovalec pivnice KRA KRA Z dvema prijateljicama sem šel v KRA KRA na pivo. Pili smo "superce". Potem je ena izmed njih po nesreči prevrnila kozarec, padel je na mizo in se razbil. Potem je priletel skin, pardon redar, zahteval je tisoč, dva tisoč, tri tisoč tolarjev, ne vem koliko. Mi smo se zbunili, ker je kozarec bil razbit po nesreči. Potem je začel vse kar vlečti. Moje prijateljice je začel kar metati po stopnicah. Ni nam pustil, da spijemo do konca, celo svojih stvari nista uspele pobrati. Potem je še meni rekel, da naj grem ven. Jaz sem lepo normalno vprašal zakaj. Rekel je, da pač moram ven, celo porinil me je na tla, ko sem zahteval šefa. Potem je v meni zrastel upor proti takemu krivičnemu agresivnemu ravnanju. Temu agresivnemu osebku sem rekel, da moram pobrati naše stvari. Pobral sem naše stvari, potem pa sem iz upora namerno razbil kozarec. Nisem imel slabe vesti. Potem me je pospremil ven, zunaj me je z močnim udarcem v želodec poslal v enominutno nezavest. Kasneje sem od prijateljev, ki poznajo šefa izvedel, da je vse v redu in da smo v pivnici zaieljeni. Verjetno ga je pekla vest. Tudi moji prijatelji, ki so bili včasih redne stranke, in ki pri dogodku niso bili prisotni, praga pivnice ne bodo več prestopili. Lojze Radovan, lastnik KRA KRA Kakšno politiko vodite do redarjev, kakšna navodila jim dajete, zakaj jih sploh imate? Redarji so zaposleni v privat firmi Ro-Gard. Izkušnje in znanje redarjev preverjajo baje tam. Govoril sem z direktorjem firme o njihovi politiki delovanja, čei da je miroljubna in ne vem še kakšna. V zadnjem času, vsaj takrat, ko sem bil poleg, agrasivnega vedenja redarjev ni bilo. Na samem začetku je bilo drugače. Ne morem biti vedno zraven, ko se kozarec razbije, da bi lahko presojal ali je razbit namerno ali slučajno. V gneči in hrupu je to težko. Če dopuščaš razbijanje kozarcev, se Ijudje iz tebe norčujejo. Poleg tega pa so redarji občutljivi ravno na razbijanje kozarcev. Včasih so tudi taki primeri, ko še jaz ne vem, kako bi reagiral. Želel sem red v pivnici, in, hvala bogu, do sedaj pretepov v pivnici ni bilo, vendar pa se dogajajo tudi take stvari, kot so naprimer razbite školjke in pisoarji... Ko to vidim, me je prav groza. V pivnico prihajajo skupine, veliko izmed njih je tudi agresivnih, in če ne bi imel redarjev, bi vse pokalo. V takih primerih redarji reagirajo res profesionalno. ,yyv\A-> Torej, kakšna navodila imajo redarji z vaše strani? Sedaj so navodila taka, da se nenamerno razbitih kozarcev dejansko ne zaračunava, redar pa je obiskovalcu, ki je namerno razbil kozarec, dolžan povedati, da je v lokalu nezaželen, torej naj odide, obiskovalec pa je dolžan razbiti kozarec plačati. vvv^A-> Ali lahko redarji uporabljajo agresijo? Redar agresije ne sme uporabljati, lahko samo v obrambi. Redarji so verjetno tako usposobljeni preko veščin, da jim obiskovalca ni potrebno pretepsti, lahko pajih /e obvladajo. Ja, tako. Ravno zaradi tega sem se odločil za redarje preko firme. Če se kakroli zgodi, jaz ne odgovarjam. Za to odgovarja direktor. Sami fantje so pa druga stvar. So prav tako Ijudje in se tudi bojijo. To je center, v pivnico zahajajo vse vrste Ijudi. To razumem. Marsikaj so že doživeli in iz strahu naredili tudi neumnost. To je težko. Moja navodila so samo: pospremiti obiskovalca iz lokala. Če se kaj zgodi, dam naslov od Ro-Garda. Veliko sem premišljeval, da bi jih zamenjal, ker mi včasih ni bila všeč njihova reakcija, vendar, če hočem ohraniti red, morajo biti tukaj. Ljudje se napijejo in nekateri celo namerno provocirajo redarje. Res pa je, da redarji vzamejo vse preveč čustveno. Ne smeš kloniti. Težko pa je dobiti dobrega redarja, ki lahko vedno premišljuje z glavo. V kriznih situacijah delujejo mišice. yyv%A-^ Kako preceniš kdaj se kozarec namerno razbije? Saj redar to vidi. Y Kaj pa če ne vidi? Ne moreš preceniti, če ne vidiš. Robert, obiskovalec KRAKRA "Zgodilo se je v veliki 'gužvi1. Pri mizi smo pili pivo. Normalno. Čez nekaj časa je prišel redar, zdi se mi da mu je ime Žele. Rekel je, da moramo ven, ker en folk čaka mizo. Torej, da jim prepustimo mizo. Mi se nismo spili pivo do konca. Začeli smo se buniti. Redar je znorel, rekel je, da moramo ven v vsakem primeru. Eden izmed kolegov je poznal lastnika. Rekel je, da bo šel do njega. Ko se je med folkom prebijal do njega, ga je redar dohitel in ga je dvakrat boksnil v trebuh. Jaz sem se vmešal, rekel sem naj ga pusti, saj je bil redar skoraj trikrat večji od mojega kolega. Potem je še mene prijel, vendar mene ni udaril. Spodil nas je ven, prepovedal nam je ponovni obisk oz. samo nama je prepovedal vstop, ostalim ne, ker se niso toliko bunili in jezikali. Ko je mojega prijatelja "pospremil" ven, ga je zunaj še enkrat boksnil. Potem sva šla na policijo prijavit. Vendar se iz cele zadeve nič ni izcimilo. Naslednji dan sem se šel do lastnika pritožit. Rekel je, da bo on vse uredil. Naslednji dan sem potem šel na pivo. Redar je rekel, da tudi, če bi govoril z Milanom Kučanom, ne bi smel iti noter. Čez tri mesece sem spet šel v pivnico, z vabilom, takrat je imela Šentvidska šola maturanca. Redar me ni hotel spustiti noter. Rekel sem si, da bom zunaj počakal ostale. Čez nekaj časa me je le spustil noter. Rekel mi je, da je bila to kazen." MOJCA FRLEK FILIP SONČNICA \f V / V ŠTUDENTSKI SERVISI RASTEJO KOT GOBE PO DEŽJU, HVALA BOGU; BOG:"NIZAKAJ." V študentskem naselju v Rožni dolini, seveda v Ljubljani, je odprt nov Študentski servis, ki ga je ustanovil ŠOLT. Odpiralni čas je od ponedeljka do četrtka od 7.00 do 13.00. če te karkoli zanima, pokliči vodjo Študentskega servisa, profesorja Dušana Felicijana, na telefonsko številko: 061/271-187 in 061/268-128. Števiika faksa je 061/371-189, ampak za nas študente reveže to niti ni pomembno, ker nimamo faksov. ŠTUDENTSKI SERVIS POROČA: Zaposlitve Cene študentskega dela so v septembru valovale od 220 do 700 tolarjev na uro To je odvisno od vrste, težavnosti in dolžine trajanja dela. Za strokovna dela je bila najnižja izhodiščna cena 550 tolarjev na uro. Največ ponudb je bilo na naslednjih področjih dela: - za dekleta: administracija, proizvodno delo, čiščenje, poučevanje, razna strokovna dela. - za fante: selitve, razkladanje, proizvodno delo, delo v skladišču, akviziterstvo, razna strokovna dela. Večina del je bila oddanih. POZOR....POZOR.......POZOR.....POZOR Prav v tem trenutku je na voljo več služb v administraciji za daljši čas. Zaželjeno je poznavanje dela z računalnikom, najpogosteje z urejevalnikom besedila VVordStar. (Kdaj bo ta neumna dežela, zdaj država, končno šla na Word ali Nisus? Še pisalni stroj je boljši od VVordStarja, pa tukaj vsi norijo z njim.) Informacije o zaposlitvah, za katere potrebujejo več študentov ali pa zahtevajo posebna znanja, pa lahko prebereš tudi na naslednjih pikicah, pardon točkah: - info točke v študentskih naseljih in na Kersnikovi 4 - prodajna mesta za bone - oglasne deske na fakultetah Denarna pomoč Študentski servis nudi svojim članom denarno pomoč v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina pomoči znaša 30% zajamčenega osebnega dohodka v predpreteklem mesecu, dobijo pa jo lahko le študenti, ki so v zadnjih sestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo preko Študentskega servisa. Trenutna višina posojila je 7.500 tolarjev. Denarna pomoč se deli ob sredah od 14. do 17. ure. Posredovalnica sob Trenutno imajo na zalogi 30 stanovanjskih enot oz sob. Od konca avgusta je preko Posredovalnice sob dobilo sobo 23 (!) študentov. Posredovalnica sob deluje v prostorih študentskega servisa od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Posredovanje sob je brezplačno. Telefonska stevilka pa je 061/134-062, od 1.10. dalje pa 1254-062. Pravna pomoč Pravne nasvete lahko dobiš ob četrtkih na Pravni fakulteti, teiefonska številka pa je 154-055 int. 53. Delovni čas Študentskega servisa: Dopoldan: od ponedeljka do petka: od 7. do 14. ure. Popoldan: v sredo od 14.30 do 17. ure v ponedeljek, torek in četrtek je uvedeno dežurstvo od 14.30 do 17. ure. V času dežurstva ne vpisujejo novih članov ŠTIPENDIJE UNIVERZEVTRSTU Konzorcij za mednarodni razvoj Univerze v Trstu je ponovno razpisal dve štipendiji za raziskovanje v znesku 25 milijonov lir za diplomirane študente v deželah Vzhodne Evrope. Skratka, če imaš diplomo in če si genij in če te to zanima, dobiš podrobnejše informacije na veleposlaništvu Italije v Ljubljani ali pa na generalnem konzulatu v Kopru med uradnimi urami, od 10.00 do 12.00, in sicer od ponedeljka do petka. KANDIDATURE MORAJO PRISPETI V TRST DO 15. OKTOBRA 1993. NE ZAMUDI IN DAJ POŠTI NJENA DVA TEDNA ČASA!!! POPUSTI Slovensko mladinsko gledallšče Ker si študent, dobiš vstopnico za 300 tolarjev, to pomeni 200 tolarjev prednosti pred "odraslimi". Opera in balet Vpis rednih študentskih abonmajev se bo pričel 4. m trajal do 16. oktobra. Cena za prvo kategorijo je 5.800 tolarjev, za drugo pa 3.950 tolarjev. Študentje imajo 30% popusta. Plačate lahko v obrokih. Uradne ure: od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah samo do 12. ure, nedelja zaprto. Te ure veljajo samo od 4. do 16. oktobra. 6. in 13. oktobra so ure od 9. do 18. uradne. Za redne karte lahko študent uveljavi 30% popust za vsako predstavo. Ta popust velja za drugo in tretjo kategorijo sedežev. Če si želiš 50% popust, ga lahko dobiš preko ŠOUa. Cankarjev dom Če si želiš ogledati predstavo, koncert.... v Cankarjevemu domu, lahko dobiš v informacijski točki na Kersnikovi 4 od 10 do 50% cenejše karte. Za dvig takelele cenejše karte imej s seboj potrjen indeks ali študentsko karto. Za Klub Cankarjevega doma cenejših kart ni. Slovenske železnice Ljubljana nudijo ugoden NAKUP MESEČNIH, TEDENSKIH IN LETNIH VOZOVNIC ZA VOŽNJO Z VLAKI. Nakup mesečne ali študentske vozovnice z mladinsko izkaznico ti prinese 40% popust. S to izkaznico lahko nakupuješ tudi tedenske izkaznice. Letne vozovnice omogočajo učencem, študentom in dijakom neomejeno število potovanj v drugem razredu vseh vrst vlakov razen Zelenih vlakov, lnterCityja in JuroSitija. če letno vozovnico kupijo v enem obroku, plačajo osem mesečnih vozovnic namesto dvanajst. Dijaki in studenti, ki potujejo večinoma ob koncu tedna, imajo z mladinsko izkaznico 30% popust. CENE BONOV AAA-FER Agrobar AM Trade DD Bežigrad BF Domžale Črnuče Gostinstvo Čučnik Dairy Queen Daj-dam DIC Figovec lca Inter Europ Intermarket Katrca Ko-Ra bar Klasje Ljubljana Maximarket Merkator - Nebotičnik Novi Marn DD Novo mesto Papino - dostava na dom Parma Pinki -Bežigrad Prodajna mesta Kersnikova 4: pon.-čet. 8.00-19.00, pet. 8.00-14.00, tel. : 318-454 Rožna dolina, blok 4: pon. - pet. 8.00-12.30, tel.: 271-473 Birokracija če želite kupiti bone in si pri tem ne zaslužiti par let zapora za poskus umora, se strogo držite navodil - torej, s seboj imejte študentsko izkaznico ali indeks in osebno izkaznico ali potni list. Drugače se vam lahko zgodi, tako kot meni, da po eni uri čakanja v vrsti (seveda zadnji dan v mesecu) ostanete brez bonov. Kolegov študentov, ki bone prodajajo namreč sploh ne zanima ali imate status študenta marveč ali posedujete študentsko izkaznico. In zakaj? Domsko izkaznico lahko imajo tudi študentje brez statusa, ker tudi ti lahko živijo v študentskih domovih (OK). Kartico študentskega servisa imajo tudi pauzerji (v redu). ISIC lahko dobiš tudi za eno leto naprej. (Na Erazmu, ki ISICe izdaja in prav tako spada pod ŠOU, pravijo, da to ni res). Dijaško mesečno pa baje lahko tudi ponarediš, kar pa je ob "profesionalno izdelanih" zelenih študentskih izkaznicah že rahilo smešen argument, ne? ZOO -fr-t l\ f M t 'i "—r-f- ŠPORT Enota za športno dejavnost bo 7. oktobra izdala brošuro, v kateri bo program športnih dejavnosti za študijsko leto 1993/94. Brošuro bodo študentje dobili na dom. Od 26. septembra dalje pa na informacijskih točkah sprejemajo prijave študentovza vse športne programe. Osnovna cena športne dejavnosti je 1500 SIT, velja pa za celo leto. LUDNICA, NE? Ob prijavi potrebuješ potrjen indeks in svojo fotografijo z velikim smehljajem. če si študent ali študentka, srednjega spola ne upoštevamo, in če si želiš v Kranjsko goro, stoji tam, za sedmimi gorami in vodami Porentov dom, kjer lahko uveljaviš 30% popust na "bivakanje" Pazi, to velja za september in oktober. Kaj storiti, ko zmanjka ležišč v študentskih domovih? Nemalo dijakov iz raznih slovenskih krajev, ki se odločijo za študij v Ljubljani, se kmalu sooči s problemom, kje stanovati. Veliko je tudi tistih, ki se po končanem študiju odločijo, da bodo živeli in delali v Ljubljani. V študentskih domovih je prostora le za slabo tretjino od več kot 20 000 rednih študentov Univerze v Ljubljani. V mesecu oktobru bo odločbo za bivanje v ŠD (študentskih domovih) dobilo le okoli 600 novincev. Vsi ostali pa si bodo morali ležišče poiskati v zasebni sobi ali stanovanju. Preden začneš iskati, ti mora biti jasno, kaj in kje boš iskal, saj so možnosti zelo različne. Primeri: če iščeš sobo, je le-ta lahko samo sobica, v kateri je postelja, omara, pisalna miza (brez WC-ja in kopalnice), lahko je soba s souporabo WC-ja in kopalnice, dodatno s souporabo kuhinje in nenazadnje, lahko dobite vse našteto še s posebnim vhodom. S tem je zagotovljena 100% privatnost. No, za vse te "ugodnosti" je potrebno tudi plačati. Cena pa je faktor, ki pri populaciji, kot so študenti, igra zelo veliko vlogo. Cena sama je zelo odvisna tudi od lokacije. Soba v Dravljah velikosti 3x4 metre, v kateri je pisalna miza, dve omari in dve postelji je bila na voljo za dve osebi in sicer za ceno 200 DEM/osebo na mesec. Soba podobne kvadrature, podobno opremljena, prav tako za dve osebi, pa je bila na Zadobrovški ul. (cca. 9 km iz središča LJ) vredna 110 DEM/osebo na mesec. Poleg vidne razlike v ceni, mi je gospa v Dravljah razknla tudi, da ne mara parov, na Zadobrovški pa jim je vseeno, kdo bo v sobi. Splošno gledano so cene sob v centru Lj v povprečju skoraj 70% višje, kot sobe na obrobju Lj. Z malo sreče in nekaj poznanstvi je cena seveda lahko tudi nižja. V mesecu avgustu se je cena sob gibala od 100 DEM/osebo do 150 DEM/osebo. Za tiste z globljim žepom pa so bile na voljo tudi sobe za 200 DEM/osebo in več. Bistveno več izbire pa je, če želite najti stanovanje (garsonjero ali eno-, dvo- in večsobno). Tudi pri stanovanjih obstajajo različne možnosti in sicer opremljena, delno opremljena ali neopremljena stanovanja. Pri stanovanjih se cene med seboj še bolj razlikujejo. Pripravil sem primerjavo med stanovanji v Ljubljani in njeni okolici. Primeri za LJUBLJANO: Garsonjere: — Na Tržaški v stanovanjskem bloku za 400 DEM/mes s polletnim predplačilom. — V Štepanjskem naselju popolnoma opremljena za 500 DEM/ mes in enoletno predplačilo. — Pri Smeltu, dve opremljeni ali neopremljeni - po želji, v hiši s posebnim vhodom, kopalnico, sanitarijami za 250 DEM/mes na garsonjero. Ob ogledu se je izkazalo, da je garsonjera soba 3x4 metre; oddajali so torej dve sobi za 500 DEM/mes s polletnim predplačilom. Enosobna stanovanja: — Vižmarje, v hiši, brez CK (centralne kurjave), popolnoma opremljeno za 300 DEM/mes — Moste-Polje, poseben vhod v hiši za 330 DEM/mes — Šiška, telefon, CK v bloku za 400 DEM/mes Dvosobna stanovanja: -Moste za 400 DEM/mes. -Vič, v bloku za 500 DEM/mes. -Rudnik, v hiši, poseben vhod za 400 DEM/mes Primeri za OKOLICO: Garsonjere: — Kamnik, blok, CK, telefon za 250 DEM/mes in enoletno predplačilo. — 30 km iz LJ smer Dolenjska, neopremljena, 120 DEM/mes. — Medvode, opremljena brez CK je bila na voljo za 500 DEM/mes. Zahtevali so enoletno predplačilo, kar znese 6000 DEM. Za študente zelo "sprejemljiva" cena. Enosobna stanovanja: — Kamnik, v hiši brez CK za 200 DEM/mes — Kamnik, enoinpolsobno v visoko pritlični hiši brez CK za 200 DEM/mes — Mengeš, v hiši, CK, telefon, neopremljeno za 350 DEM/mes Dvosobna stanovanja: — Kamnik, v bloku za 280 DEM/mes s polletnim predplačilom, neopremljeno. — Vrhnika, v bloku, neopremljeno za 350 DEM/mes, enoletno predplačilo. — Kranj, blok za 450 DEM/mes Napisani podatki, vključno s podatki o sobah in stanovanjih, ki jih dobite v oglasnikih in dnevnih časopisih, kažejo sledeče: garsonjero v Lj. lahko dobiš za povprečno 380 DEM/mes, v okolici Lj. pa za povprečno 290 DEM/mes. Enosobna stanovanja v Lj. za povprečno 330 DEM/mes, v okolici pa za povprečno 250 DEM/mes. Dvosobna stanovanja so v Lj. so vredna povprečno 450 DEM/mes, v okolici Lj. pa povprečno 360 DEM/ mes. Torej, v povprečju so stanovanja v Ljubljani za 20 - 25 % dražja kot v okolici Ljubljane. Tudi študenti, ki imajo to "srečo", da bivajo v študentskih domovih, imajo na izbiro različne možnosti (različne kategorije sob). Najcenejše ležišče v ŠD je "vredno" 36 DEM (ekonomska cena znaša 84 DEM), najdražje ležišče pa je "težko" 70 DEM (ekonomska cena 156 DEM) mesečno. Povprečna cena ležišča v ŠD je 50 DEM/mes— oz. ekonomska cena 113 DEM/mes. Študenti imajo možnost najeti sobe ali stanovanja tudi preko Študentskega seivisa (na Borštnikovem trgu), vendar je ponudba zelo skromna. Cene sob in stanovanj pa se bistveno ne razlikujejo od tistih v oglasih. Proti koncu meseca avgusta se je ponudba in povpraševanje za oddajo in najem stanovanj ali sob precej povečala. Pričakujemo pa lahko, da bo predvsem povpraševanje v septembru z dneva v dan večje. Samo za primerjavo: mesečna stanarina v študentskih domovih -v Amsterdamu znaša 400 DEM (da o štipendijah ne govorimo). Andrej E. Bakija HVALA BOGI DA SN ŠTAJERC ŠOU v Mariboru nam je poslal ekspresno naslednje' informacije: ŠPORT V MB: Telovadnica na Tyrševi je študentom cele počitnice na voljo' brezplačno. Teniški klubi v Mariboru in okolici nudijo študentom do 50% popusta. V neposredni bližini Maribora so urejene tri trimske kolesarske steze različnih težavnostnih stopenj. Ob spodnjii postaji vzpenjače pa je trimska peš pot. Študentje lahko trim steze uporabljajo brezplačno. POPUSTI NA ŠTAJERSKEM SNG Celje nudi študentom 20% popust pri nakupu vstopnic za gledališke predstave. SNG Maribor omogoča študentom, da pol ure pred predstavo kupijo "vroče vstopnice" za polovično ceno. Vstopnice za stojišča pa lahko dobijo po( ceni, ki znaša tretjino običajne. kakršnekoli težave s faksom, profesorji, snažilkami, tajnicami, dekani, prodekani, študenti, zakoni... Zgodila se ti je krivica ali pa si celo ti komu storil krivico pa bi se rad opravičil... Ne veš, čeje smiselno študirati bedarije... Skratka, ne moreš spati. Napiši nam pismo, če si bogat, pošlji faks. Ponujen prst velja za študente, profesorje, asistente, snažilke... za vse, ki ste kakorkoli pripeti na Univerzo. Iskali, upajmo tudi poiskali, bomo rešitve, odgovore ali pa te bomo celo nadrli, če ne boš imel prav. Naslov: Tribuna, Kersnikova 4, Lju- bljana Fax: 061/319-448 (pripiši za Tribuno-Nevroza, Faksy Land) Faks: Čim redkeje Telefonko: 061/319-496 (Ksenija, Tina ali Zoki) Nehaj se buniti, da nikogar ne briga kaj se ti dogaja. Nekomu je le mar. Pokliči, piši, sporoči. Počistimo svinjarijo. NEVROZA Ne pustimo e>e zajebavatl. 4-4-4----A—»- X V \,l VOLITVE za mesta poslancev v študentskem parlamentu bodo v četrtek 28. oktobra 1993 v vseh volilnih enotah. Postopek kandidiranja se bo končal 22. oktobra. Kandidiraš lahko tudi ti, seveda če si študent. Kandidaturo lahko osebno oddaš še v petek 22. oktobra do 15. ure. Naslov je Volilna komisija ŠOU na Kersnikovi 4. Kandidatura mora vsebovati potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto in pravilno izpolnjen obrazec za kandidaturo. Podrobnejše informacije po tel.: 061/318-457. TOČKE ŠOU Prišlo je do sprememb. Informacijske točke bodo od 1.10.1993 delovale takole: ŠTUDENTSKIDOMOVI ROŽNA DOLINA, Cesta 27. aprila 31, blok IV, telefon: 271 -473. Urnik: pon., tor. in čet od 9. do 13. ure, sr. od 15. do 18. ure, pet. od 10. do 12. ure Kontaktna oseba je Mateja Rojc. NA SEDEŽU ŠOU, Kersnikova 4, vratarnica, telefoni: 113 -282 (ŠOU - kultura), 318 - 457 (ŠOU - tajništvo), 319 - 498 (ŠOU - šport), 318 - 564 int. 231 (ŠOU - mednarpona pisarna). Urnik: vsak delavnik od 10. do 14. ure. Kontaktni osebi sta Alenka Dolinar in Vesna Zagoranski. ŠTUDENTSKI DOMOVI GERBIČEVA, Cesta v Mestni log 70, blok III, telefon: 150 - 023. Urnik: pon., tor. in čet. od 12. do 14. ure, sr. od 16. do 18. ure. Kontaktna oseba je Marinka Dominik ŠTUDENTSKI DOMOVI BEŽIGRAD, Kardeljeva ploščad 13, blok A, telefon: 185-171. Urnik: pon., tor. in čet. od 12. do 14. ure, sr. od 15. do 18. ure. Kontaktni osebi sta Doroteja Vidmar in Alen Nitrovič. Od 26. septembra do 4. oktobra 1993 bo na Fakulteti za strojništvo in v prostorih IBM Slo-venia v Ljubljani potekala mednarodna poletna šola "LET'S FACE CHAOS through NON-LIN-EAR DVNAMICS" pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in generalnim sponzorstvom IBM Slovenia ter ŠOU Univerze v Ljubljani. To je prvo tovrstno srečanje, ki naj bi odslej vsako leto potekalo na izbrano znanstveno temo. Udeleženci šole bodo dodiplomski in podiplomski študentje naravoslovja, tehnike, medecine in ekonomije iz 18 držav, vključno s Slovenijo. Prijavnice in biltene poletne šole lahko dobiš na Kersnikovi 5, v Mednarodni pisarni, vsak dan od 9. do 12. ure, do 17. septembra pri Maji Malus. TfcK VLADA Dolgo vroče poletje je za nami, začelo se je resno delo, tudi v študentski vladi. Programi, ki so si ga zadali po posameznih resorjih so tako obsežni, da vam danes predstavljam le tri, ostale pa si bomo podrobneje ogledali v naslednji številki. Pojdimo lepo po vrsti. Predlog zakona o skupnosti študentov V večini zahodnoevropskih držav so študentje obravnavani kot specifična kategorija prebivalstva. V Avstriji in na Švedskem so s posebnim zakonom uredili položaj in delovanje študentske organizacije kot skupnosti vseh študentov. V Švici določa organiziranost študentov kantonalna zakonodaja, v Veliki Britaniji pa je z zakonom določena organiziranost študentov na univerzah. In kako je pri nas? Obe slovenski študentski organizaciji obstajata in delujeta, nimata pa urejenega pravnega statusa oziroma ga na podlagi obstoječih predpisov ne moreta urediti. Prav tako se je pojem študentske organizacije že uveljavil v nekaterih novejših zakonskih predpisih ( npr. Zakon o dohodnini, Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti), vendar pa ni zakonsko definiran, kar povzroča pri izvajanju teh zakonov vrsto problemov. Zato je nujno sprejeti zakon, ki bo zapolnil pravno praznino na tem področju. Cilji in načela predlaganega zakona so: - omogočiti študentom vpliv na javne zadeve, ker zaradi specifičnih pogojev njihovega življenja (začasno bivanje v univerzitetnih centrih) ne morejo uresničevati te pravice preko organov lokalne samouprave oziroma drugih, po teritorialnem principu ustanovljenih skupnosti in organizacij, - urediti pravni status študentske organizacije, kot skupnost študentov, - urediti razmerja med študenti in državo na novih, sodobnih temeljih tako, da se na njihovo organizacijo z zakonom prenesejo določena javna pooblastila, - doseči učinkovit način za sprejemanje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov, ki ga določa nacionalni program visokega šolstvaterdrugih interesnih dejavnosti študentov, - urediti vprašanje reprezentativnosti ter zagotoviti sodelovanje študentov pri zadevah, o katerih odločajo državni organi ali organi visokošolskih zavodov in se nanašajo na življenje in delo študentov, - načeio deregulacije oziroma svobode urejanja medsebojnih razmerij med študenti in njihovim organiziranjem (zakon ureja le splošni okvir), - načelo enakopravnosti vseh študentov, - načelo javnosti - zagotoviti je treba obveščanje javnosti o delovanju študentske organizacije in porabi javnih sredstev. Kdaj lahko pričakujemo uveljavitev tega zakona? S prehodno določbo je določen čas treh mesecev, v katerem morajo obstoječe študentske organizacije, ki poslujejo v pravnem prometu, nimajo pa urejenega pravnega statusa, uskladiti svoje akte s tem zakonom. Bo vlada RS obdavčila študenstsko delo? Na resorjih za finance ter socialo in zdravstvo so pripravili gradivo za obravnavanje pobud in pripomb k Predlogu zakona o dohodnini. V njem študentska vlada kot reprezentativni predstavnik interesov študentov opozarja na za študente nesprejemljive in absurdne rešitve na področju študentskega dela, ki jih Vlada Republike Slovenije predlaga v Osnutku zakona o dohodnini. Uroš Slamič, študentski minister za socialo in zdravstvo opozarja, da "je tako preprosto in enostransko krpanje proračunskega primanjkljaja preko odpravitve preležnega dela olajšav, poseg z zelo majhnim in kratkotrajnim učinkom, ki pa v globalnem povzroči močne premike, katerih posledice bi trpele še dolge vrste generacij študentov. To je tudi dokaz, da pisci novega osnutka zakona ne poznajo življenskih stisk posameznika, ki je s takimi predlogi odrinjen vedno bolj na rob družbe." V tem gradivu predlagajo, da poslanci že v odborih državnega zbora pri obravnavi predlaganega Osnutka zakona o dohodnini podprejo njihov predlog, toje: "da se prejemki iz naslova študentskega dela ne obdavčijo." Študentska organizacija, kot legitimni zastopnik vseh študentov, izhaja iz trdnega prepričanja, povezanega z današnjo ekonomsko situacijo, da se večina študentov ne ukvarja s t.i. študentskim delom zaradi profitabilnosti, pač pa izključno zaradi socialne nuje. Zato predlagamo, naj se prejemki iz študentskega dela ne obdavčijo. V študentski vladi imajo tudi tehtno pnpombo na obrazložitev tega zakona, v katen predlagatelj pravi, da se bo s predvideno obdavčitvijo studentskega dela razbremenilo predvsem njihove starše. Prepričani so, da se družine ne more obravnavati le kot skupek posameznikov, saj je homogena enota. In ta družina bi bila ob morebitni obdavčitvi študentskega dela na veliko slabšem kot prej, saj bi se študente obdavčilo za precej več kot pa je ponujenih olajšav. Družina, kot homogena enota, ki ima tudi šolajoče se subjekte, bi tako morala vložiti še več naporov, da bi šolajoče se člane preživela, kljub vključeni socialni komponenti. Iz gradiva bi veljalo še posebej izpostaviti pobudo, ki se nanaša na uvedbo davčnih olajšav za stanodajalce, ki svoje sobe in stanovanja posredujejo preko Posredovalnice sob, ki deluje v sklopu ŠOUa. Pobudo utemeljujejo z naslednjimi argumenti. "Z uveljavitvijo omenjene davčne olajšave se prihodki proračuna Republike Slovenije ne zmanjšajo, saj velika večina stanodajalcev oddaja sobe oz. stanovanja študentom, ne da bi to prijavili davčni upravi. Torej dohodek od oddaje sob že doslej ni bil obdavčen, čeprav bi moral biti. Z davčno olajšavo se država aktivno vključi v področje oddajanja zasebnih sob študentom, kar ima večkratne posledice. Na ta način vzpodbudi zasebne stanodajalce, da sobe oddajajo študentom, s čimer se poveča ponudba in prva posledica je znižanje cen. To občutijo predvsem študenti, ki dandanes marsikdaj plačujejo oderuške cene in je zanje to huda obremenitev. Pri tem kaže omeniti, da se bivanjske kapacitete namenjene študentom zadnja leta kljub izredno povečanemu vpisu bistveno ne večajo, tako da je skoraj 1/3 vseh študentov prisiljena bivati v času študija pri zasebnikih. S stališča države pa je izrednega in dolgoročnega pomena dejstvo, da se ponujeno rešitvijo zmanjša potreba po gradnji novih študentskih domov. S tem se državni, proračun precej razbremeni, saj ni potrebe po, novih investicijah." časa za usklajevanje ni veliko, do 31.12., zato, bodo imeli na študentski vladi vročo in v dobro vseh študentov upajmo, tudi plodno jesen. Kultura Na resorju za kulturo pa so sklenili, da bodo programsko in organizacijsko prenovili delovanje kluba K-4. Po celoviti oceni stanja v klubu je študentska vlada zavzela stališče, da so ena izmed redkih institucij, ki lahko z ustreznim mehanizmom zagotovi dotok svežih idej in sil, ki hočejo oblikovati program kluba, vendar s tem, da nikomur ne dovoli monopola nad prostorskimi in tehničnimi pogoji v klubu. Pristopili so k izdelavi natančnih pravil o organizaciji in delovanju kluba ter definirali postopek za oblikovanje programskih zasnov, pri čemer ima še poseben pomen javnost dela, kar naj bi omogočilo preprečitev prevlade ozkih interesov določenih skupin ali osebnih interesov posameznikov. Prepričani so, da Klub K4 ne more biti trajna infrastruktura tistim posameznikom ali skupinam, ki so izšli iz študentskih vrst in si z delovanjem na tem področju zagotavljajo svojo eksistenco. Klub je že odprl svoje ventile, desetega septembra, z okvirnim tedenskim programom. članske izkaznice bodo uvedli v oktobru. Zvestim obiskovalcem bodo omogočile skrajno cenen vstop v klubske prostore, obenem pa jim zagotovile vrsto drugih ugodnosti tudi izven kluba. Ne resorju za kulturo pa imajo že tudi pripravljen program za sezono 1993-94. Še naprej bodo delovale uveljavlene dejavnosti: plesni studio INTAKT, kjer se lahko izobrazite na področju sodobnega plesa, MARIONETNA ŠOLA v kateri vas poučijo o izdelovanju in animaciji marionet, tergiba in glasu animatorja. ŠTUDENTSKI KULTURNI FESTIVAL bo v naslednjem letu prerasel v mednarodno| prireditev, kjer se bodo predstavili domači in tuji umetniki s svojimi projekti. ŠOU GALERIJA bo nudila možnost za predstavitev' študentov in drugih mladih avtorjev na likovnem, fotografskem, arhitekturnem ter1 filmskem in video področju. V okviru programa galerije bodo potekali tudi ciklusi koncertov. klasične glasbe, ciklusi predavanj na temo sodobne fotografije, večeri sodobne proze in poezije, tematske okrogle mize ali javne tri-bune ter večeri sodobnega plesa. MANICA FERENC \ NEVROZA.; ¦ God help us. ¦ Literatura je edina literarna revija v Sloveniji, ki je namenjena literaturi in zgolj literaturi. Ne vpleta političnih in splošnih tem za razliko od drugih podobnih revij. Podari ti domačo in tujo literaturo. Je revija predvsem mlajše generacije, po novem postaja nadgeneracijska, edino merilo je kvaliteta. V njej objavljjajo in razkazujejo svoje čare iš^^^ LITERATURA KOT STRASTNE USTNICE, KO SI NAJBOLJ POTREBEN najvidnejši slovenski pisatelji, pesniki, kritiki in esejisti. Peto leto pronica odkar se je odcepila od revije Problemi. Letos sta Literaturo začela urejati in urejevati in se sploh z njo ukvarjati Tomo Virk in Matevž Kos, prav prijetna fanta, lahko pridamo falota. Dosegla sta, da revija "hodi ven" vsak mesec. Sklep: postala je mesečnik. Ena od pomembnih dejavnosti revije je kritika, s kritičnim očesom spremlja in ocenjuje večino slovenske in tuje knjižne novitete. Tuja literatura je objeta v dveh rubrikah, in sicer v Zadnji izmeni, kjer poiščeš in najdeš v prevode najodmevnejših svetovnih piscev, to | rubriko ureja Andrej Blatnik in v Blitzkriegu, kjer pregledujejo posamezne tuje nacionalne književnosti. Imajo tudi intervjuje z vsemi znamenitimi Ijudmi, ki se kakorkoli ukvarjajo z literaturo. Organizirajo predavanja, okrogle mize, literame večere in izdajajo knjižne zbirke. Letos so izdali knjigi esejev Vida Snoja in Mateja Bogataja. Vse to se dogaja pod zastavo Literature. Polletna naročnina je 1.700 tolarjev, ena številka pa stane 490 tolarjev. ODLOČITEV SE JE PRIKOTALILA. SPODBUJALI BOMO VSE ODŠTEKANCE, JIH NAGRADILI. POŠLJI NAM SLIKO NORIH STVARI, KOLES, HLAČ, KLOBUKOV, ROŽ, FRIZUR, LUČl... ČE NIMAŠ MOŽNOSTI FOTOGRAFIRANJA, Tl FOTOGRAFIJO NAREDIMO Ml. ZBIRAMO IN NAGRAJUJEMO TUDI ODŠTEKANE TEKSTE. POIŠČI NAS NA NASLOVU: Tribuna - Nevroza, rubrika Lubenica v rokavu, Ljubljana, Kersnikova 4, 2. nadstropje, TELEFON: 061/ 319-496 - vprašaj po Tini ali Ksenji. VVilliam Kotzvvinkle : ŽALOSTINKAZA KOKOŠJI ROD Živimo v večnem dnevu. Tako nas prisilijo, da nesemo več. Živimo na tleh iz žične mreže, tako da naši ižtrebki padajo na nenehno obračajoči sč trak, ki jih odnaša stran. Odsekali so nam kljune. Rakave smo. Imenujejo nas nesni stroji. Smo najboljši nesni stroji na svetu. Sedemindvajset tisoč nas sedi tukaj in naša edina naloga je, da neselrio jajca, ki se iz Za pokušino: odštekan tekst. nas odkotalijo stran in navzdol po majhnem jašku. Spominjam se, kako čudovito je bilo, ko sem prekljuvala lupino in stopila v toplo in svetlo zoro življenja. Nobenega drugega sončnega vzhoda nisem videla. Živimo v večnem opoldnevu. Moje rojstvo je bilo žalostna napaka. In kljub temu se v meni razvija jajce. Tega ne morem preprečiti. Čutim njegovo rast in kljub vsej bridkosti me prevevajo drobni valovi nežnosti. Kako si želim, da bi lahko zaustavila njegovo rast, da mi ne bi bilo treba poznati teh nežnih občutkov. Toda tega ne morem preprečiti. Sem nesni stroj. Najboljši nesni stroj na svetu. "Sestra, ne bodi tako otožna. Prišli bodo boljši časi." Nora kokoš v sosednji kletki je podlegla običajni blodnji v naši tovarni jajc. "Nikakršnih boljših časov ne bo, sestra. Samo slabše bo," ji odgovorim. "Motiš se, draga. Vem, da bomo zelo kmalu kljuvale zunaj na Ijubkem dvorišču." Ni mi do tega, da bi ji odgovorila. Te blodnje jo razveseljujejo. Mar ni vseeno, kako preživimo dneve, ko pa bomo vse končale enako? Naj kar sanjari o svojem Ijubkem dvorišču. Naj se do konca umakne v svoj sanjskisvet, dokler si ne bo predstavljala, da so setla iz žične mreže pod njenimi kremplji spremenila v toplo, suho prst. Ne bomo več dolgo. Naša življenjska doba je le štirinajst mesecev nesenja jajc. Potem je z nami konec. Nesni stroj! Vzdolž bloka kletk slišimo divje prhutanje kril in glasno kokodakanje. Kletke se odpirajo in grobe roke nas grabijo ena za drugo. "Vidiš, sestra. Povedala sem ti, da prihajajo boljši časi. Zdaj bomo šle ven, na Ijubo dvorišče." "Da, sestra. Zdaj končno odhajamo." Zagrabijo nas, z žico povežejo noge in nas obesijo, da visimo navzdol. "Vidiš, sestra. Saj sem ti rekla, da končno prihajajo boljši časi." Obešene visimo nad "Končnoje tukajnaša nagrada, sestra. Bile smo pridne, znesle smo mnogojajcin bomo sedajnagrajene," vpije naša nora sestra. Krik vsake kokoši se naglo prekine, tako da se njeno vreščanje spremeni v neenakomerno šumljanje. In nato kapljajoči zvok: plop, plop, plop. "Oh, sestra. Vidim Ijubko dvorišče, o katerem sem ti govorila. Prekrito je z rdečimi cvetovi in..." Iz njenega vratu teče krvava brozga. prevedel: Žiga Leskovšek počasno se premikajočem tekočem traku. Obešene smo za noge in se počasi premikamo nad tekočim trakom po temačnem hodniku. Žice se nam zažirajo v meso. Pozibavamo se skozi temo. Grgrajoči kriki pred nami nam razjasnijo, kakšni boljši časi so prišli. Sveta devica Marija. Ti si spočela, ne da bi grešila. Pusti nam grešiti, ne da bi spočeli. NEVROZA iu aincn. DA, TO JE BILA Študentski lnformator. -iil| jillllli Jimi Paprika 1 kom 650 g šampijoni 1 kom 370 g \^^^^^^BBL - _mSBHB JhH rdeča pesa 1 kom 650 g ajvar 1 kom 370 g L "^^ BHI mešanasolata 1 kom 650 g kumarice 1 kom 370 g ¦k ^j^^^St^^^^^^^^ llt MHl nepekoči feferoni 1 kom 600 g črne olive 1 kom 370 g 930,00 SIT gorčica 1 kom 270 g 1.100,00 SIT ]^^^WK^K^mL llMBIl ^Y^Hfl^8 VELIKA OZIMNIC/ V ^^"\^S^^HHft J^&mA VB^KSS (12x720ml) PAKET RDEČA PESA ^.^PHhH^ niiHB iBk Ji kumarice 3 kom 650 g (6 x 720 ml) a )v l | IHft «LJI paprika 3 kom 650 g rdeča pesa 6 kom 650 g JIk ^^^n ^MliiiM^ W»rir""A^S rdeča pesa J^Sm^ ^^^^^^MJ||"k i||B|i||||| mešanasolata L _^HBBH™k ^•^^^^^¦k ^^^^ kislozelje '^^^¦I^HlHlHHBk ^TOp—^^^^^^a^ ^WhH| nepekoči feferoni 3 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g PAKET OMAKCE (6x210ml) omakca iz pelatov 790,00 SIT 2kom210g 1.870,00 SIT omakca z zelenjavo 2kom210g omakca z gobami 2kom210g iBfcllllllidjL iiSSI^^^ ^1iHL. PAKET KUMARICE 11^^ J^^^M (6 x 720 ml) tsgaMwV I l^^^^B kumarice 6 kom 650 g 670,00 SIT PAKET NIZKOKALORIČNI OŽEMI 890,00 SIT (6x210ml) ananas 1 kom 220 g 3^pB||ir X I ^^HilH PAKET MEŠANA SOLATA ^\\^ / JL tajMIll (6x720ml) iLiJf /¦¦¦¦¦Jg^ ^^^HB mešana solata 6 kom 650 g brusnice robide maline kivi 1 kom 250 g 1 kom 220 g 1 kom 220 g 1 kom 220 g ifff aHPfei^Sr 970,00 SIT mango 1 kom 220 g ^JIl §¦¦¦¦¦ PAKET PAPRIKA 820,00 SIT |..................................**®mSm 11 TJIIM (6x720ml) PAKET MARMELADE ^^"""^IIIHf JL B^^^^^^^^^^^^^ill^S paprika paradižnik 3 kom 600 g (6 x 720 ml) BT jpii^ii ^ilBIBBHlf.....^ _^^MB1I paprika fileti 3 kom 650 g slive 2 kom 750 g 990,00 SIT marelice mešana 2 kom 750 g 2 kom 750 g BliiiiiŽrrar'/ ^^B^^ ^^T JHiBHHJlllll PAKET KISLO ZELJEIN REPA 1.290,00 SIT ^BMpF JmST JlO JliiP fll ^^H (6x720ml) Im jLmm/ JmKr Jiilr Jil lllliil k|siozeije 3 kom 650 g PAKET KOMPOTI HBBS^Hnr JBT KlmM JHHL ^^^^ kislarepa 3 kom 650 g (6 x 720 ml) 6 kom 650 g 690,00 SIT 1.050,00 SIT J&0^ 1 1 \ 1 11 /^ fe/ 1 1 V\ Mercator Živilska industrija Kamnik PLASTIŠNIJIZU9I %• ledam spopad okoli "mariborskega" orožja in se smehljam. Ko mariborska sodna srenja, ki jo čisto dobro poznam in v glavnem * (z vsem zakonsko potrebnim spoštovanjem) preziram iz političnih sojenj v poznih 80. Ietih, obrača bogaboječe obraze k lepi slepi Justi in bleja o krivici, ostane itak le izbira med kozlanjem in nasmeškom. Nasmešek je cenejši. Nekaj Iet tega je ljubljanska študentska organizacija veliko ostreje pritisnila na t.i. neod-visnost maribor-skega pra-vo-sodje, ko je neko po-litično leti kot študen-ta mariborski . udbaš pri-šel ob z o r i od- # &s,&^ cS?\v^ vS^V ^ .#% > .^.^¦'^ •vv^ * * >-<& f^i^j? tmmmmmm peljat v p r i p o r (spomnim se, kakšen šokje bil takrat to za njegovo deklico), ko je po Janševi zaslugi ta isti ud- sodbo treh njiho- vih cvetk raz- ^^"h^,^^^^ §'a~ sila za sramoto za ^k ^^^^ sloven-sko sodstvo in - na \j^^r kratko rečeno - norčevanje iz ~ jdeje pravne države. Sodstvo je pač takrat - mami partiji v veselje - neodvisno in profesionalno tacalo po preveč civilnih študentih, pri čemer je sprva indiferentna javnost (zabavno seje spomniti triumfalističnega članka, kigajepoprvem od tistih mariborskih sodnih uspehov napisal mlad Večerov novinar, ki se je letos znašel na Mladinini listi agentov KOS - in ki seveda sedaj uživa vso solidarnost novinarskih kolegov ) počasi spregledala in zasovražila prodane sodniške in tožilske duše. Tako je bil zadnji mariborski politični proces konec osemdesetih prenešen na celjsko območje, ker je bilo - tako se je takrat zdelo - mariborske sodnike strah. Če bi bila sodba oprostilna, bi jih linčala partija, če obsodilna, pa morda sosedje. Dokaj verjetno sezdi, da so za "mariborsko" orožje vedeli vsi. Kot se tudi zdi prav verjetno, dasosivsi (mišljenista obe strani v sporu, komunisti in obogateli demokrati) vtaknili kaj v žep ali skrinjo po trgovini z orožjem. ZAKLAD SIERRA MADRE Po eni strani bi torej lahko šlo za prepir med razbojniki, po drugi, in veliko resnejši plati pa morda le gre za civilen spopad med Janšo in komunistično oblastjo na Slovenskem. Estetsko simpatično pri tem je, da je Janša - formalno gledano "po- štena stran v kon- fliktu" - osebno najbrž daleč bolj pokvarjert od protagonistov polminulega moralno precej zavrženega sistema, proti kateremu se bojuje. Tako se lahko smehljam. Kar prepričan sem, da so v tem spopadu na obeh straneh lopovi in padlih torej ne bo škoda, in tudi kolateralna škoda bo najbrž minimalna. Ker se načelno gle- dano obe strani borita za pravico in lepe ideale, bo morebiti le kaj koristi, kakorkoli se že boj konča. Vmes pa se lahko pridružimo nedolžno hudob- nemu veselju novinarskega kolega, ki ga je pred DOBER TEKI OVIRAMI Pojejrno jedilnik neuravnovešena hrana ravno obešeni Ijudje dvolični namazi iskrene reklame še siti bi sklonili glave da pojedo zrezek iz pujsa ki je podlegel bojnemu strupu ko je pojedel ožgano truplo nesrečne deklice ki ji na tešče ni bilo do Ijubezni s pijanimi vojaki. baš sedel v priporu več dni kot je on takrat ur. Mor-dapalekdajdrži.da se v življenju vse povrne,dobro in slabo. Na to smo enega od po-letnih večerov v mariborskem Jazz klubu spili pivo. Morda bo kak-šno prijazno dušo begal moj odpor do Janše. Poznam ga. Ne-koč sem ga zelo cenil. Nekoč sem se celo strinjal s pisatelji.kisojanezavideli kot političnega voditelja za demokratični slovenski prostor. A človek se z leti tudi česa nauči. Videl sem Janšo, ko se je nepošteno in primitivno vedel - in tvegal nacionalno škodo - zgolj zaradi minorne materialne koristi. Že leta so, odkar mi je ponavadi modri Veno Taufer postavil kot končni argument v neki analizi "KAJ NE ZAUPAš JANŠI?" in sem sveto-skrunsko rekel "Ne." Najbolj me moti, ker igra pravičnika in poštenjaka. In mislim, da so podli demokrati slabši od najslabših komunistov. Da se opravičim za preresne stavke, naj povem nekaj bolj zabavnega, potem pa bi %% \, ^ w?* i>°* '& p r e d ko nce m še nekaj konstruktiv-nega predlagal. 4 Mctclkova: JANŠA COME HOME Smešna zgodbica je, da sem slišal, da se je naš uradni in od države plačani mirovnik lani v Libiji udeležil sestanka trgovcev z orožjem, maskiranega k o t mirovniški kongres - oziroma mirovniškega kongresa, kjer so nekateri mirovniki razpravljali tudi o trgovini z orožjem - in mojemu evropskemu znancu, ki se je tam znašel napol po naključju in napol iz zabave nad plačanimi počitnicami v eksotični deželi, ni bilo niti približno jasno, ali je omenjeni Janšev kolega prišel v Gadafiland kot mirovnik ali kot "mirovnik", je pa poudaril, da se mu je naš ljubi mirni & idealistični rojak zdel izjemno neumen in aroganten. Toliko o naših malih svetnikih. Pa bodimo še konstruktivni. Humanistična tradicija pozna nekaj, čemur bi se lahko reklo "pot v Canosso", skratka možnost, da lopova sprejmeš kot bona Jide poštenjaka, če se potrudi z ustrezno dostojno gesto. Tako predlagam kolegu Janši, da mi pokaže svojo poštenost in dobre namene - ter moralno upravičenost, da lahko pretendira za Kučanovega nasled-nika - in s polovico premoženja, ki si ga je dobil v letih 1989-93, ustanovi sklad za dvig kvalitete življenja na Slovenskem, za upravni odbor pa naj imenuje nacionalno usmerjene člane študent-skih predsedstev, s katerimi je imel opravka od ustanovitve MikroAde dalje. [Sam se časti odrečem, daJ.J.-ju ne bo preveč nerodno. Končno mi Jejanša kot študentskemu predstav-niku nekoč Jizično grozil, ob vprašanjih usode študentskega premoženja in poslovne poštenosti. Nasmeška - ali kozlanja - je tudi vredno, da je temu politiku, leto predenje prišel na oblast, Joan Baez na koncertu v Ljubljani posvetila pesem. ) Polovico v zadnjih štirih letih pri-dobljenega premoženja naj potem Janez obdrži, in bog mu jo požegnaj. Moralno resnično čistega (ali vsaj sprejemljivo opranega) Janšo bi država potrebovala kot vodo, tak kot je, pa tvega, da bo slovenski hlev l.e še bolj zapacal. Njegovemu strankarskemu predhodniku se je žal zgodilo točno to. Problem Slovenije zaenkrat seveda ni v aferah, temveč v tem, da se nič nikamor ne premakne. Da dežela tiho ali čenčavo gnije. SAMO RESNIK