s gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v saboto 7. julija 1855. List Bolje pozno kakor nikoli! Dobrovoljna beseda o kmetijskem poduku odra Naj bolje odškodovanje sovečernešole. Go tovo je, da (zunaj naj hujega delà) se zmiraj ostaja h ljudi in napravi večernih popoinoma bob v steno ne bo menda na dan ktera ura na večer šolski nauk. y se zamore porabiti za Da bi v sedanjih okoljšinah in navadah stariši ne Mi vsi, dragi bravci, se pa moramo resno tega jemali otrok za poljske delà 9 dan današnji skor ne y more biti. Dosti vzrokov je, ki kmećke gospodarj silijo, da si pomagajo z ženami in otroci. Nekteri bolj ubogi stariši res komaj čakajo, da otroci toliko odra stejo da so za delo Kako dolgo bo to še tako, in ali bo kdaj drugac imenitnega delà lotiti. Eden naj posodi sobo za učilisće drugi naj dá luč, tretji kurjavo, éeterti naj podari kake bukve, peti naj bode učitelj — in preden se bo še sploh razglasilo, da je tam pa tam večerná šola, bojo klopi že polne učencov — mladih fantov, odrašenih pa tudi starih mož. V tacih šolah ne bo treba nobe in tega nihče ne vé. Dokler pa je to tako, kakor je, dokler iz tega izvira mnogo zlega in mnogo napak,je dolžnost vsacega Ijudoljuba, da se, kolikor je moć odvračajo nasledki takošnih razvad nega priganjati k učenju, vsak bo sam skušal dohiteti to 5 Ce že delavec çe more tako plačan biti y da bi v stanu bil svoje otroke v dar skusi drugač pomagati posiljati, naj se mu kar je dosihmal zakasnil. In kolikšen dobiček bo izviral iz tega! Od hiše do hiše bo segal blagoslov šolskega poduka, od vasi do vasi se bo vedno razširjal in blagor potem celi de želi 9 Ce se od ene strani od otrok terja, da naj stari sem pomagajo pri kmetijstvu y tudi pravica terj od druge strani 5 naj m času tisto podučenj jim saj v pri pravnem poznej deležni postali a vsako podeh y kterega poprej niso ktera zamore rêci: većina mojih kmetovavcov je na tišti višji stopnji, da ne delajo le rabotno, kakor tudi konjići ali volići delajo, ki jihvpregamo, da nam orjejo, polje povlačijo, mervo spravljajo itd.! Naj bi pravi prijatli ljudstva v kmečki ali gospo okolj u vižo stega dajali terja to vést od očeta, ali od ski suknji svet ta dobro prevdarili in, kakor ji šine naj bolje kažejo, se lotili naprave večernih šol. Iz „Allg. Land- u. Forstw. Zeit." y kteremu otroci delajo. Oni bojo za to odgovor Gospodarske skušnje Ker mnogo nadlog y jejo deželi, izvira edinoiztega pačijo ljudstvo in škodu Skušnje % gipsom, premogovim pepelom y troci v tistih tih dob delaj dan y t m in e naj bolj s prêt a dobičkom tako očitnim člověk z roko zagrabiti more y m apnom. kakor pravíme so na zahodnem Ce da ga y y in bo, se po pašnikih klatijo in na polji skem trošili gips po vsih zemljiših (le na tacih ne y namesto v šoli da ni kaka kaj bod je menda očitno kot beli ki imajo že same po sebi apnen svet) en u a u , u a ni nana naj uvui reč. au uuui utiun v ouiu cju ga puiaum i i/mi m pui mi v^m ali ne. Saj sodniški zapisniki vsih dežel, kteri ka- z gipsom vsako sorto detelje, pa tudi ali hodi otrok v šolo so ga porabili 1 cent in pol ali 2 centa. Stupal so ZejO , ua v t t i u a u u li u u c i il i n u v au lani , ni li i a u ua opumiau , muaiu au tu unv » w ouv^h nikoli v šolo hodili, dosti glasno govoré, da bi kdo kor hitro se je dobro iz zemlje prikazalo t• « # v a i i « v t « • i «i 1 t i da većina hudodelnik so taki. ki niso na pomlad, kmalo ko ni bilo vec snega to tajiti mogel Z an em a rj mika duh deteljsih i n ca in ne- tudi v teh krajih ni skor VJ , — to pa ka gipsanih , pa gospodarja, da bi svoje de je nakosilo dvakrat vec detelj dnost so tišti studenci, iz kterih izvirajo napake teli in hudodelstva, in čeravno stariši zavolj otroke za delo upotrebujejo, so vendar oni odgovori za nasledke, ki izvirajo iz zanemarjene omike in ne vednosti ne gipsal ali s premogovim pepelom ne svoje potresah Gipsanega soćivja se je přidělalo za če tertinko več. Premogovegapepéla(pepela kamnenegaoglj ■v Ce y kakor smo rekli, dobro spoznamo dan dana Steinkohlenasche) so na oral detelj do šnjo potrebo, da si mnogi stariši morajo z 8 do 10 uivje. repci pa sc irusi u<* ucioijoa pu»mu, »n let starimi otroci pri delu pomagati, vendar nasproti ni snega, na sočivje pa potem ko je sajeno bilo. Pri da bi tega iz serca ne obžalovali, delk je bil pa ravno toliko obilniši kakor na gipsanih 30 centov, ravno toliko na njivo 5 raztrosili 20 kjer je bilo so Pepél pa se troši na deteljsa ze pozimi ak ne moremo reci Vsak gospodar pač dobro vé, kako hudo je, ako se zemljiših zakasni s tvijo in kako slaba je žetev prepozne setve dostikrat. Al tudi za mlad avolj ima Pa ne le pepel premogov y temuč tudi tište me set< dob oj c y in ce se o ti s te m easu ne sej kine, ki odpadajo od lenkleie), so se m t alostn će so jih pozimi po premoga nežganega (Steinkoh kaj dobro prilegle mokrim senožetim 30 centov na oral, in ravno tolika y Kako važna je dobra izreja ljudstva, je že slavni in tudi pozimi na njive z nemško deteljo (lucerno) spartanski postavodajavec spoznal, ko je rekel imenitniše delo vse postavodaje je izreja mladine nai potrošili. Polovico već so přidělali vsega Naj tedaj vsi tišti Gip in premog pepél imata pa to dobro y so krivi tega, da otroci na kmetih ne hodijo v šolo in jih tedaj pripravljaj lastnost, da prideta na dobro tudi tištim sadežem, ki po detelj v • J aJ bil gipsano ob sevo duševne omike, resno prevdarili, kako da bi ali s premogovim pepelom postupano njivo jih odskodovali za zgubo v mladosti, in jim pozneje povernili 5 kar jim odtegnili v mladih letih Z kjer P se je na vlažném in mokrem svetu emlja že sama po sebi nima apníce v sebi ? m SŽ14 posebno na novínah, ali po sterniáini reži, dobro ska- se je 6 sekund. Napravila je pa tako svitlobo, da so pri zaio po do centov na en oral. Pred setvijo tišti gazovi luci stvari senco delale. Posvetila se je kakor ben dan so ga na dobro preorano njivo na kupe po centu galični ogenj; od začetka svitlo-rudeče, potlej je pa na navozili in za čevelj debelo z zemljo pokrili ; ponoči enkrat rumeno zasvětila. (K je razpadlo apno v stupo, in drugi dan so ga v caj-nah raztrosili po njivi, koj potem pa sejali rež in vse sledi. ) skup podorali. Dobiček je bil na tacih mokrotnih in Starozgodovinski pomenki t merzlih zemljisih kaj očiten; na nič pognojenih njivah je bil pridelk za pol ovi co, na z gnojem napol pognojenih njivah pa dvakrat večji, in še za režjo vsajenemu ovsu ali detelji je dobro storilo. natoroznanstva. Otrinjavke in svetinje. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terste nj a k. (Dalje.) Navedel sem se tudi drugo sliko (Muhar Gesch. der 42.) in rekel, da bo- fi S Steierm. I. Abbild. Tafel XVI. žanstvo na tem cvetu sedí. Nisem jaz kriv te porno te, marveč rajni Muhar in gosp. Knabl, ktera sta Vsakemu je znano, kako se včasi, kadar je noč jasna, to sliko tako ne z vesto zrisala. Ne dolgo sem v družbi zvezde otrinjajo. — Na kmetih pravijo, kadar se zvezda umetnega slikarja g. Felbermayer-a to podobo sam ogleda- oterne, da ze tudi gotovo clovek umerje val --— ----- »----* ~------- -----V«I, 111 UUl Otrinjavke pravimo tištim, ki so tako velike kakor konjskih in obadva sva se prepričala, da možka oseba nima nog (toraj Knabelnova razlaga od 55 Cen se zvezde vidijo; in ko leté, je viditi, kakor da bi bil og- taura Chirona" in „Achilla" nič ne velja) in da že uska njeno nitko po nebezu potegnil. Tištim pa, ki so redkeje ne sedí na perji, kakor je pri Muharji zrisana, in večidel o gotovih mescih in dneh prihajajo, pa pravijo temoč na razgernjeni rjuhi. Obedve podobi sedite in možka s v e tinj e. žensko objema, zadej pa se vidi že zlo poškodovana lira. Svetinje so precej velike ognjene krogle, ki jih je Za zdaj se še ne podstopim izustiti, kaj da pomeni prav lepo viditi, ko dajo plamen, iskre in dim od sebe, po Ker Latovus aug. tedaj ni Višnu Tamar, kakošno tem se pa razpočijo in razsute popadajo na tla. Tudi po- pa nek je ? „Brez dvombe keltiško", bodo vsi nasprotniki dnevi pridejo pa jih ne vidimo, toda se sliši grom, ko se kričali, ker v zemlji nekdanjihGalov nahajamo: ,,\amens- razspočijo. Majhne černe meglice se narede, pri jasnem Korresp ondeuzen", kakor Lat ob riga, in v zapadai nebu zagromi zaporedoma in kamniten dež gré, ko na Galii rod Létavici", kar stari pisatelji prestavljajo z .,Li- zemljo popadajo. Skoraj poltretji tisuč let ze beremo v torales", to je, Pobrežani. Ako ni drugih dokazov, kakor zgodbah od kamnitnega dežja. To kar iz svetinj na zemljo popada, imenujejo zrako slovci meteor; obstojé pa iz železa in drugih rud. vine so tište, kakor jih imajo Per- samo „Namens-Korrespondenzen" so pac terdenja na slabih Kdo nek vam bode verjel : ker v Britanii se nogah! rudnine v zemskih hribih, toda najde mesto Uxacona, v Hišpanii tarakonski Uxama, v Kalabrii Uzentus, in v Indii gora Uxentus, da so sostava je druga. V meteorih je železo samo na sebi, kar tudi v Kalabrii in v Indii živeli Kelti, ker se v tih na zemlji ni mogoče, ker ga rija jé. Kalifi in mongoljski krajih nahaja britanskemu enako ime?! Po vsestranskem presojenji terdim, da v božanstvu Latovu je Šiva, kteri je tudi bil varh popotnikov po knězi so si napravljali meče iz takih meteorov. Naj bolj znane so že od nekdaj tište svetinje, ki pridejo v gotovih dneh skoraj vsako leto. IO. augusta so hodile svetinje sv. suhem in po v o d i, zato se velí: „go s p od pobrežja Lavrenca; na Angležkem se dobí v cerkveni pratiki omemba „Herr der Ufer", „der in den Furten1) und an den Ufern r> ognjenih solzá" sv. Lavrenca. Še bolj znane so tište, Weilende" 5 ki prihajajo obhodno od 12. do 14. novembra. Sila trumo dans naulum" dalje : â la ty a" kar je bil Anquetil přestavil: dr. Weber pa » sta jih vidila Olmsted in Palmer v zgornji Ameriki. Ponoči v der Befrachter" 2 55 der SchiffslohngeberS V Wilsonovem sanskritskem slovarji od 12. do 13. novembra 1833, pravita, da so sle kakor najdem „a la ta" prestavljeno v „firebrand", to je, velika sneg V devetih urah jih je padlo čez 240.000. ladija. V indoeuropej*kem pervotnem jeziku je gotovo ko Zunaj teh svetinj, ki obhodno obiskujejo naso zemljo, renika te besede pomenila vodo, ker se še v keltiških na pa poznamo tudi druge posamezne ognjene krogle, ki se utesuejo vsak čas v zraku pokazati. Tako se je 26. maja rečjih nahaja beseda leath, laith Feuchte, Sumpf3). Tadi v latinském jeziku najdemo: latex die 1751 pri Hracini blizo Zagreba pri jasnem nebu ognjena Fiussigkeit, in v litvanskem pomeni lytus dež, piuviae krogla pokazala. Iz nje sta padla dva železná kosa, je vagal 16 funtov 5 drugi njenega, pa 71 funtov. eden ki ga imajo na Dunaji shra-In takih izgledov se najde mnogo ? ne le v starejih zgodovinskih popisih, temuc tudi v novej- Ueberfahr 4 ših časih. Tudi letašnje leto ima že svoje svetinje pokazati, imenu lat Ohranil je besedo lato v še tudi serbski jezik, in sicer Vuk v svojem serbskem slovarji piše, da La to v pomeni: nadzornika pri prebrodarenji der Aafdeber bei der Beseda lat o v toraj ima iskati koreníko v kakor cestninar, der Strassengeldeinnehmer Iz Pešta piše někdo 9. januarja 1855: „Ob osmih zvečer v imenu cesta. Tako to besedo srne tudi slovanski jezik 5 glavo se pokaze gem vidil precuden prikazek. Skoraj nad ognjena krogla. Velika je bila kot luna. Na vse kraje so žarki iz nje leteli. Brez števila zvezdic je v četertini ure svojim pristevati. ker ni moc dokazati, da so jo Serbi od Latincev ali pa Keltov přejeli. Zdaj toraj todi razumemo, zakaj se hrami poles: rek, od nje poletelo; potem se ji pa naredita dva repa. Letim [u eicer p0ieg brodov velijo: letuš. Primeri Letuš vas preki Donavi, da bi přisel iz gazove luci. Zdaj sem jo fcraj gavinje, Letenje kraj Mure, in brez dvombe tudi aiatanko vidil; zdelo se mi je kakor ko luna odjema. Pa se to pomeni Letija, Litija, nekdaj Latija (zavoljo pre- hoda glasnika asi ine — primeri poljski : lato, slov. leto, slavonski líto). Latovici, Latovičani so toraj bili ne je tam nebo pooblacilo, lune ni bilo viditi, le nekaj zvezd se je vidilo. Znamenito pa je, da cele tri četertine ure ni- ňera zapazil, da bi se bila kaj premakniia a 7 tudi tega leta je vidil na Dunaji 15. januarja samo Burkhardt ognjeno kroglo, ki se je pokazala na nebu. Sla je na ravnost od gostosev-cov proti južno-zahodni strani. Svetila se je kakor razbe-Ijeno železo. Skoraj na sredi pota se je razpočila. Postalo je več manjših koscov, ki so se svetili kakor danica ali zatega voljo tako imenovani, ker so La to v a častili temuč tudi zatega voljo, ker sa bili prebivavci kraj po- > j 2 Venera. Naj veći kos je naprej letel. Manjsi kosci so 3 pa na vse kraje leteli in puhel hrup se je slišal. Vidila 4) Vuk. Serbski recnik pod besedo Lato v. Menda je zatega voljo omililo ime Bred a, ktero se v narodnih slovenskih pesmah pogosto nahaja. Upanišad Anuvaka VIII., glej tudi dr. A. Weber „Indische Studien« II. Band, I. Heft str. 40, 41. Radi off „Iveltenthum" str. 290. Pis. 215 brez ja savskega', ali pa zavoljo tega, ker so se pecali z Vladka: Unflofoniam 5 ^ nn ûnri ___ J.__IÏ . . . .. b rodarenje m po Savi peljavo poterjujejo tadi pridobila u v Ajdi y Vladko, da si dnarje razdeliva, ki sva jih dragih noriških in panonskih rodičev imena, na priliko Ambidravi — Podravljani, Colap Pokolpj Oseriates ner Ozerjani, Jezerjani (ruski ozero =jezero), Seeanwoh- ._________, JVMJ Serretes, Serrapilli menda od sěra, kar v českem, čem. Jez bi rad, da sva na čistém, dasevé, čigajekaj" Vladko mu odgovori: Naj bo kapital in dobiček tvoj jez imam tako več ko dosti". Ciovek sopet Vladka reče: „Ne, brate, y tega jez ne cerkvenoslovenskem in raskem pomeni u»»^... . «f vpiv, luiflj «ci- „rravr — reue viauKu, usptua uiiurje ua zemijo, Bewohner schweflichter Gegenden. izštejeta jih, in razdelita. Ko sta se bila razdelila, reče toraj S Prav!" w J y S er o p reče Vladko. Uspeta dnarje na zemljo Plini jih stavlja kraj Drave, znabiti, da se imajo iskati v člověk Vladka: okolici varaždinskih toplic. Med panonskimi rodovi so nar v pojmo zdaj enmalo proč od služabnikov y ímenitnisi bili Br ivavci med S bi ÎU Braj (K , in res je čodovitoo in Kolpo danasnj sledí.) d jez « se pre i se ve Kratkočasno berilo. Vladko in mertvi. Serbska narodna pripovedka. (Ttonec.) Tovarš ga v eno mer nagovarja, naj se gré h kralja ženit, Vladko pa se brani; ali naposled se je mogel podati. Gresta tedaj pred kralja. Ko prideta pred kralja, reče oni člověk : , ti in tvoja žena; imam ti nekaj povedati . Ko so se bili enmalo oddálili, reče sopet člověk Vladka: Daj da ti zdaj oči zavežem, in ti ne snemaj zaveze, dokler ti je jez ne odvežem". Zaveže mu oči, in potem prime kra-ljičnjo čez pas, prekobesi jo in jo strese na zemljo, da ji izpade en trup kace skozi usta na tla; strese v drugo, in izpade drugi trup; strese v tretje in tudi tretji trup kace izpade na tla. Potem sname Vladku zavezo; pokaže tru y pove, pa mu reče: „Glej, brate Vladko, vidiš li trupove potem pa vzame iz žepa svojega kačje glave in jih sostaví s trupi: to so glave njihovih trupov. Te kače so umorile ženine, ki so s tvojo ženo poročeni bili. Al jez, ko sta yy Kralj loidva sva prišla tvojo hčer za tega mla- reće: ..Jez denča snubit". Kralj pa se precej zajoka in jima vama svoje hčere dati ne morem, ker sem jo že devet in devetdesetkrat omožil, pa vsak ženin je pervo noc umerl 5 torej nocem vec grešiti duse y svetu ne dam" in je nikomur Al Vladkov tovarš premore kralja, da dá hčer Vladku Drogi dan je bila poroka al kralja je vest težila , ker vatje zidejo, in ženin in nevesta gresta v svojo sobo. Ko sta je mislil, da bo tudi ta ponoći umerl. Naposled se vidva spavala, na tihem sem přišel v vajno sobo, in s svojo britvico sem vsaki glavo odřezal. To vidva vse kralju in kraljici povejta, da bota vedila, zakaj do danes ništa zeta dobila. Dnarje pa, Vladko, obderži ti. Darujem ti svoj delež, in s tem ti povernem tišti dolg, ki si mi ga posodil, ko si na grobu unega mertvega njegove dolž nike poizplačal, ter njegov pokoj obvaroval. Uni grob je inoj grob, in za to ti velika hvala. Pozdravi mi svojega očeta in svojo mater, in ostaoite z Bogom!" — To reče« pa zgine izpred nju oči. bila zaspala, vstane Vladkov tov • V Vladko se verne z ženo na uno mesto, kjer je bil slu se stol ars, pnzge svojo sveco, plazi na tihem v njuno sobo, ter sede pokraj nju na pa vzame iz žepa britvico in brusen kamen, pa brusi žabnike iu dnarje pustil. Pobere dnarje, vsi sedejo na kola pa grejo očeta in mater obiskat. V ■ ter v eno mer na spavajoča pogleduje. Ko je bilo se odpró nevestina usta, in kaca pomoli glavo ven, y al oni britvico polntj pa pomeri ravno na žeuina, da bi ga pičila člověk ji odreže z britvico glavo. Potem sede sopet na stol, ter jame brusiti břitev. Nevesti se sopet usta odpró, in kaca pomoli glavo ven, in pomeri ravno na ženina, da bi ga pičila Novičar iz austrijanskih krajev A» Siska 27. junija Kar se tiče nove v Žitna cena pri nas se zmiraj ga pridelka, ne moramo al oni člověk ji sopet odreže z britvico Sede potem in jame iznova britvo brusiti. Cez ča-sek se odpró v tretje nevestine usta, in kaca pomoli glavo pada. gotovega reci, ker eni pravijo tako, drugi drugač Ogerskem in v Banatu pričakujej v se nič Na y glavo. ven, in se pomeri ravno na ženina, da bi ga pičila al ciovek ji sopet odreže z brit glavo. Potem spravi břitev, pobere kačje glave, pomeče v svoj žep, zaprè vrata kakor so bile y ugasne svečo in gré tudi sam spat precej dobre letine vendar je treba pomisliti, da delavcov pomanjkuje, in da so memo druzih let 3krat dražji; verh tega pa je še tudi to, ■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■i rih zamorejo svoje pridelke sedaj tudi v take kraje speca kamor popřej ni bilo mogoče. Prodalo se je ta čaa do 4 il. 45 da se odpirajo tem deželam zmiraj lozje poti, po kte vati blizo 4000 vagánov p valaške po 4 Ko se dan napoči, vstane kralj in pride svoje dece g-edat, včs v skerbi in strahu, da bi ne nasel ženina mertveara. krajc., pančovaške po 5 fl. 15 do 45 kr., banaške po 6 fl okoli 12 000 vagánov po 2 fi je bilo več kupčije. Gra- đo 6 fl. 30 kr 10 kr. d 3 kori V K Al ko bliže pride cuie v sobi Odprč vrata in najde zeta , da se živega iu zdravega razgovarjata Zdaj se ničarji in Krajnci so dosti žita pokupili, posebno koruze li Szigetvara na Ogerskem slišimo, da v ondašnjem hrastji v kraljevi palači še le pravo veselje začne. Kialj je skli-«al vře, gospode in služabnike, slepe in hrome, gluhe in bo mnogo j v « (konopra) in pa d Lanske ježice naj bolje sorte se prodajajo po 6 v gobove, pa vse našiti in napojí v slavo Božjo Přejde po tem mesec dní, in člověk reče Vladku: „Veš __ / / y brate? Izprosi se ti od svojega tasta, da s svojo ženo Avse bilo y 4 leta star fantič blizo kaj, snřieš obiskati svojega očeta in svojo mater; saj veš, da —-----------, , .. sta za te domá v veliki skerbi, ker ne vesta, kje si in drngi dan so ga dobili zmerznjeuega v gojzdu lz Ceskega pišejo „Praž. Nov.", da je unidan, ko je vreme zlo deževno in viharno merznil. Šel je s svojim ta derva sekal, je fantič zašel, da ga ni očetom v gojzd ko je mogel naj ti y kako si. Vladko pové kralju, da bi rad šel s svojo ženo y da Gorici 1. julija. A. M V 52 listu „Novic" v bi obiskal svoje starše. Kralju je bilo to všeč, da se spominju svojih staršev in dá jima služabnike, da ju spremijo. Ko so bili na poti vsred nekega gojzda, reče oni člověk dopisu » Gorice" je neka pomota. Slovesnost vpelj Saj še današnji dan Sava priea, kako težko si po nji Kranj kruh služijo. Nekdaj sem mislil, da Nauportus vitlega goriškega nadškofa ni popisaua v omenjeni tišti posebni spomenici v laškem jeziku", ki se velí „Memoriále del fausto ingresso ď Sua Altezza Ill.ma e Rev.ma An drea Gollmayr, Principe-Arciveseovo, v bi pokvarjena slovenska beseda „Na bardu utegnila Verhnika" biti ali Gorizia il di 24. giu 1855 ÍC y nella Sua Cbiesa di ampak bukve te obsegajo kratko zgodoviuo oglejsko-goriške cerkve, ve zna tudi biti cisto latinska, in pomeni „der Schiffshafen". n a- ortus. Znabiti, da na Verhniki še se kakošno slovensko vis p čidel po Rubeis Veljajo 24 kr iine (ortliclier Name) najde, ktei fe Na u p opominja Schiff Pis. Prijatlom domaće po znanje, da zdaj v Goric tudi © dam pri ti priložnosti na td ovina g o r i š k iz 216 Ministerstvo dnarstva je dovolilo, da za col ne liaja in sicer ravno tista v dveh tiskarnicah: pri Zajc-u in topovi. pri Paternolli-tn ; perva pod naslovom : „Saggio storico della plačíla se smejo prihodnjič tadi s t dvoj in p Contea di Gorizia di Carlo Morelli completato e docu- t jemati k. ministerstvo nauka je po vsih deze meutato" Gorizia 9 draga pod naslovom : r ístoria della Contea di Carlo Morelli di Scbonfeld"; to vreduje gosp lah ukazalo, da naj se v solah po deželi s posebno skerbjo va razlagajo, kteri se z naj tist delki kmetijst Della-Bona in ji doklada mnogo važoih do sedaj se ne- večim pridom obdelujejo v tisti dezeli kj je sola 9 da znanih pisem, ki jih je sam nabral, veljala bo 6 gold., naj se gleda posebno na sadjorejo, vinorejo, svilorejo in cena perve pa se ni znana. Zajcova bode nadaljevana do ćbelarstvo, za ktere nauke naj se pa poskerbé tudi pri- nar novejsih ćasov. Paternollitov rokopis je po spisatelji sa- pravne bukve. (Pont meni pred smertjo opiljen bil. Živel je slavni Goričan Mo- imamo ze v Slovene smemo reći kem jeziku) i da vse te bukve N neki rekurs je relli od leta 1730 do 1792. Zgodovina njegova sega po c. k. ministerstvo bogočastja velelo, da ima za postavo kratkem pregledu starejih ćasov od 1.1500 do 1790. Pervo stoletje je bil dal Morelli sam natisniti. ljati 9 da pri zidanji cerkve ali farovža so dolžni le fa Reći moram, da z ročnim delom ali z vprego pomagati, cerkev in tudi fa j | vrednika v svojih opazkah S lov en com, ki so od popřej- moster se pa ne stejeta med farane, in fajmostri so se po snih zgodovinarjev malo porajtani bili, marsikako pravico posebnem cesarskem sklepu od 20. junija 1840 oprošteni oni ž an a tarifa za vožnjo žita, moke, priznanjata, kar je nova priča, da luč, ki se povsod pri V. - - - ~ - žiga te pripomoći P 9 bo slepím vendarle oči odperla. socivja in krompirja je na juzno-izhodnih cesarskih zelez lz Gradca. Namesto umerlega c. k. deželnega živi-nozdravoika Kertičkaza stajarsko deželo je izvoljen Jož. vitez K o ch, magister živinozdravstva pri c. k. dunaj- ski živinozdravilski soli. nicah s tem mescom jen jal Minister dnarstva se meni z neko angležko-francozko družbo, ki hoče laske cesarske železnice ravno tako v najem vzeti, kakor je vzela draga francozka družba že nektere drage železnice cesarske. 2. dan t. m. je Napoleon d b 5 ktere lz Celja. C. k. ministerstvo kupćijstva je dovolilo, da je poklical, da dovoli spet 750 milijonov frankov na pósodo zavolj povodinj naj se blizo postaje železne ceste v Celji vzeti in pa 140.000 novincov za voiaško službo nabrati, napravi nov m t 9 stroski so prevdarjeni na 15.992 lz Ljubljane. Od poslednjega tako imenovanega „če- druzega povedati, kakor da odperl z govorom, ki je o tem, kar je od austrijanske , na D u naj i moćna d rekel 9 kakor „Oest. Corr." pravi sejma nimamo nič snjevega" letos ni zaslužil imena „češnjevca", ker ćesinj je malo da stacunarjev in kramarjev je bilo dosti, kupca pa malo. 9 in začudenje zbudil. Napoleon namreć pravi, da zdaj, ker se rusovska vlada ni hotla udati mirni spravi, pričakujete francoz k in glezk d s e Živine so tudi malo pripeljali 9 pa V se za to ni bilo kopca. 9 Sicer se je pri tem sejma spet prav očitno pokazalo, kako potrebna bi bila v našem listu že večkrat omenjena pre-naredba sejmskih dní. Predsejm je bil letos v če tertek, v petek je bil praznik sv. Petra in Pavla v saboto je bil veliki sejm, potem nedelja, v ponđeljk spet sejm, v torek so sli stacunarji domů. Med tremi sejmskimi dnevi dva praznika! Ako bi se bil sejm pervi teden po sv. Petru in Pavlu v ponđeljk zacel in bilo vsim vstre- tud per trij a nsk d m i raj d b m v k vzela z o Rusijo. Vládni austr. list „Oest. Corr.a pa pravi k y temu: ravno zdaj, ko tisuc in tisač reservov gré domu da namesto meča serp v roko vzame, bi kaj tacega priča kovati prazna sanjarija bila ; nemoremo misliti, da francozka vlada v resnici kaj taceg misli :a V angležkem der žavoem zboru je minister Clarendon te dni sledeče važne besede izustil, da tisti znani 4 členi za mirno spravo od- bi terpel, kakor vsi dragi, cel teden 9 sibrnal ni» fra nco zk »J b vec za » k do, ktere si hoćete, kakor je cesar Na zeno. V sredo je bil mesečni zbor muzejnega družtva. Gosp. kustos Dežman je v zanimivem prostém govoru popisa! možé, ki so od starodavnih ćasov noter do naših na Krajnskem obdelovali obširno polje na toroz nanstva. tem popisom bi prav vredno se zaćel pervi zvezek obljubljenoga muzejnega časnika. Za gosp. Dež man o m je bral gosp. prof. Kozen „orazvitji z vezdoslo vja". Visoko-ćastiti gosp. grof Wolfg. Lichtenberg je bil predscdnik. V četertek ponoći med 10. in 11. je bila huda ura nàd Lj ubij ano v zgoruji Šiški, Kosezah, Dravljah itd. ; strašen poleon v svojem govoru rekel „z orožjem privojskovati nju prizadetja vreden mir". Koiikor manj zamore po razderť!* dunajskih konferencijah austrijanska vlada z angležko in vihar je razrusil vec kozolcov in toča je vec polja popol noma pokončala. francozko edino pot iti, toliko bolj se nek zedinjujete sedaj austrijanska in pruska. — Gorsakov piše, da do 29. junija se ni v Krimu . nič važnega zgodilo. V posebnem vojnem razglasu od 19. junija je pohvalil armado za slavno zmago 18. junija, ker već tisač junakov je prisego svojo ta daa s přelito kervjó sopet poterdilo. — Zdravje zedinjene armade v Krimu je poslednje dni nekoliko na boljem, ker dež skoz 36 ur je ohladil zemljo in več stadencov spet napolnil z vodo paši Sliši se ce ni prazna govorica da 0 m Novičar iz raznih krajev asa se je 19. janija odpovedal višjemu poveljstvi turško armado, ker je preslabo v vsem preskerbljena Grozno gerdo so ravnali Angleži v Kerču, Mariupolj 9 Taganrogu in po vsih krajih pole ar keg Nj. vel. cesarja pričakujejo iz Galicije danes na Dunaj kterih so se polastiii; žito in včs drug nazaj ; cesarica je prišla iz Possenhoffen-a že v ponđeljk. so požírali » in pokončali, kak celó v živež Times a morja, pohištva itd. piše. — V Višje armadno poveljstvo zapoveduje, da leta 1846 izhodnjem morji so angležke vojne ladije Nystadt z bon ^mmmm9 ^p ip asentirani imajo do konca tega leta v reservi ostati ; v letu 1847 asentirani imajo za d?e leti v reservo stopiti ; vsi leta brezvladni stan; Espart bami pokončale 1845 ali se prej asentirani pa se imajo popolnoma iz vo piti pa ga kralj Po deželi ua Španjskem je popolnoma hotel iz ministerstva sto- 24. junija je bil strašen je ne pastí jaške službe izpustiti. Šteje se teh posleďnjih kapitalantov, ogenj v Carigradu skoz 8 ur; pravijo, da je 1500( ki imajo vojaško službo p o p o 1 n o m a zapustiti, okoli 60.000, vé da lesenih) hiš po Na Ogerskem je 27 tistih reserv od leta 1846 in 1847, ki so zdaj tudi domu junija umerl eden naj bogatejših plemenitazev Paul zl. M spušeni, je kakih 130.000, in ker se je tadi druzih voja- tesicki; le ovác je imel ta mož čez 20.000. kov veliko začasno (na urlaub) spustilo, je tedaj austri- _ janska armada sedaj gotovo za dosto već kot za 200.000 z ma nj sa na. Število cele armade ob novem leta je pa nek bilo 553 902 vojakov z 77,540 konji in 1148 Vganjka zastavice v poslednjera list«: Tomaž 30 let, Jože 40. oče pa 70. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik