74 Vrhniški razgledi Aleksandra Serše VRHNIŠKA ŠOLA SKOZI ČAS (III. DEL) od preloma stoletja do konca prve svetovne vojne 1900–1918 Uvod V vrhniških razgledih št. 12 in 13 sta bila objavljena dva prispevka o vrhniški šoli. Prvi je obsegal obdobje od 1796 do 1870 in drugi od 1870 do 1900. V tem tretjem bo obravnavano obdobje med leti 1900 in 1918. Članek je nadaljevanje prejšnjih dveh. Zaradi vsebinsko bogatega zapisa dogod- kov v šolski kroniki ne bo mogoče prika- zati vsega obstoječega gradiva, zato bral- ce opozarjamo še na članek Janeza Kosa.1 V šolski kroniki najdemo imena učiteljev, število učencev, kronist nas seznani tudi z organizacijo pouka, s problemi šolskega po- slopja in z drugimi zanimivimi podatki, ki so vezani na šolo in na sam kraj. Pisec kronike se ni ognil niti opisom političnih dogodkov, kot so atentat na prestolonaslednika, napo- ved in potek vojne. Vrhnika je bila vpletena v vojno dogajanje bolj kot marsikateri drug kraj na Kranjskem. Skoznjo so se valile tru- me vojakov, ranjencev, invalidov, bolnikov, italijanskih, ruskih in romunskih ujetnikov ter beguncev. Opis medvojnih dogodkov bo bralec našel v prispevku Olge Pivk.2 OD ENORAZREDNICE LETA 1796 DO ŠESTRAZREDNE ŠOLE LETA 1912 Šola na Vrhniki je bila ustanovljena leta 1796 kot enorazrednica. Učilnica je bila v mežna- riji. Z ustanovitvijo dvorazrednice leta 1824 je nastala prostorska stiska. Ker ni bilo de- narja za gradnjo novega poslopja, so učenci dobili dva prostora v Jelovškovi hiši. Šele leta 1852, ko je občina zbrala dovolj denar- ja, so mežnarijo preuredili. V njej so poleg dveh učilnic uredili še učiteljevo stanovanje. Stavbo so znova preuredili leta 1876. Ob prenovi so pridobili dodatne učne prostore. S pridobitvijo prostorov se je vrhniška dvo- razrednica razširila v šolo s štirimi razredi. V tej prenovljeni stavbi je potekal pouk do leta 1904. Vrhniška šola je bila do leta 1886 mešana ljudska šola, v omenjenem letu je bila raz- deljena na deško in dekliško šolo. Deška je bila štirirazredna, imela je celodnevni pouk. Dekliška je bila trirazredna. V prvem je ime- la poldnevni, v drugem in tretjem razredu pa celodnevni pouk. V obdobju od 1900 do 75 1918 pa je šola postala šestrazredna. Želja po ustanovitvi osemrazredne šole je bila uresni- čena šele v novi državi leta 1919. Vzrokov, da vrhniška šola ni dobila že prej osem ra- zredov, je bilo več; najtehtnejša razloga sta bila pomanjkanje prostorov in finančna sti- ska. Nadaljnji razvoj je prav gotovo zavrla tudi prva svetovna vojna. Število učnih ur, predmete in učni smoter je za deško šolo predpisoval Učni načrt za štirirazredne ljudske šole. Za trirazredno dekliško šolo pa sta veljala dva Učna na- črta. Prvi je bil za trirazredne ljudske šole s poldnevnim poukom. Drugi je bil za oba višja razreda drugega in tretjega, in sicer za trirazredne ljudske šole s celodnevnim poukom. V šolskem letu 1900/01 so uvedli nemščino kot obvezni predmet. Veljal je za drugi deželni jezik. Dijaki so se učili nem- ščino od tretjega razreda dalje. V šolskem letu 1904/05 so šolo preselili v novo stavbo z desetimi učilnicami in drugimi pomožni- mi prostori. Dekliška šola je postala štirira- zrednica januarja 1905, s poukom pa je za- čela 10. februarja. Naslednja sprememba je sledila leta 19093, ko se je razširila šola na petrazrednico s paralelkami, v šolskem letu 1910/114 pa v šestrazrednico. Na šoli so imeli celodnevni pouk. V izjemnih primerih, ko šolsko vodstvo ni moglo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev najeti zu- nanje suplente in bi bili zaposleni na šoli preobremenjeni, so uvedli poldnevni pouk. V letu 1901 so od marca do konca šolskega leta imeli poldnevni pouk v vseh razredih, v višjih deških in dekliških pa je pouk ostal ce- lodneven, tj. v tretjem in četrtem deškem in v drugem in tretjem dekliškem. Deželni šol- ski svet je januarja leta 1912 v vseh razredih dokončno uvedel nerazdeljen dopoldanski pouk. V tem letu so prenehali deliti opol- dansko toplo kosilo revnim otrokom. OD STARE ŠOLE DO NOVEGA SODOBNEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA 1904 Šolsko leto 1904/05 je za Vrhniko in pred- vsem za šolsko mladino pomenilo prelomni- co, saj so po dolgem času dobili sodobno šolo. Načrt zidave novega šolskega poslopja si je Komisija za graditev nove šole zadala že v letu 1876. V ta namen si je ogledova- la zemljišča, ki bi bila primerna za šolsko stavbo. A problema niso rešili do leta 1898, ko so se ga lotili resneje. Odločilni sestanek so imeli 24. marca 1898. Prisotni so bili člani Hiša Janeza Jelovška (skrajno desno, danes Turšič), kjer je vrhniška šola leta 1824 dobila dva prostora (Polona Zalokar, Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo (III. del), Vrhniški razgledi 2011, 12, str. 76). Poslopje stare šole na Vrhniki, danes Hrib št. 2 (foto: Dobrovoljc F., Cankarjev album, str. 29). vrhniška šola skozi čas 76 Vrhniški razgledi okrajnega in krajevnega šolskega sveta, za- stopniki okoliških vasi, ki so spadale v takra- tni vrhniški šolski okoliš: Zaplana, Podlipa, Bevke, Blatna Brezovica, Ligojna, Drenov Grič. Razpravljali so o dveh vprašanjih ozi- roma problemih. Prvo vprašanje, ki so ga želeli razrešiti, so bile šole v manjših krajih. Krajevni šolski svet je predlagal, da bi se kra- ji Velika in Mala Ligojna, Drenov Grič, Lesno Brdo, Sap, Sinja Gorica in Blatna Brezovica izločile iz vrhniškega šolskega okoliša in da bi se v omenjenih vaseh zgradila nova šolska poslopja.5 Tako stanje na področju vrhniškega šolskega okoliša je ostalo do leta 1900. Nova šolska poslopja pa so ti kraji do- bili šele 1909. Druga tema tega sestanka pa je bilo poslopje šole na Vrhniki. Prisotni so sklenili, da je nujno sezidati novo deško in dekliško šolo, ker je bilo tedanje poslopje očitno premajhno, zastarelo, dotrajano in kot tako neprimerno za šolski pouk. Vsi so se zavzemali za kvalitetno izpeljavo zidave nove stavbe, zato se je župan Jelovšek podal na strokovno-študijsko potovanje. Obiskal je Dunaj in si ogledal tamkajšnje sodobno opremljene šole. Zanimala ga je zidava po- slopij in razporeditev prostorov, učilnic, ka- binetov, knjižnic, telovadnic, učiteljskih sta- novanj in oprema učilnic, način ogrevanja in vse drugo, kar je sodilo k urejeni šolski stav- bi. Po vrnitvi na Vrhniko je svoje izkušnje predstavil članom komisije. Po resnem pre- misleku so izbrali načrtovalca in izvajalca del. Izdelavo načrtov so zaupali stavbnemu mojstru Francu Kaudelu.6 Načrte je izdelal po navodilih komisije. Šola naj bi sprejela v svoje bodoče učilnice 700 dijakov. Šola naj bi imela 10 učilnic, stanovanje ravnatelja in šolskega sluge. Poleg šole bi bilo telovadno igrišče in vrt. Projekt je bil narejen po naj- sodobnejših izkušnjah, vzor so bili načrti dunajskih ljudskih šol. Učilnice naj bi se grele na centralno parno kurjavo, poskrblje- no je bilo za primerno zračenje vseh šolskih prostorov. V načrtu ni smela manjkati telo- vadnica, kopalnica, knjižnica in kabineti za Poslopje nove ljudske šole na Vrhniki, zgrajene v letih 1904–1905 (foto v MDV). 77 učila. Mnogi so nasprotovali tem idejam, saj niso verjeli, da bo na Vrhniki stala ena od najmodernejših šol. Župan je ideje o sodob- ni šoli zagovarjal s trditvijo, da je treba zgra- diti šolo, ki bo služila svojemu namenu in naslednjim generacijam. Načrti so bili izdelani leta 1901. Poslali so jih v pregled in odobritev deželni šolski oblasti. Občinski odbor je določil tri odbornike, ki so sklenili kupno pogodbo s Hribarjem, ki je bil lastnik želenega zemljišča. Pogodba je bila sklenjena 10. oktobra 1902. Za ze- mljišče v izmeri 7524 m2 so odšteli 10.040 K. Občina ni imela dovolj finančnih sred- stev, zato je pooblastila šolski odsek, da je pri Kranjski hranilnici v Ljubljani najel kre- dit. Kredit so vračali več let z amortizacijo in obrestmi vred. Ko so bile zadeve glede načrta in denarja urejene, je šolski stavb- ni odbor oddal vsa zidarska dela največje- mu stavbnemu podjetju v Ljubljani Gustav Tönnies.7 Zidava šole je bila za takratne razmere kakovostna in zelo draga. Začetna cena je znašala 118.147.95 K. Mnogi so zma- jevali z glavo, a znesek se je do konca zidave še zvišal. V mesecu decembru 1902 je do- bilo stavbno podjetje strokovno pregledane in popravljene načrte. Zidava se je začela v marcu 1903. Začeli so s pregledom zemlji- šča in ugotovili, da bo morala zaradi talne vode stavba stati na pilotih. Za odtok vode so ob zunanji strani stavbe naredili tudi dre- nažo. Na gradbišču šolskega poslopja so bili mojstri, obrtniki in delavci z vseh koncev Avstrije. Centralno gretje so vpeljali mojstri iz okolice Dunaja, tesarji in zidarji pa so bili večinoma s Kranjske in Primorske. Zidava je napredovala zelo hitro. Menili so, da se bodo učenci lahko selili v nove prostore že v začetku šolskega leta 1904/05. Predvideno je bilo, da se bo pouk začel v novi stavbi 16. septembra; toda okoliščine so nanesle, da se je otvoritev odložila na nedoločen čas. V upanju na selitev pa občina ni več odpravlja- la napak v stari šolski stavbi. Staro poslopje res ni bilo več primerno za pouk, težave so nastale v zimskih mesecih. Ko je januarja nastopil hud mraz, dotrajane stare peči niso več grele in v razredih je bilo hladno. V če- trtem in drugem deškem ter v tretjem dekli- škem razredu pa je bilo ledeno mraz, torej nevzdržno. Okna in vrata v teh učilnicah se niso zapirala, otroci so se zaradi mraza tresli. Učiteljstvo se je pritožilo in zahtevalo, da se v takih razmerah s poukom prekine. Ravnatelj šole je takoj sklical izredno konferenco, na kateri so sklenili na osnovi 21. § ministrskega ukaza 19. julija 1875/2868, da bodo prekinili s poukom, dokler se zadeve ne bodo uredile. Sklep konference je ravnatelj predal krajevne- mu šolskemu svetu in hkrati zaprosil za po- moč. Kmalu je vodstvo šole dobilo odgovor, da so prostori v stari šoli še dovolj dobri za pouk. Županstvo je to naznanilo okrajne- mu šolskemu svetu, ki je izdalo ukaz, naj se pouk takoj začne. Vodstvo šole je upoštevalo to odločitev. V četrtem deškem razredu, kjer se je peč podrla, je pouk odpadel. Zadeva se je glede mraza uredila, ker je mraz kmalu pojenjal in je pouk potekal v milejših raz- merah. Zaradi navedenega je krajevni šolski svet sklenil, da se mora nova šola v januarju nemudoma odpreti. Ing. Kirchschlager, ki ga je poslala vlada, je na podlagi pregleda podal uradno mnenje. Očitno je bil z ogledom za- dovoljen. Rezultat tega je bil dopis deželnega šolskega sveta krajevnemu šolskemu svetu, s katerim je višji šolski organ dovolil, da se prične pouk v poslopju nove šole. Stavba je bila blagoslovljena 26. januarja 1905 ob 16. uri. Navzoči so bili vsi pomembni občani, učitelji in učenci. Za selitev v nove prostore so imeli le tri dni časa, in sicer 26., 27. in 28. januarja. Redni pouk se je pričel v 30. janu- arja 1905.8 Novi šolski prostori so omogočili vodstvu šole, da je trem razredom dekliške šole dodalo še četrti razred. Štirirazredna de- kliška šola je začela s poukom 10. februarja tega leta. vrhniška šola skozi čas 78 Vrhniški razgledi Šolsko leto 1908/09 je prineslo novost na vrhniškem področju šolstva. Kraji Velika in Mala Ligojna, Drenov Grič, Lesno Brdo, Sap, Sinja Gorica in Blatna Brezovica so se izlo- čili iz vrhniškega šolskega okoliša. Kot smo že v prispevku, objavljenem v Vrhniških raz- gledih št. 13, omenili, se je potreba po usta- navljanju šol za oddaljene otroke v manjših krajih pokazala že konec 19. stoletja. Leta 1896/97 so odprli že omenjeno ekskurentno postajo v Bevkah, ki je bila sestavni del šole na Vrhniki. Leta 1909 so se po enajstih letih dogovarjanj le ustanovile tri šole za oddaljene otroke na Drenovem Griču (enorazrednica), v Ligojni (enorazrednica) in v Blatni Brezovici (dvorazrednica).9 Vse tri šole so imele prosto- re v kmečkih hišah. Otroci, ki so prej hodili na Vrhniko, bilo jih je približno 230, so začeli 2. aprila 1909 obiskovati te tri nove šole. Na osnovi odloka krajevnega šolskega sveta10 pa je bila ukinjena ekskurendna šola v Bevkah, namesto nje se je 15. septembra 1909 ustano- vila v Bevkah enorazredna šola. V tem šolskem letu se je vrhniška šola raz- širila v petletnico11, naslednje šolsko leto pa v šestrazrednico.12 Deška in dekliška ljudska šola sta se reorganizirali v šestrazredno, v letu 1910/11 se je petima razredoma pridružil še šesti mešani razred; ni se ločil po spolu.13 V začetku leta 1912 je dobil peti razred še vzporednico.14 Hkrati pa je sklenil, da se uve- de v vseh razredih nerazdeljen dopoldanski pouk.15 Šola je bila do leta 1919 šestrazredna z dopoldanskim poukom. Na učiteljski konferenci 29. novembra 1918 so sklenili zaprositi oblasti za razširitev šole v osemrazrednico. Šolski svet je 24. septembra 1919 dovolil razširitev šole. OBDOBJE PRVE SVETOVNE VOJNE IN VPLIVI NA POUK NA VRHNIŠKI ŠOLI 1913–1918 Povod za začetek vojne je bil atentat na av- strijskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo von Hohenberg.16 Posledica je bila, da je Avstrija napovedala vojno Srbiji 28. julija 1914. Napovedi pa je sledila mobilizacija. Vrhnika se vojnemu vrvežu ni izognila in je bila ves čas vojne precej aktivno vpeta v doga- janje. Nepregledno število ljudi se je ves čas valilo skozi Vrhniko. Bili so: vojaki, ranjenci, bolniki, ruski, romunski, italijanski ujetniki, begunci, živina, vojaška tovorna vozila, mo- torji, kolesa, konji … mnogi so se na Vrhniki ustavili za dan ali dva, nekateri so ostali dlje – dlje časa so se na Vrhniki zadrževale voja- ške enote, ki so poleg ostalih poslopij zasedle tudi šolsko poslopje. V začetku je pouk na šoli potekal po usta- ljeni navadi. 23. oktobra 1914, ko je prišla iz Ljubljane komisija v sestavi dvornega in vladnega svetnika ter vojaškega predstav- nika, pa se je to spremenilo. Komisija je po pregledu poslopja sklenila, da je šolsko po- slopje primerno za vojsko in sledil je ukaz o izpraznitvi šole. V poslopju je ostala le šolska pisarna, obe službeni stanovanji in soba, ka- mor so shranili šolska učila. Pouka ni bilo, vodstvo šole in šolske oblasti so začele iskati primerne učne prostore. Okrajni šolski svet je ukazal 10. novembra 1914, da se mora pouk takoj začeti v katoliškem Domu17 in v stari šoli. Tej odločitvi je nasprotoval kra- jevni šolski svet, ki so se mu zdeli tako kot vodstvu šole prostori v mlekarni in v kavarni primernejši, čeprav je bila kavarna18 temna in vlažna, mrzla in okoli nje ropot. Celo okraj- ni zdravnik Pregel je menil, da ni primerna za pouk in da svojega otroka v take prostore že ne bi pošiljal k pouku, a žal šolska oblast ni imela druge izbire. Tudi v mlekarni ni bilo 79 dosti bolje. V njej je bila stara in neuporabna železna peč. Ko so učitelji to ugotovili, so z dovoljenjem ravnatelja spustili otroke domov že po prvi šolski uri. Šolski ravnatelj je pro- sil za novo peč, a lepe besede niso zalegle. Šele na energično zahtevo je župan kupil novo peč. Pouk za nižje razrede se je začel 1. decembra 1914. Pedagoški kader je skupaj z ravnateljem skušal v teh bolj toplih prostorih organizirati pouk za vse razrede. V mlekarni sta imela pouk oba peta in šesti razred. S po- ukom so začeli 7. januarja 1915. Delili so ga na dopoldanski in popoldanski. Vsak razred je imel na teden le tri dni pouka. V kavarni je bil pouk v dopoldanskih urah. Oba četrta razreda sta imela na teden tri dni pouka. Šele 1. februarja 1915 so dokončno razpore- dili vse razrede in prilagodili pouk razmeram primerno. V kavarni so imele pouk vse pa- ralelke prvega, drugega in tretjega razreda. Prvi v ponedeljek in torek, drugi v sredo in četrtek in tretji v petek in soboto. V mlekar- ni so imeli pouk paralelki četrtega in petega razreda ter mešani šesti razred in ponavljalna šola. Četrti so imeli pouk v ponedeljek in to- rek, peti v sredo in četrtek, šesti v petek in so- boto dopoldne in popoldne ponavljalna šola. Krajevni šolski svet je 17. marca sklenil, da se preneha pouk v višjih razredih, in sicer v 4., 5. in v 6. razredu ter v ponavljalni šoli, ker so se na polju začela kmečka dela. V nižjih ra- zredih se je pouk nadaljeval, in sicer z dopol- danskim in popoldanskim turnusom po štiri dni na teden. Marca so prekinili s poukom tudi v obeh tretjih razredih, ker je krčmarica v kavarni šoli odpovedala najem prostorov. Ostali nižji razredi so s poukom nadaljevali, vendar so se preselili v mlekarno. Na teden so imeli tri dni pouka, dopoldne so hodi- li dečki, popoldne pa deklice. Pouk se je za nižje razrede kot običajno zaključil v mese- cu juliju. Šolskih spričeval niso razdelili. Na deški in dekliški šoli so si pedagoški delavci razmeram primerno razdelili učne obvezno- sti v posameznih razredih, kar nam kažejo spodnje razpredelnice. V deški šoli so poučevali: Amalija Komotar: 1. a – 61 dečkov, Ana Pleško, ki je bila edi- na začasna učiteljica na šoli: 2. a – 56 deč- kov, Karel Matajec: 3. a – 57 dečkov, Milan Schiffrer: 4. a – 50 dečkov, Ivan Michler: 5. a – 55 dečkov, Ivan Štrekelj: 6. – 18 dečkov in 17 deklic. V dekliški šoli so učile učiteljice: Marija Mlakar: 1. b – 55 deklic, Angela Petrič: 2. b – 55 deklic, Pavla Götzl: 3. b – 56 deklic, Marija Marinko: 4. b – 49 deklic, Darinka Franke: 5. b – 42 deklic. Na ponavljalni šoli pa so učili: Matajec in Michler – 20 dečkov, Mlakar in Götzl – 22 deklic. Verouk: Frančišek Zabret in Ivan Primar. Vojaki pri zadnjem vhodu v vrhniško šolo, 1915 (foto: last Janeza Žitka). Slovo na vrhniški železniški postaji pred odhodom na rusko bojišče, v Karpate, 1915 (foto: last J. Žitka). vrhniška šola skozi čas 80 Vrhniški razgledi Jeseni 1915 se je vojska umaknila iz petih učilnic. V izpraznjenih učilnicah so takoj začeli z rednim poukom, in sicer v obeh paralelkah prvih, drugih in tretjih razredih. Šesti razred je imel še vedno pouk v prosto- rih mlekarne. Pouk so ukinili februarja, in sicer ob torkih tretjemu in ob petkih četr- temu razredu, zato da so lahko organizirali pouk za ponavljalno šolo. Z aprilom 1916 so prekinili s poukom v šestem razredu in po- navljalni šoli. Pouk ni potekal po ustaljenem redu, saj so bili v šolskem poslopju še vedno nastanjeni vojaki. Mnogokrat je odpadel, ker je vojska uporabljala šolske prostore za mo- bilizacijo. V letu 1915 so učili na deški šoli: Albina Malavašič: 1. – 65 dečkov, Amalija Komotar: 2. – 56 dečkov, Ana Pleško: 3. – 43 dečkov (nadomeščala sta Schiffrer, Ana Kaus), Darinka Franke: 4. – 56 dečkov, Karel Matajec: 5. – 48 dečkov, Emil Schiffrer: 6. – 32 dečkov in 27 deklic. V ponavljalni šoli je bilo 15 dečkov. Na dekliški šoli pa učiteljice: Julija Spitzer: 1. – 57 deklic, Marija Mlakar: 2. – 45, Angela Petrič: 3. – 47, Pavla Götzl: 4. – 56, Marija Marinko: 5. – 42 deklic. Ponavljalna šola: Malavašič (Komotar) in Spitzer (Petrič) – 15 deklic. V začetku 1917 pa se je v šolsko poslopje naselila vojaška bolnišnica, konec leta pa se je izselila. Učenci so ostali znova brez učil- nic. Krajevni šolski svet in vodstvo šole sta iskala primerne prostore. Na sejah so menili, da so primerni prostori za pouk v Verdu in na Stari Vrhniki. A žal do realizacije idej ni prišlo. Začasne prostore so našli v prejšnjih prostorih mlekarne in društvenega doma. Šolski pouk se je začel šele 23. marca. Pouk so razdelili: prvi dekliški razred je imel pouk v ponedeljek, torek in sredo dopoldne. Prvi deški razred pa v istih prostorih, le v popol- danskem času. Četrtek, petek in soboto pa sta si delila drugi deški in dekliški razred. Prve tri dni v tednu sta si delila prostor v mlekar- ni oba tretja razreda, druge tri dni pa četrta razreda. V obeh petih razredih in mešanem šestem se je pouk začel šele 11. aprila 1917. Prostore so imeli v pritličju društvenega doma, in sicer štiri dni na teden, eni so imeli pouk dopol- dne, drugi popoldne. Ko je šesti razred po dvajsetih dneh zaključil s poukom, sta si oba peta razreda delila dopoldanski in popoldan- ski pouk vseh šest dni v tednu. V mesecu maju so razrede znova razporedi- li, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice. Iz nje lahko razberemo, da je šolo obiskova- lo za vojne razmere zelo veliko otrok. Tako na deški kot na dekliški šoli so v tem letu učile učiteljice, z izjemo ravnatelja Matajca in Emila Schiffrerja. Na deški so uči- le: Marija Marinko: 1. a – 89 dečkov, Albina Malavašič: 2. a – 60, Amalija Komotar: 3. a – 54, Ana Kaus: 4. a – 50, Karel Matajec: 5. a – 68. Na dekliški pa: Darinka Franke: 1. b – 78 deklic, Ana Pleško: 2. b – 54, Marija Mlakar: 3. b – 69, Angela Petrič: 4. b – 48, Pavla Götzl: 5. b – 44, Emil Schiffrer: 6. – 62 dečkov in 47 deklic. Dekliška ponavljalna šola: Darinka Franke in Marija Marinko – 12 deklic. Deška po- navljalna šola: Emil Schiffrer – 21 dečkov. Verouk: katehet Franček Golmajer. V prvih, četrtih in petih razredih je učil Ciril Zamar. Težave niso bile le prostorske, ampak tudi kadrovske. Učitelji so bili vpoklicani, opra- vljati so morali razna zunajšolska dela: so- delovati pri nabirkah, vojnem posojilu, popi- sovanju zalog hrane itd. V vojnem obdobju so dobivali učitelji razne naloge. Tako sta novembra 1917 deset dni učitelj Schiffrer in ravnatelj Matajec popisovala zaloge krom- pirja, pri pouku so ju nadomeščali drugi učitelji. Učitelja Schiffrerja so nadomeščali tudi, ko je sodeloval kot komisijski vodja pri popisovanju sena, ovsa, krompirja, žita itd. v vaseh Borovnica in Horjul. Bil je mobili- ziran za šest mesecev v letu 1914 in znova 81 DOM v zgornjih prostorih Dopoldne Popoldne Ponedeljek 1. b Kaus 1. a Kaus Torek 1. Kaus 1. Kaus Sreda 1. Kaus 1. Kaus Četrtek 1. Franke 2. Marinko Petek 2. Franke 2. Marinko Sobota 2. Franke 2. Marinko DOM v spodnjih prostorih Dopoldne Popoldne Ponedeljek 5. b Petrič 6. Schiffrer Torek 5. b Petrič 6. Schiffrer Sreda 5. a Matajec 5. b Petrič Četrtek 5. a Matajec 5. b Petrič Petek 6. Schiffrer 5. a Matajec Sobota 6. Schiffrer 5. a Matajec MLEKARNA Dopoldne Popoldne Ponedeljek 3. b Pleško 3. a Malavašič Torek 3. Pleško 3. Malavašič Sreda 3. Pleško 3. Malavašič četrtek 4. Mlakar 4. Komotar Petek 4. Mlakar 4. Komotar Sobota 4. Mlakar 4. Komotar 1917, a so ga kmalu oprostili služenja, ker je opravljal aprovizacijsko oskrbo. O mobiliza- ciji učiteljev in njihovi obveznosti med vojno je več napisanega v poglavjih Domoljubno delo in učitelji. V šolskem letu 1917/18 so pouk organizi- rali v mlekarni in društvenem domu, ker je vojska izpraznila šolske prostore šele konec leta. Ob koncu vojne so imeli prebivalci tudi hude težave s kurjavo. Ker ni bilo mogoče dobiti za šolo kurjave, ni bilo pouka od 14. januarja do 3. aprila 1918. Kako so si učitelji razdelili dopoldanske in popoldanske učne ure, preden so se znova preselili v šolske učilnice, je razvidno iz spodnjih tabel. vrhniška šola skozi čas 82 Vrhniški razgledi V razpredelnicah na strani 81 so razporeje- ni razredi po lokacijah in navedeni priimki učnega kadra, ki je v teh razredih poučeval. Izpustili pa smo število učencev, ki so te ra- zrede obiskovali. Spodaj pa navajamo poleg učiteljevih priimkov in imen navedeno še število učencev v posameznem razredu na deški in dekliški šoli. Deško šolo je obisko- valo: Ana Kaus – 87dečkov (19. novembra jo je nadomeščala Albina Levstik), Marija Marinko – 63 dečkov, Albina Malavašič – 55 dečkov, Amalija Komotar – 47 dečkov (nadomeščala jo je Hermina Kobal), Karel Matajec – 58 dečkov in šesti mešani razred Emil Schiffrer – 55 dečkov in 47 deklic. Dekliško šolo pa je obiskovalo: Ana Kaus – 80 deklic (15. aprila jo je zamenjala Marija Čuk), Darinka Franke – 60 deklic, Ana Pleško – 59 deklic, Marija Mlakar – 47 de- klic, Angela Petrič – 48 deklic. Ponavljalna šola: Emil Schiffrer 9 deklic in 22 dečkov, tj. 31 otrok, skupaj s šestim razredom. Verouk: katehet Frančišek Golmajer je poučeval oba prva, oba tretja in oba četrta razreda. Cirila Zamarja je zamenjal katehet Anton Selan. Prevzel je učne ure verouka v drugem de- škem, v obeh petih in v šestem razredu ter v ponavljalni šoli. Ob koncu vojne še ni bilo rednega pouka, čeprav so že januarja 1918 spraznili šolsko poslopje. Zaradi pomanjkanja premoga ni bilo pouka do 3. aprila. Jeseni, v začetku šolskega leta 1918/19 ni bilo pouka od 30. oktobra do 18. novembra, ker je obstajala za otroke na poti v šolo nevarnost. Vzrok pa je bil gost vojaški tovorni promet. Vojska se je z vso opremo vračala z bojišč. Na cesti so bile nepregledne kolone vozil, starši in učitelji so se bali, da bi v takratni prometni zmedi lahko prišlo do prometne nesreče. V povojnih poročilih je najti tudi podatke, da je bila cesta zaradi pretežkega in gostega prometa tako poškodovana, da so izvajali na njej nujna obnovitvena dela. Domoljubno delo V vojnem času so ljudje z zbiralnimi akcija- mi skušali izraziti svoje domoljubje. V prvih letih je bila zavest o pripadnosti monarhiji zelo na visoki stopnji, a trajanje vojne in iz- črpavanje zaledja je pustilo posledice, saj je začetno navdušenje splahnelo, prostovoljno delo in zbiranje denarja se je zmanjšalo. Kmalu po začetku vojne se je začelo domo- ljubno delo za otroke in učitelje, vanj so se vključili tudi učenci in učitelji vrhniške šole. Vsa leta so pridno zbirali. Nabirali in izde- lovali so potrebščine, ki so jih potrebovali vojaki na bojišču. V času počitnic 1914 so učenke hitele v šolske klopi, kjer so pletle zapestnike, dokolenke, oglavnice in drugo za vojake. Za uspešno izdelovanje toplega pletenega perila za vojake na bojišču so de- kleta prejela priznanje in zahvalo okrajnega šolskega sveta. Poleg priznanja pa so dekle- tom za nadaljnje delo podarili 60 K. Dekleta niso samo pletla, ampak so, da bi zbrala čim več denarja, uprizorila v šolski telovadnici gledališko predstavo »Na Marijinem srcu«. Z zbiranjem denarja je vrhniška mladina pomagala vdovam in sirotam. Sodelovala je tudi z Rdečim križem. V času počitnic je šol- ska oblast poklicala učitelje, naj sodelujejo pri domoljubnih akcijah. Ravnatelj Matajec je bil vpoklican v komisijo za spravljanje pri- delkov in obdelovanje polja. Učitelja Michler in Schiffrer pa sta bila imenovana v krajev- ni odbor za nabiranje kovin. Schiffrer je bil tudi zastopnik za popisovanje zalog pšenice, koruze itd. Šola je v času vojne dobivala ra- zne tiskane oklice, brošure, ki so poročale o uspehu domoljubnega dela. Dekleta so v mesecu oktobru leta 1915 pod vodstvom učiteljic izdelale za vojake na bo- jišču 175 parov zaščitnih krp (obujk), 82 parov dokolenk, 129 kosov kap, 390 parov zapestnic in 2 (predvideno) ledvična pasova. Izdelke so večinoma pošiljali v Ljubljano ali 83 pa so jih oddali vojakom, ki so bili nastanje- ni na Vrhniki. Dekleta so dobila januarja iz ljubljanskega zbirnega centra 5 kg volne. Iz te količine volne so spletle še 12 parov noga- vic in 10 parov dokolenk. Učitelji in učenci so pobirali tudi denarne prispevke po hišah, zbirali so cunje, volneno blago, kavčuk in kovine. Poleg denarja, cunj in kovin je šol- ska mladina nabirala liste robid in jagod. Lističe zelišč, ki so bili namenjeni za čaj, so pošiljali na Dunaj v vrečah po 12 kg. V letu 1915 so poslali na Dunaj še 908 kg cunj, 4 kg volnenega blaga, 61 kg kavčuka in 300 kg bakra, 250 kg medi, 100 kg cina, 4 kg cinka, 1 zlat prstan, 1 star srebrn novec, 1 srebrni predmet in 1.30 K. Leta 1916 pa so poslali vojnemu ministrstvu 5.510 kg cina, medi. Julija pa 900 kg cunj ter 10 kg kavčuka. Med zbranim materialom so bili tudi možnar- ji. Za vojaško letno perilo so avgusta 1915 zbrali 214.20 K, denar so poslali okrajnemu glavarstvu. Deželni vladi so poslali denar, ki so ga zbrali po razredih v domovinske na- mene v času od februarja do julija, in sicer 239.01 K. Dvanajst otrok je darovalo razne zlate in srebrne predmete – denar, uhane, broške, kose zlata itd., zbrali so zlate, ko- vinske prstane. Otroci so izdelali 2100 papir- natih podplatov za vojake, ki so jih poslali v Ljubljano na zbirni center v Gregorčičevi ulici 20. Na Dunaj so poslali 210 spomin- skih listov, vrednih 21.22 K. Novembra so za vojake na fronti poslali božična darila, tj. 248 paketov (74 kg) daril. S prodajo knjig so nabrali 10.50 K, ki so jih poslali generalu Matanoviču. V akciji tedna »Rdečega križa«, ki je trajal od 30. aprila do 7. maja 1916, so sodelovali učitelji in učenci, zbrali so 594.38 K. Dekleta so prodajala cvetje, razglednice. Pri tej akciji so zbrala 1937. 92 K. Za proda- ne značke so dobili 40 K, ki so jih poslali na Dunaj. Za vestno in požrtvovalno opravljeno delo je dobila šola pohvalo in zahvalo. Domovinsko delovanje šole se je nadaljevalo tudi v šolskem letu 1916/17. Šolska mladi- na je nabirala liste zdravilnih zelišč za čaj. V mesecu septembru so nabrana zelišča od- dali etapnemu poveljstvu. Dijaki so tako kot prejšnje leto sodelovali v dobrodelni akciji, namenjeni invalidom, jetičnim vojakom, vdovam in sirotam. Od prodaje značk so otroci zbrali 358.58 K. V vinarskih dnevih pa so zbrali 120.54 K. Poleg nabiranja zelišč in zbiranja denarja so začeli tudi z zbiranjem papirja. V tej akciji so nabrali 40 kg papirja, Stotnija Sedmega lovskega bataljona na Vrhniki 1915 (foto: last Janeza Žitka). vrhniška šola skozi čas 84 Vrhniški razgledi Na Vrhniko je leta 1917 s soškega bojišča pribežalo nekaj sto beguncev (kopijo seznama 459 oseb hrani MDV). 85 a žal ga na zbirnem mestu niso prevzeli, ker je bila količina zbranega papirja premajhna. Na zbirnem mestu so prevzemali le 100 kg bale papirja. Oktobra so otroci za 256 kg div- jega kostanja dobili po 20 h. Nadaljevala se je tudi akcija zbiranja kovin. Zbrali so zlate in srebrne predmete. Za zbrano so jim oblju- bljali spominske značke, ki jih nikoli niso dobili. Za božična darila so pripravili 134 daril. K vsakemu darilu so priložili razgle- dnico za morebitni odgovor obdarovancev. Šolska mladina je tudi to leto sodelovala pri akciji Teden Rdečega križa, darovali so 17 K. V juniju 1917 pa so priredili dan žepnih rob- cev. Otroci so za ta dan zbirali denar, rjuhe, srajce, cunje (108 žepnih robcev, 10 rjuh, 8 srajc, 72 cunj in 132.23 K); dobrotnica Elza Galle pa je k zbranemu denarju dodala še 10 K. Bakrene kotle je popisal učitelj Schiffrer. Oblast je zahtevala od učiteljev in posredno tudi od učencev, da bi pobirali kosti, a so po- birali le cunje. Ministrstvo za uk in bogoča- stje se je vodstvu šole in učencem zahvalilo za zbrano zlato in srebro. Deželni šolski svet je podelil posebno pohvalo ravnatelju Karlu Matajcu. Ravnatelj je 10. oktobra 1917 kot darilo v vo- jaške namene poslal okrajnemu šolskemu svetu šolski zvonec, ki je bil težak 3.35 kg. V cerkvi sv. Pavla pa so 23. oktobra 1917 za vojne namene sneli zvon v zvoniku. Vojno posojilo Vsaka vojna zahteva svoj davek. Kmetje so oddajali ali pa so bili primorani oddajati pridelke, kot so bili oves, ječmen in pšenica. Vojska je zahtevala tudi seno za konje, konji in živina so se pasli na pašnikih in travnikih domačih kmetov itd. Posestniki so morali les oddajati za potrebe kurjave. Posamezniki so darovali tudi denar. Poleg vseh teh dajatev in davka so morali plačevati tudi vojni pri- bitek. Že v letu 1914 je bilo razpisano prvo vojno posojilo, v letu 1915 pa sta bili razpisani še dve posojili, in sicer tretje in četrto. Učitelji so po ukazu deželne vla- de morali nagovarjati ljudi k posojilu. Kljub vloženem trudu je bilo njihovo delo precej neuspešno. Ravnatelj je imel v stavbi mle- karne propagandno predavanje za vpis tre- tjega in četrtega vojnega posojila. Učitelji so imeli tudi nalogo hoditi od hiše do hiše, od posameznika do posameznika, in deliti bro- šure »Zopet kliče domovina« ter tako pre- pričevati ljudi o dobronamernosti posojila. Naslednje leto 1916, ko je bilo razpisano že peto vojno posojilo, je vladni svetnik Cron z veliko vnemo pritiskal na vodstvo šole in učitelje. Prebivalce naj bi vabili na predava- nja s temo domoljubja v Ljubljano, a nihče se ni odzval. Tudi predavanja na šoli so bila slabo obiskana. Ob tej neljubi nalogi nago- varjanja ljudi je moral ravnatelj vsak teden še poročati o uspešnosti akcije. Podobno je bilo tudi ob razpisu naslednjega 6. vojnega posojila. Na organizirano predavanje ni pri- šel nihče. Na davčnem uradu je podpisalo le 56 strank 102.000 K. Zadnje leto vojne je bilo hudo, saj je primanjkovalo hrane, petroleja, kuriva, naraščala je lakota.19 Mnogi so padli, nekateri so bili ranjeni, drugi bolni. Mnogo je bilo otrok brez staršev, družine brez oče- tov. Prebivalstvo je bilo sestradano, lačno, naveličano vojne, nastrojeno proti vojni, vladi, Italijanom in Srbom, a gojili so simpa- tije do cesarja. V takih razmerah ni čudno, da je popustila navdušenost učiteljev, ki so vsa leta spodbujali k domoljubnim akcijam. Glavarstvo je v namen pospešitve 7. vojne- ga posojila poslalo novembra 1917 domo- ljubne brošure »In zopet kliče domovina«. Razdelili so jih 60. Ravnatelj Karel Matajec je imel še isti mesec predavanje, decembra se je pri davkariji prijavilo 67 strank, tj. po- menilo 117.000 K. Ko je vlada razpisala 8. vojno posojilo, je izdala brošuro »Kmetom in meščanom v državi«, brošuro je dopolni- la še s knjižico, ki je bila namenjena »dela- vstvu«, in sestavila govor za učitelje, ki naj bi ga brali ob agitacijah. vrhniška šola skozi čas 86 Vrhniški razgledi Majniška deklaracija Konec vojne je slovensko ljudstvo zazna- movalo množično politično gibanje, ki se je začelo s podpisovanjem majniške deklara- cije Jugoslovanskega kuba. Ta je predvide- vala združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v novo državo pod okriljem habsburške monarhije. Podpisovanje pa je preraslo v deklaracijsko gibanje, ki je trajalo od pole- tja 1917 do pomladi 1918. S podpisovanjem so ljudje izražali svojo predstavo o bodoči državi. Zvesti so bili habsburškemu vladar- ju, večina je ob podpisu izrazila svojo željo po ohranitvi monarhije. Izjave ob podpisih kažejo na takratno mnenje prebivalstva o gospodarstvu in vojni. Akcijo zbiranja pod- pisov majniške deklaracije so v glavnem organizirale ženske in se tudi podpisovale, saj so si želele, da bi bilo vojne konec in da bi se možje vrnili domov. Oblast je ovirala to gibanje, zbiranje in podpisovanje dekla- racije. V času tega gibanja pa je bilo kljub težavam zbranih na Slovenskem okoli sto trideset tisoč podpisov. Meseca junija so na Vrhniki pripravili vse potrebno za zbiranje podpisov. Navdušenje je bilo veliko, okrasili so šolsko poslopje in obesili narodno zasta- vo. Slavnostni govornik je bil dr. Korošec. Množici je spregovoril z balkona pri Črnem orlu. Oblast je prireditev prepovedala, a je potekala v celoti in brez težav. In kot piše v šolski kroniki, so se domači in tuji žandarji poskrili. Po končani prireditvi so dekleta v narodnih nošah vpregle konje in odpeljale dr. Korošca na kolodvor. UČITELJI V obeh že objavljenih prispevkih Vrhniška šola skozi čas (I. in II. del) smo omenili vse učitelje, ki so poučevali na vrhniški šoli, in sicer od ustanovitve do leta 1900. S šir- jenjem šole se je povečalo tudi število uči- teljev. Po letu 1870, ko je bilo ustanovljeno učiteljišče za oba spola, so na šoli zaposlili prvo učiteljico Terezijo Drašler,20 z odprtjem dekliške šole na Vrhniki se je število učiteljic še povečalo. Ves čas je bilo razmerje med pedagogi v korist moškega spola, a tik pred prvo svetovno vojno se je to razmerje poča- si izenačilo in v šolskem letu 1912/13 so na šoli prevzele primat ženske. V obdobju od ustanovitve šole do 1900 so se učitelji izmenjavali, nekateri so odhajali na boljša delovna mesta, nekateri med njimi so v epidemijah zboleli in umrli. Na izpraznje- na delovna mesta so prihajali novi, mnogi med njimi so si na Vrhniki ustvarili družine in ostali tam do upokojitve. V drugi polo- vici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja so učitelji odhajali na Dunaj na izobraževanje na področju ročnih del, likovnega pouka, telovadbe, nekateri pa so izpolnjevali svoje znanje na področju kmetijstva. V času odso- tnosti so na šoli najeli nadomestne učitelje. Velikokrat pa so te vrzeli zapolnili domači učitelji, kar je pomenilo zanje dodatno obre- menitev. Zaradi pomanjkanja kadra so v mnogokrat namesto celodnevnega uvedli le dopoldanski pouk. S pomočjo besedila vrhniške šolske kronike bomo skušali slediti vsem menjavam učite- ljic in učiteljev, ki so učili na vrhniški šoli od 1899. do 1918. leta. V letu 1899/1900 sta odšla katehet Ivan Rihteršič in učitelj Anton Arko.21 Veroučni pouk je prevzel Juri Karlin. Ob odhodu Antona Arka v Šentvid pri Ljubljani so uve- dli v drugem deškem razredu dopoldanski pouk, a že novembra so na šoli zaposlili uči- teljico Marijo Janša. Na ekskurendni šoli v Bevkah pa je Arka zamenjal Fran Stojec,22 sicer učitelj tretjega deškega razreda. Na deški šoli so v šolskem letu 1899/1900 učili: ravnatelj Vinko Levstik (1844–1925)23 je bil oskrbnik šolskega vrta, šolske knjižni- ce in razrednik IV. razreda. V tem razredu 87 je poučeval vse predmete. Dve uri na te- den je vodil sadjarstvo v deškem in vrtnar- stvo v dekliškem oddelku ponavljalne šole. Katehet Juri Karlin je učil verouk v deški šoli osem ur in eno uro na teden v ponavljal- ni šoli. Stalni učitelj Fran Stojec je poučeval vse predmete v tretjem razredu in v eksku- rendni šoli v Bevkah. Skupaj dvaintrideset ur tedensko. Začasna nova učiteljica Marija Janša, ki je nadomestila učitelja Arka, je učila vse predmete v drugem in v tretjem deškem razredu. Skupaj dvaindvajset ur na teden. Stalni učitelj Alojzij Luznik24 je pou- čeval sedemnajst ur na teden vse predmete v prvem deškem razredu. Na dekliški šoli so učili: Vinko Levstik – vrtnarstvo in petje v ponavljalni dekliški šoli. Fran Bernik je učil verouk sedem ur tedensko. Ana Pour (1862–1931)25je uči- la vse predmete v tretjem razredu in vse predmete v ponavljalni šoli. Skupaj 25 ur tedensko. Tudi Iva Vidic26 je učila dvain- dvajset ur tedensko vse predmete v drugem dekliškem razredu. Tretja stalna učiteljica je bila Franja Eržen (Furlan), ki je učila vse predmete v obeh oddelkih prvega razreda, in sicer v prvem oddelku enajst ur in pol, v drugem pa štirinajst ur in pol na teden, sku- paj šestindvajset ur na teden. V začetku šolskega leta 1900/01 so nadalje- vali s svojim pedagoškim delom vsi učitelji in učiteljice z izjemo Alojza Luznika in Ive Vidic. Alojz Luznik je bil odsoten zaradi bolezni od septembra do konca decembra, zato je bil spremenjen predmetnik za prvi in drugi deški razred. Konec leta 1900 je po štiritedenski bolezni umrla dolgoletna vrh- niška učiteljica Iva Vidic, ki je službovala na Vrhniki od 18. septembra 1885 do svoje smrti 25. decembra 1900. Bila je vzorna uči- teljica, vneta za svoj poklic in učenkam pra- va mati. Zato so jo učenke imele neizmerno rade. Kako je bila priljubljena, je kazal njen pogreb, ki se ga je udeležila velika množica. Učiteljsko društvo Ljubljana-okolica ji je po- stavilo nagrobnik. Na deški šoli so učili: Vinko Levstik je pouče- val še v II. oddelku III. razreda, to je bilo 25 ur tedensko. Fran Stojec je v tem letu pouče- val še petje v tretjem dekliškem razredu, in sicer po 31 ur in pol na teden. Marija Janša je kot pomožna učiteljica poučevala vse predmete v drugem deškem razredu, po 22. marcu je učila še v prvem deškem razredu, skupaj 21 ur na teden. Juri Karlin je poučeval verouk v vseh razredih in v deškem oddelku ponavljalne šole po devet ur na teden. Tudi na dekliški šoli ni prišlo do bistve- nih sprememb. Na mesto umrle Ive Vidic je okrajni šolski svet že 28. decembra 1900/1639 imenoval za pomožno učiteljico Olgo Martinec. Učiteljica Martinec ni prišla učit na vrhniško šolo, namesto nje so zapo- slili Rozo Rössmann, ki je na šoli učila od 4. marca 1901 do konca šolskega leta. Vinko Levstik je opravljal dela ravnatelja tudi na de- kliški šoli. Anka Pour je poučevala vse pred- mete v tretjem dekliškem razredu. V tretjem deškem razredu pa je poučevala prirodopis in nemščino, na teden je imela 23 ur. Fani Eržen je poučevala vse predmete v drugem razredu in v ponavljalni dekliški šoli, to je bilo na teden 24 ur. Roza Rössmann je pou- čevala vse predmete v obeh oddelkih prvega dekliškega razreda, skupaj 25 ur in pol. Fran Bernik je poučeval verouk v vseh razredih in v dekliškem oddelku ponavljalne šole, sku- paj sedem ur na teden. Spremembe v šolskem letu 1901/02: na mesto umrle učiteljice Ivane Vidic so v tem šolskem letu zaposlili učiteljico Ano Moos. Nova učiteljica je imela že izkušnje na pe- dagoškem področju, saj je prej učila na šoli v Šmartnem pri Litiji. Deželni šolski svet je na tretje učiteljsko mesto na deški šoli imenoval Roberta Zieglerja.27 Pred imenovanjem za vrhniška šola skozi čas 88 Vrhniški razgledi učitelja na vrhniški šoli je poučeval na ljud- ski šoli v Ratečah pri Škofji Loki. Učiteljica Marija Janša je bila določena za suplentko učitelja Luznika, ki ga je deželni šolski svet z dopisom 23. januarja 1902 upokojil. Deška šola: Vinko Levstik je v tem šolskem letu poučeval vse predmete v drugem, pi- sanje v četrtem in petje v tretjem deškem razredu; imel je enaindvajset ur na teden. Fran Stojec je poučeval vse predmete v če- trtem deškem razredu in ekskurendni šoli v Bevkah; imel je 30 ur in pol na teden. Robert Ziegler je poučeval vse predmete v tretjem razredu, razen petja, in nemščino v četrtem razredu, vse predmete v ponavljalni šoli, skupaj trideset ur na teden. Marija Janša je bila pomožna učiteljica do 23. januarja 1902. Po upokojitvi učitelja Luznika je bila suplentinja. Učila je vse predmete v prvem deškem razredu, sedemnajst ur na teden. Pedagogi na dekliški šoli so bili: Vinko Levstik, Ana Pour, ki je poučevala z izje- mo petja vse predmete v tretjem dekliškem razredu in vse predmete v ponavljalni šoli, tj. 24 ur na teden. Ana Moos je poučevala vse predmete v drugem dekliškem razredu in petje v prvem in tretjem dekliškem razre- du po 24 ur na teden. Franja (Fani) Eržen se je tekom službovanja na Vrhniki poročila in njen nov priimek je bil Furlan. V kroniki so jo odslej vodili pod priimkom Furlan. Kot stalna učiteljica je poučevala vse predmete, razen petja, v obeh oddelkih prvega dekli- škega razreda. Fran Bernik je poučeval ve- rouk v dekliški in ponavljalni šoli po osem ur na teden. V šolskem letu 1902/03 je pri pedagoškem kadru prišlo do večjih sprememb kot v prej- šnjih letih, in sicer je okrajni šolski svet Amaliji Komotar z dopisom 26. avgusta 1902/1285 dovolil, da je poučevala na šoli kot prostovoljka ali kot so zapisali v kroniki radovoljka. Ani Pour je okrajni šolski svet z dopisom 10. septembra 1902/1515 podaljšal dopust in jo na njeno prošnjo 12. februarja 1903 upokojil. Na njeno mesto je bila zača- sno imenovana Marija Janša. Učiteljica je vrhniško šolo zapustila 14. februarja 1903, zaposlila se je kot provizorična učiteljica na Igu. Deželni šolski svet pa je na mesto upo- kojenega učitelja Alojzija Luznika imenoval Antona Smrdelja,28 ki se je v času od febru- arja do julija v Gradcu izpopolnjeval v tehni- škem risanju. Nadomeščali sta ga učiteljici Amalija Komotar in Pavla Götzl. Po letu dni službovanja na Vrhniki je deželni šolski svet z dopisom 25. oktobra 1902/3515 Ano Moos premestil v Šiško. Deželni šolski svet je svo- jo odločitev spremenil in ji prestavil nastop novega delovnega mesta na začetek priho- dnjega šolskega leta, in sicer zaradi pomanj- kanja kadrov na vrhniški šoli. Učiteljicama Pavli Götzl in Mariji Mlakar (1868–1940)29 je deželni šolski svet podelil učni mesti na dekliški šoli. Učiteljica Götzl je nastopila službo 1. marca 1903. Svojo učiteljsko pot pa je Marija Mlakar začela šele z novim šol- skim letom 1903/04. Konec šolskega leta 1902/03 se je upoko- jil dolgoletni ravnatelj šole Vinko Levstik. Deželni šolski svet je 22. junija 1903/2259 ugodil njegovi prošnji za upokojitev. Ob tej priložnosti so mu čestitali in se mu zahva- lili za njegovo enainštiridesetletno zvesto in uspešno delovanje na ljudsko-šolskem področju. Svoje delovanje je zaključil 31. julija 1903. Dolgoletni ravnatelj vrhniške šole Vinko Levstik je 5. novembra 1902 pra- znoval 28-letnico svojega službovanja na Vrhniki in 40-letnico svojega delovanja na ljudsko-šolskem področju. Župan Gabrijel Jelovšek30 je na ta slavnostni dan prišel v razred učitelja Levstika z občinskim sve- tnikom Hočevarjem in učiteljem Franom Stojcem ter mu ob njegovem visokem jubile- ju čestital. Jubilanta je povabil na častni ve- čer, ki so ga slavljencu v čast priredili v go- stilni Mantova. Večera so se udeležili mnogi 89 pomembni možje Vrhnike, saj se je zbralo 60 povabljencev. Med zbranimi so bili žu- pan Jelovšek, veleposestnik in predsednik trgovinske zbornice Kobal, Lenarčič, učitelj Stojec. Slavljencu so nazdravili, za kar se je slavljenec primerno zahvalil. Večer se je v zadovoljstvo vseh prisotnih lepo zaključil. Šolsko leto 1902/03 se je zaključilo kot vsa- ko leto konec julija z mašo, zahvalno pesmi- jo in cesarsko himno. Po maši so otrokom razdelili šolska naznanila in ob tej priložno- sti se je ravnatelj Vinko Levstik v sobi tre- tjega dekliškega razreda poslovil od šolske mladine. Od stanovskih kolegov se je poslo- vil dan prej na zadnji konferenci. Po naroči- lu okrajnega šolskega sveta je uradne spise, šolski inventar in vodstvo šole prevzel uči- telj Fran Stojec. S prvim avgustom je postal ravnatelj šole na Vrhniki. Deška šola: Vinko Levstik je poučeval vse predmete v prvem in petje v četrtem deškem razredu, tj. 18 ur na teden. Stalni učitelj Fran Stojec je poučeval vse predmete v drugem deškem razredu 19 ur na teden. Poučeval je tudi na ekskurendni šoli v Bevkah, in to sedem ur in pol na teden. Skupaj 26 ur in pol na teden. Stalni učitelj Anton Smrdelj je poučeval vse predmete v tretjem deškem razredu, in sicer 24 ur na teden, in na deški ponavljalni šoli 6 ur, skupaj torej 30 ur na teden. Stalni učitelj Robert Ziegler je pouče- val vse predmete, razen petja v četrtem de- škem razredu, 24 ur na teden. Juri Karlin, duhovnik pomočnik in katehet na deški šoli in v ponavljalni, je poučeval verouk v vseh razredih 9 ur na teden. Dekliška šola: Ana Moos, stalna učiteljica, je poučevala vse predmete v tretjem dekli- škem razredu, in sicer 23 ur in vse predmete v ponavljalnem oddelku 2 uri, skupaj 25 ur na teden. Pavla Götzl, stalna učiteljica, je po- učevala vse predmete v drugem dekliškem razredu 22 ur na teden. Franja Furlan, stalna učiteljica, je poučevala vse predmete v obeh oddelkih prvega dekliškega razreda 26 ur in pol na teden. Fran Bernik je poučeval vero- uk v vseh razredih dekliške in ponavljalne šole 8 ur na teden. Leta 1903/04 je bil na mesto ravnatelja ime- novan Fran Stojec. Tudi novi ravnatelj je 3. oktobra 1903 obhajal 40-letnico službo- vanja na ljudsko šolskem področju in svo- jo 25-letnico učiteljevanja na vrhniški šoli. Praznovanje je organiziral župan Gabrijel Jelovšek. Sedeminšestdeset povabljencev se je zbralo v gostilni »Mantova«. Slavljencu so čestitali, za kar se jim je zahvalil. Slavje se je končalo v jutranjih urah naslednjega dne. Tudi v tem letu je bilo nekaj kadrovskih no- vosti. Marija Mlakar, učiteljica na Mlaki, je prevzela delovno mesto na vrhniški šoli s pričetkom šolskega leta. Ivanu Štreklju31, učitelju na Sorici, je okrajni šolski svet po- delil na Vrhniki začasno delovno mesto. Za opravljanje strokovnega izpita je dobil do- pust. V času priprav nanj ga je nadomeščal učitelj Ziegler. Po opravljenem izpitu ga je 23. februarja 1904/625 deželni šolski svet z dekretom imenoval za stalnega učitelja na vrhniški šoli. V času bolezni učiteljice Franje Furlan je na šoli poučevala prostovoljka Amalija Komotar. Anton Smrdelj je prevzel pouk v Bevkah 29. septembra 1903. Z dopi- som 22. decembra 1903/5566 je bil učitelj Smrdelj povišan v III. plačni razred. V tem šolskem letu sta zapustila vrhniško šolo oba kateheta, nova veroučna učitelja pa sta bila Matej Sušnik in Josip Lavtar. Deška šola: Fran Stojec je bil novi šolski rav- natelj, poučeval je vse predmete v tretjem deškem razredu in petje v drugem deškem razredu, 25 ur tedensko. Robert Ziegler je poučeval vse predmete, razen petja, 18 ur na teden. Anton Smerelj je poučeval vse pred- mete v četrtem deškem razredu, in sicer 24 ur na teden, in na ekskurendni šoli v Bevkah vrhniška šola skozi čas 90 Vrhniški razgledi 7 ur in pol na teden, skupaj 31 ur in pol. Ivan Štrekelj je poučeval vse predmete v prvem deškem razredu, tj. 17 ur na teden. Stanko Premerl, duhovniški pomočnik in katehet na deški šoli, je poučeval tudi verouk v de- škem oddelku ponavljalne šole, 9 ur na te- den. Dekliška šola: Marija Mlakar, stalna učite- ljica, je poučevala vse predmete v tretjem dekliškem razredu, 23 ur na teden. Pavla Götzl, stalna učiteljica, je poučevala vse predmete v drugem dekliškem razredu, 22 ur na teden. Franja Furlan, stalna učiteljica, je poučevala od 1. marca 1904 vse predme- te v prvem dekliškem razredu, 26 ur in pol na teden. Amalija Komotar, prostovoljka, je poučevala od 16. septembra 1903 do 1. mar- ca 1904 v prvem in drugem oddelku prvega dekliškega razreda vse predmete, 26 ur in pol na teden. Kasneje je dobila le 15 ur in je učila v tretjem razredu dekliške šole. Matej Sušnik je poučeval verouk v dekliškem od- delku ponavljalne šole, skupaj 9 ur na teden. V šolskem letu 1904/05 se žal pouk ni mo- gel začeti v novem šolskem poslopju, zato so morali pouk v prvem dekliškem razredu razdeliti v dva oddelka, in sicer v a. in b. pa- ralelko. Pouk pa ni bil celodneven, ampak poldneven. V b. razredu je prevzela pouk prostovoljka Amalija Komotar, ki jo je okraj- ni šolski svet 24. januarja 1905/204 imeno- val za provizorično učiteljico. Vrhniško šolo je zapustil Anton Smrdelj, na njegovo de- lovno mesto je bila imenovana suplentinja Gabrijela Šimenc. Stojec je prevzel posle ravnatelja 9. septembra 1903. Šolo je vodil le kratek čas, saj se je zadnji dan šolskega leta 1904/05 poslovil od učencev. Konec šolskega leta 29. julija 1905 je odšel v pokoj. Začasno vodstvo je prevzel Robert Ziegler. Učitelji deške šole: ravnatelj Fran Stojec, Robert Ziegler, Anton Smrdelj, ki ga 1. mar- ca 1905 zamenja Gabrijela Šimenc, Ivan Štrekelj in katehet Josip Lavtar. Dekliška šola: ravnatelj Fran Stojec, Marija Mlakar, Pavla Götzl, Franja Furlan, Amalija Komotar in katehet Matej Sušnik. Tudi v šolskem letu 1905/06 je prišlo do nekaterih sprememb v učnem zboru, saj je Stojec po dveh letih vodenja vrhniške šole odšel v pokoj. Vodenje šole je prevzel 2. marca Karel Matajec (1863–1923).32 Prej je služboval v Brežicah in Rečiči na Štajerskem, Šmartnem pri Litiji, Gornjem Logatcu, Tržiču in nato znova v Gornjem Logatcu ter v Radovljici. Z dekretom deželnega šol- skega sveta 16. septembra 1906/4550 je bil imenovan za ravnatelja vrhniške šole. Na vrhniško šolo sta prišla še dva nova učitelja: Milan Schiffrer (1881–1930)33 in Darinka Franke. Učitelj Schiffrer je prej služboval v Trstu in Ljubljani, na šolo je prišel 6. sep- tembra. Darinka Franke je prišla iz Tomišlja poučevat 26. avgusta, še prej pa je službo- vala v Škocijanu (Mokronog). V bolniškem staležu sta bili Amalija Komotar in Franja Furlan. Schiffrer je dobil dopust za obisk tr- govskega tečaja. Ravnatelj Matajec je dobil dopust, ko je odšel v Przemysl na bratov po- greb. Amalija Komotar je prosila za bolniško 15. oktobra, odsotna je bila do 15. februarja, ko je dobila odpustni dekret. Kljub dekretu je ostala v povezavi s šolo, odslej je namreč nadomeščala pedagoške delavce vrhniške šole, če so bili zaradi kakršnegakoli vzroka odsotni. Deška šola: Karel Matajec, Emil Schiffrer, Ivan Štrekelj, Robert Ziegler. Ponavljalna: Emil Schiffrer – 5 dečkov; verouk: Jožef Lavtar. Dekliška šola: Karel Matajec, Pavla Götzl, Darinka Franke, Frančiška (Franja) Furlan, Marija Mlakar. Ponavljalna: Darinka Franke – 8 deklic; verouk: Matej Sušnik. V šolskem letu 1906/07 so zaradi prevelike- ga števila otrok oblikovali paralelke a. in b. 91 Kljub temu so bili nekateri razredi še vedno prepolni. Z odlokom 12. oktobra 1906/2114 je okrajni šolski svet dovolil, da so lahko uči- telji v prvem in drugem razredu posebej po- učevali otroke iz oddaljenih krajev. Na šoli so zaposlili tri nove učiteljice Emo in Ano Pleško34 ter Marijo Marinko (1886–1934).35 Marija Marinko je bila rojena 30. novembra 1886 na Vrhniki. Službovala je v Trnju na Notranjskem, zrelostni izpit je opravila 28. julija 1906. Na vrhniški šoli je začela poučeva- ti 1. marca 1907 kot provizorična učiteljica.36 Ema Pleško je bila rojena v Novem mestu 18. junija 1882. Zrelostno preizkušnjo je opravi- la 11. julija 1901, učno usposobljenost pa 9. maja 1904. Začasno je službovala pri sv. Petru v Ljubljani. Na vrhniški šoli je bila le mesec dni. Že 27. novembra 1906 je bila imenovana za učiteljico v Šmartnem pri Kranju. Njena se- stra Ana Pleško je bila rojena 18. junija 1880 v Litiji, poučevati je začela v Nadanjem selu pri Postojni; zrelostni izpit je opravila 17. sep- tembra 1899 v Ljubljani. Službo na Vrhniki je nastopila kot pomožna učiteljica 11. decem- bra.37 V tem šolskem letu je zbolela Franja Furlan, pouk v njenem razredu je prevzela že prej omenjena upokojena učiteljica Amalija Komotar. Učiteljica Furlanova je bolehala vse od 8. oktobra 1906. Ker ni ozdravela, so ji bol- niško podaljšali do konca februarja. V času od decembra pa do februarja je učiteljico nado- meščala nova učiteljica Ana Pleško. V mesecu februarju pa je učiteljica Furlanova zaprosila za pokoj. Deželni šolski svet38 je sklenil, da učiteljica Furlanova z 31. marcem odhaja v za- časni pokoj z letno plačo 800 K. Deška šola: Ziegler – paralelka Ana Pleško, Karel Matajec, Milan Schiffrer, Ivan Štrekelj. Ponavljalna: Matajec in Ziegler; verouk: Janko Sedej. Dekliška šola: Amalija Komotar, Pavla Götzl – paralelka Ema Pleško in kasneje Marija Marinko, Darinka Franke, Marija Mlakar. Ponavljalna: Marija Mlakar in Pavla Götzl; verouk: Matej Sušnik. V šolskem letu 1907/08 je postala Amalija Komotar definitivna učiteljica (okrajni šol- ski svet, 27. decembra 1907/3096). Učitelj Robert Ziegler je bil postavljen v višji plačil- ni razred 16. decembra 1907 (okrajni šolski svet, 27. decembra 1907/3115). Učiteljica Marija Mlakar je zbolela, nekaj dni jo je na- domeščala Ana Pleško. A ker ji je okrajni šol- ski svet 2. februarja 1908 podaljšal dopust do konca leta, je bila imenovana za suplenti- njo – nadomestno učiteljico Ivana Mesec, ki je službo nastopila takoj39 z mesečno plačo v višini 50 K. S tem šolskim letom v šolski kroniki naleti- mo na novost, saj je začel kronist podajati podatke o številu otrok v posameznem ra- zredu, morda zato ker so bili razredi prena- polnjeni, kar je razvidno iz spodaj navede- nih podatkov. Deška šola – v prvem razredu učitelja Ivana Štreklja je bilo 88 otrok, med njimi 43 iz oddaljenih krajev. Robert Ziegler je učil v drugem razredu, kjer je bilo 114 učencev in med njimi 60 otrok iz oddaljenih krajev. Karel Matajec je imel v tretjem razredu 63 učencev, od teh 10 iz oddaljenih krajev, v paralelki je Marija Marinko učila 14 dečkov in 40 deklic. Emil Schiffrer je imel v četrtem razredu 68 dečkov in le dva iz oddaljenih krajev. Ponavljalna šola: vsak četrtek sta 22 dečkov poučevala Schiffrer in Ziegler. Verouk: kaplan Janko Sedej. Dekliška šola: odsotno Marijo Mlakar sta nadomeščali Ivana Mesec, ki je učila 96 de- klic, iz oddaljenih krajev je bilo 45 deklic. Ana Pleško je v paralelki učila 24 dečkov in 23 deklic. Drugi razred je učila Amalija Komotar, obiskovalo ga je 116 deklic, 40 jih je bilo iz oddaljenih krajev. Pavla Götzl je učila v tretjem razredu 71 deklic, med njimi vrhniška šola skozi čas 92 Vrhniški razgledi jih je bilo 9 iz oddaljenih krajev. V četrtem razredu je Darinka Franke imela 63 deklic. Ponavljalna šola: 29 deklic sta poučevali Ana Pleško in Amalija Komotar. Verouk: ka- plan Anton Skubic. Deželni šolski svet je leta 1908 upokojene- mu učitelju Franu Stojcu podelil častno sve- tinjo za 40-letno zvesto službovanje.40 V šolskem letu 1908/09 ni prišlo do bistve- nih sprememb med učnim kadrom. Na me- sto kateheta Skubica je bil imenovan kaplan Frančišek Vovko. Marija Marinko je meseca novembra opravila strokovni izpit, nadome- ščala jo je učiteljica Götzl. Učiteljici Darinki Franke so priznali prvo starostno, ravna- telju Matajcu pa četrto starostno dokaldo. Amalija Komotar je zbolela in je dobila bol- niško do konca šolskega leta. Na njeno me- sto je prišla kot suplentka brezplačna prakti- kantka Pavla Završnik. Deška šola: Ana Pleško je poučevala v pr- vem razredu 111 otrok, med njimi je bilo 47 oddaljenih, Ivan Štrekelj je poučeval v dru- gem razredu 121 otrok, med njimi 59 odda- ljenih, Robert Ziegler je poučeval v tretjem razredu 74 otrok, med njimi 20 oddaljenih, Karel Matajec je poučeval v četrtem razredu prvi oddelek s 53 otroki, Emil Schiffrer je po- učeval v četrtem razredu drugi oddelek z 48 otroki, med njimi sta bila 2 iz oddaljenega kraja. Ponavljalna šola: v ponavljani šoli je bilo 16 otrok. Poučevala sta učitelja Karel Matajec in Robet Ziegler ter katehet Janko Sedej. Dekliška šola: Darinka Franke je poučeva- la v prvem razredu 72 otrok, med njimi 54 oddaljenih, Marija Mlakar je bila v drugem razredu s 130 otroki in med njimi je 50 odda- ljenih. Amalija Komotar je učila tretji razred s 77 otroki, med njimi je bilo le 9 oddaljenih. Pavla Götzl je poučevala v četrtem razredu v prvem in drugem oddelku, kjer je bilo 66 otrok. Marija Marinko je učila otroke v če- trtem razredu v prvem in drugem oddelku, kjer je bilo 63 otrok. Ponavljalna šola: šolo je obiskovalo 24 otrok, ki sta jih učili učiteljici Marinko, Franke in katehet Skubic. V kroniki je poudarjeno, da so otroci iz oddaljenih krajev obiskovali šolo le dvakrat na teden. V šolskem letu 1909/10 ni bilo posebnih sprememb med učiteljskim kadrom, le ka- tehet Sedej je odšel v Križ na Dolenjsko. V tem šolskem letu so podelili nagrade, in si- cer so dodelili dve starostni dokladi. Učitelja Štrekelj in Ziegler sta bila pohvaljena za vo- denje ponavljalne šole in kmetijskega tečaja. Štrekelj je dobil Metelkovo ustanovo. Šolo je obiskovalo 594 otrok obeh spolov: 310 de- klic, 284 dečkov. Dekliška šola: Marija Marinček: 1. b – 70 de- klic, Darinka Franke: 2. b – 62 deklic, Marija Mlakar: 3. b – 68 deklic, Amalija Komotar: 4. b – 51 deklic, Pavla Götzl: 5. b – 52 deklic. Ponavljalna šola: Götzl in Mlakar – 7 deklic (na začetku je obiskovalo šolo 28 otrok). Verouk: katehet Frančišek Vovko. Deška šola: Ana Pleško: 1. a – 71 dečkov, Karol Matajec: 2. a – 56, Ivan Štrekelj: 3. a – 53, Robert Ziegler: 4. a – 51, Robert Schiffrer: 5. a – 48. Ponavljalna šola: Štrekelj in Schiffrer – 5 dečkov (v začetku šolskega leta je bilo 16 dečkov). Verouk: Katehet Janko Sedej. Učitelja verouka šolskem letu 1910/11 sta bila Frančišek Vovko in Leopold Turšič. Posebnih kadrovskih sprememb ni bilo. Marija Marinko je zbolela, zato so vpeljali v prvem in drugem razredu namesto celodnev- nega poldnevni pouk. Učiteljica je dobila v 93 mesecu februarju dodatne tri dni dopusta zaradi smrti v družini (oče). Deželni šolski svet jo je z odlokom 21. junija 1911/3784 imenoval za definitivno učiteljico na Vrhniki. V prvem in četrtem razredu so uvedli pol- dnevni pouk, ko je zbolela učiteljica Mlakar. Učitelju Zieglerju so dodelili dopust v času od 9. do 10. januarja in 16. in 17. januarja 1911, ko ga je okrajno glavarstvo imenovalo za komisarja za ljudsko štetje. Z odlokom okrajnega šolskega sveta (29. september 1910/2199) je dobil učitelj Schiffrer provizo- rično prvo stopnjo starostne doklade, kasne- je pa še definitivno (okrajni šolski svet, 3. maj 1911/3519). Tako je napredoval v tretji plačni razred. Učiteljici Götzl in Mlakar sta na osnovi odloka deželnega šolskega sveta (5. december 1910/8290) napredovali v dru- gi plačni razred. Amaliji Komotar je okrajni šolski svet priznal (odlok, 5. maj 1911/3875) provizorično prvo starostno doklado. Jožefo Franke41 je okrajni šolski svet 1. aprila 1911/1196 imenoval za suplentinjo. Pouk v četrtem razredu na vrhniški šoli je prevzela 3. aprila 1911. Učitelj Štrekelj je bil sprejet v učiteljski tečaj na kmetijsko-vinarski šoli Grm. Za vestno oskrbovanje šolskega vrta je dobil iz šolskega sklada 90 K podpore (okrajni šolski svet, 17. januar 1911/70). Za sadjarskega nadzornika v šolskem vrtu in za poučevanje je bil v času učiteljeve odsotno- sti imenovan Martin Humek. Deška šola: Amalija Komotar: 1. a – 78 dečkov, Ana Pleško: 2. a – 54, Karel Matajec: 3. a – 59, Janez (Ivan) Štrekelj: 4. a – 57, Robert Ziegler: 5. a – 36 dečkov in 35 deklic, Emil Schiffre: 6. a – 24 dečkov in 29 deklic. Ponavljana šola: Matajec in Ziegler – 10 dečkov. Dekliška šola: Pavla Götzl: 1. b – 59 deklic in 10 dečkov, Marija Marinko: 2. b – 68 de- klic, Darinka Franke: 3. b – 60 deklic, Marija Mlakar: 4. b – 70 deklic. Ponavljalna šola: Komotar in Marinko – 15 deklic. V šolskem letu 1911/12 je učiteljstvo 1. ja- nuarja 1911 prvikrat prejelo plače po pošti na podlagi plačilnega lista »Deželnega knji- govodstva«. Vsi učitelji na šoli so bili defi- nitivno nastavljeni, z izjemo učitelja Maksa Jovana in učiteljice Ane Pleško. Z odlokom deželnega šolskega sveta, 5. decembra 1911/8256 je bila učiteljica Amalija Komotar postavljena v tretji plačilni razred. Učiteljici Angeli Petrič je okrajni šolski svet dodelil prvo starostno doklado (8. julij 1912/1400). V tem šolskem letu pa je prišlo do nekaterih sprememb med učiteljskim kadrom. Robert Ziegler je odšel 26. februarja 1912 v Višnjo Goro za ravnatelja na tamkajšnjo šolo. Na mesto Zieglerja so sprejeli Maksa Jovana. Na vrhniški šoli je ostal le kratek čas. Odšel je 13. julija 1912, ko je bil imenovan za provizoričnega učitelja na šoli v Šentvidu pri Ljubljani. Takoj po njegovem odhodu je nastopil službo novoimenovani učitelj Frančišek Zupan. Ana Pleško je bila v tem šolskem letu imenovana za začasno učitelji- co (okrajni šolski svet, 14. januar 1912/143). Deška šola: Angela Petrič: 1. a – 66 dečkov in 2 deklici, od 20. januarja 1912 jo je na- domeščala Ana Pleško, Amalija Komotar: 2. a – 74 dečkov, Robert Ziegler: 3. a – 54 dečk- ov, od 1. marca 1912 ga je nadomeščal Maks Jovan, Karel Matajec: 4. a – 61 dečkov, Janez Štrekelj: 5. a – 46 dečkov, Emil Schiffrer: 6 – 22 dečkov in 20 deklic. Dekliška šola: Angela Petrič: 1. b – 14 dečk- ov in 50 deklic, Pavla Götzl: 2. b – 61 deklic, Marija Marinko: 3. b – 66 deklic, Darinka Franke: 4. b – 61 deklic, Marija Mlakar: 5. b – 49 deklic. Ponavljalna šola: Schiffrer in Štrekelj – 8 dečkov, Franke in Petrič – 18 deklic. Verouk sta poučevala kateheta Frančišek Vovk in Lepold Turšič. Učiteljici Angeli Petrič so na osnovi odlo- ka okrajnega šolskega sveta v šolskem letu 1912/13 priznali prvo, učiteljicama Pavli vrhniška šola skozi čas 94 Vrhniški razgledi Götzl in Mariji Mlakar pa četrto starostno doklado. Provizorični učiteljici v Grahovem Hermini Kobal so omogočili brezplačno šolsko prakso, ki jo je opravljala od 4. do 30. novembra v tretjem razredu vrhniške šole. Po opravljeni praksi jo je okrajni šol- ski svet imenoval za suplentinjo v Blatni Brezovici (okrajni šolski svet, 25. november 1912/4256). A že dva meseca kasneje jo je okrajni šolski svet (15. februarja 1913/752) imenoval za suplentinjo bolne Marije Mlakar. Hermina Kobal je nastopila službo na vrhniški šoli 17. februarja 1913. Zanimiv je podatek, ki ga zasledimo v vrhniški šol- ski kroniki. Deželni šolski svet je učitelju Štreklju dodelil 25 % draginjsko doklado za oženjene. Predvsem za poročene učitelje je veljalo, da za vzdrževanje družine potrebu- jejo več. Vsi učitelji niso dobivali tako viso- kih draginjskih doklad, pravzaprav jih ne- kateri sploh niso dobivali. Posebno samske učiteljice so bile pri dodatkih prikrajšane. Po mnenju nekaterih niso potrebovale dodat- kov. Znano je, da so prenehale učiti, ko so se poročile. S poučevanjem so nadaljevale le učiteljice, ki so bile poročene z učitelji. Deška šola: Amalija Komotar: 1. a – 58 deč- kov, Ana Pleško: 2. a – 64 dečkov, Karel Matajec: 3. a – 60 dečkov, Frančišek Zupan: 4. a – 48 dečkov, Emil Schiffrer: 5. a – 52 dečkov, Janez Štrekelj: 6. – 24 dečkov in 27 deklic. Dekliška šola: Marija Mlakar: 1. b – 62 de- klic in 12 dečkov, od 17. februarja pa je uči- la Hermina Kobal, Angela Petrič: 2. b – 50 deklic in 10 dečkov, Pavla Götzl: 3. b – 58 deklic, Marija Marinko: 4. b – 63 deklic, Darinka Franke: 5. b – 43 deklic. Ponavljalna šola: Zupan in Matajec – 12 dečkov, Götzl in Marinko – 20 deklic. Verouk: Vovko je po- učeval do 1. aprila, za njim je vodil obe ve- roučni skupini Leopold Turšič. Varuha knji- žnice sta bila Štrekelj in Schiffrer. Varuh uči- teljske knjižnice je bil učitelj Janez Štrekelj, vodil je tudi matriko proti nagradi 50 K. Varuh učil in knjižnice za učence pa je bil Emil Schiffrer. Za to delo je dobival nagrado po 25 K, tj. skupaj prav tako 50 K. V šolskem letu 1913/14 je obiskovalo šolo (1. oktober 1913) 331 dečkov in 300 deklic. Leto je prineslo kar nekaj sprememb. Ko je učiteljica Marija Mlakar ozdravela, je bila Hermina Kobal (rojena je bila 24. decembra 1893 v Senožečah) imenovana za brezplač- no praktikantko za suplentinjo na Log, ker je opravljala delo učiteljice do 6. januarja 1914. V začetku leta 1914, ko je učitelji- ca Mlakar znova zbolela, se je na Vrhniko vrnila kot suplentinja, kjer je učila do 15. julija 1914. V času od 16. do 20. marca je učila tudi v 2. in 5. razredu. Albino Levstik (1893–1983, rojena je bila 16. decembra 1893 na Vrhniki)42 je deželni šolski svet z odlokom 25. avgusta 1913/5621 nastavil kot brezplačno praktikantko. Poučevala je v 3. b razredu. V decembru je prevzela pouk v ra- zredu, kjer je poprej učila učiteljica Mlakar. Deželni šolski svet ji je odobril dopust do 15. julija 1914. Kasneje je delo Albine Levstik prevzela že zgoraj omenjena Hermina Kobal. Dne 17. februarja 1914 je zbolela uči- teljica Marija Marinko, nadomeščali sta jo do 1. marca učiteljici Pleško in Petrič, od 1. marca do 15. julija pa Frančiška Božič (ro- jena je bila 8. januarja 1893 v Ljubljani). Prej je službovala v Vodicah in Mengšu. Okrajni šolski svet jo je 28. marca 1914/1105 imeno- val za sluplentinjo. Frančišek Zupan (rojen je bil 6. novembra 1887 v Ljubljani) je po letu dni učiteljevanja zapustil šolo. Konec šolskega leta je odšel na novo delovno me- sto. Z odlokom deželnega šolskega sveta 26. junija 1913/3765 je bil imenovan za učitelja na šestrazrednici na Viču v Ljubljani. Ivan Michler (1891–1982,43 rojen 10. novembra 1891 v Ljubljani) je začel kot provizorični učitelj na I. mestni deški šoli v Ljubljani, leta 1914 je bil imenovan za definitivnega učitelja na Vrhniki.44 Pred prihodom na vrh- 95 niško šolo je obiskoval na Dunaju telovadni tečaj, in sicer od 1. marca do 15. julija 1914. Službo na vrhniški šoli je nastopil dejansko šele 21. julija 1914. Ivan Verbič je bil pro- vizorični učitelj v Borovnici, s 1. avgustom 1913 pa je bil imenovan za provizoričnega učitelja na Vrhniki. Kot suplent je nadome- ščal odsotnega učitelja Michlerja, ki je bil na izobraževanju. Poučeval je do 15. julija, ko je bil kot prvi učitelj vrhniške šole mobilizi- ran. Po odhodu sta ga nadomeščala Štrekelj in Schiffrer. Petletnice sta dobili dve učitelji- ci in dva učitelja: drugo petletnico je dobila Darinka Franke, prvo Marija Marinko, peto Karel Matajec ter drugo Janez Štrekelj. Deška šola: Ana Pleško: 1. a – 64 dečkov, Amalija Komotar: 2. a – 63 dečkov, Karol Matajec: 3. a – 66 dečkov, Ivan Verbič: 4. a – 59 dečkov, Ivan (Janez) Štrekelj: 5. a – 40 dečkov. Dekliška šola: Angela Petrič: 1. b – 62 deklic, Marija Mlakar: 2. b – 55 deklic, Pavla Götzl: 3. b – 48 deklic, Marija Marinko: 4. b – 48 de- klic, Darinka Franke: 5. b – 43 deklic, Milan Schiffrer: 6 – 22 dečkov in 22 deklic. Ponavljalna šola: Štrekelj in Schiffrer – 17 dečkov, Petrič – 22 deklic. V ponavljalni šoli in v razredih 1. a, 3. a, 4. b in 5. b je učil ve- rouk katehet Ivan Primar. V ostalih razredih pa katehet Frančišek Zabret. Leopold Turšič je bil v šolskem letu 1913/14 premeščen v Šentvid pri Ljubljani. V začetku šolskega leta 1914/15 je učitelj Schiffrer služil pri vojakih. Nadomeščal ga je učitelj Ivan Michler, ki je poučeval tudi svoj razred. Od 30. septembra 1914 pa so nado- meščale učiteljice Mlakar, Pleško in Petrič, in sicer od 1. do 4. razreda, vsaka po eno uro. Schiffrer je dobil zaradi bolezni vojaški dopust. 2. oktobra je začel znova poučeva- ti. Decembra je bil zopet pri vojakih, tokrat pa ni bilo pouka v višjih razredih. Potem je bil kot črnovojnik za leto dni mobiliziran še učitelj Ivan Štrekelj. Nadomeščal ga je Schiffrer, ki je bil znova na dopustu. Učitelj Ivan Michler je odšel 11. marca kot enole- tni prostovoljni učitelj, vrnil se je 21. julija 1915. Ko je odšel, je pouk v njegovem razre- du odpadel, nadomeščanja ni bilo. Učiteljica Götzl je bila od 19. do 21. oktobra na do- pustu, znova je zaprosila za 14-dnevni do- pust 5. decembra (odlok okrajnega šolskega sveta 9. decembra 1914/3574 ji je dovolil ta dopust), nadomeščala jo je praktikantka Albina Levstik. Ko ji je dopust potekel, je ob koncu leta zanj znova zaprosila. Šolska oblast ji ni hotela podaljšati dopusta z razla- go, da januarja v nižjih razredih ne bo pouka in da bo prosta, ne da bi podaljšala dopusta. Albina Levstik je bila z odlokom deželnega šolskega sveta 5. oktobra 1914/6874 imeno- vana za brezplačno praktikantko in je zače- la znova poučevati na vrhniški šoli. Albina Malavašič (1895–1964)45 je dobila delo na vrhniški šoli 24. oktobra 1914. Z ravnatelje- vim dovoljenjem je začela s prakso že 16. oktobra 1914. Za mesto praktikantke je za- prosila tudi Julija Spitzer, a njeni prošnji niso ugodili. Vsi učitelji so bili v šolskem letu 1915/16 stalno zaposleni. Provizorična učiteljica je bila le Ana Pleško, suplentinji pa Albina Malavašič in Ana Kaus. Katehet Ivan Primer je bil prestavljen v Kamnik, namesto njega je poučeval verouk pater Branko Kavčič. Novembra je po opravljenem zrelostnem izpitu Albina Levstek prenehala poučeva- ti. Namesto Albine Levstik pa je decembra prevzela poučevanje na šoli kot brezplačna praktikantka Julija Spitzer. Albina Malavašič je nastopila službo kot suplentinja. Bolno Amalijo Komotar je nadomeščala suplenti- nja Ana Kaus, begunka iz Gorice (rojena 29. aprila 1985 v Komnu). Medtem ko je okraj- ni šolski svet imenoval učiteljico Kaus za suplentinjo, je Marija Mlakar nadomeščala odsotno učiteljico Komotar. Pavlo Götzl, ki vrhniška šola skozi čas 96 Vrhniški razgledi je bila osem dni na dopustu, je nadomešča- la Ana Petrič. Odsotno Julijo Spitzer je na- domeščala Ana Kaus. V mesecu januarju je ostal doma učitelj Schiffrer, nadomeščal ga je ravnatelj Matajec. Ano Pleško je od aprila do konca šolskega leta nadomeščal Schiffrer. Na tem mestu moramo omeniti dolgoletnega ravnatelja vrhniške šole Vincenca Levstika, ki je kljub odhodu v pokoj in svojim letom vodil že 40 let cerkveno petje, organist pa je bil že 50 let. Šolsko leto 1915/16 se je zaradi vojnih raz- mer začelo šele 21. oktobra. Šolske prostore je zasedla vojska, učencem in učiteljem so bili na voljo le prostori v mlekarni. V teh prostorih so učitelji poučevali prvi in drugi razred. Kako so si učitelji razdelili ure in or- ganizirali pouk v teh dveh razredih, je razvi- dno iz spodnje preglednice: Pavla Götzl 1. prve tri dni; Darinka Franke 1. popoldne, deklice Karel Matajec 2. zadnje tri dni; Marija Marinko 2. popoldne, deklice Vojaštvo je v šolskem poslopju za potrebe poučevanja otrok meseca oktobra odstopilo pet sob, v katerih se je nemudoma organi- ziral redni pouk. Začel se je pouk v desetih razredih, le šesti razred si je delil učilnico v mlekarni z nižjimi razredi. Februarja pa so združili pouk obeh petih in šestega razreda. Pouk je potekal samo v dopoldanskem ali popoldanskem času, in sicer štiri dni v te- dnu. S prvim aprilom pa sta zaradi pomanj- kanja prostora prekinila s poukom šesti ra- zred in ponavljalna šola. Na šoli so bile v šolskem letu 1916/1746 zača- sno zaposlene Malavašič, Kaus in Pleško. Vsi ostali učitelji so bili stalno nameščeni. Pouk ni potekal po ustaljenem redu, saj so bili v šol- skem poslopju še vedno nastanjeni vojaki. Pouk se je začel v obeh paralelkah prvih, drugih in tretjih razredov. V eni sobi so imeli na teden štiri ure pouka. Oba četrta razreda zaradi pomanjkanja prostora nista imela po- uka. V začetku leta 1917 je šolsko poslopje zasedla vojaška bolnišnica in učenci so osta- li brez učilnic. Krajevni šolski svet je začel iskati primerne prostore. Končno se je pouk začel 23. marca v društvenem domu in mle- karni. Pouk so razdelili, in sicer je imel prvi dekliški razred pouk v dopoldanskem času v ponedeljek, torek in sredo; prvi deški razred pa v istih prostorih, le v popoldanskem času. Četrtek, petek in soboto pa sta si delila drugi deški in dekliški razred. V prostorih mlekar- ne so imeli pouk tretja razreda prve tri dni v tednu, druge tri dni pa oba četrta razreda. V obeh petih razredih in šestem se je pouk začel šele 11. aprila. Prostore so imeli v pri- tličju društvenega doma, in sicer po štiri dni – eni zjutraj, drugi popoldne. A že po dva- najstih dneh je šesti razred zaključil s pou- kom, tako sta imela oba peta razreda pouk ves teden, eden popoldne, drugi dopoldne. Znova so razporedili vse razrede 9. maja. Prostore so imeli v mlekarni in društvenem domu. V šolskem letu 1916/17 so učitelji kot vsa leta prej imeli dopuste zaradi bolezni ali smrti v družini. Ana Pleško je bila tudi v tem šolskem letu na bolniški, nadomeščali sta jo Ana Kaus in Julija Spitzer. Ker je učite- ljica Spitzer zbolela, se je vrnila v suplenco Ana Kaus. Učiteljica Spitzer se po bolezni ni vrnila. Vpletena je bila v disciplinsko preiskavo in po preiskavi tudi suspendira- na. Učiteljica Malavašič je novembra delala zrelostni izpit, nadomeščala jo je učiteljica Mlakar. V mesecu juniju je bila učitelji- ca Mlakar dva dni odsotna zaradi birme v Ljubljani. Ob koncu šolskega leta je učitelji- ca Pavla Götzl zaprosila za stalno upokoji- tev. Po odloku okrajnega šolskega sveta je za nedoločen čas dobila dopust, v pokoj je odšla na osnovi odloka deželnega šolskega sveta z dne 26. oktober 1917/7067. Za 26 97 službenih let je dobila pokojnino v znesku 1261.60 K. Ob tej priložnosti se ji je okrajni šolski svet (12. november 1917/2302) za- hvalil za njene uspehe na področju vzgoje. Ko je bila Pavla Götzl na bolniškem dopu- stu, jo je nadomeščala Ana Kaus. Učiteljica je novembra zbolela za legarjem (tifus, griža), zaprosila je za štiritedenski dopust. Po bolezni se je odločila vrniti k staršem v Sežano, službo na vrhniški šoli je odpove- dala 15. aprila. V času bolezni jo je v obeh prvih razredih nadomeščala Albina Levstik, ki je bila pred tem suplentinja v Blatni Brezovici. Ob upokojitvi učiteljice Götzl pa je bila imenovana za provizorično učiteljico, po odhodu učiteljice Kaus je prevzela še po- poldanski pouk. Učiteljici Komotar in Pleško pa sta nadomeščali odsotno učiteljico Petrič. Za trimesečni dopust je 2. februarja prosi- la učiteljica Komotar. Okrajni šolski svet ji je dopust 23. februarja 1918/380 odobril. Za njeno namestnico je imenoval Hermino Kobal, ki je bila pred tem provizorična učite- ljica v Podlipi. Službo je nastopila 28. febru- arja 1918. Amalija Komotar je zaradi bolezni zaprosila 22. marca za podaljšanje dopusta. Okrajni šolski svet ji je podaljšal dopust do 15. julija 1918. Do konca šolskega leta jo je nadomeščala učiteljica Kobal. Ravnatelj Matajec je nadomeščal učitelja Schiffrerja, ki popisoval zaloge krompirja. Učitelj Emil Schiffrer je bil 5. februarja 1918 oproščen za nedoločen čas vojaškega službovanja (od- lok domobranskega ministrstva 18. decem- bra 1917/3048). Ivan Michler je bil v tem letu pomočnik pri oddelku za raziskovanje podzemnih jam. Učitelj Ivan Štrekelj je bil kot enoletni narednik pri vojni cenzuri v Ljubljani, Trstu in Gorici. Nadomeščala ga je Marija Čuk (rojena v Ljubljani). Bila je su- plentinja v Tomišlju, na vrhniški šoli pa je začela poučevati 23. maja 1918. Leta 1917 sta bila odlikovana Vinko Levstik z zlatim zaslužnim križcem in Karel Matajec z vojnim križcem III. reda. UČENCI Po 21. členu državnega zakona z dne 14. maja 1869 je trajala šolska obveznost od še- stega do štirinajstega leta starosti. Državni zakon pa je v 35. členu prepustil presojo glede izvajanja 21. člena deželnim zako- nom. Med deželne zakonike, katerih do- ločbe so odstopale od določila osemletnega izobraževanja, je bil tudi deželni zakonik za Kranjsko. V 17. členu deželnega zakona o ustanavljanju, vzdrževanju in obiskovanju osnovnih šol (29. april 1873) najdemo do- ločilo o šestletni šolski obveznosti. Šolanje je trajalo do dopolnjenega štirinajstega leta le v mestih in trgih s trirazrednimi ali ve- črazrednimi šolami. Zakon je dovoljeval okrajnim šolskim svetom, da so priredili tudi starost pri vpisu v šolo, in sicer glede na posebne terenske in klimatske razmere kraja. V omenjenih primerih so dovolili vpis šele s sedmim ali celo osmim letom. Državni zakon z dne 2. maja 1883 je vseboval dolo- čene olajšave pri obiskovanju šole za otroke podeželja in za otroke iz revnih slojev pre- bivalstva. Ti otroci so lahko obiskovali šolo le nekaj dni na teden. Na šolah s celodnev- nim poukom pa so zanje imeli organiziran le poldnevni pouk. Pouka so bili oproščeni tudi otroci s telesnimi ali duševnimi težava- mi. V mestih in trgih so dovoljevali učencem končati šolanje z dvanajstim letom, če so ti obvladali vso osnovnošolsko snov. Vrhniška šola je imela kot večina večjih krajev na Kranjskem šestletno šolsko obve- znost. Šolski okoliš je pokrival zelo široko področje z velikim številom šoloobveznih otrok. V manjših okoliških krajih ni bilo šole, razen ekskurendne v Bevkah, zato so vsi šoloobvezni otroci hodili na vrhniško šolo, razen redkih izjem. Šolsko poslopje na Vrhniki prostorsko ni ustrezalo tolikšnemu številu otrok. Zaradi prenapolnjenih učilnic so dovoljevali do šolskega leta 1904/05 vpis vrhniška šola skozi čas 98 Vrhniški razgledi le sedemletnikom ali celo osemletnikom. Hkrati pa so dovolili oddaljenim otrokom, da so prihajali k pouku le dvakrat na teden. Velika večina otrok je prekinila s poukom še pred zaključkom šolskega leta zaradi do- mačih del na polju. Pouk so zapuščali, ker je bil na vrhniški šoli celodnevni pouk, tj. po- menilo, da so otroci zjutraj odšli v šolo in se predvsem v zimskih mesecih vračali domov pozno zvečer. Na vrhniški šoli so ves čas vodili natančno evidenco vseh šoloobveznih otrok, tudi ti- stih dečkov in deklic, ki šole niso obiskovali. Koliko teh otrok je obiskovalo šolo? Otroci so bili zaradi hujših telesnih ali duševnih težav oproščeni pouka. Šole niso obisko- vali tudi otroci, ki so bili oddaljeni. Mnogi pa niso obiskovali šole, ker so bili njihovi starši malomarni in jih niso pošiljali v šolo. Nekaj učencev je hodilo k pouku le dvakrat tedensko.47 Vse to je kronist vrhniške šolske kronike natančno vpisoval v razpredelnico. Oblika zapisa statističnih podatkov o obisku šole, učencih na celodnevni in ponavljal- ni šoli se je v šolskem letu 1892/93 precej spremenila, postala je zelo natančna in pre- gledna. To obliko vodenja evidence so obdr- žali do vključno šolskega leta 1904/05. Kaj je botrovalo spremembi? Odgovora ni najti v Kroniki, lahko le domnevamo – selitev v novo poslopje, vpis v šolo vseh šestletni- kov in nadalje morda ustanovitev šol. Leta 1909 v manjših krajih in s tem manjši vpis na vrhniško šolo, vojna in prihod vojaštva, pomanjkanje prostorov za izvajanje pouka. Evidenco šoloobveznih otrok so vodili tudi po letu 1905, tj. deklet in fantov, ki so redno obiskovali šolo in ponavljalni pouk, a evi- denca nima več tako natančnih in podrob- nih informacij. Kot primer natančno vodene evidence je na naslednji strani objavljena tabela iz leta 1899/1900. - 1900/01: 271 dečkov, 264 deklic, skupaj 535. Ponavljalna šola: 24 dečkov, 32 de- klic, skupaj 56. - 1901/02: 250 dečkov, 250 deklic, skupaj 500. Ponavljalna: 41 dečkov, 31 deklic, skupaj 72. - 1902/03: 305 dečkov, 290 deklic, skupaj 595. Ponavljalna: 23 dečkov, 26 deklic, skupaj 49. - 1903/04: 360 dečkov, 322 deklic, skupaj 682. Ponavljalna 20 dečkov, 21 deklic, skupaj 43. - 1904/05: 336 dečkov, 325 deklic, skupaj 661. Ponavljalna: 20 dečkov, 15 deklic, skupaj 35. - 1905/06: 380 dečkov, 384 deklic, skupaj 764. Ponavljalna: 5 dečkov in 8 deklic, skupaj 13. Šolski obisk 1906/07 Otroci, vpisani v šolski matici – od šestega leta do štirinajstega leta. Dečkov 443, deklic 462, skupaj 905. Ponavljalna šola: dečkov 20, deklic 28, skupaj 48. Bevke: na šoli je pouče- val učitelj Štrekelj dvakrat na teden. Dečkov na šoli je bilo 45, deklic pa 42, skupaj 87. V šolskih letih od 1907/08 do 1910/11 so vodili evidenco števila otrok skupaj z evi- denco učiteljev in njihovimi obveznostmi v posameznih razredih – število ur, predme- tov. Ti podatki so v prispevku navedeni pri poglavju učiteljstvo. Zanimivo je, da so začeli znova v šolskem letu 1910/11, sicer ne v natančnih razpre- delnicah, voditi evidenco otrok, ki so se učili doma ali v neki drugi šoli. V tem letu je obiskovalo vsakdanjo šolo 299 dečkov in 306 deklic. Ponavljalno šolo so obiskovali: deček in dve deklici. Domači – zasebni pouk sta imela en deček in ena deklica. Dve de- klici se nista udeleževali pouka, in sicer je imela ena duševne, druga pa telesne težave. 99 šolski obisk 1899/1900 OBISK ŠTEVILO Ljudska šola Ponavljalna Spol deč. dekl. skupaj deč. dekl. skupaj - I. Od 6. do 14. leta - II. Redni - Na drugo šolo - Privatne šole - Višje-obrtne, poljedelske … - Telesna, duševna bol. - §1748. – 7., 8. let oproščeni - Pomanjkanje prostora - Zaradi oddaljenosti - Starši49 - §17 – po 12. letu50 - - III. Število otrok, ki ne bivajo na Vrhniki - - IV. Niso vpisani v š. matici – hodijo na vr. šolo - V. Le 2-krat tedensko - VI. Po uspehu a) Zelo pridni b) Pridni c) Povprečni d) Zanikrni VII. Konec leta - V višji razred - Nesposobni - Neizprašani 420 435 855 82 85 167 267 263 530 35 52 87 7 14 21 7 9 16 2 - 2 - - - - - - 7 - 7 3 3 6 - - - 49 59 108 - - - - - - - - - 92 96 188 20 15 35 - - - 13 9 22 - - - - - - 23 17 40 - - - - - - 1 1 2 46 54 100 - - - 53 168 221 14 43 57 40 65 18 42 58 107 7 7 6 3 13 10 132 52 184 7 - 7 178 180 358 - - - 64 66 130 - - - 48 34 82 - - - vrhniška šola skozi čas 100 Vrhniški razgledi Odpustnica Šestrazredne mešane ljudske šole na Vrhniki za Frančiška Krašovca ob izstopu iz šole1914 (last: Inka Krašovec). 101 Na koncu tega zelo kratkega seznama otrok je bila dodana informacija, da na področju šolskega okoliša ni bilo ne slepih ne gluho- nemih otrok. To poročilo je bila napisano sredi meseca julija 1911. Šolski obisk 1911/12 (15. 7. 1912). Šoloobveznih otrok je bilo 321 dečkov in 301 deklic. V šolo je hodilo 308 dečkov in 282 deklic, skupaj 590 otrok. Doma sta ostala en deček in ena deklica. Zaradi bolezni nista obiskovala vrhniške šole en deček in ena de- klica. Šolo so obiskovali štirje dečki in štiri deklice, ki so bili starejši kot štirinajst let. Ostalih sedemnajst je ostalo doma, v kroniki ni navedenega vzroka. Šolski obisk 1912/13 (15. 7. 1913). Šolo je obiskovalo 297 dečkov in 282 deklic, skupaj 556 otrok. K ponavljalnemu pouku so hodili 4 dečki in 8 deklic, skupaj 12. Dve deklici sta obiskovali drugo šolo in ne vrhni- ško. Dvanajst otrok zaradi različnih vzrokov ni obiskovalo šole. Šolski obisk 1914/15. Šolo je obiskovalo 314 dečkov, 291 deklic, skupaj 605 otrok. Kljub nemogočim razmeram je pouk po- tekal ves čas vojne, sicer nekoliko okrnjen in ne ravno v primernih prostorih. 1915/16 je obiskovalo šolo 315 dečkov in 274 deklic, 1916/17 pa 321 dečkov in 249 deklic in za- dnje leto 1917/18 365 dečkov in 293 deklic. BOLEZNI V drugi polovici 19. stoletja so začeli bolj skrbeti za zdravje šolskih otrok. Priredili so mnoga predavanja, zdravstvene komisije so si ogledale šolsko poslopje, v to skrb je bilo vključeno tudi cepljenje proti kozam. V šolskem letu 1891/1892 so prvič opravili ce- pljenje šolskih otrok na Vrhniki. Vsa leta do vojne in tudi med njo je cepil šolske otroke zdravnik Janko Marolt. Po cepljenju je pre- veril zdravstveno stanje cepljenih otrok. Kronist je vestno vodil evidenco bolnih otrok in učiteljstva. Če se je pojavila epidemija, so šolo po zdravnikovem navodilu tudi zaprli, včasih tudi za mesec ali več. Prav na prelo- mu stoletja je bilo kar dve leti zdravstveno stanje mladine in učiteljev dokaj slabo. V šolskem letu 1899/1900 je razsajala škr- latinka. Epidemija se je pojavila maja leta 1900. Bolezen se je širila, zato se je krajevni šolski svet odločil, da z razglasom dne 10. junija 1900/13111 zapre šolo. Šola je bila zaprta do 1. septembra 1900. V tem letu je umrlo na področju Vrhnike štirideset otrok. V šolski kroniki je poimensko naštetih le enajst učencev: Fran Nagode, Istinič Daniel, Ivana Petkovšek, Marija Rihar, Marija Japel, Uršula Šušteršič, Viktorija Nič, Jožef Novak, Franja Iglič, Marija Homan, Marija Pelan. Med učitelji so bili tudi primeri različnih bolezni in temu primerno so bili dolgi tudi dopusti: Iva Vidic 22 dni, Fani Eržen 3, Ana Pour 1, Mara Janša 1, Vinko Levstik 8, Alojzij Luznik 5. V jeseni 27. novembra so šolo znova zaprli, saj se je novembra začel širiti poleg škrlatin- ke še tifus. Pouka ni bilo od 27. novembra do 7. januarja 1901. V tem letu so zboleli tudi učitelji. Učitelj Luznik je 23. marca zaradi poslab- šanja zdravstvenega stanja podaljšal bolni- ški dopust do 1. novembra 1901 in pozneje celo do konca decembra 1901. Fran Stojec je bil odsoten od 4. do 7. novembra in nato še od 8. do 18. marca. V tem nesrečnem letu hudih nalezljivih bolezni sta umrli žena in edina hči učitelja Stojca. Bolezen ni priza- nesla tudi dolgoletni predani učiteljici vrh- niške šole Ivi Vidic. Bila je prešibka, da bi se bolezni zoperstavila, umrla je 25. decem- bra. Roza Rössmann je bila bolna od 1. do 9. aprila, Marija Janša od 3. do 26. junija. vrhniška šola skozi čas 102 Vrhniški razgledi V času bolezni so ostali učitelji nadomešča- li manjkajoče sodelavce. Šolsko poslopje je bilo zaprto kar dva meseca. Po dveh letih hude epidemije je bilo zdra- vstveno stanje učencev in učiteljev v letu 1901/02 dobro. Na šoli je bilo le nekaj manjših izostankov: Vinko Levstik je zara- di očesne bolezni manjkal tri dni. Učiteljica Fani Furlan je manjkala 8 dni, Ana Pour je bila odsotna le nekaj dni po 21. juliju. Reden pouk zaradi bolezni ni bil prekinjen ali mor- da oviran. A že naslednje šolsko leto 1903/04 je zbo- lelo 188 otrok za davico, ošpicami, škrlatin- ko, vnetjem ledvic in ušesne slinaste žleze (Parotitis). Za tuberkuloznim vnetjem mo- žganske opne je umrl deček, o njegovem imenu in priimku ni podatkov. Na bolniškem dopustu so bili učitelji: Franja Furlan je bila na bolniški tri mesece in pol dneva (109 dni in pol). V času odsotnosti jo je nadomeščala učiteljica Komotar. Ivan Štrekelj 14 dni, Fran Stojec 2 in pol dni, Pavla Götzl le 3 ure, go- spod Anton Smrdelj dan, Amalija Komatar pol dneva. Bolezen ni prizanesla otrokom niti nasle- dnje šolsko leto, ko je za ošpicami zbole- lo devetnajst otrok s Stare Vrhnike. Med šolskim letom pa so zboleli učitelji: Franja Furlan je bila odsotna dva dni zaradi influ- ence, en dan Robert Ziegler, dva dni pa je bil odsoten zaradi šena Ivan Štrekelj. Leta 1905/06 je bilo zdravstveno stanje otrok zelo dobro. Med učitelji sta bili bolni učiteljici Fani Furlan in Amalija Komotar. Tudi naslednje leto je bilo malo bolezenskih primerov, nekaj otrok je zbolelo v aprilu 1906, a še to ne hudo. Jeseni 1907 so otroci zbolevali za davico (v kroniki omenjena kot vratna bolezen croup). Tudi učitelji so bili v tem šolskem letu bolj bolehni. Nadučitelj Matajec je manjkal en dan, dva dni učiteljica Komotar. Skoraj štiri mesece je bila na bolni- ški učiteljica Mlakar. Pet dni je bila odsotna tudi učiteljica Franke, trinajst dni učiteljica Pleško. Zaradi smrti v družini je Schiffrer dobil tri dni dopusta. Za medvojni čas ni posebnih podatkov o bo- lezni med učenci in učiteljstvom. Leta 1914 je nekaj deklic zbolelo za ošpicami. V kro- niki je podatek, da je zdravstvena komisija pregledovala vrhniške hiše 26. in 27. julija 1915. V mesecu maju 1916 je zbolel učenec za škrlatinko. Vojaške oblasti so zahtevale, da se pouk prekine in šolsko poslopje za- pre. Šola je bila zaprta do srede junija, v tem času so pregledali vse dijake. Jeseni so na Stari Vrhniki zboleli za grižo, med njimi je bilo tudi več smrtnih žrtev. Otroci pa so ime- li ošpice in oslovski kašelj. Šola je bila zaprta med 29. januarjem in 18. februarjem zaradi škrlatinke. Škrlatinka je bila tudi vzrok za zaprtje šole maja in junija 1917. V jeseni sta zboleli dve učiteljici, ki sta prenehali učiti na vrhniški šoli, in sicer učiteljica Kaus, ki je zbolela za tifusom in se vrnila v svojo rodno Sežano, ter učiteljica Pavla Götzl, ki je zara- di bolezni odšla v pokoj. Leta 1918 pa se je po Evropi širila španska gripa.51 Umrlo je veliko ljudi. Na Vrhniki je zbolelo približno 100 otrok, zboleli so tudi učitelji in katehet. Umrlo je enajst ljudi. Tudi ob izbruhu te bolezni so šolo zaprli, in sicer oktobra 1918 za tri dni in novembra. V prvem deškem razredu je bilo enajst pri- merov ošpic in dvanajst dušljivega kašlja. Po novem letu se je pojavila še škrlatinka. Šele sredi marca 1919 so znova začeli s poukom. V tem obdobju se je začela še epidemija koz. Okrajno glavarstvo je uvedlo obvezno cepljenje otrok in odraslih. POGREBI Učenci z učitelji so spremili k zadnjemu počitku preminule učitelje in sošolce, ki so 103 umrli večinoma zaradi bolezni. V času od 1900 do 1918 so se poslovili: 1900 – 25. decembra je po dolgi bolezni umrla učiteljica Iva Vidic. 1905 – 8. januarja 1905 je za pljučnico umrl učenec pravega razreda Josip Štržinar. 9. februarja je preminil učenec drugega ra- zreda Karel Suhadolnik. 7. aprila je umrla učenka drugega razreda Karolina Kraševec. Pogreba so se udeležile njene sošolke z razredničarko in ravnate- ljem šole. 1906/07 – 7. oktobra je utonil učenec Frančišek Melle in isti mesec se je poslovil tudi šolski sluga Karel Stuller. 1907/08 – 8. novembra se je zadušil učenec četrtega razreda Jože Leskovec. 13. novembra je umrl Ivan Jurjevčič iz dru- gega razreda. 1908/09 – 20. decembra 1908 je umrl uče- nec drugega razreda Ivan Gutnik s Sapa. 1909/10 – 22. oktobra je umrla učenka tretjega razreda Ivana Voljč in 28. junija Frančiška Jerina, učenka prvega razreda. 1912 – 16. junija so Vrhničani svečano priča- kali novega dekana Frančiška Hoenigmana, a žal se je ob slovesnosti zgodila nesreča. Ko so streljali s topičem, se je vnel smodnik, nekaj ljudi je bilo poškodovanih. Tri ose- be so bile hudo opečene. Odpeljali so jih v ljubljansko bolnišnico, kjer sta dve podlegli hudim opeklinam. 1913 – 5. avgusta 1913 je umrl učenec Frančišek Dobrovoljc iz Verda. Sodni nad- svetnik Matej Kobal je umrl 15. avgusta. 1914 – Od posmrtnih ostankov Franca Ferdinanda in njegove žene so se Vrhničani poslovili na Verdu, ko se je vlak 2. julija ustavil na tamkajšnji postaji. Učenci z uči- telji so pokleknili in molili. Naslednji dan pa je bila v farni cerkvi žalna maša. Šolska vrata so bila ta dan zaprta. 1915 – 25. januarja 1915 je umrla učenka pe- tega razreda Mira Miletič. 1916 – 21. novembra 1916 je v starosti 86 let umrl cesar Franc Jožef I. (18. avgu- sta 1830–21. novembra 1916). Monarhiji Avstro-Ogrski je vladal 68 let. Leta 1914 je napovedal vojno Srbiji, ki se je dve leti po njegovi smrti končala z razpadom monarhi- je. 29. novembra je bila na Vrhniki v farni cerkvi žalna maša. Na maši so bili učenci s šolsko zastavo, zavito v črno tančico. V znak žalovanja na šoli ni bilo pouka dva dni. Ob obletnici njegove smrti so imeli na Vrhniki spominsko mašo. V šolski kroniki je rav- natelj šole posvetil cesarju več strani dolgo posvetilo. Kot je bilo v navadi, da so ob po- membnih dogodkih lepili v Kroniko časopi- sne izrezke, tako so poročilu dodali časopi- sne izrezke. Nasledil ga je cesar Karel I., ki je v letu 1917 skupaj s cesarico obiskal svojo vojsko na fronti 17. maja ter 2. in 3. junija. Ob tej priložnosti se je peljal skozi Vrhniko. Skozi Vrhniko se je zadnjikrat peljal 22. av- gusta 1917. Junija so mu prebivalci Vrhnike postavili slavolok pred Mantovo, trg pa so okrasili z zastavami. Ko se je peljal mimo, so ga glasno pozdravljali, cesar pa jim je z roko prijazno odzdravljal. Tudi ob zadnji vožnji so mu Vrhničani pripravili topel sprejem, a žal zaradi pozne ure prireditev ni uspela. Dijaki in občani so ga pričakali, a žal zaradi teme ni bilo videti svečanega vzdušja, ozalj- šanega trga s cvetjem. 1917 – 15. novembra je umrl učitelj in rav- natelj France Stojec. Pokopali so ga na far- nem pokopališču 17. novembra. Zapeli so mu tri žalostinke. Pogreba se je udeležila vrhniška šola skozi čas 104 Vrhniški razgledi vsa šolska mladina z učitelji, namesto venca so darovali 20 K za trške reveže. 1920 – 29. avgusta je za tifusom umrla učite- ljica Ana Pleško. Država je vodila evidenco mrtvih, pogre- šanih in bolnih vojakov skozi vse obdobje vojne. To ni bila naloga kronista vrhniške šolske kronike, a kljub temu je zabeležil ne- kaj nesrečnih dogodkov s smrtnim izidom. Navedli bomo le primere, ki so bežno ome- njeni v šolski kroniki. Na Vrhniki je za pljučnico 4. decembra 1914 umrl prvi vojak, pokopali so ga na vrhniškem pokopališču. Pet dni kasneje so na Vrhniki zvedeli, da je na bojišču umrl sodnik Ivan Kerč. V noči s 6. na 7. december 1915 je iz drugega nadstropja skozi šolsko okno skočil hrvaški korporal in obležal mrtev. Februarja 1916 je z Lenarčičevega kozolca padlo nekaj voja- kov, in sicer zaradi pomanjkanja prostora. Vojaki so mnoge kozolce zadelali z ilovi- co, da so bili podobni hišam, a večina jih je ostala v prvotni obliki. Vojaki, ki so bili utrujeni od bitk, mraza in hoje, so si takoj ob prihodu na Vrhniko našli primeren prostor za prenočitev, mnogi na kozolcih. Ti so bili prenatrpani. Ne dolgo potem, ko so utruje- ni vojaki legli k počitku in trdno zaspali, je iz Lenarčičevega kozolca padlo več vojakov. Eden med njimi se je smrtno ponesrečil, drugi si je polomil ude. Ostali pa so bili ne- poškodovani. Na Vrhniko je februarja 1917 prišla žalostna vest. Na soški fronti je padel domačin-medicinec Mirko Verbič. Njegove posmrtne ostanke so pripeljali na Vrhniko. Pogreba so se poleg Vrhničanov udeležili tudi vojaki. Pomembna občana Vrhnike Karol Kotnik in Karol Jelovšek sta preminula v letu 1910 in 1911. Karol Kotnik (1875–1910) je bil veliki dobro- tnik šolske mladine. Veleposestnik in tovar- nar iz Verda je umrl 28. februarja 1910. Bil je star komaj 34 let. Posest je prevzel po smrti očeta in starejšega brata Franca leta 1891. Že v času šolanja na gimnaziji v Ljubljani se je izkazalo, da je prav tako rahlega zdravja kot starejši brat. Bolehal je za jetiko. Klub slabemu zdravju je končal šolanje na real- ki in se odločil za študij tehnike na Dunaju. Tam je ustanovil Klub slovenskih tehnikov. Po uspešno končanem študiju se je vrnil in prevzel vodenje domačega veleposestva in tovarn. Umrl je kot zadnji potomec podje- tnikov Kotnik. Družbi Cirila in Metoda52 je v oporoki in volilu zapustil več kot 400.000 K. Od pokojnika so se poslovili pri sv. Antonu. Pogreb je bil veličasten; poleg posamezni- kov od blizu in daleč so se pogreba udele- žili ljudje, ki so bili člani različnih društev. Kmalu po njegovi smrti se je sestal ljubljan- ski mestni svet. Njegov predsednik, župan Ivan Hribar, je predlagal, da bi se po Karolu Kotniku v slovenski prestolnici poimenova- la ena izmed ulic. Predlog je bil enoglasno sprejet. Kotnikova ulica (preimenovana iz Karola Kotnika v Kotnikovo 1923) še danes povezuje Komenskega ulico z Masarykovo. Rodbina Kotnik je imela v Verdu v posesti opekarno in tovarno parketa. Že njegov oče Fran Kotnik je v svoji oporoki zapustil veliko vsoto družbi sv. Cirila in Metoda, ki je zbira- la denarna sredstva za zidavo šolskih poslo- pij. Revnim učencem vrhniške šole in gasil- cem pa je namenil 400 K. Po očetovi smrti je prevzel podjetje devetnajstletni sin Franc, a žal je bolehal in 2. avgusta 1891, leto dni po očetovi smrti, umrl. Prav tako kot oče v opo- roki ni pozabil na šolsko mladino, v narodne namene je zapustil okrog 100.000 K.53 Karol Jelovšek (1862–1911)54 Dvorni založnik, tovarnar in veleposestnik Karol Jelovšek je umrl 13. maja 1911. Bil je 105 velik dobrotnik šole in odkritosrčen prijatelj učiteljstva. 15. maja so se učitelji skupaj z učenci udeležili pogreba, ki je bil tako veli- časten, »da je Vrhnika prav malo takih ime- la – videla«. Vdova gospa Ivana Jelovšek je darovala šolski kuhinji 200 K. Hrana za revne učence V šolskem letu 1886/87 so prvič na vrhniški šoli z zbranimi sredstvi organizirali prehra- no za revne otroke. Učitelji in duhovniki so menili, da je revnim otrokom iz oddaljenih krajev v času opoldanskega odmora v zim- skem času nujno nuditi topli obrok. V ta na- men so začeli zbirati prostovoljne prispevke. Z njimi so omogočili otrokom topli opoldan- ski obrok v bližnji gostilni.55 Ta dobrodelna akcija je trajala vse do šolskega leta 1911/12, ko so na šoli uvedli dopoldanski pouk. V času opoldanskega obeda so bili odslej učenci že doma. Ubožni otroci so v zimskem času od decem- bra do konca februarja v bližnji gostilni pri Stržinarju dobivali toplo kosilo. V decembru 1900 so razdelili v sedmih dneh 229 kosil, januarja v enaindvajsetih dneh 941 kosil in februarja v šestnajstih dneh 694 porcij. Skupno so v štiriinštiridesetih dneh razde- lili 1864 porcij. Stroški za hrano so znašali 149,12 K. Račun pri gostilničarju je poravnal krajevni šolski svet. Podporniki in dobrotniki šolske mladine so tudi v naslednji dveh šolskih letih zbrali sredstva, da je v zimskem času od novembra do konca marca dobivalo opoldne od 40 do 50 otrok toplo jed. Elza Galle, graščakinja 60 K Leopoldina Muley, posestnica 5 K M. Žitko, posestnica 8 K Fran Kotnik, tovarnar 10 K Teodor Froelich, pivovar 10 K Weigel, inženir 10 K C. Bendar, tovarniški ravnatelj 10 K Feliks Jelovšek, posestnik 10 K Josip Lenarčič, veleposestnik 10 K Makso Jelovšek, veleposestnik 6 K Dr. Anton Furlan, sodni pristav 4 K Dr. Janko Marolt, zdravnik 4 K J. R. Hočevar, lekarnar 4 K Gabrijel Jelovšek, veleposestnik in župan 5 K Mihael Tomšič, veleposestnik 2 K Feliks Nitsch, davkar 2 K Vinko Premk, davčni adjutant 2 K Jv. Gruden, davkar 2 K Anton Komotar, notar 2 K Bogdan Kobal, deželni sodni svetnik 2 K Karol Jelovšek, posestnik 2 K SKUPAJ 170 K Vrhniška posojilnica 60 K SKUPAJ 230 K Ostanek prejšnjega leta 20.12 K Gostilničarju so plačali 166,3 K, za zahvalo v časopisu pa 2.10 K. V letu 1902/03 so razdelili 2698 kosil. Ostalo je 81.70 K, ki so jih vložili v posojilnico. Naslednje šolsko leto so revni, oddalje- ni otroci dobivali kosila od 15. januarja do 20. marca v Hribu pri gostilničarju Jakobu Stržinarju, ki je razdelil med otroke 1896 porcij. vrhniška šola skozi čas 106 Vrhniški razgledi Razen graščaka Frana Galleta, ki je vsako leto daroval 60 K, so ostali dobrotniki da- rovali še 93 K – skupni znesek je bil 153 K. Kosila so leta 1904/05 delili od 20. novem- bra do 26. marca. Prostovoljnih prispevkov niso zbirali, ker se je v hranilnici nabralo že 350 K, le Galle je prispeval vsakoletnih 60 K. V novem šolskem poslopju so delili opoldan- ski topli obrok v šoli, v obednici, tj. v pro- storu poleg telovadnice. Kosila je pripravlja- la žena šolskega sluge. Tudi v šolskem letu 1907/08 je ostalo dovolj denarja od preteklih let. Darovali pa sta le kmetijska posojilnica 60 K in Galle 60 K. V šolski kuhinji so ku- hali za sto, včasih tudi za več otrok, in si- cer od decembra do 21. marca. Zadnji dve leti, 1909/10 in 1910/11, so kuhali za revne otroke od 20. novembra do 28. februarja – 62 dni. V tem času so v šolski jedilnici razdelili 6097 kosil, ki so stala 294 K. To je bilo za- dnje leto. Kuhinjo so zaprli 28. februarja. V mesecu dni so porabili za kosila približno 70 K, kosilo pa je bilo vredno 4 h. Šolsko kuhinjo so zaprli z uvedbo nerazdeljenega pouka leta 1911/12. Šolski vrt Pouk poljedelstva so imeli na šoli pri rednem in ponavljalnem pouku. Prve podatke o šol- skem vrtu najdemo v šolski kroniki 1887/88. Šolski vrt je meril 428 m2. Na njem so v šol- skem letu 1899/1900 gojili 525 požlahtnje- nih dreves, gredico divjakov, 125 enoletnih dreves, ki so jih posejali spomladi, 7 mater- nih dreves. Na vrtu so imeli tudi čebelnjak s 3 plemenjaki. Na gredice v drevesnici, ki so jih namenili za počitek, so posadili zele- njavo. Na pomlad 1900 so izkopali 137 visoko de- belnih dreves, ki so jih razdelili med starejše učence. Nekaj so jih oddali tudi posestnikom. V šolskem letu 1900/01 so nadaljevali z de- lom v šolskem vrtu. Imeli so 750 požlahtnje- nih dreves in 6 pritlikavcev. Pomladi so po- žlahtnili še 250 divjakov. Gredice, namenje- ne počitku, so namenili zelenjavi. Po tolikih letih uporabe vrta je bila ograja dotrajana in na nekaterih mestih tako poškodovana, da so okoliške živali imele prost vstop na vrt. Mnoga drevesa in povrtnine so bile poško- dovane ali celo uničene. Občina bi morala ograjo popraviti, a za to ni imela interesa, saj bi bil vsakršen strošek odvečen ob predvide- ni gradnji nove šole. Popravilo bi stalo pribli- žno 100–160 K. Splet okoliščin je nanesel, da šola ni bila več zainteresirana skrbeti za vrt in lastnik ni želel več podaljšati najemne po- godbe za zemljišče. Ker ni bilo več interesa za vzdrževanje vrta, so ga opustili. Drevje z vrta pa so razdelili med šolske otroke oziro- ma občane, in sicer: 140 dveletnih jabolk in hrušk, 82 triletnih, 84 štiriletnih, 62 petletnih, 180 enoletnih – skupaj 548. Vrtnarsko orodje so pospravili v šolsko shrambo pod stopnicami, kjer je po- čakalo na bodočo rabo. Ostanke razpadlega plota pa je porabila postrežnica za kurjavo. Z novo šolo je bila povezana tudi ureditev šolskega vrta. Predvideno je bilo, da bo novi vrt ob poslopju nove šole. V šolskih letih 1902, 1903, 1904, 1905 vrta ni bilo, zato je odpadel tudi pouk kmetijstva. V šolskem letu 1905/06 je bil šolski vrt že na novi lokaciji, vendar je bil še nerazdeljen. Na njem so pokosili le travo. Šele v šolskem letu 1907/08 so pripravili načrt ureditve šol- skega vrta. Okrajni šolski svet je omenjeni načrt potrdil 16. julija 1908/1504. Na podla- gi sprejetega načrta so vrt zorali, pognojili in ga razdelili. Z delom na šolskem vrtu so začeli že v času počitnic leta 1908 in nadaljevali v pomladnih mesecih. Okrajno gozdno nadzorništvo v Ljubljani je podarilo šoli 700 dreves: smrek, jelk, macesnov, jesenov in borovcev. V vrt so postavili čebelnjak in shrambo za vrtno 107 orodje. Čebelnjak, ki ga je izdelal brez pa- njev Ivan Voljč za 250 K, so postavili 1. aprila 1911. Čebele je šola dobila iz Kranja. Konec šolskega leta je čebelnjak štel že 13 panjev. Šolski vrt je bil večji kot prejšnji, saj je me- ril 32 arov, drevesnica pa je bila zasajena na 516 m2. Šolski vrt je vodil Štrekelj, pomagal mu je Schiffrer, ki je oskrboval čebelnjak. Oba učitelja sta poučevala tudi kmetijstvo. V ponavljalni šoli učitelj Štrekelj, v ljudski šoli pa Schiffrer, in sicer 6 mesecev 48 ur teore- tično in 96 ur praktično. Dobila sta vsak po 80 K nagrade za poučevanje kmetijstva. Iz deželne blagajne pa so šoli nakazali 100 K za uspešno delovanje na šolskem vrtu. Učitelj Ivan Štrekelj je poučevali sadjarstvo, vrtnar- stvo, cvetličarstvo in čebelarstvo. Obiskoval je dvodnevni kmetijski tečaj v Zalogu in eno- mesečni na grmski kmetijski šoli.56 Tečaja na grmski šoli se je udeležil tudi Schiffrer, ki je začel na vrhniški šoli poučevati 1. februarja 1911 sadjarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo. Pouk je potekal ob sredah in sobotah od 15. do 16. ure.57 Prvo jabolko na vrtu je dozorelo avgusta 1912. Učitelja sta odšla na izobraževanje tudi v letu 1914/15, zato kmetijskega pouka ni bilo. Učenci so čas, ko ju ni bilo, izkoristili za bar- vanje železne ograje, kar je stalo 300 K. V šolskem letu 1915/16 je čebelnjak imel 21 panjev. Kmetijski tečaj je vodil Schiffrer po 4 ure na teden teoretično in praktično. Vojno obdobje je vplivalo na pouk kot tudi na vzdrževanje in obdelovanje vrta. Podatkov o vrtu ni, najdemo pa podatke o čebelnjaku. V šolskem letu 1916/17 je število panjev padlo na 11 panjev. Šolsko poslopje je zasedla voj- ska, kmetijskega pouka ni bilo, saj tudi vrt ni bil več v oskrbi šole. Na njem je imela vojska poljsko kuhinjo, kamor so na kosilo prihajali tudi učenci vrhniške šole. V pregledu dogajanj med letom 1899 in 1918 je ostalo še mnogo zanimivih tem za obrav- navo, kot na primer ustanovitev in organi- zacija obrtnonadaljevalne in gospodinjske šole. V tekstu ni omenjena telovadba kot eden izmed novih učnih predmetov osnov- nošolskega zakona, niti šolska knjižnica z nakupi knjig, učbenikov in učil, ki so jih uporabljali pri pouku. Na šoli so skrbeli tudi za učbenike revnih otrok, ki so jih vsako leto dopolnjevali z nakupi in darili. V prispevku nismo omenili državnih in cerkvenih prazni- kov, ki so jih praznovali v Avstro-Ogrski mo- narhiji, kot na primer cesarjev in cesaričin god ter cerkvene praznike. V času vojne so praznovali priložnostne praznike ob posa- meznih zmagah avstrijske vojske. Mnogi podatki in dogodki so ostali neome- njeni. V upanju, da bodo Vrhniški razgledi še izhajali, se bomo nekaterim temam po- svetili v prihodnjih številkah.58 Opombe: 1 Janez Kos, Iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900–1920. Vrhniški razgledi 5 (2004) Vrhnika, str. 45–61. 2 Glej: Olga Pivk, Topovi so začeli pokati in silno gr- menje se je slišalo do Vrhnike. Vrhniški razgledi 7 (2006), str. 133. Olga Pivk, Konec 1. svetovne vojne in kako so Italijani zasedli Vrhniko. Vrhniški raz- gledi 9 (2008), str. 28–34. 3 Obvestilo okrajnega šolskega sveta 16. avgusta 1909/2044. Deželni šolski svet je z razpisom 11. avgusta 1909/3868 dovolil, da se štirirazredna deška in štirirazredna dekliška ljudska šola na Vrhniki preoblikujeta v petrazrednici vsaka z eno vzporednico in v eno šestrazredno ljudsko šolo. Osemrazrednica se ni ustanovila, zanjo sta prosila krajevni šolski svet in občina. Odločilna odloka krajevnega šolskega sveta z dne 16. juli- ja 1909/2044 in 28. avgusta 1909/2151. Deželni šolski svet je z razpisom 6. decembra 1910/7566 sistemiziral šestrazredno ljudsko šolo na Vrhniki s štirimi vzporednicami in dve novi učni moči. 4 Deželni šolski svet, 11. avgusta 1909/3868. 5 Glej tudi Vrhniške razglede št. 13, str. 95–96. 6 Vlado Valenčič, Ljubljansko stavbeništvo od srede 19. do začetka 20. stoletja. Kronika (Ljubljana), 1970/3, str. 135. Franc Kaudela je bil rojen na Dunaju, kjer je tudi opravil izpit za stavbnega moj- vrhniška šola skozi čas 108 Vrhniški razgledi stra in pridobil koncesijo za obrt. Predno je prišel v Ljubljano, je opravljal stavbno obrt v Gablonzu. Od maja 1896 do leta 1898 je opravljal službo stavbnega mojstra v Ljubljani pri Kranjski stavbni družbi. Po letu 1898 je dobil koncesijo za samostojno obrt. 7 Prav tam, str. 138–139. Precejšnjo vlogo v ljubljan- skem stavbeništvu so imeli člani družine Tönnies. Njen začetnik v Ljubljani je bil Gustav Tönnies iz Stralsunda v Prusiji. Bil je tesarski mojster, ki je v Ljubljani ustanovil stavbno podjetje. Kot prvi si je pridobil koncesijo za obrt stavbni mojster sin Adolf leta 1883 pri namestništvu v Trstu. Leta 1900 je podjetje prevzel njegov brat Gustav. Po prvi vojni je bilo podjetje preoblikovano v družbo z omejeno zavezo in je delovalo vse do druge vojne. Vlado Vilman, Gustav Tönnies, pionir slovenske strojegradnje v 19. stoletju, v : Zgodovina strojni- štva in tehniške kulture na Slovenskem. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo: Ljubljana 2010, str. 184–191. 8 Grega Novak, Ob petdesetletnem jubileju vrhniške šole 1904–1954. Vrhnika: tisk tiskarne narodne banke v Ljubljani, 1954. 9 Odlok deželnega šolskega sveta, 24. februarja 1909. 10 Odlok deželnega šolskega sveta, 14. septembra 1909/2362. 11 Obvestilo okrajnega šolskega sveta, 16. avgust 1909/2044. 12 Razpis deželnega šolskega sveta, 11. avgust 1909/3868. Deželni šolski svet je s tem razpisom dovolil, da se preoblikujeta štirirazredna deška in štirirazredna dekliška ljudska šola na Vrhniki v eno šestrazredno ljudsko šolo. 13 Odlok krajevnega šolskega sveta, 16. julij 1909/2044. 14 Deželni šolski svet je z razpisom 7. januarja 1912/6772 ex 1911 dovolil, da se odpre peta zača- sna vzporednica. 15 Dopoldanski pouk se je uvedel 20. januarja 1912. 16 Glej opombo 2. 17 Prejšnji Rokodelski dom. 18 Kavarna pri Črnem orlu. 19 Premogovni oddelek deželne vlade je poslal 14. decembra 1917 10.000 kg premoga (400 K); 5.000 kg, nekaj tega je premoga je dobila oz. kupila so- dnija. Šola je dobila 31. januarja 1918 15.000 kg premoga, a ga je oddala 3.000 kg pošti v Borovnici in sodniji. Okrajno glavarstvo je ukazalo 28. avgusta 1917/20402 nabirati nadomestilo za seno (koru- zna slama, liste lesk, lipe, hrasta, topole, vrbovja itd.), a tega ni počel nihče. 20 Glej: Vrhniški razgledi 13, str. 72. 21 Tatjana Hojan, Vrhniško učiteljstvo v strokovnih organizacijah, v: Vrhniški razgledi 5 (2004), str. 70. Anton Arko je deloval na Vrhniki od 1894 do 1899. 22 Prav tam, str. 71. Fran Stojec je učil na šoli od 1878 do 1905. Bil je skladatelj, ukvarjal se je z glasbo. 23 Prav tam, str. 64 in 71. Vinko Levstik je učil na vrh- niški šoli od 1875 do 1903. Tudi Levstik se je ukvar- jal z glasbo in skladal. 63 let je deloval kot organist, 50 let v vrhniškem cerkvenem koru. Za zasluge na področju cerkvenega petja je bil odlikovan z zla- tim zaslužnim križcem »Pro eccllesia et pontifice«. Glej še: Tatjana Hojan, Vrhniška učiteljska rodbina Levstik-Michler, v: Vrhniški razgledi 11 (2010), str. 108–115. 24 Prav tam, str. 71. Alojz Luznik je učil na Vrhniki od 1896 do 1902. Izumil je didaktofon, v tistih časih enega najboljših glasbenih inštrumentov. Glej tudi: Učiteljski tovariš 1902, str. 183. 25 Prav tam, str. 66, 68. Ana Pour je bila članica dru- štva učiteljic, ki je bilo ustanovljeno 1897. Za Ivano Vidic je prevzela zastopstvo za področje Ljubljana- okolica. Bila je tudi članica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, tajnica društvene po- družnice 1892–1901, odbornica 1892–1894. Pisala je strokovne članke v revijo Učiteljski tovariš in mladinsko revijo Vrtec. Glej še: Tatjana Hojan, Ana Pour Suhadolc, vrhniška učiteljica, v: Vrhniški raz- gledi 8 (2007), str. 137–139. Na vrhniški šoli je učila do leta 1903. Po poroki je tako kot večina učiteljic (izjeme so bile učiteljice, ki so se omožile z učite- ljem) prekinila s poučevanjem. 26 Prav tam, str. 66, 68. Ivana Vidic je sodelovala v društvu učiteljic, zbrana je bila za zastopnico uči- teljic za Ljubljana-okolico. Bila je tudi članica žen- ske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. 27 Tatjana Hojan, Robert Ziegler (1864–1930), uči- telj, v: Vrhniški razgledi 12 (2011), str. 149–152. Rojen je bil v Ljubljani. Učiteljišče je končal leta 1885, strokovni izpit pa leta 1889. Leta 1901 je pri- šel na Vrhniko in tam ostal deset let. Leta 1911 je odšel v Višnjo Goro na tamkajšnjo šolo za ravna- telja. Objavljal je članke v Učiteljskem tovarišu in Slovenskem učitelju. 28 Tatjana Hojan, Anton Smrdelj (1874–1939), učitelj, v: Vrhniški razgledi 13 (2012), str. 102–104. Rojen je bil v Ljubljani, učiteljišče je končal 1894. Na Vrhniki je služboval od 1902 do 1905. Poučeval je vse predmete v 4. deškem razredu in na ekskuren- dni šoli v Bevkah. Leta 1905 je odšel na novo de- lovno mesto v Ljubljani. Zanimivo je, da je opravil izpit iz metodike poučevanja gluhih in slepih. 29 Tatjana Hojan, Marija Mlakar, vrhniška učiteljica, v: Vrhniški razgledi 8 (2007), str. 140–143. Izobraževanje na učiteljišču je zaključila leta 1898. 109 Leta 1903 je bila imenovana za učiteljico na vrhni- ški dekliški šoli. Na šoli je ostala dvajset let. Bila je dobra pedagoginja. Na vrhniško šolo je prinesla v dekliške razrede izdelovanje čipk in klekljanje. Med vojno pa je z dekleti pletla za vojake na fronti. Bila je dejavna tudi v društvu, imela je nekaj zani- mivih predavanj, ki so bila tudi objavljena. 30 Marija Oblak Čarni, Gabrijel Jelovšek – vrhniški župan v letih 1889–1908, v: Vrhniški razgledi 5 (2004), str. 11–18. 31 Tatjana Hojan, Ivan Štrekelj (1880–1959), učitelj in šolski upravitelj, Vrhniški razgledi 12 (2011), str. 146–148. Maturiral je leta 1901. Že leta 1903 se je zaposlil na vrhniški šoli, isto leto je opravil tudi strokovni izpit. Usposobljen je bil za pouče- vanje slovenščine, nemščine, petja in telovadbe. Dvakrat na teden je poučeval na ekskurendni šoli v Bevkah, na ponavljalni šoli je začel učiti v šolskem letu 1909/10. Na posebnem tečaju se je izobrazil še za poučevanje na umetnoobrtni strokovni šoli. Izpopolnil je tudi svoje zanje na področju kmetij- stva. Ravnatelj vrhniške šole je bil med leti 1921 in 1924. 32 Tatjana Hojan, Karel Matajec, (1863–1923), Vrhniški razgledi 11 (2010), str. 119–123. Leta 1895 je maturiral na učiteljišču, kjer je opravil tudi izpit iz metodike za gluhoneme in slepe. Leta 1905 je bil imenovan za ravnatelja vrhniške šole. Zaradi bole- zni je bil leta 1923 upokojen, a še isto leto novem- bra je umrl. 33 Tatjana Hojan, Emil Milan Schiffrer (1881–1930), učitelj in šolski upravitelj, v: Vrhniški razgledi 10 (2009), str. 84–87. Rojen je bil v Selu pri Ljubljani, obiskoval je gimnazijo 1893/94 – 1897/98, nato uči- teljišče, kjer je opravil zaključni izpit 1902. Na vrh- niško šolo je bil sprejet septembra 1905. Leta 1906 je obiskoval nadaljevalni tečaj za trgovsko učno stroko in opravil izpit za poučevanje trgovskih predmetov na obrtnonadaljevalni šoli. Kasneje je tudi poučeval na vrhniški obrtnonadaljevalni šoli. Leta 1924 je postal ravnatelj vrhniške šole. V ob- dobju 1926–1927 je bil predsednik Čebelarskega društva. Glej še: Olga Pivk, Sto let čebelarjenja na Vrhniki, v: Vrhniški razgledi 7 (2006), str. 125–126. Glej še knjigo Jerneja Černeta, Umno čebelarstvo, 1895. 34 Tatjana Hojan, Marija Pleško (1888–1964), Vrhniški razgledi 9 (2008), str. 176. V prispevku sta Ema in Ana Pleško omenjeni le kot Marijini sestri. 35 Tatjana Hojan, Marija Marinko (1886–1934), uči- teljica, v: Vrhniški razgledi 10 (2009), str. 81–83. Rojena je bila 30. novembra 1886 na Vrhniki, sta- novala je na Vrhniki št. 251/139. Hišno ime je bilo »Jelovškova štala«. Učiteljišče je obiskovala od leta 1902 do 1906. Poleg zaključnega izpita je opravila tudi izpit iz metodike pouka za gluhoneme in sle- pe. Strokovni izpit je opravila leta 1908 in postala stalna učiteljica na Vrhniki leta 1911. 36 Odlok okrajnega šolskega sveta z dne 7. februarja 1907/3649. 37 Dekret okrajnega šolskega sveta z dne 3. decembra 1906/2831. 38 Sklep deželnega šolskega sveta z dne 4. marca 1907/843. 39 Odločba okrajnega šolskega sveta, 2. april 1908/691. 40 Okrajni šolski svet, 6. junij1908/1230, sklene pode- liti častno svetinjo za 40-letnico službovanja. 41 V šolski kroniki vrhniške šole je napisano: … »se je imenovala do konca leta za suplentko (K 66.66) brezplačna šolska praktikantka na mestni ljudski šoli v Ljubljani Jožefa Franke, ki je v četrtem ra- zredu prevzela pouk …« Ali je to učiteljica Darinka Franke? Tega ne moremo z gotovostjo trditi. Po letu 1912 je na vrhniški šoli učila Darinka Franke. V kroniki ni omenjena sprememba med pedagoškim kadrom po letu 1912, zato predvidevamo, da gre za isto osebo. 42 Tatjana Hojan, Vrhniška učiteljska rodbina Levstik- Michler, Vinko Levstik (1844–1925), Zora Albina Levstik-Michler (1893–1983), Ivan Michler (1891– 1982), v: Vrhniški razgledi 11 (2010), str. 108–118. Albina Levstik je bila hčerka dolgoletnega ravna- telja vrhniške šole Vinka Levstika. Po končanem učiteljišču se je zaposlila na vrhniški šoli sprva kot brezplačna praktikantka. Po opravljenem strokov- nem izpitu je leta 1918 postala stalna učiteljica vrh- niške šole. Leta 1919 se je poročila z zelo dejavnim učiteljem Ivanom Michlerjem. Na vrhniški šoli je učila od 1914. do 1926. leta. 43 Tatjana Hojan, Vrhniška učiteljska rodbina Levstik- Michler, Vinko Levstik (1844–1925), Zora Albina Levstik-Michler (1893–1983), Ivan Michler (1891– 1982), v: Vrhniški razgledi 11 (2010), str. 108–118. Znan je bil kot speleolog. Odkril in raziskal je šte- vilne slovenske jame in o njih pisal številne članke, razprave. Bil je predstojnik Društva za raziskova- nje jam Jugoslavije in častni član Zveze speleolo- gov Jugoslavije in zunanji sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Glej tudi: Branko Stanovnik, nagovor ob odkritju spomenika vrh- niškim krasoslovcem: Ivanu Michlerju, Francetu Habetu in Petru Habiču, v Močilniku, 13. decembra 2008, v: Vrhniški razgledi 10 (2009), str. 167–168. Rojen je bil v Ljubljani (Hrenova 17). Učiteljišče je končal leta 1910, strokovni izpit leta 1912. 1913/1914 je opravil tečaj za učitelja telesne vzgo- je za srednje šole. Tečaj je obsegal plavanje, lahko atletiko, telesno vzgojo, higieno in prvo pomoč. Po letu 1920 je poučeval na obrtnonadaljevalni šoli. Med vojno je bil tudi v komisiji za popisovanje živil. Bil je mobiliziran marca 1915, vrnil se je no- vrhniška šola skozi čas 110 Vrhniški razgledi vembra 1918. Bil je prvi predsednik elektrifikacij- skega odbora. 1919 se je poročil z Albino Levstik. Od leta 1932 je nekaj časa služboval na Vrtači, nato je bil na osnovni šoli Prule, upokojil se je 1948. 44 Na osnovi določila deželnega šolskega sveta 8. ja- nuarja 1914/8865 in okrajnega šolskega sveta 31. januarja 1914/281. 45 Tatjana Hojan, Albina Malavašič Zakrajšček (1895– 1964), vrhniška učiteljica, Vrhniški razgledi 11 (2010), str. 124–128. Rojena je bila na Vrhniki, šolo je obiskovala v zavodu Lichtenthurn, kjer je na tamkajšnjem učiteljišču maturirala leta 1914, isto leto je dobila zaposlitev na vrhniški šoli kot nepla- čana praktikantka. 46 ZAL, VR 48, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki. Kronika ljudske šole na Vrhniki, IV. knjiga, š. 1. 47 Glej še: Vrhniški razgledi 13, str. 80–86. 48 Zakon 29. aprila 1873 – nekateri učenci so bili opro- ščeni pouka v starosti od 7. do 8. leta. 49 Malomarnost ali upornost staršev, ki otrok niso po- šiljali v šolo. 50 Zakon, 29. april 1873, je dovoljeval okrajnim šol- skim svetom, da so dvanajstletnikom dovolili za- pustiti šolo. 51 Enciklopedija, Zagreb 1968. Španska gripa je bila najobsežnejša pandemija influence v zgodovini. Zaradi vojne in slabe evidence ni bilo mogoče ugotoviti, kje se je pandemija začela. Ponekod je navedeno, da naziv španska gripa ni ustrezen, ker se gripa ni začela v Španiji. Kot naj bi bilo znano, se je gripa začela istočasno v Ameriki in Franciji, a je v zelo kratkem času zajela ves svet. V nekaj mesecih je obšla svet in za posledicami je umrlo 20 milijonov ljudi. Smrtnost je bila najvišja med prebivalstvom, starim med 20 in 40 let. 52 Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena 1885. V posameznih krajih je tudi ustanovila svo- je podružnice. Le-te so vrsto let zbirale denar za zidavo šol in vrtcev. Leta 1910 je na Slovenskem delovalo 168 podružnic družbe. 53 www.rtvslo.si/index.php?c_mod=news&op, www.karolkotnik 54 Olga Pivk, Vrhniške opekarne, Vrhniški razgledi 12 (2011). Jelovšek, str. 201–204, in Kotnik, str. 204–208. 55 Glej več: Vrhniški razgledi št. 13, str. 86–87. 56 Učitelj Štrekelj je dobil Metelkovo ustanovo v znesku 80.41 K (deželni šolski svet, 14. julij 1909/3550) in državno renumeracijo za šolski vrt v znesku 50 K (okrajni šolski svet, 26. julij 1910/2130). Z odlokom okrajnega šolskega sveta, 29. julij 1909/465, so mu priznali prvo starostno doklado. Z odlokom deželnega šolskega sveta 22. decembra 1909/7616 je bil povišan v tretji plač- ni razred (okrajni šolski svet 24. januarja 1910). Učitelj Schiffrer je bil pohvaljen za uspešno vo- denje ponavljalne šole (odlok deželnega šolskega sveta, 1. junij 1910/2202, in okrajni šolski svet, 31. julij 1910/1744). Učitelj Ziegler je dobil četrto starostno doklado (okrajni šolski svet, 16. november 1909/25189). 57 Hojan, Štrekelj, str. 147.