PoStnfna plačana v gotovini. Leto LXXm., št. 34 LJubljana, ponede P 1 OVENS i Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2 do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Dio 4. —. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej — >Slovenski Narod s: velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-14, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjcva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Poikpc Finski nujno potrebna ■HBa^aaaMBMMBBaaBBaaaaaaHBaBaaaHHnHBaB ■^■■■■■■■■■^■■■■^■■^ Finci so izgubili doslej v borbah s sovražno jremocjo desetino svojih vojakov Neresnične vesti o posredovanju med Finsko in sovjetsko Rusijo Helsinki, 12. febr. s. (Reuters Zunanji minister Tanner je označil včeraj kot popolnoma izmišljena vsa porcčiln O poskusih posredovanja med sovjetsko Rusijo in Finsko. Doial je. da imajo take vesti samo namen, da "zadrže dovoz vojnega materiala F nski. Toda pomoč kljub temu prihaja tako v moštvu kakor tudi v materialu in to je za Finsko poroštvo, da bo mogla tudi še nadalje kljubovati sovjetskim napadom, kakor v dosedanjih desetih tednih vojne V finskih uradnih krocrih poudarjajo, da Finska nujno rabi pomoči, če hoče Se nadalje vzdržati pred sovjetskimi napadi. Predvsem je potreben človeški material, ker nimajo Finci nobenih rezerv, s katerimi bi movdi nadomestiti izčrpane čete na fronti. S posebnim zadovoljstvom je bil sprejet sobotni govor predsednika Roose-velta. v katerem je ta obsodil sovjetski napad na Finsko. Najnovejši podatki pravijo, da ie v do-sedaniih bojih padlo skupno 25 000 finskih vojakov. Ta izguba je zelo velika, ker tvori desetino vseh vojakov, ki jih imajo Finci na fronti. Riga. 12. febr. s. (Reuter). Ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt. ki je dospel sen.kaj, je zanikal vesti, češ da je ujegov prihod v zvezi s posredovanjem v sporu med sovjetsko Rusijo in Finsko. Dejal je, da je obisk popolnoma zasebnega značaja. Ameriška pemcč VVashington, 12 febr. AA. (Havas) Odbor za pomoč Finski ie zbral dosedai čez en milijon dolarjev. Edvard VValles. ravnatelj odbora za nemoč Finiki. ie izjavil, da bo plemenitost ameriške iavnosti o.iu-načila industriice in bančnike v Zedinie-nih državah, ki bodo prav tako od svoje strani dali Finski znatno Domoč. Helsinki. 12. febr. s. (Havas) V finski vojski ie sedai tudi že manjša skuD;na py stovOljcev iz Zedinienih držav. Večinoma služiio kot letalci. Akcija Društva narodov Bern. 12 febr. AA. fDNB) Tajništvo DN je obiavilo odgovore na anel. ki ie bil decembra lani do zasedanju DN oosl^n državam članicam glede DomoČi Finski. Iz tega pregleda se vidi. da Društvo narodov nima več moči. da bi izoelialo kolektivno akcijo Diaktične vrednosti. Na ta ansl ie v celeti odgovorilo 22 držav članic, kar oa ne znaša niti polovico v DN včlanjenih držav. Kar se tiče držav nečlanic. katerim ie bil anel rx>slan sta se izrazili samo Zedmiene dr?ave in Braziliia. Tajništvo Društva narodov ie razložilo, da ie več kot Dolovica odgovorila tako. ia ni'hove^a odgovora ne more smatrati oozitivno. Dva odgovora sta bila negativ- na. Drugi odgovori obstole iz izlav pristankov in obljub, da se predlagana akciia čim boli Dodore Arcentina ie sporočila, da daje Finski na razpolago 50 000 ton žita. južnoafriška zveza oa ie izjavila, da ie pripravljena Finskb podm-eti z letali. Glede voiaške pomoči sta se izjavili samo Francija in Angliia. Končno pravi sporočilo, da veliko število tistih držav, ki soloh niso odgovorile, ne pomeni, da r>o svoii strani ne bodo nudile nobene pomoči Finski. ovjetski napadi se nadaljujejo Vas Summa še vedno glavna smer napadov, kjer so sovjeti izgubili že $*O00 mož — Na severnem bojišču ovira)j snežni meteži vojne operacije Helsinki. 12 febr. s. (Reuter). Sovjetski napadi na Kai elijski ožini se še vedno nadaljujejo z velikim številom čet in vojnega materiala. Glavna smer napadov je še vedno vas Summa. kjer hočejo sovjetske čete zavzeti obe železniški progi, ki vodita proti Viborgu. Fronta je tu široka 12 do 14 km. Sovjeti napadajo predvsem na obeh straneh vasi Summa. Vas sama je že popolnoma razdejana. V soboto so sovjetske čete napadle na tem predelu štirikrat, vendar so bile vedno odbite. Ugotovljeno je. da so sovjetske čete, ki v napadih sodelujejo, sestavljene pri Summi iz zelo dobro opremljenih aktivnih vojakov in ne iz rezervistov. R.ačunajo. da so sov-"jetl doslej v 11 dneh ofenzive pri Summi izgubili že nad 9.000 mož, pa tudi finske izgube so ze*o občutne in znašajo isto ta.ku več tisoč mož. Sovjetsko letalstvo se je pričelo zopet udejstvovati ter je v soboto in nedeljo bombardiralo zlasti Viborg. Več civilistov je bilo ubitih. Na dalinem severu so vse operacije tako v zraku, kakor tudi na kopnem zastale zaradi snežnih metežev. Sneg je padel pone- i kod poldrug meter visoko. Mislijo, da so se že začeli običajni februarski snežni meteži, kar bi pomenilo, da bodo na tem odseku fronte morale biti vojaSke operacije za dalj časa ustavljene. Finsko vojno poročilo Helsinki, 12. febr. s. (Finska tel. ag.). Vrhovno poveljstvo finske vojske je objavilo včeraj opoldne sledeče poročilo o vojnih operacijah dne 10. t. m. Na kopnem: Na Karelijski ožini so se nadaljevali sovražni napadi, zlasti na naše postojanke južnozapadno od Summe. kakor tudi vzhodno od Summe in ob reki Taj-pale. Vsi napadi so bili odbiti. Drugod samo artiljerijsko streljanje. Uničili smo najmanj 5 tankov. Na severu Ladoškega jezera pri Pitka-ranti smo uničili sovražno trensko koiono sestoječo Iz 70 voz. Sicer na kopnem v tem odseku samo artiljerijski ogenj in nobenih pehotnih napadov. Pri Ajtojoklju je napadla sovražna kelona. vendar je bila pognana nazaj v svoje izhodišče. Drugod nič novega. V zraku: Naše letalstvo je izvedlo obrambne in izvidniške polete ter bombardirajo tudi sovražne pozicije. Sovražni letalski napadi so se omejili samo na vojno cono. V mestu Viborg je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Po dosedanjih podatkih sta bili dve sovjetski letali sestreljeni. Sovjetsko poročilo Moskva, 12. febr. s. (Reuter). Snočnje sovjetsko vojno poročilo omenja nove sovjetske uspehe na Karelijski ožini. Po artiljerijski pripravi je sovjetska pehota izvršila več uspešnih napadov. Zavzetih je bilo 16 utrjenih finskih postojank, med njimi osem artiljerijskih oporišč. Finci potrebujejo smuči Haag, 12. febr. s. (Havas). Finski generalni konzulat je objavil poziv, v katerem prosi za pomoč Finski v smučeh. Pravi, da je bila glavna tovarna smuči na Finskem razdejana, da pa predstavljajo smuči za finsko vojsko posebno nujno potreben material. Finska je pripravljena smuči dobro plačati. Prosi, da gredo pošiljatve in inozemstva najprej v Stockholm. Švicarski socialisti obsojajo sovjetski napad Bern, 12. febr. AA. (Havas). Glavni odbor švicarske socialistične stranke se je včeraj zbral v Curihu. V zvezi z bodočimi volitvami za izpraznjeno mesto v zveznem svetu je odbor izglasoval resolucijo, s katero zahteva, da bodi odbor sorazmerno s številčno močjo stranke zastopan v zveznem svetu. Odbor je soglasno sprejel tudi sledečo resolucijo v korist Finske: Odbor socialistične stranke obsoja sovjetski napad na malo. miroljubno in demokratsko državo. Odbor izraža Fincem svoje simpatije in svoje občudovanje za njihovo junaško borbo. Odbor pušilja svoj pozdrav delavskemu in socialističnemu razredu na Finskem, ki predstavlja najboljšo zaščito fiske neodvisnosti in ljudskih svoboščin Odbor želi zmago Finske, ki bo velik pomen imela za življenje in svobodo vseh malih narodov. ober nauk za sovražnike Zaupnica Daladierovl vladi je prav tako zmaga za Veliko Britanijo kakor za Francijo London, 12. febr. A A. (Havas). Glasovanje, s katerim je francoska skupščina pokazala popolno zaupanje vladi Daladie-ra, so v britanskem tisku toplo pozdravili. »Daily Telegraph* prinaša uvodnik pod naslovom: Francija je pokazala svetu, kako Je treba delati. Članek pravi med drugim, da je glasovanje dejansko Dala^ie-rov osebni uspeh, ker nihče ni glasoval proti. Redkokdaj se je dalo v novejši dobi francoske demokracije ugotoviti nekaj, kar bi bilo bolj ganljivo, kakor pa je bilo to enodušno glasovanje. Za prijatelje in zaveznike Francije je to veliko jamstvo, za sovražnika pa dober nauk. Parlament je vzel na znanje, da je vlada Francije v rokah merodainih in odločnih mož. ki bodo vojno končali z zmago. List meni, da predstavlja to glasovanje še nekaj več kakor izraz zaupanja glede vodstva vojne. Tisti, ki odobrava sredstva hoče s tem odobriti tudi končni namen. Na ta način predstavlja glasovanje v francoski skupščini sijajen izraz solidarnosti glede bistvenega problema vojne. Sicer pa predstavlja francoska skupščina zbor svobodni* mož Narodni ooslanci glasuieio pc vesti in v skladu s svnjirr* prepričanji. To je tista skupščina, ki je bila do Monako-vega zelo omahljiva Na prvi pogled se 'idi nasprotje z razpravami, ki so dak povod za ovire pri vodstvu vojne leta 1914. Za nas je velikega pomena, da Imamo ob sebi zaveznike, katerih pogum in stvarnost sta se jasno pokazala in katerih navdušenje za skupno stvar ie skupšč'.na na ne-pobiten način pokazala. Soglasno izrečeno zaupanje vladi Daladiera je tudi zrnata za Veliko Britanijo prav kakor za Francijo. Energična akcija proti komunistom na švedskem Švedska komunistična stranka je dobila iz Moskve vel ke v:«3te denarja za delovanje v Stock-hotora in na Finskem Ukrajinci in Belorusi morajo zapustiti Poljsko Svojega Imetja ne smejo vzeti s seboj — Pomanj kanje živil na Poljskem — Stavke v Lvovu London, 12. febr. s. (Reuter). Po poročilih iz Berlina je bil med nemško in sovjetsko vlado sklenjen sporazum, na pod- | lagi katerega bodo med 18. februarjem in 1. marcem vsi Ukrajinci in Belorusi iz nemškega dela Poljske preseljeni v sovjetski del. S seboj smejo vzeti samo prav malo prtljage, vse ostalo imetje, pa bo popisano in bo glede povračila škode dosežen poseben sporazum. Nemške oblasti so na Poljskem uvedle posebne urade za kontrolo živil, v katerih je treba oddajati skoraj vsa živila pridelana na Poljskem. Pošiljajo jih nato v Nemčijo. Zaradi tega so cene živilom in drugim življenjskim potrebščinam na Poljskem izredno narasle. Kilogram čaja stane sedaj 30 dolarjev, tona premoga pa 10O dolarjev. Tudi iz sovjetskega dela Poljske poročajo o nezadovoljstvu med prebivalstvom, celo med delavci. V Lvovu so izbruhnile y već tovarnah stavke. Poljska Bela in Crna knjiga Pariz, 12. febr s. (Reuter). Poljska vlada je sporočila, da bo 20. februarja objavila posebno Belo knjigo z dokumenti o nemški kritiki za izbruh vojne in črno knjigo o grozovitostih nemške okupacije na Poljskem. Prvotno je nameravala vlada objaviti vse podatke samo v eni knjigi, najnovejši podatki, ki jih je objavil o zatiranju na Poljskem Vatikan, pa so pripravili poljsko vlado do tega da jim posveti še večjo pozornost. Mobilizacijski stroški na Nizozemskem Haag, 12. febr. s. (Reuter). Stroški mobilizacije znašajo dnevno 40.000 angleških funtov. Zato je sklenila vlada nove davke, ki predstavljajo 3,300.000 funtov nove letne obremenitve. Med drugim je povečan za 10% davek na sladkor. Stockholm, 12. febr. s. (Reuter) Preiskava proti komunistom se nadaljuje. Včeraj sta bili v Stockholmu izvršeni zopet dve aretaciji. Večina doslej aretiranih oseb pa je bila izpuščena. V Gotebotgu so zaradi vohunstva prijeli tri iiemškc icomuruSic, ki so bili svoj čas izgDf.ni iz Nemčije. Dosedanje preiskave so ugjLoviie, da so prejeli svedblu komunisti iz sovjetske Rusije v teku zadnjih let več milijonov švedskih kron denarne podpore. Zaplenjenih je bilo pri preiskavi tudi mnogo važnih dokumentov in propagandnega materiala. Stockholm. 12. febr. AA. »Tidm Te^egrammburo« javlja: Nečelnik iavne varnosti v Stockholmu sporoča. Polic'ia ie dob:la PDoročila. da ie komunistična stranka na Švedskem dobila večio količino denarja verjetno za akcijo na S ved kem. V začetku 1934 ie bila delavska de'esac/ja iz Švedske povabljena, da pride v Moskvo. Dva člana te delegacije in s^cer en Šved in en Norvežan sta bila v Moskvi spreieta od Knusinena. sedanjega šef^ tako imenovane finske narodne vlade. Kuu-sinen je ponudil trem komurnstom denar za komunistično delovanje v Stockholmu ter za nezakonito komunist;čno delovanje na Finskem. Vsak izmed niih ie dcb:l po 7000 kron, od kadrih ie bila polovica v finskem denariu. Ta denar so potem pre-tihotaoili na Švedsko. V zvezi z odiertv kakor tudi v zvezi z dejstvi, ki so iih dognali ob preiskavah v Stockholmu, 1e bilo aretiranih 10 oseb. med njimi dva tujca. Dva aretirana, od katerih ie eden slavni urednik list^ Ni-dag. sta bila včeraj popoldne izpuščena na svobodo. Zaplenjen ie bil obilen materijal, ki bo pomemben za določit*»v oblega komunističnega delovanja na Švedskem. Do sedai materiala še niso DODol^cm^ proučili, da bi mogli podati obsežnejše poročilo. Tuđi v Belgiji Bruselj, 12. febr. AA. (Havas). Po stavkah, ki so jih povzročili komunisti pretekli teden v več rudnikih v Monsu in Sarleroiju, so v i seh političnih krogih kakor tudi v tisku poudarili željo, da bi se komunistične organizacije razpustile. La Gazette pravi med drugim: Ni dvoma, da nastaja potreba po belgijskem edinstvu. Socialisti so v to edinstvo prav tako prepričani, kakor vsi ostali belgijski državljani. Da bi preprečili k^™*^ pri nji- hovem dolu za razdelitev države, je treba razpustiti samo njihovo stranko, v kateri so se zbrali rušilni elementi, ki jih ustavn ni nikdar ščitila. Nemčija še molči London. 12 febr. s. (ReuLcr) Nemško časopisje doslei še niti z besedico ni objavilo poročila o prihodu ameriškega državnega podtajnika VVaPesa v Evropo. Nasprotno pa so sovietski listi včerai vest na kratko obiavili Kakor poročalo nevtralni novinarji iz Berlina, so izražali v nemškem zunaniem ministrstvu včerai nezadovolistvo nad sobotnim govorom predsednika Roosevelta ter mu očitali pristranost naoram sovjetski Rusiji. London, 12. febr. AA (Štefani) Listi posvečajo veliko oozornost naknadnim oo-ročilom in komentariem o prihodu Sum-nerja Wallesa v Evropo. >Sunday Dis-pat^h« pravi, da ie do Wallesovega ob:ska v Evrooi prišlo na pobudo ameriškega poslanika v Londonu Kennedvja. General Weygand zapustil Egipt Kairo, 12. febr. s. (Havas) Generalissi-mus Weygand je včeraj popoldne z letalom zopet odpotoval v Bevrut. Na letališču so se Doslovili od njega general Wavell ter angleški in francoski poslanik. Postrojena je bila tudi častna četa Zadnja dva dni svojega obiska je imel general Weygand važne razgovore z visokimi angleškimi oficirji. V razgovorih je bilo ugotovljeno popolno soglasje med predstavniki francoske in angleške vojske na Bližnjem vzhodu. Madrid, 12. febr. AA. (Havas) list »Ja« posveča dva stolpca generalu Weygandu, šefu močne zavezniške armade na Bližnjem vzhodu. Pisec ooozaria na siiaino kariero francoskega generala in našteva številne anekdote o generalu Weygandu, maršalu Fochu, Joffru in Clemenceau ju. Nato razpravlja o diplomatski delavnosti generala Weyganda, ki si je pridobil ugled tudi kot dober pisatelj. Končno govori Članek o potovanju generala Weyganda v Španijo, ki je bil tik pred njegovim službenim potovanjem leta 1000. Iz notranje politike ZA ZBIRANJE POLITIČNIH SIL Kakor poročajo iz Niša, je imel včeraj tamkaj podpredsednik Glavnega odbora radikalne stranke Miša Trifunović v teku dneva dvakrat posvetovanje r. Aco Stano-jevičem. Novinarjem je izjavil, da se nI pripetilo še ničesar novega. Kakor znano. Je dejal, je bil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pretekli torek pri Aci Stanoje-viču in se i njim raz *ro var jal. Na vprašanje, ali se bodo pogajanja nadaljevala, je odvrnil, da tega ne moro še točno vedeti. Novinarji so nato vprašali Mišo Trlfu-noviča, kaj more reči o predlogih JNS glede sodelovania vseh opozicijskih strank, ki so jih predložili dr. Kramer, dr. Andje-linovič in Jovo T»en *r-a narodnega e"ledal?*ča bodo intendanti v Zagrebu. Splitu in Osijeku, nadalje administrativni ravnatelj in mtendantov nomoenik v Za^rcbn, ravnata!?i drame v Zagrebu, Splitu in Osijeku ter dramaturgi v teh treh me««tsh. Gledališča se bodo vzdrževala s stalno banovinsko podporo in z lastnimi dohodki. Banovinska podpora se bo določevala v vsakoletnem proračunu za vse ose'me izdatke ter za stroške glcd:i"ških zgradb. Pr":-pov-ki kinemat^°"rj»fov v Zagrebu nr'nndeio gledališkemu f'»ndu. v Splitu in Osijeku na bodo služili le za popravila in investicije. NOVI POT-lTIiNI ZAKONI IN STAilE STRANKE Po mnenju zagrebških političnih krogov — piše beograjska »Politika« — naj bi novi politični zakoni razčistili položaj, da se bo \idelo, kdo in s kakšno močjo predstavlja Srbijo, ali kakor pravi dr. Maček, da se pokaže prava fi^ragnomija srbskih pokrajin. 2elja po novih volitvah naj hi bila pot h konsolidaciji, da se omogoči nadaljnje normalno delo. Kot nov moment v situaciji se poudarja končano delo na političnih zakonih — ki naj bi se čimprej objavili. Vse stare stranke v bistvu obstojajo še danes, toda z uzakonitvijo novih političnih zakonov bodo tudi formalno priznane ter bodo njih organizacije oživele tudi po manjših krajih. Tako bo odpad« 1 tudi del razgovorov, ki jih vodi radikalna stranka, ker bo stranka formalno priznana. Nadaljnji razgovori se bodo vodili le glede na vstop v stranko onih radikalov, prvakov in članov, ki so v zadnjih petnajstih letih /;•;<.* •■ i!i stranico. SRBSKA BANOVINA Pod tem na«dovom priobčuje novosadski »Dan« članek dr. M. Budimiroviča, ki pi&c med drugim: Ni nam znano, j-*H obstoji med Cvetko-vieem in Mačkom kak tajni spe/azum o srb«ki in slovenski banovini. Po formiranju banovine Hrvatske se zdi, da so ostali del pustili za srbsko banovino. č"e je tako, potem je treba dati zakonsko formo in rešiti vprašanje srbske banovine pred razpisom skupščinskih volitev. Sedež srbske banovine mora biti brezpogojno v Beogradu, administrativna razdelitev pa lahko ostane kakor do sedaj. Z ustanovitvijo srbske banovine s tako upravno razdelitvijo bo dana Vojvodini, zedinjenl s šumadiio, še nadalje najboljšo in najmočnejšo zaščito njenih nacionalnih Interesov. NASA DOMOVINA Pod tem naslovom piše splitski »Narodni list«: V Zagrebu je bila ustanovljena »Zveza hrvatskih učiteljskih društev«. Na ustanovnem občnem zboru je govoril bivši narodni poslanec prof. dr. Sigismund Čajko-vac. Rekel je: »Vsi naj pridejo, v prvi vrsti pa bratje Srbi, ker nam je skupna domovina, delo in skrb zanjo. Hrvatska je tudi njih domovina, a svoboda v domovini je sonce. Ono bo obsevalo in grelo tako Hrvate kakor Srbe. Ako pride do bliskanja in grmenja, ne bodo trpeli samo Hrvati ampak tudi Srbi«. Ako je Hrvatska domovina vseh Hrvatov in celo Srbov v njej. potem bo Srbija domovina vseh Srbov in celo Hrvatov v njej. Slovenija bo domovina Slovencev, Jugoslavija pa bo domovina .. .7! Nesreča rimskega brze ga vlaka Rim, 12. febr. AA. (Havaa). Bral vlak. ki je prihajal lz Rima, je blizu Plze skočil s tira. Ubitih je bilo pet oseb, 25 pa m- njenih. Do nesreče je prišlo zaradi pretirane brzine. Italijanski kraljevski par. ki se mudi v svoje prestolnici San Roeore, je takoj po nesreči obi akni ranjence t ho*-^ Stru* 9 »STLOVKNSKJ NAROD« ponedeljek, 12. fabruarja 1940. Btev. 34 Gospodarsko sodelovanje z Bolgarijo Včera] se ie ustanovila v Beogradu Jugoslovansko bolgarska gospodarska zbornica — Prijateljstvo med obema državama je dobilo realno podlago za utrditev miru na Balkanu Beograd, 12. febr. e. Včeraj dopoldne je bil v navzočnosti bolgarskega trgovinskega ministra dr. Zagorova, na Se ga trgovinskega ministra dr. Andresa, zunanjega ministra dr. Cincar Markov:ća ter številnih rp.stopnikov bolgarske in naše trgovine, ustanovni občni zbor Jugoslovensko - bolgarske zbornice. Zborovanje je otvoril pred sednik beograjske trgovske zbornice V. Petkovi**, nakar i* govoril minister za trg. tn tndus. dr. Andrea, ki je rekel: Govor našega trgovinskega rnitistra Bolgarija in Jugoslavija sta že od vsega početka zaradi svojega zemljepisnega položaja navezani druga na drugo in ta naravna vez za sodelovanje je ojačena rudi s tesnim: plemenskimi, jezikovnimi in kulturnim: vezmi, k: spajajo dve slovanski plemeni n3 Balkanu Izkušnje iz preteklost'., ki so bile pogostr drago in krvavo plačane, najbolje pričajo o usodni povezanost^ med Ro'^ar: in nam;. Vse druge poti so prinašale poraze m narodne nesreče, pot sodelovanja pa je pripeljala vedno tako ene kakor druge do uspehov, do blago stanja in sreče Mi smo ;» sklenitvijo pakta za večno prijateljstvo odločno krenili po poti. na katero nas tudi narava in zgodovina navajata in ki nam edino more zagotovit' lepšo bodočnost v tesnem sodelovanju na vseh področjih državnega, socialnega in gospodarskega življenja. Trgovinska pogodba, ki smo jo skleni!; 1. 1934 predstavlja izhodno točko za sodelovanje nj gospodarskem poiju. kjer so okoliščine za naše delo vredno raznovrstne in ugodne. Ce po-g.edamo v statistiko naše zunanje trgovine, ne bomo sicer odkrili pomemSnih številk v medseivjjni izmenjavi, kajti obe držav: karera približno enak gospodarski ustroj, k; omejuje možnost vzajemne izmenjave dobrin, toda težišče našega gospodarskega sodelovanja za ?o ne more biti v medsebojni izmenjavi, temveč v sodelovanju obeh držav na področju proizvodnje tO izmenjave z drugim: državami Jugoslavija ;n Bolgarija sta pretežno agrarni državi z razvito proizvodnjo žita. sadja industrijskih rastim in živine. Ob€ s:a kmečk državi m obema mora korist kmetijstva pomeivti te me!j;tu skrb v gospodarski politik., kajt^ pogoji, v katerih dela kmet vplivajo v najmočnejši obliki na vse gospodarsko sta nje \ državi. V takih okoliščinafa nalaga organiziranje gospodarskega sodelovanja me.i Bolgarijo in Jugoslavijo nujna potreba 7n obe državi tako na poiju reguliranja proizvodnje ali pa izvoza skupnih proizvodov na druga tržišča. Sodelovanje lahko prinese ogromne koristi. Razume se da se pr' tem ne sme zanemariti medsebojna izmenjava dobrin, kajti navzlic podobnostim gospojjrskeg3 ustroja Bolgarije in Jugoslavije, obstoje možnosti za izmenjavo, ki Se ni izkoriščena. Ustanovitev Jugoslovensko -bij'garske zbornice prihaja o pravem času. Združujoč ped svoje okrilje bolgar ske m jugoslovenske gospodarstvenike n zbližujoč jifa bo zbornica pomagala k oživ-ljenju načrta za gospodarsko sode'ovanjc med obema bratskima narodoma in bo izpolnila tako važno po&lanstvo pn ustvarjanju njune lepše bodočnosti Pozdravljam od srca začetek dela te zborn cc. Srečen sem. gospod minister da ste tudi vj osebno s svojo prisotnostjo poudarili pomen, ki ga Bolgarija pripisuje gospodarskemu sodelovanja med Bolgarijo in Jugoslavijo če mar naj ta ustanova služi. Izjava bolgarskega trgovinskega ministra Nato Je govoril bolgarski trgovinski minister Ir. Zagorov, ki je izjavil: V današnjih burnih časih, ko trga gospodarska vojna mednarodne gospodarske vezi in vse bolj razdvaja narode ko sta brezposelnost in pomanikanje kakor črn oblak pr:šh nad vse evropske države, prav ta trenutek se ustanovitev Jugoslovensko-bolgarske trgovinske zbornice javlja kot svetel dogodek in kot koristno in plemenito aelo Dva bratska naroda si drug diugemu podaiata roko, da bi si pomagala pn delu. Dva naroda združujeta svoje napore za ohranitev gospodarskega življenja v njunih državah in za zgraditev materialnih temeljev za srečnejšo bodočnost. Institut, ki se danes ustanavlja ob udeležbi vseh gospodarskih orgar.izacj Jugoslavije in Bolgarije, bo središče, odkoder bodo prihajale vse pobude z« skupno delavnost s ciljem, da se odstranijo ovire, ki jih utegne gospodarska vojna prinesti v življenje dveh sosednih držav. Ta institut bc brez dvoma pomagal k utrditvi gospodarskega mim na Balkanu. Pomen jugoslovensko bolgarske zbornice ima velike na'oge. 2.e danes v začetku njenega deia leže na njej naloge za miren razvoj gospodarskega napredka. Pred nami se odpira veliko obzorje. V poljedelstvu, do katerega se mi kot agrarni državi čutimo enako vezani, se bomo učili drug od drugega ter si posojali izkušnje in znanje pri gojitvi ku'tui in organizaciji proizvodnje V industrij- moramo stremeti da bi ustvarili razumne vza'emne pofioie za razvoj proizvodov, katerih poraba sega preko meje ene same države. V prometu 'ab ko povečamo medsebojne olajšave na zelo primeren način. Globoko verujen- v izpolnitev teh na'og. Verujem da nam bo dala bližnja bodočnost za to dokaze. Take dokaze najdemo že v znansrvu. naidemo jih v zadružništvu, kjer predstavniki dveh bratskih narodov delajo v ozračiu polnega razumevanja in prisrčnih odno>ov Bratje Jugosloveni! Polni teb idej in navdušeni nad temi nadami so poslali bolgarski kmetje, trgove in obrtnik' iz Kušcuka Varne Plovdiva, Sofije in iz vseh bolgarskih krajev danes svoje predsta\nike. da vam pri-neso njihove na jiskrenejše pozdrave Vse trgovske, industrijske m kmetijske zbornice, vsa stanovska združenja v Bolgariji so danes združena v eni nvsli in navdušena za radi istih čustev, da bi sodelovali pr. sploš nem delu za dobro in mir V imenu bolgarske vlade izražam tudi jaz svoje najbolj iskrene Želje za uspeh Jugoslovensko-bol-aarske zbornice ki je tako vaše kakor na--e deio. Za predsednika nove Jugos!ovensko-bol-garske zbornice je bil izvoljen senator Vlada Ilić. za prvega podpredsednika dr. Marko Zučić. namestnik generalnega ravnatelja Privilegirane agrarne banke za drugega podpredsednika Ivan Jetačm predsednik Zbornice za TOl v Ljubljani, za tretjega podpredsedn ka dr. Stiepan Kras □ ik, predsednik Trgovinske zbornice v Zagrebu, nadalje so bih izvoljeni za podpredsednika še dr Dragutm Czkuš. predsednik industrijske zbornice v Zagrebu pred sedmke še dr Drasutm Cekuš. predsed Voja Djordjevič in predsednik zveze kmetijskih zbornic Milan Baužak Za g'avnega tajnika je bil izvolien ravnatelj balkanskega instituta dr Svetislav špznačević. za biagajnika pa trgovec Stojankić iz Beogra da. Po končanem občnem zboru je sprejel na Dedlnju v avdlenco bolgarskega ministra knez namestnik Pavle. Prihodnjo nedeljo bo v Sofiji ustanovljena Bolgarsko-jug-^si -venska gospodarska zbornica. Vremenska poročila In volna Zakaj Angleži in Francozi ne objavljajo vremenskih napovedi London. 12. febr. s. »Timesbv* vojaški dopisnik pojasnjuje v angleškem radiu, zakai zavezniško poveljstvo vojske ne dovoljuje obiave vremenskih noročiL Polen samo po sebi umevnega razloga, da slutijo vremenska perc-čila lahko sovražnim letalcem, obstoji še drug važnelši razlog, ki ie javnosti manj znance nekako sredi svetovne vojne je bilo namreč ugotovljeno, da vplivalo zračni Dritisk. temperatura in veter na smer to-povskih izstrelkov Zaradi tega ie bilo v svetovni vojni v bitki nri Sommi Dostavljeno posebno onarovališče na fronti, ki ie trikr?.* na dan oddajalo artileriji vremenska n.-. »riia in tudi vremenske napovedi. j Enako službo so takoj nato uvedli tudi Nemci. Ugotovljeno .ie. da lahko vsak izmed zgorai omenienih treh faktoriev povzroči odklonitev topovskega izstrelka za 20 do 100 m vsi triie faktorii skuDai Da lah!ko povprečno povzroče diferenco do ; 200 m. Ker ie treba strateške načrte za i topniško strelianje delati navadno že ne-; kaj časa prei. so za toDništvo tudi vre-I menske napovedi posebne važnosti. Ker prihaiaio nad Srednio Evropo skoraj vsi vetrovi z zaoada. Nemcem sedai . niso več na razpolaeo vremenske nano-vedl. ker jih v Angliji in Franciji ne objavljajo. Kar*« - ■ * • guverner Otta\ra. 12 feb:. s. -Reuter). Kanadski generalni guverner lord Tvveedsmulr je ponoči nekaj po 1. srednjeevropskega časa umrl v guvernerskl palači v Ottavvi. Lord Tvveedsmuir je v torek tako nesrečno padel v svojem stanovanju, da je dobil resne notranje poškodbe in je bil od tedaj dalje v nezavesti. Bil je trikrat operiran. K drugi operaciji ga je odpeljal celo posebni vlak v Montreal Vsi poizkusi pomoči pa so ostali zaman. Lord Tvveedsmuir je bil star 65 let. Generalni guverner Kanade je bil od leta 1935 dalje. Truplo pokoinika bo jutri položeno na častni oder v kanadskem senatu, v sredo pa bo pogreb n* državne stroške. Truplo bo nato prepeljano v Anglijo. Vdovi pokojnika je med prv imi izrazil sožal je predsednik Roosevelt, ki mu je leta 1937 napravil iord Tvveedsrr.uir oflcielen obisk. Montreal, 12. febr. AA. (Havas). Do imenovanja novega generalnega guvernerja bo prevzel posle guvernerja vrho^mi sodnik v Kanadi* če pa bi ta tega ne mogel storiti, pa bo funkcije prevzel najstarejši kanadski sodnik Tibodeau Rinfred. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 12. februarja: Tri komedije. Red B Torek, 13.: zaprto. Sreda, 14.: Na prisojni strani. Red B. Četrtek. 15.: Praznik cvetočih češenj. Red Četrtek. Petek, 16. ob 15: George Dandln. Dijaška predstava. Globoko znižane cen« od 14 din navzdoL OPERA Začetek ob 20. url Ponedeljek. 12. februarja: zaprto Torek, 13.: zaprto. Sreda, 14.: Rus^ka. Red Sreda. četrtek, 15.: Lupacius Vagabundua. Red A. Petek, 16.: Lok. Plesni večer Pie in Plna Mlakar. Izven. Plno In Pii Makar bosta nastopil* v petek 16. t. m. v svojem najnovejšem plesnem dela »Lok«, za katerega je Bkom-poniral glasbo hrvatski skladatelj Fran Lhotka. Vsebinsko osnovo te njune velike zamisli tvori odnos, kJ vlada med možem in Ženo, in sicer v treh stopnjah svojega razvoja. Prvi del, »Mladost«, prikazuje mladeniča ln mladenko kot dva suverena pola, v katerih utripa Življenje popolnoma nezavisno drugo od drugega, dokler se ne najdeta v ljubavi« in ne za- žarlta v njenem svetlei -. plamenu. Ko pa žar sle ugasne, bi bil človek bednejši od Živali Ce mu ne bi nebo naklonilo milosti prave ljubezni. Ta ga iele dviga iD očl-ščuje, ga uči samoepoznanja, borbe, presoje, odpuščanja ln vere. šele v ognju prave ljubezni prekaljena stopata mož in žena v sreči in zadovoljstvu skozi življenje. Ta tretji del sta umetnika Imenovala ^Zrelost«. — Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene od 70 din navzdol Delavska akademija Ljubljana, 12. februarja Ponovno je treba naglasti, da je pri nas delavskih kultum'h prireditev Izredno malo. Se vedno mora našemu delavcu pogosto nadomestovati gostilna, česar mu ne nudijo koncertne tn gledališke dvorane. Ali morda delavec ne pogreša plemenite zabave, ki jo imenujemo duševno hrano? Ali ne potrebuje izobrazbe Ln ali ne more razumeti glasbe in dramatične umetnosti? Nad tem bi se moral zamisliti marš7kdo. V Ljubljani n'tr.amo delavskega odra ln ne stalnih delavskih kulturnih prireditev. To vrzel skuiajo zamaSiti nekatera delavska prosvetna društva sama brez vsake pomoči Jn izpodbude. Pri svojem delu pa morajo premagovati še neštete ovre. ki jih ob tej priliki ne moremo n^stevnti. Tako naše delavstvo pogosto celo bolj strada duševno kakor f:zično. Zato se tudi ne smemo čuditi, da se je temu hočeš nočeš prilagodilo in da tudi ne pričoJtuje kul- turnih prireditev. Ko je prirejena kakšna prosvetna prireditev, je treba posebno opozarjati delavstvo na njo, da Je ne prezre. Vendar pa j« bil na včerajšnji delavski akademiji, ki jo je priredila podružnica Narodne strokovne zveze popoidne v Delavski zbornici, precej lep obisk. To je menda prva delavska kulturna prireditev leto« v Ljubljani. Spored je bil dobro izbran, tako da je akademija lahko nudila čim več ob črn manjših stroških. Razen glasbenih točk in deklamacij ie bila na sporedu celo V. Vodop'.vceva spevoigra ^Kovačev Student«. Vsi odseki so nastopali poofumno. Najprej je zaigral tamburaški zbor Ve- dralovo koračnico lin ftimPavci-'eve *Slo-veruske narodne pesmi«. Občinstvo ga je nagradilo z Lskren'm odobravanjem. Posebno lep uspeh je pa dosegel pevski oktet NSZ. Peli so pod voristvom A. Karmelja Marinkovičevo ^Na Adriju* in Vodopivče-vo *0 večerni uri«. Dobra je bila recitacija Klcpčlčeve pesmi »Moj oče je rudar«. Recitraf je Jože 6om občuteno. Tamburaški zbor je nastopil še enkrat z narodnimi pesffnimi prav tako uspešno kakor prvič. Po kratkem odmoru s»o podali dramatični, pevski in tamburaški odsek ^Kovačevega studenta«, posebno dobro so se odrezali glavni pevci kot kovač J. Jerom, njegova žena S. Vozel in študent M. Vozel Poslušalci so bili zelo zadovoljni. Prireoitev je zaključil temburaSki zbor z dvema komadoma, koračnico Iz >Aide« in s plesn'm komadom A. Karmelja >Lo-nia«.. Ob*skovalci so o^hainli z željo da bi bili doležm boli pogosto tako dobrih in potrebnih pr uredi te v. Zasedanje danskega sveta V novem proračunu so izdatki za 2,8Q7.99$ gin viS]i oVrata v svobodo«, je organizacija poklonila po .M)0 izvodov akademikom in vojaštvu. Lani je bila poslana na pristojna mesta dobro utemeljena spomenica oficirjev 'n moštva I. jugcslovenakega polka »Matije Gubca« za priznanje dobrovoljskega svojstva sčbir-skam dobrovoljcem. Spomenica zahteva, naj se spremeni člen L zakona o debro-voljcih ln vnese: Za dobrovoljce po tej točid se smatrajo dobrovoljci iz sestava L jugoslovanskega polka »Matije G-ubca«. Blagajniško poročilo je podaj blagajnik g. Franjo Nosan. Iz njegovega poročila izhaja, da je b;1o društveno premoženje, ki seve nI veliko, vodeno in upravljano smiselno in varčno. Dr. Ernest Tur k je kot predsednik redakcijskega odbora poročal, da je gradivo za drugo knjigo »Klad i v ar ji Jugoslavije« Že urejeno ln pripravljeno, z Izdajo knjige pa bo treba zaradi neurejenih razmer Se počakati. O pripravah za postavitev kraljevega spornen/ka v Ljubljani je nato poročaj dr. Josip Hebein. Po poročilih je bila odboru izrečena razrešen'ca s pohvalo, pri volitvah pa je bil Izvoljen skoraj v celoti spat stari odbor s predsednikom g. prof. Josipom ierasom na čelu. Pred zaključkom občnega zbora so bili predloženi še nekateri predlogi, ki prvenstveno govore o tem, da se prizna dobro-voljstvo vsem onim dobrovoljcem, ki eo služili v I. jugoslovenekem polku »Matije Gubca«', vsem onim, le so izstopili iz dobrovoljskega korpusa v Odesi in služil v ruski ali drugi zavezniški vojski, is t o tako pa se naj prizna dobrovoljsko uverenje vsem on;m ki so se kot jugoslovanski borci borili na severni meji. Akademija učiteljisenikov LjubTiana 12 februarja V soboto zvečer so prired h učiteljiščni-k' akademijo v frančiškanski dvorani. Bila je lepa in prisrčna prireditev našega učiteljskega naraščaja, ki je slavil prvo desetletnico svojega kulturnega združenja. Fantje in dekleta so pokazali, da je še precej idealizma tudi v današnji mladini, ki bo stopila že v par letih med široki svet in prevzela najvažnejšo nalogo — vzgojo naše dece. Študij učiteljskega naraščaja je danes poglobljen in podaljšan, da gre v dobro šoli in vzgoji. Za izvenšolsko udejstvovanje se pa naraščaj tudi lepo pripravlja, kar je ravno pokazala sobotna prireditev. Najprej je nastopil godalni orkester* ki je odsvira- zelo lepo dve glasbeni točki. Nato sta nastopili dve gojenki s štiriročno skladbo na klavirju dovršeno in pokazali, da sta že pravi umetnici, ki bo&ta lahko šc večkrat nastopali pri raznih prireditvah v kasnejšem življenju. Goslač, ki je nastopil za njima s spremljevalko na klavirju je tudi pokazal, da je nadarjen in da ima še lepo bodočnost. Kot zadnjo točko so uprizorili komedijo Vzgojitelj Lanovec, katerega snov je vzeta iz njihovega bodočega poklica. Igra je potekala gladko in igralci so rešili svoje vloge mnogo nad povprečnostjo gledaliških diletantov in občinstvo je nagradilo igralce z burnim aplavzom Opazili smo, kako hitro je bila vzpostavljena duhovna zveza med občinstvom in igralci. Čudnega ni to nič, ker snov posega v zelo občutljivo šolsko vzgojo, kjer se tudi še danes mnogo greši. Dvorana je bila zelo dobro zasedena po tako pestri publiki, da se je takoj lahko opazilo, kakšno važnost posveča nasa javnost tudi bodočemu učiteljskemu naraščaju. Tudi iz učiteljskih in profesorskih vrst je bilo precej obiskovalcev in mogoče bi bilo prav, da bi si Vzgojitelja Lanovca ogledali tudi tisti, ki gredo vedno svoja pota in mrnujo potrebne zveze ne z učenci in ne z njihovim domom« kar je pa največkrat tudi globlji vzrok neuspehov, zaradi katerih plačajo v prvi vrsti starši težak račun Zato pa imajo vzgojitelji, ki delajo s srcem in razumevanjem prilik, v katerih žive učenci, vse drugačno uspehe in uživajo vse večji ugled kakor onL ki poznajo samo svojo snov, od katere imajo navadno v kasnejšem življenju njihovi učenci Ie majhen odstotek praktične vrednosti. Današnji učiteljski naraščaj si je pa zapisal najlepše geslo na svoj prapor: »Učitelj hodi Človek!« /ffre( e\nica KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 12. februarja: Evla-lija DAKASKJE PRIREDITVE Kino Matica: Ples v dvorcu Kino Sloga: Pod pariškimi mostovi Kino Union: CardaS — kavalir ji Kino Moste: Stanlio in OUo v Alpab in Beli vrag Hadži Murat Kino Siska: Krik z ulice Občni zbor krajevne organizacije J\S za sodni okraj ob 20. v prostorih Kolodvorske restavracije g. Cirila Majcna Razstava slik in kipov inž. Mitje Aviglja v Jakopičevem paviljonu Filharmonlčna družba občni zbor ob IS. v Hubadovl dvorani Glasbene Matice DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Ba-hovec. Kongresni trg 12, Komotar. Vič — TržaSka cesta 48. S%pod &*ta Nekatere novice prodro k nam res nekoliko prepozno Tako smo komaj pred tedni zvedeli, da v Rumuniji besnt že nad 20 let silen požar Vnela se je ntifta v vrelcu, prav tedaj, ko »o po napornem vrtaniu prodrli do nje Mogočen curek »tekočega zlata« se le v trenutku spremeni? v .«ie» metrov visok plamen. \reukrotifi\'i element je zaWada/ nad neprecenlnvim hoga stvom nafte in vsa prizadevanja kliub izredno veliki razpisani n&cradi, da bi pona sili požar, so ostala doslej brez uspeha Poročali smo, kaj vse so poČeniali. da bi divji element ukrotili O tem je obUrno po ročalo glasilo čeških gasilcev. Zdaf pa je treba to poročilo izpopo!niti ter tudi povedati, znkaj se Hm doslei ni posrečilo pogasiti požara Ukvarjali so sr s to zadevo pač le strokovnjaki i vsega s%,e-ra, razen naš'h nafpogumne iših gasilcev. Čim le pa izšlo poreč'10 o požniu v našem listu, so se začeli z vprslaniem gašenja pečati številni naši junaki. Dan za dnem so prihajali v uredn'slvo in upravo, telefon je neprestano pel- »Povejte mi nas!o\- petrolejske družbe! Pogpsitev tega požara ni noben problem!čudne razmere«, v kateri naš dopisnik trdi, da v edini restavraciji v Rajhenburgu nimajo nobene slovenske revije. Ta vest pa ni točna, kajti v rajhenburški restavraciji so gostom na razpolago tudi štiri slovenske revije. NESPORAZUM Gost: No, prinesite ml srnino pečenko, toda opozoriti vas moram, da mora biti pripravljena prav tako kakor sem je vajen doma. — Izvolite gospod, samo malo potrpi te, prosim! Takoj bom naročil, naj jo kuhar fiežge. ste*. 34 »SLOVENSKI NAT*OT> ponedeljek, If. fabmarja 1040. 8tras t DNEVNE VESTI _ Belgijske umetnine v muzeju kneza Pavla. V muzej kneza Pavla je izročil belgijski poslanik grof de Thiessi včeraj prosvetnemu ministru Boži Maksimoviču zbirko slik valonskih umetnikov, ki jih je nakupil naš generalni konzul v Liegu odvetnik Hoche. Slike so razstavljene v posebnih sobah v n. nadstropju, kjer so tudi slike flamskih slikarjev. — Delegati zavarovancev Pokojninske, ga zavoda Iz Dalmacije *o zborovali. V Splitu so se sestali delegati dalmatinskih, zavarovancev. Razpravljali so o sporu, ki j5 nastal med zagrebškim in ljubljanskim zavodom zaradi prevzema zavarovancev po zagrebškem zavodu. Sklenili so, da ne r>>io več iavno razpravljali o tem sporu, ćU-kler ne bodo objavljeni zaključni računi za poslovno leto 1938-39. Objavljeni bodo baje najpozneje '"'o konca marca. — Zveza Avtomobilskih klubov kraljevi! e Jugoslavije ustanovljena. Včeraj je bili v Zagrebu izredna glavna skupščina Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslaviji, ki so se je udeležili delegati iz Beograda, Subotice, Sombora, Sarajeva, Ljub-Ijare, Maribora in Splita. Skupščino je otvoril in vodil predsednik Velizar Jankov .č. Soglasno je bil sprejet predlog o likvidaciji Avtomobilskega kluba In ustanovitve Zveze avtomobilskih klubov kralje v. ne Jugoslavije. Soglasno so bili sprejeti tudi vsi preilogi pravil glede nove Zve;e, likvidacije imovine Avtomobilskega kluc a itd. — Slaba gradbena delavnost se nam obeta. Vse kaže, da bo letos gradbena delavnost zelo slaba. To bi ss dalo sklepati iz vedro veOjih težkoč. s katerimi se mora borili naša cementna industrija. Tvornice cementa v Splitu so znatno omejile obratovanje in odpustile mnogo delavcev. Nekatere tvornice so odpustile vse delavce. V stladiččih imajo okrog 4.000 vogonov cem« nta. To hi komaj za Gostovalo za Sest mescev za izvoz in za domačo porabo. _ >'ovi slovenski grobovi v Ameriki, v Clevelazidu je umrl Janez RoSel, star 69 let. doma iz Žužemberka. Srčna kap je zade a v Clcvelandu Jerneja Petkovška in Janeza Pa\iina. Petkovšek je bil doma iz asi Laze pri Planini, Pavlin je bil star 33 let in rojen v Ameriki. Smrtno se je po-nesr?čil v Clevelandu Anton Pavlic, star 46 let, doma iz 2eje pri Sežani. Padel je rx» stopnicah in se tako hudo pobil, da je v DDlnlci umrl. Nadalje sta umrli v Clevelandu Marija Supan rojena Furlan, doma iz Cerknice ln Terezija ZakrajSek rojena Cimperman, stara 59 let doma iz fare Rob pri Velikih Laščah. V Port Ange-lcsu je umrla Frančiška Segulhi roj. Vla-dek, stara 62 let, doma iz Markovščlne na Prirr.er;kem. V La Salle je umrl Jakob Tomnžič doma s Police pri Višnji gori. V Tour.csicvvnu je umrl Janez Panigac, star 6-i let. doma z Viča pri Lju'cljani. V GI-rardu je umrla Frančiška Lužar, roj. Snoj, stara C6 let, doma iz Zaloga pri Ljubljani, v Pueblu je umrl Nik. StarašinJč, star 78 let, doma iz Preloke pri Vinici, v Shebov-gairu je umrla predstojnica slovenske farne šote Kal Ista Kršmanc, stara 46 let, doma iz ckol.ce Vrhnike. V Forest City je umrl Jože Verk, star 52 let, doma iz Javorja v Smartnem pri Litiji. V Glrardu je zadela srčna kap 33 let starega Rudolfa Princa. V Detroitu je umrl Janez Su-ster, star 38 let, rojen v FrankHnu. — Nov grob. Davi je umrl v Loškem potoku po daljši težki bolezni gostilničar g. Miroslav Rus, star Šele 33 let. Pokojni je bil splošno znan in priljubljen. Za njim žaluje soproga Lizi rojena Klemm, otrol^L Sonja in Adi, starši in bratje ter mnogo prijateljev. Pogreb bo v sredo ob 9. dopoldne na farno pokopališče k Sv. Barbari na Taboru. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše Iskreno so žal je! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno*, spremenljivo in precej mrzlo vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu, deževalo pa v Splitu in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 11. v Splitu 8, na Rabu 6, na Visu 4, v Dubrovniku 3. v Eeogradu in Sarajevu —1. v Ljubljani —3.2, v Zagrebu —5, v Mariboru —5.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5, temperatura je znašala —5.6, na aeroJromu —7.0 C. — PoškSava« v Ljubljani skupni znesek SOO din (osemsto). Denar je na razpolago v upravi našega lista. —Ij Kolo žen zad'ugarK obveSča svoje članice, da bo v sredo 14. t m. ob 20. uri v glasbeni sobi društva »Sloge« redni mesečni sestanek s predavanjem Zene zadru-garke na delu. Predava ga. Pihlar Milka srecil tudi trgovec in gostilničar Karol Žitnik. S strehe neke hiše je padla nanj opeka in ga težje poškodovala na gla\ i. Iz Kranja pa so prepeljali v boln'co 81et-nega trgovskega vajenca Bruna A v senika, ki si je pri smuki zlomil levo nogo. — posKu5en sam«m°r. z Bleda so včeraj prepeljali v splošno bolnico 20 letno brezposelno sobarico FrančJ&ko P., ki sd je v navalu obupa prerezala žile na levi roki. Prvo pomoč ji je nudil hitro poklicani zdravnik, ki ji je za silo obvezal rano, na zdravljenju v bolnici pa bo morala cstali del j časa Kaj je dekleta pognalo v oirtip. ni znano. —Ij Dej na preskrba s premogom. Da bi vs3j čeloma bila omogočena preskrba kon-zuma s premogom, je TPD odredila za mesec februar trgovcem s kurivom delne količine premoga. Radi izredno velikega zaostanka v dobavah, povzročenih deloma zaradi decembrske stavke, nadalje zelo ze:o ostre zime in zlasti zaradi močno povečanih železniških in drugih državnih doba\-f ni mogoče ustreči potrebam privatnega konzuma v celoti. Zato prosijo trgovci s kurivom kupujoče občinstvo, naj se začasno zadovolji z delnimi dobavami, zlasti pa priporočajo, da bi konzumenti naročali premog pravočasno, to je vsaj 3 do 4 tedne prej, preden jim docela poide. — Sekcija trgovcev s kurivom združenja trgovcev v Ljubljani. 101—n n— Opozorilo hišnim posestnikom. Direkcija ptt. objavlja: Zadnje dni se je pri odmetavanju snega s streh primerilo, da so bile v mnogih primerih pretrgane telefonske žice in da je bil tudi sicer moten telefonski promet. Zaradi tega se opozarjajo vsi hišni posestniki In vsi oni. ki opravljajo ta dela. da pri tem pazijo na telefonske linije ker bo sicer poštna uprava oroti vsakemu postopala v smislu predpisov zakona o pošti, telegrafu in telefonu ter zahtevala povračilo povzročene škode. V teŽUh primerih pa bo krivce zasledovala tudi kazensko po 5 209 kazenskega zakonika. Po tem paragrafu se kaznuje z T?lka nesreča smučarja Ljubljana, 12 febniarp Pri Galetovem bajerju v Zg. Šiški se j dviga precej visok klanec, katerega pozi- j mi uporabljajo smučarji. Ta teren je podaljšek šišenskega hriba, na katerem so tako neugodno razvrščena drevesa, da | preti vsakemu nespretnemu smučarju ve-lika nevarnost. Na tem področju se vsako nedeljo zbira vse polne smučarjev, zlasti | pa mlačina, ki brezskrbno drvi v dolino, j ne meneč se za nevarnost. Zanimivo je da [ čim bolj nevaren je teren, tem raje smučajo. Očividci pripovedujejo, kako se je neki mladenič na najnevarnejšem mestu z vso j silo pognal navzdol. V začetku se je spret- i no izogibal dreves, ko pa je pridrvel nese mu je hipoma nekaj Čke in v ist-m hipu je po zraku ter z vso silo | treščil z glavo ob drevo. Nesrečnež je obležal nezavesten s težkimi poškodbami na glavi in na rokah. Na pomoč so takoj prihiteli navzoči ljudje in so na saneh nezavestnega odpeljali v najbližjo hišo. kjer sc mu domači nudili prvo pomoč. Ker ga ni nihče poznal in ker ni Imel pri sebi nikakih dokumentov, niso mogli takoj ugotoviti kdo je. Iz Cefla —c O svetih gorah in »vetih jezerih bo prede val dre vi ob 20. na ljudskem vseučilišču g. prof. Valter Bohinec iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale zanimive ski-opticne slike. —c feahOvskj turnir. Stanje po 8. kolu glavnega turnirja Celjskega šahovskega kluba je naslednje: Pešič 6 (1), Graser 5. Rupar 4 (1), in2. Sajovic in Dienl 3 in pol (1), Schneider 3 in pol, Cijan 3 (3). Fajs 3 (2), Cernelč 3 (1), dr. čerin 3, Tavčar 1 (D, Rajhman 1 (1), Csdrgd pol, inž, Marjanovič 0 (2). —c Predavanja za Kmetovalce. Mestna občina bo priredila ta mesec strokovna predavanja iz veterinarstva in kmetijstva po naslednjem razporedu: v sredo 14. in 21. t. m. ob 19 pri posestniku Janezu K ružicu v Lokrovcu, v četrtek 15. in 22. t. m. ob 19. pri posestniku Francu Fazarincu na Ostrožnem, v petek 16. in 23. t. m. ob 19. v Gasilskem domu na Babnem in v nedeljo 18. t. m. ob 14.30 pri posestniku Francu šlandru v Košnici. —c Dva vloma v Isti MffflL V noči od petka na soboto sta bila v Celju Izvršena dva vloma. Neznanec je vlomil v pisarniške prostore veletrgovine Zangger v poslopju Javnega skladišča na Masorvkovem nabrežju. Odprl je štiri vrata ter odnesel iz pisarne 7.000 din vreden pisalni stroj znamke »Adlerc, m ozko suknjo, suknjič in steklenico žganja. Blagajno je pustil nedotaknjeno. V isti noči je neznanec s ponarejenim ključem odprl vezna '.Tata hiše štev. 2 na Cinkarniški poti v Gaberju. V veži je sezul čevlje in odšel bos v prvo nadstropje. Tam je odnesel U veže dežni plašč, dežnik in dva para Čevljev, last Železniškega uradnika g. Janka Hlčevarja. —c Vlak mu je rdr*Wl I°be*Jo. V petek zvečer ze vlak v Loki pil Zidanem mostu povozil 251etnega pekovskega pomočnika Albina Kuneja in mu zdrobil lobanjo. Kune ja so še zvečer prepeljali v celjsko bolnico, kjer so ga operirali. Kunejeve poškodbe so zelo težke. —c V celjskem gledališču bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče.v sredo 14. februarja ob 20. Straussovo opereto »Cigan barone. Predstava je za abonma. Za to predstavo vlade v Celju in okolici zalo živahno zanimanje. —c Zdiuženje pekov v Celja je taneJo v nedeljo v hotelu >Posti« redno skupščino, ki jo je vodil predsednik g. Mlakar. Izmed 146 članov j h je bilo navzcčlh okrog 100. Skupščine so se udeležili tudi delegati pekovskih združenj iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in Ljubljane. Poročila funkcionarjev so pričala o živahnem ln uspešnem dedu združenja. Glede pregrupaclje obrtniških združenj je bilo na skupščini soglasno sklenjeno, da ostane Združenje pekov v Celju samostojno, kakor doslej. BUREN SMEH je doslej še pri vsaki predstavi izzvala sijajna veseloigra M čardaš-kavalirji I V vlogi nadvse simpatičnega ln vražjega hon-ved-ofi'drja GUSTAV FBOHLICH, nadalje Čamila Horn, Tibor Halmav, Huszar Poffv Itd. KINO UNION, teL 22-21 ob 16.. 19. in 21. url PLES V DVORCU Dodatek: Poslednja moda v tehnikolora Zabavna italijanska komedija, ki prikazuje indiskrecije lz privatnega življenja mladega princa. — Predstave ob 16., 19. In 21. url KINO MATICA — TELEFON 21-24 Odlično francosko filmsko delo ganljive vsebine, vernega prijateljstva, globoke ljubezni in vedrega humorja POD PARIŠKIMI MOSTOVI ST* o i log a; JEAN FIERRE AUMONT — MICHEL SIMON tel. 27-30 SM POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Prosvetna akademija Sckola HI. Bežigrad Bila je uvod vseh telo vade % in prosvetnih prireditev v jubilejnem letu Ljubljana, 12. februarja \ sokolskega orkestra Pesem sokolskih ls- feele pred kratkim nam je Sokol Ljub- i gij, ki smo jo kakor narodno himno poslu- Ijana III za bežigrajski okraj priredil v j šali stoje, kakor izliv naše najgloblje vere vseh prostorih svojega začasnega doma ob in ljubezni. Tvrševi cesti prijetno plesno zabavo, de- Nato se je gladko vrSil spored, ki je loma tudi z maskami in s prav Čednimi i očitoval prav jasno dobri okus in širino sta. Dijaške igralke in igralci so igro vestno in točno nastudirali in čim lepše pripravili. Radi smo jim ploskali, saj so se pravilno držali sloga v kostumih in si preskrbeli z lastnim trudom ustrezajoče dekoracije. Tudi ta večer je minil zelo prijetno na vsesplošno zadovoljstvo in nas le iznova utrdil v ljubezni in zvestobi do Sokola in. Proteu* hum ornimi slikarijami po vseh stenah dvorane in z odličnim, neutrudljivim Jazz-or-kestrom. Ples je bil izvrstno obiskan. Glavno pa je, da je vladala med posetniki topla** harmonija, da si otčutil vso družbo kakor veliko obitelj Iskrenih bratov in sester ter ca ni skalil skladnosti zabave duševnega obzorja. Po zanosni deklamaciji narodne balade Smrt kraljeviča Marka smo slišali skladbe Mozarta, Schuber-ta, Kalivode, Cajkovskega in Griega za godalni kvartet, violinski duet ter čelo ali violino s klavirjem. Vse so izvajali dijaki s tovarišico vestno in vneto ter žali iskre- prav do zadnjega trenotka noben izraz i no priznanje. Posebno u:ano in kar aktu neciviliziranosti. Skratka, prireditev je bi la na čast prirediteljev in na polno zadovoljstvo udeležencev, discipliniranih Članov Sokola III in njegovih prijateljev. V soboto pa smo imeli zopet Prosvetno akademijo, ki jo je priredil sokolski naraščaj bežigrajskega Sokola v lepi. zračni, svetli in topli telovadnici bežigrajske nove vzgledne šole. Naš Sokol se pripravlja na proslavo lOletnice svojega krepkega, vzllc marsikaterim oviram in trenotnim tegobam vedno vztrajno delavnega in vsestranski uspešnega obstoja. Ta akademija j l'e bila uvod vseh telovadnih in prosvetnih prirecitev, ki se bodo vrstile v jubilejnem ietu našega vrlega Sokola m. In posebno značilno In razveseljivo je pač dejstvo, da je napravil lepi. prav pesrečeri uvod nai marljivi, idealno požrtvovalni sokolski naraščaj. Prva je naša mladina, in z njo, z njeno disciplinirane trudoljubnostjo je zajamčen nadaljnji, vedno lepši napredek in vzlet Sokola III. Po državni himni, ki jo je lepo zasviral orkester samih dijakov pod spretnim m energiinfm vodstvom tovariša-brata. je i toplo pozdravil narašča jnike govornik prosvetnega odseka se poklonil kralju starosti in poln zaupanja v bo-oce uspehe društva vzkliknil: >Mi gremo naprej, mi strelci!« Iz vročih mladih sokolskih src je nato zakipela ob spremljanju dijaškega alno je učinkovala zborna recitacija Grudnove žarke pesnitve »Hura, na nož!« in so se v nji odlikovali posamezni solisti. Prisrčno in prikupno je zapel še dijaški tenor dve ljubki narodni ter žei mnogo tople pohvale. Zaključek pa je bila prav dostojna uprizoritev Linhartove Županove Micke v dveh dejanjih. Tako je se naš sokolski naraščaj hkratu proslavil jubilej naše prve domače igre ter spomin pisatelja, čigar ime nosi naša bežigrajska ce- Iz Gornje Radgone — Mura narašča. Ob nastopu južnega vremena je začela obmejna reka Mura silno naraščati ln nosi s seboj ogromne leden« plošče, ki ogražajo zlasti številne mlinske naprave ob Muri vzdolž Apačka kotline In Murskega polja. Ker so večinoma vsi mlinarji odstranili svoje mlinske naprave z nevarne reke ter jih spravili na varna mesta na obrežju, vlada v mlinskih obratih precejšen zastoj. Ako bo južno vreme trajalo delj časa, preti povodenj, ker bo Mura kmalu dosegla svoje bregove ter se izlila. — Poroka, Poročila sta se g^č. Rod Degen zasebna uradnica v Gornji Radgoni in g. Ivan Osredkar, knjigovodja v Mežici. Sokolskemu paru iskrene čestitke! Curin, 12. februarja. Beograd 10, Pariz 10.043, London 17.73, Nevv York 446. Bruselj 75.10. Milan 22.52, Amsterdam 237, Berlin 178.75, Stockholm 106.20, Oslo 101 32, Kodanj 86.15, Sofija 5.50, Bukarešta 3.35. LIPSKI POMLADNI SEJEM i940. od 3. — 8. marca in častni zastopniki %©% popiintn n« n*Lm*ktb *p|ez-oJcan, znatni popusti v druglb driii vah. Vsa pojasnila dajejo: ZVANICN1 BIRO LAJPCI-SKOG SAJMA BEOGRAD Knez Mih&jlova Inc G TONNIES. Ljubi fana, Tvr&eva $3 — Telefon 37-62. JOSIP BEZJAK — MarihoT, tiosposka ui. £5. Telelou 89-09« Prijavite se prt zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje ao 13 tebruarja 1940. Globoko potrti namnnjnmo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nas Je po daljši težki bolezni /n vedno zapusti! naš ljubljeni mož, dobri atek, sin, brat, svak lu nečak, gospod Miroslav gostilničar danes rjntraj, previden s tolažili svete vere, v starosti komaj 33 let. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo, dne 14, t. m. ob d. url dopoldne iz hiše žalobti v Loškem potoku na farno pokopališče k Sv. Barbari da Taboru. Prosimo tihega sožalja. LO&KJ POTOK — LJUBLJANA — KOČEVJE, dne 12. februarja 1940. LIZI, roj. KLEMM — žena; SONJA tn ADI — otroka; FRANJO — lesni industr. in IVANA RUS — starša, s svojo rodbino; PAVEL, rev. gozdar v pokoja in ELIZABETA KLEMM — tast in tašča, in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI -Jeseda 5C par, davek posebej Preklici izjave oreeda Din i.— davek posebej. ća pismene odgovore g teče maJin oglasov )e treba priložil znamko. — Popustov za tnale ogia*e oe priznamo Ml Azno JeseCa 50 par. lavefc poseoej Najmanjši zneaek **-— Dtn CONTINENTAL na ugodne mesečn« obroka. Ivan Legat Ljubljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrlnjska 30 ZA VSAKO PKILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra ceata 14. MALI OGLASI »Slov Naroda« majo 11 g o r e o oipeb) NARODNA llSKARNA I LJUBLJANA 1 OiAFUEVA t osvrSvjb vsb vnsrrs vismwui *mb*>bostm /A najfin&j&b Inserlralte V „SLOV. NABODU PRODAM v* PREMOČ *W KOKS - DRVA nudi I. POGAČNIK BOHORIČEVA A — TEL. 80-59 Postrežba brezhibna! VELETRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM • kupoprodajo poljskih pridelkov ln žit in trgovino z gradbenim lesom ln materialom v najprometnejšem sreskem trgu zagrebške okolice, Izvrstno ldočo, prodamo zaradi smrti lastnika. Potrebno okrog 300 tisoč din. Poslovalnica Pavleko-vic, Zagreb, IUca 144. 549 FIŽOL ZA KUHO dobite poceni prt SEVER A KOMP. Gosposvetska cesta 5 13. Galoie, dežne in snežke pri ALEKS. O BLAT veletrgovina s čevlji Sv. Petra c. 18, tel. 24-35 Trgovci popust! OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med ln medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. 501 NOVA DVOSTANOVANJSKA ms A z lokalom, vrt, na prometni cesti, ugodno naprodaj na Sp. Hajdini 15 pri Ptuju. 550 Stran 4 »SLOVENSKI NAHOD« ponedeljek. IS. februarja IMA. 34 Nič več tehniki, temveč graditelji Članstvo ljubljanske sekcije Udruženja diplomirani* združiti se s pooblaščenimi graditelji v novo organizacijo tehnikov je sklenilo Ljubljana, 12. februarja Včerajšnji, že 16. redni občni zbor ljubljanske aekc'je Udruženja tehnikov kr. Jugoslavije bo nedvomno zbudi] močen odmev. Na njem sc diplomirani tehniki, to se pravi absolventi tehniške srednje šo'e. po večin; nameroenci raznih tehničnih strok v industriji, sklenili zelo pomembno združitev svoie dosedanje organizacije z Združenjem pooblaščenih graditeljev v novo argan:zaciio. To so storili v stremljenju, da bi dobili močnejšo stanovsko organizacijo, ki bi združevala vse pripadnike enakoa'rednih tehniških cdmsno graditeljskih strok, giede na st*okovno lzcbrrz-bo in zakonske predpise tehniške srednje šo'e. Tako bi bili sedrnj' diplomirani tehniki izenačeni z graditelji v formalno ter pravno priznan st°n Op~7ortti pa ie treba da bi se imenovali graditelj-' absolventi drugih oddelkov srednje tehniške š">le. ne le stavbnega n. pr strojne, elektrotehniške, kemijska stroke in geodeti. Razumljivo je. da le za obcn' zbor vladalo še posebno zanimanje ter ie bil salon »Pri Sesticic skoraj pretesen. Udeležili so se ga pa tudi delegati tehnikov, o'nosno graditeljev iz Zagreba in Beograda. Glavno upravo je za.stopal preds~dn k AnTJe-lovlč iz Beograda Hrvatsko društvo graditeljev, nas'ednik zagrebške sekcije Udružen i a diplomiranih tehnikov sta zastona-la Berman in R žman iz Zagreba. Občnega zbora se je pa tudi udeležil ored~edn'k Združenja pooblaščenih grad'tel jev za dravsko banovino etavbmk M. Zupan. Posebej so bili zastopani diplomiran' tehniki, zaposleni pri lurbljanski občini, dalje Združen ie geo'1«. tov in Zbornica za TOT po g. Travnu. Pred.sedn'k K. Hiibert je vse zastopnike toplo pozdravil. Formalnosti občnesra zbora so bSe kmalu opravljene ker je bilo vse težišče zborovanja preneseno na razpravo o vprašanju reorganizacije. Ta mško poroč'lo je podal B. Race Poroči'o kaže. da je bila organizac'ja zelo delavna ter je opravila mnogo administrativnega dela. Posebno pomembno je pa bilo delo organ z^cije kot posredova !n:ce za službe svojega č-'ari-st\*a. Izdelali so tudi osnutek zakona o di-plom'ranih tebnkih. odnosno graditeljih. Osnutek zakona vsebuje vse, kar organi- zacija zahteva že dolga leta in kar jim gre. Glavna uprava je osnutek v načelu sprejela Osnutek bo kmalu predložen na pristojnih mestih, Zagreb/tka sekcija se je reorganizirala v Hrvatsko društvo graditeljev. Glavna uprava je zavzela odklon'Ino stališče do reorgrn zacje celotnega združenja v tem smislu. Sklicala je tudi občni zbor UDT v Sarajevu, preden so imele sekcije svoje občne zbore, zato nekateri trde, da je bil občni zbor nezakonit. Na njem so ustanovili Zvezo d plam:ranih tehnikov. Nova zveza ima za seboj 6 podružnic: Beograd. Niš. Novi Sad. Sarajevo In Split. Ljubi an-ska sekcija šteje 248 članov. Na tehniški srednji sol: je pa doslej absolvralo 880 diplomiranih tehnikov. Vseh 1e Wlo v organizacijo vplsan'h doslej 560 ljubljanskih abfo'ventov in 41, ki so absolvirMi drug-ie šolo. Blagajniško p-ročllo je podal predsednik ker je blagajnik odsoten. ^e'>^ašče-nih graditeljev na svojem občnem zboru. Ivan Fo&rl&j zalasi&o izpuščan Iz Sing-Singa Nova senzaera z našim državljanom v Ameriki, ki je bil L 1935 obsojen na dosmrtno ječo, ker je baje um3ril svojo ženo Iz Amerike poročajo, da je bil na^ državljan Ivan Podržaj izpu:čen iz znane kaznilnice Sing Sing kjer it presedel pet let Dobil je 60 dni dopusta, da najde svojo bivšo zaročenko odnosno ženo Agneso Tuf-verson. o kateri je sodišče trdilo, da jo je umoril. Ni še točnih vesti, kako jc pripravil ameriške ob'asti do tega, da s»u ga začasno izpustile iz ječe. Umora osumljen Sredi junija 193-1 je preiela dunajska policija iz New Yorka tira'ico za dozdevnim kapitanom orožni>tva Ivanom P od »-zajem, ki se je bil v Detroitu zaročil z odvetmeo Agneso Tufverson Po poroki naj bi se napotila v Evropo na žemto\aujsKO poimanje. Neposredno pred odhodom v Evropo je dvignila Tufversonova v banki 25.000 dolarjev in vse je bilo že pripravljeno, da se odpelje s svojim možem na žen'tovanj«?ko potovanje Toda na parnik ni prišla Podržaj ni obvestil oblasti c tem in odpotoval je sam Zato jc postal sum'jiv. Na parn'ku je imel vedno pri sebi črr. kovčeg in nihče se ni smel pribTiža:i njegovi prtljagi Ko je newyor"ka pp'icija zvedela za njegovo čudno vedenje, je prt"ska'a njegovo stanovanje v New Yorku Detektivi so ugotovili, da je dobila Podr zajeva služk nia Eva dva dni dopusta m Tufversonove pozneje ni več videla. Drugi stanovale1 hiše so izpovedali, da je prišel nekega dne k Po-držaju krepak mož visoke postave s črno lakiranim velikim kovčegom in da je kovčeg ^e istega dne odnesel iz stanovanja Nadalje je bilo ugotovljeno, da je Podržaj odpotoval iz New Yorka s štirimi kovčegi, v Southampton je pa prispel samo s tremi. Ker je zahteval kabino z okencem na morje, in jo je tudi dr,bil, je nastal sum da je truplo umorjene Tufversonove. raz sekano in spravljeno v kovčeg, vrgel v morje. Ovaćba iz Beograda Ivan Podržaj je bil svoj^as v Beogradu oženjen. Čim so ga na Dunaju aretirali, ga je bet grajfki odvetnik dr Mdojković o\a dil dunajski policiji zarad' *lerarije. čes da je od svoje prve žene Zite Brandovič izvabil 370.000 din. Zato se ie be>graicka policija obrni'a na dunajsko, da bi ji Po držaja izroći'a. 20. junija 1934 je prejela dunai«ka poli cija v Podržajevi zadevi po radiu opis oblek, ki jih je ime'a Tufversonova v svojem stanovanju v New Yorku. Opis je izročila nevvvor^ki policiji sestra Ti fversonuve Po držaj je bil na Dunaju aretiran in po krat ki preiskavi je policija ugotovila, da je Su zanna Ferrand nosi'a maVne vse cbeke Tufvers nove. kar jih je obsega' opis Naj prej je FerranJova izjavila, da gre za nje ne lastne oblelc©. pozneje ko so p pokazali opis, je pa prizna'a, da je dobila obleke od Podržaja, on pa baje od Tufversonove kot darilo. Tako sta posta'a Podržaj in Suzanna sumljiva, da imata na vesti umor Tufversonove. Suzana Ferrandova Podržajevo stanovanje je bilo pravi sadi stični kabinet. Stanoval je v neki ulici III dunajskega okraja in ime: je zelo elegantno stanovanje, polno palic, bičev, pornografskih slik itd. V njegovi knjižnici so bila dela, za katera bi pisec zaslužil smrtno ječo, v omari pa so na^-l' mn.^o svilenih steznikov, ki jih je nosil Podržaj sam. Podržaj se je razgalil kot navaden pustolovec, slepar, vohun, sadist, astrolog in bigamist. Vloga Suzanne Ferrandove v Podržaie-vem življenju ni bila povsem pojasnjena Po'icija je drgnala samo. da je naSDunaju pričakovala Podržaja. Pp nji so našli mnogo pisem iz Amerike iz katerih je razvidno da je bila tudi ona vdana sadizmu Ni pa bilo mogoče dokazat:, da je sodelovala pr umoru Tufvers move Vendar jc je policija zas1iša'a Ni pa mrg'a spraviti iz nje nobenega priznanja, ker jc začela takoj hi sterično jokati. Vo*w*t spfist *Jf slepar Podržaj sam se je pa spretno izmika >d govorom na vpra an-a n v začetku se je de a! b'aznega Slednjič je izpovedal da je zaslužil v Beogradu pri Srbsko t-ancoski banki 500 (KJO din in da je Žito Brando vič os'eparil za 400 000 din >n pobegnil v Berlin. Leta 1930 se je vrni! v B.ogra i, kier je otvuril poslova 'meo za a«tro?ogijo in moderno giafo'ogijo V resnici pa o a-tro f>g:ji in grafolegiji n: :mel niti poji"« Nekega dne ga je spoznal trgovec Simić in ga ovadil policiji. Čim je Podržaj začutil, da mu postajajo tla pod nogami prevroča, jo je popihal. Pozneje ga je zasledovala dunajska, kodanj-ska in newyorška policija zaradi raznih sleparij. V K odan ju je opeharil neko Hanse-novo za 100.000 francoskih frankov. Kmalu se je javila neka dunajska dama, češ da ve o Podržaju marsikaj. Izpovedala je da je prišel Podržaj med svetovno vojno v italijansko ujetništvo, da se je po osvobojenju na Dunaju družil z nekim Jechom, ki ga je slednjič osleparil in izginil z Dunaja. Kdo je kapitan Leroix ? Ta čas, ko je dunajska policija spravila Podržaja pod ključ, je newyor'ka ugotovila da je 1. 1920 neki kapitan Leroix umoril svojo ženo. razsckal njeno truplo in pcbegnil. Tudi to se je zgodilo v Detroitu. Ko so v zvezi z zagonetno usodo Agnese Tufversonove ameri ki listi objavili Podržajevo sliko, se je takoj prijavilo več ljudi, ki so spoznali v Podržaju kapitana Le-roixa. NevvvoHTca policija pa je ta čas podala dunajski po radiu izpovedbe nekega zdravnika, ki je izjavil, da je prijel v času, ko je Tufversonova izginila, Podržaj k njemu ter kupil mnogo uspava'nih praškov in 200 britvic. Zato si ga je zdravnik dobro zapomnil. Dunajska policija je izročPa Fer-randovo in Podržaja ameriškim oblastem in februarja 1935 sta se mora'a oba zagovarjati pred sodiščem. Ferrandova je bila oproščena. Podržaj pa obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora Tuf -ersonove. zaradi tatvine njenih oblek in zaradi bigamije. SodFče je smatra'o za dokaziuo da je Podržaj ukradel Tufversonov 25.000 dolarjev, potem naj bi jo bil pa uspaval in umoril. Zadnfn trik? Podržaj je takoj po obsodbi izjavil, da lahko najde Tufversonovo, kei je ni umoril. Ameriške ob'asti se pa za to njegovo trditev niso zmenile Tudi v ječi je Podržaj neprestano zatrjeval da jc nedolžen, in da lahko to tudi dokaže če bi mu dovolili, da bi Tufversonovo poiskal Končno so mu ustregli in ga za 60 dni izpustili iz kaznilnice Ameri'ka javnost zda i naneto pričakuje, kako se bo ta i,enzacLa razvijala na prej. Turinska »Stampa« pa poroča zdaj da so ameriške ob'asti izpusnle Podržaja zato, ker ie angleški vohun Tufversonova pa ameriška vohunka Tthersonova naj b» bila brez sledu izg-nila »na višje povelje«, ker amen'ke ob'asti niso hotele dovoliti da bi se ameri:ka vohunka poročila z ang'e^kim vohunom Zagonetka okrog Podržaja se torej vedno bolj zapleta in postaja velika senzacija tudi za Evropo. Društvo stan a vanjskih najemnikov Ljubljana 12 februarja Apel, ki ga je pos'a'o dru'lvo vsem stanovanjskim najemnikom v dnev ukih, ni ostal brez odziva. Doslej se je prijavilo že lepo število članov in to najbolje kaže. kako potrebno je bilo ožneti to društvo. Marsikdo danes še s skepso g'eda na delo društva in od'aga svoj pristop z izgovorom, da je že dovolj društev in da mora itak že plačevati preveč članarine Toda članarina je tako mimma'na. 12 dm letno, da daieč zaostaja za koristmi, ki jih že in ki jih bodo uživali stanovanjski najemnki takrat, ko bo imelo društvo številno članstvo. V teku 14 dni je društvo obravnavalo že več konkretnih primerov ko so se najemniki znašli v stiski in iskali nasvetov. Društvo jim je da!o potrebne nasvete in je tudi samo posredovalo za odklonitev nevšečnosti. Da bo pomoč članom še bolj uspešna je bil na zadnji seji osnovan pravni odbor, v katerem so zastopan' juristi in praktiki, ki bodo obravnavali vsa stanovanjska vprašanja. Vse, ki se obračajo na društvo pa opozarjamo na to, naj predložijo ob intervenciji kratko pismeno predstavko. Le na ta način bo mogoče vsak predmet voditi do uspeha po vseh in'tančnih poteh. Kra'jevska ban«ka uprava je povabila za stopmka iru'tva v anketo za gradbo zaklonišč proti napadom ;z zraka Ankete se je ude'ežil predsednik, ki je tam zastopal »n-terese stanovan'sk:K na'^mmkov. Odločne; je od1- 'nic\ Frangoisi tako malo simpatični kavalir, da ga je sprejela, ne da bi se ozrla na:-i se je poklonil, čim je opazil, da Jose Escaldase odhaja. Potem je pa prosil dekleta, da bi mu izkazala ■ čast in zaplesala z njim Francoise je položila roko-na njegovo ramo in se dala odvesti k veliki g-iloriji, kjer sta bila Michelina in knez Giibeit ta čas otvorila rles. Navzlic opojni ilu-fji ki jo je bil vzbudil v Fran-, eoise čuden predlog Josea Esea klasa, ni moglo mlado dekle premagati v sebi neprijetnega ob.rt;rkri. ko je videlo kako knez Gilbert pinija k sebi svojo plesalko in kako navdušeno pleše z njo. Michelina de Valcor in on sta bila krasen par navzlic srednji Gairlancovi postavi, komaj tako veliki kakor Michelinina. Zato je bil pa možat in samozavesten, čutil se je tu na svojih tleh uglajenega svetskega kavaiirja. S toplo umetnostjo je vodil fantastične figure kotiljona. Plesal je čudovito z lahno povprečnostjo, označujočo njegovo blagohotno preziranje frivolnega poklica, v katerem se je odlikoval. Vse te borbene lastnosti, ki jih je občudovala damska galerija, pa niso napravile nobenega učinka na njegovo lepo plesalko, edino med vsemi, na katero bi bil rad napravil čim boljši vtis. Michelina de Valcor je plesala zasanjanih oči in prisiljenega nasmeha na ustih, ne da bi izpregovorila z njim le besedico, ne da bi ga skoraj videla. Da, pri valčku, ko je Gilbert objemal njeno prožno telo, je celo čutil, da je zelo oddaljena od njega. — Ah, je pomislil, saj vendar ne bo tako v skrbeh, tako potita zaradi obolelosti svoje bodoče tašče. Dekle, ki ima tako glavo, kakor ta... Za tem tiči I iiekaj drugega. Kaj, ko bi bilo počilo na strani tega malega semenarista de Ferneusa . .. To bi me rešilo dela vreči iz sedla tega mladega vrtoglavca, kar bi Lil tako rad storil. Rad bi videl tega fanta tu na te i enu. Toda najbolj sigurno je, če je nastal med zaljubljencema pošten razkol. Ta lepotica z očmi kakor žareče oglje in nežnimi kakor damask mora slutiti nazadnje, da blondin koščene postave ni za njo. Salon! de Varcorov so se jeli počasi prazniti. Gostje iz Bresta ali bolj oddaljenih gradov so po vrsti odhajali. Samo kakih dvajset parov je zaVljučilo ko-tiljon. To so bili večinoma dobri prijatelji, uživajoči gostoljubnost v ogromnem gradu. Po poslopjih, posejanih z električnimi rožami, se je plazila bledica poletnega jutra, v katerem so postajale luči motne. Kar so ugasnile vse luči v parku, dočim pod ble-stečimi stropi neumorna mladina niti slutila ni, da se je noč razkošja že umaknila dnevu. Ta čas se je bil umaknil Renaud de Valcor, čigar poteze so jele slednjič izražati nemir, v salonček, o katerem je mislil, da je prazen, da bi si tam opomogel od mučne tesnobe. Komaj je pa vstopil, je zagledal tam svojo ženo. Laurence je ler?la na dfctnu, na hlarš-ucnh. oči napol z:-.prtc, blcla i*l*„oj i t i t. :" \ .. / : forn- I žal bolest tako, da se njen mož ni upal ravnati z njo niti kot z bolnico, niti kot z otrokom. — Pojdiva, — je dejal. — Tu so ostali samo naši gostje, ki se počutijo kakor doma. Ali mi morete končno pojasniti? ... Markiza je obrnila k njemu temne in nežne oči, v katerih se je zrcalil izraz, podoben izrazu upehane zveri, na katero je nastavljen lovski nož. Nikoli se ni niti za trenutek borila proti njemu. Razumel je strašno tesnobo, ki jo je obšla, ko ga je obdolžila. In naj je bila ta obdolžitev kakršnakoli, je dejal sam pri sebi, da jo bo premagal v tem nežnem srcu. — Draga Laurence, — je zašepetal, naj bo kakršnakoli bolest, ki jo hočete zadati sebi, prisegam vam, da izlečim to rano ... Pojdiva, povejte mi, kaj vas teži, zaupajte se mi. Ne da bi odgovorila, se je dala prijeti za roko, vstala je in mu sledila. 2. SKRIVALIŠČE Po ogromnih kamnitih stopniščih in nizkih stopnicah, pokritih s krasnimi preprogami, po hodnikih, dolgih kakor galerija, sta odhajala markiz in markiza de Valcor iz slavnostne dvorane, kjer se je bil zaključil kotiljon. Prispela sta do vrha stopnic v drugem nadstropju, v krilu, kjer so bile njune sobe. Tam sta Renaud in Laurence obstala v bidi jutranji zarji. Mlado Jutro je razsvrt^-alo veliko predsobo, prevlečeno ', .■ \ mnlml L-p-Jtiimi. Urejuj* Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno" f ran igran