Št. 39 (966) L-XIX NOVO MESTO, četrtek, k k 26. septembra TT 1968 Teden boja proti ognju Gasilska služba ima pomembno mesto tudi v obrambi domovine Požarnovarnostni teden septembra, v času, ko se praznujemo od 23. do 29. na številnih proslavah spominjamo ustanovitev narodnoosvobodilnih enot, razvoja NOV in zmage nad fašitičnim okupatorjem. Naše prostovoljno gasilstvo s stoletno tradicijo ima za seboj tudi že četrt stoletja novega socialističnega razvoja. Že v zasnovi temelji na zavesti tovariške pomoči človeku, bi je v nevarnosti za življenje in imetje. Da bi mogli pravilno razvijati službo požarnega varstva, moramo najprej ugotoviti, v kakšnih okolnostih, objektih in zakaj se požari pojavljajo, kolikšne so žrtve in škoda, kakšen je uspeh gašenja, koliko pomagajo pri tem gasilske organizacije in koliko občani, šele tedaj, ko izdelamo takšno analizo, lahko pravilno ukrepamo. Hkrati mora biti taka analiza za podlago pri celotnem delu, v organizaciji, tehničnem in administrativnem delu, propagandi in vzgoji gasilcev ter drugih občanov v požarnovarnostni službi. Iz poročila gaisilske zveze Slovenije na VI. kongresu, ki je bil letos maja v Kranju, povzemamo, da je zavod za požarno varnostno službo v Novem mestu pomagala gasiti lani na Dolenjskem 32 požarov s 182 gasilci, ki so na požariščih opravili 1092 delovnih ur. štirje gasilci pa -so 16 ur pomagali reševati premoženje občanov pred poplavo. Gasilci so pomagali tudi v prometnih nesrečah na cestah, s katerih so odstranili (tudi pogasili) 132 karambo-liranih vozil in opravili pri tem 528 delavnih ur. Pri tem so precej pomagale tudi prostovoljne gasilske organizacije. Vsi ti podatki dokazujejo, da gasilska organizacija v sedanji družbeni ureditvi ni več samo za gašenje požarov, marveč je vsestranska humana organizacija za pomoč ljudstvu. Ista statistika pove, da je še vedno največ požarov na gospodarskih poslopjih (25,2 odst.), na stanovanjskih stavbah (23,2 odst.) in v gozdovih (11,7 odst.), ki jih imajo na vesti predvsem nepakjivost, brezbrižnost in malomarnost. Iz navedenega vidimo, da so gasilci na našem območju opravili lani neizmerno veliko delo in si pridobili še večje zaupanje družbe, čeprav hkrati ugotavljamo, da je preventivna služba še ved- (Nadaljevanje na 18. str.) POTEK REPUBLIŠKE PROSLAVE V KOČEVJU Odposlanci spet v Šeškovem domu Ob 25-letnici Zbora odposlancev 3. oktobra letos v Kočevju OD 26. SEPTEMBRA DO 6. OKTOBRA Prehodne padavine okrog 27. septembra, 2. in 5. oktobra; v ostalem lepo vreme. Po 5. oktobru ustalitev su* hega vremena. Dr. V. M. Republiška proslava se bo pričela 3. oktobra ob 11. uri v dvorani šeškovega doma v Kočevju s slavnostno sejo republiške skupščine. Pred šeškovim domom bo začela ob 10.30 godba milice iz Ljubljane igrati partizanske koračnice, pri vhodu v dvorano pa bo skupina pionirjev iz kočevskih osnovnih šol pripenjala povabljenim udeležencem proslave šopke v znak dobrodošlice. Dvorana bo dekoracijsko urejena približno tako, kot je bila pred 25 leti na prvem zboru. Na slavnostno OB 25. OBLETNICI PRIKLJUČITVE ISTRE Praznik hrvatske Istre V soboto in nedeljo, 28. in 29. septembra, bodo v Pazinu sklepne slovesnosti ob 25. obletnici priključitve Istre, Reke in otokov k matični domovini — Titovi Jugoslaviji. 29. septembra bo v tem istrskem mestu veliko ljudsko zborovanje. Več o Istri in njeni vrnitvi v materino naročje berite na 4. strani našega lista! okrašenem odru bo pripravljen prostor za tedanje delovno in častno predsedstvo, ki ga bodo zasedli: Bogdan Osolnik, tedanji delovni predsednik zbora, ter člani: Pepca Ahlin, Jaka Avšič, dr. Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, France Lubej, dr. Metod Mikuž, Zoran Polič, Jože Rus, Franc Škerlj, Josip Vidmar in Marija Ivančič ter častni gostje dr. Vladimir Bakarič, dr."' Pavle Gregorič in Vlado Ze-čevič. Razen njih bosta v predsedstvu še predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik. Ob 11. uri bo stopil na govorniški oder predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, ki bo pričel proslavo in najprej pozdravil navzoče udeležence proslave, in sicer: delegacijo zvezne skupščine, delegacije drugih republik, častne goste prvega zasedanja Kočevskega zbora, preživele udeležence Zbora odposlancev iz leta 1943, delegacije zborov skupščine SR Slovenije ter druge vidne predstavnike, ki se bodo udeležili proslave. Nato bo ugotovil, da je od prvega Zbora odposlancev do danes padlo in umrlo 158 odposlan- cev Zbora in predlagal, da udeleženci proslave počaste spomin umrlih z enominutnim molkom. Po zaključeni komemoraciji bo sporočil, da je republiška skupščina na zasedanju republiškega zbora in organizacij skopolitičnega zbora sprejela predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, da se 27. aprila, to je dan ustanovitve Osvobodilne fronte, proglasi za republiški praznik. Hkrati bo objavil, da je pritekla iz Ljubljane v Kočevje štafeta Zveze za telesno vzgojo »Partizan«, ki je izpred nekdanje Vidmarjeve hiše pod Rožnikom, kjer je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, prinesla štafetno palico s pozdravi in jo bo izročila predsedniku skupščine SR Slovenije Sergeju Kraigherju. Po odhodu štafete bo imel slavnostni govor predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. Po slavnostnem govoru bodo udeleženci proslave poslali pozdravno pismo Titu, nakar bo republiška proslava 25-letnice Zbora odposlancev v Kočevju zaključena. Vabljeni udeleženci proslave bodo nato odšli na sprejem k predsedniku občin- ske skupščine Kočevje Miru Heglerju, ki ga bo priredil v preddverju nove osnovne šole v Kočevju. J. P. Kočevje: letos prvič Šeškove nagrade V ponedeljek, 23. septembra, se je v Kočevju sestal upravni odbor sklada Jožeta šeška in izvolil za predsednika Janeza žužka. Na seji so sklenili, da bodo iz tega sklada letos prvič nagradili tri zaslužne javne in kulturne delavce. Nagrade bodo podelili v okviru proslave občinskega praznika 2. oktobra. Letošnje nagrade sestoje iz v bron odlite plakete (delo akademskega kiparja Staneta Jarma), denarne nagrade in pismenega sklepa o nagradi, šeškove nagrade bo podeljeval sklad vsako leto ob občinskem prazniku. V nedeljo, 22. septembra, so zaključili letošnji mednarodni zagrebški velesejem, ki je, kot vsi dosedanji, dosegel nov rekord: na 190. kvadratnih metrov razstavne površine je 500 razstavljavcev iz 52 držav in 1250 domačih podjetij razstavilo več kot 200.000 različnih proizvodov. Tudi s področja spodnjeposavskih in dolenjskih občin je bilo veliko razstavljavcev. Na sliki je razstavni prostor novomeškega NOVOTEKSA. (Foto: M. Vesel) PRED ZASEDANJEM SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Bližnji ukrepi bodo morali bolj krepiti položaj proizvajalcev Pripombe, pomisleki in predlogi kmetijcev v dolenjskih občinah O mnogih razpravah v dolenjskih občinah ter o sedanjih razmerah našega kmetijstva smo že obširneje poročali. Ker pa se bliža čas zasedanja slovenske skupščine, ki naj bi uzakonila nekatere rešitve in ukrepe, naj še enkrat na kratko strnemo najvažnejše ugotovitve in zahteve dolenjskih kmetijcev. Naj navedemo nekatere tovanja v Črnomlju, na ka-konkretne pripombe in pred- terem so sodelovali kmetij-loge z medobčinskega posve- ci Iz šestih občim. Predlaganemu osnutku stališč, sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji so udeleženci odrekali pomembnejše učinke, če bo vse to pomenilo le začasno izboljšavo položaja kmetijstva. Predlagano gradivo je v (Nadaljevanje na 5. str.) Samo poravnana naročnina vam zagotavlja vsak teden novo številko »DOLENJCA«! Viniška cesta bo 20. oktobra odprta Gradnja asfaltne ceste od Črnomlja do Vinice napreduje hitreje, kot so računali. Po izjavi direktorja Cestnega podjetja Novo mesto inž. Kotnika bodo dela končana mesec in pol prej. Tako bodo oesto izročili prometu že za viniški krajevni praznik 20. oktobra. Švedska veleposlanica Aqda Rossi pri nas Šolski center za gostinstvo in Dolenjsko turistično zvezo sta v soboto, 21. septembra, obiskala švedska veleposlanica v Jugoslaviji g .Agda Rossil in g. Gustaf Hamilton. V spremstvu pomočnika sekretarja za zunanje zadeve Mitje Vošnjaka, urednika kulturne rubrike »Dela« Sergeja Vošnjaka ter predstavnikov šolskega centra za gostinstvo in Dolenjske turistične zveze je veleposlanica obiskala šolsko restavracijo Breg in šmarješke Toplice ter se zanimala za potek šolanja na gostinski šoli ter predvsem za turistične zanimivosti Dolenjske. Zelo ugodno se je izrazila o opremi in ureditvi učnih delavnic šolskega centra za gostinstvo. Ugledni gostje so po obisiku v N d vem mestu odšli v Belo krajino ter na Bazo V Trebnjem republiški seminar za gojenje gozdov 3. in 4. oktobra bo v Trebnjem republiški seminar o gojenju intenzivnih gozdnih nasadov. Prireditev ho organiziralo poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij v sodelovanju z gozdarskim inštitutom, mentor seminarja pa bo dr. Janez Božič. Doslej se je prijavilo že čez 50 gozdarskih strokovnjakov, ki si bodo med seminarjem ogledali intenzivne gozdne nasade v Koritih pri Dobrniču, na Mlakah in / na Vahti. Proti koncu oktobra bo v istih krajih tudi zrvezni seminar. PRIREDITVE Ob 25-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in praznika občine Kočevje Petek, 27. 9. 1968, ob 17. uri v domu telesne kulture Kočevje: — Filatelistična razstava ob 19. uri v šeškovem domu: — Razstava ljudske oblasti na Slovenskem Sobota, 28. 9. 1968, ob 9. uri v Likovnem salonu ▼ Kočevju: — Razstava partizanske grafike ob n. uri v Domu telesne kulture: — Likovna razstava amaterjev Kočevske •Nedelja, 29. 9. 1968: Sindikalne prireditve, ki bodo trajale ves teden Torek, 1. 10. 1968, ob 19. uri v šeškovem domu: — Nastop Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane Sreda, 2. 10. 1968 ob 19. uri v avli osnovne šole Kočevje: — Podelitev nagrad Jožeta šeška zaslužnim kulturnim in javnim delavcem Četrtek, 3. 10. 1968, ob 9. uri na Trgu 3. oktobra.: — Zbor 9. slovenske narodnoosvobodilne brigade ob 9.30 na novem pokopališču: — Odkritje spomenika in kostnice borcev NOV ob 11. uri v šeškovem domu: —■ Slavnostna seja republiške skupščine — V kino dvorani kulturna prireditev za borce 9. brigade ob 15. uri na Trgu 3. oktobra: — Promenadni koncert godbe na pihala milice Iz Ljubljane. Št. 39 (966) L-XIX NOVO MESTO, četrtek, k k 26. septembra XX 1968 DOLENJSKI LIST tedenski mozaik Kako je z energetiko? »Ne samo naprave, ampak tudi vrtove, redke cvetlice in celo ptice in čebele smo vrnili nedotaknjene,« je pisala moskovska »Pravda«, ko je poročala o tem, kako so okupacijske oblasti vrnile bratislavski radio slovaškiin organom. Ko bi jim še vrnile neodvisnost .. . Poljski tisk se je domislil še ene obtožbe proti Jugoslaviji: poleg vseh drugih grehov smo tudi — cionisti. Revizionisti in kontra-revolucionarji smo že tako in tako. še sami ne vemo, kaj vse bomo postali n očeh »pra- i vovernih« ... Portugalski diktator Salazar je na smrtni postelji in številni komentatorji se zdaj sprašujejo, kaj bo s to nesrečno deželo. Najbolj jedrnato je portugalski režim označil britanski novinar Kingsley Martin, ki je zapisal, da je »fašizem v Jezusovem imenu« ... Rimsko policijo je obsedla panika pred začetkom predavanj na rimski univerzi. Povsod vidi študentovske zarote in se pripravlja na nove spopade. Metoda je nepogrešljiva: študenti jih bodo dobili po grbi v vsakem primeru, če bodo rogovilili ali če ne bodo rogovilili... V mehiški vasi San Miguel de la Canoa je nekaj sto vaščanov linčalo dva tujca in dva domačina, češ da so člani »študentovskega komunističnega gibanja«. Tujca sta bila navadim turista, ki sta prenočila pri dveh domačinih, Pri teh »akciji« so pomigali vaški desničarji in župnik. S turizmom se vaščani odslej res ne bodo mogli preživljati... Rodezijski rasistični premier je dejal, da mora oblast v Rodeziji ostati v »civiliziranih rokah«. Vsi, ki so ga poslušali, vedo, da so civilizirane roke lahko samo bele ... Demokratski predsedniški kandidat Humphrey je izjavil, da bi ZDA utegnile prihodnje leto zmanjšati število svojih vojakov v Vietnamu, če se ne bi zgodilo kaj nepričakovanega. Američani radi slišijo obljube, da bo manj ameriških »fantov« v Vietnamu, toda pri tem ne pozabljajo, da bodo novembra volitve in da si skuša Humphrey s tem pridobiti čim več glasov. Ko bi bil Humphrey izvoljen, pa bi se lahko zgodilo tisto »nepričakovano« . . Dve leti že terjajo poslanci bilanco pa je še ni - Ne morejo se sporazumeti, kateri obliki energije bi dali prednost - Kaj je z jedrskimi elektrarnami in nafto? Od srede do petka. Dolgoročni . načrt razvoja energetike namreč še ni izdelan. Kot kaže, nihče ne more odgovoriti na vprašanje, kdaj bodo poslanci dobili ta načrt v razpravo in potrditev. Na to vprašanje niso mogli odgovoriti niti predstavniki Zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje, v čigar pristojnost to delo spada Na potrebo, kako nujno je določiti dolgoročno politiko v energetiki poslanci ne opozarjajo iz radovednosti ali zgolj zato, da se ta načrt izdela, ampak zaradi tega, ker brez energetske bilance ni mogoče trajnejše in solidnej-še reševati vprašanj premogovnikov, nafte in energetike sploh. Saj: kakšna je rešitev za prodajo premoga na temelju izgradnje termoelektrarn, če pa se bomo jutri morda odločili, da damo prednost hidro ali jedrski energiji? Ce je tako m če poslanci in drugi, že dve leti terjajo da se napravi dolgoročna energetska bilanca zakaj jo torej še zavlačujejo? Po sklepu zvezne skupščine bi bilo moralo to delo biti opravljeno do septembra lani.' Potem so rok premaknili do začetka tega leta. Tedaj so poslanci res dobili načrt te bilance, toda hitro se je pokazalo da so mnenja o tem vprašanju tudi neskladna, da je praktično treba vse opraviti znova, pretehtati in uskladiti 'najprej v energetskih panogah in v republikah šele potem o stvari razpravljati na zveeaii ravni. Čemu dati prednost? Vse kaže, da so razlike glede dolgoročne politike razvoja energetike precejšnje in da jih je težko uskladiti. Na kratko povedano: ni mogoče najti enotnosti glede vprašanja, kateri obliki energije bi dali prednost. Zastopnik hidroelektrarn in krajev, ki imajo velike .potencialne vodne energije, si prizadevajo in tudi dokazujejo, da je • za Član zveznega izvršnega sveta Aleksander Grličkov je v ponedeljek odpotoval v Moskvo na zasedanje SEV (vzhodnoevropska organizacija za gospodarsko sodelovanje). Na sliki ga vidimo v razgovoru s sovjetskim ambasadorjem v Jugoslaviji Ivanom Benediktovim (desni) v salonu beograjskega letališča. Telefoto: TANJUG V vseh razpravah o problemih naših premogovnikov se poudarja, kako potrebno je določiti nacionalno politiko razvoja energetike. Ko so bili nedavno sprejeti ti novi ukrepi za izboljšanje ekonomskega stanja premogovnikov so poslanci znova postavili vprašanje kako je z dolgoročno bilanco energetike. TELEGRAMI MEXICO CITY — Kakih deset tisoč vojakov in padalcev pod poveljstvom treh generalov je zavzelo vse fakultet« univerze v mehiškem glavnem mestu, kjer že dva meseca trajajo študentski nemiri. PARIZ — KP Francij* je zahtevala, da bi odgodili mednarodno konferenco komunističnih ip delavskih partij v Moskvi, »ker pogoji za njeno sklicanje- zdaj niso najugodnejši«. WAS HI NGTON — Senator Ed-ward Kennedy je pozval državnike sveta, naj vprašanje nigerijske državljanske vojne postavijo na dnevni red zasedanja generalne skupščine OZN. ŽENEVA — Gana, Indija, Pakistan in Jugoslavija so na konferenci nejedrskih držav predlagale osnutek resolucije, v kateri zahtevajo, naj atomske velesile do prihodnjega marca začno razoroži tvena pogajanja. NEW YORK — Odbor OZN za dekolonizacijo je obsodil Portugalsko, ker uporablja zažigalne bombe napalm in fosforne bombe v boju proti ljudstvu Gvineje in Cap Verdeja. WASHINGTON — Ameriški zunanji minister Dean Rusk in. zunanji ministri nekaterih članic NATO se bodo sestali 7. oktobra v New Yorku, da bi se pogovorili o okupaciji CSSR. PARIZ — Francoski premier Couve de Murville je izjavil, da Francija ne bo razvrednotila franka. WASHINGTON — Voditelji ameriške agencije za vesoljske raziskave se bodo sešli v začetku novembra, da bi se odločili, ali bodo poslali decembra 3 ameriške astronavte v smeri Mesec, če bo prvi polet z raketo »Apollo« uspešen. KUALA LUMPUR — Malezijski minister za informacije je izjavil, da morajo Filipini razveljaviti zakon o priključitti Sabaha na Borneu, preden bi se lahko sestala filipinski predsednik Marcos in malezijski premier Tunku Abdul Rahman. UMUAHIJA — Biafrske sile, ki so že stisnjene na najmanjši prostor, so verjetno zadnjič prešle v protinapad. Toda kljub še tako divjemu odporu je usoda Biafre zapečatena. naše razmere najgospodarneje, da gradimo hidrocentrale in damo prednost tej obliki energetike. Predstavniki premogovnikov in termoelek-t-ram pa trdijo, da je treba koristiti velike zaloge premoga za proizvodnjo električne energije, s čimer dobimo razaneroma ceneno in stalno energijo, hkrati pa rešujemo vprašanje rudnikov. Predstavniki krajev, ki nimajo ne vode ne premoga, pa menijo, da moramo začeti graditi jedrske elektrar-še kasneje, nihče ne ve. Ne-nost in ker Jugoslavija ne sme zaostajati za ostalim svetom. Nekateri spet menijo, da je treba za proizvodnjo električne energije porabljati naftine derivate. Očitno je, da vsa ta mnenja ne bo lahko uskladiti. Zato zastopnik Zveznega zavoda za načrtovanje v. zvezni skupščini ni mogel odgovoriti na vprašanje, kdaj bo energetska bilanca izdelana. Ali bo to do konca leta ali morda ne, ker pripada njim prihod-dvomno pa sleherno odlašanje lahko povzroči resne posledice, kajti napake v energetiki je težko popraviti. Dokler pa ne bo dolgoročnega načrta razvoja energetike, bodo take napake kar naprej. B. L. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled U MIKA TRIPALO NA ZBOROVANJU V KARLOVCU — V Vukovi Gori pri Karlovcu je bilo v nedeljo veliko zborovanje, posvečeno 25-letnici ustanovitve okrožnega narodnoosvobodilnega odbora karlovškega vojaškega okrožja. Na njem je govoril tudi sekretar IK CK ZK Hrvatske Mika Tripalo, ki je, ko je odgovarjal na napade na našo državo, med drugim dejal: »Hočemo svoj samoupravni socializem, socializem brez taborišč s prisilnim delom. Hočemo socializem, v katerem ne bo policija vodila ideološkega boja. Hočemo socializem, v katerem postaja delovni človek aktivni dejavnik politike ter gospodar uspehov svojega deda, ne pa apolitična brezosebna množica... Hočemo socializem visoke življenjske ravni brez polpraznih prodajaln blaga široke potrošnje — hočemo socializem enakopravnosti in svobode.« Tudi v drugih krajah po vsej Jugoslaviji so odločno obsodili kampanjo, ki jo vodijo v Sovjetski zvezi proti naši državi in še posebej predsedniku Titu. To, da so na-padili tovariša Tita, češ da je naklonjen kontrarevoluciji, je najboljši dokaz, da lažejo in da je Jugoslavija na pravi poti. če bi bil naš socializem slab, jih ne bi motilo. Bojijo se socializma, ki temelji na samoupravljanju, to je demokraciji in svobodi. ■ MLADINA IN ZVEZA KO MUNISTOV — Na zborovanju mladih komunistov, ki so te dni vsto- pili v Zvezo komunistov v Skopju, je govoril Krste Crvenkovski, predsednik CK ZK Makedonije. V svojem govoru je med drugim poudaril, da pomeni vstop v Zvezo komunistov pripravljenost na boj, pripravljenost na žrtve, kd so potrebne boju za socializem. Mladi ne sprejemajo rdečih knjižic zato, da Socializem enakopravnosti in svobode bi laže napredovali, da bi se laže vzpenjali na hierarhični lestvici, temveč zato, da bi navdušenje, ki ga nosijo v sebi, prelili v akcijo organizacij, v katere vstopajo. Na zborovanju v Nišu je govoril Veljko Vlahovič, član predsedstva CK ZKJ. Ko se je obračal k mladim ljudem, ki so te dni vstopili v ZK, je dejal, da mladi žlahtnijo našo stvarnost. Oni odpirajo nove perspektive in vnašajo v gibanje nov, koristen nemir. Svečanost ob sprejemu mladih v Zvezo komunistov je bila tudi v tovarni avtomobilov v Mariboru. ■ NIKOLA MINČEV, NOVI PREDSEDNIK SOBRANJA — Namesto nedavno umrlega Mita Hadži—Vasileva so izvodili za predsednika makedonskega sobranja (skupščine) Nikolo Minčeva, dosedanjega predsednika izvršnega sveta. Za novega predsednika IS so izvolili dosedanjega podpredsednika dr. Ksenteja Bogoeva. ■ IZREDNI ODKUP ŽIVINE — Direkcija za rezerve bo odkupila 40.000 glav živine, živinorejcem bodo izplačali po 300 do 390 Sdin za kilogram mesa. Tako bodo ublažili veliko ponudbo živine in to zlasti še tam, na primer v Srbiji, kjer je položaj najtežji. POPLAVE, POPLAVE... — Letošnjega muhastega vremena še ni konec. Po sobotnem in nedeljskem nalivu je voda marsikje preplavila družbene obrate in stanovanjske hiše. Najhuje je bilo v Idriji. V Ljubljani so morali intervenirati gasilci. Pri Trojanah je plaz zaprl promet na cesti Ljubljana—Celje. Tudi drugod je velika škoda na cestah. Onemogočena so tudi skoraj vsa poljska dela. ■ VEČ STIKOV Z AVSTRIJO — Skupščinska komisija za mednarodne odnose je predlagala, da bi postali naši stiiki, predvsem stiki Slovenije z Avstrijo še tesnejši in številnejši. V ta namen bi bilo treba še bolj odpreti meje, urediti obmejne prehode, zgraditi nove ceste, skleniti sporazume o kooperaciji in malem obmejnem prometu itd. tedenski zunan jepolitični pregled Moskovska propaganda je v zadnjih dneh stopnjevala napade na Jugoslavijo, na nje-no notranjo in gospodarsko ureditev in celo na osebnost predsednika Tita. V televizijski oddaji so sovjetskim gledalcem povedali, da je Tito že leta 1956 podpiral kontrarevolucijo na Madžarskem, kakor jo podpira zdaj v ČSSR. S ciatati, samovoljno iztrganimi iz Titovega govora v Pulju leta 1956, so skušali torej očrniti našega predsednika ne samo kot revizionista, ampak kot kontrare-volucionarja. Sovjetski propagandisti in tisti, ki jim dajejo navodila, najbrž niso tako neumni, da bi mislili, da bodo s takimi osebnimi napadi na Tita kaj dosegli pri naših narodih. Če niso leta 1948 vedeli, morajo danes vedeti, da z napadi na Tita dosežejo pri nas prav nasproten učinek: ogorčenje ljudstva zaradi takšnih klevet in pa še večjo enotnost. Zato je verjetno, da so napadi na Tita namenjeni »domači uporabi«, to je prepričevanju sovjetske javnosti, ki tako in tako zmeraj sliši le eno plat zvona, da so Jugoslovani »pokvarjeni«. Dosti bolj dvomljivo je, kaj s tako propagando dosegajo v svetu. Po vsej verjetnosti nasprotni učinek od onega, ki si ga želijo doseči. Medtem se okupacija ČSSR nadaljuje, toda proces ne miruje. Okupacija še vedno ni prinesla tiste politične rešitve, ki si jo v Moskvi želijo. Vse se obrača nekako drugače, kakor si zamišljajo. Hoteli so ponovno uvesti cenzuro in češkoslovaški tisk je res nekoliko znižal ton, toda ust jim niso zamašili. Tudi voditeljem ČSSR niso zama-šli ust. Prvi sekretar CK KPČ Dubček je izjavil, da se zelo motijo tisti, ki upajo, da se bodo povrnili časi izpred letošnjega januarja. Černik, predsednik vlade, je celo dejal, da se bodo vojaki varšavskih sil kmalu umaknili. Nikjer ni opaziti klečeplazenja. Nasprotno, vse kaže, da so češkoslovaški voditelji potegnili črto, ki je ne mislijo prekoračiti. Sem sodijo predvsem zagotovila ljudstvu, da ne bodo nikogar sodno preganjali zaradi političnih nazorov. Pred sodišče lahko pride samo tisti, Id bo prekršil zakon. To je v popolnem nasprotju s krikom in vikom, ki prihaja predvsem iz NDR in Bolgarije in tudi iz Moskve, da je treba soditi »kontrarevolucionarjem«. To ne pomeni, da je pritisk popustil. Pritisk se še bolj zaostriti, posebno če bodo Rusi od češkoslovaških voditeljev zahtevali, naj prekoračijo usodno črto. Medtem ko leži portugalski diktator Salazar, ki je vladal Portugalski z železno roko od leta 1932, v agonjii zaradi srčnega napada, se za kulisami te nesrečne dežele — kakor v orientalskem senčnem gledališču — dogajajo Moskovske violine premiki na vrhovih oblasti. Salazarjev naslednik je že določen, ker se vodilna kasta, podprta od vsemogočne tajne policije in armade, nikakor ne misli odpovedati oblasti. Portugalska je podobna mrtvemu ribniku, pokritemu z žabokrečino. V Španiji vre in se kljub temu, da je Franco še vedno na oblasti, pojavljajo nove in mlade sile s svojimi načrti in nazori, kako preobraziti javno življenje in gospodarstvo države. Na Portugalskem pa gre vse po starem. In to v znamenju boja za ohranitev kolonij, ki jih uradne imenujejo »čezmorske pokrajine«. Noben časnik na Portugalskem ne izide brez dovoljenja cenzure. Sleherni politični članek je navdihnjen z vrha. Ljudstvo kratko malo ne sme vedeti, kaj je politika. Nad polovico Portugalcev je nepismenih — računajo —• četudi od leta 1959 ne objav-ijajo več statistik o nepismenosti. Vrhovi v vladajočem razredu sc nenehno bogatijo, toda na temelju politike ohraniti za vsako ceno portugalske kolonije v Afriki, predvsem Angolo in Mozambik. Portugalska je prerevna, da bi lahko v njej naglo bogateli generali, politiki in bankirji. Zato je treba držati v armadi 200.000 mož in krepiti garnizije v Afriki. Vrhnja plast pravilno računa, da bo Portugalska ostala mirna pod železno peto čim dlje bodo množice živele na robu lakote in čim dlje bodo ostale kolonije. Obračun, ki bo moral nekega dne priti, skušajo z vsemi sredstvi čim bolj odložiti. Salazarjcva smrt ne bo dosti spremenila položaja, ker je bil Salazar sicer železen diktator, a vendarle v bistvu samo pred- stopnjuje in bližnji sestanek stavnik oligarhije, ki je v v Moskvi med voditelji ČSSR njem videla najboljše jam-in ZSSR utegne položaj Se stvo za svoj obstnl 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvodov! Drugi del gradiva oziroma tez o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonom-skega razvoja SRS govori predvsem o samoupravljanju v delovnih organizacijah in njihovih združbah. ■ NAJVEČ SPOROV IN NEJASNOSTI povzroča praksa, da samoupravni organi često prevzemajo nase strokovne posle in odločitve, dostikrat tudi zato, ker jih nanje prelagajo vodilni strokovni organi in s tem prikrivajo svojo nesposobnost in neodgovornost. Slabosti in nedograjenost samoupravljanja se pogosto izkoriščajo tudi v politične namene. Niso osamljeni tudi primeri, da nekritično prenašamo rešitve iz tujih razmer in jih hočemo uveljaviti v naših razmerah in pogojjh, kar pa je, npr. v primeru menagerstva, proti naši družbeni ureiitvi. Ozadje takih teženj so poskusi oziroma težnje, da bi sri posamezniki prisvojili oblast nad delovnimi ljudmi ■ PRAVILNEJŠA IN KORISTNEJŠA JE DRUGA POT: na njej je večina naših organizatorjev proizvodnje, ko iščejo sodobne oblike za učinkovito in PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE Resnična osnovna vez mora postati delovni človek Jamstvo za reševanje ekonomskih, socialnih in kulturnih potreb čutimo v neposrednih samoupravnih skupnostih, na republiški ravni pa naj se uresničujejo predvsem dogovori za skladen družbeno-ekonomski razvoj sodobno organizacijo dela ter skušajo postaviti na pravo mesto tudi odgovornost v pogojih delavskega samoupravljanja. To pomeni hkrati povečevanje poslovnosti; tako smer moramo podpirati, saj izhaja iz našega sistema in izpolnjuje samoupravno prakso. ■ O DELOVNIH ENOTAH so v Sloveniji mnenja močno deljena: eni pretiravajo z njimi, drugi jih docela zapostavljajo. Treba pa je tu»di tu poznati pravo pot; tehnična delitev dela izredno hitro napreduje in jo moramo na vse načine podpirati, prav iz tega pa izvira tudi nujnost proizvodnega povezovanja in sodelovanja. Stvar samoupravne odločitve delovnih ljudi pa je, ali je v vsakem posameznem slučaju delovna organizacija osnovna oblika združenega dela ali ne. Pri tem podjetja nikoh ne smejo videti samo sebe in svoje ozke interese. Mnogi se pri tem izgovarjajo na »pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi« in se niso pripravljeni pove7/>vati v višjih oblikah združenega dela. ■ ENA IZMED BISTVENIH NALOG nadaljnjega razvoja samoupravljanja je njegovo izgrajevanje in izpopolnjevanje v združenih in integriranih podjetjih, v raznih združenjih, kot tudi v zbornicah, bankah, veliki trgovini itd. Na tem področju je premalo pobud (in želja) za graditev samoupravnih odnosov. V praksi se kažejo prav zaradi tega tudi močne težnje po odtujevanju sredstev proiz vajalcev in njihove koncentracije v novo nastajajočih centrih družbene moči. To niso le razne družbeno-politične skupnosti, temveč tudi banke, zunanjetrgovinska podjetja, kot tudi velike združbe v gospodarstvu. Vsi ti organi pa morajo biti pod kontrolo proizvajalcev, da delujejo kot neposredno podra/bljenj in ne kot samostojna sila nad družbo in zunaj samoupravnih odnosov. ■ PRVE OBLIKE ŠIRŠEGA SAMOUPRAVNEGA povezovanja na višji ravni obstajajo na področju družbenih dejavnosti čeprav imajo tudi pri njih neposredni proizvajalci in interesenti še premalo vpliva. Delovni človek mora postati resnična osnovna vez v delovanju dejavnosti gospodarske in negospodarske sfere UPANJA TA ČAS LJUDJE ŠE VEDNO veliko upajo, pričakujejo, hkrati pa jih je tudi strah pred razočaranjem. Študentsko gibanje, Titov govor, smernice in deklaracije vrhbvnih političnih teles in še kaj drugega so ponovno razgibali politično zavest in utrdili prepričanje, da se bodo pri nas mnoge stvari vendarle »spremenile« in da se bodo številne vrednote, ki jih je uveljavil brionski plenum, hitreje in verneje uresničevale v praksi. Upanja in pričakovanja so povezana tudi z napovedanimi kongresi Zveze komunistov. In če si ta hotenja, želje in upe ogledamo nekoliko bolj natančno, bomo videli, da merijo tudi na tole: a J VEČJA PRAVIČNOST v družbi od osebnih dohodkov do tistih pogojev, ki naj zagotove popolno osebno var• nost in to, da boš napredoval na družbeni lestvici, če imaš za to potrebno strokovnost, delovno voljo in prakso kot dokaz dosedanje uspešnosti. b) VEČJA ODGOVORNOST vseh in vsakogar od najvišjega do najnižjih, odprava zidu anonimnosti in nedotakljivosti, zlasti pri odločitvah na višjih ravneh. c) Na vsa odločilna mesta v upravi, oblasti in drugod naj pridejo STROKOVNO usposobljeni in delovni ljud• je. Uveljaviti je treba kriterij strokovnosti, znanja in zavreči kriterij preteklih zaslug, ki ne bi upošteval sedanjega odnosa do dela in sposobnosti. d) ZAVREČI JE TREBA NEKATERE SHEME, DOGME IN FETIŠE o tem, kakšna naj bi bila naša družba, potem ko je življenje neizprosno pokazalo, kako neplodni in neustrezni so. Mednje štejem tudi oboževanje nekaterih samoupravnih institucij, ki so postale popoln antipod samoupravljanju v pravem pomenu besede. e) PREPREČITI ALI OMEJITI je treba delovanje vseh tistih, ki kljub ugovarjanju brez predsodkov vztrajajo pri tem, da imajo vedno sa-mo oni prav, da so kratkoma- lo nezmotljivi, da vsak ugovor pomeni že upor, da je vsa resnica le pri njih in ki zato vedno govore ex cathe-dra. f) Odločujoče ustanove in forumi, ki odločajo o usodi naše dežele, o skupinah državljanov pa tudi o posameznikih, morajo DELATI POPOLNOMA JAVNO. g) PRENEHATI JE TREBA S TEM, da v različnih ustanovah in družbenopolitičnih organizacijah na popolnoma 250.000 domačih „ZASTAV" Doslej je iz tovarniških dvoran zavodov »Crvena zastava« v Kragujevcu prišlo že nekaj nad 250.000 avtomobilov z oznako »Zastava«, iz leta v leto pa bo teh vozil raznih tipov še več. Proizvodnja stalno narašča, zlasti še, odkar je trg pokazal veliko zanimanje za novejše tipe vozil Zastava. Tovarna skrbi čedalje bolj tudi za strokovno servisno službo. Zdaj ima v Jugoslaviji že 85 servisnih delavnic, v raznih krajih države pa pripravlja- , jo nove servise. Prodaja vozil znamke ZASTAVA je v Jugoslaviji organizirana prek 24 prodajnih organizacij. V zadnjih 3 letih: povečanje za 17.200 Sdin Povprečni osebni dohodek, izplačan na zaposlenega, je znašal letos junija v Sloveniji (za obdobje januar—junij) 939 Ndin. Lani v istem času je znašal tak OD v STS 879 Ndin. leta 1966 pa 767 Ndin. — Temule bi morali presaditi srce! — čemu, saj je zdrav ko bik! — Kaj ne vidiš, da je brez srca: pet ur nas že muči s tem referatom!... (Karikatura iz »JE2A«) enak ali podoben način razpravljajo o aktualnih družbenih vprašanjih, saj to po-dražuje družbeno delo m razblinja pomen vprašanja, še posebej pa odpraviti prakso, da sprejemamo dolge deklaracije, priporočila splošne in abstraktne narave, saj s tem nič ne spremenimo, marveč le prigrenimo okus po moralističnih pridigah: treba je, dobro bi bilo, se morajo boriti itd. h) RAZKRITJI JE TREBA TRIU MF ALI STIČNA UTEMELJEVANJA, da je bilo prav vse v naši preteklosti neizbežno, da je bila vsaka napaka in zmota neizbežen korak nazaj, da bi šli potem naprej, da se ima vsak pravico motiti -in da mu zato ni treba nikoli nič odgovarjati. i) JAVNO SE JE TREBA POGOVORITI o vseh odprtih vprašanjih preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki tarejo nekatere skupine ljudi, zlasti pa mlade generacije: prepričevati je treba z močjo argumentov, ne pa z grožnjami ali namigovanji. j) ODPRAVITI JE TREBA PRAKSO, DA OBJAVLJAMO KOMUNIKEJE ali sporočila z zasedanj političnih, skupščinskih in oblastnih organov vsakokrat, kadar odločajo o širših vprašanjih, pomembnih za v$e ljudi. k) KONKRETNO SE MORAMO POGOVORITI o vseh »zaviralnih silah«, »tujih elementih«, »starih znancih«, »antisocialističnih težnjah« in podobnem, da teh formul ne bi mogel kdaj kdo uporabiti le za azil ali da bi prikril lastno nesposobnost ali prave vzroke za neko stanje, dejanje ali polom. K temu »spisku« bo ta ali oni lahko še kaj dodal ali pa mu kaj odvzel. To bi bilo prav in bi ustrezalo pričakovanjem mnogih, večine ljudi pri ms, ki so srečni v tej domovini, a bi radi živeli bolje, še bolj svobodno in samozavestno. Prav pa bi bilo tudi zato, ker bi na ta način preprečevali, da ne bi obnavljali nekaterih navad in običajev, ki sodijo v preteklost, a jih vidimo tudi, kako se obnavljajo in ponavljajo. Mislim na kadrovsko politi-tiko. Ne morem se znebiti vtisa in prepričanja, da gre pri kadrovski politiki tudi v Zvezi komunistov še vedno vse po starem. Ne sicer jor- Bo spet primanjkovalo umetnih gnojil? Nismo še pozabili jenskih tožba naših kmetovalcev in zadrug, ki niso imeli dovolj gnojil za setev, ko se spet čujejo podobne težave oz. ovire. Tovarna dušičnatih gnojil v Kutini je pred kratkim izjavila, da zaradi tehničnih težav ne bo mogla proizvesti in dobaviti obljubljenih količin umetnih ghojil. Kaže, da bo spet primanjkovalo kakih 100.000 ton dušičnih gnojil in 40.000 ton kompleksnih gnojil. malno, pač pa v resnici. Res je, da že naprej razpravljamo ali bomo razpravljali o različnih kandidatnih listah, res je, da legalno imenuje mo ali volimo kadrovske komisije, res je, da so ali pa še bodo za nami »demokratične« volitve v organe ZK, ko smo volili že naprej izbrane in smo tudi vedeli, da pač tako mora biti in da se ne da nič spremeniti. Res je, da prihajajo novi ljudje, mladi, doslej neznani, in da odhajajo znani in doslej nepremakljivi. Toda kramarskega barantanja in pogovorov o ljudeh, »ki bi prišli v poštev«, v različnih neformalnih grupah, ki pa imajo stvarno moč, še vedno ni konec. In tu se začenjajo tisti in takšni pogovori, dejanja in sklepi, ki jih imenujemo razvrednotenje človekove osebnosti. Ne da bi bil zraven tisti, o katerem govorijo, ne da bi bila zraven kvalificiram javnost, izrekajo sodbe: »Premehak je in neodporen proti vplivom«; »V preteklosti je dostikrat ravnal po svoje in se ni držal navodil«; »Zanimivo je, da o njem s simpatijami govore v nam tujih, sovražnih krogih«; »Ali ne vidite, da ni več tako borben, dosleden, kot je bil prej«; »Zadnjič je imel čudno diskusijo, ki kaže, da je obremenjen z birokratsko misel-nostjo, zato ne pride v poštev«; »Odličen človek, na katerega se lahko zanesemo« ... itd. itd. Na vseh teh in takšnih pogovorih so praviloma tudi vneti poslušalci, ki zvesto prikimavajo in dodajo to ali ono pripombo. Hkrati pa jx>skr-be, da se vse te karakteristike »šepetaje« širijo mprej, dokler nekega dne ne pridejo tudi do prizadetih. Ti in podobni »pogovori o kadrih« so na isti ravni kot vsem znana prišepetavanja o življenju funkcionarjev, o njihovih otrocih in še o čem. Obe vrsti »pogovorov« slačijo ljudi, brskajo po njihovi notranjosti, raziskujejo korake v preteklosti, se spotikajo ob držo, obleko ali obmšanje. So nemoralen pojav, ki mu moramo napovedati neizprosno vojno, pa mj gre za zveneča ali nezveneča imem. Verjamem, da bomo takšne pojave premagali, verjamem, da bo z njimi pometel tudi kongres Zveze komunistov Slovenije. O. R. fiz zadnje, 8—9. številke revije TEORIJA IN PRAKSA) Še o povprečnih junijskih OD Poročali smo že, da je znašal povprečni osebni dohodek v juniju letos v Sloveniji 962 Ndin. Gospodarstvo je pri tem doseglo 930, negospodarske dejavnosti pa 1145 Ndin dohodka. Med gospodarskimi vejami je »najbogatejša« trgovska: njeni »pripadniki« so dobili v povprečju po 1075 Ndin OD. Kako pa negospodarske panoge? V družbenih in državnih službah so junija letos prejeli delavci po 1226 Ndin, v kulturno—socialni dejavnosti pa po 1121 Ndin. — Najvišji osebni dohodek so dobi- li junija delavci v zbornicah: po 1715 N din na osebo. Dobro so se odrezali tudi | 1399 Ndin; zunanja trgovina | delavci v tehle panogah: pro-i jektantske organizacije — | 1883 Ndin; zračni promet — — 1548 Ndin; kultura in prosveta — 1441 Ndin; družbene organizacije — 1335 Ndin; državni republ. organi — 1481 Ndin; pravosodje — 1416 Ndin ha zaposlenega in pod. Zaposlenost ne narašča v skokih Junija letos se je število brezposelnih v Sloveniji zmanjšalo za 795 oseb, polletno povprečje nezaposlenih pa je še vedno visoko, saj znaša 19.828 oseb. Na brezposelne je junija odpadlo 3.22 odst., v vsem prvem polletju pa je ta odstotek znašal 3,66 odst. števila zaposlenih v Sloveniji. Junija se je število zaposlenih v naši republiki povečalo za 1578 oseb. Lani se je v enakem mesecu zaposlilo 2416 ljudi, predlanskim junija pa celo 2670 ljudi. Zaposlovanje je zdaj torej bolj umirjeno. Skupno bo letos zaposlenih v SRS na novo pribl. 2400 ljudi oz. povprečna letna zaposlenost se bo dvignila za 0,44 odst. V prvem polletju 1968 se je raven povprečne zaposlitve v SRS povečala le za 1372 ljudi, lani pa za 6236 oseb. Naročite svoj lisi na domači naslov f Kmetijski nasveti Jesenska setev če le vreme dovoljuje, mora bita ob koncu oktobra pšenična njiva že zelena. Ljudska modrost pravi k temu: bolje v mlin nesti, kot pozno sejati. Ječmen in rž je treba sejati še nekoliko prej, nekako v začetku oktobra; natančnega časa zaradi različnega vremena na mogoče določiti. | Pravočasna setev omogoča rastlinam, da si do zime opomorejo, naberejo dovolj sladkorja in se dobro prekalijo. Pridelek žita je precej odvisen od vremena, precej pa tudi od človeka, kako zna poskrbeti za pripravo zemlje in za posevek. Zemljo moramo dobro pripraviti. Preorjamo jo 15 do 18 cm globoko, lepo poravnamo, da se pozimi ne bo v kotanjah zadrževala voda; posebno pa je važno, da se zemlja pred setvijo »usede«. Jeseni dobro pognojimo s kalijevimi in fosfornimi gnojili, previdna pa moramo biti z dušičnimi gnojil, s katerimi dognojujemo še spomladi. ■ Sejemo raje več kot manj semena. Gost posevek duši plevel, v zimo ne pride preveč bujen, več klasov da tudi več pridelka. Seveda je pri tem meja: za intenzivne sorte priporočajo '500 do 550 kaljivih zrn na kvadratni meter; iz teže zrn, ki je označeno na semenu, pa lahko izračunamo, koliko moramo sejati. Zal pri nas še vedno veliko sejemo na roke. Na stroj potrebujemo osmino manj semena, zrna pa so bolj enakomerno razporejena v zemlji. Sejemo 2 do 5 cm globoko. če je posevek ob vstopu v zimo višji kot ped, ga moramo pokositi. | Pšenica zahteva najboljšo zemljo, tisto »v stari moči«. Prija ji težja zemlja, ječmen pa se zadovolji tudi s peščeno. Prava potrata je sejati na odprte brazde ali celo pod plug, kar ponekod še delajo, zato pa potrebujejo tretjino več semena. Ko je seme v .vmlji, se s tem še nismo otresli skrbi za posevek. Pozimi je treba razbijati ledeno skorjo, spomladi povaljati zemljo, če jo je dvignil mraz, dognojevati z dušikom in uničevati nadležni plevel. Inž. M. L. 3 DOLENJSKI L/ST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! \ V> «\ * 11 Piiiil DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60000 izvodov! OB 25-LETNICI PRIKLJUČITVE ISTRE IN DRUGIH KRAJEV JUGOSLAVIJI oiotok Istra zajema okrog 2820 kvadrat-n ih kilometrov po-vršine in šteje pri-Jm bližno 177.000 prebivalcev. Posebna zemljepisna lega tega polotoka je določevala tudi njegov zgodovinski razvoj. Od naj starejših časov pa vse do nedavno je Istra pomenila razpotje interesov treh etničnih skupin: Slovanov, Romanov in Germanov. Kadar koli je katera teli skupin bi3a politično, ekonomsko in vojaško močnejša je postala tudi gospodar Istre, če določena sila že ni mogla podrediti sebi vsega otoka, si je prisvojila vsaj njegov del. Teh delitev je bilo v preteklosti Istre največ. V starem in srednjem veku so delili Istro na Istro do Raše in na Istro čez Raso (Libumijo), potem na Istro pod oblastjo nemških fev-da’.cev (srednji in vzhodni del) in na Istro pod vladavino Benečanov (južna in zahodna). Z ustanovitvijo nove Jugoslavije je Istra po trinajstih stoletjih skoraj vsa prišla v naročje matične debele. Zunaj meja domovine je ostal le del v severozahodnem področju (Milje in Dolina v sklopu Italije). Burna preteklost Istra, čeprav majhna po obsegu, ima zelo bogato in burno zgodovino. Naseljena je bMa že v prazgodovini in v starem veku. Stari prebivalci Istre so bili Histri, ilirsko pleme, po katerem je polotok dobil tudi ime. Spomladi leta 17 pred našim štetjem so Rimljani premagali Histre in osvojili utrjeno mestece Nesactium (Viza-ča) blizu Pulja. Od tedaj pa do leta 476, do konca Zahodnorimskega cesarstva, je bila Istra pod oblastjo Rimljanov. V tem času je bilo zgrajenih tiudi polno utrdb, okrog katerih so se kasneje razvila današnja istrska mestec«. Kasneje, od 476 do 539, so b#l v Istri Germani m Goti, nato ji je zavladal Bizanc, v osmem stoletju pa so jo zavzeli Langobardi. Od 13. stoletja pa vse do leta 1797 je bil naj večji del Istre pod vladavino Benečanov, nato je prišla pod Avstrijo, od. leta 1809 do 1813 je biJa del Napoleonovih Ilirskih provinc. Po padcu Napoleona je spet prišla pod Avstrijo. S pogodbo v Rapallu 12. novembra 1920 j^ Istra z delom Sloven skega primorja prišla pod oblast fašistične Italije in je ostala v njenem sklopu do 8. septembra leta 1943. Prve pisane dokumente o prihodu Slovakov v Istro imamo iz leta 309 v pismu, s katerim je papež Gregor I. čestital ravenskemu nadškofu zaradi zmage nad Slovani. Od tedaj pa do minulega stoletja so po Istri večkrat divjale vojne in bolezni. V opustošene kraje so prihajali novi prebivalci iz srednje in severne Dalmacije, iz Like, črne gore in drugih naših krajev. Največje selitve so bile v 15.. 16. in 17. stoletju. S številnimi manifestacijami in proslavami praznuje Istra 25-letni-co zgodovinskih septembrskih dni leta 1943, ko je bila po dolgih in težkih stoletjih priključena svoji matični domovini Jugoslaviji. To je velik jubilej za vse prebivalce našega največjega polotoka. Po tisoč tristo letih sužnosti, trpljenja, hrepenenj in borb, ki so trajale iz roda v rod so v viharju naše revolucije pobrateni istrski Hrvati, Italijani in Slovenci dosegli svojo osvoboditev. S to reportažo se tudi naš list pridružuje jubileju istrskega ljudstva. V Pazinu (zgoraj) so 25. septembra 1943 sprejeli zgodovinski sklep o pripojitvi Istre k Jugoslaviji. Danes je Pazin industrijsko mestece; v njeni bodo 28. in 29. septembra tudi sklepne slovesnosti praznovanja 25. obletnice priključitve Istre. Reke in otokov k matični domo-vini. 1941, zlasti pa 1942, seveda v globoki ilegali. Po naročilu partije so snovali partizanske čete Istrani, ki so bili pod fašizmom emigrirali v Jugoslavijo. Zlasti je treba posebej omeniti Mija in Almo Pi-kunič ter Josipa Matasa. Leta 1942 so bili na Planiku in na Učki že partizanski odredi. Decembra istega leta so fašistične oblasti poslale kazensko ekspedicijo (15.000 vojakov) na sektor Planik-Učka, 26. aprila 1943 pa je brigada Simon Gregorčič imela ob Soči hude boje z italijanskimi fašističnimi silami. Pravcati vihar upora pa je izbruhnil v septembru 1943, po kapitulaciji fašistične Italije. Tedaj so že nastale istrske partizanske brigade: prva, druga in tretja. 25. septembra 1943 se je v Pazinu, Vsi istrski otroci — hrvatskih in italijanskih staršev — imajo pouk v svojem materinem jeziku. V novi Jugoslaviji poznamo enakopravnost v praksi, ne le na papirju! 1945 do 1947 odvlekli v tujino. Moralo se je začeti vse znova. Mladina in ljudstvo Istre je začelo z veliko obnovo. Danes, po dvajsetih letih, bi že kar težko našteli vse, kar je bilo narejeno. Zgrajena je bila proga Lupo-glav—štalije, novi južnoistr-ski vodovod pa vodovod Buzet—Rovinj, sedaj pa se gradi vodovod Gradole. V dolinah Mirne, Raše, čipškega polja, v pazinski kotlini in drugje so velika kmetijska gospodarstva. Ladjedelnica »Uljanik« v Pulju, ki je bila do temelja porušena, zaposluje blizu 5500 delavcev in gradi ladje tudi do 82.000 ton nosilnosti. V Plominu gradijo veliko termoelektrarno, mesta Rovinj in Poreč imajo milijonske nočitve turistov. Velika turistična središa nastajajo v Rabcu, okrog Pulja, Rovinja,-Vrsarja, Poreča in Umaga. V Pazinu so bile zgrajene tovarne tekstila in živinske krme. In tako naprej. Istra se razvija kot še nikoli v svoji zgodovini in vsekakor prizadevneje kot mnogi drugi naši kraji. Osnovno šolo obiskuje 100 odstotkov otrok in večina nadaljuje šolanje. število kmečkega prebivalstva se je zmanjšalo za 30 odst. in več, saj je le malo družin, ki ne bi imele zaposlenega v industriji vsaj enega člana. Vse večji so uspehi na področju družbenega, ekonomskega in kulturnega življenja, Najbolj pereče je vprašanje, kako povezati Istro z nje-nun naravnim zaledjem — a notranjostjo dežele. Tudi ta načrt se že uresničuje. Kmalu bo končana modernizacija ceste Poreč—Pazin—Pio-min. Nedavno sta bili izročeni prometu modernizirani asfaltirani cesti Pazin—Motovun in Rovinj—Zminj. Predvidena je tudi zgraditev predora skozi Učko. V Pulju je odprto civilno letališče, kjer med nedeljskim vikendom pristane tudi do 52 letal. primerni poljedelski bazeni z razvito živinorejo, vinogradništvom in poljedelstoom, turizem, ki zajema skoraj ves polotok, ladjedelništvo in druga industrija — vse to bo pomagalo, da bo Istra v prihodnjem razdobju dosegla še večji razvoj. Vse to pa ji je omogočila priključitev matični domovini Jugoslaviji pred četrt stoletja./ če upoštevamo vse to, nam bo povsem razumljivo, zakaj je Istra v teh dneh tako vzradoščena in polna vseljudskega veselja. IVE RTTDAN osrčju Istre, sestal na prvo zasedanje istrski sabor, v katerem so bili hrvatski in italijanski rodoljubi. Sabor je sprejel zgodovinski sklep, da se Istra priključi matični domovini, novi Jugoslaviji. Za Slovensko primorje je tak sklep 16. septembra sprejel vrhovni plenum Osvobodilne fronte. Oba sklepa sta bila potrjena na zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ v Jajcu 30. novembra 1943, potem ko je sklep pazinskega sabora uzakonil ZAVNOH, vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte pa zbor v Kočevju. V zgodovini Istre in Slovenskega primorja je septembrska vstaja 1943 postala tisti mejnik, ki je »začel novo poglavje borbe za dokončno osvoboditev teh krajev«. Od septembra 1943 pa do osvoboditve v maju 1945 so se pobrateni Hrvati, Slovenci in Italijani skupaj borili in dali velike žrtve za dokončno osvoboditev, katere sadove danes uživajo. Obnova in razvoj Svoboda je Istro in Slovensko primorje našla zelo opustošeno. Gospodarstva tako rekoč ni bilo, tisto nekaj industrije, ki je bila še ostala v Pulju, pa so med angloameričko okupacijo v letih V ladjedelnici in tovarni diesel motorjev »ULJANIK« v Puli delajo tudi ze ladje do 82^000 ton nosilnosti. Jugoslovansko ladjedelništvo šteje puljske delavce med svoje najzvestejše in najsposobnejše graditelje najsodobnejših ladij, ki jtli prodajamo svetovnim pomorskim silam Pod fašističnim terorjem Najtežja doba tuje oblasti je bila za Istrane vsekakor tista med leti 1920—1943. Ko se je večina naših krajev bila osvobodila tujega jarma, so Istra, del Slovenskega primorja, kvarnerski otoki in Zadar prišli proti svojih volji pod oblast fašistične Italije. Vsi upi o osvoboditvi so bili začasno ugasnili in žrtve so bile zaman. Spet je bilo treba zbirati novih moči in znova začeti boj, bolj težak in krvav kot kdaj prej. Kajti z nobenim narodom v Evropi se ni tako ravnalo kakor s GOO.OfiO Hrvati in Slovenci 1930 v Rapallu. Kraljev dekret je 15. oktobra 1925 prepovedal Hrvatom in Slovencem uporabo materinskega jezika v šolah, cerkvah in uradih. Italija je načrtno začela uničevati ' vse, kar je spominjalo na slovanstvo: z grobnikov so brisali slovenske in hrvatske napise, prepovedano je bilo dajati otrokom slovanska imena, priimke pa so poitalijančili. Hrvati Slovenci in napredni Italijani so se zbirali pod geslom »Fratellanza« (bratstvo) in začeli z upori. Leta 1920 je na Reki izbruhnil štrajk, ki se ga je udeležilo 10.000 delavcev. Nato so 35 dni stavkali puljski delavci, 3. marca 1921 pa so se uprli rudarji v Labinu in osnovali Labinsko republiko, ki je trajala 36 dni. Uprli so se tudi kmetje v Proštini (v okolici Pulja). Fašizem je te upore zatrl s krvjo in ognjem. Pobijal je delavce na ulicah Pulja in labinske rudarje, proštimkim kmetom pa požgal domačije. Teror je bil čedalje hujši in vse bolj organiziran. V tako hudem položaju je okrog 70.000 Hrvatov in Slovencev prebežalo v Jugoslavijo, 30.000 pa jih je odšlo v Južno Ameriko. Nemogoče je v kratkem članku našteti vse zločine fa- šistov in italijanskih nacionalistov v Istri in Slovenskem primorju v letih 1920—1943. Od 4596 antifašistov, ki jih je posebno sodišče za zaščito italijanske države v letih 1927—1943 obsodilo na zaporne kazni, je bilo 692 hrabrih domoljubov iz Julijske krajine, čeprav je prebivalstvo teh krajev predstavljalo komaj 2 odstotka prebival- cev fašistične Italije. Še po-raznejši je podatek o smrtnih obsodbah: med 31 ustreljenimi antifašisti je bilo 5 Hrvatov in 19 Slovencev. Spričo vseh teh dejstev res ni čudno, zakaj se je večina prebivalcev Slovenskega primorja in Istre tako odločno in enotno pridružila osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov in zakaj je s takšno vulkansko močjo, kot redkokdaj v zgodovini, izbruhnila vsesplošna ljudska vstaja v teh krajih, ki sedaj slavijo svoj jubilej. V boju za svobodo Prva uporniška žarišča »o začela nastajati v Istri že 4 Kralj Samo je že »kralj«! Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani se je mirenska tovarna rastlinskih specialitet DANA predstavila s posebnim pelinkovcem, narejenim iz pelina, ki ima odstranjene človeškemu organizmu škodljive snovi. Novemu pelinkovcu je bilo izbrano tudi posrečeno ime: »Kralj Samo«. Vse to je vplivalo, da je trenutno ta pijača najbolj iskan proizvod mirenske tovarne in se je povzpel pred konjak, hermeliko in gorjan. Omejitev zasebnega prevozništva Zasebni avtoprevozniki in avtotaksisti smejo imeti od 1. avgusta dalje le 1 vozilo, katerega morajo upravljati osebno in voditi knjigo voženj — Visoke kazni za kršitelje V zveznem uradnem listu št. 30 so bile 24. julija letos objavljene spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu, ki je izšel 1965. leta. Razen za družbene prinašajo spremembe in dopolnila tudi naslednje nove obveznosti za zasebne prevoznike: Zasebni avtoprevozniki in avtotaksisti si morajo pri upravnem organu občine, v kateri imajo stalno bivališče, oskrbeti do 1. oktobra letos novo dovoljenje za opravljanje prevozov. Fo 1. oktobru stara dovoljenja ne bodo veljala več. Občan sme imeti takšno dovoljenje za tovorni promet samo za vozilo do 5 ton nosilnosti. Vozilo mora upravljati osebno, ne sme imeti v to svrho najete tuje osebe in sme torej imeti samo eno vozilo. Zasebni avtoprevozniki in avtotaksisti so dolžni voditi knjigo dela (voženj), v katero morajo vpisovati datum, relacijo, vrsto tovora, ime in naslov porabnika in znesek, zaračunan za storitev. Ti podatki morajo biti vpisani v knjigo, preden začne avtoprevoznik ozir. avtotaksist opravljati storitev. Knjiga dela (voženj) je javna knjiga ln mora biti overovljena pri upravi za dohodke, voznik pa jo mora imeti med vožnjo vedno pri sebi, da jo lahko pokaže inšpekcijskim organom. Občan sme imeti in upravljati za lastne potrebe le vozilo do 2 ton nosilnosti, z njim pa ne sme opravljati javnega prevoza za druge ljudi Vsa pravkar našteta določila so veljavna od 1. avgusta 1968 dalje in se že uporabljajo. Zakon predvideva, samo dve izjemi: občani, ki so imeli pred uveljavitvijo tega zakona vozilo z nad 5 tonami nosilnosti, smejo v okviru določil tega zakona uporabljati to vozilo še do 30 . 6. 1969, občani, ki so imeli za lastne potrebe vozilo z nad 2 tonama nosilnosti, pa smejo uporabljati to vozilo do 31. 12. 1968. Inšpekcijski crgani že postopajo v smislu tega zakona, pri oddelku za medobčinske inšpekcijske službe ObS No- j vo mesto pa sta pooblaščena j dva inšpektorja za opravlja- j nje inšpekcije cestnega pro- J meta v občinah Črnomelj, j Metlika, Novo mesto in Trenje. Za kršitev katerega koli izmed prej omenjenih določil I je lahiko kršitelj kaznovan z do 10.000 din (1 mil Sdin!) ; kazni, lahko pa se mu odvzame tudi premoženjska korist, dosežena s prekrškom, ali pa motorno vozilo! Doslej je bilo predlaganih v kaznovanje že 8 avtoprevoznikov, 6 pa jih je še v postopku. M. J. 1300 000 dinarjev dolga Socialno zavarovanje mora prispevke od obrtnikov tudi sodno terjati - S problematiko bodo seznanili tudi vse občinske skupščine di bolj oddaljene kraje. Kmetovalci so predlagali: spremembo gozdnega zakona, povezavo trgovine s kmetijstvom, z ustreznim zakonom o dedovanju zaustaviti drobljenje kmetij, kmečko zavarovanje širiti v okviru delavske solidarnosti, za hribovske kmetije povečati zemljiški maksimum, v predstavniške organe izvoliti več kmetov , itd. Zanimiv je tudi predlog, naj bi del kupnine za gradbena zemljišča porabili za pridobivanje novih kmetijskih površin. Izrečenih je bilo še veliko misli, pripomb in predlpgov. će je za družbo važen’ razvoj kmetijstva, potem morajo njeni predstavniki v republiški skupščini glas kmetij-cev dovolj upoštevati. Inž. M. L. Po najnovejših podatkih so dolžni obrtniki socialnemu zavarovanju v Novem mestu več kot 1,300.000 dinarjev rednih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje delavcev, ki so pri njih zaposleni, in okoli 105.000 dinarjev za zamudne obresti, ki so predpisane po 140. členu zakona. Pristojna služba pri Zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu ima podatke, ki dokazujejo, da se obrtniki najbolj upirajo plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje. 91 obrtnikov, največ iz novomeške občine, so dali v ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a T'rutelfa j postopek občinskim sodnikom za prekrške, ker niso v redu plačevali prispevkov in obresti. 36 obrtnikov pa je Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu tožil ,na sodišču, ker niso hoteli prispevkov plačati niti potem, ko so dobili plačilne naloge in pismene opo- (Nadaljevanje s 1. strani)j mnogih delih premalo jasno, razen tega premalo upošteva sedanje težko stanje. Eno najpomembnejših dejstev je globoko in dokumentirano prepričen.je kmetijcev, da ni vprašanje: ali družbeno ali zasebno kmetijstvo, in da naj večje težave ne ležijo v organiziranosti niti v samoupravnih pravicah, temveč v premajhnem odnosu do kmetijstva ter v pretiranem odlivu dohodka v druge dejavnosti. Vsi ukrepi naj imajo pred seboj najvažnejši cilj — krepijo položaj proizvajalcev, šele potem je mogoče graditi izobraževalno, raziskovalno in pospeševalno dejavnost ter ustrezne institucije. Na samo besedilo so imeli udeleženci tehtno pripombo, zakaj naj bi v investicijah za kmetijstvo sodelovala le ljubljanska Kreditna banka; nasploh pa so oce njevali, da so taka priporo čila bankam brez prave teže. Na podlagi dosedanjih izkušenj so zatrjevali, da sedanja organizacijska in po slovna nadgradnja še daleč ne ustreza. Delovanje poslovnih združenj je preveč simbolično, zbornica pa nima zadostnih pravic in poobla stil. Da bi pospešili kreditira nje in pomoč zasebnim kmetovalcem bi morali hra nilno-kreditni odseki zadrug in kombinatov delovati v enakih razmerah kot banke. Da bi odpravili ali vsaj ublažili velike težave kmetijskih organizacij, so na posvetu predlagali, naj izvršni svet sprejme predpis o podaljšanju odplačilnega roka za kmetijske naložbe, naj kmetijske delovne organizacije zveza oprosti p’ačevanja obresti na poslovni sklad, zvezni izvršni svet pa naj vztra- nune. Po podatkih 31. avgusta je poslala služba socialnega zavarovanja 720 opominoy za plačilo prispevkov (všteti so tudi opomini za prispevke za gospodinjske pomočnice), izdala 382 plačilnih nalogov, poslal 2.450 obvestil s položnicami in predlagala 151 slabih plačnikov za prisilno izterjavo prek občinskih uprav za dohodke. Kaže, da je tudi za socialno zavarovanje obrtniška problematika tako pereča, da so potrebne tehtne razprave o njej. Pa ne samo to, ker je očitno, da brez ostrih j ukrepov teh vprašanj ne bi [ mogli zadovoljivo rešiti. Za- , to se je služba socialnega zavarovanja odločila, da bo to problematiko v kar najbolj : kritični luči predočila pred- j stavnikom občinskih skup- j ščin. Zahteva kmetov po zaščiti cen Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Krškem je na seji 18. sep tembra obravnavala povzetek pripomb, ki so ;>'h našteli v javnih razpravah o razvoju kmetijstva pri nas. Povsod so poudarjali, da je treba kmetijstvo načrtno urejati, mu nuditi več družbene podpore v obliki ugodnejših kreditov, podaljšati odplačevanje že najetih posojil, znižati obresti, zaščititi cene kmetijskih pridelkov in bolje organizirati odkup. Da bi kmetijska zemlj šča smotrneje uporab jali, jo potrebno z ukrepi preprečiti zazidavo teh površin. Večjo pozornost kot doslej bi morali nameniti izobraževanju kmetovalcev in strokovnjakov vseh vrst ter jih za delo na terenu primerno nagrajevati. Kmetje želijo, da bi bilo socialno zavarovanje urejeno na prostovoljni osnovi za različne kategorije, za katere bi se ljudje svobodno odločali. Ribez ima prihodnost V zadnjem času se na južnih pobočjih vinogradov okrog Ravni, Kobil, Rake in okolici Zdol-vse bolj množijo nasadi črnega ribeza. Pokazalo se je, da je za. vzgajanje te kulture potrebno razmeroma malo dela, da so stroški za ureditev nasadov nizki, medtem ko je finančni učinek izreden. Ribez gre namreč zelo dobro v denar, kaže pa, da tudi v bodoče s prodajo ne bo težav. Ponekod so dosegli proizvajalci donos ce- lo 6-7 ton na hektar in izkupiček do 3 milijone S din! Zato predvidevajo, da se bodo v prihodnjih nekaj letih povečale. r * w Sejmišča ja pri tem, da bi sprejeli višje zajamčene cene za prašiče (6,70 din) in govedo (7,50 din). Uskladiti je potrebno tudi zajamčeno ceno za mleko. Kako pomemben je za Dolenjsko razvoj kmetijstva, so pokazali tudi občinski odbori za organizacijo razprav o razvoju kmetijstva. Na mnogih sestankih po vaseh je bilo izrečenih cela kopa pripomb k sedanjemu položaju te gospodarske panoge. Na razpravah so kar po vrsti predlagali, da je potrebno kmetijstvu pomagati zdaj, ko je v resničnih težavah. Zagotoviti je potrebno ustaljenost, prodajo, vezati kmetijski uvoz na izvoz, ustanavljati izravnalne sklade ter sklade za pospeševanje kmetijstva. ki morajo doseči tu- DO KONCA LETA BODO IZVOZILI ZA 2,500.000 DOLARJEV IZDELKOV Blago dobe le redni plačniki Proizvodnja teče normalno - Nič več ni zastojev zaradi pomanjkanja lesa -Manjkajoče količine uvozijo iz tujine - Posrednike so izločili »Lokalomanija« V zadnjem času so v Sevnici odprli vrsto novih lokalov, nastala je prava lokalomanija. Trgovci so odprli bife, gostilničarji pa so jim to vrnili s tem, da so odprli trgovino. To pa še ni vse: dvoje trgovskih podjetij si konkurira tudi tako, da ima v sosednih trgovinah enake cene, v bolj oddaljenih pa različne. Tako je bilo namreč zadnjič * grozdjem. Sicer pa: če bodo imeli kupci kaj od lokedomanije, ji ne nasprotujemo. Za prašičke več kupcev N.i novomeškem sejmu je bilo v ponedeljek, 23. sep-trm'ra n p od j (>77 prašičkov. prodali pa sr» jih 436 Tokrat j«* bilo kupcev nekaj več kot /adjre ia e cena pa je os!al'i neizp remen 'ena. Manjši so šli v denar po 80 do 140 din, večji pa po 150 do 240 d n V Brežicah spet živahno 21. septembra je bilo na brežiškem sejmu■ naprodaj 700 prašičev, starih do 3 mesece, in 40 prašičev, starejših od 3 mesece. Prvih so proda- li 490 (po 5,GO do 6.20 din za kilogram žive teže), drugih pa 22 (po 5 do 5,30 din kilogram žive težel j nnamm V tovarni papirja D.ILJKO SALAJ v Krškem so začeli odklanjati neredne plačnike. Svoje izdelke prodajajo le tistim, za katere vedo, da jim ne bodo ostali dolžni. V prvi polovici leta so imeli zunaj veliko vsoto denarja — blizu 30 milijonov dinarjev. Ukrep o medsebojnem poravnavanju obveznosti je po mnenju podjetja uspel -predvsem v tem, da je zagotovil poravnavo starih terjatev, kar bi sicer moralo reševati gospodarsko sodišče. Dobra stran kliringa je tudi ta, da je pokazal na plačilno nesposobnost nekaterih delovnih organizacij. Izvoz je letos potekal normalno, brez zastojev. Do konca leta bo CELULOZA prodala na tuje za 2,500.000 di- narjev izdelkov. Izraženo v vrednosti, pomeni to osemodstotno povečanje. Svoje proizvode izvaža tovarna pretežno na Zahod. Na Vzhod proda le četrtino celotnega izvoza. Kljub temu, da v Jugoslaviji ni sodelovanja tovrstne industrije pri izvozu, zunaj ni občutiti posebne konkurence domačih podjetij. CELULOZA uspeva v tujini predvsem zaradi kakovosti izdelkov in zaradi točnega izpolnjevanja rokov. Kolektiv se je letos končno znebil neprestanih težav z nabavo surovin. Les so prej naročali pri posrednikih. Vedno ga je primanjkovalo. Posredništvo so odpravili in sami prevzeli nakup lesa. Pomanjkanje amiretoovega lesa na domačem tržišču so odpravili z uvozom. Pravijo, da les, ki prihaja s češkega, po kakovosti prekaša domače pošiljke in da je celo oe-nejši od našega. Iz. uvoza dobiva tovarna približno 15 odstotkov celotne porabe. Z reorganizacijo nabavne službe so v CELULOZI izredno zadovoljni. Na ta način prihranijo nad milijon dinarjev. J. TEPPEY Jagoda za prvi jesenski dan 21. septembra, na prvi jesenski dan, se je oglasila v našem uredništvu Francka Mikec iz črmošnjic 34 in nam dala šopek z osmimi popolnoma zrelimi sadeži good-nih jagod. Jagode, redkost v tem letnem času, je našla Fanika Bučar, njena sostanovalka, ko sta zjutraj grabili v Crmošnjicah otavo. Letošnjo jesen torej nismo začeli z običajnim simbolom, jesenskim podleskom, pač pa s pravimi zrcikni gozdnimi jagodami! GRADAC tel. 76-177, lok. 8 Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dola hitro in kvalitetno. MALI OGLAS, Ki ga objavit« v Dolenjskem listu — Bfuiesljir uspehi Prebere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk ln vojakov doma in po svetu! — Poskusite! Iz več vzrokov je sodobna kmetijska mehanizacija pri nas predraga, zato največkrat preostane le — ogledovanje. (Foto: M. Legan) Bližnji ukrepi bodo morali bolj krepiti položaj proizvajalcev Kvalificirane delavce potrebujemo sami! Na nedavnem posvetu predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja v Novem mestu, katerega se je udeležil tudi predsednik Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek, so razpravljali o delu in nalogah sindikatov pred letnimi občinskimi zbori. Uvodoma je tov. Kropušek navedel naloge, ki stoje pred sindikati: sindikalna vodstva naj preuče položaj gospodarskih organizacij, ki so imele v prvem polletju izgubo. Ugotovijo naj vzroke nerentabilne proizvodnje in predlagajo ukrepe za sanacijo. Samoupravni dogovori morajo imeti večjo veljavo. V tej zvezi naj omenimo delitev dohodka, razporejanje skladov na OD in sredstva za akumulacijo podjetja, določitev meja za najnižji OD v podjetju, politiko zaposlovanja, rekreacijo itd. Tov. Kropušek je poudaril, da je treba narediti med nezaposlenimi diferenco, ker niso vsi, ki jih vodijo na zavodu za zaposlovanje kot nezaposlene, nezaposleni, kakor tudi niso vsi, ki so zaposleni, resnično zaposleni čeprav so v rednem delovnem razmerju. V številnih podjetjih imajo delovna mesta, ki bi jih lahko brez škode ukinili, med nezaposlenimi pa imamo tudi take, ki imajo doma kmetije ali se bavijo s kako drugo dejavnostjo. Tov. predsednik je obsodil nepravilen postopek tistih zavodov za zaposlovanje v Sloveniji, ki s tujimi agenti novačijo kvalificirane delavce po naših tovarnah za delo v tujini. Kvalificirane delavce potrebujemo sami, če hočemo uresničiti reformo. Prav tem kad- rom pa moramo omogočiti da bodo za svoje delo pravilno nagrajeni. Nadalje je govoril o predlogu jugoslovanskih sindikatov na zadnjem kongresu o znižanju delovne dobe od sedanjih 40 na 35 let za moške in za ženske od 35 na 30 let. Tov. Kropušek je v svojem izvajanju opozoril, da zahteva to vprašanje temeljito obravnavo. Predvsem je pptrebno najprej povišati nizke pokojnine. Posebna anketa, ki jo je izvedel med določenim številom zaposlenih o znižanju delovne dobe RO Zveze sindikatov Slovenije, je pokazala zelo zanimivo sliko. Vsekakor bi bilo prav, da bi zakon o pokojninskem zavarovanju tistemu, ki se želi upokojiti, še preden je dovršil potrebno število službenih let, to omogočil, seveda ob sorazmerno nižji pokojnini. Udeleženci posveta so se obširno zadržali ob kadrovskih vprašanjih. Ker je od kadrovske zasedbe v sindikalni podružnici odvisno delo sindikata v podjetju ali ustanovi, bodo na decembrskih občinskih zborih sindikalnih podružnic posvetili temu največjo skrb. Da bo delo v SP lažje, bodo vse podružnice imele poslovnik, ki bo urejal delo sindikata. Soglasni so bili, naj se za vso Slovenijo uzakoni enoten zajamčeni osebni dohodek, ki naj bi znašal okrog 40.000 Sdin. Višino minimalnih osebnih dohodkov pa naj bi določevali v delovnih kolektivih ali pa v občini za vse delovne organizacije. Razpravljali so tudi o kmetijstvu in v zvezi s tem o težavah, ki jih imajo nekatere kmetijske organizacije, o go- zdarstvu, socialnem zavarovanju in drugih vprašanjih, ki pa jih ne moremo zajeti v okvir tega sestavka. Na kraju so se seznanili s politično situacijo v zvezi z dogodki na češkoslovaškem in s pripravami na vseljudsko obrambo. K. ORA2EM Kje ste, mladi ljudje? V avgustu letos so dogodki na češkoslovaškem pretresli ves svet. Novomeški pločniki in zidovi so bili že uro nato, ko je radio objavil prve vesti, popisan z gesli, ki so izpričevala tiošo svobodo-ljubnost in obsojala uporabo surove sile. Gesla so napisali mladi ljudje, sami od sebe, ne da bi jim kdo to naročil. Veseli smo bili tega. Mladina, revolucionarna po naravi in polna poleta ter želje po boljšem in po napredku, je tudi tokrat dokazala, da ve, kaj je prav. Nič čudnega torej, če so organizacije ZK v Kan-diji, ko so razpravljale o dogodkih na češkoslovaškem, sklenile prirediti poseben razgovor o tem tudi za mladino. 450 mladim ljudem so bila ea razgovor v dveh skupinah na njihove naslove po pošti poslana vabila• Prvi dan je bilo povabljenih 217, prišlo pa jih je 25, drugi dan je bilo povabljenih 223, prišlo pa je 16 mladincev in mladink. Organizacije ZK so bile razočarane in se sprašujejo: Kje ste mladi ljudje? Posebej izbrana skupina Članov ZK se je bila pri-pravljena pogovarjati z mladimi ljudmi razen o dogodkih v ČSSR tudi o drugih stvareh. Vemo, da se mladina z marsičim ne strinja, da bolj kot drugi vidi marsikaj, kar je narobe. Nismo imeli namena tajiti napake. Nameravali smo povabiti mlade ljudi, naj pomagajo s svojo ustvarjalnostjo in na organiziran način odpravljati nepravilnosti v naši družbi. Toda udeležbe ni bilo, čeprav je bilo na vabilih jasno napisano, čemu je namenjen sestanek. Dve vprašanji ostajata ob tem odprti: zakaj ni bilo mladih ljudi in ali bi kazalo takšne razgovore še sklicevati, Odgovor na obe vprašanji pa lahko da samo mladina.. M. JAKOPEC BORCEM IX. BRIGADE-ZDO! Ob petindvajsetletnici Kočevskega zbora odpo-slancsv slovenskega naroda slavimo budi borci IX. brigade (bivši ZDO) 25. obletnico ustnovitve brigade. Program proslave v domicilni občini Kočevje bo 3. oktobra 1968 za borce Devete naslednji: 1. zbor pred osnovno šolo, kjer je bila ustanovljena brigada, bo 3. oktobra 1968 ob 9. uri; 2. takoj po zboru se udeležimo odkritja spomenika padlim borcem na pokopališču v Kočevju; 3. ob 11. uri krajša proslava s programom v kinu Jadran v Kočevju. Po proslavi se zberemo na skupnem kosilu. Posebnih vabil odbor ne bo pošiljali. Udeležite se proslave 25-letnice ustanovitve brigade v čim večjem številu. Avtobus odpelje iz Ljubljane s Trga revolucije (pred univerzo) 3. okt. ob 7.30. Odbor bivših borcev IX. brigade — ZDO KOMISIJA ZA DRUŽBENI NADZOR O NEGATIVNIH POJAVIH VABILO Vabimo vse borce XVI. SNOB »Janka Pre-mrla-Vojka«, artilerije IX. korpusa, osebje in ranjence SVPB »Franja« in SVPB »Pavla« ter osebje partizan ske tiskarne Slovenija« na partizansko srečanje in slavnostno podelitev domicila navedenim enotam, ki bo v nedeljo, 29. septembra. ob 10. uri v Cerknem. Posebnih vabil ne bo. Pripravljalni odbo** domicilnih enot Tudi letos brez izrednega prispevka? Pričakujejo, da se bo primanjkljaj do konca leta bistveno zmanjšal - Vso skrb pripravam na volitve novih članov v skupščino — Skupščina prvič odpoklicala dva nedelavna člana - Soglasje za direktorja V šolo do 38. leta starosti V prostorih AGROKOMBINATA bo v zimskih mesecih kmetijska šola z rednim pro-giramom šole na Grmu. Predavali bodo domači strokovnjaki. Slušatelji bodo dobili spričevala kmetijske šole Grm, če so dokončali popolno osemletko. Solo lahko obiskujejo tudi tisti, ki so pred osmim razredom zapustili osnovnošolske klopi. Ti spričeval ne bodo prejeli, namesto teh jim bodo izdali potrdila. Pouk bo štiri mesece pozimi vsak dan od 8. do 13. ure. Prakso bodo slušatelji opravljali na posestvu vse leto. Skupaj jih bodo poklicali v dobi škropljenja, setve in žetve in ob drugih pomeb-nejših delih na polju, v vinogradu in sadovnjaku. Možnost za vpis imajo slušatelji do 38. leta starosti. Stroške šolanja bodo delno krili sami, delno sklad za pospeševanje kmetijstva pri ObS, delno AGROKOMBINAT. Organizacijo šole je prevzela delaniskia univerza. J. T. Na seji 19. septembra je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu razpravljala o stanju sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev, razpisala volitve za nove člane skupščine in nadomestne volitve v dveh volilnih enot ali, nato pa potrdila izvolitev direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Primanjkljaj 1,299.423 dinar-jev, ugotovljen ob koncu avgusta, je obrazložil predsednik izvršilnega odbora skupščine inž. Edo Tavčar, ki je hkrati povedal tudi, kako poteka izpolnjevanje pogodb med skladom in zdravstvenimi zavodi. V razpravi so ugotovili, da so primanjkljaj povzročili predvsem preveliki izdatki za bolnišnično zdravljenje in za zdravila. Upoštevati pa je treba, da je imel sklad precej izdatkov tudi za poravnavo lanskih računov. »Kljub temu pa smo lahko optimisti,« so poudarili v razpravi, »in upamo, da za izravnavo dohodkov in izdatkov sklada ob koncu leta ne bo treba predpisovati izrednega prispevka.« Na tej seji je skupščina sprejela tudi sklep o razpisu volitev v volilnih enotah, kjer poteče članom skupščine mandat. Tako bodo v Črnomlju izvolili tri, v Krškem šest, v Metliki enega, v Novem mestu dvanajst in v Trebnjem dva nova člana. Volitve bodo opravljene v 30 dneh po razpisu. O pripravah na volitve je poročal podpredsednik skupščine in predsednik volilne komisije Tone Pirc. Povedal je, da bodo ta teden predvolilni sestanki, na katerih se bodo pogovarjali tudi o delu skupščine. Prav pa bi bilo, je med drugim poudaril, da bi se v priprave vključili vsi člani sedanje skupščine. V .dveh novomeških volilnih enotah je skupščina razpisala nadomestne volitve, ker je skupščina na predlog izvršilnega odbora odpoklicala svoja člana Simona Simonitija in Veljka Troho. Simoniti in Troha se nista udeleževala sej skupščine, čeprav sta bila redno obveščena. To je prvikrat, da je skupščina na podlagi- statuta vzela mandat svojima članoma. Skupščina je nato dala soglasje na ponovno izvolitev Zvoneta Šuštaršiča za direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. Nedavno so na sestanku za družbeni nadzor in predsedstva skupščine v Ribnici govorili o izpolnjevanju smernic OK ZKJ ter o težavah Stanovanjsko komunalnega podjetja. V ribniški občini sicer ni večjih družbenih deformacij, so pa nekateri pojavi, ki. ’.ih je treba že v kali zatreti. Seveda oddelek za finance občinske sikupščine ne more vsemu kaj, zato bodo nastavili še enega finančnega inšpektorja. Tako bodo lažje odkrivali številne utaje davkov, bogatenje na račun družbe itd. Od 38 gostiln so kar v tridesetih gostilnah ugotovili utajo davkov za okrog 10 starih milijonov. Prav tako bo treba ugotoviti dejanske zaslužke in davčne prijave avtoprevoznikov. O zdoma r j ih so menili, naj v prihodnje prodajajo suho robo le tisti, ki jo tudi sami izdelajo. Takih krošnjarjev pa je malo. Oddelek za gospodarstvo naj temeljito pregleda vsa kroš-njarska dovoljenja ter dovoljenja za dopolnilno obrt. Nerazumljivo je, kako ima lahko gradbeni delovodji dopolnilno gospodarsko obrt, gospodinja pa obrt za kovinarsko stroko! Precej nepravilnosti je tudi z izplačevanjem neupravičeno visokih kilometrin (pri čemer so navajali primer iz Inlesa). Vča- Delovodja: še zidar, gospodinja: kovinarka! sih se v podjetjih dogajajo nepravilnosti, zamaskirane za legalnimi internimi predpisi, da jim finančna služba težko pride do živega. Stanovanjsko podjetje se je znašlo v težavah, in komisija je sklenila poslati v podjetje strokovno komisijo, ki naj pregleda bilanco ter vodstvu svetuje, kako bi najlaže prešli trenutne težave. Ugotavljajo, da notranji odnosi med enotami niso najbolje urejeni, javnost poslovanja je premajhna, razen tega pa podjetje posluje brez samoupravnih aktov. Statuta še sedaj nimajo, čeprav bi ga po priključitvi Gradbenika morali dopolniti oziroma prilagoditi novi organizaciji. V težavah je predvsem gradbena skupina, kjer niso znali prilagoditi razširjeni dejavnosti organizacije dela, medtem pa opekama in vrtnarija poslujeta prav ugodno. -vec 169 priznavalnin 169 aktivnih udeležencev narodnoosvobodilnega boja, ki živijo v novomeški občini prejema po občinskem odloku priznavalnine, od 174 do 169. Najmanjša' priznavalnina je 100 din na mesec, največ ja pa 200 din. Povprečna priznavalnina, ki jo izplačujejo v novomeški občini, znaša 145 din na mesec- Jernej pravico ali pravica Jerneja? Začelo se je tistega aprilskega dne 1966, It o je dobil Jernej pismo take vsebine: OPOMIN — Po členu 11, točka 3 družinskih pravil in točke 13, oddelek VI družinskega po slovnika vas opominjamo, da plačate kazen za neopravičene izostanke od družinskih po svetov v lovskem letu 1966/67. će kazni 10 di narjev ne plačate do naslednjega družinskega posveta, vas bo upravni odbor izključil iz lov ske organizacije. Lovski zdravo! (Podpis ta j nika, predsednika in žig lovske družine.) pa nisem hotel odgovoriti. Izpolnjen , obrazec sem podpisal in vprašal, zakaj je samo zame tak popis. Popisnik Je od C«z mesec in pol je Jernej sdelili, še ne vedo. Komisija, ki pripravlja predloge za Trdinove nagrade in nagrade iz Trdinovega sklada, o tem še ni razpravljala, vendar bo svetu za prosveto in kulturo v kratkem poročala. Naj zapišem še to: prav bi bilo, da bi bile Trdinove nagrade razširjene še na druge občine, saj bi tako še bolj povezale Dolenjsko v njenem prizadevanju po hitrejši kulturni rasti ter vživetju v slovensko kulturno dogajanje. Zapiranje v občinske meje ni najbolj primerno w času, ko se kulturni delavci v Sloveniji trudijo, da bi svoje delo čimbolj povezali. Trdinova nagrada ni majhno priznanje. Uspehi na kulturnem področju na Dolenjskem v letošnjem letu tudi niso bili majhni. P. B. V Trst in San Marino Sindikalna podružnica novomeških gostincev je priredila 24. in 25. septembra strokovni izlet v Italijo. 40 delavcev iz družbenih gostinskih podjetij je obiskalo Trst in San Marino Tam so si ogledali številne gostinske obrate in se seznanili z organizacijo gostinstva v sosednji Italiji Hkrati jih je zanimal tudi italijanski turizem. Seja o kmetijstvu in gozdarstvu ObS Novo mesto bo v začetku oktobra na posebni seji razpravljala o kmetijstvu in gozdarstvu. V razpravi o kmetijstvu se bo skupščina skušala vključiti v splošno razpravo o tej veji gospodarstva, ki se vodi v SR Sloveniji. O kmetijstvu bodo govorili s stališča možnosti sanacije sedanje proizvodnje in njenih do! gorečnih pogojev tako v družbenem kot v zasebnem lastništvu. O gozdarstvu bodo razpravljali le informativno. V nedeljo: SZDL o delu odbornikov Na tretji redni seji občinske konference SZDL v Novem mestu, ki bo v nedeljo, 29. septembra, v sindikalnem domu na Društvenem trgu (pričetek ob 8.30), bodo obravnavali analizo o delu odbornikov občinske skupščine, govorili pa bodo tudi o vseljudski obrambi kot važnem dejavniku sedanjosti. V posebni točki dnevnega reda bodo raspravljali o pripravah na skupščinske volitve in o ustavnih spremembah. Na tej seji bodo razpravljali še o kadrovskoh spremembah v občinski konferenci SZDL ter o volilni komisiji pri tej konferenci . SINDIKALNI PLENUM IN ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Reforma nas je celo spodbudila Celotni dohodek se je povečal, čeprav je reforma prinesla mnogo težav -Razprava o ISKRI - Delitev OD in notranji odnosi 19. septembra je bila v Novem mestu skupna seja zbora delovnih skupnosti ObS in plenuma ob činskega sindikalnega sveta. Ob ocenjevanju dosežkov gospodarstva v prvem polletju se je razvila zelo dobra razprava. Vzrok za to je morda tudi v tem, ker je dnevni red obsegal eno samo točko in najbrž ni bil nihče v strahu, da se bo seja preveč zavlekla. Odborniki se niso ustavili samo ob podatkih, ki jih je doseglo gospodarstvo. Posegli so globlje in načeli tudi odnose, ki nastajajo v proizvodnji ob premikih, ki jih je izzvala reforma, čeprav so dosedanji gospodarski uspehi res lepi, je prevladalo mišljenje, da moramo ostati stvarni, ne pa se predajati zanosu. Celotni d«hodek se je po-, večal v gospodarstvu* za 27,2 odst., (v industriji za 46.8 odst.), ob tem pa se je povečalo tudi kreditiranje, saj imajo podjetja za 77,1 odst. večje terjatve do kupcev. Terjatve so v našem gospodarstvu za 68 odst. večje od njegovih obveznosti do dobaviteljev. Hkrati s tem so se povečali bančni krediti za stalna (ti so za 52 odst. večji) in za občasna obratna sredstva (za 65 odst. večji). Dohodek se je v gospodarstvu povečal za 11.9 odst. namesto za 15,6 odst., kot je bilo planirano. Na to so vplivali povečani stroški, ki so naraščali hitreje in bolj kot dohodek. Velik delež imajo tu obresti od kreditov, ki so bili neprimerno večji kot lani. V prvem polletju so se zmanjšale zaloge surovin in izdelkov, ker je tržišče boljše založeno, povečal pa se je tudi izvoz. Zaposlenih je bilo 574 ljudi več kot lani. Promet trgovine je bil večji za 20,9 odst., hkrati s tem pa se je zmanjšal odliv kupne moči, k čemur je pripomogla tudi večja konkurenca v trgovini. Produktivnost se je povečala za 8 odst., osebni dohodki pa za 9 odst. V razpravi so opozorili, da so podatki sicer ugodni za celotno gospodarstvo, za mnoga posamezna podjetja pa ne veljajo. Predstavnika ISKRINEGA obrata kondenzatorjev v 2u- PREDKONGRESNA AKTIVNOST ZVEZE KOMUNISTOV Kaj pa naši načrti za jutri? Komite občinske konference ZKS Novo mesto je priredil 24. septembra v Novem mestu razgovor s predstavniki delovnih organizacij. Pomenek je tekel o stališčih naših gospodarstvenikov in predstavnikov družbenih služb glede osnov koncepta dolgo ročnega razvoja SR Slovenije. Gradivo za posvet je zbrala ter pripravila zanj uvodne misli komisija za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferen ci ZK. V triurnem pogovoru in razpravi je bilo povedanih zelo veliko misli o spremenjeni vlogi planiranja v naši samoupravni družbeni ureditvi. Zaradi pomanjkanja prostora bomo tokrat omenili samo najvažnejše ugotovitve posveta. Začetek in osnova planiranja mora biti človek, ker je človeku namenjeno vse tisto, Ne prezrite te prošnje! I »Občani mi mo peške krajevne skupnosti smo hvaležni občinski skupščini v Novem mestu, ki ji je letos kljub velikim denarnim težavam uspelo zbrati denar za našo novo šolo« Tako se pričenja pi-'smo. s katerim je krajevna skupnost v imenu de-lovne skupnosti osnovne šole Mirna peč m v imenu irionirskega odreda prosila delovne organizacije, da prispevajo kaj denarja za opremo nove mirnopeške šole-Sola bo oktobra dograjena, ni pa denarja za opremo. Krajevna skupnost sicer zbira samoprispe-vek za opremo, vendar pa bo tega denarja prema-lo.Ra&unajo, da bodo do konca letošnjega leta zbrali komaj 70.000 dinarjev. To bo zadostovalo za opremo kuhinje in jedilnice. za nabavo šolskih tabel in garderobne omarice. Za opremo osmih matičnih in ene specialne učilnice, za pionirsko knjižnico in upravne prostore pa ni denarja• Sola tudi nima dovolj učil in bo pouk brez učil težko posodobiti. Da bi lahko novo šolo opremili s klopmi iz stare šole, ni računati, saj je le nekaj stare šolske opreme še uporabne. S tako opremo bi vprašanje tudi le začasno rešili. Ce pa hoče nova šola kdaj sodobno delati oziroma sodobno ]K>učeixUi. jo bo nujno' tudi sodobno opremiti. Dobrodošli bodo vsi prispevki poslani na prošnjo mirnopeške krajevne skupnosti, zato ne prezrite te prošnje! žemberku in uporov v Šentjerneju sta spregovorila o neurejenih odnosih znotraj ljubljanske tovarne kateri pripadata. V ostri in živahni razpravi je bilo ugotovljeno: v ISKRI gre za neurejene odnose in delitvena razmerja med obrati v tovarni in za težave, do katerih je prišlo ob izvozu zaradi nižjih cen, ki jih terja tudi domače tržišče. V tovarni, kateri pripadata oba obrata, je nujna solidarnost dobička in izgube, ker nima noben obrat pogojev za samostojen obstoj izven ISKRE. Vprašanje neurejenih odnosov v delitvi je treba reševati še naprej. Skupščina bo o teh težavah v ISKRI razpravljala in- sprejela stališča. Govoreč o nezaposlenosti in zaposlovanju v tujini so odborniki opozorili na več stvari. Zaposlovanje v tujini bomo zajezili samo z večjimi osebnimi dohodki doma. Vprašanje zase je mladina, ki nima končane osemletke (vedno več je zlasti takšnih deklet!) in je dejansko ne moremo zaposliti (zakonodaja!); ne smemo pa je pustiti kar tako. Vse kaž#, da bomo v delovnih organizacijah morali več govoriti • delitvenih sistemih, o razmerjih med osebnimi dohodki in o odnosih, ki se ustvarjajo ob tem. M. J. Kulturna dvorana se ne sme spet spremeniti v konjušnico »Dvorano na Otočcu mora dobiti v upravljanje pameten gospodar, po mojem mnenju šola,« meni predsednik krajevne skupnosti Franc Kirn kar gradimo in razvijamo. Pri tem so opozorili na to, da je treba upoštevati porast števila prebivalcev, zaposlovanje in šolstvo, ki naj zagotovi zadostno število strokovno usposobljenih kadrov; družbene službe, ki naj zagotovijo primemo zdravstvo; socialno in otroško varstvo ter urbanizem, ki bo z urejenimi naselji zagotovil delovnim ljudem dobro počutje. Zaprtost v občinske meje in ozka zaprtost za tovarniške zidove onemogočata širino, ki jo terja sodobno načrtovanje. Zavoljo tega ne bo šlo brez razvejanega sodelovanja med občinami in med podjetji znotraj posameeaiih panog, pa tudi med njimi. Gospodarstvo novomeške občine in občin našega področja doslej ni v zadostni meri sodelovalo v razpravi o osnovah srednjeročnega plana razvoja SR Slovenije. To pa ne pomeni, da v občini in na našem področju nimamo pripravljenih študij za posamezne veje gospodarstva in razvoja. Izdelane imamo študije za razvoj turizma, šolstva, urbanizma, preskrbe z vodo in še nekatere druge, le da doslej nismo z njimi nastopali in jih skušali uveljaviti v republiškem planu. To pa je potrebno toliko bolj zdaj, ko so osnove družbeno-ekonom-skega razvoja Slovenije v razpravi. Za uresničitev te naloge je potrebna skupina, ki bi združevala raspoložljive strokovnjake in bo sposobna zastopati in zagovarjati težnje našega razvoja v okviru republike. M. J. Iz vaških dvoran, za katere daje občinska skupščina iz proračuna na leto vsaj 30.000 dinarjev, prihaja najčešće »juhubu!« ali temu podobni glasovi. Da bi v njih prirejali kaj bolj kulturnega, kot sta ples in veselica, ni veliko slišati, zlasti ne od povsod, če štejemo med prireditve še proslave in kino, je to vse, kar se dandanes dogaja na vasi. Tu in tam, kjer šole nimajo telovadnic, pa se po teh dvoranah nekajkrat na teden zapode otroci. Ena takih dvoran je tudi v Otočcu. Ob 600-letnici Novega mesta so jo temeljito prenovili, po slabih treh letih pa je taka ali še slabša kot prej. Kaj je s to dvorano, je povedal predsednik krajevne skupnosti Otočec tovariš Franc Kirn. »Do obnove pred tremi leti je bila dvorana razbita, podobna bolj konjušnici kot prostoru za kulturne prireditve. Takrat sem si sam zelo prizadeval, da smo jo obnovili, napeljali vodovod, namestili sanitarije, naredili kanalizacijo in položili nova tla. Pol leta je bil red, potem pa je šlo spet po starem.« »Zakaj, tovariš predsednik?« sem ga prekinil. »Ker je dvorana še vedno v lasti TVD Partizan, tega društva pa že dolga leta ni več, si jo vsakdo lasti, vsakdo jo lahko odpre, vsakdo lahko razbija v njej, nihče pa je noče popravljati in plača- Franc Kirn, predsednik KS: »Bomo rešili problem z dvorano?« ti škode. Leto« smo imeli sestanek vseh družbeno-politič-nih organizacij, na katerem smo se pogovarjali o usodi dvorane in presojali, komu bi jo dali v upravljanje. Menili smo, da bi bilo najbolje, če bi občinska skupščina vzela dvorano TVD Partizan in jo dala v upravljanje šoli. če bo dobila dvorana pametnega gospodarja, bo prispevala denar za obnovo tudi krajevna skupnost, sicer ne bo nič plačala. Krajevna skupnost si bo prizadevala, da bi to vprašanje kar najhitreje rešili, čas je, da se tako prepreči nadaljnje uničevanje dvorane.« Do konca leta občni zbori sindikata Občni zbori sindikalnih organizacij v delovnih organi^ zacijah morajo biti opravljeni do 31. decembra letos. Organizacije bodo na njih razpravljale o nalogah, ki sta jih zastavila VI. kongres ZSJ in programska konferenca ZS. Ker je teh nalog veliko, se bodo posamezne organizacije odločile za bistvene in takšne, ki se jih najbolj tičejo. Razen gospodarskega stanja bodo na občnih zborih ocenjevali tudi politično razpoloženje, ker kaže praksa, da so napeti notranji odnosi in izbruhi do katar h prihaja, največkrat posiedica političnega razpoloženja v kolektivih. Za 2 milijona tehničnega blaga Novomeški MERCATOR, NOVOTEHNA in ELEKTROTEHNA so prodali v juliju, avtustu in septembru letos za 1,830.000 din tehničnega blaga. V tej vrednosti je vštetih 350 pralnih strojev, 310 hladilnikov, 137 TV sprejemnikov, 246 električnih štedilnikov, 80 oljnih peči in 275 štedilnikov na trdo gorivo, ki so bili prodani od 1. julija do 23. septembra. 2,5 milijona din za invalide V novomeški občini živi 322 vojaških vojnih. 39 vojaških mirnodobskih invalidov in 659 družinskih invalidskih upravičencev. 167 invalidskih upravičencev prejema invalidski dodatek- Lani je bilo v novomeški občini porabljeno za izplačilo invalidnin, invalidskih dodatkov in za ortopedske pripomočke invalidov 1.119.000 din, za zdravstveno zavarovanje invalidov pa 1.398.000 din Vsega skupaj je bilo torej porabljenih lani za invalidsko varstvo v novomeški občini nekaj več kot 2,5 milijona din. Letošnji izdatki bodo precej večji, ker so se invalidski dodatki močno povečali. Odbornik Vid Pintar razrešen Na seji zbora delovnih skupnosti ObS Novo mseto je bil 19. septembra na lastno željo razrešen mandata odbornik Vid Pintar, ki se je odselil v Ljubljano. Nadomestne volitve ne bodo razpisane, ker bodo prej kot eno leto po odbornikovi razrešitvi redne volitve. KOMPAS NOVO MESTO organizira 28. 9. in 5.10. enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom velesejma v GRADCU Informacije in prijave sprejema KOMPAS, poslovalnica Novo mesto — Novi trg 8. Novomeška kronika m KAJ 13 VAM | IMUDIE @ DOLENJK A: |g KROMPIR IN JABOLKA ZA OZIMNICO V svojem skladišču v Novem mestu (za Košakovo gostilno) nudimo kvaliteten krompir igor in cvetnik po 0,65 din kilogram. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Naročila sprejemamo po telefonu 21-567. Ozimnico dostavljamo na željo strank na dom brezplačno. ■ ZA ASFALTIRANJE pripravljajo tudi okolico tržnice in prostor pred Mercatorjevo prodajalno s pohištvom. Asfaltirati bodo zaceli v kratkem. ■ KONCERTNA POSLOVALNICA pri glasbeni šoli je prenehala de-lati, zalo bomo poslej obiskovali glasbene prireditve (tudi gostovanja) v organizaciji Zavoda za kulturno dejavnost. ■ PLKSKANJK železniškega mostu čez Krko gre h koncu, zato ‘iodo pešci lahko kmalu nemoteno nodili po konzolnem mostu. ■ GLASBENO SOLO obiskuje letos 145 učencev. Sola ima zdaj tudi svojo knjižnico z več kot 3000 zvezki notnega in drugega materiala, kar je za izpopolnjevanje v glasbi zelo potrebno. ■ DA SO PROMETNI znaki nekaterim objestnežem hud trn v peti, pričajo tudi razdejane table za omejitev parkiranja na prostoru poleg Dolenj kine samopostrežne trgovine ob Cesti herojev. Kdo bo preprečil škodo, ki jo delajo ob-jestneži na prometnih znakih, in napisnih tablah v mestu? ■ KRUHA JR ZADNJE dni večkrat zmanjkalo in ljudje so spet kritizirali slabo preskrbo. Tudi precej pikrih je bilo slišati, OoS: za nove napise so poskrbeli, z« preskrbo pa ne! ■ VE C NOVIH CARA* so lastniki avtomobilov postavili zadnje dni ob Trdinovi ulici. Mnogi pa se sprašujejo, doklej bo dovoljeno s postavljanjem lesenih garaž, ki nič ne olepšajo okolice, manjšati zelene površine. Bomo res z garažami odjedli otrokom še tisto malo prostora, kar ga je ostalo med bloki nepozidanega?! ■ NA TRŽNICI je bil v ponedeljek spet pravi živžav. Papriko so prodajali po 1,80 din, solato po dva din kg, paradižnik po 2 din, karliolo po 2,5 din, kostanj po 2,5 din, jajca po 75 par, gobe po 8 din kg. krompir po 1 din, čebulo po 2 din, zelje po 80 par itd. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Irena Gabrijelčič iz Kristanove 17, Gorazda, Danica Kru-ljae iz Vrhovčeve 10 — Marka, Katarina Andoljšek iz Kotarjeve S — Suzano, Ema Pureber s Partizanske 11 — Aleša in Marija Adamič z Mestnih njiv 3 — deklico. podpiranje Most zgrmel v Moračo V ponedeljek, 23. septembra je nekaj pred sedmo Titograd zadela huda nesreča, ki je vznemirila vse mesto. V trenutku, ko so kakor vsak dan šli delavci na delo, dijaki pa v šolo, se je podrl most čez Moračo in okoli 50 oseb je strmoglavilo 20 m globoko v kamnito naraslo reko. Pet ljudi je umrlo v bolnišnici, medtem ko se 24 težko ranjenih ljudi zdravi. Meščani, radio in tisk so že nekaj let opozarjali pristojne oblasti, da je lesena mostna podlaga dotrajana in da se lahko zgodi katastrofa. Toda opozorila so pri pristojnih ljudeh v občinskih skupščin naletela na gluha ušesa. Sele pred kratkim so za-mejali trhlo leseno podlago na visečem mostu, medtem ko vzdržljivosti rjastih vrvi ni nihče preverjal. Tako je ta most (poleg novega betonskega) še naprej ostal edina zveza med starim in novim delam mesta, kjer živi nad 10 tisoč prebivalcev. KAKO 90 MOST OEZ KRKO Kaj pa naš Ko so novomeški most stehtali veteran? tov,« poroča novičar 15. oktobra 1898. »Vozni tir je s kamenjem posut, pešpot pa je ob obeh straneh s hrastovimi plohi obložen . . . Nameravano slovesno otvorje-nje novega mostu zaradi ce-sarične smrti seveda odpade . . .« Dne 15. novembra, mesec dni po napovedanem »dvorjenju« novičar poroča: »Novomeški mest je bil po gospodu nadinženirju prezgodaj okvarjen, in je za sedaj zopet zaprt. Ni pa res, kakor mnogi, posebno okoličani mislijo, da je na stavbi kaj napačnega.« Končno: Trdinovo Podgorje trdno povezano z mestom In končno so most 23. novembra odprli. Priredili so manjše slavje. »Na licu mesta so se zbrali veleblag. gospod okrajni glavar z gospodom nadinženirjem in drugimi uradniki, mestni zastop novomeški z županom in tako tudi zašto? občine Šmihel Stopiče s svojim županom ...« Trdinovo Podgorje je bilo tako trdno povezano z mestom ... To je seveda bilo tisto leto, ko so krajcarji starega denarja prišli ob veljavo. »Naj se na to opozorijo posebno siromaki,« je pisal novičar Dolenjskih novic, Most so hoteli postaviti že Francozi - Ko so ga gradili, so ljudje menili, da z njim nekaj ni v redu - Z mostom čez Krko je bilo Trdinovo Podgorje trdneje povezano z mestom — »Ali bo kaj trden most?« so se ljudje v Novem mestu pred sedemdesetimi leti spraševali, ko so giledali, kako delo napreduje. Bilo j« to leta, ko so Novomeščani pričakovali, da bo njihov novi most zgrajen. V Dolenjskih novicah r^ajdeano v 9. številki leta 1898 bole beležko: »Građenje novega mostu čez Krko pri Novem mestu se sedaj zopet nadaljuje s precej obilnimi močmi. Na mestni strani bo temelj že Kandijski most v Novem mestu je zdržal dve svetovni vojni, vse težke družbene in zasebne kamione ter marsikateri množični sprevod — od študentskih tradicionalnih do delavskih protestnih... Po vseh žolčnih razpravah o potrebni gradnji novega mostu zaradi prepustnosti in nosilnosti starega nas po nesreči v Titogradu zanima predvsem njegova vzdržnost. Inženir Slobodan Novakovič, svetovalec občinske skupščine za komunalne zadeve, nam je v torek opoldne povedal: »Do 15. oktobra letos bodo znani izidi preiskave o trdnosti in nosilnosti kan-dijskega mostu, ki jih pripravlja Inštitut za metalne konstrukcije v Ljubljani po naročilu novomeške občinske skupščine. Od teh ugotovitev bo med drugim odvisna tudi obnova mostu. Strokovnjaki tega inštituta so si ogledali most že 18. aprila letos in izjavili, da je stanje konstrukcije dokaj dobro, kritično je le vozišče z vzdolžnimi nosilci.« Kandijski most v Novem mestu je bil tudi pred 35 leti prav tak kot danes (posnetek je bil objavljen 31. decembra 1932 v Slovenskem narodu) »ki svoje krajcarsko imetje za naj hujšo potrebo tišče, da reveži še ob tisto ne pridejo.« P. B VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE Stari leseni most čez Krko (pri Kastelčevi hiši) v Kandijo, po katerem so hodili meščani na desni breg v devetnajstem stoletju (pogled iz mesta v Kandijo) iz vode. Prehod čez vozno pot na Ragovo in k sv. Ani je že precej visoko zazidan z lepimi kvadri, in bodo jeli kmalu obokati. Kamne vozijo od brega irške hoste po Krki v velikih čolnih.« Prav v tem času pa Novo-meščanom ni samo Krka delala skrbi. Razen nje so hoteli premostiti še nekaj, težav v zvezi z vedo. Na veliko in že kar žolčno so se pogovarjali o novomeškem vodovodu. '1'akolt je zapisal novičar: »Nič ne vemo povedati, kako daleč je stvar že dozorela; da ga pa vsi silno težko pričakujemo, je opravičeno. Gospodje, kateri imate to stvar v* rokah, prosite, podrezajte, pošljite liter vode za vzorec na dotično mesto, kakoršno ta teden pijemo, to mora pomagati. Povejte tudi, da vslcd novih znižanih (?) davkov bodemo morali v prihodnje le vodo piti.« »Otvorjenje« bo septembra Da je gradnja mostu lepo napredovala, priča zapis v 15. številki Dolenjskih novic. Novičar je optimist. Računa, da bo most odprt že septembra. Takole je zapisal: »Zidanje mostu je že precej daleč dospelo. Na kandijski strani so le še nasipi za zgotoviti in nekaj ob straneh dozidati... Tudi je gotov leseni most, ki bo služil pri postavljanju železnega mostu. Zdaj vozijo železnho, katere je že precej tukaj, in videti je, da se tudi to kmalu začne delati. Konec septembra ali oktobra bo otvorjenje.« Most tehta 341.230 in pol kilograma V naslednjih beležkah novi čar ja Dolenjskih novic opazimo, da o »otvorjenju« mostu ni več tako gotov. Preložil ga je na oktober. Zapisal pa je nekaj aenimivih podatkov: »Most sam, brez dozi-danja, tedaj samo železni del, je dolg 75 metrov, šiok 7 metrov, od tega srednji tir za vozove 4 metre 60 cm, ob obeh straneh pa za pešce po 1 met. 20 cm. Vsa železnina tehta 341.230 in pol kilogramov, to je nad 6000 starih centov ter stane 79.932 gld. 46 kron. Visočina nad vodo znaša 12 metrov. S tem mostom spolnil se je načrt, katerega so že Prencozje pred slkoro sto leti nameravali izvesti ...« Most prezgodaj »otvorjen« »Most čez Krko pri Novem mestu je toliko kakor' go- KAJ SO PRED 50 LETI PISALE DOLENJSKE NOVICE — Mami, razpršilec z avtomobilskim lakom je še vedno najboljši proti vsem, ki kukajo skozi luknje od grč ... Polhi dajejo izvrstno pečenko in prav fino kožo ■ NABIRANJE ŽIRA. — Ker je letos žir (bukvice) dobro obrodil, je treba, da ga pridno nabiramo. 2ir daje prašičem in goveji živini izvrstno, močno klajo, ki ugaja zlasti pri pitanju. 2ir daje tudi prav dobro olje, porabno za jed in svečavo. Letos utegne biti tudi dosfci polhov, ki dajejo izvrstno pečenko in prav fino kožo, ki je posebne vrednosti, naj se rabi dorm, ali pa proda. ■ SLADKOR BO ŠE ENKRAT DRAŽJI. — Z Dunaja poročajo, da se bo cena sladkorju najbrž malone podvojila ter bo stal kilogram sladkorja približno 3 K. ■ KONJEREJCI, VAŽNO! — C. in kr. ministrstvo bo tukaj prodalo večje število dobro rejenih brejih kobil za ceno od 3000 do 5000 K. Te breje kobile se bodo prodale samo konjerejcem. Prosilci za take breje kobile morajo prinesti od občine potrdilo, da se že več let pečajo s konjerejo in se lahko zglasijo vsak dan v pisarni c. in kr. razpečevalnice vojaških konj na glavnem trgu št. 45. Konjerejce se na to opozarja. ■ SVARILO PRED PODPIRANJEM DEZERTERJEV, vojakov, ki prekoračijo dopust in oseb, ki se odstranijo brez dovoljenj,a od vojaških krdel. — Ker se radi nepoznan ja nezakonitih kazenskih določb večkrat podpira dezerterje na ta ali oni način, zlasti da se jih prikriva, se občinstvo opozarja, da je tako podpiranje hudodelstvo po paragrafu 220 kaz. zakona in da ima za posledico ječo od 6 mesecev do 1 leta, pri obtežilnih okolnostih pa težko ječo od 1 do 5 let. — Vsako onih vojakov pa, ki si na svojo roko podaljšajo vojaški dopust, ali pa oseb, ki so se samolastno odstranile od svojih vojaških kredel, bodejo v bodoče brezobzirno kaznovale po merodajnih zakonih politične odnosno policijske oblasti. Da se onemogočijo hudodelstva, kot tatvine, ropi itd., katere so izvršili v zadnjem času zlasti pogosto dezerterji se občinstvo v lastno korist poživlja, da krepko podpira oblasti pri izsleditvi dezerterjev in drugih sumljivih oseb, ki se potepajo okoli v vojaških uniformah, in jih brez vsakega ozira ovadi. ■ »ŠPANSKA BOLEZEN« je še vedno v Novem mestu in v okolici. Zato se svetuje vsakomur, kdor jo občuti, naj se vle-že. Kaj rada se ji pridruži pljučnica, ako se zanemari. Pretekli teden so bili zopet v mestu samem trije smrtni slučaji vsled pljučnice. Marsikje bolezen ovira obratovanje. tako se je morala knjigarna »Urban Horvat« na mestnem trgu za nedoločen čas zapreti. p IZ PREČNE. — Preteklo nedeljo je priredilo naše izobraževalno društvo dve predstavi: »Skrivnostna zaroka« in »Prisiljen stan je zaničevan«. Vsa dekleta so dobro pogodila svoje vloge, nekatera naravnost prav dobro. Predstava se prihodnjo nedeljo, dne 29. sept. ob 3. uri pop. ponovi. Vabimo k obilni udeležbi. H DOGODKI PRETEKLEGA TEDNA. — Avst.rijsko-ogrski zunanii minister grof Burian je poslal 14. t. m. vladam sovražnih držav noto, v kateri predlaga, naj bi se v kaki nevtralni državi začela neobvezna mirovna pogajanja. Vo.ievanie naj bi se medtem ne prekinilo. O noti je obvestil tudi nevtra’ne države In sveio etoliro. (IZ DOLENJSKIH NOVIC — 26. septembra 1918) Ko so zaprli krmeljski rudnik, so razprodali tudi vse rudniške naprave, ki jih niso več potrebovali. Separacijo je kupilo podjetje DINOS iz Brežic. Ker bi bilo rušenje z avtogenimi napravami za rezanje železa preveč nevarno, se je kupec odločil za miniranje. Po prvem neuspelem poskusu se je poslopje zrušilo. Navdušeni fotoamater Alojz Kostrevc iz METALNE v Krmelju nam je poslal" svoje zaporedne posnetke razstrelitve »Kako pa vaše zdravje, doktor?« Upokojenega direktorja Kolodvtorske restavracije v Brežicah Vlada Černeta izZakota je obiskal zdravnik. Bolnik je bil dobro razpoložen, beseda je dala besedo in v pogovoru je bila ura hitro naokoli. Zdravnik se je ravno poslavljal, ko ga je živahni pacient vprašal: »Kako pa vaše zdravje doktor?« »Hvala lepa, vse prav. Zakaj~pa sprašujete?« j »Ker vi mene niste vpra-j šaii, sem pač jaz vprašal i vas!« J. T. »Zadolžen« za lepo vreme Na enem izmed sestankov odbora za proslavo 25-letnice Polharski večer v gozdovih Javornika Na Notranjskem ima poloarstvo staro domovinsko pravico. Tu so doma i0V;mi običaji polharjev, ki Jih želijo zlasti v Cark-nic združiti s turizmom in večjim obiskom njihovih krajev. Trgovsko-go-stirsko podjetje »ŠKOCJAN« v Rakeku bo zato v sodelovanju z občinsko turistično zvezo v Cerknici priredilo v petek, 27. septembra, polharski večer. Gos itje se bodo zbrali jutri popoldne ob 16. uri pred restavracijo »JEZERO* v Cerknici, odkoder ber ob 15.20 odšli v ja-vomiške gozdove. Prevoz iiz Cerknice do gozdov bo zagotovljen. Notranjski polharji nas valbijo! Avto je dobro razmajal hišo S takimi sredstvi je »sveta inkvizicija« izsiljevala od • svojih žrtev priznanje njihovih »zločinov« Sodne obravnave so potekale nenavadno hitro. Da se ne bi zavlačevala, so zasliševali kar po deset ljudi obenem. Priznali so vsi po vrsti in vsa priznanja so prišla v zapisnik. Zasliševalec sploh ni utegnil pisati njihovih imen, ampak jim je dal kar številke. Obsojence so sežigali po deset naenkrat. Leta 1629 so sodili neki Anni Hansen. Ohranjen je zapisnik tega sojenja. 17. junija: Prijeta kot sumljiva, da se ukvarja s čarovništvom. 18. junija: Noče priznati krivde. Bila prebičana. 20. junija: Bila je mučena, prste so ji dali v primež. Priznala. 28. julija: Obtoženki prebran zapisnik njenega priznanja. 30. julija: Prostovoljno potrdila svoje priznanje. Obsojena. 4. julija: Obtoženki sporočen dan, ko bo usmrčena. 7. julija: Obtoženki odsekali glavo in jo sežgali. Nobeno priznanje ni »veljalo«, če ni obtoženec povedal tudi sokrivcev. Ce je omenil le dvoje, troje imen, je bilo premalo. Bili so primeri, ko so obtoženi našteli po tisoč in več ljudi — sokrivcev. To je bilo že dovolj, da so ^h prijeli in postavili pred sodišče. »Sokrivce« so aretirali in mučili, zahtevali od njih, da izdajo svoje »sodelavce«, in tako se je krog žrtev širil naprej... Lov na čarovnice - industrija podkupovanja Cornelius Agrippa, znani učenjak iz 16. stoletja, je v svojih knjigah drzno obsojal duhovščino. Posebno je pisal o korupciji, ki je zavladala: »Inkvizitor zelo pogosto uporabi denarno kazen in si tako kopiči velike dohodke. Nekateri nesrečniki mu morajo vsako leto plačevati globo. Ce ne plačajo, jih znova zapro in mučijo... Ko sem bil v Italiji, se je večina inkvizitorjev obogatila na ta način.« V hišo trčil tovornjak, podrl zid in se ustavil pred posteljo - Škode za 20.000 din Jože Vrščaj, šofer pri »Zidarju« v Kočevju je 18. septembra ob 10. uri zadel s tovornjakom v hišo številka 71 v Dolgi vasi, ki je last Jožeta Novaka. Do nesreče je prišlo, ko je šofer pripeljal v levi ovinek, opazil, da je cesta polita z nafto in začel zavirati. Takrat je tovornjak začelo zanašati, zavozil je v jarek, ki je skopan ob cesti za polaganje vodovodnih cevi, obdrsnil ob bližnjo vrtno grajo, nato pa je vozilo zasukalo, tako da je z zadnjim dedom trčilo v čelni zid hiše. Ob trčenju je tovornjak podrl precejšen del zidu, raz- bil okno, odrinil postelji, na kateri je popadalo za več samokolnic opeke, razbil lestenec in sploh tako pretresel hišo, da je v zidovih zazijalo več razpok. Celotno škodo na stavbi, pohištvu, vozilu in vrtni ograji cenijo na več kot 20.000,00 din. Poškodovan ni bil nihče. Vse kaže, da je do nesreče prišlo zaradi nafte, ki je bila polita na cesti, šofer Vrščaj dopušča možnost, da se je tista nafta lahko polila z njegovega tovornjaka, ker je tisti dan že enkrat peljal po tej cesti. Na rezervoarju za nafto, ki ga je zjutraj, napolnil, namreč ni imel poklopca. Odbori za boj proti čarovnicam Sveti Inkviziciji nihče ni mogel ubežati!... In »bogaboječi« rablji so imeli dela več kot preveč. Kamor si se obrnil, povsod čarovnice in čarovniki. Kako zatreti to »hudičevo peto kolono«? Inkvizicija je osnovala posebne odbore za boj proti čarovnicam. Odbori so bili odgovorni za iztrebitev »hudobne močk in so svoje delo navdušeno opravljali. Ne brez vzroka: ob delitvi zaplenjenega premoženja so pograbili najboljše .kose. Pooblaščenci Inkvizicije, uradno imenovani »komisarji za čarovnice«, so imeli svoje ovaduhe, ki so zbirali razne govorice, spletke in »dokaze« o krivdi. V 15. veku je bil skoraj v sleherni cerkvi zabojček, kamor so verniki metali prijave sumljivih oseb, »ki ogrožajo mir in pokoj Cerkve«. Prijave so bile lahko brez podpisa. Komisarji so dvakrat na mesec odprli zabojček in odnesli kup ovadb ... »čarovnica«, ki je prišla v kremplje pravosodju, ni imela pravice, da si izbere zagovornika. Inkvizicija ga ji je sama določila. In gorje zagovorniku, če je svojo dolžnost vzel resno! Podkancler mesta Bamberga je skušal omejiti obračunavanje s čarovnicami. Potem pa so tudi njega obtožili simpatij do hudiča in ga 1628 sežgali skupaj z ženo in hčerko. Sploh je treba povedati, da so vsi župani Bamberga v tem času bili obsojeni in sežgani. Tovornjak, ki ga je vozil Jože Vrščaj, je trčil v Dolgi vasi v Novakovo hišo, podrl precejšen del zidu in napravil več druge' škode. Do nesreče je prišlo zaradi nafte, Id je bila polita po cesti. Škode je za okoli 20.000 din (Foto: Franc Markovič) Na vrtnariji v Čateškili Toplicah so v ponedeljek utrgali milijonti nageljnov cvet. Za kolektiv je bil to slovesen trenutek. S tem cvetom je vrtnarski obrat dosegel letošnji plim. Do konca leta se bo razcvetelo še okoli 250.000 nageljnov. (Foto: J. Teppey) Kočevskega zbora so razpravljali o poteku proslave in poverili posameznikom skrb za to ali ono razstavo ali prireditevprehrano in drugo. Ko so bili pri kraju, je nekdo opozoril: — Kaj pa če bo dež? — Določimo še nekoga, da bo poskrbel za lepo vreme. — Ampak doslej smo 3. oktobra vedno imeli lepo vreme, je opozoril tretji. Takrat pa je nekdo za-moljal:- — I, seveda, ko pa nismo nikogar zadolžili zanj! »Pohojenci«, Novo mesto Neki zasebnik iz Vivodine v SRH je poslal po železnici v Novo mesto sod vina na naslov: Pohojenci, Novo mesto. Na železniški postaji v Novem mestu so brez dolge• ga razmišljanja ugotovili, da je vino namenjeno najbrž upokojencem v Novem mestu, in uganili so! Upokojen• qi pa se smejejo, češ: »Da smo upognjenci, so nam že marsikje rekli, da smo pa pohojenci.:.« Do praznika bosta obnovljena šola in dom V Artičah bodo letos od 22. do 28. oktobra proslavljali 125. obletnico ustanovitve osnovne šole in 65-letnico sedanje šolske zgradbe, v katerih so med počitnicami prenovili učilnice, napeljali centra no ogrevanje in dozidali kurilnico in zbornico. Vse svečanosti bodo Artičani združili s praznovanjem občinskega praznika. Takrat nameravajo tudi telovadnico v obnovljenem prosvetnem domu. Tudi tja so napeljali centralno kurjavo. V prizidku bodo uredili prostore za družbene organizacije in mladinski klub. Za vse to potrebujejo 500.000 din. Petina te vsote se bo natekla s samoprispevkom, štiri petine pa bo prispevala občinska skupščina. V zaspanih organizacijah malo sprejemov V minulih dveh letih so v brežiški občini zabeležili le 35 sprejemov v Zvezo komunistov, skoraj enako število pa je bilo izključenih ali jih je izstopilo. Največ so sprejemale v svoje vrste aktivnejše organizacije, med katerimi sta na prvem mestu organizacija Brežice III in organizacija pri trgovskem podjetju KRKA. Po terenu in med mladino odprto pismo ni imelo pravega odziva. Mladim poseben aktiv V ponedeljek, 23. septembra, se je sestal komite občinske konference ZK v Brežicah. Na seji so govorili o sprejemanju novih članov in o potrebi po očiščenju sedanjih vrst v organizaciji, Sprejeli so predlog za ustanovitev aktiva mladih č’anov ZK v Brežicah. V njem naj bi se uvajali v politično življenje in samostojno ocenjevanje dogodkov Mnenja občanov posredujejo naprej Pripombe na predlog sprememb v zvezni ustavi in volilnem sistemu iz javne razprave je izvršni odbor občinske konference SZDL dokončno oblikoval v torek. 24. septembra, V nadaljevanju seje so obravnavali še predlog urbanističnega reda za brežiško občino, delo koordinacijskega odbora ra narodno obrambo in nekatera organizacijska vprašanja v zvezi z delom konference. KORAK NAPREJ JE V BREŽIŠKI OBČINI NAPRAVLJEN Po starem, po novem ali po sredi? Najprej bi morali zvedeti, koliko mladih ljudi sploh študira - Za načrtovanje je važen tudi pregled že zasedenih delovnih mest V za desni nogi in glavi; Franc Novak, trg. pomoč, iz Breeine, si je pri prometni nesreči poškodoval desno nogo in desno roko; Str-van 'IVr/in. uslužbenec iz Sombo-ru, si je pri prometni nesreči zlomit levo nogo. Radio Brežice PKTEK, TJ. SEPTEMBRA: 18.00 -18.35 - Nove plošče RTU, ob- vestila in reklame. 18.‘JT>—.19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SKOKI JA, 29. SKPTKMBRA: 11.00 Domače zanimivosti ‘JO lat učiteljišča v Novem metilu — nedeljski intervju — Vzgojno predavanje: Čustvovanje otroka med sedmim in enajstim letom — Za miAa kmetovalce: inž. Darko Jelčič — Priprava zemljišča za večletne nasade — Zabavata vas Jože Černe in Avgust Stnnko — Magnetofonski zapis: Kje In kako bomo lahko v bodoče gradili — Poz.or, nimaš prednosti! — Obve stila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK, 1. OKTOBRA: 18.00 • 19.00 • Svetujemo vam: likanje oblačil — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Petar Petrovič- Njegoš — Iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled Tedenski športni komentar. 19.00 -19.30 — Od operet.' do operete: glasbena oddala. Olje skoraj po novih cenah 0 J Odborniki so glasovali za podražitev - Proizvajalci zahtevajo zase več, ker je poskočila cena sončnicam Trgovski podjetji LJUDSKA POTROŠNJA in KRKA st« poslali občinski skupščini v Brežicah zahtevke glede zvi sanja maloprodajnih cen. Do pis enake vsebine je naslovilo na skupščino tudi mariborsko trgovsko podjetje KO-LONIALE, ki ima svojo poslovalnico v Orešju. Skupščina je razpravljala o njihovem predlogu, vendar se ni odločila za odobritev višje marže, ampak je dolo čila točne cene rafiniranega olja v maloprodaji. Sprejela je isti predlog, kot ga je pripravil republiški zavod za v im j bili so zavili proti Novemu mestu. Od tam so nadaljevali pot čez Gorjance in obiskali AMD Črnomelj. V načrtu so imeli nato še ogled Base 20 v Kočevskem Rogu. Vreme Jim Je močno ponagajalo in jim prekrižalo račune za prijetno razvedrilo v naravi. • DANKS TKDKN SO STEKLE podrobnejše priprave za letošnje praznovanje občinskega praznika. Središče praznovanja bo tokrat v Artičah. Svečana seja občinske skupščine bo v obnovljenem pro svetnem domu. Napovedanih je več športnih tekmovanj, taborniški večer, ponovitev igre »Sosedov sim in drugih prireditev, ki se bodo zvrstile v počastitev praznika brežiške občine v tein kraju. • *NA CATK2K, V NKPOSRKD-Nl BLIZINI l{KSTAVRAGTJK NA GR 101!, je AGRARIA ir. Brežic odprla ličen prodajni kiosk. V njem bo prodajala sadje in cvetje. Avtomobilisti, ki se bodo ustavljali tam, bodo v kiosku lahko kupili tudi razglednice in spominke. NOVO V BREŽICAH • S PONEDELJKOVO JAVNO RAZPRAVO v domu JLA je bilo končano seznanjenje prebivalstva s spremembo ustave in volilnega sistema. Kljub temu da rasprave v občini niso bile najbolje obiskane, je povsod prevladalo mnenje, naj bi bil' naš bodoči volilni sistem cenejši in manj zapleten. Volivci so Ura* a M dvome o upravičenosti velikega števila zborov. • V TEM TEDNU SO GASILCI VSAK DAN NA DKI tovala dolga kolona osebnih vozi! na izlet v neznano. Avto-moto društvu je u.s)>elo zbrati nekaj nad sto udeležencev oz. 35 motornih vor.il Lopo okrašeni avtomo- RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine Brežice r a z p i s u j e upravni odbor sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad OKTOBRSKE NAGRADE ZA LETO 1968 1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbe nih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in dela. ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Kandidate za podelitev oktobrskih nagrad lahko predlagajo UO sklada, organi ObS. družbeno-političnih organizacij in delovnih organizacij. 3. Obrazložene predloge je treba poslati do vključno 5. oktobra 1W58 skuščini občine Brežice, upravnemu odboru sklada za P° deljevanje oktobrskih nagrad. 4. Oktobrske nagrade bodo podeljene na sv* čani seji občinske skupščine Brežice 27. o tobra 19(58. UPRAVNI ODBOR SKLADA BREŽIŠKE VESTI sa® V občini so štipendijski skladi, namenjeni le določenim študijskim usmeritvam. Načelno merilo o prednosti najboljših študentov bi moralo obveljati tudi pri teh. Težje je s skladi, namenjenimi za določene kategorije otrok — za socialno zelo šibke, vendar ne najboljše, za otroke-borcev, pa tudi ne najboljše. Možne so tri rešitve: ali tovrstnim skladom pustiti dosedanje delovanje in s tem omejiti materialno osnovo nove štipendijske politike ali najti kompromisno rešitev — ali pa jih ukiniti in delati izključno po novih načelih. Težav tu ne povzroča premišljevanje po logiki reforme, ampak že ustaljena družbena praksa, ki jo je treba upoštevati kot realno dejstvo. Bralcem v premislek zastavljam brez kakršnekoli sodbe eno izmed številnih vprašanj: ali naj družba v skromno povračilo nekoliko lajša materialni položaj le ljudem, ki so nam priborili sociali- Mladina se želi posvetovati V Brežicah nameravajo v kratkem' sklicati razširjeno sejo občinskega komiteja Zveze mladine, na katero bodo povabili predstavnike družbenih organizacij in predsednike aktivov ŽMS. Za širši krog vabljenih so se mladinci odločili na plenumu 13. septembra. Tedaj so tudi potrdili vsebino pisem, k’i so bila ob napadu na CSSR poslana sovjetski ambasad: in CK ZKJ. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežini porodnišnici rodile: Kristina Konaj-zler iz Sevnice — Simona, Marija Strgar z Malega vrha — deklico, Marija Čebular iz Dobrave — deklico, Terezija čeraoš iz Koprivnice — dečka, Magdalena Kavčič s Senovega — 2 deklici, Vida Rožman iz Trnja — Branka, Olga Černelič iz Ljubljane — Dušana, Marija Galič iz Žejnega — Marijano, Ana Vodeb iz Krškega — deklico, Olga Starešina iz Razbora — Vesno, Anica šebrle ie Vel. Doline — Darjo, Anica Kovačič ir Bukovja — Franca. Ana Jazbec iz Za bukovja — Uroša, Marija Skralrt iz Krškega — Marušo, Milka Lubšina iz Glogovega broda — Nado, Pavla Baanik iz Mrtvic — dečka, Ivana Rožman iz Sel — dcklico, Mihaela Ivanetič iz Krškega — Dragico, Neža Butara s Pristave — Anico. Med otroki, ki zapuščajo osnovno šolo, jih kar 43 odstotkov nima v žepu spričevala o uspešno dokončanem osmem razredu. Ti mladi ljudje se običajno zaposlijo kot nekvalificirani delavci. Zaprta so jim vrata v uk, za službo pa je tudi težko Tem ljudem ponuja roko delavska univerza. Čuti se dolžno, da jim pomaga, saj za učenje ni nikoli prepozno. Z dokončano osnovno šolo bo začetek njihove življenjske poti mnogo lažji, čeprav se, žal, mnogi ne zavedajo. cene in kakršnega so osvojili v Celju. Zaradi podražitve olja pri proizvajalcih je skupščina v Brežicah odobrila aa kilogram odprtega olja podražitev od 4,70 na 5,00 din. Za liter ustekleničenega olja je odobrila povečanje cene od 5,10 na 5.30 din, za olje v pollitrskih steklenicah pa podražitev od 2,75 na 2,90. Proizvajalci so utemeljili povečanje prodajnih cen s podražitvijo sončničnega semena. Sedanje cene rafiniranega olja v maloprodaji bodo verjetno enotne za vso Slovenijo. V Artičah vsi pomagajo pri obnovi Te dni bodo v Artičah končali še zadnja dela za ureditev starih prostorov osnovne šole. Tako bodo lahko pravočasno začeli z rednim poukom. Nove učilnice, zbornice in pisarno bodo zgradili do občinskega praznika. Takrat bodo odprli tudi povsem prenovljen prosvetni dom Pri delu pomagajo pionirji, mla dinci in celotna krajevn« skupnost 14 metrov po jarku Slavko Rosina se je 8. septembra Ajutraj peljal z dostavnim avtomobilom od žel ožim šk e postaje Breiico proti meattl. Ko je pripeljal iz ovinka pri Agrofcervisu na pregledno cesto, je pripeljal naproti po njegovi desni strani neznani voznik osebnega avtomo bila. Da bi preprečil trčenje, je Rosina zapeljal s ceste v obcestni jarek, peljal po njem 14 metrov in nato zadel v .steber lesene ograje. Pri lem se je Rosina poSkodoval in je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici v Brežicah. Na vozilu je za okrog 3.(XK> din škode. Upokojenci iz Kostanjevice na Plitvicah 6. avgusta so člani podružnice Društva upokojencev iz Kostanjevice priredili izlet z avtobusom na Plitvice. Na poti skozi Belo krajino so se ustavili na Vinici, kjer so obiskali rojstno hišo -slovenskega pesnika Otona Župančiča. Na Vinici so bili zelo zadovoljni s postrežbo in redom v bifeju v viniškem gradu, ki ga vodi Rozika Kudelja. V Karlovcu jih je pričakoval predstavnik tamkajšnjega društva upokojencev Marko Polovič, nosilec spomenice 1941 in večkratni odlikovanec. Na poti proti Plitvicam jim je povedal mnogo zanimivega o krajih, skozi katere so potovali. Tudi pri ogledu Plitviških jezer je bilo vodstvo tov- Poloviča za udeležence nadvse zanimivo. Istega dne zvečer so se upokojenci zelo zadovoljni vrnili v »Dolenjske Benetke«. J- Š. Letos 50 poškodb pri delu V tovarni celuloze in papirja v Krškem se je v prvem polletju poškodovalo pri delu ali na poti na delo 50 delavcev. Zaradi tega je bilo izgubljeno skupno 752 delovnih dni. Vsak poškodovanec je bil povprečno 15 dni na bolniškem dopustu. Pregled poškodb nadalje kaže. da se zgodi vedno več nesreč na Poti na delo ali z dela, medtem ko je nesreč pri neposrednem delu letos manj. Organi upravljanja so pred kratkim sprejeli obsežen načrt za varstvo pri delu, ki ga bodo postopoma uresničili, žal pa ti ukrepi ne bodo mogli v večji meri vplivati na število poškodb, ki se zgodijo na poti na delo in domov. Brestaniške novice ■ MUZEJ SLOVENSKIH IZ OČANCEV na brestaniškem gradu j« od 1. septembra dalje odprt Kuno ob sredah in sobotah od 15 17. ure, ob nedeljah pa od ll). do 12. ure in od 15. do 17 Ure . » CESTARJA m VEČ, odkai J® priKi meseci odšel dosedanji cc-star tov. Virant v pokoj. Na ce ?'1 skozi Brestanico ni več čisto ??• ki smo je bili vajeni prej. ~P"«no, da bomo kmalu dobili novija, ^talnega cestarja. * CEMENT JE TE2KO DOBI * ljudje pa bi radi še pred ai dokončali marvikaj pri grad-st. tu *arn v Bre ■ anico k::k vagon cementa ln po-'j n,) srečo mora imeti tisti, ki pribori kakšno vrečo. POKOPAUSCE v BRESTA 1 bo končno vendarle rešeno d » 2,1 Čr°stor. Senovčan! so te tm. Prostor za svoje lastno, se 0\>ko pokopališče in ga bodo že prihodnjih dneh pričeli urejati » AVTOMEHANIK Franc Omer-lan pred nekaj dnevi de >V' v prostorih garaže brestani-l*£u AMD. z avtomehanično de-viuoo je v Brestanici marsikomu Uvrei«no M. Z KAKO POTEKA ODKUP SADJA IN DRUGIH PRIDELKOV Z obilnim pridelkom obilo skrbi BiNAT jo bo sezidal na posestvu v Stari vasi j -----------------------------------------— ---------------------------------------------- din, a rumene sorte po 0,40 Industrija ne more sprejeti velikih količin sliv, in čeravno so poceni, jih difl kmetje ne morejo prodati - Z odkupom drugih vrst sadja v krški občini KTto nimajo težav - Hladilnica pa bi jim kljub vsemu prišla prav - AGROKOM- jesen plačevali po 2,00 do 2,50 din. Odkupili bodo običajne količine 150 do 200 vagonov (vagon je 10.000 litrov). Mnogo manj skrbi je pri prodaji plantažnega sadja. V Krškem so nasadi povsod dobro obrodili. AGROKOMBINAT je pridelal na svojih posestvih 150 ton breskev. 200 ton jabolk, 500 ton hrušk. Od pridelka iz vinogradov si obetajo 60.000 litrov vina. Domači pridelek se bo z leti večal, ker še ne rodijo vsi nasadi. J.T. Kmet vse leto z upanjem spremlja rodnost slehernega drevesa v sadovnjaku, slehernega trsa v vinogradu in poljščin na njivi. Z jesenjo prideta zadovoljstvo in skrb obenem, čeravno je letina dobra in je upanje veliko obetalo. Kmetje se zanašajo, da bodo oddali pridelek predvsem zadrugi, toda te odkupujejo le omejene količine. Hladilnic nimajo, in če je pridelka preveč, obleži doma. Letos je tako s slivami. Toliko jih je, da ljudje ne vedo, kam z njimi. Nobene cene nimajo, prodajajo jih kar na počez. Doma se poskušajo znajti, kakor vedo in znajo. Namakajo jih za žganje, kolikor imajo posod. AGROKOMBINAT v Krškem odkupuje slive za podjetje ALKO v Ljubljani in za DANO na Mirni. — Ponudba je zelo velika, povpraševanje pa nič večje kot običajno. Do 15. septembra so jih pri AGROKOMBINATU odkupili 80 ton in plačevali kmetom 24 par za kilogram. Jabolka so letos slabše obrodila. Sprva so jih odkupovali po 80 par, pozneje pa 60 par. Do prve polovice septembra so jih pri zasebnikih odkupili 15 ton. Odkup breskev je bil večji. Sadjarji so jih prodali kombinatu 60 ton. Samo sadjar Varšek na. Raki jih je od- dal 35 ton. Cena kilogramu se je gibala med 1,50 in 2 dinarjema. Za breskve ima podjetje stalne odjemalce in jih ni nikoli preveč. Zlasti po zgodnjih sortah je povpraševanje izredno veliko, medtem ko je pozne sorte teže prodajati. Hruške so letos plačevali po 0,80 do 1,20 din in jih pri zasebnem sektorju odkupili 20 ton. V teku je nadalje odkup krompirja. AGROKOMBINAT ga bo odkupil okoli 500 ton, in sicer bele sorte po 0,50 TERJATVE DELOVNIH ORGANIZACIJ LETOS TRIKRAT VEČJE Kupci dolgujejo že 30 milijonov din Gospodarjenje se je ustalilo — Porasle so zaloge — V sklade se stekajo premajhne vsote — Zbor delovnih skupnosti opozarja V četrtek. 12. septembra, sta se sestala na skupni zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Krško in plenum občinskega sindikalnega sveta. Razpravljala sta o analizi periodičnih obračunov delovnih organizacij za prvo polletje in o smernicah družbenega in gospodarskega razvoja občine v prihodnje. • Obrazložitvi pomembnejših pokazovalcev gospodarskih gibanj v prvi polovici leta je sledila splošna ugotovitev navzočih, da je bilo v gospodarjenju delovnih organiza- cij dosežena večja stabilnost. Močno se še opaža naraščanje končnih izdelkov, povečujejo pa se tudi terjatve do kupdev. Vse to seveda vpliva na plačilno spos b- Z NEDELJSKE SLOVESNOSTI ZA NAPREDNE KMETOVALCE V KRŠKEM Pridelovalcem pšenice čestitamo Najboljši udeleženec tekmovanja je pridelal skoraj 50 centov pšenice na hektar - Čeravno pogoji za pšenico v krški občini niso najboljši, si napreden gospodar pridelek lahko precej poveča - Dobrim zgledom bodo prihodnje leto gotovo sledili novi prijavljenci za tekmovanje, ki bo razpisano v kratkem V prostorih AGROKOMBINATA so se v nedeljo, 22. septembra, zbrali najboljši pridelovalci pšenice v občini. Udeležili so se zaključka tekmovanja, ki ga je lansko jesen razpisala občinska skupščina. Predsednik občinske skupščine Stane Nunčič je tekmovalcem razdelil denarne nagrade in priznanja. Preden se je začel slovesni del nedeljskega srečanja s kmetovalci, je imel sodelavec kmetijskega inštituta inž. Jože Šilc strokovno predavanje o sodobnem pridelovanju pšenice. Udeleženci so ga poslušali z izrednim zanimanjem. Zastavljali so mu številna vprašanja. Za vse, kar bi radi zvedeli, je zmanjkalo časa, zato so predavatelja še povabili medse. V nagradnem tekmovanju je sodelovalo 43 kmetovalcev. Med njimi jih je bilo največ iz Dolenje vasi in Pesjega. Tekmovanja se je lahko udeležil vsak, kdor je prideloval pšenico v pogodbenem sodelovanju z AGROKOMBINATOM in je posejal z njo najmanj pol hektara zemlje. Upoštevajoč različne pridelovalne razmere, so območje krške občine razdelili na dva pridelovalna okoliša, V prvem pridelek ni sme’ biti manjši od 41) stotov na 1 ha, v drugem okolišu'pa je moral pridelek presegati 30 stotov na hektar. V krški občini je posejanih s pšenico okrog 1500 ha zasebnih površin. Skupščina in kombinat sta z razpisom tekmovanja želela spodbuditi pridelovalce pšenice za so- nost mnogih podjetij. Realizacija po knjigah je dosegla v prvem polletju 247,744.420 dinarjev in je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta narasla za 14,8 odst Terjatve do kupcev se povečujejo. Narasle so za 18.1 odst. in obsegajo že 32,0 odstotka fakturirane realizacije. Po stopinjah naprednih kmetovalcev Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva v Krškem se je s skromnimi nagradami spomnil tudi vseh tistih kmetov, ki v tekmovanju za gojitev pšenice niso dosegli najboljših uspehov. Poklonil jim je umetni gnoj nitrofoskal in jih s tem spodbudil za tekmovanje v prihodnjem letu. Uspeh so dosegli že s tem, da so pravilno pripravili zemljo, uporabili kakovostno seme, povečali uporabo umetnih gnojil in skrbeli za zatiranje plevela, To so bili: Blaž Novak in Prane Pintarič iz Dolenje vasi, Alojz Jordan z Dobrave, Prane Jankovič iz Viher, Ivan Plevenč iz Veniš, Jurij Hlebec s Senovega, Martin Bogovič, Ivan Stemad in Ivan Savnik iz Pesjega, Ivan Goltez in Franc Jordan iz Malene, Franc Ančemer iz Zaiok, Justin Bogovič z Velikega Kamna, Franc Jazbec z žado-vinka, Anton Miko avčič iz Dol. Leskovca, Alojz Pleterski iz Dolenje vasi in Franc Bajc z Golega vrba Preveliko izkoriščanje gozdov? V krški občini ugotavljajo občani, da pri novem načinu gospodarjenja z gozdovi preveč težijo po izkoriščenju lesnega bogastva, premalo pa upoštevajo strokovno skrb za sodobno gojitev. Zasebniki postavljajo vprašanje, če je Celotna realizacija je doseg- j ocidaja zasebnih gozdov v go- la 54 odst. postavljenega in sprejetega pisna za letos. Gospodarski uspehi so v glavnem zadovoljivi, zaskrbljujoče pa je to, da so terjatve do kupcev poskočile od 10 milijonov v minulem letu na 30 milijonov letos. Velike težave predstavlja tudi amortizacija ki se povečuje spričo izrabljenosti osnovnih sredstev po malone vseh delovnih organizacijah v občini. spodarjenje gozdnim organizacijam v skladu 7. ustavo, saj v njej piše, da je osebna lastnina do določenega obsega zajamčena. M. Z. j*,n«‘tovaloe Ivan Abrqm i/. Dobravc pri Kostanjevici (na desni) sprejema iz rok 1 ,euseUnika občinske skupščine Krško nagrado za dober pridelek pšenice. (Foto: J. Teppev) dobnejše agrotehnične ukrepe, za povečano uporabo umetnih gnojil, za nabavo boljšega semena ipd. Povečan prideLk je najboljše plačilo vsem, ki so se odzvali razpisu tekmovanja. V prvem pridelovalnem okolišu je prejel prvo nagrado 1.000 din Pavle Bogovič iz Do enje vasi, ker je pridelal 49,27 stota pšenice na hektar. Drugo nagrado v znesku 700 din si je prislužil Mirko Rožman s Pesjega za 45,33 q pšenice na hektar tretjo nagrado pa so podelili Ivanu Abramu z Dobrove: za pridelek 44,22 q na hektar je dobil 400 din. Četrti in peti nagrajenec sta bila Anton Voglar iz Selc in Rudi Cerjak s Pesjega. V drugem pridelovalnem okolišu je zasedel prvo mesto Franc Pirc iz Viher. Za pridelek 36,90 stota na hektar je prejel nagrado 1000 din. Drugo nagrado 700 din so podelili Kristijanu Kranjcu iz Presladola za 33,50 q pšenice na hektar. Anton Kunej je za 32,50 q na hektar prejel tretjo nagrado v znesku 400 din. Četrto nagrado so podelili Milanu Račiču z Viher, peto pa Jožetu Pircu s Kržišča. Upravni odbor sklada je podelil tolažilne nagrade tudi drugim udeležencem tekmovanja. Prvi trije iz obeh okolišev so na nedeljski slovesnosti prejeli tudi priznanja Gospodarske zbornice Slovenije. JOŽICA TEPPEY Pomoč elektrarne za otroke V brestaniški Termoelektrarni so letos krili vse stroške /.n okrevanje otrok za-po-lervh delavcev ob morju. Počitn:ce so preživljali v Rovinju šolski in predšolski otroci. Zbor delovnih skupnosti je skupaj s plenumom občinskega sindikalnega sveta sklenil, da morajo kolektivi posvetiti več pozornosti pravilnemu razmerju pri delitvi dohodka. Še vedno so pri tem oškodovani skladi, zapostavljena sta tudi zaposlovanje in skrb za razširjeno reprodukcijo. Dejanski nosilec za uresničevanje sklepov in priporočil skupščine bi odslej postati zbor delovnih skupnosti, so menili na četrtkovi seji. Zbor je opozoril delovne organizacije, naj se do- sledno izpolnjujejo obveze, ki so jih sprejele do občinske skupščine na skupnem dogovoru. M. 2. Iskanje nadaljnje poti v SRS V petek, 13. septembra, se je komite občinske konference ZK v Krškem, sestal s komisijo za družbenogospodarska vprašanja in povabil zraven družbeno-politične de; lavce in predstavnike občinske uprave. Razpravljali so o tezah za program gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije. 80-letnica gasilske organizacije na Vidmu Člani prostovoljnega gasilskega društva na Vidmu so v nedeljo, 22. septembra, slavili častitljiv jubilej: od ob-moral stoJa Prv'eSa društva je po-! teklo 80 let. Obletnico so po-j častili s slovesnostjo v gasil-I skem domu, ki je bila obe-1 nem tudi začetek tedna požarne varnosti. Zas užnim članom so ob tej priložnosti podelili odlikovanja. Prisotni so z zanimanjem poslušali tudi referat o vlogi gasilstva v narodni obrambi. KRŠKE NOVICE • DE2 ZMOTIL TRGATEV NA SREMIČU. Dijaki brežiške gimnazije so se v nedeljo namenili trgat grozdje v nasade AGROKOMBINATA. Imeli so smolo. 2e zgodaj dopoldne se je ulil dež in vse do večera ni prenehal. Tako je delovna akcija gimnazijske mladine v vinogradu za letos splavala po vodi. Trgatev bo verjetno končana že konec tedna. 9 ZA ASFALTIRANJE ULICE POD GORO IN GASILSKE L LICE so prispevala denar podjetja Pl'--TROL, SAVA, SLOVENIJA AVTO, AGROKOMBINAT in SploAno obrtno pbdjet.je. Zbrala so 70.000 dinarjev. Za KrSko pomeni asfal tiranje teh dveh ulic lepo pridobitev. e DEL OSNOVNOŠOLSKIH OTROK obiskuje pouk še vedno v samskem domu. Razredi bodo ostali v njem, dokler ne bo sezidana nova šola. Prostori za pouk v tej stavbi niso primerni, saj jih tudi gradili niso za tak namen. Čas bi že bil, da bi poslopje zunaj ometali, vendar v CELULOZI menijo, da jo bodo po izselitvi šole preuredili tudi znotraj. Do takrat bodo z ometom počakali. » NA LEVEM BREGU SAVE se bo morala komunala kmalu lotiti nove investicije. Kanalizacija je za sedanjo naseljenost preozka. Razmišljali so že o tem, da bi jo i »ostavili čisto na novo, zdaj pa se tx>lj nagibajo k temu, da bi speljali ob starih ceveh še dodaten kanal • VČERAJ JE OBČINSKA KONFERENCA organizirala posvet o vzgoji in izobraževanju. Vablje ni so bili člani sveta za izobraževanje, prosveto in telesno vzgojo ObŠ, člani izvršnega odbora konference, predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, predsedstvo Zveze mladine, predstojniki kul-turno-prosvetnih zavodov ter republiški in zvezni poslanci. Udeleženci so razpravljali o tezah za izpopolnjevanje sistema vzgoje in izobraževanja v .Jugoslaviji. jutri skupščina o gospodarstvu Na dnevnem redu jutrišnjega zasedanja občinske skupščine bo najvažnejša točka: občinsko gospodarstvo v prvi polovici letošnjega leta. Razen tega bodo odborniki obravnavali tudi zadnje druž-beno-politične dogodke v svetu, odlok o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča, ustanovitev veterinarske postaje v Sevnici, spremembe statuta občine ter spremembe odloka o občinskem prometnem davku. Še precej več je potrebnih posebnega šolanja Temeljna izobraževalna skupnost je zagotovila denar še za tretji razred posebne šole v Sevnici, kjer se šolajo otroci, ki ne zmorejo običajne šoie. Taki otroci pa so tudi v drugih osnovnih šolah, vendar zanje ni posebnega pouka, zato zaostajajo in otežujejo delo prosvetnim deiav-cem in drugim učencem. V zadnjih osmih letih je b:'lo predlagano za pregled 443 otrok (v glavnem iz območja sevniške šole), strokovna komisija pa je ugotovila, da od njih spada v posebno šolo le 101. Će računamo, da je nekako 4 do 5 odstotkov otrok potrebnih posebnega šolanja, iahko hitro ugotovimo, da bi morali posebni pouk uvesti za precej več otrok, vendar za kaj takega ni dovolj denarja. Pomanjkljivosti v cestni signalizaciji Mnogi prometni znaki so na cestah sevniške občine nečitljivi in poškodovani, ponekod pa tudi manjkajo. Ker promet stalno narašča, bi bilo prav, da bi si stvari ogledala posebna strokovna komisija, ki bi potem sestavila prednostni red za ureditev cestne signalizacije. Tako so v nekaterih drugih občinah že uredili, ker dosedanja signalizacija ni več ustrezala povečanemu prometu. S« Sk. Maks Zemljak novi član izvršnega odbora Na zadnji seji občinske konference Socialistične zveze so namesto dosedanjega člana izvršnega odbora inž. Slavka Špana, ki se je zaposlil v ljubljanski Semenarni, izbraii za novega člana izvršnega odbora in občinske konference SZDL Maksa Zemljaka, zaposlenega v sevni-škem Komunalno stanovanjskem podjetju. Razdeljena je še rezerva • Na zadnji seji upravnega odbora občinskega cestnega sklada je bil razdeljen preostali denar za vzdrževanje cest četrtega reda. Sklenjeno je bilo, da bo denar dodeljen za naslednje ceste: po 30 starih tisočakov bo šlo za ceste Grahovica—Sirnert, Žab’ak— Konjska glava, Planina—Podgorje, Kij—Osredek, Grahovica—Vitovec—Zavine, Gor. Ra- Za praznik -nova knjižnica 2e leta in leta se sevnižka knjižnica stiska v neprimernih prostorih v Šmarju, letos pa se bo za obučinski praznik 12. november vendarle prebelila v nove prostore v stavbo nove trgovske hiše. Za vselitev bo potrebno nakupiti tudi opremo, ob otvoritvi pa bo v novem prostoru razsta- ___________ va knjig. Sevniška KOPITARNA, ki leze že v deveto de- skih podjetij v občini, mo- Ljubitelji knjig želijo, da setletje svoje starosti, se ’ je lani lotila velikih re- rajo priznati, da imajo sko- bi knjižnica v novih prosto-konstrukcijskih del, ki bodo veljala več, kot je raj najnižje osebne dohodke, rih postala prava občinska vreden ves stari obrat. Delo še ni končano, toda do Rekonstrukcija jim obeta, da knjižnica, ki bo poskrbela slej modernizirani del tovarne je že pokazal spod- ne bo več dolgo ostalo tako. tudi za potujočo knjižnico, buden rezultat. Tako zdaj za en par polizdelkov po M.L. tako kot je bilo že pred leti. rabijo le 4,9 minute, lani pa so še 9,5, kar je skoraj dvakrat toliko. Pogled na novi del sevniške KOPITARNE. (Foto: Lega«) Rekonstrukcija že kaže prve sadove Z novimi stroji so storilnost pri polizdelkih že podvojili, od rekonstrukcije KOPITARNE pa pričakujejo tudi občutno zmanjšanje stroškov S 24 delavci manj je v le- sleni v Kopitarni primerjajo tošnjem prvem polletju Kopitarna naredila za nekaj odstotkov več izdelkov kot lansko leto, vendar se finančni uspeh ni izboljšal toliko, kot bi pričakovali. Tovarna ima letos zelo veliko dolžnikov, ki često plačujejo šele takrat, ko so za dolg toženi. Ker primanjkuje denarja, tudi sami mnogo težje plačujejo surovine dobaviteljem, vendar pa je dolg drugih dvakrat tolikšen kot njihov. Letos se je znova pokazalo, da imajo izdelki Kopitarne svoje posebnosti: so pod vplivom mode. Odkar so se ženske (ali morda moški) odločile, da so debele, nizke pete spet najlepše, se je bilo treba znova vreči na izdelovanje pet iz lesa, ki so lažje, pa tudi cenejše kot plastične. V šestih mesecih so jih izdelali čez 800.000. Značilno je tudi, da se je močno povečalo povpraševanje po napenjačih, ki jih tovarna tudi izvaža, popustilo pa je pri kopitih. Zelo je bila zaposlena tudi žaga, ki je veliko pripomogla k 116.000 dolarjev izvoza v šestih mesecih. Kolektiv kopitarne veliko pričakuje od rekonstrukcije, ki bo veljala čez 250 milijonov starih dinarjev, čimprej bi se rad poslovil od starih, tesnih prostorov in se vselil v nove dvorane, zračne, prostorne in opremljene s sodobnimi stroji. Ce se zapo- 0D LISCE DO MALKOVCA m SKVNICA: IZLET NA GRAŠKI SEJEM. Turistično društvo zbira prijave za potovanje v Gradec v Avstrijo, kjer bo od 28. septembra do fi. oktobra tradicionalni graški sejem. Ialet je predviden za 30 september, stroški za eno osebo pa znašajo 72 novih dinarjev. • BLANCA: ALI BROD ALI ZICNICO! Na tožave šolarjev in drugih prebivalcev desnega brega Save pri Blanci, ki so navezani na prevoz z dotrajanim brodom, smo že opozarjali, toda še vedno se ni nič spremenilo. 2e lep čas je tudi minil, odkar so bili dani / v delo načrti za žičnico, za ka- tero so obljubili prispevke prizadeti ljudje, ki se zdaj sprašujejo, kaj bo takrat, ko bo Sava narasla in bo zveza z dingi m bregom pretrgana. • STUDENEC: PREPIR TIK PRED KONCEM. Za studenški vodovod je letos pretekla marsikatera potna sraga, zato bi bilo nespametno, če bi se zaradi nesporazumov, ki so nastali, ustavili tik prod končnim uspehom. Cevi so že v jarkih, potrebno bi se bilo le zbrati in dokončati veliko delo. • SEVNICA: NOV PREDSEDNIK SZDL. Projšnji teden je odbor krajevne organizacije Socialistične zveze v Sevnici 'izvolil za novega predsednika Borisa Stariho, veterinarja sevniške veterinarske postaje. Ob tej priložnosti je odbor sprejel tudi program dela za prihodnje. • LOKA: ZAČETI JE TREBA ZNOVA. V nekdanjem trboveljskem okraju in radeški občini je bil mladinski aktiv v Loki eden najbolj prizadevnih, zdaj pa je njegovo delo popolnoma zamrlo. Nedavno pa so člani mladinske organizacije sl*lenili sklicati poseben sestanek, na katerem bi postavili temelje za delo v bližnji zimski sezoni. • RADEČE: VELIKO ČLANOV 17, LOKE. Letošnji jubilej planinske zveze so planinci iz Loke proslavili tako, da so močno povečali število članov PĐ Radeče — kar za 48 odstotkov: od prejšnjih 52 na sedanjih 77. Letos so se planinci iz Loke udeležili tudi štirih skupinskih izletov v Savinjske planine in Julijce ter hodili po poteh zasavske in slovenske planinske transverzale. z delavci drugih industrij- Krmelj: zemljišče tistemu, ki bo pohitel Na eni izmed prejšnjih sej občinske skupščine je bilo zemljišče pri bencinski črpalki v Krmelju dodeljeno sev-niškemu trgovskemu podjetju za gradnjo nove trgovine, pred kratkim pa je skupščina skiep spremenila tako, da bo zemljišče izročila graditelju šele malo pred začetkom gradnje. Na zboru volivcev v Krmelju so ljudje namreč zahtevali, da morajo čimprej dobiti ustrezne trgovine in da ni nujno, da bi jih gradilo prav sevniško podjetje. Predstavnik Trgovskega podjetja Sevnica pa je izjavil, da so načrti za novo trgovino že izdelani in da imajo zbranega že precej denarja. Nova trgovina bo veljaia 110 milijonov starih dinarjev in bo lahko dograjena prihodnje leto, tako kot so zahtevali prebivalci Krmelja. Iskati ustrezne oblike dela Posvet s predsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih organizacij jSocialistične zveze 24. in 25. septembra so bili v Krmelju in Sevnici posveti s predsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih organizacij Socialistične zveze, na katerih so se dogovarjali o delu v bližnjem jesenskem in zimskem obdobju. Najpomembnejša naloga krajevnih organizacij je v sodelovanju z drugimi krajevnimi dejavniki prizadevati si za splošen napredek na vasi in v mestu. Da pa bi bili pri tem kar najbolj uspešni, je po mnenju občinskega vodstva potrebno poiskati take oblike dela, ki odgovarjajo ljudem ter zagotavljajo združen nastop in akcijo. Kot že prejšnja leta bodo javne tribune, predavanja in sestanki tudi letos najpogo-stnejša oblika delovanja organizacije. Krajevne skupnosti so se izkazale pri mno- m gih akcijah, zato je pomembna naloga Socialistične zveze krepiti to obliko združevanja in dela. Na sestanku članov vodstev so govorili tudi o organizacijskih zadevah. Potrebno je urediti evidenco članstva, pobrati članarino ter marsikje povečati število članov. V kratkem bo potrebno začeti z evidentiranjem kandidatov za spomladanske volitve. NOVICE S STUDENCA ■ BORCI BI RADI IMELI PRA-POR. Člani krajevnega odbora ZB so že na več sejah govorili o nakupu borčevskega prapora, ker menijo, da je prapor primeren zunanji znak organizacije. Pričakujejo, da bodo člani ZB pomagali s prispevki, pomoči pa si obetajo tudi od gospodarskih organizacij in občinskega odbora ZZB NOV. ■ NEZADOVOLJSTVO Z OSE-MENJEVALNO POSTAJO. Na zadnjem zelo dobro obiskanem zboru volivcev je bilo slišati mnogo pritožb na račun veterinarske postajo in osemenjevalne postaje na Studencu. Po mnenju kmetov naj bi bile osemenjevalne postaje le tain, kjer je stalno možen dostop z motornimi vozili, za hribovite predele pa naj bi kupili plemenskega bilcn. Knjižna razstava Kranjčevih de! Ob 60-letnici rojstva Miška Kranjca pripravlja študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu razstavo Kranjčevih samostojnih del ter izbora iz objav v revijah in časopisih. Za dneve pa, ko bo v Novem mestu občni zbor Slavističnega društva Slovenije, bo knjižnica pripravila ustrezno razstavo. V knjižnici menijo, da bi bilo najprimerneje pripraviti razstavo knjig, ki bodo pričale o deležu Dolenjske v sloven-ski književnosti. duija—Močvirje, Rudski most —Razor, Presna Loka—štajn-grob, Zidani most—Pleš in Graščina—Apnenik. Po 25 starih tisočakov bodo dobile naslednje ceste: Breško—Nanski log—Svrževo, Gaberce—Mur-nice—Leskovec, Črni potoK— črete in Laze—Primož. Denarno pomoč bo .dobilo še Za-bukovje, za cesto Klad j e— Primštal pa bo denar iz drugih virov. Upravni odbor je tudi sklenil, da bo odvzel pomoč za cesto Zavratec—Rovi-šče, če ne bodo z delom nadaljevali. Sevnica peta med devetdesetimi V prvi polovici oktobra bo v domu TVD Partizan v Sevnica občni zbor sev-niškega Avtomoto društva. Ob tej priložnosti bo kulturni spored, na prireditvi pa bo nastopil tudi priznani ansambel M'ihe Dovžana- Da je sevniško društvo eno najbolj delavnih v občini, ni potrebno dokazovati, nanj opozarjajo tudi najnovejši podatki o AMD v Sloveniji. Po odstotku včlanjenih avtomobilistov nasproti številu zasebnih avtomobilov je sevniško društvo na petem mestu med 90 društvi v Sloveniji. V Sevnici je včlanjenih 79 odst. v vsej Sloveniji pa le 28 odst. voznikov. V spodnjem toku Mirne so se zaredili sulci, ki po mnenju sevniškili ribičev delajo več škode kot koristi. Ker v lovu sulce niso dovolj izkušeni, vabijo tudi ribiče iz drugih družin, da jim pridejo na pomoč. Na sliki sta predsednik sevniške ribiške družine Jožko Košir in mali Viki Košir, ki sta v Mirni ulovila sulca, dolgega 105 cm in težkega 10 kg. (Foto: Med veti) Sl:VNISKI VESTNIK Na seji sevniškega Turističnega društva so 23. septembra obravnavali obračun obnovitvenih del v Lutrovi kleti v Sevnici, ki je ena najpomembnejših zakladnic zidnih podob 16. stoletja na Slovenskem. Opravljenih je že veliko restavracijskih del, vendar še ni gotovo, ali bo klet za letošnji občinski praznik odprta tudi za širšo javnost. Na sliki je del zidnih slikarij iz kleti. (Foto: Legan) KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE - CELJE želi uskladiti svoje poslovanje v Sevnici s poslovanje občinske skupščine Sevnica. Zato bo namesto ob petkih posloval za stranke od 1. 10. 1968 dalje vsak torek od 8. do 12. ure v prostorih občinske skupščine Sevnica. fm 80 /et Franca Milavca Polovico skladov v letošnjem prvem polletju je ustvarila tovarna rastlinskih specialitet DANA z Mirne. Na sliki je pomivalni stroj v polnilnici brezalkoholnih piiač. (Foto: Vesel) KAKO LETOS GOSPODARIJO DOMAČA PODJETJA Zdaj je videti samo pol podobe o gospodarskih rezultatih v občini Za obrate s sedeži zunaj občine ObS Trebnje ne dobiva podatkov Kadarkoli želimo bralce seznaniti z gospodarskim stanjem v občini, moramo vedno posebej poudarjati, da imamo domača podjetja in obrate, katerih vodstva so zunaj občinskih meja. Prav za te obrate izčrpnejših podatkov o poslovanju ni mogo če dobiti. Na vztrajno prizadevanje vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, kaži*, se bo odnos počasi vendarle izboljšal. čujejo in da je v nevarnosti plačilna sposobnost nekaterih gospodarskih organizacij. M. L. V sredo bo v Trebnjem, praznoval 80-letnico življenja Franc Jtfilavec, prvoborec, nosilec partizanske spomenice, oče treh sinov, ki so padli v prvem letu naše ljudske vstaje. Rodil se je 2- oktobra 1888. leta na Rakeku in se po trdih letih detinstva preživljal Kot nadzornik kretnic na železnici. Seznanjal se je z zatiranimi in izkoriščanimi na sebi občutil veliko krivic, zato se je povezoval z naprednimi gibanji železničarjev; ob začetku vojne pa je takoj vedel, kje je njegovo mesto. Za Franca Milavca se lahko reče, da je žrtvoval svojo družino za boljši in pravičnejši svet. Njegovi trije sinovi Marjan, Ivan in Albin so že 1941 sodelovali v partizanskih akcijah• Eden je padel v spopadu z okupatorji 29. nov. 1941, dva pa sta bila ujeta in mesec dni kasneje ustreljena. Solze so Francu zalile oči, ko smo ga pred leti zaprosili, da bi povedal kaj več o tem dogodku. Ostal je brez besed in nismo ga hoteli več mučiti s vprašanji ki zadevajo njegovo veliko bolečino. Tudi sam je aktivno so- deloval v narodnoosvobodilnem boju. Bil je član partizanske straže rajona Šentrupert in sekretar celice KP na Mirni, kjer se je izkazal kot zvest in požrtvovalen pristaš ljudske vstaje. Danes kljub letom s svojim umirjenim korakom še prihaja na sestanke in partizanske slovesnosti-Pri mlajših zbuja spoštovanje, ki si ga je pridobil z doslednim in neuklonljivim bojem za pravice zatiranih in ponižanih. Zato mu dvigamo čašo na zdravlje za osemdesetletnico in 50-letnico skupnega življenja z ženo Marijo, kar bo praznoval prihodnji mesec- M. L. Preveč pogovarjanja, premalo dela O nekaterih izkušnjah mladega turističnega društva v Trebnjem odgovarja na naša vprašanja njegov predsednik inž. Damjan Mlakar Gospodarska, umirjenost in skladnejše gibanje proizvodna tki o gibanju gospodarst-ttje je poglavitna značilnost letošnjega leta. številčni po-va v občini so zelo podobni Republiškim: celotni dohodek, stroški in neto proiz- vod so narasli zmerno — za do 8 odstotkov. Verina domačih podjetij f ,v’ Prvem polletju dosegla . ecJ1 celotni dohodek kot j}ni. izjema sp bili le KZ ^-bnje, industnljsfki obrat Dob, HRAST iz Sent-'°vrenca. in MERCATOR, ki 0 bili malo pod lanskim ce-otjiim dohodkom. Znak boljšega gospodarjema v letošnjem letu je manj-povečanje stroškov kot hotnega dohodka. Ker pa 0 v podjetjih v povprečju Povečali osebne dohodke za v2u dese to'no, je za vlaganje razvoj podjetij ostal samo a"anko tolikšen znesek kot *ani, Ceioten ostanek dohodka je lanskem in letošnjem prem polletju znašal 290 mi-Jonov starih dinarjev, od c*Sa pa je bilo skoraj polo-doseženega v DANI. Ob-^ še kako potrebujejo last-t® denarce za modernizacijo, s tolikim prigospodar- — Minilo je dobro leto dni, odkar na novo obstaja v Trebnjem turistično- društvo. V zatonu je letošnja turistična sezona, ki je bila bogatejša od vseli dosedanjih. To dokazujejo podatki, cestna statistika pa trdi, da se samo avtomobilski promet skozi kraj vsako leto poveča za polovico. Od turizma bi lahko imeli mnogo več dohodka, če ... »če bi ga znali pridobiti,« povzame tov. Mlakar in nadaljuje: »Toda če govorim v imenu turističnega društva, moram poudariti, da je društvo le ena oblika prizadevanja in da je marsikdaj preslabotno, da bi lahko kaj več naredilo. Začeli smo s poletom, toda odkar smo junijsko kresno noč končali z velikim dolgom, smo popustili. Čutimo, da nas tudi pristojni premalo podpirajo, kar dokazuje tudi to, da se posebna turistična komisija občinske skupščine že mesece in mesece ni sestala.« — Kaj je, v enem stavku V Mokronogu ni več »rudarskega rova« Te dni trebanjsko komunalno podjetje dokončuje popravila v mokronoški osnovni šoli, kjer je bil posedli šolski hodnik dolgo časa podprt z bruni prav tako, kot so podprti rudarski rovi. Hodnik je zdaj popravljen, šola je dobila tudi sodobna stranišča na splakovanje, ta čas pa urejajo še kanalizacijo. Pripravljajo odlikovanja za odposlance Z območja trebanjske občine se je zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra v Kočevju, udeležilo blizu 30 ljudi. Za letošnjo 25-letnico zbora pripravljajo v Trebnjem zanje posobnri odlikovanja. Dobrnič: odkrit bo tudi kip Jožeta Slaka v nedelj°. 20. oktobra, bo ^ Dobrniču velika proslava prvega kongresa g otifašistične ženske zveze genije. Za to priložnost bo jj^it tudi doprsni bronasti » P Padlega narodnega heroja Slaka-Silva, katerega J*? je tesno povezano z na-^osvobodilnim gibanjem Dobmiški dolini in širši olloi. Dobrnič se te dni že ^jP^vlja na slavje. Velika Pol stavb Je prebeljenih in c kpšanih, pogodba z izvajal-v 1,1 dela pa zagotavlja, da se tudi urejanje zunanjosti s Južnega doma začelo 25. ^Ptembra. V Trebnjem delu-uOdbor za proslavo v Bodejo ^ju z republiško konfe-Oc° za družbeno aktivnost ^k. ' jenim denarjem se ne da veliko narediti. Umirjenost je značilna tudi za zaposlovanje, število zaposlenih se v letu dni bistveno ni menjalo, in če upoštevamo naravni prirastek prebivalstva, je očitno, da se bo v prihodnje pritisk na zaposlovanje še povečal. 4 Dober znak je sn3t.no znižanje zalog izdelkov v letošnjem letu. še boljši bi bil, če bi kupci blago tudi hitro plačevali. Vendar ni tako: ob koncu polletja so bili za desetino več dolžni kot lani ob istem času, prav takrat pa so predstavniki podjetij tarnali, da kupci slabo pla- Novi ravnatelj šole v Velikem Gabru Ker odhaja dosedanji iav-natelj osnovne šole v Velikem Gabru tov- Marjan Zamlič v pokoj, bo 1. oktobra njegovo mesto prevzel Siavko Kržan, predsednik občinske konference SZDL, ki je bil doslej zaposlen v tovarni rasti inskih specialitet DANA na Mirni. Kovačeva kobila ni vedno bosa Po sklepu letošnjega . občnega zbora sindikalnih organizacij trebanjske ob-čine je občinski sindikalni svet razpisal delavske športne igre. čeprav je v občini veliko ixxlružnic in čez 1S00 članov sindikata> je na dopis prišel en sam odgovor. Ta je prisjjel od sindikalne podružnice delavcev občinske uprave in drultbcno-političnih organizacij, kamor šteje tudi občinski sindikalni svet.. . metnem in hitro rastočem kraju? »Ne da bi zagovarjal vodstvo društva, se mi zdi, preprosto povedano, največja napaka v tem, da se eni pogovarjajo, drugi pa naj delajo. Preveč smo vsi za vse pristojni, resnične odgovornosti pa manjka.« — Vendar se izletniki v Trebnjem radi začasno ustavljajo. Vtis imamo, da je kraj vendarle napredoval tudi v turističnem pogledu. Ljudi je moral nekdo spodbuditi, da so začeli lepšati svoj kraj. »Zadnje leto se je res precej spremenilo. Trebnje je dobilo motel, več gostišč in prenočišč. Za primer kaj lahko naredi spodbuda, lahko omenim zaselek Cviblje, kjer je letos na novo urejena vrsta turističnih sob in bi lastniki radi imeli celo svojo podružnico društva. Mislim, da je od vsega, za kar smo se kot društvo prizadevali, največ vredna vzgojna dejavnost med ljudmi, to pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje.« M. L Živahna politična dejavnost V soboto in nedeljo so občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij priredila v 14 krajih v občini sestanke, na katerih so ljudi seznanjali z zadnjmi zunanjepolitičnimi dogodki ter jim pojasnjevali vzroke in posledice. Ljudje so se živo zanimali za različne nadrobnosti diplomatske aktivnosti. Prejšnji teden so imele sestanke tudi krajevne organizacije Zveze komunistov. Na vseh shodih so posebej^ poudarjali pomen ter naloge v vseljudski obrambi naše dežele. Marjan Zamitč odhaja v pokoj Leta in leta, odkar je po-slal ravnatelj osnovne šole v Velikem Gabru, smo ga srečavali sredi vsega, družbenega življenja■ Kadarkoli smo se dogovarjali za akcije in naloge, smo se vedno zavedali, da je Marjan Zamlič mož, na katerega se je mogoče zanesti- Javne obravnave ustavnih sprememb 20. septembra so bile v treh središčih trebanjske občine, v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni, javne razprave o predlogu sprememb ustave SFRJ. V ta namen je izvršni odbor "občinske konference Socialistične zve- ze predhodno imenoval posebno komisijo, katere člani vodili fn rtiznrave. povedano, vse tisto, kar ovira, da društvo ne zaživi tako, kot bi lahko delovalo v pro- V soboto občinska konferenca ZK V soboto, 28 septembra, bo v Trebnjem 5. redna seja občinske konference Zveze komunistov. Na njej bodo obravnavali priprave na vseljudski odpor, razpravljali o uresničitvi sklepov prejšnjih sej ter o kadrovskih vprašanjih. 12. oktobra - obisk Obrenovca V dogovoru s predstavniki pobratene občine Obreno-vac pri Beogradu so vodstva družbeno-politidnih organizacij in občinske skupščine v Trebnjem sklenila vrnili obisk Obrenovčanom, ki so trebanjsko občino obiskali lansko jesen. Predvidoma bo večja skupina prebivalcev trebanjske občine potovala v Obrenovac. 12. oktobra, tako da bo lahko prisostvovala tudi slavju občinskega praznika v tem -kraju, Nadrobnosti o obisku in pripravah bomo še sporočili. Kongres — temelj za dejavnost Te dni so vodstva vseh sindikalnih podružnic prejela v slovenščini napisano gradivo z zadnjega kongresa sindikatov Jugoslavije. Naloga podružnic je natančneje preučiti razpravo, sklepe in resolucije ter pri konkretnem delu graditi na njih. To je tudi sestavni del dejavnosti pred letošnjimi občnimi zbori sindikalnih podružnic, ki bodo proti koncu leta. Druge važne naloge so še: izboljšati informiranje članov kolektivov, posebno tam, kjer imajo sedeže zunaj občine, ter preučiti delitev dohodka v posamezni delovni organizaciji. Dolga leta ]e bil odbornik, član različnih svetov in komisij občinske skupščine, v Velikem Gabru pa prizadeven sodelavec vseh družbe-no-političnih organizacij in društev. Kot skromen in zvest družbeni delavec, ljudski učitelj in predan borec za splošni napredek si je ustvaril ugled pri, ljudeh, med katerimi je živel. Koliko se je trudil, da bi izboljšal težavne razmere šolstva v Velikem Gabru! Pod njegvim vodstvena je šola dobila nov stanovanjski blok, šolska stavba pa je bila delno preurejena. Za njegovo neutrudno prizadevnost je dobil tudi odlikovanje predsednika republike. Tak je Marjan Zamlič in tak nam bo ostal v spominu. Ko te dni odhaja v zasluženi pokoj in se bo preselil v svoj rojstni kraj Matulje nad Reko na Hrvatske m, mu nje• govi sodelavci, vaščani Velikega Gabra in okolice ter mnogi učenci, ki so šli skozi njegovo šolo, od srca želimo dosti let, zdravja in zadovoljstva ter mirnega življenja. Pri tem pa imamo še eno željo: Marjan, ne pozabi na naše kraje in ljudi ter 7ias še kdaj obišči! še enkrat se ti za vse tvoje delo najtopleje zahvaljujemo. CIRIL PEVEC predsednik ObS Trebnje TREBANJSKE IVERI ■ IZREDEN OBISK GOSTOV. Prejšnji teden je obisk v trebanjskih gostiščih dosegel vrhunec. Mnogi obiskovalci zagrebškega velesejma so se ob povratku ustavljali v Trebnjem. Bolj kot promet z osebnimi vozili je letos naraste] avtobusni promet, saj v tako kratkem obdobju v kraju še nikol ni bilo toliko avtobusov. ■ NOVA PRODAJALNA ZELENJAVE. KZ Trebnje bo v prostoru, kjer je zdaj že prodajalna mesa. odprla še prodajalno zelenjave. Prostor je že pregrajen. Zanimivo je tudi, da se je skupna prodaja mesa v kraju povečala, odkar je bila odprta tudi mesnica v Starem trgu. ■ KOPALIŠČE OBLAGAJO. Na novem kopališču je že več kot polovica dna obložena z betonskimi ploščami. Zdaj le mogoče že natančneje videti, kakšno bo kopeli-šče, ki bo dograjeno do prihodnje kopalne sezone, čeprav je bilo sprva obljubljeno že za letošnjo. ■ NEVARNOST JE ŠE VEČJA. Trebanjski most čez železniško progo postaja vse bolj ozko grlo za naraščajoči cestni promet. Odkar pa je poleti tovornjak odbil del ograje, obstaja tudi velika nevarnost za nesrečo. Ograja je hila namreč le zasilno popravljena 'in ne bi zadržala nobenega vozila če bi trčilo vanjo ■ .ŠE EN BLOK. Nasproti osnovne šole, kjer so že trije stanovanjski bloki, bo v prihodnje zrasel še en blok. Blok bo zgrajen za trg, stanovanja pa bodo pokupila podjetja in stanovanjsko podjetje. Danes seja ObS Kočevje Danes. 2fi. septembra, je ob 8. uri sklicana seja občinske skupščine Kočevje. Na dnevnem redu bo med drugim analiza o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem polletju. realizacija občinskega proračuna do 30. avgusta, poročilo o problemih borcev, sprememba odloka o občinskem prometnem davku, predloga odlokov o parcialnem zazidalnem načrtu Rožne ulice v Kočevju in o maloprodajnih cenah in maržah za živilske proizvode in kurjavo ter volitve in imenovanja. Jutri v Kočevju seja občinske konference ZK Za jutri, 27. septembra, je ob 9. uri sklicana redna seja občinske konference ZK, ki bo v sejni dvorani komiteja. Na njej bodo razpravljali o sedanjem političnem položaju in o delu ZK v občini. Razen tega bodo izvolili delegata za IX. kongres ZK Jugoslavije in razpravljali o predlogih za možne kandidate v vodilne organe ZK Slovenije in Jugoslavije Dolga vas: še letos vodovod Vodovod za Dolgo vas bo končan do zime. Polaganje glavnih cevi bo končano do 28. oktobra, nekako 12 dni pa bo trajala montaža priključkov do posameznih hiš. Glavni cevovod bo dolg 3800 Tn, nanj pa bodo priključili t>5 hiš Dela bodo veljala 400.000 do 470.000 din/V tem znesku je vračunanih tudi 60.000 din krajevnega samoprispevka, ni pa v njem vračunana vrednost udarniškega dela vaščanov, ki bo znašala nekaj manj kot 100.000 din. Za gradnjo vodovoda bosta prispevali tudi Vodna skupnost in občinska skupščina. Ustanavljajo štabe civilne zaščite V občini Kočevje ustanavljajo v teh dneh pri vseh krajevnih skupnostih štabe civilne zaščite, ki bodo pomagali ljudem v primeru naravnih nesreč ali vojne. Z ustanavljanjem teh štabov so precej časa odlašali, saj je občinska skupščina že aprila lani sprejela odlok, da jih je treba čimpraj ustanoviti. OB VISOKEM JUBILEJU GASILSKEGA DRUŠTVA KOČEVJE Devetdeset let v boju z ognjem Društvo so ustanovili kočevski Nemci - V stari Jugoslaviji je bilo leglo nacizma - Šele po osvoboditvi je dobilo pravi človekoljubni značaj Ekipa kočevskih gasilcev, ki je na komaj končanem letošnjem državnem prvenstvu dosegla doslej največji uspeh — 16. mesto v državi Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje bo v nedeljo, 29. novembra, praznovalo 90-letnico ustanovitve. Društvo so ustanovili 18. februarja 1878 kočevski meščani. Njegov prvi predsednik je bil takratni trgovec Georg Rothel. Društvo je hitro napredovalo in je imelo že prvo leto 102 aktivna člana in 70 podpornih. Nabavljali so gasilsko orodje in zgradili gasilski dom. Društvo je bi- lo strogo nemško in Slovencev niso radi sprejemali vanj. NA RAZPRAVI V KOČEVJU SO MENILI: V zvezni skupščini preveč zborov Leta 1918 je padel mejni kamen na Jasnici, ob stari cesti Ljubljana—Kočevje, ki je imel napis »Grenze des Herzogsthums Gottsche« (tj. »Meja vojvodine Kočevje«) in je bil ponos Kočevarjev. Od takrat naprej se je v Kočevju in na celotnem kočevskem območju marsikaj temeljito spremenilo, tudi pri gasilstvu. V stari Jugoslaviji je društvo obdržalo nemški značaj in • ni hotelo vstopiti v Jugoslovansko gasilsko zvezo. Niso se namreč hoteli odreči nemškemu poveljstvu. S pristankom oblasti se ustanovi- li celo svojo nemško Kočevsko gasilsko zvezo. Tako. so takratne jugoslovanske oblasti prvič popustile tudi gasilcem, kar je bilo kasneje tako usodno. To je namreč omogočilo, da so postala kočevska gasilska društva močne enote organiziranega naci-fašizma pred drugo svetovno vojno in med okupacijo. Njihovo razdiralno delo je prenehalo šele 1942, ko so se Kočevarji prostovoljno za vedno izselili iz Kočevja. Na kolodvor jih je takrat spremljala godba kočevskega gasilskega društva. Po osvoboditvi naše domovine je dobilo gasilstvo nove naloge in dolžnosti. Prerojeno gasilsko društvo Kočevje se je hitro znašlo. Pridobivati je začelo nove člane, izbralo vodstvo, izpopolnilo gasilsko orodje, popravilo poruše- Zaradi prenašanja pristojnosti na republike naj bi ukinili tudi socialno-zdravstveni in kulturno-prosvetni zbor zvezne skupščine Razprava o ustavnih in volilnih spremembah /a kočevski politični aktiv je bila 18. septembra. Vodili so jo znani kočevski pravniki iri republiški poslance Drago Benčina. Podobne razprave so v teh dneh tudi v ostalih večjih krajih v občini. ni gasilski dom itd. Razen tega so gasilci pomagali očiščevati porušeno mesto in usposabljati svoje članstvo za strokovne in uspešne posege pri požarih in drugih nesrečah. Danes prostovoljno gasilsko društvo Kočevje dobro dela, čeprav se pogosto otepa z raznimi težavami, predvsem s pomanjkanjem denarja in slabšim posluhom nekaterih delovnih kolektivov za potrebe gasilstva. Pa tudi mladi kočevski občani bi lahko pokazali več razumevanja za to plemenito in ljudem potrebno dejavnost ter množičneje vstopali v prostovoljno gasilsko društvo, j Gasilcem za njihov visoki jubilej in dosežene uspehe občani iskreno čestitamo ter se jim zahvaljujemo za uspešno varovanje družbenega in zasebnega premoženja. -ko PROGRAM 2 do 6 ali celo 8 let, pač z ozirom na pogoje v posameznem podjetju), določevanju funkcije strokovnih svetov (ki naj bi dobili večje pristojnosti), pristojnosti komisij in kolegijev itd. Nadalje so razpravljali o vlogi SZDL pri kandidiranju in drugem. Ugotovili so, da bi bila razprava, predvsem na podeželju, živahnejša, če bi razpravljali še o morebitnih spremembah republiških in občinskih volilnih predpisov. večjo samostojnost v odnosu med podjetji in bankami. Menili so, da ni prav, če veljajo enaki predpisi za velika in manjša podjetja. V zvezi s tem so predlagali, naj bi imela predvsem večja podjetja bolj proste roke v zvezi z določanjem dobe reelekcije za direktorja (vsakih slovesnosti ob prazno-vanju 90-letnice Prostovoljnega gasilskega društva v Kočevju Sobota, 28. septembra: Ob 17. uri predvajanje filmov z gasilsko tematiko v dvorani kina JADRAN V Kočevju. Ob 19. uri slavnostna seja GD Kočevje v klubski sobi Doma telesne kulture. Ob 19.30 uri slavnostni sprejem v hotelu PUGLED, ki ga priredi pokrovitelj proslave inž. Miha Briški, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Nedelja, 29. septembra: Ob 8.30 uri sprejem gostov na prostoru pred železniško postajo v Kočevju. Ob 9. uri zbor vseh uniformiranih gasilcev pri železniški postaji. Ob 9.30 uri sprevod v mesto in mimohod. Ob 10. uri pri spomeniku slavnostni govor in podelitev priznanj. Ob 1. uri demonstracija gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, ki jo bo izvedla tovarna PASTOR iz Zagreba. Četrtek bo prost Občinska konferenca SZDL in občinska skupščina Kočevje sta predlagala delovnim kolektivom, naj bi imeli v četrtek, 3. okt. dela prost dan. Namesto v četrtek naj bi delali ono izmed prostih sobot. Prisotni so v glavnem odobrili dosedanje teze. Predvsem so se strinjali s hitrejšim prenašanjem pristojnosti z zveze na republike in občine. Predlagali so, naj bi se hitreje prenašale navzdol tudi nekatere druge pristojnosti, predvsem v zvezi z delitvijo dohodka. Menili so, naj zveza sprejema na nekaterih področjih le okvirne predpise, podrobnosti pa prepusti republiški ali celo občinski zakonodaji. Nekateri so menili, da ima zvezna skupščina preveč zborov. Predlagali so, naj bi v gospodarskem zboru urejali tudi nekatere zadeve s področja socialnega varstva in zdravstva ter kulture in pro' svete. Zvezna skupščina teh dveh sedanjih zborov ne bi potrebovala tudi zato, ker naj bi te pristojnosti v glavnem prenesli na republiške ustrezne zbore. Razen tega so predlagali, naj bi zmanj- šali število poslancev zvezne skupščine Nadalje so menili, naj bi na področju samoupravljanja predvidela ustava in druga zakonodaja večjo samostoj- nost samoupravnih organov. Predvsem so se zavzeli za Anketirali bodo vse mestne družine Anketa naj bi bila temelj, na katerem bi gradili bodoče otroško varstvo in prehrano otrok v naslednjih letih - Otroci na deželi in dojenčki v Kočevju že več let niso bili zdravstveno pregledani Na prvi seji sveta za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje so razpravljali o programu dela, o predlogu finančnega načrta sklada za otroško varstvo pri TIZ in izvolili za predsednico sveta Marijo Benčina. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ POLJSKE PKIDEI.KK IN POVRTNINO POSPRAVLJAJO. Zaradi zelo slabega vremena marsikaj niti dozorelo ne bo, predvsem koruza in fižol. Najbolje je obrodil krompir, ki je posebno lep na njivah, kjer so zamenjali sorto semena. Tudi ne gnije, čeprav je deževno vreme. Težave so samo z izkopom, ker je ved ne moča. Zelje ne kaže kaj prida. ■ ■ ■ NA TRŽNICI prodajajo veliko raznih povrtnin kmetje iz drugih republik, pa tudi prekupčevalci. Zelo malo je stulj« in Se tisto, kar ga Je, je slabše kakovosti, čeprav so cene precej visoke. Na tržnici in okoli nje bi moralo biti več čistoče in reda. . ■ ■ ■ ASFALTNA CESTA PROTI NOV KM L POKOPALIŠČU j« že gotova. Sedaj urejajo obrobne nasipe. Skoda, da niso pokrpa. H tudi pločnika na »ačetku nore asfaltne ceste. ■ ■ ■ PLOSCK % NAPISI »KO. CEVJK« i»b cestah pri vhodu v mesto so v zelo .slabem stanju. Razbite so in zarjavele, da se že komaj prečita napis. To naredi ob prvam srečanju z mestom zelo slab vtis. ■ ■ ■ NA FASADAH IN VHODNIH VRATIH h*§ se vidi. da se Najprej so ugotovili, da bo sklad za otroško varstvo razpolagal letos z okoli 130.000,00 din. Ta denar želijo čim koristneje porabiti, zato bodo najprej napravili delovni program. Osnovo za 45 udeležencev na izletu knjigovodij 13. septembra je Društvo knjigovodij Kočevje — Ribnica priredilo izlet v Avstrijo in Italijo. Izleta se je udeležilo kar 45 članov, ki so bili navdušeni nad prijetnim potovanjem, člani mislimo, da je prizadevanje predsednice društva vredno pohvale, saj tako lepo skrbi za poži vitev dejavnosti. A. S. Trgovina v zraku Predračun za gradbena dela za novo trgovino pohištva, ki jo namerava TRGOPRO-MET urediti v zgradbi na Ljubljanski cesti 17 v Kočevju, znaša 350.000 din. Projekt predvideva, da bi v zgradbo vgradili samo železnih traverz kar 8 ton. TRGOPROMET je nameraval urediti prodajalno še letos, vendar so zagotovili v te namene 100.000 in manj. Računali so, da bo obnova precej cenejša. Po predpisih morajo imeti pred začetkom gradnje zagotovljen ves denar, zato morajo samoupravni organi to investicijo ponovno proučiti, in če se zanjo odločijo, zagotoviti tudi manjkajoči denar. je pričel zopet pouk in da je krede dovolj. Napisi so vse od »Ti si bik« do krepkejSih, ki jih lahko pnusse le dobra fasada. Vse se sklada z dobrim slovenskim pregovorom »Kjer osel levu, dlako pusti« Vendar bo treba to dlako za bl'žnje praznike odstnmiti. ■ ■ ■ POTNIKI SK ZADNJE CASK ZELO PRITOŽUJEJO nad nekulturni« prevozom z avtobusi SAP, piedvsom na progi Kočevje — Ljubljana. Sprašujejo se, zakaj je na tej progi toliko majhnih in star h vozil, v katere nabijejo pot. nike. kakor sardele. Slišimo, da je za podjetje ta proga zlat« ja ma. če je tako, zaka j SAP ne vozi na tej progi z večjimi in boljšimi vozili, kulturnejše in v skladu s predpisi. Tudi več vljudnosti ne bi škodilo nekaterim sprevodnikom. Zakaj na tej progi ni konkurence? Moivopoligem škoduje potnikom. Ce smo že pristali na ukinitev osebnega prometa po že. leanici, bi morali hkrati poskrbeti za boljfci avtobusni prevoe. ■ ■ ■ POROČALI SMO O DVAKRATNEM VLOMU V GAJ. Zaradi hitre intervencije miličnikov je krivec že odkrit in prijavljen sodišču. Prireditev »Mladina sebi in vam« so 14. septembra organizirali v šeškovem domu v Kočevju »Atoli« in mladinski klub. Na njej so nastopili: ansambel »Atoli« s svojimi pevci, miss Jugoslavije Nataša Košir, pevca protestnih pesmi in recitatorji, organziran pa je bil tudi razgovor s predstavniki športnih društev in brigadirji. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev. »Atoli« se že dogovarjajo, da bi pomagali organizirati podobne prireditve tudi v drugih krajih Dolenjske in Bele krajine (Foto: Jelenovič) program bodo dobili tako da bodo anketirali v mestu vse družine. Vprašanja v anketi so razdeljena po posameznih skupinah: stanje posa- mezne družine (število otrok, dohodki, stanovanjske razme re itd.), mnenja in potrebe družin v zvezi z otroškim varstvom, prehrano otrok, otrokom pri učenju itd. Finančni načrt sklada so sicer sprejeli, vendar s pridržkom, da bodo večino denarja porabili šele, ko bodo ugotovljene potrebe in ko bo iz delan delovni program. Za razne nujne izdatke (oprema za vzgojnovarstveni zavod Kočevje, pomoč šolskim mlečnim kuhinjam za socialno šibke učence itd.) bodo porabili manj kot 30.000 din, medtem ko so ostalih sto tisoč din rezervirali za gradnje, popravila in investicijsko vzdrževanje vzgojnovar-stvenih zavodov. Na sestanku so ugotovili tudi, da so zdravniški pregledi predšolskih in šolskih otrok zelo neredni. V jaslih ni zdravnik pregledal dojenčkov že vse od leta 1%4. V kočevski osemletki so otroci redno zdravniško pregledani v 1., 4. in 8. razredu, na deželi, na primer v Vasi-Fari pa že nekaj let niso bili pregledani. - 4 ' I ~ r Kmetje zaupajo zadrugi Kmetijska zadruga Loški na trgu z živino letos potok je kljub zastoju uspešno poslovala Kmetijska zadruga Loški potok je v prvih šestih mesecih lete« dobro gospodarila, saj je fakturirano realizacijo povečala za 27 odstotkov, celotni dohodek pa za 25 odstotkov (oboje primerjano z istim obdobjem lani). Manj razveseljiv je podatek, da kupci dolgujejo 33 odstotkov več. Zato ima zadruga težave z obratnimi sredstvi. K večjemu celotnemu dohodku je precej pripomogel večji promet z lesom. Z dobavo lesa ni temv, ker ga dobijo od zasebnikov. Kakor druge kmetijske organizacije tako ima tudi po- toška težave s prodajo klavne živine. Kmetje bi živino radi prodali, kupcev pa ni. Razen tega je tudi odkupna cena živine nizka. Delovni kolektiv šteje vsega 9 zaposlenih. Ti ljudje so ustvarili v prvem polletju 136.385 din dohodka ali za 12 odstotkov več kot lani. Vsekakor lep napredek. Kmetijska zadruga uživa pri prebivalcih precejšnje zaupanje, saj vedo, da se vodstvo zadruge trudi, da bi prodalo čimveč blaga, ki ga ima- 10 naprodaj kmetje. -r Učiteljica Krista Kmetova, doma iz Ribnice na Dolenjskem, zadnjič med svojimi učenci osnovne šole pri Gregorju na Slemenih. Konec junija je odšla v pokoj. Ves svoj trud in ljubezen je vsa dolga leta službovanja razdajala šolskim otrokom, ki so ji nadomeščali tudi družino. Težko jih bo pogrešala in tudi otroci njo. Pa ne gre daleč od njih, ostane v ribniški občini, svojem rojstnem kraju, ker bi se težko ločila od prelepe Dolenjske. Otroci in starši šole pri Gregorju ji za vse izrekajo toplo zahvalo. (Foto: France Modic) Gregoričeva hiša — najlepša TD Ribnica razdelilo okoli 50 nagrad in diplom za najlepše hiše — Stanovalci v novih blokih zatajili - Nagrajeni tudi učenci osemletke "Kaj naj počne krajevna skupnost brez denarja?" pravi Jože Mohar, predsednik krajevne skupnosti Upravni odbor turističnega društva Ribnica je 16. septembra nagradila stanovalce oziroma lastnike hiš, ki so imeli najlepše urejene fasade hiš, vrtove, balkone, okna in okolico hiš. Seveda je posebna komisija, ki je hiše in okolico ocenjevala, upoštevala tudi, koliko in kakšno cvetje imajo na vrtovih, oknih in balkonih. Nagrajeni so bili: prvo nagrado 80,00 din je dobil Anton Gregorič; po 60,00 din so prejeli Franc Mihelič, Jože Osvald 'in Janez Picek; po' 40,00 din so prejeli Alojz Fajs, Lado Peterlin in Jože Tanko, Gorenja vas; po 30,00 din so prejeli Ciril Abrahamsberg st., Ivan Ilc, Edo Tanko in France Zbačnik; po 15,00 din so prejeli Pavel Andoljšek, Alojz češarek — ključavničar, Anton češarek, Ivan Drobnič, Stane Goršič, Alojz Hren, Franc Ilc, I. Klinar, Stane Košir, Anton Kovačič, Ludvik Lavrič, Malči Pelc, Anton Šobar in F. Tomazin. Posebno nagrado v znesku 50 din so dobili učenci osnovne šole Ribnica, ki tudi pomagajo pri raznih delih za olepšavo Ribnice. Ta nagrada je namenjena za nakup semena in cvetja. * Pohvale so—dobiti: Franc Andoljšek, Ivan Arko, Janez Arko, Dora Divjak, Draga Drobnič, Jože Gril, Jože Ilc (št. 90), Stane Jeriha, Zvonimir Kličko, Franc Klun, Jože Klun (Struška ul.), Janez Knol, Jože Kozina, Alojz Lov- šin (Bure), J. Lovšin (št. 118), Ivan Ložar, Mimi Oražem, Janez Peček, Marija Pokovec, Olga Pucelj, Ivan Rober in Drago Turnšek. Upravni odbor je ugotovil, da dobiva Ribnica vedno lepšo podobo. Precej hiš in stanovanj je še bilo, ki bi prišla v poštev za nagrado, vendar so jih kazile nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odstraniti. Ponekod je celoto kazil neurejen vrt (gnijoča povrtnina), drugod poleg rož na balkonih razstava perila itd. 2al pa je komisija, ki si je Ribnico ogledovala, tudi opazila, da prav stanovalci nekaterih novih blokov najmanj skrbe za zunanji videz svojih stanovanj oziroma zeradb. V „JELKf“ so imeli manjši promet Letos trgovsko podjetje »JELKA« iz Ribnice zgubilo 4 lokale — Prevzela jih je kmetijska zadruga — Ljudje bi radi še mlečno restavracijo Trgovsko podjetje »JELKA« Ribnica je v prvem polletju ustvarilo za 12 od- Upokojenski izlet Ribniški upokojenci organizirajo izlet v Trbiž (Italija). Na pot nameravajo 6. oktobra s 40-sedežnim avtobusom. Cena bo za tiste, ki že imajo potno dovoljenje, 45,00 din, za one, ki ga nimajo, pa 50,00 din. Srebro za Klemenca Na zadnji seji upravnega odbora Turističnega društva Ribnica so podelili predsedniku Andreju Klemencu diplomo in srebno značko. Klemenca je odlikovala za njegovo deio in zasluge na področju turizma Turistična zveza Slovenije. Nova proizvodnja Občinska skupščina Ribnica bo v teh dneh prevzela zgradbo ukinjenega obrata »TORBICE« v Sodražici. Vse kaže, da bo občinski skupščini že okoli novega leta v teh prostorih uspelo organizirati novo proizvodnjo. Razgovori so se že začeli. Tako bodo nekateri Sodražani spet dobili delo, ki so ga izgubili ob ukinitvi »TORBICE«. stotkov manjšo realizacijo kot v istem obdobju lani. Manjši poslovni uspeh je bil zato, ker je prevzela kmetijska zadruga Ribnica štiri njihove lokale. Nekaj je k temu pripomoglo tudi to, da sta dva lokala, katera je podjetje adaptiralo, začela obratovati šele v maju. Kljub vsemu pa je treba priznati, da je kolektiv, čeprav okrnjen, imel letos lepe uspehe. Povečali so izbiro blaga, saj potrošnik danes lahko dobi v lokalih JELKE skoraj vse, kar si želi. Tudi cene so konkurenčne. Veliko je bilo narejenega za modernizacijo trgovskih lokalov. Skoraj vse trgovine so preurejene in nudijo kupcu prijeten videz. Prepričani smo, da bi bilo potrošnikom zelo ustreženo, če bi podjetje odprlo mlečno restavracijo, kjer bi prodajali mlečne proizvode in brezalkoholne pijače. Prav bi bilo tudi, da dobi Ribnica še eno trgovino s špecerijskim blagom. Ribnica je upravno, politično in gospodarsko središče občine. Občani, ki prihajajo sem po opravkih, običajno obiščejo tudi trgovine, Pa tudi Ribnica ima iz leta v leto več prebivalcev, ki si tu postavljajo domove. Rastočo kupno moč prebivalcev je treba upoštevati in seveda 7, njo večje povpraševanje. Za trgovsko podjetje JELKA velja, da se hitro prilagaja potrebam. -r Jožeta Moharja, predsednika krajevne skupnosti Loški potok, sicer pa poslovodjo nove trgovine »Hrib« na Hribu, sem dobil v kletnih prostorih trgovine, kjer so velika in lepa trgovska skladišča. Takoj sva se zapletla v pomenek o delu in težavah njihove krajevne skupnosti. Naša krajevna skupnost, je povedal, obsega ves Loški potok. Kakor je kraj velik, tako so veliki tudi problemi, s katerimi se ubadamo. Radi bi uredili marsikaj, vse je nujno potrebno, denarja nimamo pa nobenega. Lani smo izvolili polovico članov odbora KS in si zadali precej nalog. Tedaj smo imeli nekaj denarja in ga porabili, kakor smo vedeli in znali. Sedem milijonov dinarjev smo porabili v zadnjih dveh letih za popravilo kulturnega doma, nekaj pa smo prispevali tudi za novi gasilski dom v Retjah. Zdaj smo nekaj dolžni in ribniška Komunala nas terja za 250.000 dinarjev za popravilo poti na Tabor. Kje naj vzamemo denar? Od občine nismo dobili letos še ničesar, lani pa 200 tisoč starih din in poravnali smo nekaj dolgov. Sicer pa je občinska dotacija tako majhna, da si nimamo z njo kaj pomagati. Samoprispevka tudi ne moremo razpisati, ker ga že plačujemo za šolstvo, drugih lastnih virov pa nimamo. Skratka, naša krajevna skupnost je brez denarja, Pogodba še ni sklenjena O dograditvi osnovne sole Sodražica' se razni pristojni pogovarjajo že od 22. junija, pogodbe za dograditev pa še zdaj (vsaj do preteK.ega tedna) še niso sklenili. Upravni odbor sklada za gradnjo in dograditev šol v občini Ribnica se bo moral zaradi pogodbe še enkrat sestati. Glavna vzroka, da pogodba še ni sklenjena, sta: precejš- nja nespretnost Stanovanjsko komunalnega podjetja pri kalkulacijah in ker je upravni odbor sklada šele konec avgusta izdela« program gradenj in dograditev šol, čeprav je imel čas od konca marca naprej. No, kljub temu, kot smo zvedeli, dograditev v Sodražici lepo napreduje in bo šola končno po 20 letih le dograjena. Kako priteka samoprispevek za šolo? Krajevni samoprispevek za gradnjo in dograditev šol v ribniški občini je do Konca avgusta dotekal tako: od kmetov 25.000,00 din (plan do konca leta 00.000,00 xn), od obrtnikov in drugih samostojnih poklicev 26.000,!X) din (plan do konca leta 45.000,00 din) in od zaposlenih v delovnih organizacijah, upokojencev, pripadnikov milice in JLA ter zaposlenih pri zasebnih delodajalcih 260.000,00 din (plan do konca leta 600.000,00 din). Razen tega je občinska skupščina poslala delovnim organizacijam pogodbe, da bi vpiačale za gradnjo šol iz skladov razliko med 2 odst. neto in 2 odst. bruto osebnimi dohodki. Po gbdbo sta že podpisali in denar nakazali PLETILNICA Sodražica in KOVINSKO PODJETJE Ribnica, medtem ko jo bodo ostali predvidoma do konca tega meseca. celo n^kaj dolgov ima, in res ne vem, kaj in kako naj delamo. Ne znam si namreč predstavljati, kaj naj počne krajevna skupnost brez denarja, posebno še, če je kup nujnih stvari. Zapisniki, ki jih pišemo na različnih sestankih in jih pošiljamo na občino in ne vem kam še vse, niso dovolj. O nekaterih stvareh govorimo in pišemo že leta, pa nič ! ne potnega Katere so najnujnejše stvari pri nas? Dokončati bi morali potoški vodovod, in sicer v Mali Log in Šegovo vas. Kadar je suša, morajo v Ma- li Log voziti iz Travnika, v Še- | govi vasi pa je zajetje našega vodovoda, vode pa še nimajo. Radi bi tudi asfaltirali cesto skozi Hrib, okrog 400 metrov. Načrti so že, potrebujemo pa okrog 20 milijonov. V Loškem potoku imamo zelo slab sprejem programa TV, zato bi radi postavili TV pretvornik. Potrebnih je okrog 15 milijonov. Zdaj je tu okrog 10 televizorjev, če bi bil sprejem dober, bi jih še mnogo ljudi kupilo. In še: cest IV. reda pri nas nihče ne popravlja. Naši cestarji, določeni za popravilo potoških poti, delajo kdove kje, na cestah sploh ne. Naj Komunala to uredi, čas bi tudi bil, da dogradi KGP cesto proti Ložu. Zgrajena je že z obeh strani, le v sredini še manjka 2—3 kilometre. Iz Loškega potoka gre letno do 10.000 kubičnih metrov lesa in zanima nas, kje je denar, ki bi od lesa moral biti porabljen nri nas F Grivec Nered okoli Jurija Stroški popravila cemkvioe sv. Jurija pri starem gradu nad Ortnekom so bili precejšnji. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se za cerkvico, ki je kulturni spomenik, sedaj nihče ne zanima. Opeka na strehi cerkvice je na več krajih razbita, tako da ob deževnih dneh voda pronica v prostor in ga uničuje. Okrog stavbe je še polno sledov graditelja, menda je bil to bivši Gradbenik. Tu opaziš gradbeni material in drugo šaro, ki spada drugam, ne pa na ta kraj. Cerkvica z razvalinami starega ortneškega gradu je za turiste zanimiv kraj, v katerega radi zahajajo. Zato pa nam ne more biti vseeno, kakšni so naši kulturni spomeniki z na’b!iž;o okolico. Nekateri so spet na veliko kupovali »Vojna« mrzlica je zajela tudi nekatere predele v Ribniški dolini. Nekatere trgovine so ostale brez soli, pa tudi sladkor ima spet veljavo, kot že 'dolgo ne. Dobro gre v prodajo tudi nekatero drugo prehrambeno blago. Trgovci so tega veseli, saj bo v marsikateri trgovini prav na račun »vojne« psihoze v tem mesecu dosežen velik promet. Toda kakor vse potrošniške mrzlice, ki so bile -pred to, se je tudi ta kmalu unesla. Vendar ne želimo nikomur, da bi mu propadlo v kleti toliko in toliko sladkorja, soli moke in še kakšne druge dobrote. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in aelenjsvo v Kočevju in Ribnici nasledil e maloprodajne cene: Kočevje: llibuiia: (cena v dm za- kg) krompir 0,85 0,85 sveže zelje 0,70 0,05 kislo zelje 1,85 2,00 fižol v zrnju 5,20 4,00 čebula 2 30 1.70 česen 10,70 10,00 solata 2,30 2,20 paradižnik 2,00 2,2«) paprika 1,80 m 2,40 1,70 korenje 1,85 3,00 peteršilj 3,10 3,00 pesa 1,90 2,30 cvetača 2.45 3,00 kumare 1,60 jabolka 2,45 3,00 hruške 3,30 2,50 limone «,20 5,60 banane 6,20 5,60 Stoadje 3,40 3,00 slive 2,10 2,00 jajca (cena im. ^ kos) 0.65 0.70 ■MBNISKI ZOBOTREBCI ■ 1‘RED STARO OBČINO, kakor imenujejo stavbo, v kateri je imela pred leti prostore občinska uprava, je bilo te dni zelo živahno. Lastniki mopedov so pri. peljali na pregled svoje jeklene konjičke. Bila je namreč letna registracija teh vozil. Ob tej priložnosti je imel ribniški aasebni mehanik veliko dela. Moped je moral biti pač povsem sposoben za vož njo. ■ H) KVALITETNEM MESI m mesnih izdelkih že dolgo slovi mesarija v Sodražici. Njen bivši poslovodja je zdaj ustanovil zasebno mesnico in stranke spet prijetno presenetil V njegovi mesariji so namreč med prvimi pocenili meso. Tako stane sedaj kilogram govejega mesa 8,00 (za. flam) do 10.C0 din (prvorazredno meso). ■ SOLA V SODRAŽICI JE ZE DOBILA NOVO OBLEKO. On d bena skupina Stanovanjsko komunalnog^ podjetja is, Ribnice se je potrudila in delo opravila hitro. Sedaj urejajo fasado na stavbi Partizana, ki je poleg Sole. ■ NAJ VEČJA LJUBITELJICA CVETJA in rož v Sodražici je Marija Mravlja, ki vodi frizerski salon. Mravljetova sama neguje 4.'ve.ličili nasad pri stavbi sredi trga, v kateri stanuje. Tudi na oknih stanovanja imn polno različnih rož. Mravljetcva je znana ljubiteljica rož in si že vsa leta. odkar je v Sodražici, prizadeva, da bi bili javni nasadi v trgu čtm lepši in da bi bilo čini več rož. ■ PRODAJNO SKLADIŠČE RA-ZNEGA GRADBENEGA MATERIALA ima Stanovanjsko komunalno podjetje Ribnica v stavbi blizu železniške postaje v Ribnici. V stavbi, r katori je skladišč^ so nameravali urediti kegljišče. Zaradi pomanjkanja denarja pa je načrt padel v vodo Najbrž se ne bodo več smejali... čez poletje je davčna služba občine Črnomelj po krajevnih središčih skupno z odborniki in predstav-la, kdo izmed kmetovalcev bi lahko poravnal večletne davčne dolgove m kdo v resnici nima denarja. Izkazalo se je, da imajo nekateri lepa posestva, lepe iohodke, davkov pa že več let niso plačali in se smejijo tistim, ki so obveznosti v redu plačevali. Poslej se najbrž ne bodo več smejali, ker so na seji občinske skupščine sklenili proti njim ukrepati. Prodali jim bodo zemljo, če pa zanjo ne bo interesentov, se bo občina vknjižila nanjo in se pojavila kot dedič pri zapuščini. ' /'» PRISTRIGLI BODO JIM PEROTI? Zasebna obrt da, izigravanje pa ne! Strokovna davčna služba z večjimi pristojnostmi bi lahko učinkovito stopala na prste tistim, ki družbi ne dajejo, kar ji pripada Iz poročila o stanju obrti pa poslujejo kot prej, le da na in da bi jo kazalo še v bo- Iz porodila o stanju obrti r črnomaljski občini, ki so ga obravnavali na zadnji občinski seji, je razvidno, da je število rednih obrtnikov v zadnjih 5 letih padlo za 38. Tako so ob popisu letos junija zabeležili le 76 stalnih obrtnikov. Od teh je dve tretjini v Črnomlju ali bližnji okolioi, ostali pa so iz večjih krajevnih središč. Prav zato, ker je rednih obrtnikov premalo, da bi zadostili povpraševanju po izdelkih ali storitvah, pa je na področju občine še 194 oseb, ki se z obrtjo ukvarjajo kot s postrankim poklicem. Zanimivo je, da je tako imenovana popoldanska obrt v zadnjih dveh letih precej narasla, odkar pa je bil letos uveden 7,35 odstotni prispevek za socialno zavarovanje, pa je že več kot 20 postranskih obrtnikov obrt odjavilo. Vprašanje je le, če so prenehali tudi z delom ali pa poslujejo kot prej, le da so se izognili obveznostim. Zasebni obrtniki imajo vsega zaposlenih le 25 delavcev in 68 vajencev. Med obrtniki je 20 avtoprevoznikov, 19 gostilničarjev, imajo pa tudi 3 trgovine, ki imajo svoje zasebne trgovine na Preloki, v Rožnem dolu in na Sinjem vrhu. Zadnji dve leti so se družbene dajatve na področju zasebne obrti precej povečale, vseeno pa so še zmeraj zelo nizke. Letos bo občina dobila od vseh zasebnih obrtnikov 367.624 din. Všteti pa niso gostilničarji. Ti morajo letos obvezalo voditi poslovne knjige, njihova dokončna davčna obremenitev pa bo izkazana šele v prihodnjem letu. Ko je o obdavčitvi zasebnega sektorja tekla beseda v občinski skupščini, je bilo precej vroče. Več jih je poudarjalo, da je obrt potreb- Kemična čistilnica gre v likvidacijo Zaradi nedonosnega poslovanja je bila že novembra lani v črnomaljski pralnici in kemični čistilnici uvedena prisilna uprava. Ker pa se rentabilnost poslovanja tudi v času prisilne uprave ni izboljšala, predvsem zaradi okvar in zastoja v delu zaradi dotrajanih strojev, so na zadnji občinski seji prisilno upravo ukinili in izglasovali redno likvidacijo. Za likvidatorja je bil imenovan Franc Cimerman, načelnik oddelka za* gospodarsiktvo. Dogovorili so se, da bo po redni likvidaciji kemično čistilnico in pralnico prevzelo Stanovanjsko -podjetje Črnomelj, ki je pripravljeno delovne prostore urediti v skladu jz zahtevami inšpekcije, razen tega pa bodo nabavili nove stroje V kmetijsko šolo že 30 prijavljenih Kljub temu da uradnega razpisa za vpis v dveletno kmetijsko šolo v Črnomlju še ni bilo, so po krajevnih organizacijah SZDL zbrali že več kot 30 prijav. Največ zanimanja so doslej pokazali v Gribljah, v okolici Črešnjevca, Ad-lešič in Doblič, medtem ko se okolica Črnomlja, Dragatuš in Vinica niso izkazali. Pogoji šolanja so zelo ugodni, saj bodo slušatelji prispevali le 200 din šolnine letno, medtem ko bo družbo veljal vsak učenec 1200 din. Med prijavljenimi sta tudi dve dekleti. Predvidevajo, da se bo pouk v kmetijski šoli začel novembra. Geltarjevi iz Črnomlja so kot mnogi drugi kmetovalci pred dnevi izkopavali krompir. Z letošnjo letino so zadovoljili, saj je krompir debel, pa še veliko ga je. (Foto: R. Bačer) DA BI SE V KOLEKTIVU PRAVILNO ODLOČILI! Od združitve se obeta precej koristi! Kolektiva podjetij ZORA in IMV pred odločitvijo - Z združitvijo bi oba precej pridobila, hkrati pa bi bil razvoj ZORE zagotovljen čeprav gre črnomaljski lesnopredelovalni industriji ZOBA letos celo bolje kot lani, so začeli razmišljati o združitvi z novomeško tovarno IMV. Med razlogi, ki sta vodstvo podjetja in delavski svet navedla k temu, je zlasti gledanje v prihodnjost. V zadnjem času so se v ZORI začele pojavljati težave zaradi nitjih cen nekaterim izdelkom in zmeraj hujše konkurence na lesnem tržišču, obenem pa je vprašanje, kolSko let bi podjetju s sedanjo dotrajano in zastarelo strojno opremo kupčija še cvetela. Ker je podjetje v zadnjih treh letih zelo uspešno sodelovalo z novomeško tovarno avtomobilov, za katero izdelujejo kosovno pohištvo za prikolice, so menili, da bi bilo še najpametneje držati se tega dela. Hkrati pa je tudi IMV pokazal zanimale za ZORO. Tovarna avtomobilov povečuje proizvodnjo prikolic od 2.000 na 6.000 letno. Če bi ZORA postala samostojen obrat tovarne IMV, bi lahko uvedla serijsko proizvodnjo pohištva za prikolice. V tem primeru bi dobila program razvoja, možnost razširitve in več zaposlenih. Z naraščanjem proizvodnje in storilnosti pa bi se občutno povečali tudi osebni dohodki. Izračunali so, da bi proizvodnja pohištva za prikolice zaposlila 97 delavcev, da bi na žagi lahko dobilo delo 67 ljudi, medtem ko bi semiš-ki obrat z istim številom zaposlenih še obdržal staro proizvodnjo, dokler ga ne bo mogoče usposobiti za delo v avtomobilski Industriji. Z združitvijo bi ZORA samo pridobila, kar je razvidno že iz naslednjega podatka: proizvodnja bi takoj narasla za 6,180.000 din, število zaposlenih pa bi se povečalo za 42. Toliko zaenkrat, že v letu 1970 pa IMV planira proizvodnjo 10.000 prikolic, tedaj pa bo lahko tudi ZO- LIĆ bo izbrisan iz registra ISKRA je dala 100.000 din za gradnjo otroškega vrtca, zdaj pa Semičani zahtevajo denar za opremo iz sklada za otroško varstvo Februarja je v črnomaljskem podjetju LIČ začela de lati redna likvidacijska komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina, pred kratkim pa je komisija končala z delom in predložila poročilo. V njej piše, da je bila v propadlem podjetju bJ>ančno ugotovljena izguba ČRNOMALJSKI DROBIR ■ GIMNAZIJSKA MLADINA bo danes, 26. septembra ob 20. uri nastopila v Prosvetnem domu s prireditvijo »Trenutok skupine 68«. V soboto zvečer pa bodo mladinci iz Kočevja z domačim ansamblom Pussyke priredili zabavnoglasbeni večer. ■ VICCINA VINOGRADNIKOV s Stražnjega vrha, Maverlena in Dobličke gore je Sla v nedeljo, 22. septembra, trgat kljub neugodnemu vremenu in sklepu občinske skupščine, da se trgatev začne šele 28. septembra. Občinska inšpekcijska služba zaradi slabega vremena in gnitja grozdja ne namerava izvajati ukrepov. Ker je od poldneva naprej nepretrgoma lilo, je slabo vreme trgače tako pregnalo domov. Tudi trgatev v hotela zaradi slabega vremena ni uspela. ■ KEK JE SLIŠATI, da se v več vaseh črnomaljske občine pojavlja želja po predstavah potujočega kina, prosi Zavod za kultur-no-prosvetno dejavnost, naj se pri njem zglasijo interesenti za pred- stave. Skušali tim bodo usfcteč: ■ KLJUB TEMU, DA JE KHI-2ISCE v Loki zaradi ostrega ovir.-ka zelo nevarno, žarnica nad križiščem večinoma ne sveti. Samo nekaj dni zatem, ko žarnice pre-menjajo, dajejo svetlobo, nato pa je cesta spet v temi. Vaščani želijo, da bi ugotovili vzrok, zakaj prav tu ce9tna razsvetljava ni v redu. ■ ZASEBNI GOSTILNIČARJI v Črnomlju se specializirajo. Tako je znano, da imajo najboljšo pečenko pri Milerju, najboljšo glasbo pri Skubicu, najboljše čevapčiče pri Švajgerju in najboljše vino pri drugem Švajgerju. Vsem pa dela konkurenco gostinsko podjetje. ■ KRAJEVNA SKUPNOST IH) POMAGALA pri napeljavi kanalizacije v Sadežu, tako da bo prispevala cevi in strokovnjaka, izkop pa bodo opravili lastniki hiš. Letos je v načrtu kanalizacija za predel nad hotelom in v Ulici na utrdbah. Po možnosti pa bodo Utrdbe še - letos asfaltirali. KOVICE dvwmdJjsk£ komarm v znesku 333.904 din. Likvidacijska komisija je predlagala tovarni Beti, ki je LIČ prevzela, naj prevzame celotna aktiva, pasivo in izgubo ter še delno naknadno izplačilo osebnih dohcdkov bivšim delavcem v LIČ, kar bi zneslo še okoli 350.000 din. Delavski svet v Beltu je sicer sprejel sklep o prevzemu vsega, kar je po likvidaciji LIČ ostalo, ni pa pristal na predlog, da bi izpl?Čali bivšim delavcem tega podjetja kakršnekoli osebne dohodke. BELT je namreč sprejel na delo večino zaposlenih v bivšem podjetju LIČ ter v teh prostorih že organiziral lastno mehanizirano proizvodnjo. Ker je občinska skupščina likvidacijsko poročilo pcudrdila, bo LIČ črtrn iz registra gospodarskih organi-, zaci j. BELT bo imel svoj časopis V črnomaljski železolivarni in strojni tovarni BELT so ugotovili, da je v kolektivu obveščanje precej pomanjkljivo, zato so se odločili izdajati tovarniško glasilo. V kratkem bo izšla prva številka tovarniškega lista »Naše delo«, ki bo izhajal občasno v nakladi 650 izvodov. Vsi delavci bodo list dobili brezplačno RA še bolj razširila proizvodnjo in povečala kolektiv. Edini pomislek je: kaj, če bi se trg nasitil s prikolicami? Otavec in Rodine dobita elektriko Elektrifikacija vasi Otavec in Rodine je problem, ki se vleče kot jara kača, pred kratkim pa so le našli primerno rešitev. Občinski skupščina Črnomelj je sprejela sklep o najetju 102.377 din posojila, podjetje Elek-faro pa bo posojilo odplačevalo. Računajo, da bodo elek-trifikacijska dela kmalu končana. Ugotovili pa so, da to nista poslednji vasi v črnomaljski občini, ki čakata na elektriko. Na Vrtači je še okoli 40 hiš, v katerih svetijo s petrolejkami. Ker so prebivalci teh hiš večinoma delavci semiške ISKRE, je tovarna v prihodnjem ’etu pripravljena prispevati za napeljavo električnega toka. na in da bi jo kazalo še v bodoče podpirati, vendar pa je treba paziti na pravilno obdavčitev, ki naj bo enaka kot za družbeni sektor. Zavzemali pa so se za odločnejši boj proti špekulantom, šušmarjem in tistim, ki očitno bogatijo, pa ustvarjene dobrine niso plod njihovega osebnega dela. Obrtniki so zahtevali učinkovitejše in doslednejše delo uslužbencev davčne uprave. Predlagali so, naj ta oddelek okrepijo s strokovnjaki, da bi lahko stopili na prste vsem, ki družbi ne dajejo tega, kar ji pripada. Morali bi pristriči peruti tudi »bolehnežem«, ki so krevlja-sto hodili vse do invalidske upokojitve, že naslednji dan pa je marsikdo vzravnan kot sveča in odslej dela od jutra do noči — zasebno. Takih primerov so navedli več. Splošna ugotovitev je bi’a, da je bilo doslej preveč popuščanja in da občina ni izkoristila niti ukrepov, ki bi jih lahko. Vzrokov za tako stanje je več. Vsekakor pa bo v prihodnje drugače, tako vsaj je bilo na seji odločno rečeno. Z večjimi pristojnostmi, ki jih dobiva davčna služba v kaznovanju, in s kadrovsko okrepitvijo m bo lahko kos svojim nalogam. Kmetje nima;o več zaupanja Javne razprave o p robi e-matiki kmetijstva so bile organizirane v Dragatušu, na Vinici, na Sinjem vrhu. v Starem trgu, v Gribljah in v Adlešičih. Kljub temu da :e bila obravnavana snov zanimiva za vse kmetovalce, na udeležba na razgovorih ni bila zadovoljiva.' Na terenu prevladuje mnenje, da gre na področju kmetijske politike vendarle za velik prem k, hkrati s tem pa malokdo verjame, da bi bila sp-rejrta stališča uresničena. Ve'i':o pripomb je bilo tudi »lede tega, ker obravnavani osnutek stališč do kmetijske problematike predvideva zl?sti dolgoroč-ejše ukrepe, ne na-kraujejo pa rešitev, ki so potrebne takoj. Semičani zahtevajo denar! Bo rudnik v temi? — V stari Jugoslaviji so agente, ki so nabirali naše ljudi za delo v tujini, preganjali žandarji, danes pa ta posel mirno opravlja Zavod za zaposlovanje in nihče mu nič noče, — je jezno izjavil eden izmed vodilnih v kanižar-skem rudniku. — In zakaj? šest izmed 9 električarjev, kolikor je bilo zaposlenih, je odpovedalo službo in odšlo na delo v tujino. Rudnik je razpisal mesta električarjev v več slovenskih časopisih in ponujal celo družinska stanovanja, toda do zdaj še niso nobenega dobili■ Razen električarjev so šli v »fremd« še trije kvalificirani rudarji. V Semiču so zgradili nov stanovanjski blok, v katerem ima večino stanovanj kupljenih tovarna ISKRA, obenem pa so v isti stavbi zgradili iz tovarniških sredstev tudi prostore za otroški vrtec. Varstvene ustanove v Semiču doslej niso imeli, zato na otvoritev vrtca komaj čakajo. Prostori so končani, vendar denarja za opremo ni in tako morajo otroci čakati do ma. Semičani menijo, da bi morali denar za opremo vrtca dobiti iz občinskega sklada za otroško varstvo, v katerem se bo letos nabralo okoli 50.000 din. Svojo zahte vo so semiški odborniki povedali na občinski seji, s pojasnilom, ki so ga dobili, pa niso bili zadovoljni. V skladu je denarja nmo-go manj, kot bi ga potrebovali, razpoložljivih 50.000 din pa so v celoti namenili črnomaljskem vrtcu- Ta vest je Semičane še bolj razburila. — Ker je ISKRA že toliko dala za družbene potrebe in tudi vrtec v celoti zgradila, zahtevamo za opremo varstvene ustanove denar iz občinskega sklada. Odgovor na našo prošnjo pa zahtevamo v roku 8 dni, — je na seji energično povedal semiški odbornik Franc Košir. Oelef eUstihr ĆR N OMEL Olje za 30 par dražje V zvezi z odlokom Zveznega izvršnega sveta so morali tudi črnomaljski odborniki določiti olju višjo ceno. Doslej je veljal liter jedilnega olja 4.70 din, po novem pa bo z*a 25 oziroma 30 par dražil. Dobro poznavanje tekstilnega tržišča in tesno sodelovanje z vsemi tekstilnimi tovarnami nam omogoča Belokranjce po izredno znižanih cenah, toda solidno oblačiti. PRODAJA NA 5^-MESEČNO BREZOBRESTNO ODPLAČILO Tribuna za spomin Ondan sta dva možaka sedela pred Mercatorjevo samopostrežnico ter ob pivu prijetno kramljala. Pa pravi eden: — Poglej no, tri tedne je že minilo od partizanskega srečanja, a tribuna še zmeraj stoji. — Kaj boš kritiziral — de drugi. — Srečanje je bilo tako pomembno, da bo tribuna najbrž kar ostala. V trajen spomin na ta dogodek. OB KONCU POLETJA V SLAMNI VASI Iz vsake hiše je kdo v službi Medtem ko je vsa vas na njivah izkopavala krompir, sta mladi dekleti šepetali pri oknu Ustavne spremembe odobravajo Na področju metliške občine so se začele v vseh \eč-jih krajih javne razprave o ustavnih spremembah. Člani izvršnega odbora občinske konference SZDL so že imeli sestanke na Suhorju, v Gradcu, Podzemlju in Metliki ter so občanom pojasnjevali vzroke in bistvo ustavnih sprememb. Kakor je bilo videti na teh razpravah, ljudje pozdravljajo demokratizacijo ustavnega sistema, z.-asti spremembe v zboru narodov, kjer naj bi bile republike tudi glede na število članov enakopravno zastopane. SZDL se bo zavzela za oživitev »Partizana« Za letošnje jesensko-zimsko obdobje pripravljajo v občinski konferenci SZDL Metlika obširne delovne načrte. Bazen dela, ki ga bodo imeli v zvezi s pripravami na volitve in z evidentiranjem kandidatov, se nameravajo zavzeti predvsem za oživitev dela z miadino v okviru TVD Partizan. Prav tako bodo spodbujali delo v klubih ter razne oblike kulturnega delovanja. Obširneje bomo o tem še pisali. Slanina vas, oddaljena kake 4 km od Metlike, šteje 25 hiš. Sodobne stavbe z garažo in rožami na oknih so pravo nasprotje skednjem, podprtimi s trami, da se od starosti ne bi podrli. Čeprav sredi dopoldneva, je bilo vse tiho in mimo, kot da bi vas izumrla. Nikjer žive duše! Pri oknu neke hiše pa vendarle zaslišim šepet dveh mladih deklet. — Kaj je z vaščani, da ni nikjer nikogar? — ju vprašam. — Vsa vas je na njivah. Izkopavajo krompir. Letos, je debel in lep, — sta v zadregi pripomnili. Potem sta le prišli pred hišo, kjer smo ob lesi kramljale. Zvedela sem, da se vaščanom ne godi slabo. Iz vsake hiše je kdo v službi, ponekod pa je zaposlenih še več članov ene družine. Delajo največ v tovarni BETI ali v podjetju KOMET. Vas je složna, nikjer niso skregani in ljudje drug drugemu pomagajo. Tudi za staro in onemoglo žensko, ki živi sama na koncu vasi, skrbijo vaščani. — In vedve, kako živita? — Lam sem končala osemletko. Ostati sem morala doma, ker na kmetiji manjka delovne sile- Mimici je bolje, ona hodi v službo, je dejala Turkova Anica. Mimica Plesec pa je kar zažarela, ko je kolegica omenila službo. — V Kometu delam šele mesec dni. Tudi jaz sem bila po šoli leto dni doma, zdaj pa sem le dobila zaposlitev. Po službi pa pomagam doma. Kuham, skr- bim za prašiče in živino. — Ali ima mladina kaj zabave? — Mladinske organizacije nimamo Radi bi' se zbirali, če bi imeli kje, tako pa... Se dobro, da nimamo veliko prostega časa, sicer bi dolgčas bolj občutili. R. B. Vpišite se v šoferski tečaj! Avtomoto društvo Črnomelj bo v oktobru v Metliki odprlo tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije. Prijave sprejema ' tov- Mirko Ilenič na postaji milice v Metliki do 26- septembra. Druge- informacije bedo interesenti dobili ob začetku tečaja. Jutri seja občinske skupščine Predsednik občinske skupščine Metlika je za petek, 1 27. septembra sklical sejo I obeh zborov. Na dnevnem re-j du so samo tri tc:%ke. cd ka-• terih je poglavitna poročilo ! o obrtni dejavnos.i in davčni . politiki. Anica Turk in Mimica Plesec, mladinki iz Slanine vasi (Foto. B. B.) KMEČKA MLADINA ZAMUJA PRILOŽNOST Zdaj ni časa, kasneje ne bo kruha Če ne bo več prijavljenih, zimske dvoletne kmetijske šole ne bo — Sprva veliko navdušenje, kasneje se je večina skesala — Zakaj? nja, da bi Metlika kmetijsko šola dobila. Organizatorji so skušali ugotoviti, kje je vzrok, da mladina ne kaže resnega zanimanja za strokovno izobraževanje. Spoznali so, da se nekaterim enostavno ne ljubi učiti, češ da so prestari, a nima nihče več kot 21 let. Po drugi strani pa je tudi res, da nekatere kmetije tudi nekaj ur na dan ne bi mogle pogrešati mladih rok. Ne glede na težave 'ob pomanjkanju delovne sile pa bi bilo res škoda, če bi mladi ljudje zamudili tako ugodno priložnost, kakršna se jim prav zdaj ponuja, šole. se ne bi smeli ustrašiti, saj so pogoji nadvse ugodni. Učni program je sicer enak kot na rednih srednjih kmetijskih šolah, šolnina pa znaša le 50 do 60 din na mesec. Pouk bi imeli samo od novembra do maja v popoldanskem ča su, domača zadrug^ pa je za praktični del pouka obljubila celo svoje stroje. Ob tem. ko od kmetoval- V Gradcu lepi načrti čakajo Gradaški grad bi lahko postal znamenita turistična točka - Možnosti vsekakor ima! bi lahko kakšno podjetje odprlo trgovino in bife. Lokal ob glavni cesti bi gotovo uspeval. Z izkupičkom od stavbe pa bi dokončali popravila na pokopališču, popravili kanalizacijo in izboljšali javno razsvetljavo. Radi bi tudi od zadrude prevzeli zemljišča, ki jih dajejo v najem. Zasadili bi sadno drevje in sadje spravili v denar, prodajali pa bi lahko tudi travo, če bomo le prišli do malo več denarja, nameravamo urediti zapuščeni, toda zelo lepi grajski park, kasneje pa še grad. V njem bi bila najbrž ena najlepših turističnih točk, nič slabša kot je Otočec. Jasno pa je, da bi morali za večje preureditve gradu najti investitorja. To so načrti, ki bodo čakali še nekaj let na uresničitev, kajti denarja ni. Iz občinskega proračuna bomo tudi letos dobili samo 5 000 din. Krasinec: napredek je očiten Odkar Krasinčani že tri leta delajo v krajevni skupnosti, se v vasi kaže velik napredek. Pota so postala mnogo lepša, v pet vasi pa so naredili cesto, ki je prej sploh ni bilo. V zadnjem času so nekoliko urediti tudi pokopališča, pomagali so pri gradnji gasilskih domov ter pri napeljavi industrijskega toka v Podzemelj, Primostek in Grm. Čeprav dobi krajevna skupnost zelo malo denarja od občine, so vseeno veliko naredili, ker pri vseh delih prostovoljno pomagajo občani. Spomladi je metliška delavska univerza dala pobudo za ustanovitev dvoletne kmetijske šole za mladino, ki ostaja na kmet-j ah. Kmalu zatem je začel delati priprav-jalni odbor, v katerem so člani delavske univerze, predstavniki Socialistične zveze in zadruge. Res so se zavzeli za stvar in po terenu pripravili sestanke z mladimi in njihovimi starši. Po sestankih, ki so bili v Podzemlju, na Suhorju, na Radoviči, v Prašičih in v Metliki, je kazalo, da bo prijav* ljeniih še preveč. Ko pa so začeli vpisovati slušatelje, so ugotovili, da je navdušenje za šolo nenadoma splahnelo. Od okoli 70 mladih fantov in deklet, kolikor jih je na posestvih v metliški občini, se je prijavilo za šolo samo 14 mladih ljudi. Ker je spanje dobra dva tedna pred zaključkom prijav tako neugodno, po izjavi Dragice Nenadič, članice pripravljalnega odbora, ni upa- Glede trgatve le priporočilo Uradni rok trgatve v metliški občini ni določen, priporočajo pa čakati do konca meseca cev samih vedno znova slišimo, da sedanje kmetovanje ni donosno, da mladina zaradi tega beži v mesta in da gre kmetijstvo rakovo pot, pa mladi oklevajo, ko 1 gre za pridobitev znanja. Premisliti bi morali, kaj se jim izplača: ali s strokovnim delom dvigniti kmetovanje na donosno raven ali pa životariti ob napornem delu kot doslej. Prehladi zaradi vlage? V metliškem' vrtcu je trenutno več kot 20 otrok, za katere skrbite dve vzgojite-katere skrbita dve vzgojite-iz šole, a se je tako naglo vživela, da jo imajo otroci že zelo radi. Malčki se v varstveni ustanovi precej naučijo, zato je škoda, da je obisk razmeroma majhen. Starši menijo, da bi bilo otrok v vrtcu mnogo več, če bi zanj dobili primernejše, prostore. Sedanji so vlažni, mrzli, hodnik pa imajo odprt. Mamice so prepričane, da so njihovi malčki tako pogosto prehlajeni prav zaradi viage in mraza v vrtcu, zato želijo, da bi varstvena ustanova čimprej dobila boljše prostora Belokranjci v Vukovi gori V Vukovi Gorici, v bližini Karlovca, je bila v nedeljo, 22. septembra, slovesna proslava 25-letnice ustanovitve okrožnega narodnoosvobodilnega odbora vojaškega okrožja Karlovac. Na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudit je govoril sekretar izvrstnega komiteja CK ZKJ Hrvatske Mika Tri-palo. Tudi iz Bele krajine je v nedeljo Vukovo Gorico obiskalo veliko ljudi. Iz črnomaljske občine so se proslave udeležili zlas.i preoivalci obmejnih cbkolns.uh krajev, medtem ko je šla iz Metlike na proslavo kolona oseon:h avtomobilov To je bil šele uvod v poglabljanje bratstva in enotnosti obmejnih občin in ▼ tesnejše sodelovanje, ki bo v bodoče dobilo širši obseg. Bodo letos v Podzemlju malicali? Otroci, ki hodijo v podzemeljsko osemletko lani niso dobivali malice, zato se starši otrok zanimajo, če bodo malicali letos. Hrane pogre-t šajo med poukom posebno tisti, ki hodijo od daleč v šoio, in takih je precej. Prav bi bilo, da bi se o tem pomenili na prvem roditeljskem sestanku. če ima šola težave s kuhinjo im prostori, bi bilo to treba upoštevati, vendar pa vsaj v zimskem času kuhanje čaja ni pretirana zahteva. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem. Metliki in Trebnjem! Budi Dim, tajnik krajevne skupnosti Rudi Dim star. je eden izmed Gradčanov, ki si je vrsto let prizadevajo za napredek kraja. Ima več funkcij, med katerimi je tudi tajniško mesto pri krajevni skupnosti. Ko sva se pogovarjala o življenju o Gradcu, je povedal zanimive stvari: — Naša krajevna skupnost ima lepe načrte za razvoj kraja, kjer ni nobene industrije li večjega podjetja. Zamisli pa niso dovolj, manjka nam denarja. Letos smo nadaljevali z deli na pokopališču in popravili pot proti Okljuki. Vaška pota smo urejevali večinoma s prostovoljnim delom. Ukvarjamo se z mislijo, da bi prodali hišo, v kateri je zdaj kraipvni nrnd V njej že nekaj let metliška občinska skupščina ne določa uradnega roka trgatve, ker je praksa pokazala, da ljudje tega ne upoštevajo in da včasih tudi vremenske razmere prisilijo vinogradnike v zgodnejšo trgatev. Tako je tudi letos, vendar priporočajo, naj bi pustili grozdje zoreti do konca meseca. Kmetijski referent pri občinski skupščini meni, da bi morali kvaliteto vin zagotoviti na drug način. Po njegovem bi morali ta problem začeti reševati pri gostilničarjih. če bi tl kupovali samo dobro vino, bi kmet že pazil, da ne bo trgal prezgodaj. Danes pa gostinci sprašujejo le za ceno, medtem ko jim kvalitete ni dosti mar. Tovariš Koležnik sodi, da bi morala, inšpekcija strože ukrepati zoper gostince, ki točijo slabo pijačo. Predlaga, naj bi prepovedali točenje odprtih vin vsem tistim, ki jih inšpektor dvakrat v letu zaloti pri prodaji slabega vina. Razen tega meni, da na splošno kvalitete pijač v gostiščih ne bo mogoče zagotoviti prej, preden ne bomo dosledno izvajali zakona o vinu. čeprav vemo, da je za potrošnika slabo ko dopuščamo točenje odprtega vina, še zmeraj tako delamo, sicer bi nastal drug problem: kaj .bi kmetje s svojim vinom? Ker ga ne bi mogli prodati, bi bili precej prizadeti. Za šolsko varstvo čedalje več zanimanja Na metliški osnovni šoli so se odločili, da bodo že v začetku novega šolskega leta organizirali šolsko varstvo. Lanski šolski uspehi so pokazali, da je dopolnilni pouk nekaterim šolarjem zelo po treben, saj preradi pozabljajo na svoje dolžnosti, če niso pod stalnim nadzorstvom. Tudi nekateri starši so močno navdušeni nad tako obliko šolskega varstva. Ce bo dovolj prijav, bodo letos organizirali na šoli več oddelkov, ki jih bodo vodile učiteljice. Solarji bodo dobili v šolski kuhinji dopoldansko in popoldansko malico ter kosilo in se bodo vračali domov šele pozno popoldne. Za šolsko varstvo bodo letos plačevali starši približno 70 din na mesec. SPREHOD PO METLIKI ■ METLIŠKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA BETI in konfekcijsko podjetje KOMhT sta tudi letos 'razstavljala na zagrebškem velesejmu. Lepi in kvalitetni izdelki so vzbujali veliko zanimanje pri kupcih, s katerimi so skle-nili zastopniki obeh podjetij Številne pogodbe. ■ ZADNJI ŽIVILSKI SEJEM V Metliki je bil spet bolj slabo založen, zato pa so trg preplavil; prodajalci konfekcije in suhe robe. Trgatev 'je pred vrati in brente so prodajali po okoli 80. keb-lice pa do 20 novih dinarjev. Nekdo je pripeljal naprodaj tudi čedno stiskalnico in zanjo zahteval 270 dinarjev. ■ NA KRIZISCll CEST v bližini samopostrežne trgovine so znova postavili drog s kažipoti, vendar tako nerodno, da znak. ki kaže proti Črnomlju, moli za dobro ped daleč na pločnik, in to prav v višini srednje velikega človeka. Ali ne bi tega kažipota pomaknili nazaj, preden se kak pešec ne nabode nanj? ■ NAMIZNE SORTE GROZDJA in portugalko so vinogradniki že potrgali, ta teden pa se bo priče- la splošna trgatev. Zgodnja vegetacija in pogosto deževje v avgustu in zadnji mesec sla jib prisilila, da bodo predčasno pobrali precej nagniti pridelek. Ponekod bo kvaliteta grozdja skoraj pol slabša od lanske. ■ NENEHNI DEZ, ki je zadnje tri tedne padal skoraj sleherni dan, je močno oviral košnjo in sušenje otave. Ponekod je otava tudi po štirinajst dni ležala na travniku, tako da so jo nazadnje porabili le še za gnoj. ■ DOBRA PA JE LETOS letina krompirja zlasti belih jedilnih sort iger, dobrin in cvetnik. Krompir je posebno lepo obrodil tam. kjer so spomladi menjali ^ll TLDl LETINA SLIV je bila Jetos adrava in bogata tako da so ponekod tega sadeža polne vse ra?ipoložljive posode. Metliška kmetijska zadruga je na svojem področju odkupila aa črnomaljski Belsad čez 150 ton sliv. Seveda je bila zaradi velike ponudbe cena nizka: samo 25 par za kilogram. Se slabše gre v prodajo industrij-sko sadje (jabolka in hruške), ki ga odkupujejo po 16 par kilogram. meHiškteit+ednik iMMt rdečila za v8g&,?> ustnice in laki za nohte Teden boja proti ognju (Nadaljevanje s 1. strani) no šibka in pomanjkljiva. — Teden požarne varnosti naj bo zato namenjen predvsem utrjevanju preventivne dejavnosti s tem, da bomo o njej kar najbolje poučili tudi vse občane. Gasilska služba ima po- membno mesto tudi pri civilni obrambi. Tako mesto ji gre zaradi njene vloge pri reševalnih akcijah ob elementarnih nesrečah kakor tudi ob morebitnih zračnih in drugih napadih na našo deželo. Zažigalna napadalna orožja dandanes množično uporabljajo v vseh vojnah. Če želimo v takem primeru zavarovati ljudi in premoženje, moramo že v mirnem času okrepiti gasilsko službo in izboljšati njeno tehnično opremljenost VI. kongres GZS priporoča najtesnejše sodelovanje gasilske službe z enotami za civilno zaščito ter z organizacijami Rdečega križa. Dogodki v svetu zahtevajo od nas, da smo pripravljeni braniti pridobitve, priborjene s potoki fcrvi v času NOV. Pozivamo mladince in mladinke, da se vključijo v prostovoljne gasilske vrste, da jih pomladijo in nadaljujejo stoletno tradicijo ter Okrepijo obrambo pridobitev socialistične revolucije. Tudi te vrstice naj bodo razen delovnega programa gasilskega ali požarnovarnostnega tedna smernice vsem gasilcem in ostalim državljanom! LOJZE MIRTIČ Boljša požarna varnost Tuda v sevnišda občini je za radii požarov nastalo že mnogo gospodarske škode. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da večina ljudi, ki skrbi za gasilne naprave v podjetjih in pa ustanovah, nd dovolj strokovno podkovana. Načela, da je bolje preprečiti kot zdraviti, se držijo tudi pri gasilskem društvu. Zaposlila so poklicnega gasilca, ki je bil pred tem na 14-dnevnem strokovnem izpopolnjevanju v zagrebški tovarni Pastor. Društvo namerava prevzeti v oskrbo vse gasilne naprave * podjetjih in ustanovah ne le v sevniški občini, temveč v celotni Mirenski dolini. Za to delo ima na voljo tudi kombi. Sevniški gasilci bodo prevzeli vso odgovornost za brezhibno delovanje in občasno kontrolo naprav. Ob polnjenju le-teh bodo dajali strokovna navodila vsem, ki so zanje zadolženi. PORODN IŠNiCEJviu®' Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Hran iz Družiaake vasi — Renato, Marija Planinc iz Krškega — Mojrarra, Fani Gazvoda iz Brusnic — Vanjo, Milena Gorenc z Ostroga —Jožeta, Ana Anžlovar z Babne gore — Jo-žioo, Alojzija Grandovec iz Artma-nje vasi — Marjanco, Ivanka Skof-Ijanc iz Lekovca — Ivanko, Aloj-alja Medvešek iz Klevevža — Branko, Slavka Janežič iz Svrževa — Jožeta, Stanislava Novak iz Trnja — Franca, Ivanka Krevs iz Gomile — Uršulo, Frida Muhič iz Rodin — Roberta, Drenka Čarman iz Črnomlja — Aleksandro, Jelka Zupančič iz Ljubljane — Roberta, Milena Slak iz Trebnjega — Ireno, Marija Brezovar iz Jurke vasi —- Jožico, Vika Gorše iz Soteske — Tomaža, Melita Vukovič iz Črnomlja — dečka, Julka Razdrh iz Dobrave — dečka, Marija Bukovac iz Jurno vasi — dečka in Ani-oa Pečavar iz Hrasta — dočka. S polnimi jadri na tuja tržišča Letošnji izvoz je za 35 odst. večji od lanskega, največ zaslug za to pa imajo NOVOLES, IMV in KRKA — NOVOTEKS je izvozil letos le 28 odst. tistega, kar je izvozil lani 19. septembra okoli 13. ure so novomeški poklicni gasilci pokazali osebju ginekološko-porodniškega oddelka v Novem mestu, kako in s kakšnimi sredstvi bi pogasili ogenj, če bi izbruhnil v bolnišnici, in kako bi iz goreče stavbe rešili bolnike. Akcijo si je ogledalo tudi več drugih Novo meščanov, njihovo pozornost pa je vzbudilo predvsem spuščanje »bolnice« po širokem platnu za reševanje iz gorečih stavb. (Foto: Ivan Zoran) Izvoz je še vedno kazalec, ki zelo stvarno kaže sposobnost in moč proizvodnje ter to, kako se je proizvodnja prilagodila zahtevam reforme. če ocenjujemo izvoz gospodarstva novomeške občine do konca julija letos tudi s tega stališča, smo lahko veseli doseženega uspeha. Izvoz do 31. julija 1968 je za 35 odstotkov večji kot lanski. Primerjava kaže precej večji izvoz v primerjavi z lanskim zlasti v prvih me- vsak četrtek ZA MLADE PO SRCU POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE In ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: 0 kranjske klobas« 9 lovsko salamo % šunkarico O vse ostale vrste klobas in salam Za brenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila OBRA1 KLAVNICA tel. 72-231 V Šentrupertu je MERCATOR letos odprl novo prodajalno z bifejem, pred kratkim pa je tudi KZ Trebnje v stavbi na levi strani slike začela urejati prodajalno živilskih izdelkov. (Foto: Legan) secih 1968. Po drugi strani je res, da smo lani v začetku leta, kar se izvoza tiče, startali zelo slabo. V že omenjenem obdobju letos je bilo prodanih na tuja tržišča za 3 milijone 674 tisoč dolarjev izdelkov, v enakem obdobju lani pa za 2 milijona 710 tisoč dolarjev. Na dolarsko področje je* bilo izvoženih za 2 milijona 641 tisoč dolarjev izdelkov ali za 28 odst. več kot lani. Tolikšni uspehi v izvozu so v največji meri zasluga naporov treh delovnih kolektivov, ki so prispevali naj-' več: to so NOVOLES, IMV in KRKA. Čeprav so to trije naj večji delovni kolektivi v novomeški občini in bi morda kdo zamahnil z roko, češ: »Lahko velikim podjetjem!«, je res, da za svojo prizadev- nost v izvozu zaslužijo priznanje in zahvalo. Ta ugotovitev pa žal ne velja za NOVOTEKS, ki prav tako šteje med največje delovne kolektive v občini, pa je do 31. julija letos uresničil samo 28 odst. svojega lanskega izvoza. NOVOTEKS je med delovnimi organizacijami v občini, ki ustvarja največjo akumulacijo, za izvoz pa se ne meni veliko. Brez dvoma je lagodneje prodajati izdelke po dobrih cenah na domačem tržišču in se izogibati izvozu, ker je tam treba prodajati ceneje. Res pa je tudi to, da je izvoz gospodarska in patriotič-na dolžnost in da še vedno velja priporočilo, ki ga je ObS Novo mesto sprejela lani glede NOVOTEKSOVEGA izvoza. M. JAKOPEC Z nožem grozil v Bršlinu Zaradi groženj z nevarnim orodjem se bo moral zagovarjati pred sodiščem Anton Hudorovac — Irao iz ciganskega naselja v Žabjeku. Nekega avgustovskega dne je Hudorovac v Bršlinu obiskal Pranca Naduja, zahteval nar boje za pištolo ir. plačilo za gobe, čeprav mu je Nadu gobe že plačal. Ker je Hudorovac še nadlegoval Naduja, mu je ta pokazal vrata. čez čas se je Hudorovac, ki si je nabral korajže v točilnici »Gadova peč«, vrnil in grozil, da bo z Nadujem že obračunal. Pri tem je vihtel velik nož, da se mu je moral Nadu umakniti v stanovanje. — m Ć 'J' VASA KORIST IN SE NAGRADE POVRHU! RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad: • 1 osebni avtomobil »Zastava 750« • 1 motorna kosilnica »Alpina« • 1 šivalni stroj »Mirna« • 2 kolesi »Pony«, Rog • 5 mikserjev z mlinčkom za kavo • 5 transistorjev Captain de-luks • 5 likalnikov z regulatorjem • 10 jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun« Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X, 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, vendar je lahko nagrajen samo enkrat. Nagradno žrebanje bo v prostorih ban ke 11. XI. 1968 Občani, ne zamudite priložnosti! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Hej, veseli me, da vas vidim« je dejal človek precej nizke postave ki je ves nesrečen stal ob poštnem nabiralniku. »O poadravljeni!« sem dejal in se ustavil. »Simpson kajne?« Simpsonovi so bili naši no- vi sosedje in z ženo sva jih srečala komaj enkrat ali dvakrat. »Tako je!« je odvrni'1 Simpson. Bil je očitno vesel da sem ga spoznal. »Oprostite, ali bi mi lahko posodili tri penije? Potisnil sem roko v žep in začel iskati. »Veste, žena mi je dala pismo, da ga vržem v nabiralnik, toda pravkar sem opazil, da na njem ni znamke.« »No, običajno je nikoli ni,« sem dejal z razumevanjem. »Pismo mora še nocoj naprej, toda bojim se, da ni nobena pošta odprta ob tem času.« Ker je bila ura že skoraj enajst, sem se popolnoma pridružil njegovemu mnenju. »Zato sem se spomnil, da bi morda lahko dobil znamko iz avtomata,« mi je razložil Simpson ves ponosen na svojo domiselnost, »toda ugotovil sem, da nimam nobenega kovanca pri sebi.« »Strašno mi je žal, toda na žalost ga tudi jaz nimam.« sem dejal, potem ko sem zaman brodil po žepih. »Oiojejej!« je zatarnal. »Morda bi pa kdo drug .. .« sem začel. »Toda saj nikogar ni.« Pogledal je po ulici navzgor. jaz pa sem pogledal po ulici navzdol. Nato sva vlogi zamenjala, toda brez uspeha. »No, da,« sem dejal in hotel kreniti dalje. Toda bil je videti tako zgubljen, ko je sta! tam z modrim pismom GOUN H9VVARD: PISMO te sem mu raelagal, kje je pašta. Po treh minutah sam bil prav tako zmede« kot Simpson. Bojim se, da mi ni čisto...« je zamežikal. »Eh, najbolje bo, da grem z vami,« sem dejal. »O, to je pa res nadvse prijazno od vas,« mi je zagotovil. Skorajda sem se strinjal z njim. Peljal sem ga na pošto in Simpson je vrgel ko- cer pa nama to ni dosti pomagalo, ker je bila prazna. »To je naravnost grozno,« je menil Simpson. »Smešno,« sena dejaJ, »lahko bi prisegel, da je skoraj polna.« »Toda kaj bo z mojim pismom?« je žalostno vprašal Simpson. »Morali ga boste oddati pač brez znamke,« sem dejal. Simpsonovo pismo me je že začelo rahlo dolgočasiti. v roki, da res nisem mogel biti tako brezsrčen, da bi ga pustil samega. »Veste kaj,« sem dejal, »najbolje bo, če greste z menoj, saj stanujem čisto blizu. Doma bom poskusil najti kaj drobiža za vas.« »To je pa res prijazno od vas« je dejal ganjen. Diwna nama je po dolgem iskanju uspelo najti nekaj drobiža, ki sem ga dal Simpsonu. Ta si je nadvse uradno zapisal svoj dolg v beležnico in odšel. Videl sem ga, kako je krenil po stopnicah navzdol, malce okleval in se nato vrnil. »Veste, strašno mi je žal, da vas spet nadlegujem,« je rekel, »€ampak v tem okolišu se še ne spoznam dosti, če sem odkrit. Ali bi mi lahko povedali, kako pridem do poste?« Storil sem, kar je biilo v mojih močeh. Cele tri minu- vanec v avtomat za znamke. V stroju je votlo zaropotalo, toda zaželena znamka se ni prikazala. Simpson me je obupan pogledal. »Prazen je,« sem mu razložil. »O!« je dejal Simpson. Ugotovila sva, da je tudi zaloga znamk za pol penija pošla. Simpsonu je od razburjenja padlo pismo na tla. Ko ga je pobral, sva videla, da je na njem velik blaten madež. »Na!« je nejevoljo vzkliknil, »sedaj sem ga pa še zamazal.« Jezno je tresel prazne avtomate. »Kaj pa naj zdaj storiva?« Očitno je bilo, da je sedđj to tudi moja stvar. »Pa res mora iti pismo še danes naprej?« »Joj, seveda mora! 2ena mi je to strogo zabičala. Dejala je, da ne smem ... No, ne vem, če je res tako važno, ampak zdi se mi, da bi bilo vsekakor dobro če pismo oddam. Saj veste kaj mislim.« Seveda sem vedel ali, bolje rečeno, poznal sem gospo Simpson. »Ah, doma imam celo knjigo znamk!« sem se nenadoma spomnil. »Na to bi bila morala že prej pomisliti,« je dejal Simpson skoraj strogo. »Najbolje bo, da pohitiva, če ne, bova prepozna,« sem rekel. Zares sva pohitela. In bilo je prav, dn sva, kajti precej časa je trajalo, preden sem našel knjigo za znamke. Si- Lojze Jakopič AKCIJA fm "rdeča gos” •« ~T v.--«”. ' \ v -v- k ’ ■• »Ali mislite, da bi to lahko storil?« je dejal vzrado-ščeno. »Kaj pa vam preostane drugega? Tisti, ki mu je pismo namenjeno, bo pač jutri plačal dvojno poštnino, toda tu se ne da nič pomagati.« »Tega ne bi rad.« »Jaz tudi ne. Vendar, to je njegova stvar. No, sedaj pa pohitite, sicer pismo ne bo šlo danes naprej.« Ko sem ga spomnil na to, je Simpson odbrzel po ulici. »Hej, v drugo smer!« sem zatulil za njim. »Oprostite,« je zasopihal, ko se je vrnil. »Mislim, da sem spet pozabil pot do pošte.« Zdaj nisem več poskušal, da bi mu pojasnil. Trdno sem ga zagrabil za roko in ga odpeljal do pošte. Prišla sva ravno o pravem času. Vrgel je pismo v nabiralnik in nato sem ga spremil še domov. »Nadvse sem vam hvaležen, prav zares,« mi je resno zagotavljal s praga. »Ne vem, kaj bi bil storil brez vas. Veste. to pismo je vabilo na večerjo .. O, sveta nebesa!« »No, kaj pa je narobe?« »O, nič. Samo nekaj sem se spomnil.« »Kaj?« Toda ni mi povedal, le z odprtimi usti je zijal vame kot ujeta riba, izdavil »lahko noč« in hitro izginil. Vso pot domov sem ugibal, na kaj neki se je spomnil. Uganil pa sem šele naslednje jutro, ko sem moral plačati poštarju šest penijev za modro pismo z velikim blatnim madežem... (Prev. E.S.) Taboriščni gestapovski urad je nenadoma obiskal višji inšpektor VI. urada Himmlerjeve ustanove iz Berlina. VI. urad je imel v tretjem rajhu na skrbi tajno obveščevalno službo v tujini in v okupiranih deželah Evrope, medtem ko je bil taboriščni gestapo podrejen IV. uradu, ki je imel na skrbi državno varnost in med drugim tudi protivohunsko službo, čeprav uslužbenci iste ustanove, pa so se pripadniki IV. urada čutili bolj mogočne in prave zaščitnike nacionalsocializma, kajti brezkompromisno uničevanje sovražnika doma in v tujini je bilo v njihovih očeh videti bolj predano stvari, kot pa le izkoriščanje sovražnikovih podatkov in vesti, kar so delali pripadniki VI. urada. Za hladno in nekje celo sovražno razpoloženje med IV. in VI. uradom je bi- lo vzrok tudi to, da so bili uslužbenci šestega urada večidel, zelo inteligentni in izobraženi ljudje, ki so aktivno govorili več tujih jezikov, poznali zgodovino, geografijo, ekonomijo in literaturo dežele, v kateri so delali, saj so se morali gibati v naj višjih krogih, če so hoteli uspešno opravljati svoj posel. Medtem pa je bila najboljša legitimacija za uslužbenca četrtega >ddelka brezkompromisna brutalnost, neusmiljenost, dolgoletno članstvo v 3S ali njej sorodnih organizacijah. Nič čudnega zato, če je taboriščni sef gestapa, oberšturmfirer z izrazito nladnostjo sprejel višjega inšpektorja šestega urada, ki je bil po činu v SS celo nižji. Dekler inšpektor ni pokazal specialnega Himmlerjevega pooblastila v zadevi, zaradi katere je Dbiskal taborišče, mu taboriščni šef gestapa ni ponudil niti stola. Inšpektor je občutil neprijaznost in vzvišenost domačina, vendar je bil toliko suveren, da ga to ni motilo. Z odločnostjo moža, ki hoče vestno in dosledno izpeljati načrt do kraja, je pojasnil zadevo taboriščnemu šefu gestapa. »Naš VI. urad je prejel vesti, ki smo jih skrbno preverili, da je britanska obveščevalna služba poslala k nam dobro izučene, pripravljene in opremljene obveščevalce, štiri od njih smo že ujeli. Od njih nismo zvedeli drugega, kot da so prišli v Nemčijo prek severne Italije. Samo v enem primeru smo pri ujetniku našli naslove ljudi, pri katerih smo našli skrite radijske oddajnike. Po tem, da smo v zadnjih dveh mesecih ujeli oddaje ilegalnih postaj, katerih še nismo mogli odkriti, ker skrbno brišejo za seboj sledi in nenehno menjavajo kraje v Parizu, v bližini Toulona, v Amsterdamu, v Tirolah in celo tu v neposredni bližini Miinchna, sumimo, da gre za široko razpredeno obveščevalno mrežo britanske službe. Po nepreverjenih podatkih sodelavcev našega šestega urada gre za invazijo petnajstih zelo sposobnih obveščevalcev. Glede na to, da smo štiri že ujeli, ugotovili pa osem novih oddajnih postaj, hočemo odkriti še preostale tri. Prikrili se niso, ker so imeli nalog, da takoj, ko prispejo na določeno mesto, oddajo obvestilo o svojem prihodu. Teža, ki smo jo izdelali v našem uradu, je, da smo neodkrite tri obveščevalce ubili ali zaprli, ne da bi vedeli, s kom imamo opravka.« »No, in...« je bil že nestrpen taboriščni šef gestapa. Višji inšpektor je miroljubno pojasnil. »Iščemo jih po zaporih in taboriščih. Moramo jih najti. Moramo odkriti njihove radijske oddajnike, razvozlati šifre in odkriti sodelavce. Pregledujemo vse žive in mrtve, ki so s pravimi ali tujimi imeni prišli v taborišča in zapore. Precej dela in veliko časa nam to jemlje, toda moramo. Zlasti pretresamo za.pomike, ki so v zadnjih treh mesecih prišli v taborišča brez zadostnih dokazov in potrebnih materialov.« »Kdo bo to nalogo opravil pri nas? Vi? Ali morda vaši ljudje?« je bil zopet napet taboriščni šef gestapa. Višji inšpektor se ni dal motiti v svojem miru in trdnosti. Vljudno se je nasmehnil. »Vi, seveda. Vaši ljudje. Kdo pa naj se spozna pri vas bolj, kot se spoznate vi. Jaz bi rad sodeloval le v primerih, ki bodo ostali na vašem rešetu.« »Kako naj rešetamo? S palicami, psi, s kroglami... ?« je sarkastično odgovoril domačin. Tedaj je višji inšpektor nekoliko zategnil glas, da so njegove besede zadonele kot ukaz. čeprav ukaz nižjega čina višjemu. Toda ukaz urada na višjem nivoju. »Nobenih vaših metod v prvi fazi! Najprej bomo pregledali kartoteko in papirje, šele nato se bomo lotili posameznikov, ki s kakšno tenčico prikrivajo za nas kaj interesantnega. To Izbiro prepustite meni.« »Je to vse?« je vstal izza mize šef taboriščnega gestapa m pozvonil, da. je stopal v sobo pribočnik, šef je pokazal «na inšpektorja in mu dejal: »Gospod višji inšpektor, izvolite dati mojemu pribočniku o zadevi vsa potrebna navodila in ukaze!« Apela ni in m bilo konec. Jetniki so bili že vznemirjeni. Trudni in onemogli. In hudo jih je zeblo. Vse. One. si so stali na apelplacu v ravnih vrstah, baraka ob baraki in soba za sobo, pa one, ki so stali na dvoriščih pred barakami, ki so bile v samem taborišču še posebej ograjene. Skozi rahlo, strupeno mrzlo bavarsko meglo, ki je lizala in močila ledena tla, se \ je jelo daniti. Vsaj tako se je zdelo jetnikom, zaradi ure, ko je pri kuhinji zadišalo po smrekovem čaju. Hkrati z vonjem se je vzdignil pri kuhinji tudi pločevinast trušč, ki so ga povzročili sodi in posode, ki so jih pripravljali za odvoz čaja k barakam. Čaj! — Vrela voda, v kateri so sku nali smrečje. Kljub temu je vsakdo duh, ki ga je ujel v nosnice željno, kot ujame duh po divjačini lovski pes, vsrkaval s pobožno željo, da bi čim-prej dobil čaj v svojo menažko. Opojen vonj po toplem čaju, ki se je razlival po taborišču hkrati s pasjim laježem, z žvižgi policijskih piščalk, nstrhni komandami esesovcev in hropenjem sem in tja švigajočih prizadevnih kapojev, je prebujal spomine? na domač zajtrk. Daleč od taborišča. Nekje izven vojne. Nekoč davno. Zelo davno. Znova so klicali številke. Drugo za drugo. Z glasnim rjovenjem raportfi-rerja, za katerim so rjoveli in ponavljali blokfirerji, štubaki in priganjači. Ponovilo je številke šest tisoč kneflin- Tudi jaz. Nezavedno. Pod sugestajo množice in okolja. Dokler mi nenadoma ni zastal dih ob preblisku, da ponavljam svojo številko. Morda ga poznate, če ne - pa ga boste spoznali čez nekaj tednov na tejle naši strani: zaslužnega tovariša Paradižnika osebno, njegovo prijetno ženico Klaro in - seveda njun avtomobilček! Živimo v hitrih, sodobnih časih, ko so daljave postale za nas vse le še malenkostna zapreka. Zakaj je kupil tovariš Paradižnik osebni avtomobil? Kaj vse je doživel z njim, s čim se je proslavil, kaj vse hudega in grenkega pretrpel? - Na vse to vam bo odgovorila naša nova slikanica, ki jo bomo začeli čez nekaj tednov objavljati na tejle »bralni strani«, kakor smo okrstili zanimivosti in lahko branje, pa tudi novo povest, ki se vam zgoraj predstavlja. Torej: čez nekaj tednov - tovariš Paradižnik, ženica Klara in NJUN NOVI PRIJATELJ: OSEBNI AVTOMOBILČEK! - Ne zamudite: nova napeta in prikupna slikanica nas bo 35 tednov spremljala, razveseljevala in učila! DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov ! 21 DELAVSKA UNIVERZA »BORIS KIDRIČ«, LJUBLJANA organizira s sodelovanjem GOSTINSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA V LJUBLJANI TEČAJ ZA POKLIC GOSTILNIČARJA Namenjen je zasebnim gostilničarjem in tistim, ki želijo odpreti zasebno gostilno. Tečaj bo v mesecu oktobru v Ljubljani in v hotelu Polževo. Tečaj obsega praktični del (kuhanje in strežba) in teoretični del (pravni predpisi v gostinstvu, sanitarni predpisi, spoznavanje pijač, ureditev gostinskega centra). Po uspešno opravljenem izpitu bodo prejeli udeleženci tečaja spričevalo o preizkušnji znanja za poklic gostilničarja, ki ga izda Gostinski šolski center v Ljubljani. TRGOVSKO PODJETJE »»PETROL« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto poslovodje bencinskega servisa v Črnomlju Osebni prejemki po pravilniku, nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite na »PETROL«, Novo mesto. Razpis velja do 10. 10.1968. Belokranjska trikotažna industrija »BETI« - Metlika razpisuje prosto delovno mesto samostojne frizerke Pogoji: — Kandidatka mora biti izurjena v moški in ženski frizerski stroki. — Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. I pelinkovec rBelsad — Gledam, kam bova šla na letni dopust! — In denar, ljubi možek? — Privarčevala ga bova v Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali v njenih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! USPEH USPEH U USPEH USPE USPEH US USPEH U uspeh USPE USP USF ? Oglas v Dolenjskem listu! ~ZJ=L5TFWFh- KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO objavlja prodajo rabljenih računskih in pisalnih strojev in drugih osnovnih sredstev. Ogled predmetov je vsak dan v sobi št. 9, I. nadstropje. Prodaja bo 3. 10. 1968 ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za zasebni sektor. Komisija za delovna razmerja KOVINSKEGA PODJETJA Ribnica na Dolenjskem razpisuje prosto delovno mesto kvalificiranega avtoličarja Pogoj je poskusno delo. Nastop dela je možen 1. 10. 1968. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Stanovanja ni. Interesenti naj vložijo prošnje z navedbo kvalifikacije, opisa dosedanjega dela na komisijo za delovna razmerja Kovinskega podjetja — Ribnica na Dolenjskem. M S □ SERVISNI PREGLEDI IN GARANCIJSKA POPRAVILA □ SPLOŠNA IN GENERALNA POPRAVILA VOZIL VSEH VRST □ ZAMENJAVA MOTORJEV ZASTAVA IN TAM □ KLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA avtoservis ■ B .V. V »»OBRTNIK« NOVO MESTO NUDIMO VAM UGODEN NAKUP ženskih in moških jesenskih in zimskih plaščev, ženske, moške in otroške LILION bundice v lepih barvah in modelih, več vrst damskih kostimov, otroške LILION plaščke in pelerinice ter večjo izbiro fantovskih in dekliških hlač. Vse to dobite po znižanih cenah za 30 do 60 odstotkov, V NOVI MODI in trgovini na Glavnem trgu. KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO vpisuje v ŠOLO ZA KMETOVALCE Pouk traja dve leti in je namenjen bodočim kmečkim gospodarjem. Pouk je samo v zimskih mesecih. Rok za prijavo je do 20. oktobra 1968. ■ Pismeni prijavi priložite zadnje šolsko spričevalo, kolek za 0,50 Ndin, zdravniško spričevalo in rojstni list. H Podrobnejše informacije dobite na šoli. O začetku pouka bomo kandidate pismeno obvestili. mesto PIONIR sgp pionir KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Janez Mislej, član IMV Novo mesto; Cecilija Smo. lič, Mihaela Smolič, Lojzka Perše in Jožica Turk, članice s Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto; Janez Konda, upokojenec iz Osojnika; Jožica Bizjak, Stane Urek, Janko Poklač, Silvo Zupančič, Stane Zadnik, Božo Pa- J sarič, Alojz Penko, Milan Zakrajšek. Koman Hafner, Jo/r sr Nemanič, Martina Faeja, Marija Kotlovšek, Malči Vidervol. p Anica Adam in Anica Peček, dijaki kmetijske srednje šole Novo mesto; Franc Verče in Niko Padevski, člana Podjetja J za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje noselij Novo me j sto; Kdvard Jožef, član Zdravstvenega doma Novo mesto. linillHlilMilHiHttilMHIflmilllilHIIIINIlItmtUHHiil'lliHHHiMllllllli-IIHimiilimiimilHiHIUHIllillMIHMlHHHHlimHIllIMfM'H'm'j jmilti!!;!!!*' MHlMtt'.ni RADIO LJUBLJANA Poraba piina butan ali propan: max. 200 gr/h 2500 cal/h min. 145 gr/h 1780 cal/h Novi izdelek ELRE, Škofja Koka — plin izgoreva brez plamenov zaradi katalizatorja — ni nevarnosti za zastrupljanje zraka — ne suši zraka — ne potrebuje odvoda v dimnik — peč je prenosljiva — plinsko bombo spravite vanjo — dimenzije^ 42 x 48 x 81 — teža: brez bombe 16 kg Dvoletna garancija Po ugodni ceni že v tej sezoni na našem tržišču ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ■ ŠKOFJA LOKA telefon: h. c. 85-266 - prodaja: 85-383 telegram: ELRA - Škofja Loka VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 db 8.00, Visoko kvalitetna sodobno embalirana Špccial Zahtevajte jo v naši trgovini! PETEK, 27. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Glasbena pravljica. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Cimerman: Čebele počivajo. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Mali koncert zbora Slovenske filharmonije. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih SOBOTA. 28. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.25 Cez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Julija Smole: Vzroki izmenične rodnosti v sadovnjakih. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.45 Literarni sprehod — G. Benn: Možgani. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino! 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Antonijo Rahonc. 20.30 Zabavna radijska igra — Wolfgang Ecke: »Gospod v sivih TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA 29 SEPT 9.10 Kmetijska oddaja v Madžarščini (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščimo s kvintetom Pleško in triom Franca Delčnjaka (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Jesenske spremembe — film iz serije I^eto koraka skozi čas (do 11.25) (Ljubljana) 15.00 Ponavljamo za vas: Pevski zbor Zarja iz Trbovelj — i Ljubljana) 15.30 Športne reportaže (Beograd) 16.30 Košarka Trešnjevka : Crvena zvtada (Zagreb) 18 Oi: TV Kažipot (Ljubljana), 18.20 OSA — satirlčno-humoristič-na oddaja (Zagreb) 18.50 CIKCAK (Ljubljana) 19.05 Pot v začetek — evrovizijski .serijski film v nadaljevanjih (Pitchi poi) (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.50 Večer solidarnosti — prenos iz Doma sindikatov ob Ted-nST-r/vroka (Beograd) 21.5(1 Športni pregled (JRT) 22.20 TV Dnevnik (Beograd) PONEDELJEK 30 SEPTEMBRA 9.35 T\' v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) •*1.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Ruščina (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled — (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet (Zagreb) 17.30 S poti po Mehiki — serijski film (Ljubljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.25 Niti dva otroka nista enaka — oddaja iz cikla Vzgojna problematika (Ljubljana) 18.50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Sprehod skozi Baletne tn anttbaletne oddaje režiserja Crta Skodlarja (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Zdeslav Skowronski: UREDBA — TV drama (Ljubljana) 21.30 Carl Maria von Weber: Koncert za klarinet in orkester (Ljubljana) 21.44 Poročila (Ljubljana) TOREK 1. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Angleščina (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 16.40 Francoščina (do 17.10) — (Beograd) 17.35 Risanka (Ljubljana) 17.55 Znanost in mi (Ljubljana) 18.35 Torkov večer (Ljubljana) 19.05 Obisk pri sosedih — (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20 30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Smo ljudje i ali kaplarji — italijanski celovečerni film (Ljubljana) Benny Bailey kwartet na Jazz festivalu v Ljubljani — (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) 17.05 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.30 Spored od 17.20 do 19.10 bomo objavili naknadno!! 19.10 Zabavno glasbena oddaja — (Skopje) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Na rob zapisnika — ob 25-letnici zasedanja zbora od poslancev slovenskega naroda v Kočevju (Ljubljana) 21.30 Ekran na ekranu — oddaja TV Zagreb (Ljubljana) 22.30 Poročila (Ljubljana) SREDA 2 9.35 TV v OKTOBRA Soli (Zagreb) ČETRTEK 3 OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina iBeogrrd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Nemščina — ponovitev »Zagreb) 16.10 Osnove splošne :zobrazbe — (do 16.40) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tiktak: Sanjica - I. dri — (Ljubi Jona V 17.3C- Cirkus — angleški film — (Ljubljana) 18.0C Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna oddaja (Ljubljana) 18.20 Koncert zbora iz Postojne — oddaja iz cikla Naši zbori — (Ljubljana) 18.45 Kalejdoskop (Ljubljana) 19.05 Pri »Londonu« — humoristična oddaja (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.2C Ob 25 lctnici zasedanja zbo ' ra odposlancev Slovenskega naroda v Kočevju — (Ljubljana) 21.00 Vijavaja (Ljubljana) 21.05 Saga o Forsytih — dramatiziran roman (Ljubijuna) 21.55 Kulturne diagonale (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubljana) PETEK 4 OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 11.30 Francoščina (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (do 16.40) (Beograd) 17.45 Pustolovščina na Atlantiku — angleški film (Ljubljana) 18.20 Mladinski koncert (Beograd) 19.05 Brez parole — mladinska oddaja (Ljubljana) 19.35 Niso samo rože rdeče BI moški, prost vojaščine, ki je sposoben samostojno voditi mehanizirano kmetijo v okolici Kranja. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Nastop dela takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Franc Grašič. Kranj, Cesta talcev 7, najkasneje do 5. 10. 1968. SLUŽBO DOBI pošteno kmečko dekle za mehanizirano kmetijo in za kasnejšo pomoč v gostinstvu Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Nastop dela možen takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Frant- Grašič, Kranj, Cesta talcev 7, najkasneje do 5. 10. 1968. ISO E M gospodinjsko pomočnico k dvema otrokoma. Mira Ivanovič, Regerča vas 86 a, Novo mesto. VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko stroko sprejmem takoj ter nudim hrano in sobo upokojenki, ki bi bila pripravljena kuhati kosilo po dogovoru. Jože Adlešič, slikopleskar. šolska 12, Črnomelj — Griček. GOSODINJSKO pomočnico sprejmem. Plača visoka. Dr. Duša Mezgolič, Ljubljana, Dolomitska 21, Dravlje IŠČEM gospodinjsko pomočnico k 3-članski družini. Cesta herojev 33, Novo mesto (pri Labodu). IŠČEM ŽENSKO za varstvo otroka. Nudim hrano in stanovanje. Slavka Mrkšič, Bršlin 46. Novo mesto. STANOVANJA ODDAM enosobno stanovanje v Šmihelu. Naslov v upravi lista (1597/68). SOBO ODDAM v Novem mestu pri restavraciji »Breg« za eno leto, plačljivo vnaprej. Prednost imajo ženske ali izobražen moški. Cena ugodna. Informacije dobite pri vratarjih ginekološko-porodniškega oddelka. IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1610/68). ODDAM neopremljeno sobo s centralno kurjavo solidnemu moške-ml v Novem mestu proti plačilu za eno leto vnaprej. Informacije prt Frlan, ELA, Novo mesto. NEOPREMLJENO ogrevano sobo v Novem mestu oddam dvema dekletoma. Pišite na naslov: Metod Ferbar, Smlednik 38, Gorenjska. MOTORNA VOZILA SUCn 175 com, dobro ohranjen, ■eflo ugodno prodani. Jože Kav- šček, Mirna peč 60, p. Mirna peč. NUJNO IN POCENI prodam fiat 600 D (750). Naslov v upravi lista (1601/68). PO UGODNI CENI prodam tovorni avto mercedes kiper, 4,5 tone. Jože Mikec, Ratež 2, Brusnice. PRODAM PRODAM novo vinsko prešo po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1617/68). i UGODNO PRODAM spalnico, dnevno sobo in kuhinjo. Breben, Zagrebška 6, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko kredenco in dve postelji iz mehkega lesa s trodelnimi vložki. Naslov v upravi lista (1614/68) ZARAD ISELITVE prodam hladilnik (90 1), šivalni stroj Bagat Jadranka in rabljeno spalnioo. Ankica Anč^č, Jerebova 20. Novo mesto. UCODNO PRODAM spalnico z vložki in kuhinjsko opremo. Kovačevič, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM rabljeno spalnico. Že-rove, Nova Resa 9, Krško. PRODAM staro vinsko stiskalnico, cena 200 din. Anton Cesar, Brezova Reber 10, Semič KUPIM KUPIM dobro ohranjen kozolec s štirimi okni. Anton Kragl, Sevnica, Kvedrov trg 9. LONČENO PEČ, 2 Vj x 2, dobro ohranjeno, kupim. Pismene ponudbe^ N. Rihelj, Trdinova 27, Novo mesto. POSEST PRODAM NJIVO ob železniški progi pri žagi. Ana Bezek, Metlika. V CENTKU SENOVEGA prodam zemljišče 500 m-’ z dograjenim nastavkom za montažno hišo. Ogled vsak dan. Ljudmila Omejec, Senovo 107. ZAZIDLJIVO PARCELO prodam. V neposredni bližini vodovod in elektrika. Stanko Weiss, Vojna vas 6, Črnomelj. PRODAM HIŠO v Šmihelu z nekaj zemlje Naslov v upravi lista (1595/68) RAZNO BOLEZNI JETER (zlatenico, vnet ja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU >, HMELJ NIKU in pri DOLENJKI ZA LEPA IN MODERNA poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). NOVO BUDILKO nudim za staro kmečko stensko uro, lahko po; kvarjeno. Vprašajte v uredništvu Dol. lista. POŠTENEGA NAJDITELJA moškega zložljivega dežnika Knirps prosim, da ga proti nagradi vrne, Mihelič, stolpič II, Ribnica. srečno vrnitev mama in stara mama Jože Muren, Soteska, Straža, prepovedujem pašo in vožnjo po mojih njivah, sekanje in grabljenje listja v gozdu na Ajdovcu prt Dvoru. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjal. Dragemu Jožetu Klemenčiču iz Smolenje vasi 64 čestita za minuli 22. rojstni dan z naj lepšimi željami, da bi se mu izpolnile vse skrite želje, Marjetka. Alojz Šobar z Verduna 13, p. Uršna sela, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal VNUKU PETRU KRAVOSU IZ KRŠKEGA iskreno čestitam za odlično opravljeno diplomo na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in mu želim mnogo uspeha pri nadaljnjem študiju tretje stop. nje. Marija Škoda — Krško. Antonija Recelj is Šmalčje vasi razglašam govorice zoper Julijano Rupar iz Grmovelj za neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. KIN Marija Domunguš iz Starega Loga št. 9 razglašam vse besede, ki sem jih govorila 4. avgusta 1968 v Starem Logu na račun Marije Petek iz Starega Loga 10, za neresnične. Dragi mami in stari mami Rezki Avsec iz Črnomlja za 70 rojstni dan še mnogo let želita Štefka in družina Avsec. Brežice: 27. in 28. 9. italijanski barvni film »Ringo in njegova zlata pištola«. 29. in 30. 9. ameriški barvni film »Charadeu. 1. in 2. 10. jugoslovanski barvni film »Brat dr. Homerja«. Črnomelj: od 27 do 29. 9. ameriški barvni film »Robinson Cru-soe«. 1. in 2. 10. angleški barvni film »Zlomljena krila«. Kočevje — »Jadran«: 27. do 29. 9. angleški barvni film »Dr. Sin, imenovan strašilo«. 30. 9. in 1. 10. ameriški barvni film »Ta prokleti Donovan«. 2. in 3. 10. ameriški film »Robinhood Eldorada«. Kostanjevica: 29. 9. ameriški barvni film »Komančerosi«. 2. 10. angleški film »Darling«. Metlika: 27. do 29. 9. ameriški barvni film »Ben Hurtt. 28. in 39. 9. poljski barvni film »Faraon« — I. del. Novo mesto: od 27. do 30. 9 francoski barvni film »Nuna«. Ribnica: 28. in 29. 9. ameriški barvni film »Zavezanih oči«. Sevnica: 28. in 29. 9. francoski film »Kletka ljubezni«. 2. 10. francoski film »Zlato zmagoslavje«. Sodražica: 28. in 29. 9. ameriški barvni film »štirje za Teksas«. Šentjernej: 28. in 29. 9. »Volkovi Teksasa«. Trebnje: 28. in 29. 0. nemški barvni kavbojski film »Sto peklenskih dni«. Mokronog: 28. in 29. 9. španski barv. film »Nevesta v črnem«. anuns Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tašče PEPCE NOVAK iz Šentjerneja se zahvaljujemo gospodu župniku Lavriču za tolažbo in ganljive besede v slovo. Obenem se zahvaljujemo dr. Zoriču in dr. Podobniku za pomoč in lajšanje v času njene bolezni in vsem, ki ste po-kojnioi darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči družini Novak in Medja Ob težki izgubi našega ata, starega ata, brata in strica ANTONA GRGIČA železniškega upokojenca se za pomoč ob njegovi bolezni in smrti zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, učiteljskemu kolektivu osnovne šole Velika Dolina in go-vomikom, ribiški zvezi in odboru SZDL Jesenice. Žalujoči: družine Grgič, Cigolar in Matič Jesenioe na Dol., Novo mesto, Zagreb, Šentjernej Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA VIDMARJA iz Birčne vasi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni podjetjema SGP Pionir. IMV, Opre-malesu, Novolesu, delavski restavraciji Novo mesto, kolektivu pošte Brežice in 6. c razredu osnovne šole Šmihel. Žalujoča družina Vidmar Vsem članom gasilskega društva in sosedom iz Mokronoga se zahvaljujeva za vso pomoč iri zaupanje pri bo trovan ju novega gasilskega avtomobila. Ani in Jože Zagorc. IPOBVESTILAI V NEDELJO, 29. septembra, bo v gostilni Romana Zorka v Družinski vasi ples. Za zabavo poskrbljeno. Vabljeni! CEMENTNO STREŠNO opeko dostavim takoj po 1 Ndin. Ljubljana, Milana Majcna 47. STANE LAVRINŠEK, Krško, obvešča cenjene stranke, da nudi od 1. oktobra dalje svoje brivsko-frizerske usluge v novem salonu na Vidmu poleg šole. Cenjenim strankam se toplo priporočata Nada in Slavko! ŠČETKA ZA LOŠČILCE in za sesaloe za prah obnovi ščetarstvo Armič. Ljubljana, Tržaška 52. 1 da zveste m BREZ SKRBI! Tudi k vam: vsak četrtek vaš Dol. list! =* ■ RES JE: VČASIH GA ZMANJKA! Toda le za tiste bralce, ki ga kupujejo v trafikah ali trgovinah — za vse tiste, ki ga dobivajo na svoj domači naslov, pa ni DOLENJSKEGA LISTA še nikoli zmanjkalo! Med 29.200 izvodi je vsak četrtek zanesljivo tudi Vaš priljubljeni domači obveščevalec. ■ EDINI POGOJ, DA GA DOBITE VSAK TEDEN zares v roke, je plačana naročnina! Te dni vas bo obiskal vaš pismonoša: pripravite zanj 16 dinarjev, da bo poravnana naročnina do konca letošnjega leta. Večina naročnikov nima nobenih zaostankov in brez pripomb plača dvakrat na leto pismonoši polletni obrok za »svoj časopisu. Naslednje vrstice pišemo zaradi zamudnikov: ■ PROSIMO, NE OVIRAJTE PISMONOŠ pri njihovem napornem in odgovornem delu s tem, da po nepotrebnem zavlačujete plačilo zapadle naročnine! Vaš pismonoša mora danes obiskati še veliko naših naročnikov in pobrati od njih naročnino, pri tem pa seveda ne more prepričevati zamudnikov, da izpolnijo svojo dolžnost do uprave domačega pokrajinskega lista! ■ OD DANES DALJE: SPET 28 STRANI! Spet začenjamo z dvema pokrajinskima izdajama, da bi vsi naši naročniki in bralci dobili kar največ novic, zanimivosti in koristi v DOLENJSKEM LISTU. Poravnana naročnina vam jamči, da bo domači časnik tudi poslej redno prihajal v vaš dom! NAROČNIKOM IN BRALCEM — lep po-zdrav! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA KR* NE Gmajna: učenka pritekla pred avtomobil Ljubljanski avtomobilist Florjan La j miš je 19. septembra popoldne na avtomobilski cesti pri Gmajni zbil 11-letno Jožico Dimc, učenko 5. razreda osnovne šole iz Gmajne, ko je hotela prečkati cesto. Hudo ranjeno deklico so odpelja- li v novomeško bolnišnico. Pluska: ford taunus razbit, sopotnik ranjen 16. septembra zjutraj se je pri Pluski prevrnil z osebnim avtomobilom Ford taunus, ki ga je vozil Jože Belehar, ki je začasno na delu v Zahodni Nemčiji. Sopotnik Dušan Lukič se je poškodoval in so mu dali prvo pomoč v trebanjskem zdravstvenem domu. škodo so ocenili na 10.000 dinarjev. Jedinščica: mopedist z ženo pod cesto 19. septembra zvečer se je v Je. dinščici prevrnil mopedist Vinko Klobučar z Verduna pri Stopičah. Za njim je sedela tudi žena Terezija, ki si je pri padou nalomila rebra. Preizkus z alkoskopom je pokazal, da je Klobučar pred vožnjo pil. Vahta: kandidatka zadela skalo Na oesti med Cerovcem in Vah-to na Gorjancih je 18. septembra dopoldne Novomeščanka Zinka Pinterič, ki se je pod vodstvom inštruktorja učila voziti, z osebnim avtomobilom zavila s ceste in zadela skalo, škodo so ocenili na 800 dinarjev Odrga: avtomobilist v potoku 16. septembra popoldne je z avtomobilske ceste pri Odrgi zaneslo s ceste osebni avtomobil »Austin«, s katerim je proti Zagrebu potoval Karlovčan Nikola Šoštarič. Avtomobil je z mokre ceste vrglo na travnik, nakar je treščil v vrbo in padel v potok, škode je bilo za okoli 5.000 dinarjev. Semič: v nepregledni ovinek pripeljal po levi 17. septembra popoldne sta se na nepreglednem ovinku v Vrtači pri Semiču zeletela z osebnima avtomobiloma Franc Rauh iz Srednje vasi in Franc Makovec iz Semiča. Rauh je vozil po levi strani ceste. Njegov sopotnik se je pri trčenju laže poškodoval, škodo so ocenili na 4.500 dinarjev. Metlika: Karlovčan izsiljeval prednost 19. septembra dopoldne se je Dako Gurovič iz Karlovca pripeljal v Metliki z osebnim avtomobilom s stranske na glavno cesto v trenutku, ko se je po njej pripeljal z osebnim avtomobilom Jure Rudman iz Loke pri Črnomlju. Avtomobila sta se zaletela, škodo so ocenili na 900 dinarjev. Bič: voznik tovornjaka po nesreči pobegnil 20. septembra zvečer je neznani tovornjak na avtomobilski cesti pri Biču oplazil novogoriški avtobus, ki ga je vozil Avgust Rijavec, in se odpeljal dalje, kot da se ni nič zgodilo. Kot so povedali potniki v avtobusu, je voznik tovornjaka po nesreči ugasil luči in pobegnil, škodo »o ocenili na 3.000 dinarjev. Karteljevo: prekucljaj na odcepu 16. septembra zjutraj se Je pri Karteljevem prevrnila Novomeščaa-ki Barbika Potokar, ker se je s fičkom prehitro pripeljala na odcep z avtomobilske ceste. Škodo so ocenili na 800 dinarjev Pri srečavanju ga je zaneslo 22. septembra popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda na Čatežu pri Brežicah. Iz Brežic je pripeljal k avtocesti z osebnim avtomobilom Ahmed Civit, stanujoč v Nemčiji. Na priključku na avtocesto mu je pripeljal naproti z osebnim avtom Stevan Terzin iz Sombora. Pri srečavanju je Civitovo vozilo zaneslo v levo, tako da sta trčila. Pri tem so se težje poškodovali Terzin in njegova sopotnika, Civit in njegov sopotnik pa lažje. Pri zavijanju je zadel v tovorni avtomobil Franc Novak iz Brežine je 22. septembra popoldne pripeljal z osebnim avtomobilom s precejšnjo hitrostjo po Ulici 21. maja v Brežicah. Pri zavijanju na Cesto prvih borcev je zadel v tovorni avtomobil, s katerim je pripeljal od železniške postaje Anton Voka-lič iz Trebeža. Pri trčenjfT se je Novak poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na vozilih je za okrog 10.000 din škode. Otroci so se igrali na cesti Motorist Matevž Ivanšek iz Arnovega sela se je 21. septembra popoldne peljal od doma proti Sp. Pohanci. Ko je pripeljal v bližino hiše št. 15 v Sp. Pohanci, kjer so se na cesti igrali otroci, je nenadoma zagledal pred seboj 5-letno Jelko Prsin iz Kranja, ki je prečkala cesto. Takoj je začel zavirati, vendar nesreče zaradi prekratke razdalje ni mogel preprečiti. Zbil jo je po cesti ter jo lažje poškodoval. Na motornem kolesu je za 100 din škode. S konjsko vprego v osebni avtomobil 21. septembra zvečer se je pripetila prometna nesreča med vasema Glogov brod in Trebež. Voznik osebnega avtomobila Ivan Lipej iz Glogovega broda je vozil po poljski poti v Glogov brod. Ko je pripeljal v bližino ostrega ovinka, mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik s konjsko vprego Jože štarkel iz Trebeža. Ker je bila konjska vprega v teku, razdalja pa kratka, voznik vprege ni mogel ustaviti, ampak se je zaletel v osebni avto. Telesnih poškodb ni bilo na avtomobilu pa je za okrog 20 din škode. Izsiljevanje prednosti Mirko Spanj oš iz Brežic se je 19. septembra zjutraj peljal z avtom po prednostni cesti proti Čatežu. Ko je pripeljal v bližino križišča na koncu mostu čez Krko, je z desne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Grojzdek iz 2upeče vasi. Ker je izsiljeval prednost, se je zaletel v levi prednji del španjoše-vega avtomobila. Na vozilih je za okrog 3.000 din škode. Sopotnik je zaradi hudih poškodb umrl 17. septembra ponoči se je pripetila huda prometna nesreča na mostu čez Krko v Brežicah. Voznik osebnega avtomobila Franc Šetinc iz Brežic je vozil iz Čateža probi Brežicam. Ko je pripeljal čez most, je po njegovi izjavi naproti privozil neznan voznik osebnega avtomobila, ki ni zasenčil luči. Zaradi tega je Šetinc zavozil skrajno desno, zadel v železno ograjo in jo podrl v dolžini 15 metrov, nato pa z vozilom padel z mostu tri met«} globoko na travnik in obstal na strehi. Pri nesreči se je hudo poškodoval sopotnik Emil Orešnik iz Brežic, ki je zaradi hudih poškodb kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Na avtomobilu je za okrog 10.000 din škode. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopeč, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska ČP »Delo« v Ljubljani