Koroška Kronika
Številka 23
IZDAJA P. W. B. - BRITANSKE ZASEDBENE SILE V AVSTRIJI
Telovef, 21. deieniltra 1945
tena 15 grošev
Ä®
mše

m
ilT fTTT
i§m
'0£jj^
mi
m
X
m
m
MIR LJUDEM NA ZEMLJI
Tisti čas je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno
ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in božja svetloba jih je obsvetila in silno so se prestrašili. Angel
jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo v znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. — In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.
„Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje" so peli angelci prvo Sveto noč na Betlehemskih poljanah. Bilo je to v času, ko so narodi pričakovali Odrešenika, Boga-človeka, ki bo oznanil ljudem mir in ljubezen. Stoletja so minula, a še vedno, morda danes bolj kot kdaj koli pričakujejo milijoni in milijoni Glasnika miru.
Božič, praznik miru in sprave je prišel. Praznik odpuščanja in pozabljenja, praznik sreče, dan družin. Kako dolgo smo ga pričakovali. Daleč nekje v meglenem spominu še vidimo sliko zadnjega mirnega Božiča, a za njim sama tema, samo razdejanje in bolečina. Preko mirnih domov so drdrali tanki, družine so se razteple, sovraštvo je preplavilo svet in zaprlo pot božičnim praznikom.
Letos se je Božič zopet vrnil. Po dolgih letih bomo zbrani v krogu svoje družine pričakovali polnočnico in nikogar ne bo, ki bi nas na ta dan motil. Ob jaslicah bomo obujali spomine na preteklost in z dišečim kadilom zabrisali spomine težkih dni. Znova bomo zaživeli, znova vzbudili v sebi človeka, ki je bil tako dolgo prekrit s strastmi živali, da smo skoro pozabili, da smo vendar le ljudje in ne kaj drugega. Hvaležno bomo v naših srcih prižgali lučko Njemu, ki nam je naklonil tako zaželjeni mir.
„Sveta noč, blažena noč", bodo peli zvonovi, in kako ganljivo bo, ko si bosta na sam božični dan segla sprta soseda v roke in pozabila na sovraštvo, in ko bo hčerka pro-
sila mater odpuščanja. Tam v dalji pa se bo morda sin med polnočnico spomnil svojih staršev. V mislih bo pohitel med svoje drage, sklonil pred njimi glavo in rekel: „Odpustite". In oni? S solzami v očeh ga bedo
VE.SELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI .KOROŠKA KRONIKA"
sprejeli in ena sama beseda — „O nikar" —, kot da bi bili oni vsega krivi, jim bo prišla preko ustnic — in vse bo pozabljeno. Saj danes je Sveti večer.
Da, Sveti večeri A ne za vse! Le oni, ki so se nanj pripravili, le oni, ki so ga pričakali s čistim srcem in lepimi mislimi, ga bodo čutili. Njih srca bo napolnil mir in toplo jim bo, pa čeprav bodo morda v nezakurjeni sobi in brez potic delali jaslice. Tudi ti bodo čutili božični mir, tudi za te je bil rojen Kristus, da morda je prav zaradi teh prišel na svet.
In mi? In naš Božič? Različno ga bomo pričakali. Nekateri v krogu svojih družin, drugi zopet daleč od najdražjih, nekateri v toplih sobSh in pri polni mizi, drugi pa na mrazu, lačni in slabo oblečeni, ki se bodo zašilo le pri polnočnicah pogreli, tretjim pa bo božično veselje grenil spomin na padlega brata ali očeta, in zopet drugi bodo s hrepenenjem mislili nekje daleč v tujini na svoje domove. Toda, naj bo tako ali tako, Božič bo za nas vse. V mislih bomo združeni pri jaslicah,,mi doma, drugi Bog ve, kje po svetu in končno tudi oni, ki ne žive več ...
Za en večer, ali pa vsaj par ur bomo zaprli hišna vrata in ob jaslicah, okrog katerih se bomo zbrali stari in mladi iz naše hiše, bomo začutili ono toploto prazničnega dneva, ki napolnuje srca skromnih in ponižnih, in ki daje moč, da morejo milijoni In milijoni kljubovati viharjem življenja.
, s«,- \
«mmm
sm
Mi
■/ ? -'š
fes
fit
Ist
1. D8 miM MPITIMOJE
Prav pred letom dni so nemške armade s skrajnim naporom svojih sil poslednjič in brez uspeha poskusile preokreniti bojno srečo. Zavezniške armade so z velikimi silami stale le malo od Rena in že tedaj skoraj docela uničeno mesto Köln v središču bojne črte je stalo pred padcem. V tem kritičnem položaju sta se Hitler in nemško vojno vodstvo odločila, da tvegata zadnji poizkus. Z n^očno armado, v kateri je sodelovalo vsaj 12 oklepnih divizij, sta začela malo nižje od najbolj ogroženega odseka fronte silno, ofenzivo, katere predaje osti so vdrle globoko v belgijsko področje Ardennov z namenom, . zavzeti Liege ter presekati zavezniškim armadam vsa dovodne žila. Na področja pri Liegeu ter na glavno zavezniško dovozno pristanišče Antwerpen se je poleg številnih izstrelkov Vi pričela vsipati tudi toča močnejših raketnih izstrelkov V2. Posledica te nemške ofenzive ja bila, da j s bil zavezniški naval z zahoda na samo notranjo obrambno črto Nemčije odložen za dva meseca. Göbbels in Hitler sta ob motnih odsevih kratkotrajnega uspeha ofenziva 'za božič oziroma za novo leta imela še zadnjo priliko, povedati že za vse otopelemu ljudstvu nekaj bodrilnih besed ter prižgati v srceh fanatičnih strankinih zaslepljencev še enkrat skromno lučko novega upa.
Toda zaman Po premestitvi nekaterih zavezniških armad je bila ofenziva v Ardennih koncem januarja popolnoma ustavljena, preden je dosegla postavljeni strateSki cilj. Ustavilo jo je splošno pomanjkanje pogonskih in prometnih sredstev, dzmoralizacija vojaštva ob zavesti izgubljena vojne ir. srdita zavezniška obramba. Nrjdrngocenejši človeški in stvarni njaferijal je- bil žrtvovan za to, da so vojne strahote na zahodu trajale dva deseca dalj kot je bilo to potrebno. Če pa pomislimo, da je zsradi ofenzive v Ardennih, ki je bila popolnoma prestižnega značaja, ostala vsa vzhodna front i le nezadostno zasedena, istočasno, ko je bila nem ška fronta v Apeninih brez dvoma sorazmerno premočna, potem si lahko, predstavljamo, koliko manj strahot in žrtev bi zahtevah okupacija vzhodnih nemških dežr’
Dočim so zimo v prejšnjih vojn*h Istih 1941—1944 označevali predvsem boji' na vzhodu, je zadnjo zimo pričakovana sovjetska ofenziva izostala. Vzhodna fronta jo še v februarju potekala globoko no ravninah Poljske, ria Karpatih ter pri Budimpešti, ki je padla prav ob koncu leta’v roke rdeče vojske. Ko so ogromne mase rdeče armade šele koncern februarja nastopile svoj pohod, jim ni sfala nasproti več nobena omembe vredna strnjena n er"'n fronta z izjemo .one .v utrjenem pasu Vzhodne Prusije-. Na posa-mažo h rekah zamišljene in improv:zirane obrambne črte so bile prebile, preden so so mogle organizirati in Nemci prav nič niso občutili blagcdati kratkih zvez iz. domovine do fronto, kakršno prednost jim je prerano-gokrat prikazoval’v svojih zadnjih člankih dr, Göbbels. Brez dvoma bi bili vsi zadovoljni z nekoliko daljšimi zvezami, samo da bi volna vihra ostala dalj od njih. Resne:ši boji na vzhodu so bili poleg onih v Vzhodni Prusiji le še na prostoru.med Budimpešto in Dunajem,-ki je padel v pouličnih bojih za veliko noč, tar pb sovjetskem vdoru v širši ter kesneje v ožji obrambni pas Berlina.
• Nemška prot-ofenziva iz prostora pred Dunajem za razbremenitev' bojišča pri Budimpešti -zaradi premajhnil sil ter zaradi slabe improvizacije ni uspela. Poleg kale-, strdfe, ki je zadela nemške armade na kopnem, je zavezniško letalstvo iz zraka onesposobilo dobesedno vce. prometne zveze v zaledju, saj je že začetkom spomladi razdalja med posameznimi bojišči komaj še zadostovala za en polet. Razdejanje, ki je po krivdi zaslspljehih voditeljev naroda prišlo nad nemške, pa tudi nad tedaj še zasedene dežele, je neizmerno. Slabotni Führer ni upal pogledati v obraz podobe iznakaženega naroda. V razvalinah Berlina si je izbral svoj grob, ne da bi se za vsa zla. dela mogel skriti pred sodbo zgodovine in pravičnega Boga, čigar Previdnost se ni dala izzvati , po njegovih vedno bolj pogostih, a -nevrednih klicih. Njegov oproda Göbbels, varljivi tolmač svetovne zgodovine, mu je sledil v obupu, ne da bi kazalec zgodovine le za hip obstal ob njuni družni smrti. Deset dni so trajale kapitulacije poraženih nemških armad na vseh evropskih bojiščih. Nemški vojak, ki je s tolikim prezirom proteptal in razrušil tihi družinski dom tolikih narodov, ki je v svo‘i oholosti sejal srd. in vihar in ogenj in sm t širom Evrope, je bil osramočen postavljen na okrvavljena in opustošena polja lastne dežele. Pravični Bog je zagrabil za bič, ki ga je spletel nemški narod in ga zavihtel tudi nad njim.
2. FO ZLOME \EMOJE
S popolno predajo nemških armad ter s končano zasedbo vsega nemškega ozemlja pa meči še vedno niso bili potisnjeni v nožnico. Na Daljnjem Vzhodu, skoraj prav na
\ *
nasprotnem koncu sveta je še eden izmed treh članov zlomljene osi Rim—Berlin—Tokio križal meče s svojimi močnejšimi nasprotniki. Po popolnem zavzetju otočja Filipinov ter izkrcanju ameriških sil na skrajnem južnem koncu japonskega otočja je bilo jasno, da bo preje ali sleje napočil trenutek, ko bodo na neznanem, pa strateško gotovo najpomembnejšem mestu, zavezniške sile udrle pred vrata cesarske prestolice Tokia, Velike in preizkušene armade z evropskih bojišč so bile na potu, da bi pomagale izvršiti to nalogo. Desettišoči nemških ujetnikov so po velikih pristaniščih na zahodu pomagali vkrcavati nepregledno množino orožja ter bojne opreme na ladje, namenjene na Daljni Vzhod. Toda medtem je člo-^ veški uin ter njegova tehnika prehitela ladje in letala in čas Izum atomske bombe ter njena prva preizkušnja nad dva nesrečnima japonskima mestoma je zapečatila tudi usodo japonskega naroda. Kapitulaciji, ki jo je ponudil cesar, je sledila postopna zasedbe matičnih japonskih otokov ter od Japoncev okupiranih ozemelj tisoče kilometrov daleč od državnega središča. Cn omenimo, ds še danes ni končana demobilizacija japonske vojsk» ter da še niso prevzeta od zaveznikov vsa doslej japonska ozemlja, potem 'šele lahko prav presodimo dimenzije, obseg, v katerem so .se vodile vojaške operacija v tej vojni. Po krivdi militarističke klike, ki j» hotela razširiti svoja imperijalistična krila nad neizmernimi ozemlji drugih narodov, bo zatonila dszsla vzhajajočega solnca v temi nesreče in obupa in iz dežele smehljaja bo postala dežela vzdihljaja. Cesar, ki ga je ljudstvo čn.- tilo kot Boga, bo postal človek ter bo moral mnogo razmišljati, kaj naj stori, če naj narodu ohrani vsaj neznaten del blagostanja., katerega bi se brez nasilne vojne lahko veselil.
Me more biti nobenega dvoma o tem, da je preprosti človek po vsem svetu zlasti zadnje mesece vojne vedno bolj hrepeneče zrl v dozdevno nedosegljivi cilj:	konec
vojne. Trpljenje narodov se je z dneva v dan stoonjsvalo. Ob pomanjkanju vsega potrebnega za ohranitev golega življenja se je še vedno bolj širilo nasilje nad duhom in telesom, vedno novi udarci so padali nad razbičsno Evropo in vedno nova žalost je zakrivala človeške obraze Zlasti trpljenje malih narodov v tej dobi bo šlo v zgodovi no kot nema priča in tožnik. Kajti sedanji čas1 še'ni prlrtesel prilike in ne ushvafil usta nove, ob kateri bi ti narodi mogli 'razkriti svoje razžaljeno srce. Mir, skrivnostna pesem božične noči, je zanje še danes nera zumljiv zvok, ki se iz omotice zmedenih dni prikrade na njihova ušesa, da jim vzbuja-novo žalost.
3. M POTI K ULJE
Še pred koncem vojne v Evropi se je v San Franciscu v Severni Ameriki zbrala skupščina odposlancev vseh narodov, ki so tedaj bili v vojni proti silam osi. Skupščina je bila pripravljena že na predhodnem sestanku državnikov v Dumbarton Oaksu koncem leta 1944. Po dolgotrajnih razpravah je skupščina sprejela besedilo ustanovne listine „Združenih narodov", kakor so to novo organizacijo nazvali, ki naj služi najvišjemu cilju vseh teh narodov, ohraniti mir. V uvodu listine postavljajo Združeni narodi na men, zaradi katerega so ustanovili organiza cijo: obvarovati bodoče rodove pred strahotami vojne, utrditi vero v človeške pravice, dostojanstvo človeške osebnosti, enakopravnost velikih in malih narodov, zagotoviti pravičnost in spoštovanje pogodb ter pospeševati socijalni napredek.
Organizacija združenih narodov (UNO) je v svojem delu v teku zadnjih šest mesecev že toliko napredovala, da so že vse države članice potrdile (ratificirale)' njeno ustanovno listino ter prevzele iz nje izvirajoče obveznosti. Prav zadnji mesec se vrši v Lon donu sestanek pooblaščencev vseh držav, ki sklepa o zadpjih pripravah za prvo glavno‘skupščino organizacije, ki se bo vršila gredi januarja; kot sedež organizacije so bile določene Združene države Severne Amerike. Medtem se vrše še vedno razgovori zlasti med državniki „velikih treh", Anglije, Amerike in Sovjetske zveze, ki nosijo glavno odgovornost za preureditev sveta ter s tem za bodoči svetovni mir. V tak okvir spada tudi sedanji sestanek treh zunanjih ministrov v Moskvi. Na teh sestankih se obravnavajo predhodno posebno kočljiva vprašanja, za katera bi obstojala nevarnost, da bi povzročila v komaj in z velikimi težavami ustanovljeni organiziciji nesoglasja ali razkol.
Kot posledica končane vojne v mnogih državah so prišli na oblast režimi, ki niso v skladu z voljo ljudstva. Ljudstvo v teh deželah nima niti prilike, da bi svobodno, neovirano in brez strahu izjavilo svojo voljo. Vse to pa je bistveni znak fašizmov, pri čemer ni važno, ali prihaja tako nasilje od leve ali od desne.
Ozemlja, ki jih je okupirala sovjetska vojska, označuje kot najbistvenejši skupni znak prizadevanja za enotno državno vodstvo, ki naj bo v rokah enotne ljudske ali antifašistične fronte. Kdor hoče zastopati drugo mnenje, kot enotno osnovana državna stranka, ima težave.
Državna oblast na teh ozemljih je pod močnim pritiskom in vplivom z vzhoda, privilegirani element v državah je majhen del prebivalstva, ki se običajno označuje z na živi iz vojne dobe kot „osvobodilno" ali „od porno" gibanje. Zakonodaja v teh deželah hiti z izdajanjem različnih zakonov, ki skušajo vedno bolj priličiti socijalno življenje v državi onim razmeram, ki vladajo v nji hovi veliki zaščitnici, Sovjetski zvezi.
Na drugi strani se polagoma, pa tem bol; solidno oblikuje politično življenje v vrsti, držav, ki so jih osvobodile armade z zahoda. Nujno se med obema skupinama držav ter tudi med obema 'deloma velike vojne zveza pojavljajo napetosti in motnje, ki preje niso bile predvidena. Nobenega dvoma ni. da so te napetosti deloma izraz pretirane skrbi za lastno varnost, ki po tako popol nem porazu fašizma pač ne more biti že zopet ogrožena .deloma pa tudi odsev tihe borbe za politično in gospodarsko premoč, ki se instinktivno pojavlja med zmagovalci. Evropsko ravnotežje sil, ki je.bilo zaradi teheranskih in pozneje jaltskih sklepov močno porušeno v korist vzhoda, skušajo zahodne države zopet vzpostaviti. Odtod različni nazori o ureditvi premnogih povojnih vprašanj, odtod - razlike in zastoj v političnem razvoju .odtod motnje, ki zavirajo obnovo svata. Iznajdba ter preizkušnja atomske bombe v tem položaju ne vpliva v smeri razčiščenja v smislu prijateljstva med zavezniki. Pač pa na eni strani zavest ogroženosti, na drugi zavest tehnične in vojaške prednosti za primer, če bi bilo treba še vedno s silo uveljavljati demokratična načela, ustvarja ugodne pogoje za uspešne razgovore. K vsem pride še neoporečna dobra volja ter iskrena pripravljenost za ohranitev pravičnega miru, ki jo dokazujejo ponovne in odkritosrčne izjave velikih državnikov zahodnega sveta, Trumana, Altleeja, Bevina in Byrne.sa.
Zaradi tega smemo pričakovati, da bodo ponovni razgovori med državniki končno -vodili dd tistega uspeha, ki je potreben, da se lahko prične vsaj z najnujnejšo obnovo sveta. Kajti če naj dosedanji kaos ostane še naprej, potem res ni drugega izhoda, kakor da se svet prerodi o novem morju krvi, ki bi tekla v novih revolucijah in vstajah, dokler pač človeštvo ne bo doseglo jobčutka vsaj neke varnosti in miru. Kdo bi obstal, če bi se v resnici to zgodilo, o tem pač ne gre ugibati nam, temveč tistim zanžmeem, ki bodo morda v jasni luči gledali, za čemer mi tipamo v temi. Eno pa je gotovo, da čaka velike narode in njihove odgovorne državnike'še veliko delo in trud ,saj še dolgo niso izpolnjena načela in slovesne obljube atlantske karte, še vedno trpe narodi v sponah sužnosti, še vedno so lačni svobode in kruha-, ki naj bi bila pravično razdeljena med vse ljudi, ki so dobre volje Naj nas blaženi -mir božične noči navdaja s trdno vero v vstajenje in življenje novega človeka. Naj pride med narode zopet zaupanje in naj izgine vse, kar je ustvarila ali razširila vojna: zločin, umor, žalost in beda, greh in krivica. Da je vse to velika in težka naloga je jasno. Toda v pravilnem spoznanju položaja je dejal predsednik Truman, ko je proglasil 12 načel svoje zunanje politike: „Morda bo to dolgo trajalo',toda veličina naloge je vredna, da potrpimo tako dolgo, dokler ne bo rešena."
4. POGLED PO EVROPI
Današnja povojna Evropa niti po svoji politični zgradbi niti po svojem snovanju ne kaže znaka povojne Evrope Zunanji videz je marveč mnogo bolj vojnega značaja, čeprav je prenehalo grmenje topov. Kljub različnim pospešenim pripravam za oživljanje organizacije „Združenih narodov" se ustvarjajo ali celo že obstoje regionalni bloki držav, med njimi zlasti dva izrazita bloka-, vzhodni in zahodni. To ločitev je danes celo močnejše izražena, nego ločitev med državami zmagovalkami ter poraženimi. V tem je treba videti pomembno razliko nasproti stanju po letu 1918 , v tem pa je tudi bližnja kal nevarnosti novega spopada. Zaradi tega občutek negotovosti, ki nas spremlja v novo leto, ni popolnoma neutemeljen. Toda prav tako bi ne bila utemeljena pretirana črno-glednost, kajti končno so vendarle narodi tisti, ki odločajo o pripravljenosti za vojno in mir, in skoraj ni nobenega dvoma, kam bi se narodi odločili.
Anglija, ki je po zlomu Francije-v letu 1940, v težavni obrambi mnogo mesecev sama vzdržala naval tedaj še svažih armad
osnih držav, skuša kot zmagovalka v zboru združenih' narodov najti’ odgovarjajoče odgovorno mesto, na znotraj pa svoj novi obraz. V volitvah, ki so se kot prve po končani vojni vršile v mesecu juliju, je narod v obeh ozirih pokazal svojo voljo; Churchil kljub svojim nespornim zaslugam za dobljeno vojsko se je moral umakniti voditelju delavske stranke Atleeju. ki je z. mladostnim zaletom povedel svojo stranko do veličastne zmage. Če nas vse ne vara, za tako za nas nenavadno odločitev ni bil brez pomena izrazit politični instinkt, ki odlikuje lahko le narod s stoletno demokratično tradicijo: po izmenjavi odgovornih državnikov naj bi se tako popravile izgube, ki jih je morda pod ■silo vojnega pritiska moral sprejeti • britanski imperij nase Novi ljudje z novimi pooblastili. vsega naroda bodo lahko rosili in pridobili mnoge izgubljene in nove 'položaje v svetu.
V	notranji politiki leži povdarek de’avrke zmage brez dvoma na radikolnejš e m in naprednejšem sociialnem programu stranke. Odkrite in preproste besede prvih strankinih voditeljev, ki ne prikrivajo stopnje obubožan) a države, kažejo trdno y°1]9, dvigniti življensko raven malega človeka. Zaradi jasnosti ter zaradi dognanosti tega sosnal-. nega programa; katerega dobrote naj bi Vel. Britanija • posredovala tudi dri,o,m narodom, se vnema tudi v drug.h deželah Evrope val navdušenja in simpatij za podobne reforme. Ne bo v škodo narodom Evrope, da bodo — čeprav po posredovanju vojaške zasedbe — prišle med nje ideje in moralna vrednote velikega naroda, ki se mora. prav tem zahvaliti za svojo veličino. Morda po ob širini ter nesebični aplikaciji teh idej izginila marsikatera ožina našega značaja.
Po smeri notranje političnih tendenc tvorita- F r a n c i j a in Italija zopet soroden blok držav. Čeprav v Italiji So ljudstvo ni imelo prilike, v volitvah izraziti svoje mnenje, vendar je značilno za obe državi zbiranje konstruktivnih sil krščanske demokratske smeri na vodstvu državnih poslov. V obeh državah pripada danes tem silam vodilna vloga pri oblikovanju nove državne organizacije. Ce nas tak razvoj ne preseneča v Franciji, ki kot zmagovalka lahko hitreje računa na gospodarsko obnovo uničene države, pa je tem bolj omembe vredno v Italiji, kjer težki pogoji premirja že itak razrvano gospodarsko moč naroda slabe in s tem ustvarjajo ugodnejša tla za, socijalne prevrate večjega obsega.
V	zunanji.politiki karakterizirajo Francijo močna in vztrajna prizadevanja njenega voditelja generala fle Gaullea za vzpostavitev ■nekdanje moči m veljave. Morda so uničenja vojne povzročila ,da ta prizadevanja ne morejo biti vedno > popolnoma uspešna. Ključni položaj-za ohranitev svoje svobode in varnosti gleda Francija v dosegi določenega vpliva pri upravi nemškega Ponirja, v katerega industrijski sposobnosti čuti trajno ogrožanje lastne eksistence. Kako daleč bo tu mogla uveljaviti svoje zahteve, bomo kmalu videli. Vrekakcr zaenkrat stališče ostalih zaveznikov nasproti tem zahtevam n! naklonjeno, kajti poruhrski industrijski potencijal z izjemo onega, ki je služil militarističnim namenom, hočejo ohraniti kot najvažnejšo življensko rezervo nemškega naroda.
Zunanje politična prizadevanja druge latinske države, Italije, ki jo je ponesrečena fašistična politika v osi Rim—Berlin pahnila s stopnje velesile na stopnjo male ter docela obubožene države, gredo za tem, da od oze-mejlske -posesti države reši vsaj glavne pokrajine matične dežele. Kar posebej zanima Slovence, je vprašanje Trsta in Primorske. V tem pogledu je treba omeniti pomembno dejstvo, da je v teku leta odgovorna italijanska vlada ponovno izjavila, da je Italija po letu 1918. krivično okupirala velike dele slovenskega ozemlja. En del tega je italijanska vlada prostovoljno pripravljena vrniti. Dokončna ureditev spornih mej je seveda pridržana za čas sklepa mirovne pogodbe z Italijo, Septemberski sestanek zunanjih ministrov petih velesil v Londonu je sicer v ta namen pripravil poseben postopek, toda zaradi razbitja konference se že sprejeti sklepi niso izvedli.
Enako kot z Italijo se tudi vprašanje mirovnih pogodb z Romunijo, Bolgarijo in Ogrsko ni premaknilo z mrtve točke že od septemberskega sestanka v Londonu. Težava Je v tem, ker Sovjetska zveza ne pristane na to, da bi sodelovali pri sklepanju pogodb s temi državami tudi Francija in Kitajska. Kaže, da je globlji razlog tak, da ob navzočnosti samo „velikih treh" namesto „velikih petih" Sovjetska zveza računa z mnogo večjo verjetnostjo zmage njenega stališča, da naj bo namreč ves Balkan predvsem njena domena, da naj bo na tem prostoru odločilen predvsem njen vpliv. Pri tem se opira na določene predpravice, ki so ji bile od zahodnih zaveznikov priznane na tem prostoru za čas vojne na konferenci v Teheranu.
Jugoslavija je po soglasnem sklepu pravkar postavljene narodne skupščine spr;me-nila ustavo, odpravila kraljevino ter pripravila tako obliko države, ki upravičuje sklep* da se pripravlja na vstop v širšo državnb
zvezo. V tej zvezi bo zanimivo, zasledovati v prihodnjih tednih politični razvoj v sosedni Bolgariji. O imenovanju novih poslanikov zunanjih držav v novi republikanski Jugoslaviji doslej še nismo čitaii.
O gospodarski obnovi v teh deželah, ki jih je nekatere dvakrat preletela vojna vihra pa še vse temeljitejše delo v njih opravila domača revolucija, še ni mogoče govorit:. Kljub zunanji pomoči UNRRE ter drugih podpornih ustanov še dolgo ne bo mogoče izbrisati strahotnega uničevalnega dela v teh deželah. Zaradi socijalne revolucije, ki je šla vzporedno z vojnimi dogodki, je v teh deželah nazadovala ustvarjalna moč tako zelo, da je ponekod ogrožen obstoj same substance naroda.
Nemčija po popolni kapitulaciji doslej ni imela samostojnega političnega življenja. S ozirom na določene 'avstrijske reparacijske zahteve nasproti Nemčiji se med nemškim in avstrijskim tiskom vodi poučna polemika, ki bo brez dvoma mnogo doprinesla k točni določitvi deleža na vojni krivdi. Z ozirom na strahotne posledice, ki jih je povzročil zlom narodnega socijalizma nemškemu narodu — pomislimo le na demonta-žo njegove industrije, na ogromne milijone j pressljencev in izgnancev, na utesnjeni j „življenski prostor", ki ga po vrhu vsega upravljajo okupacijske oblasti, z ozirom na vse to je torej razumljivo, da je mednarodna vlada še edino jamstvo kolikor mogoče mir-1 nega in nenasilnega razvoja. Da pa bodo mnoge generacije nemškega naroda bridko plačevale grehe sedanjega rodu, more postati po popolnem očiščenju od nemškemu značaju skoraj prirojenih napak temu narodu tud: velik blagoslov Mnenja, da bi mogel brezdelno živeti ob izvajanju svoje nami šljene vodilne funkcije v Evropi bo moralo zamenjati prepričanje o potrebi in dolžnosh trdega dela. In nemški narod bo zopet naše! voditelje, ki mu bodo znali vcepiti to prepričanje ter na zopat dvigniti v krog drugih kulturmh narodov.
Marsikaj moramo preiti, kar bi še radi omenili. Morda bo ob drugi priliki prišla kedaj beseda na to, kar se dogaja v doslej nevtralnih deželah, v Aziji, v Ameriki.
In nazadnje še en pogled na Avstrijo. S pomočjo štirih velesil, katerih zasedbene vojaške edinice so vzpostavile štiri cone, in deloma z lastnimi napori je Avstrija zopet prosta in neodvisna. Seveda bo trajalo še precej dolgo, predno bodo zavladale normalne razmere. Vendar pa je avstrijski narod ob zadnjih volitvah pokazal, da je zmožen v bližnji bodočnosti sam sebe vladati. Preteklo sredo je bila slavnostna otvorifjlv prve svobodno izvoljene narodne skupščine novoustanovljena avstrijske republike. Istega popoldneva je bil sestavljen nov zvezni svet.
Mi Koroški Slovenci mislimo tudi v tem (slovesnem času na svoje brate v sosednjih državah.
Einimtu* iz’ain
A4alo po svojem prihodu v Moskvo je britanski zunanji minister sprejel predstavnike tiska ter jim izjavil, da se pripravlja na udeležbo pri sestanku z najboljšim upanjem in da „je v teh dnev stanovitnost vredna več kot vsako upanje.” O razgovorih o nadzorstvu nad atomsko energijo je Bevin rekel, da bodo vprašanje obravnavali izključno s političnega vidika in ne bo znanstvenih razgovorov. Z druge strani pa imajo nameÄ revidirati washingtonsko izjavo. Britanski minister je potem nadaljeval ter rekel, da splošno upajo, da se bo mogoče približati rešitvi nekaterih težkih vprašanj, ki danes vznemirjajo svet tako, da jih bo potem ob svojem času mogoče rešiti dokončno v širšem krogu Organizacije Združenih Narodov.
Velika Britanija želi, da bi se vsa ta politična vprašanja rešila tako, da bi se svet mogel podvizati pri svojem delu za obnovo.
Velika Britanija hoče poleg svoje lastne obnove prispevati tudi pri obnovi drugih držav in z vsemi navezati prijateljske stike za udejstvitev konstruktivnega dela. Velika Britanija bo z vsemi sredstvi podprla to delo. Bevin je potem pojasnil, da bo konferenca imela v splošnem raziskovalni značaj in pristavil:
„Svet je danes v stanju strašne zmešnjave in vprašanj ni mogoče rešiti z navadnimi formulami. Treba je počakati, da se vprašanja razjasnijo. Smo tu z nekim dejanskim namenom in ne vemo, kako dolgo bo konferenca trajala niti s kakšnim uspehom se bo kon čala,"
Razmah britanske Industrije
Britansko ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo načrte za graditev 600 novih tovarn Polovico teh bodo gradili ne ravninah južnega Valesa, Durbana in Škot ske. Postavljeno bo tudi 15 novih trgovskih podjetij.
Od konca vojne je bilo 170 državnih tovarn predanih za mirovno proizvodnjo. Te lahko nudijo zaposlitev 400000 delavcem.
Nove tovarne bodo postavili, da zaposle delavce predvsem biVše rudarje. Na severovzhodu je firma Dorman Long, tovarna za tehnično gradnjo, izdelala načrt, po katerem bo lahko zaposlila 10.000 delavcev.
smo avstrijska repiilsllka!”
SVEČANA KONSTITUCIJA NARODNE SKUPŠČINE — OTVORITVENI GOVOR STAREGA ŽUPANA SEITZA — LEOPOLD KUNSCHAK PREDSEDNIK NARODNE SKUPŠČINE
V slavnostnem okviru in svečani obliki je bila v sredo dopoldne otvorjena prva svobodno izvoljena .demokratska narodna skupščina novoustavljene republike Avstrije. Ker je bila dosedanja sejna dvorana narodne skupščine vsled bombnih napadov popolnoma razdejana, se je vršila otvoritvena seja v stari narodni skupščini, ki je v sicer tako težko poškodovanem parlamentu na čuden način ostala skoraj nepoškodovana. Žarometi, šumeči filmski aparati ter polno zasedene lože in galerije so dale otvoritvi svečan izraz. V srednji loži so bili vrhovni poveljniki zavezniških vojnih sil v Avstriji, maršal Konjev, generalni poročnik Sir Richard McCreery, general Mark Clark in general Bethouart.
Ob 10 so poslanci stopili v dvorano. Najprej poslanci Ö.V.P. s planinko v gumbnici, ki sot se vsedli na treh desnih delih dvorane,-sledili so poslanci S.P.Ö. okrašeni s rdečimi nageljčki in so zasedli sosedna dva dela dvorane, medtem ko je bila rezervirana za komunistične poslance prva vrsta levo.
Ob 10,15 je vstopila vlada pod vodstvom državnega kancelarja dr. Rennerja v dvorano. S kratkim nagovorom je otvoril državni kancelar dr Renner sejo skupščine in naprosil poslanca Seitza, kot najstarejšega člana skupščine ,naj prevzame predsedstvo. Z velikim odobravanjem pozdravljen je pre vzel stari župan Seitz predsedstvo in dalo čil štiri poslance, za zapisnikarje.
Po prisegi poslancev je dal starostni predsednik Seitz kratek pregled zgodovine te hiše in dvorane, žalostnih časov zadnjih osem let, ko so divjali v njej barbari, ki so parlamentu ukradli celo ime in ga ponižali v strankarsko in pokrajinsko hišo.
Sedaj pa pričenja nova doba Avstrije. „Mi smo avstrijska republika", je zaključilj! govor stari župan Seitz.
KUNSCHAK PREDSEDNIK NARODNE SKUPŠČINE
Nato so sledile z aklamacijo volitve pri katerih so bili izvoljeni: poslanec Kunschak (Ö. V. P.) za prvega ter poslanca Böhm (S.P.Ö.) in dr. Gorbach (Ö.V.P.) za drugega in tretjega predsednika skupščine.
V svojem govoru je navadil predsednik Kunschak, da je današnji dan dan velikega veselja, ker bo odslej naprej avsrijstki narod po svojih zastopnikih, izvoljenih s svobodnimi volitvami sam odločal o svoji usodi. Tri stranke, vsaka izmed njih odločena, da izvede svoj zastavljeni program, so se zedinile v prizadevanju, strankarska nasprot-stva postaviti v ozadje in naj se v prvi vrsti služiti narodu in domovini.
Zavezniški vset priznal vlado ing. Figia
Pod predsedstvom mar Hala Kosiji,a se jo dne 13. decembra vršila seja zavezniškega sveta. Maršal Konjev kakor tudi ostali vrhovni poveljniki, general Mark Clark, generala' poročnik Sir Richard McCreery in general Bethouart in njihovi politični svetovalci in namestniki so odobrili novo vlado, ki jo je sestavil ing. Figi. Soglasno so tudi skleni:', da bodo priporočili svojim vladam, naj novo vlado priznajo.
Zavezniški kontrolni svet je obenem pregledal ustavni zakon avstrijske vlade in ga je odobril; enako tudi več drugih zakonov.
V teku nadaljnjega zasedanja so vrhovni -jovcljniki sklenili, da se prepove nošnja uni-iorm bivše nemške vojske. Ta prepoved se nanaša na vojne ujetnike in na civiliste ter stooi v veljavo s 15. januarjem 1945. Zavezniški svet je pozval avstrijsko vlado in posamezne deželne vlade, da v zvezi z gornjo odločbo izdado tozadevne odredbe.
Nadalje je Zavezniški svet izdal odločbo glede zavarovanja zavezniške lastnine v Avstriji.
Moskoiska konlerenra
V Beli hiši je bilo objavljeno, da je pred sednik Truman v stalni telefonski zvezi ’ ameriškim zunanjim ministrom Byrnesom.
Verjetni je, da je generalisimus Stalin svo! povratek namenoma tako uredil, da isti sovpada z začetkom konference Treh. Pričakuje se, da bosta Bevin in Byrnes obiskala Stalina na njegov 65. rojstni dan, ali pa še pred tem dnem.
Kakor je bilo v sredo javljeno, je včerajšnja seja treh zunanjih ministrov potekla v medsebojnem soglasju. Zunanji minister Byrnes se je v ponedeljek sestal s kitajskim poslanikom In jr v torek zjutraj prebiral poročila iz Washingtona ter nadaljeval z raz govori.
Britanski zunanji minister Ernest Bevin se je v torek posvetoval z diplomatskimi zastopniki britanskih dominijonov.
Konferenca je pod strogo poročevalsko
zaporo. V sredo popoldne je bila četrta seja Britanski zunanji minister Ernest Bevin in ameriški zunanji minister James Byrnes sta obiskala sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Razen tega je Bevin obi-skal generala Georgesa Catrouxja, francoskega poslanik v Moskvi. Francoski posla nik je istega dne vrnil Byrnesu obisk, ki je trajal 45 minut.
Seje zunanjih ministrov velikih Treh st bodo po možnosti nadaljevale tudi preko božičnih praznikov.
Pri razgovorih so bili s sovjetske strani razen Molotova navzoči še: namestnik ko misarja za zunanje zadeve Andrej Višinski, sovjetski poslanik v Londonu Fjodor Gusev bivši sovjetski poslanik na Japonskem Ja kob Aleksandrovič Malik in vodja ameriškega oddelka v" sovjetskem zunanjem mini sterstvu Semen Carapkin.
Razprava v Nürnberg u
Že je peti te^en odkar traja razprava v Mürnbergu in v okolici sodišča so poostrili ukrepe za javno varnost. Vojaškim stuažam so dali, posebna opreznostna navodila, da bi preprečili samomore obtožencem ter izdali novo odredbo, ki prepoveduje obtožencem pogovore z novinarji.
Iz krogov sodnika Jacksona so izvedeli, da razprave verjetno ne bodo zaključili pred koncem aprila. Poostritev varnostnih mer in ponovni pregled nemškega osobja v ju stični palači so dovedli do odstranitve go spe Jodl, žene obtoženca, ki je bila tajnica dr. Exnerja, cdve’nika njenega moža. Generalni brigadir Lercy E. Watson, poveljnik mednarodnega vojaškega sodišča je naznanil, da bo gospe Jodl prepovedan vhod v justično palačo.
Po odredbi brigadirja Watsona so nada Ije odstranili dr. Max Schulemanna, tajnika Ribbentropovega branilca, gospodično Erno Merkei, tajnico odvetnika obtoženca Hesss in Georg Wiegarta, vratarja justične palače.
Dognali so, da so bili vsi imenovani včlanjeni v nacistični stranki.
Glavni ukrep, da bi preprečili samomorilne poizkuse je bila namestitev železne mreže v sobi, kjer se razgovarjajo branilci s obtoženci. Do zdaj so sedeli ob majhnih mizicah in so lahko svobodno izročevali listine. Zdaj so pa postavili med nje tenko mrežo. Če želi izročiti branilec listino obtožencu, jo mora izročiti ameriškemu stražniku, ki jo pregleda če niso v njen skrite britvice in podobni predmeti ter jo šele potem preda obtožencu skozi okence Drugi ukrep predstavljajo mreže, ki so jih postavili ob sira neh stopnišča, po katerih odhajajo obtožen ci v sobo k zajtrku.
Nadalje so prepovedali branilcem dajati obvestila tisku, ki so jih dobili od svojih va-
rovancev in obveščavati obtožence o vprašanjih, ki jih zastavljajo Zavezniški dopisniki.
Izvedelo se je, da so obtoženci želeli videti za Božič svoje žene, kar je to običaj po nemškem zakonu, toda Watson je odklonil dovoljenje.
Fritz Sauckel je 1. marca 1940 med neko konferenco rekel:	„Med celotnim številom
pet milijonov tujih delavcev, ki so prišli v Nemčijo, jih nit’’ 200.000 ni prišlo prostovoljno." Iz listin se da razbrati, da Nemcem v tovarnah zasedenih dežel ni uspelo obdržati polne proizvodnje in da je leta 1943 delo bilo že zel ? skrčeno.
Iz zapisnika neke konference z dne 22. aprila 1943 sledi, da so Nemci imeli na razpolago 368.000 sovjetskih ujetnikov izmed katerih jih je 10.000 bilo zaposlenih pri polj skih delih, ostali pa so bili določeni za dela v rudnikih, pri stavbarstvu in v jeklarnah
Februarja leta 1944. je general Milch med neko konferenco izjavil, da< je 40% delav cev v nemški oboroževalni industriji tujcev. V Industrijah, ki proizvajajo v serijah, je odstotek tujih delavcev znašal 95%. „Naš zadnji najboljši letalski motor — je trdil Milch — je 85% delo sovjetskih ujetnikov" in je pristavil-, da so prevozno letalo „Junker 52" zgradile skoraj v celosti ukrajinske žene
75. rojstni dan državnega kancelarja dr. Rennerja
Ob priliki zasedanja kabinetnega sveta so državni tajniki prisrčno voščili državnemu kancelarju za rojstni dan in so mu zahvalili za njegovo, domovini posvečeno delovanje Državni kancelar se je zahvalil z ginjenim glasom, pri čemer je omenil, da je bila podlaga njegovega političnega delovanja na omajna zvestoba demokratični miselnosti.
Avstrijski kancler za odstranitev štirih zasedbenih predelov v Avstriji
Novi avstrijski kancler Leopold Figi je izjavil nekemu dopisniku „United Pressa" da je prva in glavna naloga vlade za dosego politične in gospodarske enotnosti v Avstriji v ten, da odstrani štiri zasedbena predale v deželi.
Figi je dejal, da bi želel doseči zavezniško privolitev ter vzpostaviti normalne diplomatske in gospodarske odnošaje s sosednimi narodi, posebno Madžarsko, Češkoslovaško in Juooslavijo. Figi je objasnil potrebo gospodarske enotnosti v Avstriji, posebno če hočejo, da vzdržijo do konca februarja, ko upajo, da bo prispela prva pomoč ustanove UNRRA.
Figi je izjavil, da bi odstranitev zasedbenih predelov omogočila prevoz živeža z ene v drugo stran Avstrije; služila bi tudi izboljšanju prevoznega sistema, ki je zdaj v zmedenem stanju. Omogočila bi tudi, da bi vlaki in železniški vozovi, ki so osredotočeni v zahodni Avstriji bili prepeljani v okraje, kjer bi se mogli uporabiti.
Prva seja Zveznega sveta
V sredo p op a lene se je sestal novi Zvezni svet. Pivo sejo je im$l pod predsedstvom poslanca Honaya. Za namestnika predsednika sta bila izvoljena zvezna svetnika doktor Dienstleder in Moshammer, za’ zapisnikarja zvezna svetnika prof. Duschek in dr. Latzka, za reditelja svetnika Millviš in Mayer.
Med živahnim o'dobravanjem je spregovoril državni kancelar dr. Renner. V svojem nagovoru je med drugim dejal: „Nameravam Vam podati obračun o dosedanjem delovanju, ker sem danes dopoldne storil, že pred narodno skupščino. Prosim Vas, da dosedanji začasni .noji vladi daste zaupnico. Dalje predlagam, da tudi Zvezni svet odobri svečan proglas, ki ga je svoječasno sestavila začasna vlada, in se na ta način prizna kot prosta, samostojna, neodvisna in demokratska Avstrija, naša druga zvezna avstrijska republika."
Nato je oboje — -poročilo in proglas — zvezni svet med živahnim vzklikanjem odobril.
Poslanica predsednika Trumana o poenotenju vojske
Predsednik Truman je naslovil na ameri-kanski kongres poslanico glede poenostavitve vojske, v kateri je med drugim izjavil sledeče:
„V svoji poslanici z dne 6. septembra 1945 sem naglasil, da bi rad od časa do časa s kongresom razpravljal o obsežnem in tekočem načrtu g’ede državne varnosti. 2e takrat . m opozoril na nujnost, da je potrebno pravočasno in daljnovidno vse pripraviti za varnos* države, in to sedaj, ko nam je še v svežem spiminu, koliko nas je stala nepripravljenost v tej vojni. Sedaj ponovno predlagam kongresu v korist svetovnega miru, naj odobri zakon glede spojitve ministrstev vojne in mornarice v enotno ministrstvo za narodno obrambo. To poenotenje je skupno s splošnim izvsžbanjem nadaljni važni korak za našo bodočo varnost in za svetovni mir in varnost.
To bo odvisno od tega, ali bodo Združene države pripravljene, svoje fizične sile obdržati na oni višini, ki je potrebna kot obramba proti bodočim napadom. Vzajemno z drugimi združenimi narodi, moramo biti pripravljeni, doprinesti potrebne žrtve in napadalcem pokazati, da je naš narod trdno odločen ohraniti trajen mir. Naša vojaška politika se mora popolnoma ujemati z našo zunanjo politiko.
Bivši ministerski prerisednik princ Konoye je izvršil samoumor •
Zavezniški glavni stan je sporočil, da si je bivši japonski ministrski predsednik princ Funim'aro Konoye vzel življenje nekaj ur pred potekom roka, ki so mu ga postavili za predajo oblastem. Obtožili so ga vojnih zločinov.
Verjetno je vzrok smrti zastrupljenje.
Žena Konoya je izjavila, da se je včeraj zvečer udeležil barketa in da je bil tako dobre volje, da bi nihče ne mislil, da se namerava ubiti. Ko pa je zjutraj ob petih videla prižgano luč v moževi sobi, se je takoj podala tja, a ga je našla že mrtvega. Nadalje je izjavila, da je odšel v svojo sobo ob, 20 uri in da ni našla pozneje nobenega pisma, Iz katerega bi bil razviden vzrok samomora.
Konoye bi se moral javiti še pred polnočjo v ječi Sugamo po odredbi generala Mac-Arthurja. Konoye, ki je bil eden izmed najmlajših državnikov in znana japonska politična osebnost, je bil trikrat ministrski predsednik. Star je bil 5* let in je izhajal iz družine Fujiwara, druge za cesarsko rodbino.
Leta 1919 je bil član japonske delegacije pri mirovni konferenci.
Japonski ministrski predsednik Kijuro Si-dehara je izjavil Reuterju; „Mislim, da je delal Konoye v dobri vari, toda brez dvoma je, da je bilo njegovo politično zadržanje zgrešeno in zaradi tega je postal najbolj nepriljubljen mož na Japonskem.
Apel predsednika Trnniana za prenehanje
sovražnosti na Kitajskem
Pravna ureditev prebivalcev srednje Evrope, ki so brez državljanstva
Republikanski senator Arthur Vandanbercj je v torek predložil ameriškemu senatu predlog z namenom, da bi zunanje ministrstvo čim preje našlo rešitev, ki naj omogoči izstavljanje potnih listkov prebivalcem srednje Evrope, ki so brez državljanstva.
Po poročilu ameriškega zunanjega ministrstva bi morali sestaviti točne podatke in natančno poročati o prebivalcih srednje Evrope ki so brez državljanstva. Poleg tega so predložili, aa bi ustanovili poseben ursd v Organizaciji združenih narodov, ki naj uredi pravni položaj omenjenih oseb in naj preskrbi osebne izkaznice ali ds naj tozadevno vprašanje uredi mednarodni odbor za pomoč, ki ima svoj sadež v Londonu.
*
Liberalni poslanec, podpolkovnik David Croll, jg včeraj izjavil-v Spodnji zbornici, ds se mora Kanada odločiti za svojo politiko glede izseljenstva in nuditi več tisočem evropskih sirot čim večjo gostoljubnost.
Begunci iz srednje Evrope, ki so sodelovali pri vojnih prizadevanjih, so si pridobili pravico ostati v Kanadi. Moralo bi so jim omogočiti, je dodal, privesti čez Ocean njihove družine. Domneva, da število izseljencev iz Skandinavije ni tako veliko in če Velika Britanija vzame v obzir nazadovanje rojstev, nore z lahkoto sprejeti v prihodnjih patih letih vse ons, ki se nameravajo izseliti iz ta države.
V uradnih krogih kanadske trgovine pospešujejo čim prejšno rešitev izseljeniškega vprašanja kot sredstvo za preevit države. Mnenja so, da če bo vlada objasnila svojo politiko, bi se moglo izseljeništvo v Kanado pričeti že v teku šestih mesecev po izvedbi repatriacije ter zaposlitvi vojakov in njihovih družin.
Izmenjava nole med Sovjetsko zvezo hi Turčijo
Radijska postaja v Moskvi je naznanila, da je sovjetska zveza poslala v zvezi z demonstracijami, ki so bile 4. decembra v Instam-bulu turški vladi noto, s katero jo spominja na ta dogodek in ji pripisuje odgovornost zato. Odgovor, ki ga je poslala turška vlada 11. decembra, pravi, da so turške oblasti po uvedeni preiskavi ugotovile, da je imela de-, monstracija zgolj notranji značaj in da je izražala odpor dela javnosti proti načelom nekaterih turških delegatov. Niti medklici in dejanja, ki so nastala med demonstracijami, niso bila sovražno naperjena proti nobeni tuji sili. Zaradi tega ni govora o malomarnosti turške policije, še manj pa za odgovornost turške vlade.
Druga sovjetska nota na turškega zunanjega ministra zatrjuje, da ima sovjetska vlada za potrebno izjaviti, da odgovor turške vlade ni zadovoljiv. Nota še dodaja, da odgovor nima trdne podlage In da skuša zanikati oči-vldnost dogodka.
Sovjetskorusko vojaško odposlanstvo v Celovcu
Vrnitev sovjetskih državljanov
V nedeljo 16. decembra je prišlo v Celovec sovjetsko vojaško odposlanstvo, da bi pripravilo vse potrebno za povratek onih sovjetskih državljanov, ki žele domov.
Točnejše podrobnosti in navodila bodo objavljena v tisku in radiu. Tudi v Bruck In Gradec so prispela sovjetsko ruska odposlanstva v isti zadevi.
Ofisodlje vojaških sodišč v Celovcu
Franc Holcer iz Celovca so je moral zagovarjati pred britanskim vojaškim sodiščem, ker je neopravičeno posedoval samokres in strelivo. Pri priznanju je obtoženec izjavil, da je njegov zakon nesrečen, zato da je sklenil -ustreliti se. Sodišče ga je sicer spoznalo krivim, upoštevalo pa je olajševalne okoliščine in ga je obsodilo na 4 mesece ječe.
Bivša učiteljica Elizabeta Kinz iz Celovca je bila obsojena na S tednov zapora in razen tega še na 1500 šilingov denarne kazni, ker je v vprašalni poli britanske vojaške vlade vedoma dala napačne podatke o svojem članstvu pri HJ in BdM oziroma pri ženski zvezi. Ti njeni podatki so v nasprotju z onimi, ki jih je navedla v vprašalni poli 1. 1940. *
Killan Unterluggauer Sz Zgornje Žile ni prijavil pri najbližji orožniški postaji 12 kg razstreliva, katerega je posedoval še izza, prve svetovne vojne. Kaznovan je bil z denarno kaznijo 330 šilingov, oziroma v slučaju neplačila z enomesečnim zaporom. — Z iste kaznijo je bil kaznovan Janez Kofer, ker ni prijavil vojaške puške, floberta in 2 kg smodnika.
Jožef Walker je hotel posest treh zavojev razstreliva in nekaj metrov vžigalne vrvice opravičiti s tem, češ da ni bral proglasov vojaške vlade. Sodišče tega izgovora ni upoštevalo, ampak ga je obsodilo na 500 šilingov denarne kazni, oziroma v slučaju neplačila na 2 meseca zapora. — Janez Lasnig iz Malte je rad' rličnega prekrška bil kaznovan z enako kaznijo.
Predsednik Truman je izdal poziv za takojšnje prenehanje sovražnosti med kitajsko narodno vlado in komunističnimi silami.
Pozval je glavne politične voditelje vse Kitajske, naj se sestanejo k razgovorom za dosego nagle rešitve notranjih bojev. Truman je podal podrobno poročilo o severnoameriški politiki do Kitajske, dve uri pred odhodom generala Marschala ki putuje v diplomatski misiji v Cung King, in je potrdil stališče Združenih držav, ki bodo še nadalje priznavale narodno vlado Cankajšeka, kot edino zakonito kitajskovlsdo. Izjavil je, ds predstavlja ta vlada „prikladno orodje za dosego popolne.zedinjenosti Kitajske".
Truman je izjavil, da je Kitajska v popolnem neredu zaradi silnih notranjih bojev, kar js napravilo ogromno škodo v mednarodnih odnošajih in za dosego sedanjega in bodočega miru ter dodal: „Za Združene države in za vse zavezniške narode je živ-Ijenskega pomena, da bi vsi narodi Kitajske čimpreje izravnali notranje spore z mir nim pogajanjer..."
„Vlada Združenih držav ima za zelo potrebno:
1.	Da se sporazumno prenehajo sovražnosti med vladnimi in komunističnimi silami ter drugimi, odpadniškimi skupinami tako da bi spet prišla vsa Kitajska pod oblast svoje vlade in da bi se takoj umaknili preostanki japonskih čet.
2.	Da se skliče čim preje narodni sestanek političnih prestavnikov ža dosego rešitve, za končati notranje boje in zedinjeno-st države.
„Vlada Združenih držav je prepričana, da je sporazum za prenehanje sovražnosti odločilne važnosti za odstraniti japonski upliv na Kitajskem. V ta namen so poslali v severno Kitajsko oddelke ameriške mornarice, toda ta pomoč se ne bo izpremenila v oboro-
Posebni dopisnik „Timesa" je v Bukarešti izjavil, da rumunske krize ne bodo mogli rešiti rumunski politiki sami.
Dopisnik nato obravnava osebnost in položaj Maniua, vodje romunske narodne kmetske stranke. Sedanja vlada, ki jo sestavljajo komunisti, kmetska fronta in nekaj drugih majhnih skupin, britanska in ameriška vlada ne bosta priznali, vendar pa je sovjetska zveza z njo navezala diplomatske stike.
Dopisnik ugotavlja, da so nekateri mednarodni opazovalci mnenja, da bi sedanja vladatakoj 'padla, če ne bi bilo sovjetske podpore, na oblast pa bi prišel Maniu. Če bi se to zgodilo, bi najbrž politični, gospodarski in narodni problemi vkljub temu ne bili rešeni. Kajti Maniu je že star, njegovi najbližnji svetovalci pa slabotni. Če ga ljudska množica podpira, je to iz negativnih razlogov, namreč kot protest proti sedanji stiski.	/
Gospod Skrabec je skrbno zaklenil vrata blagajne in spustil ključ v svoj žep. Napetost, ki jo je povzročil „beli biser", je še lebdela nad malo večerno družbo. Od zunaj, iz mraka se je začul hrepenel krik samotne ptiče, a v očeh dam je lesketal otožen sij, ki ga cesto vidimo pri ženah, ki brezupno zavidajo mimoidoče za tuj lesk.
Tišino je pretrgalo vprašanje nekega radovedneža: „Gospod Škrbec, ali ne pravijo, da je bil ta dragulj nekoč ukraden iz vaše blagajne?"
Gospodar se je zasmejal, prižgal cigaro in odgovoril: „Vem, da krožijo o tem kamnu, ki je za mene in mojo družino nekaj usodnega in svojevrstnega, mnoge zgodbe. Ako vas zanima resnica, vam vade volje povem resnično izročilo, ki je v zvezi s tem draguljem.
V tišino, polno pričakovanja je zazvenela pripovedka gospodarja, kot pesem preteklih dni:
„Bilo je v onih romantičnih časih, ko so za osrečujoč nasmeh rade volje dali svoje življenje, a za mnogo obetajoč pogled stavili najvišje cene. Pod balkoni so donele noč za nočjo serenade, dehteča pisma so po tajnih potih prišla do svojega naslova, v znak sporazuma so nežne roke spuščala razcvetele rože in v kraljestvu Don Juana je vladala Venera. Takrat je na tajinstven način izginil dijamant iz zakladnice mojega 'pradeda. Ni se še dolgo veselil njegovega leska. Ker je vedel, da z izgubo tega kamna propade on in njegovo podjetje, je obljubil ne toliko kot človek, temveč kot izkušen trgovec, svojo hčer za ženo onemu, ki mu vrne biser.
Povedati moram, da je hči v tistem času šele dozorevala in da so bili njeni čari šele v popju. Toda vkljub temu ie prodrl ctlae o’ njeni lepoti ne samo v mesta, temveč tudi
žen poseg, ki bi mogel odločati o izidu bojev na Kitajskem.
„Ohranitev miru na področju Pacifika bi bilo ogroženo, čs nebi na Kitajskem popolnoma onemogočili japonski upliv in če Kitajska ne bo zavzel,a mesta, ki ji pripada kot zedinjena miroljubna in demokratska država.
„Vlada Združenih držav priznava, da jo sestavljena kitajska narodna vlada „iz ene same stranke" in upa, da bodo izvedli demokratsko reformo s tem, da bodo priključili k novi kitajski vladi' politične stranko,
„Priznati moramo, da bo potrebno izvesti nekaj izpramemb v vladnem sistemu, ki zdaj temelji na eni sami stranki, kar ja po mnenju očeta kitajske republike dr. Sun Yat Sena farno začasni ukrep naroda, ki je na potj k demokraciji.
,,Ce se bo Kitajska napotila k miru in narodni zedinjenosti, so ji Združene države pripravljene nuditi narodni vladi vsako podporo za obnovo države, za podvig poljedelstva in industrije in za ustvaritev vojaška organizacije, ki bo lahko prevzela odgovornost za ohranitev reda in miru doma in v mednarodnih vprašanjih.
„Pod temi pogoji bodo sprejele Združene države morebitne zahteve kitajske vlade za posojila in za načrte v zvezi z razvojem zdravega narodnega gospodarstva in trgovskih odnošajev med obema državama.”
Iz merodajnih virov se je izvedelo, dfi-preučujejo možnost ameriškega posojila Kitajski za najmanj dve milijardi dolarjev pod skoro istimi ugodnimi pogoji ki jih ima Velika Britanija in za odpravo ameriške misije v prestolnico kitajske narodne vlade.
Izgleda, da bo novi ameriški poslanik na Kitajskem general Georg Marshall, ki je zdaj na poti v Cung King izročil bolj konkretne predloge kakor so ti, ki jih vsebuje današnja izjava.
Sovjetska zveza pa ne bo priznala nobene take vlade, v kateri bi bili njeni neprijatelji, niti ne namerava umakniti iz Rumunije svojih čet tako dolgo, dokler je dana možnost, da bi bila taka vlada sestavljena.
Nasprotno pa se gospodarski položaj države ne more izboljšati vse dotlej, dokler bo v njej tako velika sovjetska zasedbena armada. Britanska in ameriška vlada nikakor ne moreta trpeti, da bi se poslovne in druge razmere oz. zadeve njunih držav v Rumuniji kot premagani državi omejevale z raznimi zaprekami in z napačnim ocenjevanjem.
Na velikih treh zaveznikih je ležeče, da se odstranijo vzroki za ta trenja, dalje da se zagotove obojestranske žlvljenske koristi in končno, da se Romunija tako uredi, da bo prenehala biti kamen spodtike pri obnovi Evrope.
na deželo. S strun kitar je zvenelo oboževanje njenih pogledov, tisoči sonetov so opevali lepoto njene postave, člani kraljevskega dvora so se ji ljubeznivo klanjali, medtem ko je v marsikaterem zakotnem delu mesta tekla kri zaradi nje.
Če vse to upoštevamo, si lahko predstavljamo, kakšen je bil učinek očetove obljube. V kolikor je bila očetova namera tudi zvita, da uporabi svojo hčer za vrnitev svojega zaklada, tako je bil učinek v oboževanju njegove hčerke porazen. Ko se je. izkazalo, da je vkljub vsemu častihlepju, vsej navdušenosti in vdanosti, boj za iskanje izgubljenega zaklada, ki je obetal najditelju pridobitev še večjega zaklada brezuspešen, se je tudi najvernejše srce počasi ohladilo in krog okoli čarobne lepotice je bil iz dneva v dan manjši. Podoknice so izostale in tudi čustev polnih sonetov ni bilo več.
Izglodalo je, kot da starivedeli so, da ne bo nikdar prelomil dane besede — ne samo, da ne bo našel svojega -bisera, temveč tudi svoji hčeri ne ženina. Verjetno je bilo to vzrok, da je končno le privolil, ko je edini še zvesti ljubimec zaprosil za njeno roko. Kdo je bil od kod je prišel, nihče ni vedel. Da je bila njegova ljubezen stalna in vroča, je lahko marsikateri, ki je imel prej iste želje, okusil nr. svoji koži Njegovo obnašanje je bilo kajpada olikano in plemenito. Morda je bila vstrajnost in stalnost njegovih čustev do nje vkljub vsej očitni brezupnosti, ki je vse druge že zdavnaj odvrnila, morda tudi njegova možatost, s katero je zna! tolažiti njeno bo! vzrok, da se je v njenem srcu vzbudilo nagnsnje in ljubezen do njega. Tako se je usoda te žene, ki je bila žrtev oče tove trdoglavosti končno le srečno iztekla.
Pri poroki so bili zbrani vs! nekdanji obo ževaici, ki so ob očetovem razglasu tako
Skupščina UNO ko 14, Januarja
V britanskem Spodnjem domu je g. Mori-son 17. decembra objavil imena britanskega odposlanstva za skupščino Združenih narodov (UNO). Odposlanstvo bodo vodili ministrski predsednik Attlee, zunanji minister Savin, državni minister Nosi Bäcker, minister za vzgojo Miss Ellen V/ilkihson in glavni britanski tožilec na niiranberškem procesu.
Pripravljalna komisija Združenih narodov je 13. decembra odobrila predlog odposlanca Združenih držav ameriških, po katerem naj bi se skupščina Združenih narodov sestala 14. januarja in ne 10. januarja, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Ta predlog bo sedaj obravnaval Glavni odbor Združenih narodov.
§!a!fn zopet v Moskvi
Radio r.i-crkvi p- cbiiv:!, da so ja gar.er:i-lissimus Stalin, ki je- bil od 9. oktobra na oddihu v Sočiju ob Črnem morju, v nedeljo vrnil v Moskvo in ja zopet prevzel svoje posla.	_______
BrilaBsko-fransoski sporazum
Pogodba o Siriji podpissns — Skupna politika obeh velesil na Orijer.tu
V Londonu so zastopniki francoske in bri-lafttsks vlade podpisali vrsto pogodb za ureditev problemov na Bližnjem vzhodu, posebno v Siriji in Libanonu Najvažnejše točke pogodbe je tvoril predlog, da bodo britanske in francoske čete kmalu zapustile Sirijo in Libanon.
Britanski zunanji minister Bevin je v Spodnji zbornici razglasil pogodbo, ki je bila nato objavljena istočasno v Londonu in v Parizu.
Pogodba je deloma vojaškega, deloma političnega značaja. V političnih določbah po-, godbe sta britanska in francoska vlada obvezni, da podpirata druga drugo v vseh vprašanjih Bližnjega in Srednjega vzhoda, kakor tudi v vprašanjih, ki zadevajo britanske in francoske interese v Egifatu, Palestini, Trans-jordaniji, Saudi-Arabiji in Iraku.
Zaključek pogodbe je v Londonu in Parizu izzval splošno odobravanje, saj so končno odstranjene zapreke, ki to že izza prve svetovne vojne kalile dobre odnošaje med Veliko Britanijo in Francijo. To je korak za zbližanje dveh velikih držav in podlaga Za tesno sodelovanje Francije in Velike Britanije na Vzhodu.
Movo gibanje v krogih kralja Petra
Jugoslovanski politični voditelji, ki podpirajo kralja Petra, so sklenili ustanoviti' „Jugoslovanski narodni odbor", ki naj bi združeval vse politične stranke, ki so proti maršalu Titu.
Prvo delo tega odbora je bilo, da je poslal pismo angleškemu zunanjemu ministru Be-vinu in ameriškemu zunanjem ministru Byr-nesu ob priliki sestanka zunanjih ministrov treh velesil v Moskvi, v katerem naproša, naj „storita potrebne korake, da bi veliki zavezniki napravili konec sedanjemu nasilju in omogočili vzpostavitev politične svobode v Jugoslaviji."
tiho izginili. Nevesta je bila lepa kot še nikdar. Razcvetela se je v kraljevsko lepotico, ki je hipoma očarala in zmedla navzoča. Stare pssrtii so sonet zadonele pod okni in nikogar ni bilo, ki bi mogel prikriti odkrito nevoščljivost ženinu Ali, kdo bi mogel opisati začudenje in iznenadenost vseh, ko je ženin po pojedini predal svoji izvoljenki kot poročno darilo zapestnico, ki je bila okrašena s škrlatno-rdsčim boržunom, sredi katerega je ležal oni, toliko iskani „beli biser”, ki bi-skoro postal njena nesreča, a je bil sedaj njeno polno z:dovolj::lvo. Dž. E. Zauner.
O Božiču tremo orehe
Vedno hiti in beži, nihče ga ne dohiti, še mani mogoče zadrži.
Ti podiš mene, jaz pa tebe, ti ne dosežeš mene, jaz pa ne tebe. Nihče nama ne more verjeti, da se kot brat in sestra 5e nisva videla na sveti.
. gou ut ur j
Štirje bratje so: eden podi drugega a nikdar ne ujame.
gssp miši sl;;-.;;
Poznam prečudne cvetke, ki le pozimi oveto, čim pa posije sonce vse žalostno gredo.
•ezor suiptg
Priletel je ptiček brez perja, se vsedel na drevo brez listov, nato je prišel otrok brez ust, pojedel ptička brez perja
Z drevesa brez listov,
vOujs u; p^ai tu Baus
„Times” o položaju v RuinuniJI
B1SSR
VESELJE NA LEDU
Predbožični čas s svojim prijetnim zimskim mrazom nudi malim in velikim umetnikom v drsanju priložnost, da pokažejo na ledu v znanem celovškem Lendkanalu svojo spretnost. Pred leti je bil običaj, da sb ili otroci popoldne pred Sv. večerom uživat to zimsko radost. Ko so se že dovolj na-
roki po gladki ledeni plošči s smehom in šalami navzgor in navzdol po kanalu ter se pri tem „pridno love".
Proti večeru začne mladina odhajati in prihajajo oni, ki so podnevi pridno delali, da se zvečer nekoliko razvedrijo in okrepijo. Seveda tudi ne manjka zaljubljencev, ki bi
Odpri IsoMniifi čarom siojo srce!
O božičnih praznikih se najbolj jasno odražajo različne življenske dobe človeka. Otroci so polni veselja, mladina polna hrepenenj in si želi ven v življenje! Za božič obdarita mladi družinski oče in mati svoje ljubljene malčke,- zavedata se, da so darovi plod njunega dela in njuna lastnina, hkrati pa se nekako z otožnostjo spomnita na lepe čase svojih otroških let.
Spomnimo naj se tudi božičnih praznikov, ki smo jih praznovali v nesrečni in strašni vojni vihri: naše misli so tedaj ob pogledu na jaslice in .lesketajoče se božično drevo večkrat pohitele ven na bojne poljane k našim bratom, sinovom in prijateljem. Veliko njih jih je sedaj sicer že doma; toda v marsikateri družini bo tudi letošnji božič še tih in otožen.
Božič daje zlasti odraslim še posebej priliko ,da se ob njem spomnijo bližajočega se konca leta. Kot otroku mi gotovo kaj takega ni prišlo na misel. Veselil sem se le tega, da bodo kmalu postavljene stojnice na Novem in Benediktinskem trgu ,-vsako prosto uro sem porabil s svojimi součenci, da sem si ogledoval vse mogoče stvari, igrače, orglice in drugo ;duhal sem vonj svežega peciva, katerega doma nisem nikdar okusil. V večernih urah, ko so prodajalci prižgali in obesili svetiljke po stojnicah, je bilo vse videti še bolj čarobno in blesketajoče — zlasti razni pozlačeni in posrebreni okraski, angeljd, zvezdice, kroglice in drugo. A od vsega tega nisem jaz nič dobil...
Spomnim pa se tudi neke druge mrzle božične noči, ko sem bil že večji in ko sem nekoč šel domov v mislih na predvečer božiča .utrujen od gledanja dobrin na trgu. Sicer še mlad po letih sem vendar že tedaj bridko občutil, kaj je revščina — bridka revščina! V neki predmestni hiši sena zagledal prižgane lučke na božičnem drevescu. Moj korak je obstal v škripajočem snegu, roko sem položil na utripajoče srce: mala jelka, polna lučk je žarela in blestela v sobi; pred njo je stal otrok. Stopil -sem bližje z obrazom prav tik do šip na oknu. Nenadoma se mi je zdelo, kakor da bi vzkliknil: „Odpri okno, naj tudi jaz slišim zvok srebrnega zvončka, ki tako lepo doni; moj zvonec nad hišnimi vrati zveni tako pusto in vsakdanja!
Odpri, saj vidim, da imaš na peči dišeča pečsna jabolka in tudi orehovih jedrc in rozin ne manjka. Saj veš, da bi se tudi jaz zelo rad posladkal. Sicer imam tudi jaz okoli sebe nekake angele, ki pa so la robati in neobdelani." — Ne, ni res! Nenadoma zaslišim neko nadzemsko melodijo. To so angeli, ki igrajo na violine, lutnje in očarujoč« viole, Prej so igrali že pred kralji, ki so jim veselo in odobravajoče ploskali. „Tudi tebi, ljubi otrok, bodo zaigrali, zato odpri okno, da bosta mogla priti k tebi tudi onadva angela z veliko trombo in velikim bobnom! Ne boj se jih, temveč brž odpri, da se bom tudi jaz mogel radovati tega nebeškega darila! V tvoji sobi je tako lepo toplo, mene pa zoba. V zahvalo za to ti bom, ko boš spal in sanjal, položil v tvoje naročje vejico z zlatimi orehi. — Alj me ne slišiš?"
Eden od angelčkov, ki je držav v roki pesmico z notami, se mi približa ter me prima za roko. Rožnat mu je obraz in lasje so mu svetli, roke pa ima hladne in vsak konec prstov je ozaljšan z drugo barvo. Ali se j«
Petrčkov Božič
Božična zgodbica-
Mali Petarčak je stal pred omarico za igrače in premišljeval, kaj naj bi se igral. Zunaj sa je že zvečerilo, Burja je otožno zavijala okrog hiše ;ljudje so se poskrili po toplih izbah. Peterček pa v svoji lepi sobici ni čutil mraza. Tudi nikdar ni poznal revščine, saj je žive) v srečnih okoliščinah. Imel je vse vrste igrač: železnico, škatljo s kockami, avto, ki je veselo drdral po sobi kadar ga je navil, veliko knjig s podobami,- gugal-nega medveda in prelepega konjička, S tem se že dolgo ni igral, a sedaj ga je zagledal čisto osamljenega v kotu omarice. Nenado-m« se mu je zazdel tako lep, zato ga je dvignil in ljubeče stisnil.
V sobo je stopila mamica. „Petrček" je ljubeznivo dejala, „ravno kar zavijam božično darilo za teto Micko, Njen fantek gotovo nima nobene igrače. Veš kaj, Peterček, ali mu ne bi ti odstopil nekaj svojih? Poglej, najboljše bo da mu pošljeva konjička, saj se ti nikoli ne igraš z njim.“
Deček ji je podal konjička, toda najrajši bi bil dejal: pravkar sem se hotel igrati z njim. Vendar, mati ga je pogledala tako toplo, da ni'mogel ugovarjati Sel je z njo v kuhinjo in otožno gledal, kako je konjiček izginil v kovčku med oblačili in perilom za teto.
1 večer, ko. je Petrček že ležal v postelji ei, je vedno znova mislim na svojega ko njička- Kako lepo se je bilo igrati z njim po preprogi, ki je bila za cesto. Včasih je tudi avto privozi! mimo in prehitel konjička, Oj, kako je bilo to lepol Ne, konjička ne da, za
noreli n« ledu in prišli domov, je medtem Jezušček že prišel. Letos pa sicer drsalni klub uradno še ni pričel delovati, vendar se je drsalnem društvu * „Vrbsko jezero" s podporo britanskih zasedbenih oblasti posrečilo tolika doseči, da bo v kratkem času uporaben.
Umetniki in umetnice' v drsanju — mlado in staro, majhno in veliko — pričakujejo vsako leto z velikim hrepenenjem dneva, ko zamrzne ta znani ribnik-kanal, znamenje Celovca, katerega si skoraj ne moremo misliti brez priljubljenega „Lendskega ribnika". On nas vabi poleti in pozimi; naj se ob njem ustavimo in pri njem najdemo, česar potrebujemo za razvedrilo. Njegovi bregovi so sedaj zamrznjeni in prevlečeni s tenkim sre-žem, podobni kakemu drobno tkanemu umetniškemu delu. Otroci se pode roko v
mudil pri kakem slikarju? Zlata barva se prijema mojih prstkov, ki so mrzli in rdeči. Kako ljubko poje in me spremlja domov!
Otrok v sobi ni odprl okna, ni mi pustil, da bi bil deležen njegovega veselja, V snežnem metežu in v mrazu se je ves ta moj čar razblinil. Žalosten sem bil, ker nisem imel svojega božičnega drevesca, a moj angelček mi je utešil mojo bol — ali pa so bile to le 1-oa sanje?...	P a j a n k.
nič na svetu ne! Čisto na dnu otroškega srca je nekaj šepetalo, da' mora pomisliti tudi na ubogega Tončka, toda njegovo nagnjenje do igrače je udušilo ta glas.
Potihoma se je skobacal iz postelje. Luna je sijala skozi okno v sobo, tako, da je vse lahko videl. Po prstih se je splazil v kuhinjo. Taro je zavoj za teto Micko, o še ne zavezan. Le pokrov bo privzdignil in zopet ga bo imel. In res je Peterček vzel konjička nazaj ter ga odnesel v omarico za igrače.
Naslednje jutro odnese mati zavoj na pošto in ko se vrne, zadovoljna poljubi svojega sinka: „Kako se bo Tonček veselil, ko bo zagledal konjička! Dober deček je Peterček, poreče, ker mi je poslal tako lepo igračo. Če pa bo tebi kedaj kaj manjkalo, tedaj se bo gotovo potrudil, da tudi on tebi napravi veselje. Tako mora biti med slovenskimi ljudmi, pa čeprav so šele otroci..."
Peterček se je zelo sramoval. Najrajši bi bil čisto tiho zašepetal materi v uho: Jaz sem hudoben dečko, hotel sem imeti vse veselje zase, zato sem vzel konjička nazaj, — Toda to ne gre. Hipoma je začutil prvič v življenju, da je vsled svojega slabega dejanja ostal sanj. daleč proč od materinega srca, To ga je zelo žalostilo.
Nenadoma mu je prišla rešilna misel. Jutri pride vendar Božiček! Počakal ga bo pred hišo in ga naprosil, da odnese konjička pa še avto Tončku, — Peterček je trenutno zopet postal vesel. Šel je k svojim igračam in naenkrat so mu bije zopet ljubke in ga raz . veseljovalo, kakor nikdar poprej. Prvič je občutil, kako osrečuje če komu napraviš veselje ter pomislil, da ljudje najbrž zato toliko darujejo o Božiču. \
se radi vkljub mrazu zabavali ob drsanju. Luna pač misli le dobro. Njena nežna svetloba kar nekako skrivnostno osvetljuje ledeno ploskev, enako tudi električne luči. Na vseh treh mostovih mogočno svetijo svetilniki, kar vso čarobnost še nekako poveča. Posamezni pari drsalcev si upajo tudi naprej do otoka, nekateri prav posebno pogumni pa celo do Vrbe,
Vedno je srce ono, ki s svojimi čutili sprejema lepa in prijetna doživetja in ki duhu nudi okrepčila, Zadošča že kratka vožnja na malih svetlih stvaricah-drsalkak za okrepčilo.
V dnevih okoli Božiča in Novega leta pojdimo ven — proč od meglenih decembrskih dni! Treba je le malo dobre volje, pa smo že na ledu. Kdor pa se ne drsa, bo počutil prerojenega tudi, ko bo gledal prijetno zabavo, ki mu bo kot nekako vsakdanje okrepčilo
Papflžev poziv kršuuisim
Papež je pozval vse kristjane, da se zopet zedinijo s „Petrom in njegovimi nasledniki'’
potem ko so najnesrečnejši zgodovinski dogodki na tragičen način ovirali krščansko edinstvo štirih stoletij.
Papež bo dne 24. decembra ob 11. uri dopoldne po oddajni postaji v Vatikanu podal božično poslanico.
Ni mogel pričakati, da bi se stemnilo. Mati je odšla nakupovat, to traja vedno precej časa. Vzel je svojega konjička in avto in se vsedel v kot stopnic pred hišo. Sedaj mora kmalu priti Božiček,. Peterčka je nekoliko zeblo na stopnicah, toda .potrpeti mora vse, le da bo Tonček dobil igrače. V svojem strahu se je tolažil z mislijo, kako da bo Tonček vesel, ko bo dobil konjička pa še.avto povrhu.
Na stopnicah so se začule stopinje. Oh, to. je gotovo Božiček! Peterček je hotel zbežati, toda že se je opogumil in vstal. Božiček se je prikazal. Nosil je dolgo brado in kožuh, za pasom je imel zataknjeno dolgo šibo, a na hrbtu je nosil velik koš.
„Kaj delaš tukaj, Peterček" je vprašal z nizkim glasom, Peterček ni mogel izustiti besede od razburjenja. Samo pomolil mu je igrače in jecljal: „Prosim te, Božiček, nesi to malemu Tončku pri teti Micki. Hiša jim je bila razdejana, zato nima nobene igračke." Božiček ni ničesar odvrnil le globoko je pogledal Peterčka, ki si je že mislil, da ga bo kaznoval, ker je skril konjička. Toda Božiček je položil konjička in avto V koš, se zasmejal na ves glas, dvignil dečka in ga iskreno poljubil. Nato je prišlo najlepše: Peterček je moral nastaviti predpasnik in Božiček mu je nasul jabolk, orehov in sladkarij, nato mu je še podal roko in odštork-Ijal po stopnicah. .
Deček je obstal na stopnicah kakor zamaknjen tako ga je prevzelo. Tonček bo kmalu imel igrače, a tudi on ima toliko dobrot, Povrh vsega ga Božiček niti zmerja! ni, temveč ga je poljubil.
* Dečku je bilo toplo pri srcu, saj bo praznoval vse božične dni z mirno vestjo in radostjo v srcu. a Tonček se bo veselo igral z njegovimi igračami.
Moč gora
Kot bes zemlja strmijo k nebu skale, gozdov mrmranje noč in dan oskrunja s slapov bobni v brezmejne globočine, a hlad s prepadov dviga silni molk.
Šumenje, šelestanje, šepetanje kot da hudobni duh bi bolečine razkladal kamnom, se zaganjal vanje, a hlad s prepadov dviga večni molk.
Skrivnost teme ... V gorah ni sence časa. Nekje visoko pa nebo prepeva v svetlobi sinji ptičkov vrisk odmeva a neskončen mir je skrit na dnu neba...
Bogoslav Obad
\«i iirevod psiilm
Iz Rima je prišlo poročilo, da so Sv. Oče zaukazali, naj se odslej v liturgiji rabi novi prevod psalmov. Znano je že davno, da so stari prevodi nezanesljivi in niso mogli biti popolni, ker znanje jezikov ni segalo dovolj daleč. Cas, ko so se spesnili psalmi, leži skoro 3000 let za nami, in vrhu tega človek na vzhodu govori drugače kakor mi, vse pove v podobah. Jutrovec ne pravi: „jaz berem knjigo", marveč pravi; „jaz knjigo jem!" V psalmu se je doslej bralo: rastoč sin mi je Jožef, in dekleta so begale po zidovih", pravilno pa bi se moralo brati: rastoč sin je Jožef in veje se gibljejo čez zidovje", ker imenuje jutrovec vejo hčerko drevesa. Na novem prevodu se dela že čez petdeset let. V Rimu se je sestal kolegij učenjakov, ki izdeluje nov prevod Sv. Pisma, katerega del so psalmi, ki jih duhovnik moli vsak dan v svojem brevirju. Torej so psalmi tisti del Sv. Pisma, katerega se največ poslužujemo. O pomenu psalmov pravi sv. Auguštin: „začetnikom v veri so prvi element, prvi temelj, napredujočim dajejo rasti, popolne utrjujejo. Psalmi, so enotni glas Cerkve, okras cerkvenih slovesnosti. Psalmi omiljujo žalost, ki je iz Boga, psalmi dajejo solz ka-menitemu srcu. V psalmih se poučuje vsa veličina čednosti, uči se vse, kar je pravično, poučuje razumnost in nam daje navodilo za potrpežljivost. Kaže se božja vsevednost:
To bi radi povedali
Mnogo je nas, slovensko govorečih Korošcev, ki rjas je naš narodni preporod zelo razveselil, saj smemo končno tudi mi v svoji domovini govoriti v našem jeziku, ter gojiti našo narodno zavest in kulturo, ter svobodno razvijati našo književnost. Z veseljem smo sprejeli vest, da so nam odobrili spet naše šole. Vsaki teden (žal ne pogosteje) imamo tudi možnost čitati naš slovenski časopis, pa se vprašamo, če so nam že dali vse kulturne svoboščine, zakaj pa ni tudi v radiju kdaj kakšna oddaja v slovenskem jeziku, namenjena slovensko govorečim Korošcem? Res je ,da razumemo nemško, ali tu je vprašanje duševne zadovoljitve, kakor tudi gojitve slovenske narodne umetnosti (pesmi itd.). Koliko src bi bilo srečnih in hvaležnih, če bi bile vsaj dve ali tri urica na teden na oddajni postaji Celovec namenjene nap — Slovenski manjšini. Saj je tudi nas precej.
Upamo ,da bodo te naše prošnje prodrla do pravih ušes ter da bomo v kratkem veselo iznensdeni.	p. K,
Uganke
Družico človek vsak ima, ki vedno v svetu spremlja ga,-kadar ga svetla luč obseva; a če ga objemo temine, družica hitro mu izgine.
Povej, kdo je — nezvesta deva?
(eouag)
Visoko v gozdu sem drevo, za stavbe dobro in kurjavo, dočakam let še sto in sto za .marsikatero sem napravo Narobe človek sem podložen,, za druge delajoč ubožen.
Ko kako drugo nemo stvar, proda, lahko me gospodar.
(qor — rog) -
Vrh strmih gor sem jaz doma, po dolih mene vse pozna.
Na zemlji jaz povsod stanujem na morju ladje prekucujem.
Kako se imenujem?
(«WA)
Besede tri ugani mi, ki vsaka ima črke tri, in zadnji črki dve pri vsaki, treh besedi sta si enaki:
Beseda prva z — v _ začenja prijeten prostor ti pomenja; besedo drugo s — p — dobiš, ko pri pojedini sediš; in tretjo s — k — vsakdo pozna, kdor prostor s črko — v — ima.
()J>1 'Nd }jA)
JE‘Gidi 'Momian
■r-U*
Ko je Odstte poročila mladega častnika, je to storila pravzaprav le iz muhavosti. Kako so ji vsi odsvetovali, razen nekaj prijateljic, ki so bile vesele, da se iznebijo nevarne tekmovalke. Njen mož je bil radi svojega znanja arabskega jezika nato prestavljen v kolonije. Čisto globoko v puščavo, kjer domujejo hijene in levi. Vsakdo je vedel, da če te enkrat prestavijo iz Pariza v kolonije, ne moreš tako hitro misliti na povratek.
Odette je bila vajena šumneca pariškega življenja, zato je tembolj občutila samoto v kolonijah .. . To življenje je bilo za njo skoraj nevzdržno. Spremembo ji je nudil le radio, ki jo ja včasih razveselil, a pogostorna napravil še bolj utožno. Res, da Sia se peljala vsak mesec enkrat v Alžir, toda kaj neki je Odette zanimal Alžir! Njeno hrepenenje po Parizu se je večam. Kaj pomaga če jo nj -sn mož ljubi še tako globoko in stori vse, da bi jo razvedril? Vsako prosto minuto je posvetil njej in jo vedno presenečal z darili. Idealnejšega moža si pač ni mogla želeti, toda vseeno se ni počutila srt one. Kaj n- pr. počne z dražestno obleko iz Pariza tukaj v Afriki? Njen mož jo občuduje tudi ta;:o.
Pariz, Pariz, Pariz so bile vse njene misli od jutra do več ra Jutri je četrtek — Joirae pri Madame Robinet, tukaj se bodo zbrali največji pisatelji in slikarji, pojutr.šnem bo modna razstava pri Dugomierju in to in ono, a nje ne bo zraven. Vedno znova se je kesala svoje poroke in vsako novo pismo iz Pariza ji je povzročalo duševne muke. To življenje traja komaj pol leta. a trajalo bo morda pet let ali še dalji Kaj neki pomenijo oni trije tedni dopusta, od katerega lahko preživi štirinajst dni v Parizu? Ta kratki čas pač ni mogel nadomestiti zabav celega leta.
Včasih jo je mož vprašal, kaj je pravzaprav z njo, ali je mogoče bolna, ker je opazil, da izgleda utrujena in otožna Odgovorila mu je le, da ji nič ni in da se mara šele privaditi novi okolici in novemu podnebju
„Odette., presenečenje imam zate. Pojutrišnjem smo povabljeni k neki slavnosti pri Rasu Hamidu, strmela boš nad pestrostjo in bogastvom Orijenta." — Charles je navdušeno pripovedoval vse podronnosti, ki jih bodo vida!! pri Rasu Hamidu. Odette je le napol poslušala, v duhu je stopala po pariškem Boulevard! in se šalila s svojimi prijateljicami. Ko jo je mož nato vprašal: „Odette, all se kaj veseliš?", tedaj je le zasanjano prikimala, Kaj neki jo zanimajo ozaljšane kamele, plesalke Rasa Hamida ali arabski pekači na dudo. Ona vsega tega ne mara, ne šs celo sovraži.
Neksga dne je prišla v Svojih čustvih tako daleč, da se ni mogla več vzdržati. Odkrila je možu vse svoje srce. Charles je bil najprej presenečen, a nato zelo žalosten. Kako, da ni opazil, kaj se godi v njeni notranjosti? Nato je poiskušal, da bi jo potolažil. Postal je še pozornejši, še nežnejši kot poprej in ji prigovarjal, da se bo sčasoma že privadila na vse.
„Odette, ti ne veš, kako zelo te ljubim!" .
„To je tvoja velika ljubezen, da moram jaz v najlepših letih hirati tukaj kakor ujetnica. To je sreča, ki mi jo nudiš, da me pustiš duševno propadati!"
Charles ni odvrnil niti besede, prižgal si je cigareto in parkrat globoko potegnil. Odette je odprla radio in poiskala Pariz — kako to zveni: „Paris c’est une blonde..." Vssdla se je na divan in sanjala z odprtimi očmi. Charles je zapustil sobo. Odšel je na okope utrdb. Bila je mesečna noč, tako jasna in svetla, kakor je samo na sipinah puščav; da, samo tukaj, kjer hoče Bog odškodovati s svojo pestro lučjo ljudi, ki morajo živeti v večnem pesku. Tam spodaj je gnal pastir kamele k vodi. Kakor bela senca je stopal za svojimi žival m. Iz njegovih ust je zvenela otožna melodija žalostinke:
„Pojdi syojo pot če delaš dobro, če delaš hudo, pesek bo pokril vse. Pojdi svojo pot, če si srečen, če ti poka srce, pesek pokrije vse. Osamljena zvezda tam gori te gleda, tisoč sestric ima in vendar je sama. Ugasnil boš od bolečine ker si sam, ona pa bo sijala, ona je bližje Bogu. Pojdi svojo pot, pesek bo zakril vse "
Charlesa je ta pesem zadela živo v srce: „Pesek zakrije vse" Tam zadaj komaj SO kilometrov vstran žive vstaši. Uporno žive po razoranem skalovju: Pesek zakrije vse. Charlesa je obšla čudovita misel
S1 j: ko pr c-j je bil dober in prijazen s svojo	val ne bo najalu večno. Odette,
tudi to se bo končalo", je včasih dejal in pobožal svojo ženo. ki je navadno čitala knjigo ali poslušala radio.
Nekega večera je sporočil svoji ženi, da bo zjutraj odšel z večjim oddelkom v popolnoma nepoznana ozemlja. Kdaj se bo vrnil, je čisto negotovo, lahko pa računa najmanj 14 dni z njegovo odsotnostjo. Zgodaj zjutraj je četa odkorakala. Charles je svojo ženo, ki je ležala v polsnu, poljubil na čelo in se poslovil od nje. Nekam mehanično je odvrnila: „Ti odhajaš, no pa Zbogom!" Nato je zopet zaspala.
Ko se je prebudila in ji je črni služabnik prinesel zajtrk v posteljo, je njen pogled obstal na-nočni omarici, kjer je ležalo debelo pismo. Kaj neki pomeni to? Odette ga je odprla. — Vozni listek za Pariz — oporoka in neko pismo:
„Moja ljuba Odette! Ko ti naznanjam, da se najbrž na bova več videla, te ne bi hotel užaliti. Mogoče je, da se bom vrnil zdrav iz te pustolovščine, toda do takrat boš ti že črez hribe in doline. Ne bi ti hotel oteževati sr .:e, toda enkrat ti vendar moram dajati, kako zelo te ljubim. Ljubim te tako, da mi je tvoja sreča dražja kakor moja lastna.. Odbite, vsa nesreča najinega zakona je bila v tem, da me ti nikdar nisi ljubila tako kot jaz tebe. Dokler sva bila v Parizu, to polovičarstvo ni prišlo tako do izraza kakor tukaj, kjer sva bila navezana le drug na drugega. Tukaj se je jasno pokazalo, da te jaz sam ne morem osrečiti. Videl sem tvoje hrepenenje po burnem življenju po Parizu in tvojih prijateljih. Trpel sem vsled tega in poizkušal, da bi te r ...lobii oooolnomrt za se. V razgovoru, ko si mi predbacivala moja čustva, pa mi je postalo jasno, da sp mi to ne bo nikdar posrečilo. Vem, da žene ni mogoče prisiliti, da bi ljubila. Ta večer sem prenehal, da bi se potegoval zate in tvojo ljubezen, ta dan sem nehal živeti. Ti gotovo nisi iz mojega vedenja ničesar opazila, toda jaz sem se strašno bojeval v svoji notranjosti. Sedaj ti lahko priznam, da so prišli trenutki, ko sem bil pripravljen vzeti življenje tebi in meni. To bi bilo strašno’. Odette, ti vendar ne moreš nič zato. da tvoia ljubezen ni tako velika kot moja, .To je nesreča zame, toda nimam pravice, da bi ti predbacival. Poslušaj Odelts,. ti moraš biti srečna, ti moraš imeti zopet svojo svobodo. Jaz pa nočem umreti kot bojazljiv samomorilec, svet naj se ti ne posme’ ’-je. Ti boš lahko s ponosom dejala: „Moj mož je padel na polju časti, daleč proč od rodnega kraja, za domovino je dal življenje.
Zbogom ljubljena Odette! Želim ti iz vsega srca, da bi našla na svetu to, kar bi tvorilo tvojemu življenju pravo vsebino.
Za vekomaj tvoj Charles.”
Odette se sploh ni mogla zbrati. Naenkrat ji je postalo vse tako čudno, tako čisto drugače. Charles ne pride več nazaj ...
Prečkala je oporoko: „Vse kar posedujem.
Po naztranju indiskih vernikov (Hindov) se približuje žival človeku do take mere, da obstoja razlika samo po zunanjosti, ne pa v bistvu. Torej se Hind ne brani misli, da biva v živali duša Ta duša se, ko žival pogine, preseli v drugo telo in zopet v drugo. Duša se nenehoma seli, obenem se razvija, se počasi vzpenja do popolnosti in postane naposled — človeška duša. Hind veruje v skoroda neskončno preseljevanje duš skozi nebroj živalskih in človeških reles.
Sinovi Indije se zavedajo meje med človeštvom in živalstvom tem manj, ker se ind-sko ljudstvo samo dali v nešteto oddelkov in razredov ki jih med seboj1 strogo ločijo stene in prepadi. Tako temeljita je ta ločitev, da posamezniku, dokler živi, ni mogoče pre-. stopiti iz enega stanu v drugega. Stanove, ki zevajo med njimi taki prepadi, nazivamo kaste. Baje šteje dežela čez 2000 kast! Časa je bilo dovolj za njihov razvoj, kajti na temeljne obrise kastnega ustroja naletimo v indiski zgodovini že mnogo let pred Kristusom, Nekatere kaste stoje neverjetno nizko, druge veljajo za tem popolnejše. Najvišjega ugleda je deležna kasta braminov. Ljudje iz višjih kast prezirajo razne nižje kaste huje, nego bi mi v Evropi omalevaževali ljubo živino. Nižji kastniki imajo pač dušo, ki jo čaka še očiščevanje kakor navadno živalsko dušo. B rami ni pa smejo biti gotovi, da se jim, ko umro, duša združi z vesoljno dušo Br-.hmo. S t-em posežejo zveličanje, kajti v objemu večnosti ni več preseljevanja.
hiša v Parizu, moje .. ., vse pripada moji ženi."
Vzela je vozni listek za Pariz v roko. Pariz — nenadoma ji je bil tako tuj, prerivanje na Boulevardu jo je plašilo, vsi ljudje po barih, ki so jo skozi šipe predrzno opazovali in občudovali, so se ji zdeli tako prazni in prozaični. Koketna nečimernost njenih prijateljic in galantni pogledi nališpanih kavalirjev, ki so iskali pustolovščin, so se ji nenadoma zazdeli kakor posmeh vsaki pravi ljubezni. Kaj bi vsi ti ljudje storili zanjo, če bi nekoč zašla v nesrečo? Spomnila se je pogovorov po salonih. Takrat je sama pritrjevala in se smejala nad nesrečo drugih.
Po čem hrepeni pravzaprav tako zelo? Vse, kar je videla ali si samo predstavljala, je vslc i površnosti, ki se je držala .vseh stvari, spuhtelo v nič. Naenkrat ji je postalo j.asno, da je človek, ki je radi njene sreče odšel od nje, vzel seboj tudi njeno srečo. Bilo ji je, kakor da se bo v njeni dud vse prsokrenho. Čutila je, da je edino, kar daje življenju vsebino, ljubezen do nekoga ...
On se mora vrniti! Imeti ga mora zopet! Odette je podvzela vse korake Vsepovsod pa so samo zamigovali z rameni: Gospod nadporočnik da je prostovoljno prevzel nalogo. Nič drugega se ne da storiti, kakor počakati. Čakati! Odetts je čakala nestrpno, njeni dnevi so potekali neskončno počasi. Ni mogla ne. citat, niti nd prenesla glasbe. Misel na Charlesa jo je zasledovala še v sanjah, videla ga je v strašnih nevarnostih in si predstavljala njegovo smrt na najstrašnejše načine. Vsaj enkrat bi ga še rada videla in prosila za odpuščanje; priznala bi mu svojo ljubezen, ki je medtem postala tako velika, kakor njegova.
Prešli so dnevi o četi ni bilo nobenega sledu.
Zadnji dan drugega tedna je končno zadonela trobenta na opazovalnem stolpu. „Prihajajo, prihajajo"; vse je planilo na okope. Res je, tamkaj prihajajo. Četi je sledila velika gruča ujetnikov. Poročevalec je planil skozi vrata
„Ali živi moj mož?"
„Pokorni sluga, milostljiva, on koraka na čelu čete!"
„On živi, vrača se!" Odette se je nezavestna zgrudila. Razburjenje zadnjih dni in to nenadno veselje je bilo nekoliko preveč za njo.
So je zopet prišla k sebi, je njen mož sedel ob njej na postelji. „Charlesi”
„Ne razumem, Odette, mislil sem, da si že zdavnaj odšla. Kako to .. .” — ne vprašuj, prosim te, ne vprašuj sedaj!"
Mesec je sanjavo sijal preko sipin. Charles in Odette sta se sprehajala roko v roki na okopih. Spodaj je pastir gnal svoje kamele, da bi jih napojil in zopet pel ono otožno pesem......Pesek zakrije vse, če si srečen ali
če ti poka srce, pesek zakrije vse." Charles je tesno objel svojo ženo in jo poljubil, nad njima so zvezde vse svetlejše sijale.
Fr. Lukas
Potemtakem je Hindom smisel za živalski svet nekaj naravnega. Vera je med njimi ljubezen do živalstva globoko zasidrala. Marsikaj se je v Indiji spremenilo, marsikaj dobrega in lepega so ljudje sčasoma pozabili in opustili, žival pa jim je ostala nekaka svetinja Tako je prišlo, da so v Indiji ustanavljali živalim zavetišča in bolnišnice že v času ,ko se ljudem drugod niti sanjalo ni, da spada kaj takega na božji svet. Baje so v raznih indiskih pokrajinah poznali take živalske zavode že pred Kristusovim rojstvom.
Kar je imela dežela že takrat, prav to ima še danes polno je v njej tako zvanih „gaushal", to je bolnišnic in hiralnic za bolne in onemogle krave, Plind krave ne ubije, ko se je tako postarala, da mu ne more več služiti Temveč jo odda v gaushaio. Ne pomišlja se, da bi plačeval za žival hra-narino. Kajpa, človek je bitje polno slabosti, zato mu ne gre nič izpod rok brez napak. Evropci, ki so potovali po Indiji, trdijo nekaj čudne,ga ipravijo namreč, da se strežniki preveč ne trudijo, da bi prispevke porabljali v njih pravi namen. Nekaj pronikne strežnikov vedno v lastni žep. Toda Hind jim ne gleda dosti na prste. Zadovoljuje se z zavestjo, da je plačal. Prepričan je, da mu bodo bogov* žrtev gotovo šteli v dobro.
Domačin v Indiji se ne sramuje istovetiti dveh pojmov ki ju Evropec skrbno loči-krava in mati. Za evropsko čustvovanje bi bila taka zveza neokusna Hind zopet ne razume, kako more biti zemljan z zapada tako
Kmet prikazuje svoj dem
Proti jutru kamrica stoji, v njej je zibel, v njej pa malo dete, vsako jutro sonce mu sveti.
Proti jutru gleda
sprednja hiša mi s predökni,
v njej je miza,
miza javorova,	v
k njej družina pod goloba seda.
Prikiet se z večerom spogleduj".
skozi bela stekla
v vežnih vratih
zadnja luč sa prikaz.uje
Tja na sever še leži zadnja hiška mala, v njej bolehna stara mati hude zime se boji.
Tak od jutra do večera hodim s soncem, hodim vsak dan okrog derna — v njem prečudna moč izvira.
Leopold S ! a n e k.
O^pcd Iona
Nadaljevanje in konec.
Ako je stvar prismojena ali z?--. ’Jen», bo
s lana na vse strani. Gospod Tone je bil trknjen ko je zvalil sod mošta po stopnicah, da se je vse razbilo. Nekoč je bilo treba dobiti drv iz gozda. Gospod Tone bi bil lahko na;ei drvarja, pa je imel svoje pomisleke vsaj ni nobena umetnost podreti drevo in nacepiti polena. Vrhutega so delavci dragi in počasni, hrana pa jim ni nikoli dosti dobra. Drva grem napravljat sam, nekoliko mi pomaga dekla." Zato si je izposodil žago pri sosedu, sekira je bila pa pri hiši. Dekla je vzela s seboj nekaj malice: kruha Špeha in slivovke. Prideta v gozd, gospod Tone začne izbirati in premišljevati katerega drevesa se naj loti? Prvi pride na vrsto borovec, star kakih petdeset let, ki ga je bilo treba spraviti iz smrečja. Gospod Tone vzame žago za roč, dekla prime na drugi strani. Žaga je v navajenih rokah nekaj brskala in praskala, končno se je prijela debla in polagoma napravila urez. Tone in dekla sta žagala naprej. Še nekaj potez in žaga tiči. Ni mogoče potegniti ne naprej ,ne nazaj Tone ogleduje položaj. Že vem kaj pravi: „Marjeta zlezi na drevo! „Jaz že ne", odvrne dekla, na drevo lezite sami, ako vas veseli, jaz nikdar nisem plezala po drevju in nebom. „Kot fant je gospod Tone delal takšne poizkušnje, znal bo še sedaj. Na drevo mora nekdo, ker dekla noče bo pač on vzel nase to nalogo, Žaga tiči v drevesu ter jo je treba dobiti ven. Gospod-Tone se oprime drevesa in se požene kvišku. Pride do vej in nazadnje v vrh. Srdito se prime debla in se zaganja naprej in nazaj, lepo počasi; da se je majalo drevo kakor v burji. Drevo hrešči, naenkrat poči se nagne in pade s hruščem na druga manjša drevesca. Gospod Tone se je drevesa krčevito držal, a kaj mu je pomagalo. To ni bila postlana postelj, marveč vejevje in grmovje, na katerem se gospod Tone sicer ni ubil. ali krvavo se je opraskal in veje so ga stolkle po rebrih, da je trenutno mislil: konec je z napravijanjem drv Vrglo ga je na tla, k sreči v mah, kjer ni bilo štrcljev, ki bi ga prebodli Pristopila je dekla misleč, da je gospoda konec: „Gospod ale še živite”. „Diham še odvrne gospod, „ali zakaj nisi zlezla na drevo ti"? Gospod je bil še živ, ali hoditi ni mogel, ih dekla je morala domov po dvokolnico. Znjo se je vrnila, prišla je tudi gospodinja, naložili sta gospoda in ga. zvlekli domov. Vaščani so videli nesrečnika in so mislili, da so ga razbojniki, kakor popotnika v evangeliju razmesarili, ali tokrat’ hudobija ni bila pri razbojnikih, marveč le pri lastni učenf’ nesnsmeti.
brez duše, da ne piivošči velezaslužni kravi iste genijive in nežne vloge, kakršna gre materi med nami ljudmi.
O klanju krav ni niti govora. Že v sivi davnini je zakonodaja to pregreho prepovedala, Hind, ki bi se toliko spozabil, da bi šel ter zaklal kravo bi se družabno onemogočil: izobčili bi ga iz verske skupnosti, pahnili biga celo iz rodbine. Prav tako ne gre, da bi pravoveren Hind užival goveje meso. Zapoved je tako stroga, da veže tudi tedaj, ko mož potuje po tujini, recimo po Evropi. Ko® je pred več kakor desetimi leii Gandi potoval v London na razgovore z angleškimi državniki, je vzel s seboj kozo, da bi mu dajala mleka ter ga delala neodvisnega od angleške hrane, ki posebno ceni meso -..
Verska dolžnost predpisuje Hindu, da mora vedno kazati do krave nekako viteško spoštovanje. Smešno je to! bi kdo rekel. Toda Hind se zaveda da mu daje krava mleka in sirovega masla, da mu vleče voz in plug ,da mu daje s svojimi odpadki gnojila in celo kuriva. S ponosom vam bo zatrjeval, da je krava sveta žival. Zato zavlada dostikrat med bramanskimi verniki veliko razburjenje, če morajo gledati, kako muslimani — ki jih živi v Indiji kakih 70 milijonov — koljejo krave ter uživajo meso ubitih trpink. Jeza orienialskih množic vzkipi včasih s toliko silo, da pride do dejanskih spopadov. Radi nekaj živalske krvi teče tedaj mnogo človeške.	A. 7.
ICttÄWiä y INDIJI
Božične misli
Božični zvonovi pojo .. .
„Mir ljudem na zemlji!" pojo angelci. V J i.eh jin^icem i»!u ,ca se je rod.. Božji S(n in
prinesel odrešenje vsem ljudem. Na božični praznik se zato ves krščanski svet spominja Odrešnikovega rojstva.
Šest božičnih praznikov smo preživeli Slovenci v vojni vihri, sedem božičnih praznikov smo preživeli koroški Slovenci v p eganjanju in zaničevanju. Kakor Herod in njegovi, so tudi v teh letih nacisti, sovražniki krščanstva, stregli Božjemu Detetu po življenju. In če niso vedno naravnost nastopili proti krščanstvu, so uporabljali bolj zvite načine, samo da bi ljudstvu iztrgali pravo vero iz srca.
Božič, praznik Kristusovega rojstva praznujemo. Spomin nam nehote uhaja na tisti težki čas, ko so nacisti z vojnim zločincem Alfredom Rosenbergom na čelu, hoteli uničiti vse, kar je krščanskega. V svojem divjem besu proti vsemu, kar ne odgovarja njihovem „mitu 20. stoletja", so se spravili tudi nad krščanske praznike. Posebno božič, praznik Odrešenikovega rojstva, jim je bil napoti. Ker pa si niso upali naravnost odpraviti božični praznik, so ubrali-bolj zvijačno in bolj zapeljivo pot. Ta zvijačni način borbe kljukastega križa proti Kristusovemu križu pa je bil še bolj nevaren, kakor je zvijača bolj nevarna od odkrite borbe. Ker so božični prazniki v ljudstvu tako ukoreninjeni, zato jih nacisti naravnost odpraviti niso mogli, pač pa so hoteli odvzeti božičnim praznikom vso krščansko vsebino in so hoteli namesto krščanskega praznika postaviti poganski praznik obračanja sonca, „Sonnwendfeier“. Medtem ko kristjani ob božiču praznujemo rojstvo Odrešnika, ki je prinesel na zemljo luč resnice, so nacistični novi pogani hoteli proslavljati le rojstvo svetlobe, ker takrat pričenja naraščati dan.
Da bi božičnim praznikom čimbolj vtisnili svojo vsebino, so izkoristili v ta namen znani nemški običaj „Kerzensprüche", nagovore ob prižiganju sveč. Pri teh nagovorih so uporabljali samo v nacistično propagando usmerjene stavke. Tako so bili za lanski božič ukazani stavki, ki so slavili Hitlerja in nordijsko raso, češ da je prinesla „veliko luč s severa".
Vsi ti in taki poskusi nacistov so bili smešni poskusi ,kako izkoreniti krščanstvo. Nevarni so bili tisti poskusi za tistega, ki krščanstva ni dobro poznal, a smešni in odvratni za tistega, ki je vedel, kaj je prinesel Kristus s svojim evangelijem.
Koroški športniki, ne slišite klica gora? Božični in novoletni prazniki s svojo krasoto vas vabijo na zasnežene gorske planjave. Saj ni potreba posebnih priprav, tudi dobro preizkušene in nekoliko navoščene smuči že zadoščajo.
Kdo bi še dalje tičal v „mračni, neprijazni
sobi ko tako vabi krasno zareče zimsko jutro, ki leži nad zasneženo dolino, na bokih katere leskečejo v jutranjem soncu milijoni bisernih zvezdic. Kdo bi se strašil majhnega napora, ko se je treba vzpenjati na hrib? Izkoristimo vsako razvedrilo, katero se nam nudi: če pa to zahteva le malenkostno izgubo časa, je še toliko bolje. Saj je le nekaj korakov ven iz mesta ta bela opojnost. Kaj je
prijetneje kot vožnja na smučeh po zasneženih strminah?
Višek užitka pa je tedaj, ko se popnemo
na goro, odkoder se nam nudi krasen razgled, ki ga utešeni uživamo deloma že ob vzponu na goro. Tu in tam nas vabi na notranje in zunanje okrepčilo bister vrelec, izvirajoč iz skalnatega objema. Ob pogledu na krasne zasnežene gorske velikane nas napolni občutek sproščenosti in prerojenja.
Odpre se nam razgled po vsej Koroški in njenih številnih vasicah, hribih in gorah, ki dajejo tej sliki tako pisan in prijeten okus. Tu so svetli grebeni Karavank, na zahodu strmi vrhovi Julijskih in Koroških alp, katerim se pridružujejo še druge višine.
2al, da je jutro tako prekratko, za dojem tolikih krasot. Mogoče je to tudi vzrok, da mnogi zopet in zopet iščejo razvedrila v gorah. Torej: na gore, na gore, na strme vrhe, ker tam se spočije v lepoti srce.
A. Pajank.
bili v zadregi z odgovori. Spomnili bi me požrtvovalne materinske ljubezni, sončne ljubezni dveh mladih ljudi, ki si podajela roki, da odideta skupno na pot v življenje, spomnili bi me ljubezni do naroda, ljubezni otrok do staršev in staršev do otrok itd. Naši študentje bi mi vedeli našteti izreke slavnih mož o ljubezni, ki ga je napisal apostol Pavel. In še ne bi bili v zadregi z odgovori.
Kaj pa je bistveno pri ljubezni?
Ljubezen je ona krepost, ki pomaga človeku, da razbije tesni obroč zaljubljenosti v samega sebe in ozkosrčne sebičnosti, ki pozna samo sebe in svojo korist. Ljubezen nam odpira pot do drugih ljudi in omogoča sploh življenje v družbi. Najbolj očitno se nam to kaže pri družini, ki si je brez ljubezni sploh ne moremo misliti. Ker pa ljubezen ne obstoja samo v čustvenem razpoloženju, ampak predvsem v priznanju, da predstavlja človek, ki ga ljubimo, neko vrednoto in na tem priznanju temelječi dobrohotnosti ter stremljenja po vsej duhovni združitvi z njim ,je ljubezen podlaga in vez vsake družbe .vsake skupnosti, tudi narodne.
V krščanstvu ohrani naravna ljubezen vso svojo vrednost in pomembnost. Krščanstvo jo s svojo milostjo in naravnanostjo k neskončno dobremu samo še* poplemeniti, uredi in utrdi ,da se ne ustavi pri stremljenju za ponarejenimi biseri in da ne omaga od času trpljenja ali ob nastopu ovir. Tako je ljubezen zakoncev v krščanstvu dvignjena v zakrament, pa tudi ljubezen do naroda ima vzvišeno mesto med krščanskimi krepostmi. Bog je vsakega človeka postavil v določeno narodno občestvo in mu določil v okviru tega naroda posebno nalogo. Ce se kdo odloči od te narodne skupnosti in se hoče vključiti v drugo, se upira božjemu redu in greši ne samo pred narodom, ampak tudi pred Bogom. Zavestni odpad od naroda je velik greh, ker je greh proti božjemu redu in proti ljubezni, ki jo vsakdo dolguje svojemu narodu. Skušnja nam to tudi potrjuje. Po farah, kjer cvete narodno odpadništvo, hira tudi versko življenje. Kdor je zavestno izdal svoj narod ,se je uprl božji volji in v večini primerov bo izdal tudi Stvarnika, ki je hotel in stvaril v človekovi naravi na-gnenje in sposobnost, da se razvijejo različni narodi, ki imajo kljub skupnim in obče člove'škim potezam še svoje značilnosti, ter tako s svojo mnogoličnostjo odražajo v svetu božjo popolnost.
Prava ljubezen pa se ne kaže samo v nežnih, čustvenih besedah, ampak predvsem v dejanjih. Kakor bi ne mogli trditi, da ljubi svojo družino družinski oče, ki ima sicer
Je Lzika izsilila zaroko
Mirko je bil priden m’-denič. Bi! je orH-t-ne zunanjosti in ir .el de 'ro službo v banki, razen tega je bil n-mak boga*e tete. po kateri bo nekoč podedoval. Torej mož, kakršnega si dekleta žele, ko prično misliti na poroko.
Plavolasa Lizika je bila njegova prijateljica. Mislila je na poroko, ne morda zato, ker se je bala, da bi ostala samica, o ne, Lizika je vroče ljubila svojega Mirka. Samo Mirko tega ni vedel, hli ni hotel vedeti, nerodnsž!
Lizika je postala Eva Radi Ijebezni je pričela igrati koketko. Prived'a je Mirka tja, kjer ga je hotela imeti. Mirku je to ugajalo, postal je goreč ljubimec, toda odločilne besede še ni izrekel. Poljubljal jo je in molčal.
Lizika je postala žalostna. Skoraj je že obupovala Nato jo je popodla jeza. „Mirko!" je dejala „tako ne more iti več naprej, ali slišiš! Govoriti moraš z očetom, veš Mirko!" Mirko jo je mirno poslušal in dejal nežno: „Seveda, Dragica " Res je obiskal Lizikine stariše, k> so mu dobro postregli, nato se je zahvalil kakor zahteva olika ter odšel.
To je bilo Liziki preveč Spremenila je svojo taktiko. O možitvi sploh ni več govorila. Večkrat pa je namigavala, kako da je njen oče nasilen človek, in da ima posebna načela in mišljenje. Mirko je medtem cesto obiskoval Lizikine stariše skoraj pol leta, ter si pustil streči.
Nekega dne pa je Lizika stara mati praznovala rojstni dan Rodbina je bila polnoštevilno zbrana; tete in strici so prišli na obisk, tudi Mirko je bil povabljen. Ta dan je Lizika izsilila odločitev. Dala je napraviti za staro mater preprogo iz krpic, ki jih je sama izrezala iz ostankov blaga, starih bluz, nogavic itd.
To preprogo je pokazala Mirku in mu razložila, kako je naredila. Vsa rodbina je bila zraven, tete, strici, a v ozadju je stal nasilni očka, kakor ga je opisala Lizika. Mirko je bil vzradoščen. Pričel je takoj vzklakati svoja odkritja: „O, to je tvoja pisana jopica In tamkaj tvoja poletna obleka!" Lizika je napeto poslušala njegove ugotovitve. „A tukaj", Mirko je ljubeče pobožal košček rožnordeče svile, „to je krpica od tvoje nočne halje", je veselo vzkliknil.
Lizika je morala poslušati izraze razburjenja in jeze zbranega sorodstva, zato je zardela in zbežala iz sobe Vendar je še videla kako se je oče prerinil skozi množico tet in stricov do njenega Mirka. Pol ure na to so zaključili dan stare matere z zaroko mladih.
H. H. R.
polna usta lepih besed do žene in otrok, ki pa obenem po lastni krivdi ne preskrbi družini za življenje potrebnih sredstev, tako tudi ne moremo trdili, da ljubi svoj narod oni, kdor samo napiva zdravice svojemu narodu od kozarcu vina, v vs.&kdanjem življenju pa gospodarsko ali politično izkorišča sosede, sovaščane, sonarodnjake.
Zato naj nam letos božični praznik, ki je praznik ljubezni, poživi našo dejavno ljubezen v naših družinah, da ne bomo mislili vedno samo na lastne skrbi in težave, ampak da se bomo vprašali, kaj teži našega zakonskega druga, kaj očeta in mater, kaj otroke ter skušali drug drugemu odvzeti del bremena s pleč; naj poživi dejavno ljubezen po naših farah in občinah, da bomo skušali te dni in odslej vsak dan lajšati življenje, odvzemali gmotne in duhovne skrbi svojim sovaščanom; naj iztrebi in prepodi sovraštvo iz naših domov; naj nas poveže z vsem,!, ki pripadamo slovenskemu narodu in bomo ponavljali angeljski spev tostran in onstran Karavank, ob morju in preko morja „in mir ljudem na zemlji ,ki so Bogu po volji". Ta mir, ki ga tako potrebujemo za zdravo narodno življenje kakor tudi za zdravo in pošteno sodelovanje med narodi,' je razen od božje milosti odvisen od naše dejavne ljubezni. Ko bomo vsak v svojem krogu z dejanji dokazali, da nam ljubezen družinskih članov, ljubezen zaročencev, ljubezen .3-čanov, ljubezen članov našega naroda ni samo prazna beseda .ampak otipljivo dejanje, ko bomo dan za dnem legali k počitku v zavesti, da smo storili vsaj nekaj dobrega za druge, bodo vsi ljudje in ves svet dobili zopet lepši .mirnejši in veselejši obraz. Takrat bomo v sebi občutili čudežno delovanje ljubezni, ki edina more osrečiti človekovo po sreči kopneče srce. Saj je tudi Bog, v katerem se bomo končno umirili, prav tako Ljubezen *
Gospod Lambert je končal z voščilom, da bi bili vsi v obilni meri deležni božičnega miru in da bi dal Vsemogoči vsem, ki jim ne bo dano obhajati božičnih praznikov doma ali koder bodo zlasti ob praznikih pogrešali tega ali onega svojca, dovolj moči, da jih težka bol ne stre, ampak jim proživi vero in usmeri pogled v zopetno skupno praznovanje božične skrivnosti, če že ne več na tem svetu, pa po smrti pri Bogu.
„Ker bomo obhajali praznik Kristusovega rojstva v svojih družinah, narii bo naš pevski zbor zapel še nekaj starih narodnih božičnih pesmi. Vsem. ki ste tukaj, pa tudi vsem ostalim x’asö.-nom pa želim blago» slo/ljene praznike", je končal župan Martin»
(Nadaljevanje.)
„Prišel čas je krog božiča", se je domislil župan Martin pesnikovih besed, ko so v soboto popoldne otroci odprli skrinjo na podstrešju in prinesli v izbo častitljive jaslice z Jezuščkom, Marijo, Jožefa, hlevček, ovce, pastirje .angelje in še vse ostale potrebščine za postavitev jaslic. Oče Martin se je spomnil mladih dni, ko je sam z enako zbranostjo in spoštljivostjo prijemal v roko iste iz lesa izrezljane osebe in živali. Že dolgo vrsto let so pri hiši. Ob njih dorašča že tretji rod in občuduje umetniško delo vaškega umetnika, ki je prav zaradi svoje preprostosti tako prepričevalno. Otroci brišejo zaprašene kipce, najstarejši Tinček preizkuša, če še hlevček trdno stoji ter sestavlja °Srodja ,ki jih bodo obložili z mahom, da kodo predstavljala gričke. Po njih bodo razpostavili pastirje in ovčke. Mogočne kralje so spravili nazaj v skrinjo. Šele na predvečer sv. Treh kraljev jih bodo pridružili ostali skupini okrog Božjega Deteta, da bodo do svečnice predstavljali pred Detetom v kotu Pod križem prve Kristjane, ki niso bili judovskega rodu. Z vidnim veseljem je opa-2oval oče Martin svoje otroke, ki so bili tako vneto zaposleni s pripravami za ja-skce. Danes jih bodo samo pripravili ter Preskrbeli mahu, sestavili jih bodo šele na ®veti večer ,ko bo začel legati mrak nad Slovenjo vas.
Vsa vas je že nestrpno pričakovala veliki paznik Gospodovega rojstva. Šolarji so že počitnice in so bili zaposleni z na-
lranjem mahu, pripravljanjem jaslic, po-|J®kod tudi božičnih drevesc, pa tudi v ku-t. nI| so se radi smukali, če ne bi bilo morda , kje kako kuhalnico polizati ali Izva-p^‘ *nateri kak predokus božičnih dobrot, oba U^1 Vrasli so čutili v sebi neki svojski lepUtek pričakovanja nečesa velikega ia
Županova izba je bila po večernicah zadnje nedelje pred božičem kmalu nabito polna, tako da so morali odpreti še hiško, da jih ni nekaj ostalo zunaj.
„Ker so božični prazniki, prazniki ljubezni in miru pred vrati, nam bo danes 'naš gospod župnik povedal nekaj misli o ljubezni", je pričel župan Martin in povabil župnika Lamberta, naj spregovori:
„Cerkev je bila in je vedno pospeševate-Ijica in širiteljica prave omike in prosvete. Zato kot zastopnik .cerkve pozdravljam to posrečeno obliko širjenja prosvete na teh nedeljskih sestankih. Zima nas je sicer prisilila, da smo se izpod lipe preselili ob peč, pa nič zato. Spomladi, ko bo pognala novo zelenje in nov cvet ,bomo znova v njeni senci občudovali čuda in tajne narave, ki nam odkrivajo sledove božje modrosti in božjega veličastva. Zato sem se rad odzval vabilu našega župana Martina, da tudi jaz v tem krogu ,ne samo s prižnice, povem kako misel.
Le še malo ur nas loči od trenutka, ko bodo polnočni zvonovi spomnili človeštvo in tudi nas na zgodovinsko dejstvo, ki si je dogodilo že pred davnimi stoletji: Bog je nase vzel podobo človeka .stopil, poprej našim čutilom nedostopen, iz nebesnih višav na zemljo in izpričal s tem neskončno ljubezen božjo. Da bi odrešil trpeče in blodeče človeštvo, je postal tudi človek kot bi bil eden od nas. Ponižal se je do nas, da bi nas s trpljenjem in smrtjo spravil z Očetom in nam zopet pridobil pravico, da ga smemo klicati; Oče! Samo nekaj ur še in v naši cerkvi ter po naših domovih se bo oglasila božična pesem:
Bodi češčeno, o Deta preblago, sama ljubezen do nas Te rodi.
Božič je praznik ljubezni.
Ce bi vas vprašal, kaj je ljubezen, bi ne
m/' mr
BOŽIČNO BRANJE
POLNOČNI /von
Sosedove jaslice
O božičnih praznikih se človeku misli rade vračajo v davno mladost in hodijo po domačem kraju s tem' večjo ljubeznijo, čim daljša j® razdalja iz tujega sveta do ljubega doma. Tudi moje misli romajo v teh dneh čez hribe in doline v domačo hišo in tam ljubko hramljajo z dragimi spomini iz mladih dni.
V skromni kmečki hiši so otroci vsi za-trpljeni v postavljanje jaslic. Edini fantiček med številnimi sestricami kar žari od navdušenja in veselja, ko oče slovesno vzamejo iz kota razpelo in namestijo nanj deščico, na kateri bodo stale japlice. Mah, ki se je dolgo sušil pod streho, je že pripravljen. Pastiri in ovčke iz papirja so tudi že pregledani in popravljeni. Ko je poličica v kotu gotova, začno z delom. Hribec iz maha je hitro napravljen. Težje gre z razmeščanjem ovčk in pastircev. Vsak hoče bolj prav vedeti, Vendar se vse uravna v splošno zadovoljstvo. Pod hribcem je hlevček z Detetom, Marijo in Jožefom. Preostanejo edino še Sv. Trije Kralji. Kaj z njimi?
Dečko se z vso svojo zgovornostjo zavzema za to, naj pridejo trije Modri takoj k jaslicam. Kako bi bilo mogoče pustiti jih — pa čeprav samo za štirinajst dni, do praznika Sv. Treh Kraljev — v škatlji in jih ne postaviti v kot ,ko imajo pa tako čudno lepe konje! In konji so bili malemu junaku vedno nekaj posebnega. Še Ovničkove konje je občudoval, kadar so jih Ovničkov oče zapre-zali v velik voz s kurnikom, da bi krenili proti Novemu mestu po prašiče. Pa kaj so bili Ovničkov; proti tem, na katerih jezdijo Sv. Trije Kralji! Ovničkov! so mršavi in držijo glave premalo pokonci —• ti so pa lepo okrogli, vratovi se jim kar bočijo in vsi so opasani z dragocenimi pasovi in brzdami.
Prerekanju zavoljo Sv. Treh Kraljev in njihovih konj napravijo konec oče, češ: I,Le pusti, naj o 'anejo Sv. Trije Kralji do praznika v škatlji Zvečer pojdeš z menoj k Štrukljevim. Tam boš videl Sv. Tri Kralje na konjih še vse drugače, kakor bi bili pri nas. Če boš priden, jih boš šel k sosedovim še večkrat lahko pogledat.“
Da ni očeta samo enkrat vprašal, ali pojdeta kmalu k Štrukljevim, lahko verjamete. Na vse načine je premleval vprašanje, kako neki so postavljeni pri sosedovih Sv. Trije Kralji in kakšna konje neki imajo.
Končno so vendarle veleli oče: „Kje si, sinko, greva k sosedovim gledat jaslice!"
In sta šla. Sneg je bil zunaj in hladna bur-}a je brila okrog voglov. Dečku ni bilo mar ne snega, ne burje. V mishh je gledal Sv. Trije Kralje, kako ponosno jezdijo na iskrih konjih proti bornemu hlevcu. Videl jih je kako se zares premikajo, kakor bi bili živi. Konji ponosno dvigajo vitke noge, da se jim leskečejo svetle podkve in grizejo v uzde, ker jih sveti jezdeci ne pustijo v dir. To bi se ne spodobilo.
Pri Štrukljevih je bilo temno v hiši, ko sta vstopila. EU je že mrak Svetega večera. Iz kota je žarela prečudna rdečkasta svetloba, s'katero je bil razsvetljen hribec v kotu. Jaslice so imele štalico postavljeno na vrhu hribca, a sredi hribca — čudno prečudno! V rdeči luči so se premikali na iskrih konjih Sv. Trije Kralji, gibali so se, kakor bi bili živi. Vmes je pa drobno cingljalo kakor da bi pozvonjali z zlatimi zvončki sami nebeški angelci.
. Fantiček je obstal in se zamaknil v prečudne jaslice. Ni črhnil besedice, Te pritajen vzdih občudovanja: „Joj, to je lepo", se mu je izvil iz prsi, kadar je po kratkem presledku spet priježdi! iz ozadja prvi Gašpar, „ki jezdi kar naprej, ker za vsa pota vej", za njim se’ je pokazal Miha, „ki jezdi koj ža njim, da se pogovarja z njim", končno pa je prišel še Boltežar, „ki je najbolj odzad, ves je v portah, ves je zlat".
In ti konji! Kako kraljevsko se nosijo, kot da bi vedeli, da na njih jezdijo kralji iz ju-trove dežele! Ko bi jaz kdaj mogel imeti takega lepega konja... „V šole pojdem', se je dečku porodila misel v glavici, „postal bom gosood in bom lahko imel še lepšega konja, kakor na* gospod župnik. Tako lepega bom imel, kakor ga ima Gašper ...
*
Sanje'ob sosedovih jaslicah so se deloma uresničile. Fantiček je šel čez nekaj let v latinske šole. Pridno se je učil in post; 1 gospod ,a tako. lepega konja, kot je na njem prijezdil Gašper iz ozadja sosedovih jaslic, ni videl nikdar več do današnjega dne in ga ne bo do smrti. Kaj šele, da bi ga imel! Ostali so samo ljubi spomini na mlade dni, ki svetijo iz tople daljine domačije v hladno scdunjo.st tujine.
Sredi vasi je stala trdna kmetija Grčar-' jevih. Ponašala se je'z mogočnim gospodarskim poslopjem, hlevi in svinjaki; na koncu cvetličnega vrta pa je stal čebelnjak. Oče Grčar je pridno skrbel za svojo živino, polja, travnike in gozdove. Mati Marjeta pa ja imela vedno polne roke dela. Ker sama ni zmogla vsega je imela pri hiši še deklo. Lepo je vzgajala svojega sina. Janeza in hčerko Metko. Ko je Janez dorastel, *0' ga poslali v mesto v šolo. Srečo je moral imeti Grčar pri živini in dobri letini, da je s svojimi žulji vzdrževal sina; saj kar je prodal, je bilo tako poceni, a če je hotel kupiti obleko in stroje je stalo mnogo denarja. Janez je pridno študiral. Vsako leto je hodil domov na počitnice, kjer ga je že težko pri-
čakovala sestra Metka. Cas je hitro drvel naprej in Janez je hodil že v osmo gimnazijo. Prišla so leta vojne v Evropo in z njo povsod velika zmeda- Janezu k sreči vojna ni pretrgala študija. Učil pa se ni tako pridno, kajti precej so vplivali nanj takratni dogodki, posebno pa njegovi tovariši. Slaba družba ga je prevzela, obesil je šolo na klin in se vdal pijači.
Na dom ni več mislil. Z denarjem, ki ga je imel še od doma, se je vlačil od beznice do beznice in zapravljal mladost ob nogah malovrednih vlačug.
Ko sta oče in mati zvedela za sinovo početje, sta se silno razžalostila. Mati skoro ni mogla verjeti, a ker sin le predolgo ni nič pisal, ji je postalo vse jasno. Na .Janežev dom je legla strašna žalost in molk. Marjeta je jokala, Grčar pa je zamišljeno hodil okoli hiše in tarnal. V vas radi tolike sramote ni upal.- Ni mu šlo v glavo sinovo početje, saj so ga vendar lepo in dobro vzgojili. Toliko let je garal in vzdrževal sina, ki pa mu je sedaj nehvaležen. Grčar in Marjeta sta napisala sinu pismo, naj se vrne pod domači krov in začne pametno življenje. Zraven sta ga tudi pošteno oštela. Pa ni-nič pomagalo. V poslednjem pismu je mati Janeza za Božjo voljo prosila naj se vrne domov, oče pa mu je napisal zgodbo o izgubljenem sinu. Tudi on bo tako sprejet, če se vrne .čeprav je dosti težje pridobiti prejšnjega človeka, kot pa premoženje. Marjeta je za Janeza dosti molila in še med delom so se ji ustnice premikale. Pa tudi Grčar je vsak večer pobožno prebiral jagode rožnega venca. Oba sta se postarala.
Bilžal se je Božič, a Janez še vedno ni nič pisal. Za božične praznike so Janez in njegovi tovariši sklenili, da se gredo smučat na gore: Dan pred prazniki so se odpravili. Seveda so jim sledile tudi njihove prilez-niče. Kako tudi ne. Na zabavo naj bi^šli, pa sami.
V jutranjem siju se je blestel vrh Golice, ko so prišli na njeno pobočje. V godnem zatišju so se zasilno utaborili in si zakurili. Bili so Židane volje, le Janez je bil nekoliko klavern. Spomin na božični praznik in na doni ga je nehute spravil v slabo voljo. V
njem se je vzbujala vest. Spomnil se je žalosti matere, spomnil skrušenega očeta, ki ga je potrla sinova nehvaležnost. Počasi so se mu vrstile slike domače hiše Videl je Metko, kako letos sama postavlja jaslice in mamo, kako si briše solze ob mislih nanj, ki se je odtujil domu in se vrgel v naročje po-Tovarišl so hrzali po strmini in z ve-uličnemu življenju. Mraz ga je spreletel, selim! kriki izginjali za ovinki. Janez se ni mogel odločiti. Brez misli je gledal predse in premišlgeval. Naenkrat je začutil, da ga močno zebe. Ozrl se je po planjavi, da bi uzrl kje kako hišo, kjer bi se vsaj malo pogrel. Pol ure nad seboj je zagledal ob robu gozda nizko kočo. Ni dolgo premišljal. Zapel si je smuči in se odpravil navkreber.
Prišel je do hiše in vstopil. Topel val domačega življenja ga je objel. V kotu so postavljali otroci jaslice. Z otroško skrbnostjo in božičnim veseljem so lepili otroci pastirčke in ovčke. Sedel je na klop kraj peči. Neizrečena bolest mu je legla na dušo. Kot bi ga obsedel angel bolesti. Težke misli so ga spomnile na dom. Spomnil se je lanskega Svetega večera.. Prav za Sveti večer je prišel vsako' leto domov. Na pragu ga je vselej pričakovala mati. Vse je bilo tako lepo, kot v tej samotni hišici — praznično. In Sveti večer sta 2^ Metko postavila jaslice. Med tem mu je kmetica prinesla potice in skodelico toplega čaja. Vsak topel požirek, vsak sladek grižljaj ga je spomnil na dom. Pogledal je po sobi in začutil je, kako lepo je v tem domu. Tu ni tiste strastne osamelosti, ki objemlje človeka v lahkotnih mestnih gostilnah, da postane napol žival. Ni tistega ozračja in psovk. Nekaj toplega diha tukaj iz vseh kotov, nekaj mehkega in nežnega. Prijetno ti deha nasproti in te boža po licih in po čelu in te vabi, da sili te, naj ostaneš vedno tu, naj tudi ti izgubljeni sin najdeš mir in lepote domačega življenja. Janeza je stisnilo pri srcu. Počasi je vstal in se odpravil. Kam, sam ni prav vedel.
Pri Grčarjevih so se v žalosti in molku pripravljali na praznik. Mati je delala in molila iz dneva v dan. Metka ji je pri delu pridno pomagala. Za vsakega sta po stari navadi naredili kolač, tudi za Janeza. Metka je letos sama postavila jaslice. Ko je oče spravil živino, je prišel v hišo, za hip postal pod jaslicami, nato pa sedel v kot k peči. Marjeta je kuhala večerjo. Iz vasi se je zaslišal glas zvona. Grčar je vstal, vzel molek in odšel v kuhinjo po žerjavico. Z Metko sta šla kropit hišo, mati pa je ostala v kuhinji in mislila na sina.
Sladek vonj je napolnil Grčarjevo hišo. Vse je bilo- praznično. Zunaj je zavijal veter in metal droben sneg v slabo zagrnjena okna.
Pred kočo si je Janez nataknil smuči. Prijel je palice in zdrsni! po hribu navzdol. Ko je prišel do počivališča, ni našel drugega kot razmetano ognjišče. Tovariši so bili nižje pod gozdom. Videl jih ni, le tek hripavih glasov mu je izdajal, kje so. Nenadoma so
se mu zastudili. Oni, ki so mu bili ideal, ki so mu kazali lepo in veselo življenje so zanj izginili. Bili so mu le še, temne sence, obdane z gnusom in sramoto. Brez moči se je sesedel na podrt štor. Iz globočine duše se je razjokal nad izgubljenimi cilji in zgrešenimi poti. V srcu mu je čedalje močneje klicalo: domov, domov, domov! Doma te čaka mati! Vstal je, napisal na list papirja par besed tovarišem in od kot veter brz^l v dolino po nasprotni strani pobočja, da ga ne bi tovariši opazili. Srečno je prišel v dolino. Da bi šlo hitreje, je odvrgel smuči in se napotil peš dalje. Trdno je sklenil, da se še danes vrne domov, da še danes na Sveti večer preusmeri svoje življenje in prosi starše odpuščanja.
Pot mu je teke! v velikih kapljah po čelu. Lep in prijazen se mu je zdel gozd, čeprav so ga nizke veje ovirale pri hoji.
Narava se je nanovo odela v belo praznično obleko. Veje so se sklonile še nižje, kot bi se bolj živo sanjale o velikih skrivnostih Svete noči. Ob poti je tu pa tam samo-tarila kaka hiša. Dvorišča so bila prazna in mirna. Vse je pred snegom-in mrazom umaknilo v topih hiše in pričakovalo' Svetega večera. Lepa noč ga je prevzela. Spomnil se je' doma. Kaj poreče oče? V mislih si je obujal zgodbo o izgubljenem sinu. A kaj porečejo ljudje? Pri srcu ga je stisnilo, da bi na glas zaječal. Tam nad cesto se beli domači gozd in v njegovem zavetju, prav na kraju vasi stoji domača hiša. Še pet minut. Stal je pred domom. Skoro si ni upal preko dvorišča. Kčt tat je stopal proti hiši. Pogledal je skozi slabo zastrta okna. V kotu ob mizi so bili zbrani v molitvi. Mati je molila naprej. Zagledal je mater, očeta in Metko, vse sključene in zaskrbljene. Začelo ga je tresti in velika solza mu je spolzla po licih. Sklonjen v dve gubi se je stisnil v zavetje okna in začel na tihem tudi on odgovarjati. Pozabil je že precej a je vseeno šlo. Molitev mu je zvenela kot pesem. Mati je že skoro končala. Molila je še za rajne starše. Še za svojega izgubljenega sina. Solze so ji zalile oči tako, da ni mogla naprej. Janez- so ie vzdramil. Prestopil je prag domače hiše in ne da bi potrkal vstopil v sobo. Vsi so ostrmeli. Skoro niso mogli verjeti. Jane<z je objel in poljubil mater ter prosil očeta odpuščanja. Kakor izgubljenemu sinu so mu postregli in prinesli novo obleko.
Pri fari je vabilo k polnočnici. Izgubljeni Janez je stopal v noč. Skesanega srca se je približal cerkvi. Orgije so zabučale in pred oltarjem so zacingljali zvončki. Kot v sanjah uspavajoče, nežno in tiho, skrivnostno ter blaženstva polno je zvenala iz kora „Sveta noč, blažena noč..." Janeza je pretreslo. Kakor kadilo, zažgano po roki duhovnika je kipela njegova molitev proti jaslicam. Z radostnim licem je strmel v hlevček in Božje Dete, ki ga je'vabilo k sebi v preprostost in srečo.	Vida Z&bavnfk.
Božič M
Iz Nazareta v Galileji je šel na pot pravični mizar Jožef, potomec rodu kralja Davida. Besede „Jožef" pomeni „iz njega bo veliko" in beseda Nazaret pomeni „Rožo", ker jz njega prihaja Ona, ki je na svetu kakor lilija med trnjem. Edina med človeškim rodom, _na kateri ni nobenega trnja greha.
Ta Lilija je potovala z Jožefom v mesto Betlehem, o katerem šq preroki napovedali, da bo rojstni kraj vladarja, ki bo vladal Izraelu, Betlehem pomeni hišo kruha, ker se je tam pripravljala, sveta skrivnost Evharistije. Telo rojeno v Betlehemu se deli svetu v podobi kruha, da vernikom vzdržuje dušno življenje.
V Betlehemu je Marija rodila prvorojenca. Biti prvorojenec je bilo pri Izraelcih velika čast. Prvorojenec nam pove, da Sveta družina poprej ni imela otrpk. In da jih ni imela pozneje vidimo iz evangeljskih izročil, ki ne poznajo ne bratov in ne sestra Kristusovih.
Za Sveto družino ni bilo prostora v Betlehemu. Marija in Jožef sta zato prenočila v duplini pred mestom, kamor so ob slabem vremenu zganjali pastirji svoje črede. Tu je porodila Marija sina, o katerem je prerok Izaija napovedal: da bo Dete, na ramah katerega sloni oblast.
Isti Jezus, ki se je rodil v revni betlehemski duplini, je kot Učenik učil po svetih kra jih. Dal je srčni mir razbojniku na križu, Magdaleni, daje ga vsem grešnikom, ki ne hodijo zakrknjeni in ga obiskujejo pri Sveti Evharistiji. Isti Jezus ustvarja mir med narodi in državami in nas s svojim naukom opominja, da smo vsf enaki in enakopravni dediči nebeškega kraljestva.
Božična noč
sveti vsem
„Sveta noč, blažena noč..."
Povsod js mir in pokoj. Zdi se,.ko da lebdi nekaj skrivnostnega v ozračju. Pa vendar rekel bi, noč je kot vRaka,druga. Ne, nocojšna noč je čisto drugačna kot so druge. Polna je skrivnosti, čaru, polna skritih teženj in hrepenenj. Nocojšna noč je noč blaženosti in pričakovanja. Na nocojšno noč se je pred mnogimi, mnogimi leti rodil tam daleč na Jutrovem On — Odrešenik.
Sveta noč je ...
Lune ni videti, a nebo je posuto z brezštevilnimi zvezdicami, ki neprestano trepečejo in mečejo svojo srebrno svetlobo na dolino in grič. Zdi se, da danes biešče zvezdice possbno svetlo in svečano, kot da se zavedajo veličastnosti te noči.
A tam zgoraj, — glej ona velika posebno svetla zvezda, — to je severnica. Ona starodavna zvezda,, ki jo vsak pozna, saj nam služi za orijen-acijo. To zvezdo so gledali že pred tisoč leti naši predniki. Po njej so se ravnali že stari Egipčani in Babilonci, opazovali so jo mogočni Rimljani, služila ja za orjentacijo našim pradedom in dedom, a nocoj gledamo to isto zvezdo mi. Ona nam v družbi svojih tovarišic medlo osvetljuje pot do cerkve na hribčku, — k polnočnici.
Ta zvezda je sveti’a tudi pred tisoč devetsto štirideset m petimi leti v oni skrivnostni noči, ko se je rodi! Mesija, a danes sveti • nam, nbhovim daljnim potomcem, ko se gremo pok'on.ili v bližnjo cerkev malemu Detetu v jaslicah.
Sveta noč, blažena noč .
Vse naokoli je mirno in tiho. tudi najmanjši šum ne kali nočnega miru. Čuje se.la rezko škripanje pod nogami in tu in tam besedica iz gruče ljudi na cesti.
Cuj, — to veličastno tišino je prekinil mahoma mogočen glas zvona iz bližnje cerkvice na hribčku.
Bim, bom... bim, bom... je zadonel skozi noč ter napolnil dolino in hrib s svojim krasnim srebrno čistim donenjem. A napolnil je tudi naša srca, srca vseh vernikov, kateri se zaviti v tople kožuhe pomikajo proti cerkvi. Kot, da so se prebudili pobožni potniki iz globokega sna iz zamaknjenosti, so se zdrznili in pospešili korak. Vsakemu je vztrepetalo srce od sreče, ko je zopet zaslišal glas domačega zvona, edinega od treh zvonov, ki ga ni požrla strašna vojna zver.
Bim, bom. a. bim, bom... doni svečano in zmagoslavno ta edini zvon, glasnik miru, po dolgih letih vojne. Verniki pa z drhtečimi srci mislijo na ono nevarno noč, ko so ga skrivaj sneli in skrili, da ni sl-dil usodi ostalih dveh zvonov, ter bfl pretopljen v grozna topovska žrela, kjer bi	smrt
in "grozo. Vsak ja mislil v duhu na minula Ista strahote in nobiianja. Na čase, ko js vsak dan prinašal samo žrtve, ko so padala, življenja mlada in cvetoča. Saj ga ni človeka, ki ni v teh letih izgubil koga od svojih dragih,
Pe* svetih večerov so presnovah v strahu ter grozi in nemiru, ne bo !i vsak čas treščila bomba v mirni božični dom.
Ta leta so minila, teh grozot ni več. — Danes stopamo spet pomirjeni svečano k polnočnici z prazničnim razpoloženjem v srcih. *
Cesta je vedno bolj polna črnih postav. Fot nas vodi škod zaansžteno vaš. Skoraj se ne vidijo male hišice, le skozi okna pri-hva slaba svetloba prižganih luči. V vseh hišah pa je skrivnostno božično razpoloženje.
Skozi slabo zastrta okna vidimo lepe jaslice ali pa belo posuto smrekeo. Par sveč je prižganih, a v srcih domačinov je tem več svetlobe in b'aženstva. — Mir, — dolgo za-žsbeni mir, ki qa prepleta glas pesmi;
„Sveta noč, blažena noč..."
Cerkev je pred nami. Kakor validesten tempelj se dviga na vrhu hribčka, obdana in pokrila s debelo odelo lesketajočega snega. Številna mnogobsrvna okna so svečano razsvetljena, a skozi široko odprt vhod doni glas orgelj
Na pragu moramo obstati. Stoglava množica ja napolnila cerkev do poslednjega kotička, Od blizu in daleč so prišli stari in mladi, da nocoj, na Sveti večer tu ob jaslicah počaste Odrešenika in se mu zahvalijo.
Smeha niti veselja na obrazih ni opaziti. Vsi so zatoolieni v svojo molitev, Nocojšna noč. naj bi bila ona noč, ki bo zedinila v ljubezni, slogi in miru vse ljudi na zemlji. Dosti je bilo gorja. To Sveto noč naj slave vsi ljudje po dolgem času. zopet v miru.
A mi? Skopimo tudi mi pred oltar ter dvignimo desnico k svečani polnočni prisegi: „Dovolj je sovraštva in prelivanja krvi. dovolj časa je šel brat nad brata. Preveč naših dragih je umrlo prerane smrti, da bi še dalje, netili sovraštvo. Nikdar več na bodimo mi, niti naši otroci za hrano topovom. Nikdar več naj nam grozne bombe ne rušijo naše domove. Ne, vojne ne več. Mi, ki smo tu ■ pred oltarem miru, smo dolžni, da mir v bratski slogi obdržimo. Mi hočemo biti kovači miru. To prisežemo v tej Sveti noči! Iz naših cerkva pa naj širom domovine prodre svetonočna pesem.
Bim, bom odmeva v zvezdno nebo, verni ljudje k polnočnici gredo; praznuje človek, žival in rast, vsa zemlja se raduje Bogu v čast.
Kakor najlepši akord zadoni na Sveti večer zvonenje v večerni hlad in opominja ljudi, da je napočil zopet oni veliki trenutek, ko ves krščanski svet proslavlja rojstvo našega Zveličarja. Nebeško je to zvonenje, kakor sploh vse kar se dogaja v božičnih dneh, polnih zbranosti, miru in sladkega hrepenenja. Ob glasu zvona srce zatrepeta od ginjenja, veke se za hip zapro, duša dobiva
krila.. . Ves svet je tajmstven in vzvišen; naš duh se raduje v zavesti, da bo nocoj sam Božji Sin stopil na grešno zemljo ter bival med nami.
Zvezdice migljajo opojno in razsvetljujejo vse stvarstvo, da bi se Božje Dete ne izgubilo v temi, snežinke so pretkale pokrajino s prekrasnimi srebrnimi preprogami, jelka kraljica gozda si je nadela biserni pajčolan. Še živali čutijo svetost trenutka, saj je znano, da na Sveti večer ni sovraštva med živalskim svetom. Po cestah in vrtovih se blešči kakor milijon draguljev, doline je pokrila čarobna modrina. — V vso to krasoto zadoni zvon, ki vabi verno ljudstvo k polnočnici. Izginil je pohlep, nevoščljivost in prepir s človeških src, zemljan ljubi, odpušča, praznuje...!
Luč je močnejša od teme! To globoko resnico občutimo v srcu najbolj o božičnih dneh. Kako pust je adventni čas; vsem se nam zdi, da je sonce za vedno zapustilo zemljo, po cele tedne ne vidimo sinjine neba. Divjanje v naravi z dežjem, snegom in viharji nam onemogočuje bivanje na prostem, zagreni vsak sleherni trenutek. — Na Sveti večer pa utihnejo celo elementi narave, vse je mirno in pokojno ter z radostnim utripanjem pričakuje Jezuščka. Sonce, daleč nekje za gorami se pričenja vzpenjati višje..., tako je Božič tudi praznik zmagoslavja radujoče-
Po ozki gazi navkreber, proti oddaljeni hribovski vasici se premika temna postava. Sneg je debel, a gaz je oska in le slabo iz-hojena. Po hoji osamljenega popotnika je spoznati, da je izmučen od dolgega potovanja. Tu in tam postane za trenutek, da se malo oddahne pogleda navzgor proti vrhu hriba ocenjujoč kako daleč je že dospel in koliko še ima do vrha, do vasice tam gori, katera se pač več ne vidi, ker se je že pričelo mračitl.
Popotnik je pospešil korake trudeč se, da bi čim hitreje prišel do vrha, toda v primeri z dolgim potom se zdi, kot da ostaja vedno na istem mestu. — A mrak se vse bolj spušča na zemljo Njegove moči pojemajo. — Lačen je in izmučen. Oblečen je le slabo ter povrh vsega pa je invalid — ranjenec. Na daljni ruski fronti mu je pred dvema letoma zlomilo nogo Nezavesten je obležal. Nato ga je našla ruska patrola in odpeljala v ujetništvo. Dolgo je trajalo, da je okreval, a posledice so le ostale
Par let je minulo Med tem ko je bil on tam daleč v notranjosti Rusije, so zavezniške čete zmagoslavno vkorakale v paše kraje — in jih osvobodile. Nato je bil tudi on izpu-
ga veselja nad ledeno in morilno zimsko nočjo. •
Naj je naše življenje še tako pusto, borno in žalostno, na Sveti večer pozabimo vse težnje in skrbi. Vemo da je ljubi Bog svet tako uredil, da se menjata svetloba in tema, poletje in zima ter — srečni časi in oni polni trpljenja in odrekanj. Zato pa, četudi je morda v tem letu bolest večkrat razjedala naše grudi, se solzilo oko, luč pred jaslicami nas bodri in zagotavlja, da bo po temnih dneh nekoč posijalo sonce vsemu našemu narodu. Kako nas razveseljuje jelka, ki žari v lučkah! Daje nam upanje, da se v vsem trplje-
nju in težavah povojnih let že poraja nova, boljša doba, kakor vzklije i£ semena, rjave korenine ali gole vejice vsa pisana lepota sončnih dni.
Te vere nam ne more nihče vzeti, kakor nihče ne more oporekati, da raste kruh pod toplo snežno odejo tudi v ledenih zimskih nočeh. Nikdar si ne bomo pustili izruvati te vere iz srca, kajti oropani bi bili za mnoga vzvišena čustva. Kako pusto življenje morajo imeti narodi, "ki ne poznajo sreče Svetega večera, ne lepote dreveščka in jaslic! Ubožci so. Zato naj svečka na dreveščku vžge v nas vse dobro in svetlo, naj nas napravlja močne, da bomo kljubovali še vsem težavam, ki jih je povzročila vojna, naj nam osvetljuje pot. do cilja, k(i bo privedel ves naš narod v srečnejšo bodočnost.
Zapojmo na glas na Sveti večer, da bo odmevalo od skalnatih sten ter prodiralo v najglobje doline in tam zdramilo še ona zakrknjena srca, ki ne čutijo miline največjega praznika. Veter naj ponese ta glas kot božični pozdrav vsem drugim, ki so še mogoče razkropljeni po svetu, ter naj jim zagotovi, da jih nismo pozabili. — Nebroj drobnih lu-čic miglja v božično noč! — Tudi v. naših dušah naj se poraja velika luč ljubezni do domovine in naj nas vodi navzgor. Slovenske družine, čuvajte skrbno to luč!
Tončič Sonja
ščen iz ujetništva in sedaj je na potu domov, v domačo vas. k ženi in svojim otrokom.
Ali pot iz Rusije do doma je dolga. Zima je prekrila deželo z debelo snežno odejo. Božič se je bliža) a on je potoval — potoval. Danes na sam Sveti večer pa dospel do domačih krajev, Ah, kako mu bije srce, ko po dolgih letih spet gleda domače kraje, Mrak se spušča, a on le hiti naorej in naorej gori, v naročje ženi in otročičkom katerih dolga leta ni videl in ki mogoče že mislijo, da je mrtev. Nocoj na Sveti večer bo spet objel vse v svojem naročju.
Da saj res, za najmlajšega še niti videl ni, žena mu je takrat pisala, do bo kmalu rojen, a potem, kaj je bilo, — to več ne ve.
Mraz ga je tresel ob misli, da bi utegnil na poti opešati m obtičati v snegu. Znova je zbral pojemajoče moči ter pospešil korak. Samo naprej, naprej v naročje družine, ki ga danes, kot morda nikdar poprej pričakuje — saj danes je Sveti večer.
Zavita v gosto meglo stoji vasica vrh hriba. Debel sneg pokriva streha in vrtove. Iz malih zastrtih oken prodira le malo svetlobe na cesto, pa vendar zadosti da moreš spoznati kje so hiše. V tiho noč zvene iz revnih domov glasovi svetonočnih pesmi.
Sam
Gorje mu, ki v nesreči biva sam;
A srečen ni, kdor srečo vživa sam! Imaš-li, brate, mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes!
Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče všival sam ne bo nikoli.
Odpri srce odpri reke, otiraj bratovske solze,
'sirotam olajšuj gorje.
Kdor pa srečo vživa sam, naj še solze preliva sam!
Simon Gregorčič.
Kajti nocoj je Sveta noč!
Čisto na kraju vasi, v mali prijazni hišici je zbrana družinica v veliki sobi.
Mati, — žena okrog tridesetih let, pravkar postavlja jaslice. Sedem letni Franček ji pridno pomaga, pa tudi pet letna Micika se že prav podjetno vrti okrog jaslic, — le najmanjši, dveletni Karlček še meri vatle po sobi, nrav malo se irmneč za oosle ostalih.
Stara mama pa sedi na zapečku, prebira jagode rožnega venca ter z zadovoljstvom opazuje hčerko in vnuke.
Vsi so zbrani, le eden manjka. Nocoj bo že tretjič manjkal ob svečanosti Svetega večera. Bog ve, kje je danes? Mogoče leži že mrtev nekje tam daleč v daljni Rusiji.
Delo'je šlo h kraju. Mati je pritrdila samo še zvezdo repatico nad hlevčkom, Franček pa je med tem še tu in tam popravil pastirčke in ovčke in — jaslice so bile gotove.
Z blaženim nasmeškom na obrazu je mati ogledovala jaslice. Tudi otroci so pristopili in z blestečimi obraski občudovali pravkar dokončan umotvor. Ja, celo mali Karlček je odobravajoč mahal z rokami.
„Ali ne mama, tako lepih jaslic še nismo imeli, kot jih imamo letos?", je rekel Franček.
„Pač, dragi otroci", je z žalostnim vzdihom odgovorila mati: „Imeli smo še lepše, mnogo lepše ,ko je bil še naš dragi atek doma, toda vi ste bili takrat še čisto majhni, a Karlček še niti na svetu ni bil.”
„Mamica, jaz pa še vem ,kako je bilo, ko je bil, atek še doma. Tako je bil dober, pa je moral iti v vojsko", je pripovedoval 'Franček.
A tudi Micika je htela priti do besede; „Mamica, kdaj se bo pa vinil nas atek, o katelem nam ti zmilaj plaviš?"
„Ne vem, dragi otročički, morda kmalu, morda ga pa še dolgo, dolgo ne bo", je mamica z žalostnim glasom dejala in skrivaj obrisala solzo.
.Ali Micika je še dalje radovedna: „Jel mamica, da vojska ne bo našemu alku nie hudega naldila, jel, atek ima tudi nas lad?"
„Da, da otroci, nas vse ima naš atek zelo, zelo rad”, de mati te.r se izvije otrokom in pristopi povešene glave na zapeček, k babici: „Ah draga mati", de, ihteč:
„Ko bi- vsaf Ivan doma, ali če bi vsaj vedela da je živ Kako bi bila srečna. Čisto drugače bi bilo. Že tretji .Sveti večer praznujemo brez njega. O, če bi bil tudi on med nami, kako srečni bi bili."
Babica je odložila molek ter objela hčerko:
„Draga Ana, na obupuj. Poglej, kakor je to Božja voha tako bo. Saj še ni rečeno, da je mrtev. Potolaži se. Tvoja sreča so sedaj tvoji otročički "
„Prav pravite mati, moja sreča so moji otroci. Za njih bom živela, a na moža mislila in za njega molila." Zdrmila je na kolena in za njo vsa družina. Njihova molitev je bila ena sama prošnja za srečno vrnitev njega, ki ga ni med njimi, a živi tembolj v njihovih srcih.
Iz pobožnosti jih predrami lajež psa čuvaja.
„Kdo neki nas moti na Sveti večer?" de mati.
Pes je kmalu otihnil, a takoj nato je nekdo narahlo potrkal.
„Kdo le more biti- tako pozno?" vpraša babica, a mati hiti odpirat.
„Mir z vami", pozdravi slabo oblečen in vidno izmučen prišlec ter vstopi v söbo.
Mlada žena obstane kakor okamenela. Široko odprtih oči strmi v prišleca; kot da ne verjame svojim očem. Dolgo časa je trajalo ,da je uvidela, da to ni le sen, temveč resnica;
„Za Božjo voljo, je li mogoče..., ti si Ivan ...?"
„Ana! Da, jaz sem draga moja žena", je končno spregovoril mož in razprostrl roke.
„Ana ... Ivan . .!"
Dogo časa sta bila objeta in od ginjenosti nista mogla spregovoriti besedice. Zrla sta si v oči, a preko njunih lic so polzele solze, — solze sreče, po treh letih žalosti.
„Ata, ata", ju je naposled opomnil klic otrok.
„Ah. dragi moji otročički sedaj je spet veš atek pi;i vas", ]e dejal srečni oče in objel Frančka in Miciko
„A sedaj porjlsj' še svojega najmlajšega — za Karlčka smo ga krstili", pokaže mati malega Karlčka, ki se je med tem prismukal prav do akta in se. mu obesil na hlače kričeč: „Ata ... ata .. .1”
NA SVETI VEČER

Rok :a zamenjavo nemških mark in zavezniških šilingov od 10 RM (Š) navzgor je za javnost že potekel. Zamenjava le še dopustna prodajalnicam na drobno. Naš list je še. posebej opozoril, naj v dnevnikih zasledujete poročila o zamenjavi, zato zaradi neznanja ljudje pri zamenjavi nimo imeli izgub. Velika razgibanost, ki smo jo opazili v tej zadevi povsod na deželi, opravičuje domnevo, da taka bojazen o kakšnih zamudkih ni utemeljena.
Vobče pa se pri naših kmetih ne najdejo primeri kopičenja denarja. Pametni gospodarji so nabrano odvisno gotovino po možnosti že davno spravili v obtok z investiranjem pri poslopjih, živini, strojih itd. Splošno se tudi more reči, da razen redkih izjem pri naših kmetih gotovine ni preveč doma. Znani so nam številni primeri, kjer gospodarji oziroma člani njihovega gospodarstva niso razpolagali niti, s tolikšnim imetkom mark, da bi ga lahko zamenjali za vso količino novih šilingov, ki bi jim šla po številu živilskih kart. Izjeme so redki ve-rižniki in navijači cen. S temi pa javnost ki jih že proj ni marala, nima nobenega sočutja.
Zakon o novih šilingih ne pove ničesar o morebitnem razvrednotenju ali odbitku v bankah naloženega denarja, o čemu se toliko govori. Očividno je pridržana taka odrodba poznejši zakonodaji poklicanega na novo izvoljenega narodnega sveta. Zaenkrat je šlo zakonodajalcu v prvi vrsti za to, da takoj učinkovito prepreči nadaljnji dotok mark iz inozemstva in ugotovi količino v tuzemstvu nahajajočih se mark. Ta količina bo potem razen drugih gotovo so-odločilno merilo glede morebitnega raz-vrednoten’a oziroma odpisa pri vlogah. Takoj dosežen učinek je pa že zdaj ta, da bo obtok
bankovcev zelo znižan in da bo s tem povečana kupna moč novega šilinga, tako da bo denar postal zopet to, kar je bil, namreč edino in priljubljeno posredovalno sredstvo vsega premeta, ki se je bil v zadnjih časih spričo dejstva, da marka ni imela pripisane ji vrednosti, sprevrgel v praoblike menjave itd. Razume se samo ob sebi, da je enkrat za vselej izginila Hitlerjeva utvara o vrednosti dela kot podlagi denarja.
Važno je za naše kmete, kako vpliva sedanja zamenjava na odplačevanje dolgov. Hvala Eogu je res, da je le majhno število zadolženih kmetij in da je pretežna večina kmetov zaradi ugodnih konjunktur med vojno lahko očistila svoje domačije hipotek in drugih dolgov. Toda nekaj zadolženih je vendar še ostalo. V poštev pridejo zlasti dedne terjatve, nastale pri zapuščinah, tako, zvana posojila za zakonski stan in slično. Ali bo tukaj treba odrajtati v markah dolžno vsoto v enakem znesku novih šilingov? Zakon o šilingih predpisuje (§ 3, odst. 2.), da se morajo na nemške marke glaseče se vsote preračunati v enake zneske v šilingih in da se v tem razmerju (torej ene marke za en šiling) od 21. dacsmbra 1945. leta naprej lahko poravnajo (§ 6. odst. 2.) vse obveznosti, ki bi se morale izpolniti v Avstriji v rajhovskih markah. Iz besedila („...se lahko poravnajo") se da opravičeno sklepati, da tudi tukaj še ni izgovorjena zadnja beseda ,ampak da je tudi ta stvar pridržana poznejši dokončni ureditvi zakonodajalca. Bila bi vsekakor velika trdota, če bi ti dolžniki, ki se niso mogli znebiti dolga niti v času gospodarstva z rajhovsko marko, morali zdaj »v času, ko jim bo že zaradi zmanjšanega obtoka še trša predla za nove šilinge, v le-teh plačati svoje obveznosti.
Taka in še marsikatera druga vprašanja, n’a katera odgovarjamo o drugi priliki, se
porajajo pri našem kmečkem ljudstvu ob sedanji zamenjavi denarja. Vzlic "vsem trdotam, ki morda nastanejo za socialno šibkejše, pa moramo biit zelo zadovoljni z njo, ker samo ona preprečuje popolno razvrednotenje (devalvacijo) denarja in omogoča stabilizacijo zdrave veljave (valute) ter s tem uspešen podvig vsega gospodarstva najmanj na predvojni nivo. Starejšim kmečkim gospodarjem so še gotovo v žalostnem spominu časi po koncu prve svetovne vojne, ko se je računalo samo z stotisoči in milijoni razvrednotenih starih avstrijskih kron, ko je bilo torej naenkrat toliko milijonarjev, v resnici pa nemaničev, Tudi takrat je moral šiling odpraviti-to zlo ter spraviti gospodarstvo v normalen tir. Upajmo, da se to posreči tudi sedanjemu novamu šilingu.	—č.
Zasafaimo le lepa in pravilno oripfena. drevesa
Ko smo se odločili, svoje zemljišče s sadnim drevjem zasaditi, tedaj bodemo najprej vprašali, kje dobimo drevesa za nove nasade. Nabaviti si lepih in pravilno odgojenih dreves, mora biti prva skrb vsakega, ki namerava delati nove Sadovnike, kajti le taka drevesa bodo dobro uspevala, bodo za časa rodila ter naš trud tisočerno poplačala.. Nasadi takih dreves bodo še prihodnim rodovom pričali, da smo razumni možje, prebrisani in izborni gospodarji, ki vse kar storijo, dobro premislijo in prevdarijo. Kdor pa * dela kar tako, kakor je slišal, da so delali njegovi oredniki, .ali kakor vidi delati svoje malomarne in brezbrižne sosede, tisti res nekaj stori, pa vse njegovo delo le prepo-gostokrat kaže, da dela brez glave. Delo pa, ki je brez glave storjeno, je navadno tudi skaženo.
Zd nas zenski svet
SSožiw4 priftaja
Gospodinje, poskrbite, da ne bo z praznim košem potresal okrog vogalov. Bilo bi zelo žalostno zanj, a še hujše za vaše malčke, ko bi se zbudili v božično jutro in z žalostjo ugotovili, da je to leto nanje pozabil. Božično drevesce pa tudi ne sme ostati prazno, čeorav ni mogoče kupiti ne pisanih sladkarij in ne bleščečega božičnega nakita. Jabolka’ orehi, drobno pecivo — ali niso to predznaki tajinstvenih dni, ko praznuje zemlja in nebo! Teh premore skoro vsaka hiša, predvsem po deželi.
Da ne boste v skrbeh, da bo ostal vaš dre-vešček prazen, da otroci in družina ne bodo imeli nič sladkega za pod zob, vam priobčim nekaj receptov za božično pecivo. Seveda delati morate na skrivaj, najbolje zvečer, ko otroci odidejo spat, drugače bi jim pokvarile vsa veselje, ki ga imajo z Božičkom. Pripominjam pa, da sem izbrala le najskromnejše, kajti zavedati se moramo, da praznujemo prvi Božič po vojni.
Beli sladkorčki za na drevešček
Deni v snežni kotliček 14 dkg sladkorja in nekoliko vanilijevega sladkorja, polij po vrhu 4 do 5 žlic voda ter kuhaj počasi toliko časa, da že gostljato vre in nerado kaplja. Zdaj urno smešaj 2 do 3 žlice stolčenega in presejanega sladkorja ter vlij na pomazano in izbrisano pločevino. Ko se malo shladi, pa ne popolnoma, zreži na poljubne ploščice in oblike. Popolnoma ohlajene sladkorčke zavij v lepe izrezljane papirčke in shrani, dokler ne boš krasila dreveščka.
Pecivo Iz beljakov
je najbolj pripravno za na drsvešček, ker je lepo belo. Če imaš potrebno brizgalko lahko napraviš vse: zvezdice, venčke osmice, koleščke, prestice in podobno.
Naredi sneg iz štirih beljakov, zmešaj vanj 14 dkg stolčenega ter skozi sito presejanega sladkorja in malo vanilijevega sladkorja. Potem deni sneg v brizgalnico ali vrečico, ki si jo sama lahko sešiješ, ter napravi na pomazano pločevino vetrnice v raznih oblikah. Lahko pa oblikuješ tudi kar z žlico. Gotove vrtrnice p.osavi v othlajeno pečico; najbolje bo, če ostanejo čez noč, da se po-suše in ostanejo beli. Če pa ti bolj ugajajo zarumeneli, tedaj jih postavi še za nekaj časa v gorko pečico.
Gobice
leliko ali malo živine v hlevu?
Talne razmere, podnebje in gospodarsko-uprvani pogoji, so odločilni za smer, ki jo zavzema kmetijstvo v posameznih deželah. Pri nas je živinoreja brez dvoma najvažnejša gospodarska panoga, od katere ima mali in srednji kmet največ dohodkov. V živinoreji zavzema glavno mesto govedoreja, ki je usmerjena pač krajevnim razmeram odgovarjajoče ali na proizvodnjo mleka 'ali mesa.
' Odločilno vlogo v živinoreji Igra krma. Za dobro prospevanje živino'reje mora biti na razpolago pred vsem dovolj dobre krme. Krepke krme, ki smo jo nekdaj uvažali celo iz prekomorskih dežel, nam danes vsepovsod primanjkuje. Zaradi tega moramo tem bolj skrbno gospodariti s krmo, ki jo pridelamo na lastni zemlji. Število živine v hlevu se mora ravnati po količini krme, ki jo imamo na razpolago Še vse preveč je ostalo v navadi naziranje, da kmet toliko velja, kolikor repov ima v hlevu. Mnogi vstrajajo pri določenem številu živine, čeprav, nimajo zanjo dovolj hrane. Posledica tega je, da je živina stalno slabo hranjena in da nimamo zaradi tega od nje niti zaželjenega pribitka na teži niti za-željene količine mleka. Dostikrat se zgodi, da tehtajo iste živali na spomlad prav toliko ali pa celo manj kot jeseni, To se pravi, da skozi vso zimo (skoraj šest mesecev) ni nobenega prirastka na teži, ali celo nazadovanje. Pri taki živinoreji seveda nikakor ne moremo govoriti o dobičkanosnosti. Kako moremo potem pričakovati v živinoreji kak napredek. Že zgodaj spomladi, ko je zemlja pokrita še s snegom, gleda marsikak kmet s skrbjo, kdaj bo zginil sneg, da bo mogla živina na pašo, ker ji nima dati kaj jesti. Kljub temu pa tudi po večletnih izkušnjah ne pride na misel, da bo mora! število živine zmanjšati To bi pomenilo zanj nazadovanje. 'Bilo bi pa v tem primeru edino zmanjšanje števila živine na mestu, in sicer količini krme odgovarjajoče. Živina mora dostikrat vse življenje stradati. Ni čuda, da naša živinoreja nazaduje in propada.
Vsak kmetovalec naj jeseni dobro preceni zalogo krme in naj stanje živine temu primerno uredi. Vso manj vredno živino'dajemo iz hleva, da ne bo odjedala krme dobri živini. Mnogo bolj pametno je naprimer, da redimo v hlevu osem glav živine in to dobro krmimo, kot pa da redimo naprimer dvanajst glav, ki jih pustimo, stradati. Prirast živine na teži bo večji, mlečna proizvodnja višja, živina lepša ter celokupni donos večji. Ni vseeno, ali tehta junec ali telica 400 kg s 3 leti in pol ali pa že z 2 In pol letom. V prvem primeru porabi živa! mnogo več kr-
me, končni uspeh je pa slabši; razen tega je treba eno leto dalj čakati na dohodek.
Vso našo pozornost moramo posvetiti kakovosti živine in ne toliko. številu. Žlastl plemensko živino, mlade telice in bike moramo dobro krmiti, da morejo razviti vse svoje dobre lastnosti, ki so jih podedovale po prednikih. Pri plemenskih kravah velja zopet isto, če hočemo, da bodo imele zdravo potomstva, da nam bodo dajale dovolj mleka.
Ob tej priliki omenimo tudi pasmo. Popolnoma napačno je naziranje, da more ta ali
ona pasma zboljšati stanje naše živinoreje, da bi nam ta ali ona pasma prinašala večje dohodke. Najboljše je ostati pri pasmi, ki smo jo navajeni in ki je v naših krajih že udomačena. S to bomo še največ dosegli; stremeti pa moramo seveda za tem, da jo zboljšamo. Zboljšanje pasme bomo dosegli s pravilno, skrbnejšo vzrejo mlade plemenske živine z zboljšanim krmljenjem in nego. Privezali bomo za pleme vedno le popolnoma zdrava teleta, ki so dobro razvita in brez napak, ki se rade podedujejo. Izhajati morajo samo od dobrih' prvovrstnih krav mlekaric ter dobrih bikov.
Ni važno koliko repov imaš v hlevu, ampak kakšni so.	* c-
Te so posebno lepe za na drevašček. Naredi iz dveh beljakov trd sneg; zmešaj vanj 13 dkg sladkorja. Deni ga v brizgalnico ter naredi na z voskom pomazano pločevino majhne okrogle hlebčke. Deni jih v ohlajeno pečico, najbolje čez noč, da se posuše bolj kot spečejo. Naslednji dan postavi pločevino na topel štedilnik, da moraš pobrati hlebčke nepoškodovane. Potem naredi zopet sneg iz dveh beljakov in mu primešaj 13 dkg sladkorja. Vbrizgaj na pločevino majhne, pa visoke cevke, ki naj bodo peclji. Na vsakega natakni hlebček-klobuček ter postavi v malo toplo pečico, da se posuše, a da ostanejo štorčki še beli. Nato postavi pločevino zopet na štedilnik, poberi gobice in shrani na zelo suhem prostoru.
Drobno pecivo iz vzhajanega testa
25 dkg moke, 1 dkg kvasa, 2.50 dkg sladkorja J /$ litra mleka in nekaj soli. Kvas zdrobi z žličko sladkorja in primešaj žlico mleka in žlico moke ter pusti vzhajati. Nato ga vlij v moko in prideni ostale stvari. Testo prav dobro utepi (biti mora nekoliko bolj trdo kakor navadno) in pusti vzhajati. Nato ga razvaljaj in poljubno oblikuj, kakor ptičke, kolobarčke, prestice itd. Pusti jih še nekoliko vzhajati, nato jih speci v svetlo ruma-no.
Navedno pecivo
2.50 dkg masti, 7.50 dkg sladkorja, vani-lijev sladkor. 25 dkg moke nekaj pecivnega praška, pet žlic mleka, sol.
Vmešaj dobro maslo ali mast s sladkorjem, prideni vanilijev sladkor, pecivni prašek, presejano moko in mleko ter testo dobro vmesi. Nato ga razvaljaj za nožev rob debelo, izreži z modelčki poljubna oblike, jih pomaži z mlekom, potrosi s sladkorjem in speci pri srednji vročini,
Karnmelne ploščica
10 dkg sladkorja, 2 dkg masla, 2 do 3 žlice vrele vode, 14 dkg moke, 3 dkg krompirjeve moke, 2 do 3 žlice mleka, poljubne dišave, 1 do 4 žlic pecivnsga praška.
Od sladkorja vzemi 7-dkg in zarumeni na štedilniku, prideni maslo in vodo ter gladko vmešaj. Nato vlij v moko, prideni vse ostalo in dobro zamesi. Potem razvaljaj zelo tenko, izreži lepe ploščice in speci svetlo rumeno. Krhko medena pecivo
10 dkg medu, S dkg sladkorja 3 do 5 dkg masla, dišave 30 dkg moke, 1 pecivni prašek, 1 jajce.
Med razstopi in prideni sladkor, maslo in dišave. Moko presej s pecivnim praškom vred in prideni nekoliko ohlajeno medeno tekočino. Potem dodaj še jajce in zamesi gladko testo. Izreži oblike in jih polagaj na z moko potreseno pločevino ter speci S srednje vroči pečici.
Čebelice in plitki pozimi
Čuden naslov, ali ne? Kaj naj imajo čebelice opraviti s ptički? Samo malo potrpite, pa vam bo vsa stvar kmalu jasna!
Med čebelarji in nečebelarji, ki so pa ljubitelji ptic, se bije že stara bitka: ali so naše koristne ptice, med njimi zlasti ljubka sinica (nemško Kohlmeise), potem pa ščinkovec in še nekateri drugi ptički, ki se jeseni selijo (n. pr. lastavica) zares sovražniki čebel? V raznih čebelarskih knjigah pišejo o njih in jih kar uvrščajo med prave pravcate sovražnike čebel. Na drugi strani sa pa ptičarji zelo resno zavzemajo za popolno nedolžnost siničlce in tovarišev, češ, škodljivost so iznašli prenapeti in za svoje čebele preskrbni čebelarji.
Vpra’šanje je zanimivo in pravilen odgovor nanje, se mi zdi, bo vsaj do neke mere zadovoljil obe bojni strani. Onih ptic — selilk, ki jeseni zapuščajo naše kraje in se spomladi v naše veliko veselje spet vračajo, ne bomo jemali v poštev. Tudi ne rasnih srakoperjev in sorodnih roparjev, ki so res znani škodljivci čebel, ker jih poleti leteče lovijo in nabadajo na trne. Sedaj nam gre le za one ptice, ki utegnejo škodovait pozimi.
Med njimi je na prvem mestu sinica, ki jo vsi dobro poznamo. Ta drobna, ljubka ptičica je kmetu silno koristna. Neumorno išče od spomladi do jeseni raznih škođljivcev'po sadnem drevju in jih veliko pokonča. Z njimi namreč v glavnem hrani sebe in svoj drobni zarod. Zdaj pa dobro poslušajte vsi! Pridejo hladni jesenski in zimski meseci in se razna drevesna golazen globoko poskrije. Sadovnjak in polje in gozd pokrije snežna odela. Nikjer ni več nič za lačni želodček — mraz pa pritiska, da je joj. Kje si takrat, kmet In sadjar? Kje ste, ljubitelji drobnih ptičic? Ali niso krilati pevci zaslužili s svojim koristnim delom poleti, da pomislite nanje se-
daj, ko si sami ne morejo na pošten način pomagati? In če se nanje pozabi —> ali ni povsem naravno in skoro pošteno, da si ptičke rešujejo golo življenje — kakor koli? Moralne postave dovoljujejo celo človeku, da sme vzeti, kar potrebuje da si reši življenje, čeprav vzeta stvar hi njegova. Kdo bi potem zameril senici, ki si pomaga v stiski, kakor ve in zna?
Pred panji na tleh se vendar le še kaj dobi. Srednji del čebelnega trupelca je tako dober ... Ko zmahjka na tleh, se pogleda po bradah. To in ono čebelico je zalotil mraz in je otrpla ostala v žrelu, Naglo izgine v ostrem kljunčku njena sladka drobovina, ostanki pa obležijo na bradi čebelarju v opomin. Ko tudi otrplih čebel ni več, snega in mraza pa noče biti konec — a živeti je treba! ■— pridejo na vrsto ostrejši ukrepi. Sinička začne trkati s kljunom po panjski skon-čnici. Na ta način le privabi kakšno čebelo iz panja', ki razburjena priteče skozi žrelo pogledat, kaj je. Revica zgubi svoje življenje, še preden je dobro pokukala skozi žrelo Ta postopek se utegne še večkrat ponoviti. Sila kola lomil
Ali je torej sinica čebelam pozimi škodljiva? Reči moramo, , da v opisanih okoliščinah je. Toda močno je treba podčrtati dostavek: v opisanih okoliščinah. Kmetje in čebelarji smo pač sami krivi, ča se pozimi zc koristne ptičke nič ali pa vsaj premalo brigamo. Potem se pa pritožujemo nad njimi, da nam pri čebelah delajo škodo. Skrbimo, da bodo ptice pozimi dobile vsaj najpotrebnejše za lačne želodčke, pa bodo imele če bele pred njimi mir! Da bo pa tudi skušnjava odstranjena, zavihajmo brade panjev. ’S tem bo pravde o škodliivosti ali neškodljivosti naših sicer koristnih ptičkev v čebelnjaku konec.
Dr. L. Puš
m	lil!
	
Oteli iz Dimniške
IZ DOMAČIH KRAJEV
Poliv itvMimjn yloiarja
nasdkifie
Mnogi od onih srečnih, ki So jim bombe prizanesle, ter so jim domovi ostali celi še niti ne vedo da je tukaj v bližini mesta ena cela precej velika naselbina povečini samih izbombardiraneev ki sedaj stanujemo v zasilnih barakah.
Gotovo tudi marsikaterega zanima naša usoda kakor tudi način našega zadružništva in življenja, pa se zato tudi mi oglašamo s kratkim opisom naše naselbine.
V okolici Celovca je sicer vsč naselbin z zasilnimi domovi, ali največja je naša, saj šteje celih 73 barak, v katerih je našlo dom ravno toliko, manj ali več članskih družin. Pretežni del so sami izbombardiranci, ki so izgubili stanovanje, hiše ali večji ali manjši dal svojega imetja. Je pa tudi gotov del takih, ki sicer niso bili žrtve bomb, ampak so se zaradi splošne stanovanjske krize morali zatečti v te vrste stanovanj.
Izgled naših zasilnih domov je predvsem individualen, ter zavisi največ od stanovalca samega, kakor si je pač kdo uredil svoj mali domek v smislu lepote in udobnosti t *ko pa ima, Mestna občina je dala svoječa-no gradivo, delovne moči in prostor ter so :\a tern mestu izgradili že omenjeno število popolnoma enakih barak ki so pa za vsaj malo udobno življenje, zelo pomanjkljive. Izgrajene iz skobljenih desk in pokrite s strešno lepenko so imele samo dva prostora in sicr malo kuhinjo in sobico. Izgled naselbine se je zatem hitro izpremenil ter da-, nes ne ličita več dve baraki druga drugi, Vsak si je preuredil po svojem ukusu in zmožnosti.
Sedaj ima že -skoro vsaka baraka tudi lično teraso alt dodatno sobico. Drvarnico si je udi že vsak naredil, saj brez nje vendar ne gre. Domove same ,ipa so tudi večinoma vsi obarvali s povečini zeleno barvo, a okoli domov pa so postavili lepe ograje. Notranjost je pri nekaterih kar vzorna zlasti v pogledu čistoče. Luksuza res rit videti, kajti večji del so kakor sem že‘ omenil izbombar-dirani reveži stanovalci, ampak kljub temu imajo lepo. Tudi pri akciji za drva nismo spali, kajti kuriti Je pa treba, sicer ...? No pa tudi tu ima Isrseni domek eno dobro stran, namreč to ,da se zelo hitro ogreje, le da se na žalost po prekinjeni kurjavi tudi takoj ohladi. No pa kdor si je svoj dom pravočasno uredil za zimsko stanovanje in se pobrigal za dovoljno kuriva, ta se danes kljub vsemu prav veselo smeje.
Kakor vidite tudi pri nas ni tako slabo kot si marsikateri na prvi pogled predstavlja.
Malo več težkoče pa imamo s pitno vodo, kajti v naselbini sami ni vodnjakov z užitno vodo, ter smo odvisni od okohšnih sosedov in njihove dobrote.
Kakor povsod, tako je tudi prt nas eno Vprašanje, ki je za nas zelo pereče. A to je vprašanje elektrike.
Čeprav je bila naselbina zgrajena že skoro pred dvema letoma ,smo šele pred dobrimi tremi meseci dobili električni tok. Stvar se je pa razvijala takole:
V'naši okolici ni bilo glavnega voda, ki bi razpolagal z dovoljno energijo. Dolgo so se pletli pregovori in neštetokrat smo šli sami do mestnega elektro-podjetja, ali vsakokrat smo bili zavrnjeni z izgovorom, da ni delovnih moči itd. Letos v poletju pa je le prišit tako daleč, da so nam napeljali tok. Notranjo instalacijo smo seveda plačali sami, a daljnovod nam je postavila mestna občina. Ali t® dni nas je iznenadilo nekaj drugega. Prišel je od mestne elektrane inkasant ter je po vseh barakah zahteval po sto šilingov za napeljavo daljnovoda. Ako kdo ni plačal mu je zagrozil s takojšnjo ukinitvijo toka. Za nas je bilo to kot „grom iz jasnega". Kaj nima mesto toliko kredita, da bi moglo finansirati električni daljnovod za eno naselbino ubogih bombardircev? Upamo, da bodo te vrstice morda našle pri merodajnih odmeh da se s plemenitejšimi božičnimi darili spominjo naše naselbine.	P.K.
Za smeh
Iz bojnega polja. General stavi nekemu vojaku sledeče vprašanje: „Kaj misliš ti pri tem, če vidiš svojo bojno zastavo vihrati? Vojak modro odgovori: „Da močno veter pihlja gospod general!"
Dobro se je izgovoril. „Žena k svojemu možu, kateri je prišel ob tretji uri zjutraj domov: „Mož, pove; mi koliko je ura?" Mož: „Ravno ena!" (med tem bije ura tri) Žena: „Ti se motiš, ura je bila tri!" Mož:	„Neumnost, ura
jecla."
Ubogi bolnik. Zdravnik proti bolnikovi ženi: „Vax mož zelo težko požira?" Zenai „Ali
eelto ;	' r !'"” vodo!"
Na tisoče naših vojakov je še v vojnem ujetništvu. Po daljšem prizadevanju je končno upati, da se bo njihov prevoz domov iz vseh evropskih dežel z podpiranjem mednarodnega Rdečega križa čimprej mogoče pričel.
Potrebno pa je obleči del teh ujetnikov, ker bi drugače njihovo potovanje v zimi brez potrebnejših oblačil resno ogrožalo njih zdravje.
Vsled tega pozivam vse Korošce, da darujejo za avstrijske vojne ujetnike.
V prvi vrsti je potrebno zbirati plašče uniform, uniforme, čepice, vojaške čevlje ali škornje, kakor tudi razno perilo. Vračujoči vojni ujetniki v mnogih slučajih nimajo ničesar doma. V civilnem življenju ne bodo mogli več nositi vojaških oblek. Zato potrebujemo plašče, obleke, klobuke, perilo, čevlje jtd. Darujte, kar lahko pogrešate. Tudi potrebujemo denarnih prispevkov, da bomo lahko financirali prevoz domov. Posamezne zvezne dežele so prevzele prevoz iz različnih držav. Štajerska se mora brigati^a ujetnike v Jugoslaviji, mi Korošci pa za one v Italiji.
Sedaj, ko se nam proži možnost, pomagati svojim rojakom, moramo delati z vso silo. Od uspeha zbiranja zavisi skorajšnja vrnitev naših fatnov.
Skozi zbirke v Tretjem rajhu so postale vaše omare skoraj prazne. V imenu naše avstrijske domovine in naše rodne dežele Koroška vas naprošam za vašo pomoč. Naši možje
morajo končno priti domov! Pomagajte vsi!
Za deželno vlado
Hans Piesch s, r. Deželni glavar'
I/,ioilf)a /.hiranfa
Zbiranje pomoči v oblačilih bodo izvedle oblasti skupno z avstrijskim Rdečim križem. Nabiralo se bo v času od 17. decembra do vključno 8. januarja. V, vseh mestih bodo postavljena zbiralna mesta. Denarne prispevke se bo lahko vplačevalo pri zbiralnih mestih ali direktno na račun Koroške pomoči za avstrijske vojne ujetnike pri Koroški banki v Celovcu.
Zvišaš?» oddaja mleka je
nujno polrefina
Pri vseh koroških mlekarnah je množina nddanega mleka močno nazadovala deloma radi raznih zaprek v zadnjem času. Te pa so sedaj deloma že odstranjene, zato se mora množina oddajnega mleka dvigniti na prejšnjo višino.
Mestno prebivalstvo dobiva sedaj dnevno komaj eno osmmko litra posnetega mleka mnogokrat tudi tega ne in tedensko le 50 gr maščob Ker te večinoma obstajajo iz masla, zato je tudi za zvečanje obroka istih potrebna zvišana oddaja mleka.
Sicer je res, da je manj mleka radi pomanjkanja krmil, vendar je treba povdariti, da je velikokrat oziroma pri marsikomu manjka dobre volje za večjo oddajo mleka. Ker meščani trpe tako pomanjkanje, bi tudi pridelovalec mlečka, zavedajoč se svoje dolžnosti do skupnosti, moral nekoliko omejiti uporabo mleka v domačem gospodinjstvu.
Tudi pri oddaji mleka nam mora biti vedno pred očmi naš znani izrek: „Zrno do zrna pogača .,.". Vsaka tudi ‘najmanjša, več oddana količina mleka bo dobrodošla skupnosti. Ce bi prehranili v vsakem koroškem kmetijskem gospodinjstvu le 1 liter mleka, bi to znašalo letno 11 milijonov litrov mleka, iz katerega bi se lahko napravilo približno
475.000	kg masla. — Ce bi vse krave, katerih je na Koroškem približno 100.000, vsak dan bolj temeljito pomolzli, bi dobili dnevno gotovo 1/8 litra mleka več, kar bi znašalo letno več kot 4 milijone litrov ali približno
190.000	kg masla. — Končno naj omenimo, da bi zvišali oddajo mleka tudi s tem, da bi teleta približno 1 teden preje dali za zakol, s čimer bi pri približno 45.000 takih telet pridobili okroglo dva in pol milijona litrov mlaka ali 100.000 kg masla. — So pa tudi še druge možnosti za povečanje oddaje, le več dobre volje je treba, kot smo že omenili.
Tudi ni vseeno, komu kmet oddaja mleko. Vsi svoječasno izdani tozadevni predpisi so še vedno v veljavi. Ce smo iste izpolnjevali za časa Hitlerjevske Nemčije, jih moramo danes ,ko smo zopet v svoji svobodni državi, še tembolj, kajti zavedati se moramo, da pri tem pomagamo svojim ljudem. Zato mora vse mleko priti v mlekarne ne pa oddajati na skrivaj in po višji ceni raznim prekupčevalcem in onim, ki imajo več denarja in časa na razpolago ter bi na ta način hoteli imeti prednost pred večino ostalih. Vsaka oddata mleka posameznim osebam je tudi prepovedana in kaznjiva.	»
Vsi koroški proizvajalci mleka se morajo torej zavedati velike, odgovornosti, kajti od njih je odvisno, ali bo prebivalstvo zadostno preskrbljeno z mlekom in maščobo ali ne.
m-Mdes tfofyUsU:
1. The Plur al — Množina 1.
a book — knjiga a country — dežela a dass — razred one potato — krompir a leaf — list . a knife — nož a man —- mož, človek a woman — ženska a foot — noga a tooth — zob a goose — gos a mouse — miš a louse — uš
two books — dve knjigi
some countries — nekatere dežele
several classes — več razredov
one pound of potatoes — funt krompirjf
leaves -— Tisti
knives — noži
men — možje, liud’'5
women — žen*--
feet —- noge
teeth — zobje
gees — gosi
mice — miši
lice — uši
Shop assistant: Goöd morning, Sir. What cen I do for you? — Prodajalec-. Dobro jutro, gospod. S čim Vam lahko postrežem? Mister X: Ties, please! I want something to go with a dark suit — Gospod X: Samove-znice, prosim! Želim nekaj, kar se prilega temni obleki.
Assistant: I think I have exactly what you need. — Prodajalec: Mislim, da imam prav to, česar Vam treba.
Mister X: Yes tbat’s.very niče. How much is it? — Gospod X: Res, ta je zelo čedna. Koliko stane?
Assistant: 12 Shillings. Not at all dear, when you consider the quality — Prodajalec: 12 šilingov. Nikakor ni draga, če uvažujete kakovost.
f don’t want to give more than 5 Shillings. Haven’t you anything at that priče? — N® hotel bi izdati več kakor pet šilingov. Imate kaj za to ceno?
Cf cour„e, Sir — Seseda, gospod.
K novi uredbi dvoiezifne šole / Franc ugm
Tu in tam se čujejo glasovi, ki ugovarjajo od vlade izdani novi uredbi za dvojezične šole. So ljudje, ki pojmujejo novost po starih sredstvih in merah, ki se ne morejo ločiti od vkoreninjenega nazora in ki ne vidijo novega časa, časa v katerem se narodi sveta v slogi združujejo k. skupnem delu za dvig človeške kulture.
Ta novi čas se jasno odraža v novi uredbi za dvojezične šole na Koroškem. Tu sta se našli sedaj v deželi dve vodeči smeri k sporazumni rešitvi šolskega vprašanja v dvojezičnem ozemlju. — Gospod prof. Dr. Tischler je rekel v uvodu k novi šolski odredbi, ki je izšla v „Kärntner Nachrichten“ štev. 157: „Po novi šolski odredbi se je na Koroškem nastopila nova pot, ki je utemeljena v dejstvu, da živita tu dve narodnosti in da se mora spraviti ta skupnost na bazo sporazumevanja", in dalje: „Glavno nalogo bo izpolnil novi šolski načrt, če bo pripomogel odpraviti vsak šovinizem in nestrpnost v deželi, če bo pomagal obema deloma približati se drug drugemu." Jasno se je izrazil o tem g. vladni predsednik, dr. K. Ne-wole, v „Neue Zeit" štev. 8: „Upati in želeti je, da sledi sedaj nova doba mirnega in srečnega življenja", in: „Tvorili so se predpogoji za mirno skupno življenje."
Za ureditev šolskega vprašanja v dvojezičnem ozemlju se je Izdelal načrt, ki se je osnoval v isto svrho že v letu 1937 in ki se ’ je obrazložil v „österreichische Pädagogi-i sehe Warte“ naši. 8./9. Načrt bi že takrat ‘ pripeljal do sporazumne rešitve nacijonal-nega vprašanja na Koroškem, če ne bi nenadoma nasilno uničil nacljonalistični napad na Avstrijo od takratnih državnih organov začete ukrepe. S tem nazorom so bili povabljeni vodeči možje, opazovati vprašanja z iste smeri, namreč iz skupnega stremljenja obeh narodnosti po gospodarskem in kulturnem podvigu v dvojezičnem ozemlju. Gospodarski in kulturni dvig dežele ali enega njenega dela bi ležal ljudstvu obeh narodnosti — bodisi Nemcu ali Slovencu — enako toplo na srcu.
Za obstanek skupnega življenja tvorijo navedeni povodi temelj, na katerem se bo osnovala bodočnost naše dvojezične šole. Točasno stoji bodočnost šele v početku razvoja; ne more in noče se takoj popolnoma uveljaviti, ker potrebuje kot vsaka dobra stvar naravni razvoj. Dvojezična ljudska šola z državnim jezikom se mora preobraziti le polagoma, vendar pa stalno v novo osnovano, tako, da šolska mladina stalno napreduje. V nekaj letih bo mladina tako daleč, dä zdrži vsako primero s enakostarimi učenci enojezične nemške šole in je zraven tega podkovana tudi v znanju slovenskega jezika. Pri izpitih za meščanske in srednje šole ne bodo otroci dvojezičnih osnovnih šol zaostali za otroci enojezičnega pouka, temveč jim bodo enakovredni. — Poleg tega bodo obvladali še drugi deželni jezik, kar jim daje po okolnostih še prednost pred enojezičnimi nemškimi otroci. Radi tega je samo sreča in dobrobit staršev v dvojezičnem ozemlju, poslati svoje otroke v dvojezične šole!
Kako naj bo to mogoče, ko je vendar do sedaj daleč zaostajalo šolstvo v dvojezičnem ozemlju za enojezičnim nemškim šolstvom"
Kakor je že omenjeno v obravnavi leta 1937., so potrebni za razvoj dvojezičnih šol
trije predpogoji:	uvedba odgovarjajočih
šolskih knjig, posebno izšolanje učnih moči in ustanovitev posebnega učnega načrta. Šolska odredba predvideva:
1.	čitanko v obeh jezikih, slovensko in nemško slovnico, računico za prve tri šolske razrede v obeh jezikih in slovenske in nemške čitanke;
2.	lastne učne načrte ter načrte razporeda ; snovi za vsako vrsto šol;
3.	izobraževalne tečaje učnih moči za uvedbo dvojezičnega pouka, tvorjenje delovnih zvez in uvedbo tuje jezikovne metode kot novi predmet v četrtem letniku učiteljišča.
Vlada je torej izdelala temelj za ustanovo in izgradnjo dvojezičnih šol. Dosedaj smo zamogli izvršiti le eno delo, i. s. dvojezično čitanko do polovice. Slovenska slovnica, prvi zvezek, je točasno v tisku, nemška slovnica, prvi zvezek, se nahaja v odobritvi pri učnem ministrstvu. V delu se pa nahajajo slovenski bralni zvezki. Zagotavljam, da smo pripravljeni za učne knjige storiti vse, da se delo pospeši, akoravno nam pokladajo po nepotrebnem marsikatere zapreke na našo pot.
Šele ko so izpolnjeni vsi predpogoji, lahko začnemo z novo šolo v polni meri. Šolske knjige bodo sestavljene po učnem načrtu leta 1930. in po najnovejših posledicah otroške psihologije in didaktike. Na podlagi obeh slovnic spoznavajo otroci brez truda vpo-rabo več ali manj tujega drugega deželnega jezika. Ti dve slovnici sta zgrajeni na temelju samolastnega in lahkotnega pridobiva nja tuje snovi in se torej prilagodi bistvu šest- ali sedemletnega otroka. Glavna težnja poduka v nižjih razredih leži na dvojnem jezikovnem pouku, vsled česar se učna doba podaljša.
Učne knjige in ukrepi vlade še ne zajam čljo popolnega uspeha, če ne sodeluje uči ' teljsvo s polnim čutom dolžnosti. Akoravno' je naše učiteljstvo dovolj naobraženo, zavist vendarle upravljanje novega sredstva od njihove volje in pripravljenosti. Nedvom no je, da mora po besedah g. vladnega pred sednlka dr. K, Newole, biti ureditev vestno izvršena in se vsak učitelj v dvojezičnem ozemlju zaveda, da ga onemogoči kot takega vsaka kršitev čuta dolžnosti ali celo sabotaže.
Potruditi se hočemo, čimbolje opravljati svoje dolžnosti in nadoknaditi zaostanek v šolstvu dvojezičnega ozemlja. Ta nadoknada naj povzdigne šolstvo nad običajno stanje in ga napravi vzornega za vse sosedne po krajine. V dobri veri hočemo izkazati veli ko dobroto ne samo dvojezičnemu ozemlju, temveč celi deželi. Toda tudi večina učiteljstva bo, odgovarjajoče svojimi čuti dolžnosti, napravila vse, da bo služila šoli na podlagi danih navodil z vsemi svojimi močmi
Deželna vlada nam je torej dala temelj za razvoz dvojzNnih šol. Prizadeva si izvršiti; v smislu naredbe vsa dana navodila. Prepričani smo tudi, da bo učiteljstvo dvojezičnega ozemlja izvršilo svoje delo v duhu ih vsebinsko glasom šolskih odredb in da se bo držalo nasvetov po deželnem šolskem svetu potrjenega šolskega odbora Potom bomo imeli v dvojezičnem ozemlju šolo, ki ne bo odgovarjala samo vsem zahtevam tam naseljenega ljudstva, temveč bo tudi vzor za vsa slične vrste šol.

ZVEZDNI UTRINEK
Bilo je na predvečer Božiča. Šivilja Ana je povesila roke in prenehala s šivanjem. V vsem okraju ni šival nihče tako marljivo in ni bil tako preobložen z delom, kakor gospa Ana. Posebno še sedaj, pred prazniki, ko je hotelo biti vse novo.
Mrak se je spustil nad zemljo in ugasnil dnevno svetlobo v dolini". Stene Karavank so postale čarobno bišde. Ana je žalostno obsedela v temi. Učenko je 'že davno poslala domorl. Nekaj težkega ji je težilo dušo in jo oviralo pri delu, ki ga je drugače tako z veseljem opravljala. Že nekaj dni traja ta občtrek. Trudila se je, da bi se ga otresla vsaj za nekaj časa, a ni šlo.
Pred nekaj dnevi j‘e sosed, Peter Kalan, vdovec s sedmimi otroci prišel k njej in jo z nerodnimi besedami zaprosil za roko. „Ne” js zavrnila. Ni ga marala. Takšnega pijanca — ,ns. nikoli ne. 43 let je bila stara, a Peter deset veš. Poznala sta se že iz otroških let, saj sta bila soseda. Rojena ob Karavankah, nis'a nikdar zapustila domačih krajev. V mladosti sta se prav rada videla. Se preveč rada, tako se je zdelo Ani še danes. Toda nista govorca o tem Dokler, da — dokler — kako je že prišlo — dokler ni prišla osemnajstletna Mojca, skoraj kakor bi priletela izpod neba Kot s rota je prišla Mojsa k Anini materi, ki je daljno sorodnico dobrodušno sprejela. To je b'lo pred približno 22 leti. Peter Kalan se je do ušes zaljubil v naivno Mojco. Imela je zlate lase, debele kite so obkrožale kakor krona nežno dekliško glavico. Peter je povrd l ubogo deklico kot ženo na svoj dom. ki je bil že takrat obdolžen z dolgovi, a Mojca ‘e imela le lase zlate, njen žep pa je bil prazen.
Anine srčne rane so se zacelile. Imela je svoj poklic, bila je šest let starejša kot nežna Mo:ca ter je ostala njena najzvestejša pri-jateliica. Neto jo je zasnubil neki sošolec in Ana je privolila v zakon. Ta zakon nikakor ni bil srsč-n. Njen mož se je vdal kartam. Povzroče! ji je'velike skrbi in jo pretepal. Po deseteh letih zakona jo je smrt rešila tega pijanca.
Medtem se je v sosedni hiši, pri Kalanovih druž na zalo povečala. Otrok je prihajal za otrokom. Veliko trpljenja in težav je težilo nežna ramena Mojce. Dolgovi so se večali, število otrok tudi. Že njih je bilo sedem. Ana je imela polne'roke dela, ker je bila vsem za botro. Podarila je vsem prva oblačila, a nato je vedno šivala za njih.
Mojca je počasi hirala. Že prvi otrok, zlatolasi Konrad ji je odvzel nekaj življenskih moči. Na smrtni postelji ji je Ana morala obljubiti, da bo zvesto stala otrokom ob strani. To je tudi storila.
Ka’an ni nikdar vedel, koliko je naskrivaj darovala otrokom, ker on ni imel nikoli denarja. Tri leta so prešla po Mojčini smrti a Peter Kalan je popolnoma zanemari! svojo rodbino in gospodarstvo. Počasi toda redno sa je vdajafpijači. Se se ni uveljavila ta slabost, toda bil je v nevarnosti, da bo zdrvel v pogubo.
To je Peter najbrž tudi sam čutil, zato je pred tedni zaprosil Ano za roko. To pač ni
bila zavidanja vredna snubitev. Mladost je prešla, bilo je sedem otrok, a posestvo polno dolgov. To je Kalan sam videl, vendar je računal z Anino ljubeznijo db otrok. Da ga je Ana odklonila, ga je strašno jezilo; jezo je udušil v vinu. Tako duševno oslabljenega ga je dobila v roke pokvarjena ženščina, ki bi se bila rada vsedla na njegovo posestvo. —
Ana je začutila Sirupen mraz, ki je vel od vrat v izbo Bila je huda zima, tako huda, kakor je ni bilo že desetletja. Tudi v njeni duši je vstajal hlad, ki jo je hotel upogniti in napraviti malodušno. Ana je vztrepetala. Medtem se je stemnilo. Njena hišica je stala ob cesti, obrnjena proti vzhodu. Iz doline je vel leden veter in silil skozi špranje pri oknih. Trepetajoč od mraza-je Ana vstala in napravila luč, nato je skrbno razpihala, žerjavico in naložila Ko se je vzravnala je odskočila od strahu.
Pred njo je stal mlad fant, .močan kakor m-dved. Njegova visoka postava ga je napravljala stareješega, kakor je bil. Njegovi plavi lasje so bili razkuštrani, toda imel je jasne odkrite poteze. Njegov obraz pa je kazal krvave praske a izpod suknjiča mu je gledala raztrgana srajca.
„Sveta Devica, kako pa izgledaš, Konrad!” Prestrašeno je Ana stopila bližje k fantu, ki je bil za celo glavo večji od nje Privila je petrolejsko svetilko. Konradove oči so divje žarele. Velike koščene pesti so grozi’e, ozrl se je po stolu in se težko sesedel vanj.
„Govori vendar, Konrad, kaj je s teboj?"
„Ha — kaj neki", se je grenko zasmejal. „Siepel sem se z njo. Mogoče bo sedaj pustila očeta pri miru" Razburjeno je skočil pokoncu, zopet stisnil pesti in jih pomolil Ani v obraz. „Ali pa . jo bom zadavil s temile rokami Ta že ne bo nikdar zastopala materinega mesta ”
Gospa Ana je takoj vse vedela. Pomirjevalno je odrinila njegove pesti izpred svojega obraza. „Pojdi, Konrad, ne razburjaj se. Ne poslušaj ljudskih čenč. Tvoj oče se vendar ne bo tako daleč spozabil."
„Saj se je že spozabil, teta! Verjemi mi. Nocoj je bila v materini sobi. Ja, zato sem šel k nji. Se samo enkrat in pozabil bom, da je moj oče." Zardel je v obraz od sramu in jeze. Njegove oči so se grozeče iskrile. Strašno je bil razburjen ta mlad fant, ljubljenec svoje pokojne matere in tudi Ane. Trepetal je vsled razdraženosti.
„Jaz tega ne morem verjeti!"
„Na žalost je tako. Oče misli poročiti to ženščino, tako daleč ga je speljala. Že nekaj tednov ga ni spoznati Nesmiselno razsipuje denar. Danes je bila pri nas zarubljena — edina krava Oče sploh ni nikdar več trezen. Komaj je prespal enega mačka, že išče drugega. Teta Ana, jaz tega ne zdržim več.
Ana ga je sočutno pogledala. Trpela je z njim vred. „Vaša hiša bi potrebovala žensko — toda ne takšno — to vidim tudi sama."
„Takšna ženska kot si ti, teta Ana! mora priti k nam. Nobena druga." ■
„Jaz ,o ne", je prestrašeno odvrnila.
Razgovarjala sta se še dolgo to in ono, toda ničesar se nista domislila, kar bi ju opogumilo. Žalostno, sta se razšla. Jutri bo Sveti večer...
Ana je šivala vso noč, zatopljena v težke misli in skrbi.
Nastalo je jutro pred Svetim večerom. Planine so žarele v rožni luči jutranjega sonca. Tod? bilo je strašno mrzlo, 30 stopinj pod ničlo. Dolgo ivje je viselo kakor cvetje od vejevja. Pod nogami je škripalo in oster zrak je bodel v obraz.
To jutro se je A.na odpeljala z vlakom v mesto. S svojim denarjem je odkupila zarubljeno kravo. Nato je nakupila še nekaj daril za kalanove otroke. Ko se je vračala, ji je postalo skoraj slabo. Neprespana, pogreznjena v skrbi je žalostna stopila v svojo hišo.
Izbe so bile mrzle. Mraz je čepel po vseh kotih. V peči je slabotno prasketalo: sedem otrok brez matere in Sveti večer . ..
Reza, Kalanova dekla je bila stara in gluha; opravila je le najpotrebnejša dela. Danes mora iti Ana tja in poskrbeti, da bodo otroci, imeli jaslice, in da jih bo Jazušček obdaroval Najmanjši otrok, štiriletna Anica, je Ano zelo rada imela Vedno se jo je držala za krilo in ji sledila kakor senca
Reza je nevoljno zamahnila z revmatično roko, kakor bi hotela reči; gospodar je že zopet zdoma Konrad je prinesel majhen hlevček ki so ga z združenimi močmi postavili v kot na desko. Tudi par pastirčkov so imeli. Ko so bile jaslice postavljene, jih je povabila Ana na svoj dom. Danes bodo vsi tudi Reza večerjali pri Ani. Po večerji se bodo vrnili nazaj in čakali polnočnice.
Zunaj se je že zdavnaj stemnilo po hišah so postavljali jaslice Ljudje so praznovali in se radovali Šemo pri Ani se je naselila skrb Se vsako leto je čutila Božič in se veselila z otrocmi, danes pa ne čuti nobenega praznika Tudi Konrad je sedel ves zaskrbljen Mogoče so se v njegovi mladi glavi porajale Kajnove misli, Ani se je zdelo, kakor da stiskajo njegove silne pesti njeno srce. Nekaj ji je prigovarjalo, celo zahtevalo od nje, naj se odloči, toda ona je zmajala z glavo: ne! Prišla je mala Anica in skrila glavico v njen predpasnik; Teta Ana. ali si v mestu naročila mamico za mene? Kajne Jezušček .jo bo privedel s seboj?"
Moj B.og, kako resno otrok sprašuje.
Konrad se je mučno zasmejal.
„Oj ti neumnica!" je dejala osemletna Rezika modro „kje neki bo Jezušček vzel mamico."
„O ja, teta Ana nam jo bo preskrbela — ona lahko vse stori”, je Anica z gotovostjo zatrjevala.
Ani in Konradu je ob tem razgovoru pošel tek. Drugim otrokom in stari Rezi pa je šla jed zelo v slast. Čuvaj Tiger, je proseč sedel poleg Konrada in potrto migal z repom. Konrad je vstal in ga izpustil ven. Zapel si je suknjo in sledil psu Ni mogel več vzdržati v izbi med ljudmi.
Zunaj je bilo silno mrzlo. Na nebu je žarelo nebroj luči. Presunljivo lajanje Tigra je presekalo ledeno tišino. Že je zaškripal sneg pod stopinjami Konrada, ki je hitel , v smer, odkoder je prihajalo lajanje. Zavil je okrog domačije in klica! psa. Tiger je lajajoč privedel sina k očetu, ki je ležal iztegnjen poleg vrtne ograje in se ni ganil. Konrada je pretreslo ob pogledu na očeta, ki ga je v mesečini komaj spoznal.
Na nebu je zažarelo. Zvezdni utrinek je> žarko razsvetlil za trenutek ledeno noč. Ta znak z drugega sveta je za hip posvetil ženi, ki se je hipoma znašla ob Konradu, da bi mu pomagala. Daleč na zahodu je sij ugasnil. Opravil je svojo dolžnost .pokazal je Ani, ki je s Konradom odnesla Petra v izbo, cilj, za katerega se sama ni mogla odločiti. Ali ni zvezda tudi trem Modrim iz Jutrove dežele pokazala poti
Molče so položili pijanca na njegovo postelj. Srce mu je rahlo bilo, najbrž še ni dolgo ležal na zmrznjeni zemlji. Nevarnosti ni bilo nobene, njegovo telo je bilo še toplo. Tiger je še o pravem času poklical na pomoč svojemu gospodarju.
„Pridi, Konrad! Greva po otroke. Prižgi lučke ob jaslicah Oče naj ostane v postelji. Zamolčala bova, da sva ga našla pijanega. Jaz grem po otroke,"
Stopila je v svojo sobo, zbrala otroke in z njimi zapustila hišo. Nad njo so migljale zvezde, za n;o je korakalo krdelo otrok, a daleč na zahodu je obmolknil glas neba. Mraz js prisili! otrcč'a usteča, da so molčala. Hitro so izginili v domačo hišo. Konrad je nemo stal polsg jaslic, pred katerimi so trepetale blede lučke. Nocojšnja noč ga je težila, sramoval se je namesto očeta. Nihče ni vprašal po njem. Otroci so se vsedli za mizo in pričeli moliti. Reza je mrmrala zraven. Ana ni odvrnila svojega pogleda od Konrada, zasmilil se ji je ta dobri mladenič, ki je imel toliko smisla za rodbino in toliko ljubezni do domačije Že on sam je vreden njene žrtve Torej!
Molitev otrok je utihnila. Razvijali so svoja darila. Le Konrad se še ni dotaknil svojega zavo'čka. Ana je razumela njegov trdovratni molk Zopet je prišla Anica in jo vlekla za predpasnik; v rokah je držala punčko. „Kje je pa mamica?” je željno vprašala.
„Otroci!" je Ana glasno odvrnila in se izogibala Konradovim pogledom. „Otroci, recite jutri očetu, da hočem postati vaša mati. Pred nekaj tedni me je zaprosil za to. Jezušček me je poslal, naj vam povem to."
V sobi je Konrad objel Ano, svojo novo mater, ter se obenem jokal in smejal od veselja. Ana je bila ganjena, vedela je, da jo bo ta zvesta mlada duša vedno podpirala. Prvič v življenju se je naslonila na moško moč, a tudi prvič občutila otrokovo ljubezen, Vsa njena, žrtev se ji je zdela sladka ob misli, da bo mati temu krasnemu mladeniču. — V Kalanovo hišo se je vselil mir, prišel je Jezušček.
iiiiiimiiiimimmmiiimnmmiMimiuiMiiMimmiMMiiiiiiiiinmmnü
OBJAVA:
Bohinja Truda, rojena leta 1920., ki je bila leta 1934 uslužbena na pošti v Beljaku naj se zglasi pismeno ali ustmeno na naslov; Založnik Matevž, taborišče Kellerberg, pošta Bistrica na Dravi.
Roman;	y
KRIZ NA GORI
Ljubezenska zgodba
Že je mislil Mate, da bi spet zavezal, odšel brez slovesa. Toda ovoj je zašumel na tla in prikazal se je svetnik; Mate je vzel sliko in jo je nesel k zidu, da bi jo pokazal v svetlobi. „Ni treba, saj tako tudi vidim . . . No, oobro, dobro, znaš nekaj!... Odkod pa si 'o preslikal?" — „Samo da vprašuje!" si je misli; Mate in up se je zganil v srcu. „Od nikoder, to je moj svetnik!" — „Hml Zdi se mi ds gleda navzkriž in tudi nos je čuden. Učiti bi se moral! Zakaj pa si zapustil šolo?” — Postrani ga je pogledal župnik in se )e narahlo nasmehnil. Mate pa je takoj razumel In si je mislil: „Spomnil me je na to stvar, zato da bi ga ničesar ne prosil. Sam ve, kako je bilo, čemu bi mu razlagal?" — „Nisem jo pustil, spodili so me iz šole." — „Zdaj pa se ukvarjaš s takimi stvarmi?" — „Že prej sem se ukvarjal in. rad bi bil umetnik, kakor so drugi. Samo treba bi bilo, da bi šel kam. ven iz Globeli.. Mahoma so mu zardela lica in sram ga je bilo, ni vedel zakaj. Tako mu pripovedujem in on se smeje v svojem srcu; že je spoznal, čemu sem prišel.. „Napotil sem se bil na faro, zato ker sem mislil —Glas je bil tih in plah, beseda so mu zastale. „Le delaj dalje, bomo že v' deli... Ampak pri nas na fari je toliko siromakov in tudi študentov imamo, ki so pridni .. zelo pridni fantje..." Župnik je govoril počasi in je gledal skozi okno; nato je posegel
11 Ah CANKAR
v žep in je podaril Mateju krono, lepo srebrno krono. Pokimal je še z glavo, vrnil se je počasi v izbo in se tudi na pragu ni več ozrl. Mate je stal sredi velike, svetlo pobeljene sobe; roko je imel še zmerom raztegnjeno in je tiščal krono v pesti. Vroče mu je bilo v glavi in bleščalo se mu je v oči; zdelo se mu je, da mu je trda in lesena vsa koža od čela do nog, kakor ustrojena, Okre-nil se je počasi, nesel je sliko k durim in jo skrbno zavil in prevezal. „Čemu pa sem prišel tušem .kakšne neumnosti pa sem govoril?” je pomislil in se je nasmehnil, smehljaj pa je bil pritajenemu ihtenju podoben ...
Hanca je sklonila glavo do mize in je zaihtela.
„Kaj pa ti je, dekle neumno?" se je ozrl oče.
„Glej, Hanca, ni drugače, požene ga preko praga! Kakor da bi ga videl .. Saj bi ga še jaz pognal, vagabunda; kos kruha bi mu dal in bi ga pognal ... Ali veš, zakaj so ga spodili iz šole? V cerkev ni hodil, vagabund je bil! Nikoli ne bo nič iz njega, prosil bo od hiše do hiše in pod kozolcem bo spal. To je tvoj Mate, glej, Hanca!"
Govoril je in se smejal. Hanca je bila zaihtela samo enkrat, nenadoma in nezavedno. Zdramila se je in se je prestrašila svojih sanj. Odgovarjala je očetu v srecu, upirala se je z
vso silo njegovim strašnim besedam. Glas, ki je prišel iz grla, je bil plašen in neodločen.
„Tako ne more biti."
„Kakor pravim in čisto nič drugače. Pojdi po vasi in poprašuj, še tebe bodo gledali postrani!"
Pred oknom se je zazibal gosposki klobuk, učitelj je pogledal v izbo.
„Ali ste že kaj napravili? .. . Dober večer, gospodična Hanca!"
Hanca ni marala učiteljevih bolnih, rdečih oče, ki so gledale kalno in neodločno izza oteklih trepalnic in tudi njegov veseli smeh ji ni bil pogodi, ker so se odpirale ustnice preširoko in so se kazali veliki rumeni zobje.
„Do noči bo delo v kraju!" je odgovarjal oče in je pomaknil smolasto kapico na čelo.
„Pa stopim malo k vam!"
Ozrl se je na Hanco s hipnim pogledom, ki ga ni opazila in preden so se odprle duri, se je tudi oče ozrl nanjo iznad rame.
Učitelj je položil klobuk na mizo in je lede! Hanci nasproti.
„Ali ste že kaj čuli, gospod učitelj? Umetnika imamo v Globeli."
Hanca je zardela in je pogledala strahom na očeta. Zakaj bi ga ponižal pred njim?
„Kakšnega umetnika?"
„Mate je umetnik Hanco vprašajte?”
• „Tisti Mate tisti pokvarjeni študent?"
„Tisti Mate!" se je smejal oče. „Slikar je, svetnika je napravil in ga je nesel na faro. Župnik pa ga je pognal preko praga."
Hanci se je dvignilo v prsih kakor srd in žalost; ali ni se genila, ozrla se je na očeta z velikim, začudenim pogledom.
„Ni se še vrnil."
In spomnila se je, da ga je obsodila sama, da mu je začrtala vso pot od začetka ter mu narekovala vse besede.
„Ne sme se tako zgoditi! Ni se tako zgodilo!"
Lepa večerna zarja je bila za hribom, vse hiše na fari so se kopale v rdeči svetlobi in žarko se je svetilo zlato jabolko na stolpu. Kakor je bil hrib za njim in je stopal navzdol, v tisto gorko zarjo, se je zradostilo Mateju srce, zravnal se je in je hodil pokonci, klobuk visoko nad čelom, oči vesele in jasne. Žvižgal je in ni čutil nog; že je zasvetil tam beli farovž in spoznal je župnika, ki je stal na pragu ter senčil oči z dlanjo, da bi videl, kdo prihaja s hriba. Od daleč je pozdravil Mate, zamahnil je veselo s klobukom po zraku in že ga je tudi župnik spoznal.
„Kam, Mate, po kakšnih opravkih?"
„Naravnost k Vam, gospod župnik, svetnika Vam prinašam!"
Urno je odvil zaboj in večerna zarja je ob-ža-fla sliko, tako da je bila kakor iz samih solnčnih žarkov ustvarjena. Župnik se je začudil in se je nasmehnil.
„Sam si to napravil, Mate?"
„Sam!"
„Stopi. Mate, stopi malo z mano v farovž, da se kaj pomeniva: ne bo še kmalu zvonilo k večernici Saj s* pač žejen, Mate?"
Obadva sta se nasmehnila in sta stopala počasi po stopnicah.
„Mate, velika je še prihodnjost pred teboj in sam Bog vedi, kaj boš še vse dosegel! ... Pa si slabo oblečen, Mate; kako se ti godi?"
Dalje prihodnjič.
„Koroška Kronika" izide enkrat tedensko ter stane za stalne naročnike pri odvzemu v prodajalnah v Celovcu, Lidmanskygasse 2, v Beljaku, Postgasse S, v Lienzu. Schweizergasse !5 in v Volšpergu. OfnerstraRr 30 S —60; prt dostavitvi preko pošte ali raznašale« S —70 Nova naročila ih odjave bodo upoštevana samo ob koncu meseca-Naročnino le treba v naprej plačati V slučaju višje sile, ni nihče upravičen zahtevati povračila naročnine. Poštni uradniki ne prevzamejo nobenih naročil