Aoceptance for mailing it tpecUl rate of postage provided far to section 1101, Act of Oct 1, 1817. author ized on June i. 1011. Uredniški ln upravniškl proetorl 1657 8outb Lawndale Ava Otfloe of Publioatioa: M87 South Lawndale Avo. Teleohone. Rockwell 4804 ......M^MtM.rf frffff(M<| PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ J3TS SiTTIS." chicago za. ilu torek. m. septembra isept. mi. ims Uhaja r^k daliy Sundajn and .............. jjto-tear Cena lista Nemci beže iz Kijeva I in z vse črte ob Dnjepru Oddelki pete ameriške armade okupirali Ca-vo de Terrini ob dostopu do ravnine pri Neaplu. Iniciativa v operacijah na italijanski fronti v zavezniških rokah. Radio Alžir naznanil okupacijo korziške luke.—Sovjetske kolone udrle v Belo Rusijo po okupaciji Ho-timska. Nemci pognani z ozemlja na vzhodni strani reke Dnjeper.—Padec japonske mornarične baze blizu Moskva. 27. sept,—Nemške čete zapuščajo Kijev, glavno meato Ukrajine, pod silnim pritiskom sovjetske armade, katera je v več krajih v boju za prekoračenje reke Dnjepra. Ruski padalci v velikih množinah prihajajo po zraku Nemcem za hrbet na ki-jevski fronti. Južno od Kijeva so mesta Kremenčug, Dnjepro-petrovsk in Zaporožje na robu padca. Zavesniški stan v Afriki 27. sept.—Ameriška peta armada na neapeljski fronti je danes prodrla enajst milj v hribih nad Ne-apljem. Nemci se umikajo na vsej črti.—Angleške podmornice so potopile deset nacijskih ladij v luki Bastije na Korziki, kjer so se hotele nemške čete ukrcati pri begu z otoka. Zavesniški stan, Afrika, 27. aept.—Oddelki pete ameriške armade, kateri poveljuje general Mark W. Clark, so okupirali Ca-vo di Terrini, strgtegično točko ob dostopu do ravnine pri Neaplu, pet milj severozapadno od Salerna, dočim so druge enote te armade prodrl* 30 milj daleč v zadnjih dneh. Na severni strani Salerna ao zavezniki konaolidirali okupirane pozicije. Enote osme britske armade zdaj kontrolirajo fogglj-dte ravnine in zavezniška bojna črta drži preko italijanskega ozemlja od Salerna do Jadranka morja na drugi strani. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da je iniciativa v vojnih operacijah v zavezniških rokah. Nemška aila umiče pod zavezniškim pritiskom iz hribov. Cava di Terrini leži osem milj proč od Salerna Ameriške čete ao prej okupirale Senerchijo in Valvo, 28 miIJ vzhodno od Salerna, britje pa Spinazzolo in Atello. Z okupacijo letališč v foggij-pokrajini so zavezniki dobili baze, s katerih bodo bojna leta" * lahko uprizarjala napade na nacijska oporišča na Balkanu in v Južni Nemčiji. Albanija, Ju-foalavija, Grčija, Bolgarija, Ru-Nunija in Ogrska poatanejo tar-M bombnih napadov. ' Ameriške leteče trdnjave ao bombardirale Verono, Bolzano in °8no- Bolzano leži 30 milj Wno od Brennerakega prelaza, v Veroni pa je po berlinskih poročilih glavni stan Muaaolinijeve republikanske fašistične vlade. A1*lr. Alierlja. 27. aept.—Tu !J||° noznanjeno, da ao fran-okupirale Baatijo, kor-'ik° luk" Naznanilo je sledilo J°k«1u, da je francosko vrhov-"" Poveljstvo zagnalo maroške ,Jlko P1« mena Gouma, ki ao *r'jnzirali Nemce in Italijane v ' ^ Pr°li Nemcefn M francoske čete ao prej okupi-wve m*iti v b,lžinl Bsstijs. transporti, ki odvažajo ča » C",c " K°rzike. ao tar-„ ^Zni4ktft bombardiranja . S,<*kHolm. 27. sept. ,teniška agentura po-• je bila odkrita aabotaža k ^ nemških bojnih ladjah. 'J!10 v Altanfjordu, ktJZu T* Ud>* »o Tirpttz. ^honrt m Luetzow. Sabo- ■< lani poaadk Uh la- n«' omenja obsega aa-J« sledila kapitulaciji italijanske bojne mornarice, govori pa o uporu članov poaadk. London, 27. sept.—Sovjetske čete pode Nemce proti bregu reke Dnjeper na 250 milj dolgi fronti od Kijeva, glavnega ukra jinskega mesta, do Dnjeprope-trovska, se glase poročila iz Moskve. Rusi so prekoračili reko v več krajih po ljutih bitkah z Nemci, v katerih je padlo veliko število vojakov na obeh straneh. Ruske čete so udrle v Belo Rusijo po okupaciji Hotimska, 74 milj severozapadno od Brijanska, in zdaj prodirajo proti Go-melu, . Mogilevu in Vitebsku, kjer se odpira pot v poljske pokrajine. Prve čete so dospele na ozemlje, ki je oddaljeno le 30 milj od teh nemških vojaških baz v Beli Rusiji. Ruske kolone so stopile na ozemlje Bele Rusije po porazu nemške sile v bitki pri Leninu, 30 milj južnovzhodno od Gome-la. Druge ruske kolone so zasedle Zlinko, 26 milj vzhodno od Gomela. Poveljnika ruake oborožene aile na tej fronti sta go» karala Sokolovski in Popov. Komunike trdi, da so bili Nemci pognani z ozemlja na vzhodni strani reke Dnjeper med Kije-vem in Dnjepropetrovskom. Sovražnik se še upira sovjetski sili v nekaterih sektorjih ozemlja pri Kremenčugu. Zavesniški stan na Pacifiku, 27. aept.—Tri zavezniške kolone prodirajo proti Finschhafenu, japonaki mornarični bazi na Novi Gvineji, in drobe odpor sovražnika. Komunike iz glavnega stana generala Douglaaa Mas-Arthurja pravi, da ao ae zavezniški aili pridružile čete, ki so zadnji teden okupirale Laejo. Bojna letala podpirajo operacije zavezniške sile na kopnem. Izvršila ao več napadov na vasi ob reki Burni. Zavezniški komunike izraža upanje, da bo japonska mornarična baza pri Finachhafenu Kmalu padla. Anglija podpisala pakt z Argentino Kritika argentinske zunanje politike Ameriške tovarne bodo producirale SOfiOOflOO avtnih obodov Waahington, D. C., 27. sept.— Bradley Dewey, direktor divizije kavčuka v odboru za vojno produkcijo, je dejal, da bodo a-meriške tovarne producirale 30,-000,000 avtnih obodov iz umetnega kavčuka do konca prihodnjega leta. To pomeni, da bo dovolj obodov na razpolago civilnim mptoristom. Dewey je naznanil gradnjo novih tovarn, ki bodo izdelovale umetni kavčuk. Steinhardt obiskal driavnega tajnika . VVashington. D. C.. 27. aept -Laurence A. Steinhardt, ameriški poalanik v Ankari, Turčija, se je oglasil v uradu državnega Ujnika Hulla po prihodu v VVashington Predmet razgovore med njima ni bil razkrit. Sodom ubitih pri letalski nesreči Den ver, Colo., 27. sept—Sedem vojaških leUlcev ae je ubilo, ko je bombnik treščil na tla v južnem delu tega me»U in eksplodiral Imena žrtev niao bila objavljena. 27. sept.—Anglija je sklenila pakt z Argentino, edino ameriško državo, ki še ni pretrgala odnošajev z osiščem, za-eno pa je obsodila njeno politiko nevtralnosti v tej vojni. Anglija ae je s paktom obvezala, da bo pokupila vse previšne argentinske zaloge jajc. Naznanilo o sklenitvi pakta izraža obžalovanje, ker mora Anglija imeti zvezo z Argentino, državo, ki ima odnošaje z Nemčijo. Naznanilo je povezano z deklaracijo, da Argentina nudi zaičito nemškim in japonakim špionom, ne protektira pa britskih interesov. Velika Britanija ima izmed vaeh držav največje finančne interese v Argentini. Njene investicije znašajo $1,668,000,000 in ao trikrat večje od ameriških. Zunanji urad je naglasil, da Velika Britanija hoče vzdržati prijateljske in trgovske odnošaje z Argentino, dasi ne more razumeti, čakaj ae noče pridružiti Združenim narodom v vojni proti oailču. Plamo, ki ga je ameriški državni tajnik Cordell Hull prod nekaj tedni naalovlli Argentini, je povzročftb Vladno krfro. Ar-gentlnaki zunanji miniater Se-gundo Storni je moral resignl-ratl, ko je Hull zavrnil apel, naj Amerika nudi pomoč Argentini v obliki orožja, atreliva ln drugega bojnega materiala. nemci se odloČili za okupacijo bolgarije Nadaljnje štiri vojaške divizijo dospele v deželo R E K V I Z I POSLOPIJ V CIJA SOFIJI Krvavi živilski izgredi v Indiji Bombaj, Indija, 27. sept.—Sedem oseb je bilo ubitih in devet ranjenih v živilskih izgredih v Jammu, provinca Kašmir. Policija je začela atreljati na izgred-nike, ko so prevrnili policijski motorni voz ln se pripravljali za naval na policijako postajo. V bitki z izgredniki je bilo 25 policajev ranjenih. letanbuL TurdUa. 27. sept.— Naciji ao ae odločili za okupacijo vae Bolgarljf ln možnost je, da bo poslala glavno bojišče na Balkanu, ae glaie prva zanea-ljiva poročila, fcdkur je kralj Boris umrl. Govorice, da so ga Nemci spravili a, poti, nočejo u-tihniti. Gustav Beokerle, nemški poslanik, ima popolno oblast v Bolgariji. Doznava se, da ao nadaljnje štiri nemške divizije dospele v južno Bolgarijo in prevzele pozicije na ozemlju ob E-gejskem morju, ob Turčiji in Črnem morju. Na tem ozemlju se zdaj nahaja nemška oborožena aila najmanj 60,000 vojakov. Bolgarake avtoritete so odredile rekvizicijo poslopij v Sofiji in drugih mestih, v katerih ae bodo nasUnili nemški vojaki. Naplal v nemškem jeziku ao ae pojavili na vaeh strateglčnlh cestah in križiščih v Bolgariji. General Ruall Ruscv, vrhovni poveljnik bolgarake oborožene sile, je ukazal podrejenim častnikom takojinjt izvajanje sofijskih odredb. Trdi se, da Psekerle in Bogdan. Filov, bivši bolgarski pro-mler in sedanji'rtart Tegentstva ter vodilna oaebnost v določanju bolgarake politike, atalno konferlraU. Predsednik vlade Dobri Bojllov izvaja odredbe Filova ln Beckerla. Poročila omenjajo trenje med kraljico Ivano, Borisovo vdovo, ln ostalimi člani regentatva. Ona je baje zapretlla z odhodom v Švico, nakar je Filov u-kazal obmejnim atražnikom, naj jo aretirajo, če bo akušala pobegniti. Druga poročila trdijo, i da se odpor proti nacijski oboroženi aill širi v Bolgariji a strani elementov, ki so naklonjeni sovjetski Rusiji. To pojasnjuje, zakaj Nemci jačijo avoje vojaške posadke v Bolgariji. Domače vesti Naši ranjenci W a u k e g a n, 111.—Josephine Podboj je bila uradno obvešče* na, da je bil njen sin Frank Can kar ranjen meaeca junija v bojih za Sicilijo. Mladenič, atar 26 let, jo bil študent na univerzi Northweatern in strica Sama je začel alužiti v juniju 1942. Ia Clovolanda Cleveland.—Dne 23. t. m. Je v bolnišnici umrl Rudolf Blatnik, atar 35 let in rojen tukaj. Zapušča mater, tri brate in tri ae-atre.—Rudolf Cergol se je zadnje dni težko poškodoval pri delu v tovarni na deanl roki, Neerečna amrt vojaka Perry, O.—Frank Grlica mlajši, ki je bil v armadi zadnjih trinajat mesecev, se je po uradnem obvestilu amrtno poneare-čil v Climaxu, Colo. Tukaj ia-pušča starše ln brata, v Clevelandu pa dve aeatri. Ia Pennaylvanlje Library, Pa.—Dne 17. t. m. „e bil Martin Oaterman najden mrtev v avojem sUnovanju. Doma je bil iz Šenčurja na Gorenj-akem ln v Chicagu zapušča brata. Bil je član SNPJ. Turčija internirala' angleške letalce Iatanbul, Turčija, 27. aept.— Avtoritete ao Internirale petnajst angleških letalcev, ki ao ae morali apustiti na tla na turškem ozemlju v bližini Smirne. TI ao biU člani poaadke dveh bombnikov, kl ata ae spopadla i nemškimi letali nad otokom Rodeaom. Vlak z nemškimi ujet• niki skočil h Ura Charlottesville, Va., 17. sept. —Vlak železnice Cheaapeake & Ohio, na katerem ao ae nahajali nemški vojni ujetniki, je skočil iz tira in se razbil. Strojevodja in kurjač sta se ubila, deaet ameriških vojakov pa je bilo ranjenih. Driavna opera odprta v Moskvi Moakva, 27. sept.—Največji socialni dogodek v ruskt prestolnici od začetka vojne je bilo odprtje državne opere. Ta je bila zaprta od oktobra 1.1941, ko so se nemške čete bližale Moakvl. Dogodek dokazuje preobrat v vojnih operacijah. HitUr čuti brco tie I Danskega "škoraja.' Beaverbrook morda pojde v Moskvo Utrditev prijateljstva s sovjeti London, 27. sept.—P r e m 1 e r VVinaton Churchill bo najbrže poslal lorda Beaverbrooka, ki ga je zadnji teden imenoval za člana svojega kabineta, v Moskvo kot načelnika posebne mletje. Gotovo je, da bo Beaverbrook igral važno vlogo v gibanju, čigar cilj je utrditev prijateljstva in poglobitev kooperacije med Veliko Britanijo, Ameriko in sovjetsko Rusijo. Zunanji minister Anthonv Eden bo odpotoval v Moskvo prihodnji mesec in Beaverbrook bo najbrže njegov aodelovalec na konferenci treh veleail. Slednji lahko postane vodilna oseb-noat v pogajanjih s voditelji sovjetske Ruaije. Priprave za konferenco representantov Velike Britanije, A-merike in Ruaije so v Uku. E-den je že poslal noti v VVashington in Moakvo s seznamom točk, ki pridejo na razpravo. Mož-noat je, da sta ameriški državni tajnik Cordell Hull ln aovjetski zunanji komisar Molotov že se-sUvila načrte, od katerih zavisi bodočnost Evrope. Beaverbrook je znan kot prijatelj sovjetov in vodilni propa-gator Invazije zapadne Evrope in ustanovitve druge fronU. Sodi ae, da on ne bi bil prevzel pozicije v vladi, Če ne bi bil dobil od Churchilla zagotovila, da bo druga fronta uatanovljena v bližnji bodočnosti. mmmmmtmmmmmmmmmmrnmm^ Nemški odbor formiran v Angliji gerilci odbili nemške napade na split Srditi bitke v Suiaku in pri Gorici NEMŠKA OKLOPNA KOLONA ZDROBLJENA London. 27. sept,—Jugoslovan-ake gerilske armade ao odbile nemške napade ua Split, atrate-gično luko ob Jadranakem morju, ln zadale težke udarce sovražniku, ki Je akušal rookupi-rati meato, se glaai jugoslovanski uradni buletin. Splih lahko poatane mostišče zavezniški armadi pri invaziji Balkana. Znamenja kažejo, da ao bitke prešle is gerilake faze v velike vojne operacije, kl Jih morda vodi zavezniško poveljatvo. Gerilske enote ao razdejale del železniške proge Brod-Vinkovci, vrgle nemški vojaški vlak ls tira in razbile lokomotivo Ur 2fi vagonov in ubile več nemških vo-, jakov. Dvesto Nemcev je padlo v bitki a gerilci v Liki. V spopadih na črti med Bihačem in Kninom ao gerilci uplenili velike količine nemškega orošja in streliva. V Sušaku, prlaUnlšČnem mestu na drugi atrani Reke, ki ao ga gerilci okupirali pred šeat-najstimi dnevi, ae bitke nadaljujejo. Slovenski gerilci ao ae morali pod nemškim pri tlakom u-makntti a letališča pri Gorici, toda pred umikom ao rsskilt nemški oklopnt vlak In y§d tankov Ljute bitke ae nadaljujejo zunaj mesta. LJubljanaka provinca i Izjemo Ljubljane je pod kontrolo gerilcev. Italijanske čeU ao ae umaknile in pustile velike zaloge orožja, municije in drugega bojnega maUriala, kar je go* rilcem omogočilo sunek proti Idriji. Nemška oklopna kolona je bila deloma zdrobljena In deloma razpršena v bitki a slovenskimi gerilci pri Idriji. Iatanbul. Turčija, 27, aept — Voditelji grških gerilcev ao konferiraU s člani ŠUba saveznlške-ga poveljstva na Srednjem vzhodu v nekem kraju ln aem dos|Ktlo poročilo trdi, da ae bodo voditelji kmalu seaUlI z generalom Mihajlovičem ali njegovimi reprezenUntl. Na aeatanku bodo razpravljali o skupnih opora-cijali proti nemški okupacijski aili Druga vest razkriva zaskrbljenost nacijev glede aituacije na Balkanu. Berlinska radio-oddaja, katero j« zabeležila a-meri&ka časnikarska agentura Aasoc-iated Press, Je omenila nemški načrt glede prizranja "ntodvianoetl" Albanije in odstopit ve vsega hrvaškega ozemlja Hrvatom. Nemško vrhovno poveljstvo skuša pomiriti Hrva-U in a Um olajšati obrambo juž-nnv/hodne Kvrope. Doznava ae, da Je več ato hrvaških mornarjev, kaUre ao Nemd mobilizirali pred enim letom in jih poslali na Črno morje, dezertiralo ln ae pridružilo gerilcem, ■ K ustanovitvi druge fron-U v saoadni Evropi. Shoda ae Je udeležilo čes 4000 komuniatov In stmpetičarjev. Browder je dalje rekel, da premier Churchill domina« na aamo predsednika Roosevelta, temveč tudi generala Kieenhowerja in generaU Marshalla in da Je ignoriral vao apele za ustanovitev druge fron-| te, da ae zdrobi nacijaka vojna maši na v jluaija. Je $6.00 Subacrtptlon $0 00 Yearly dTEV.—NUMBER IN Apel sa enotnost vseh političnih grup London. 27. sept.—S tir lato Nemcev se je zbralo na sestanku in usUnovilo odbor za osvoboditev Nemčije, sličen onemu, ki Je bil nedavno ustanovljen v Rusiji. To je bil prvi sestanek Nemcev od začetka vojne. Med udeleženci so bili Nemci, ki ao prišli v Anglijo pred Izbruhom vojne. Skoro vsi delajo v vojnih Industrijah. Dr. R. R. Kuczynski, ki je bil izvoljen za načelnika odbora, Je v avojem govoru apeliral za enotnost vseh protinacijskih političnih atrank. Apel sta podprla profesor Alfred Meuael ln socialist dr. Kari KawiUki. Najbolj značilen govor je imel' dr. August Weber, bivši bankir in načelnik državne stranke v nemškem parlamentu. On Je priporočal strnitev vseh nemških grup za boj proti nacljeai. Roosevelt gprejel Wellesovo rešignacijo VVashington, D. C., 27, sept.— Roosevelt je naznanil, da Je sprejel rešignacijo državnega pod ta j ni ks Humnerja VVeliesa in da je imenoval za naslednika JCdwarda K. Htetinluaa, načelni-' posojilno-najemninske administracije. latočasno je na/nanil usUnoviUv urada zunanje ekonomske uprave In Imenovanje L. T. Crowleyja za direktorja. liarry Hopkins, K<*H»eveltov svetovalec, bo morda imenovan za poslanika v Rusiji. Delegaciji Argentine in Urugvaja izstopili is kongresa HantUgo, Cila, 27 aept,—Delegaciji Argentine in Urugvaja ata Ustopill lz mad ameriškega dijaškega kongresa v znak pro-tesU, ker kongres ni hoUl sprejeti predloženega programa. Predsednik argentinske delegacije )s dejal, ds i/atop ni povezan a protifašistično deklaracijo kongresa, katero sta jpodprll obe delrgscijl. ■ m PROSVETA t0rgg* ^ beptembn • ' BP I. PROSVETA THE ENUOHTENMENT GLASILO IN LASTNINA 3 LO VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ol aad pubiished bf Slovana National BeoefU S©ciely Naročnina m Zdruiana driavo (Isven Cfcicega) ia na lato. $3.00 aa pol lata. 11.50 a« žatrt lata; sa Chicago H Cook Co. r/.SO sa celo lato. I3.T| sa pol lato; sa I.....mati o fMO. Subacription ralasi iar tha Unltod Stotos (ancapl C H tog s) aad Canada 56.00 par year, Chicago aad Cook Couatr 67-50 par yea*. foraign countrias »6.00 par T—t. f Ceste oglasov po dogovoru Pefcopial depisov In aeaarafatilh člankov sa aa vračalo. Rokopisi Masama vsabina (črtica, »s aai H. drama, pasmi itd.) sa vrnejo pošUJetetJu la r shača)«. še ja pvttaHl potlainc. Advertising ratos on agreomeet. Maaustripts al rsmatoolrattnni and unaoiicilad articies will not be raturnad Otlsar m—mrrlpls. sueh as storias. plays. poems. «to~ wlll bo raturnad to s asi dat gsUr trhen accompaaied bf seli »ddrs—s d aad Naalov aa vsa. kar Ima stik s llslo—i PROSVETA 2657-50 So. Lawndal# Ato« Chicago 23, Illiools MEMBER Of THS FEDERATED PREM Datum v oklepaju na primer (September 50. 1943), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vsm je s tem datumom potekla naročnina Ponovi te jo pravočasno, da ae vam list m ustavi Kritične tedenske misli SOVI iz Poroillo laaioonika Hermlale, Pa. - Naj poročam nekoliklj^o mojem zadnjem potovanja po naselbinah Bridgevil-le, Moon Run, Imperial, Cliff Mine, Midwsy, Oakdale, Wil-lock, Broughton, Library in ie par manjših naselbinah. V Bndgevillu sta ponovili Prosvetd mra. Gruden in mrs. Jereb, Rut. Okorn Proletarca za f a no, na Sygan Hilly pa Viš- ga na novo naročila. Prenočeval sem zopet jjfi Jamnikovih. Tudi sedsj sem pri njih naletel, ko ao pregledovali slike od njih hčere. Na eni teh slik je u-niformirana kot poročnica. Slike so prišle z nekega otoka, ki ao ga vzeli Japoncem. Tam Bertha služi kot bolniška strežnica. Drugo jutro sem se odpeljal z Joevom Kamnikom in Še par drugimi, ki so šli s karo Jožeta nikar. On je že dolgo bolan in Uleta na delo. Joe je rekel, da Iz Moskve stalno prihaja odločen klic: nacifašizma mora biti konec! Se strinjamo, obenem p« pravimo: terorističnega komunizma mora tudi biti konec! Obeh ekftremov mora biti konec! Edino kompletna demokracija more prinesti ljudem trajni mir in blagostanje. " * e e e Stalin, predsednik sovjetske vlade, je 22. septembra priznal, da ameriški bombniki, tanki in topovi pomagajo hrabrim ruskim armadam, da danes lahko oode barbarske Hitlerjeve horde iz Rusi-•js. Stalin Je apeliral na Američane, naj kupujejo vojne bonde, kajti 6 tem pomagajo ne samo Ameriki, temveč tudi Rusiji do zmage. Večje resnice nl mogel Izreči!— e a e Radio Berlin je zadnji teden srdtto napadel Vatikan zaradi "pa-cifizma in protigermanstva" in zagrozil je papežu s težkimi posledicami, če ne izpremeni stališča. Govornik je rekel, da za vero ne grs, kajti med katoliško vero in fašistično vero ni nobene razlike, čeprav v Vatikanu pravijo, da je razlika. Ce bt res bila razlika, je rekel govornik, se fašisti takoj odločijo za fašistično vero in zavržejo katolicizem. aaa Dejstva iz zadnjih dvajsetih let dokazujejo, da je velik del italijanske duhovščine od kardinalov, nadškofov in škofov na vrhu do kaplanov na dnu sprejel fašizem kot oporo katoliške cerkve Tej duhovščini vsekakor ne more veljštl grožnja is Berlina. Resnica Jc tudi, da sta prejšnji in sedanji papež dela precej koncesij Mussolinljevl fašistični diktatur«. Da hi bil sedanji papež idejni pacifist ln protigerman, je tudi zelo težko verjetno. Kaj torej hočejo v Berlinu?— • a e Zadnji teden je ameriška spodnja zbornica kongresa 6torila zgo-dovinaki korak. Sprejela je s 300 glasovi proti 29 Fulbrightovo resolucijo za sodelovanje Zdryienlh držav z drugimi državami po vojni za ohrano mifu. Resolucija je kratka ln ne vsebuje nobenega načrta, kakšno naj bo aodelovanje; vsebuje le gol princip sodelovanja ln Je prva stopnica v pravo smer. Obenem pa je ta resolucija—slovesen pokop zloglasnega ameriškega izolacloniima. • • a Poraz, ki so ga doživeli Izolacionisti v kongresni zbornici ob sprejetju te resolucije, Je tako silen, da Jih je morala Jblltl debela rdečica. Le 29 najmizernejšfh Izolaclonlstov—ki ae danes nazivajo nacionalisti—se Jc upalo glasovati proti. Le 29 proti 360! In med to 29-orlco se svetijo imena najzloglasnejšlh hlapcev McCormicka, Ganncta ln drugih generalov "America First"—najbolj notoričnih zaveznikov ameriškega fašizma. Zdaj so sc pošteno razstavili, kdo so in kaj so... aee Dr T. J. Kern piše v Glasu Naroda ob priliki 50-letnice tega lista, da je Jože Zavcrtnik, prejšnji urednik Prosvete, leta 1916— med prvo svetovno vojno—posnel veHko člankov lz nemških šovinističnih dnevnikov v Chicagu tn Iz socialističnih tednikov ln mesečnikom. "ker mož nl znal gladko čitati angleških listov." To je tteba popraviti. Na uredniški mizi Prosvete ni bllo nikdar nobenega nemškega lista! Najmanj pa jc res, da je Jože kdaj čital kakšen nemški šovinistični dnevnik. Res je, da je Jože slabo govoril angleščino, toda razumel je dobro, kar je čital in vae ameriške ter svetovne vesti od prvega dneva Izhajanja Prosvete ao bile posnete izključno iz angleških listov. • • a Res pa je, da Je Joie Z«vertn«k do pomladi 1917 simpatiziral z Avstrijo in Nemčijo. Sat smo /uradi tega imeli z njim večne ptepire v uredništvu Prosvete Te njegove simpatije so izvirale I* dejstva, ker Je Jože boli sovraž*l ruski carirem, kakor nemški In svstrijaki ka|zerixem. S tem n< rečeno, da Je bil Jože zaljubljen v Franca Joftefa ali Viljema. n'ti malo ne, videl pa je v nemškem in a vat ro-<,grškem mofiartiizmu manjše zlo, kakor v ruskem carlz-mu. V resnici je bil za republiko povsod. Svoje stališče pa je korenito upremenil po revolucj« v Husijl. Vstop Amerike v vojno je seveda tudi vplival. ». ----------.:-—_—a—-M--—o— Brat Terborfc p»*e v "Petdesetletnici," prilogi Glaaa Naroda, da sc je (i N , kolikor se more on spominjati, ves čaa držal neko srednje noti; nl vozil oo ek>tremnl levici, niti po ekatremnl dea-nld* To je re« deloma—kar potrjuje tudi dr. Kern, ko piše. da se pokojni Sakser ni hotel um,vi- huidnessa) nikomur xameriti-de-l«.ma na ni res. Lahko bi cit t»li mnogo polemik, v katerih Je Glas Naioda zaviel ikraino dean^arsk* a|« reakcionarno stališče—zlaati v pri met i h ameriških deisvnk »h boiev—na drugI stritoi so pa bili piimerl. ko jc Glas Nsroda » »kazal relo liberalno lice. Kako j* jc danes? Ali ni ta |*at dane daleč na levici?— • • • Zapisali smo ž«, da je prednja pot—pravilna arednja pot, ki je pot nrave demokracije—Zelo i,-tka. Kdor je doaledno na tej poti, je vedno v konfliktu z nek m—kajti z desne in leve ae n*k*> vedno zaletava vanj. Kajlen* na te tn, ker ekatremiatl na deant in levi aanikaio srednto tw>t. češ da ie n». da )e le bluf—v isti sapi pa sebi kreditiralo vse. kar u- dobrega na sredini Resnico na sredi prisvajajo zase! Resi tet navadno nl na nobenem ekstremu Resnica je prej k one nekje na sredi—ampak vsakdo ima rad resnico, katera mu služi. mora včftsih rabiti inštrument, da dobi sapo; stane ga $15. Torej tudi težko Življenje. Julius Lisjak je ponovil Proletarca in mi dal prenočišče. Tisti večer sem obisk*! tudi Antona Shafer-ja, tode ni bil doma; našel sem samo sina, ki je rekel, da oče rad čita oba lista. Pustil sem mu karto z naročilom, naj mi piše, če misli še obnoviti Res sem prejel od njega odgovor, naj obnovim dbft lista za vse leto. Torej takfljudje te razveselijo, da imaš več veselja s potovanjem. Obisk«! sem tudi našega farmarja Skrlnarja med Cuddyjem in Oakdalom. Povedal mi je žalostno novico, da je žena v bolnišnici ne operaciji radi slepiča. Želim ji skorajšnjega okrevanja. Je pridna farmarica in možu je sedaj težko, ker mora vse opravljati, ko je treba posprav-jati letne pridelke. No, vse se lahkojareatane, ako je potrpljenje. Skrinar je ponovil Prosveto, kot tudi mrs. Klun v Bisho-pu, prav tako tudi njen stari o-če. Če se ne motim, ima mož že osem križev na hrbtu, toda še pridno bere Prosveto. Na novo se je naročila na Prosveto mil. Trebeč v Cecilu, kjer sedaj stanujejo, dasi je njih dom v Bridfevlllu. V Moon Runu je Joe Dolenc ponovil Proletarca, stari Psototnik in mra. Urankar pa Prosveto. Obiskal aem še nekaj drugih, med njimi mra. Mo-žlno, ki mi je povedala, da je sin na dopusta. On služI pri letalskem zboru v Lincolnu, Nebr., kjer je tuifi moj sin pohajal šolo. Povedal« mi je tudi, kaj se je fantu pripetilo. Neki večer je pripeljal skupino prijateljev in prijateljic in kmro pustil na cesti pred domom. Par ur pozneje jih je hotel zopet zapeljati domov, toda avta ni bilo več pred hišo, ker so mu ga ukradli zlikovci. Avto je bil menda star leto dni in vreden nad tisoč dolarjev. Med zlikovci je bU menda tudi neki vojak, vsaj pa je bil oblečen v vojaški uniformi. Nekdo jih je menda vldtl, ko so karo porivali izpred hiše, da jih niso slišali. Tiati človek je to povedal šele pa* dni pozneje. Ce bl bil takoj zinil, bi bili zlikovce morda hitro prijeli — če so jih, ml še ni znano Nekateri ljudje res nočejo slišati, da se zločinstvo ne izplača. V Cliff Mini so ponovile Prosveto mrs. Uscnicnik, Rlhtašič ln mrs. Sušs. Zadnja ima tudi par sinov v vojni. Od enega že niso slišali dolgo, toda Jim Je znano, da je nekje čez morje. Želim jim srečnega povratka. V Imperialu so ponovili Proletarca Frank Vidrich, Maks Zidar in Louia Bogataj, Sladičeva pa sta lahko tudi jez priaedem do Mid-wayja. Tja smo dospeli še do časa, ko je bil John Sire še doma, kajti on gre pol ure pozneje na delo, ker dela pri rovu kot kovač. Ko sva se pogovorila o več stvareh, mi je rekel, da se sedaj lahko pa z njim peljem do McDonalda, kamor me je vodila pot v Oakdah John je tudi ponovil ProtVeto John je možak, ki zna trezno misliti. * ' V Oakdalu sem obiskal Ope-kove, ki so ponovili Proletarca. Povedali so mi tudi o bojnih misijah njih sina, ki je menda napravil že 22 napadov z bombnikom, kjer ima najbolj odgovorno mesto in je nadporočnik. Tu dl Johnu želim srečen povratek. Obiskal sem tudi mojega prija telja Čuka, ki mi je potožil, d»' mu nagaja grčna hiba. To je re čudna bolezen. Ker sem mora^ na vlak, nisem imel časa, da b> obiskal mrs. Meutz, ki je tudi ze Io zgovorna. V Willocku je ponovila Proletarca mrs. Maček, mrš.' Siflei pa Prosveto. Zvečer je bila seja družabnega kluba, .ki so mi dali naročnino za novo Adamičevo knjigo My Nalive Land. katerih pa še nisem prejel, ven iar pa sem bil obveščen, da pri dejo kmalu. Prenočil sem pri M. MirtU, ki še ne more delati kajti zdravje se mu počasi vrača po operaciji. Želim mu, cU bl se dobro pozdravil, ker je re* dobra duša. V Broughtonu je ponovila Prosveto mrs. Chandpa kot tudi mrs. Logar. Zadnji je ravno hčerka zbolela, toda upam, da ni bilo hudih posledic, dasi jc bila mati v skrbeh, kajti ona je edina hčerka. Prišla je 15 let po bratcu in zato so jo bili Šc toliko bolj veseli. V Coverdflu sta ponovila Prosveto Grudhova. On je bral Grudna v Bndgevillu, ki ima št tudi bolečine v zlomljeni nogi. Ponovila jo je tudi mrs. Bele, ki ima tudi sina pri vojakih. Mrs. Rupnik mi je naročila, naj ji prihodnjič prinesem Adamičevo knjigo My Native Land (Moj rojstni kraj). Rekla je, da njena hči rada člta. V Coverdalu sem prodal šc eno Adamičevo knjigo Two Way Passage, ampak žena je rekla, naj je ne omenjam. Ampak jc treba, da javnost izve, da se Slovenci zanimamo za dobre knjige ln za bodočnost. V Libraryju sta ponovila Prosveto mrs. tndihar in čevljar Vide Kosalec, rodom Hrvat. On je včasih živel v naši naselbini ln delal v rovu Keystone. Postal jc član našeg* društva št. 87, zdaj pa Je v Libraryju. Proletarca sta ponovila bečlarja Tone Potočnik in Srečko Žnldaršič, na novo pa .sta ga naročila v naši naselbini Frsnk Vozel in Frank Ometz, za kar gre zasluga naše-' mu "old timerju" Andyju Ber-telu Prosveto pa Je v naši naselbini naročil uj»ravitelj doma Jakob Peternel, kakor tudi mr. in mrs. Klančišar. (Ostalo bo priobčeno ob prfiiki—ured.) „ Anton Zornik. zastopnik. Kupite vojnohranilni bondi "Nekoliko navadne pameti * . Mihraukee. — V Prosveti z dne 13. septembra ima Mary Bernik dopis. Konec njenega dopisa se glasi: *'$e nekaj mi je pri srcu, namreč kolektanje za nam sovražne vojne ujetnike in obiskovanje istih (to je mogoče le v tej deželi). Bratje in sestre, ali se vam ne zdi, da malo preveč izrabljamo svobodo? Rojak sem ali tja. On je bil na poti, da u-bije mojega ali vašega sina. Noben izgovor ni na mestu. Bri-gajmo se za naše, ki stradajo v ujetništvu j?o drugih državah in __ _ „ . . „ jim pomagajmo skozi Rdeči r»d SNPJ- z nami )e šla tudl križ komur dopuščajo sredstva, strična, mrs. Kobal. Radi odmeri Kolikor ima ujetnikov naša vla- *ov gasolina smo šle z vlakom da, bo že skrbela zanje, da ne bo- do P°«taje Cicero, kjer nas je do Učni (tudi to bd šlo iz naših ^^f mre- R Lusby. w nas i* žepov). Malo navadne pameti bi Pf1^1* nf svoj dom in postre-nam mnogokrat koristilo." gla s kosilom. Potem nas je pe- Tako torej! Slovenski vojni u- JJala v Šlavm urad- ToreJ naB jetniki iz Primorske so * Mary Bernikovi toliko pri srcu, da jim ne privošči niti obiska. Omenja kolektanje zanje, kar pa meni ni nič znano. Uredništvo Prosvete prosim za {»ojasnilo, kje je tisti odbor, ki kolekta za nam sovražne vojne ujetnike in koliko ima v skladu. Čital sem o več odborih, ki zbirajo prispevke v ta ali oni namen, nisem pa je bilo pet. V glavnem uradu najprvo naletimo na Filipa Godino. Ko mu povemo, kdo smo in kaj hočemo, je rekel: "Ker ste fajn dekleta, vam bom pa kar sam razkazal." In razkazal nam je vse urade, nam raztolmačil in predstavil uradnike. Nazadnje odpre še vrata in pravi, da je tukaj "naša tavelika glava." Radoved- cital o kakšnem odboru za rtam ne smo bile, kaj bo. Bil je glav->ovažne primorske vojne ujetni- ni predsednik Vincent Cainkar, ke. • j prav prijazen človek. Tam se Tudi nisem vedel, dokler ni- vsedemo in pogovarjamo. Po-iem prečital dopisa Mary Ber- tem pride zopet brat Godina, ki likove, da so bili primorski Slo- Pravi> da so ravno začeli tiska-venci na poti, da ubijejo "mo- ti Prosveto in naj gremo gledat, jega ali vašega" sina. Ja, malo Res je bil tak ropot v tistem lavadne pameti bi nam res mno- stroju. Velika bala papirja se je jokrat koristilo, da ne bi pisali odvijala in iz stroja je prišla takšnih dopisov in ubijali dobre Prosveta že dotiskana. Lepa volje onim, ki so pripravljeni hvaI«. brat Godina! pomagati vsakem, kjerkoli jim je že mogoče. Predno je šla a-meriška armada v Afriko, je na-'»a vlada preklicala odredbo, s katero so bili italijanski državljani v tej deželi in torej tudi Primorci proglašeni za naše iovražnike. Zdaj pa Mary Bernik proglaša primorske slovenske vojne ujetnike v tej deželi za naše sovražnike. Kdo je v pravem: Mary ali vlada? Mary, zakaj toliko trdosrčnoati? O ti nesrečna moja rojstna dežela! Od, vseh strani te brcajo. Petindvajset let že trpiš v suženjstvu. Ne povoha te hudič ne pes drugače kot z — brco ... Frank Gabr. Kupite vojnohranilni bondi mmmmmmmrn, ' Kako le bilo na počitnicah Albia. Iowa. — Hočem malo opisati naše obiske in {»očitnice v Chicagu in okolici. Dne 20. avgusta sem šla z mojima dvema hčerama, da obiščemo tretjo hčer oziroma sestro, ki živi v Hihsdalu, IU., In mojo sestrično mrs. V. Kobal v Clarendon Hillu Ko pridemo v Chicago na postajo, sta nas tam čakala hči in njen mož. V nedeljo nas je hči peljala v Brookfield Zoo. Tam je prav lepo in zanimivo za o-gled. V pondeljek smo šle h Ko- balu, drugI ,dan pa v glavni u-= Glavni predsednik pravi, zakaj ne počakamo dneva SNPJ, ker smo mislile iti nazaj že drugi teden. In tako smo ostale Še teden dni. Bil je že zadnji dan našega bivanja v Clarendon Hillu, ko nas pelje mrs. Prežel v Lemont. Res je lepo kot v starem kraju, še bolj pa sem gledala, ker so govorili slovensko. Četrtega septembra smo šle v Chicago k družini P. Lisby. Z njimi smo Šle v nedeljo tudi k slavnosti in se nismo prav nič kesale. Milo se mi je storilo, ko sem slišala slovensko petje, posebno pa še od mladine. Bil je mladinski krožek iz Milwaukee-ja. "Kdo bo listje grabil" sta pela Rudy in Matt Smole ob spremljanju harmonike. Jaz bi jih kar naprej poslušala, kakor tudi mešan zbor Savo in Tončko Simčič. Ne bom naštevala vsrfi, ker sem pozabila imena. Vsi so fajn napravili od prvega do zadnjega. Le škoda, da ni prišla mladina iz Chicaga in Waukega-na radi epidemije. Glavni predsednik nas je predstavil Mary Udovich, ki nam je pokazala pisalno pero ln svinčnik z njenim imenom* O-boje ji je podarilo društvo štev. 559 SNPJ, ker je bila tako pridna v zadnji kampanji, kakor je tudi sedaj. Šle smo v Ujeno hišo in na vrt, ki je poln cvetlic. Mrs. Lusby nas jc peljala tudi v Fieldov muzej. Tam mora človek imeti ves dan časa, če si hoče vse ogledati. Vse prehitro je čas potekel sloviti, čeprav nerade od postrežljlvih ljudi. Ostali nam boste v spominu. PravUepa hva* la glavnemu predsedniku Vin centu Cainkarju, mrs. in mr. Kobal, mrs. Prežel, družini P. Lus*-by in njeni sestri Tončki. Pozdravljene Marv Udovič, Katka Zupančič in Mary fiular iz Mil-waukeeja. je tako, da se potiskamo tuS tam. Nekateri delajo po prem« gorovih daleč od naselbine. Kdc je bolj mlad in Še ni v služI Strica Sama, je pa šel v tovarn v druge kraje in države, na pr mer v New Jersey ali Nevv Yorl Kar je nas bolj starih, sc pa to okoli potiskamo. Nekateri delaj na državnih cestah, drugi na a lezniŠkih progah, nekateri se p še tudi nekaj motijo po tisti "pasjih luknjah" ali "butlega skih" rovih. Nekateri zaslužij kot se spodobi, drugi ne. Tako se nam godi na tem pi klastem svetu. Kot je sedaj, j skoraj še najbolje na farmi, h teri ima plačano, kajti sedaj i lahko vse proda. Živina in mli ko ima še precej dobro ceno. Kar se tiče društvenega m predka, ne morem dosti poroo ti. Ce napravimo veselico a piknik, nas pride bolj malo, in i to večinoma starejši, kajti o< rasla mladina se je razgubila f svetu. Kar je spodobnih fantoi so v armadi. Sedaj moram poročati pa i bolj žalostno vest. Tudi jaz se izgubil edinega sina, ki mi je h najljubši, toda so mi ga sprav li s sveta Japonci. Padel je 1 julija t. 1. na bojišču nekje r Pacifiku. K vojakom je bil p klican 30. junija 1942, še pre no so potekli trije meseci, je | že bil poslan nad Japonce. Sedaj se moram tudi jaz t hvaliti SNPJ za hitro izplad smrtnine za mojim sinom, kal tudi predsedniku in tajniku, sta imela sitnosti. Staršem priporočam, če je le mogoče, vpišejo svoje otroke v jednot Jaz sem prepričan, da najbolj poštena ocganizicj Moj sin je bil od sedmega 1« tudi pri nekem inšurencu. Agi se je brigal le, da je pobral m sečne prispevke, ne briga pa kadar je treba kaj izplačati, rej je črno na belem, da jc S PJ na prvem mestu. Moj sin je bil v najboljših tih, ko nas je moral zapusti Dne 16. februarja je bil star let. Zapustil je starše in dve stri. Naj mu bo lahka zcmlj kjerkoli že počiva, kajti ne n* remo nič izvedeti, kje je pa* Odkar je šel od doma. ga nufl več videli. Joseph Jereb st Kupite vojnohranilni bondi >i Is dešele grenkega pells« Ročk Sprlngs. Wyo. - Helij tukaj še vedno s polno P*1"0 moreš, lahko napraviš kar d* šihta skupaj. Jesen se tudi b w f - ža in ni več prijetno, da bi zuM Morale^smo se po-|čiu, pr08Vel0 ^ posluiaJ, ' " uko trava raste. Bomo pa prm kakšno uganili. Čudno se mi rdi. da Krainz ne ve. kak- < gubili privilegij, da bi k H Ije rodili. Meni jc teta M«J>J ca takole pripovedoval stih časih, ko so še molW je bila postava, do j< val roditelju celega voU * mnogo drugih dobrot. Helena Krištof in hčere. Kupilo vojnohranilni bondi zak rodil zadnjega Benjamin — so naprav rili vtP pojedino. Z nekim moški« P de na pojedin«, ' • ' p vi. da bi rodila zs -pu<*> . bi bllo veliko ceneje, m* štetja časa imsjo fr* kc selje. Sestra kršim Člani poaadke •ga krila nekje e Avstraliji. torpedlran po sovrUnl podmornlH. v kantini Rd* O rasmorak ia lagubl sina Forest Clt* Pa. - Želim se tudi jaz malo oglasiti v Prosveti, kajti se nisem že dolgo in bi že lahko misliU, da me ni Več med živimi. Pri življenju aem še. čeprav sem bolj štab. kajti kdor luj' kako škorpijoni p* ™ »'ri na trd*™ premogu, se hrusta svojega m^ks. ** teidt hitro zgara. In to poaebno, pre) ne uide Men« se tO^ Slovenci, ki amo pridni pri delu. j tako hudo. ako hitro ' P^ Kar se tiče dela v tej okolici. I (Dalje os J. tUMai) turii rstN Vesti z jugoslovanske fronte vest iz hrvaške London, 16. septembra (ONA). Sejt častnikov hrvaške arma-1 H stoji, kakor znano, pod Ln)lo nemške vrhovne komande. je bilo ustreljenih po »dnem zaslišanju, v tekujujte-Lga je bilo 17 častnikov obtoženih veleizdaje. Ta vest priha-kT od predstavnika hrvaške jjnečke stranke Juraja Krnjevi-L prejšnjega podpredsednika jugoslovanske vlade v izgnan- V. . . - ~ POLOŽAJ NA balkanu Kairo, 16. septembra (ONA).— to današnjih vesteh so italijan-ke garnizije na Balkanu skoro I popolnoma razorožene — vsega skupaj približno pol milijona vo- preobteženo nemške kov.- . - : Le še nekatere posamezne pomike se še vedno upirajo nemš-in ustaškim četam. Nekatere manjše italijanske edinice so k baje pridružile generalu Dra-iiMihajloviču ali pa se spojile s ižanskimi skupinami. Dočim zatrjuje hrvaški radio, da je prešlo na tisoče Italijanov nemško stran ter da bodo na ljevali boj proti zaveznikom e druga poročila, da nacisti izorožene italijanske vojake Podvajajo v Nemčijo, kjer bo-lo morali ali na prisilno delo ali v Mussolinijevo legijo črnih ijc. Nemci bodo nadomestili ijanske častnike. Sile jugoslovanskih gerilcev so sle Italijane iz mnogih jev in jih zdaj drže proti kim silam, ki poskušajo na ozemlju zgraditi utrdbe, očila zavezniških častnikov, se nahajajo pri partizanih, ujejo vesti radiopostaje ivobodne Jugoslavije," ki pra-ijo, da imajo partizani v rokah tanišče Sušak in velik del atinske obale. Partizani tr-, da so obkolili Split. V...— ŠKI STRAH PRED JUGOSLOVANI Washington, 15. septembra 'NA). — Marionetna vlada ta-vane neodvisne hrvaške dr-e je izdala dekret, da se molj" vsi moški na dalmatinski o-i, bodisi Hrvati ali Slovenci, javiti za vojaško službo, ako rojeni v letih 1908 do 1925. S je razveljavljena določba aške armade, kl je oprošČala 'jaške službe vse Dalmatince v I jih, okupiranih od Italijanov, veliču je do tega, da vpokliče več za vojaško službo spo-nih mož, da bi preprečil nji-v prestop na stran gerilcev, V...— PAVELIČ IN PREDAJA ITALIJE Washington, 16. sept. (ONA). -Vlada hrvaškega kvizlinga, ki k>ra zdaj prevzeti oskrbo do-»tnih nemških garnizlj na Bal-Poskuša dobiti nekoliko zaslombe med ljudstvom s da proslavlja veličino pri-»Wtev na ozemlju, katere so jim •tonili Nemci ns dalmatinski Nemško časopisje nagla-' * vehkim poudarkom, da daje ■JPacija dalmatinske obale »valom edinstveno priliko, da ^rejo vse pozitivne sile v deže-,nJ'h uporabijo v svrho ob-rrt" nrcti zunanjim in notra-^vr.iznikom." ■ Videti ie, da Nemci z veliko Jf! Pirajo in hvalijo Pa-režim, najbrže zato, ker Bolgari, niti Rumu-Z Miu,1>ari nočejo prispevati »«nih c-t z« okupacijske po-r Havelič, ki si ns vso moč r*^*- da potlsči gerilske ,r' «n širjenje upors, je po-'a «H»mce dragocen zsvez- *arT'"'nik ministrs za zuna-t^ve 'n obenem hrvaški P'opagande Kovačič je ■l ' .ilstvu priključe- 'f^J* nagovor, v kate- o- c tud* leni* it«, hile, .t* MkU SblHI »"■/dravljs kot dobrodo- j^larja da so dobrodo- LHrvatl, ki so podpl- ako se bodo u- pn obrambi in ■*ške države. da i »okušajo hrvaš- -" Prsv po hlepčrv- J:t> svoje nemške go- drUjp obupne napo- v'"h balkanskih de- n '»tili italijanske ro- Nk*. nc ds bi preveč ob- h » U r. h obremenili že zdaj nemško armado in lovne sile.' V ... - KAJ JE S POLITIČNIMI UJET NIKI V ITALIJI? Washin|ton, 15. sept. (ONA).— Pobegli ujetniki iz italijanskih taborišč, med katerimi se naha ja tudi precej grških, angleških in indijskih vojakov, prihajajo v vedno večjih gručah na švicarsko mejo. Tako poroča švicarsk časopis "Die Tat".' V veliki zmešnjavi, ki je nastala v onih dneh ko so se začeli boji med ameriškimi in italijanskimi posadkami na italijanskem ozemlju, so bili ujetniki izpuščeni na svobodo v mnogih krajih, Še predno se je Nemcem posrečilo napraviti red Švica je sklenila prevzeti skrbo teh beguncev. V...— smrt HrvaŠkega sodelo- valca Washington, 15. sept. (ONA). — Minister brez portjfelja hrvaške vlade Solz, ki je bil eden od prvih organizatorjev fašističnega ustaškega pokreta, je umrl v Zagrebu. .Glasovi iz^H naselbin (Nadaljevanj« s t. strani.) njim. Meni se slabše vidi pri ljudeh, kjer mož ženo ali pa žena moža grize od poroke naprej in toliko časa, da mora eden balo odpejlati. Zgodi se pa tudi, da se grizeta do smrti. Pa je tudi več načinov grizenja med zakonci. V Stari Loki sem poznal zakonca, ki sta se kar naprej kregla in grizla. Neki dan pa vzame mož krepelce in začne ženi deliti odpustke. Živela sta v prvem nadstropju in hišni gospodar gre mirit. Možu pravi, da ni lepo, kar počeflja z ženo. Ko žena to sliši, skoči pokonci in pravi: "Kaj se pa ti vtikaš v najine zadeve. Jaz sem njegova žena in z menoj lahko dela, kar hoče, ti pa pojdi po svojih opravkih . . ." Od tistega časa ni šel več mirit, čeprav je vedel, da ji mož zopet odpustke deli. Je pa gola resnica, da ravno taki domišljavci, ki so komaj par tednov nosili cesarsko-kra-ljevo uniformo, so bili in so še največji brutalneži do svojih družin. Ako takega človeka vprašaš, da bi se nAročil na Pro-svtto in Proletarca, ti takoj pove, da ne čita dosti in da ga ne zanima, kar pišeta ta dva lista, kajti iz lokalnega lista prej izve dnevne novice. Polno izgovorov in prazna glava. Večkrat čitamo o slovenskih vojnih ujetnikih, kako bi jim bilo mogoče pomagati. - Naš rojak Prank Gosar Je napravil prošnjo na vojni department, ako bl mu dali te ujetnike za razna dela okrog Pinedala; nekaj bi jih sam uposlil, za druge so se pa drugi dovolj dela zanje s primerno rančerji priglasili, da bi imeli plačo. Senator Mahoney in kongresnik sta mu obljubila vso pomoč od njune strani/da bi jih ven dobili. Frank je rekel, da gfe ponje v Indiano na svoje stroške, samo da bi jih rešil tako neprijetne druščine kot osovraženi Italijani. Za obleko in hrano tem ujetnikom res ni treba skrbeti, ker de_ Stric Sam skrbi za vse, da jim nič ne manjka, razen morebiti cigaret in drugega tobaka. Dne 17. septembra so o tem imeli razpravo v Washingtonu; kako so sklenili, nam Še ni znano. Vojni zločinci bodo pa lahko prestali kazen, ako bodo zavezniki z vsemi tako postopali kot postfcpajo s Hessom ali Mussoli-nijem, če so ga sploh res že imeli v rokah. On je največ kriv te tragedije. J. Plntar. 10. Kupite vojnohranllnl bondi Malo pojasnila Belingham. Wash. — Iz opisa mojega življenja v Prosveti so mnbgi čitatelji dobili vtis, da "obtožujem in se čutim nesrečnega," kar pa ni res. Da sem tisto podal v javnosti, je več razlogov. Eden teh je, da se v mar sikateri družini odigravajo žalostne, včasih celo kriminalne tragedije, ali ljudje pa malokdaj izvedo za pravi vzrok in delajo zaključke po svoje. Razmere med menoj in mojim otrokom so bile take, da je bilo treba malo več kot je mogoče potrpeti navadnemu človeku. Zame so bili težki duševni napori, česar drugi ne morejo razumeti kot le jaz sam, kaj vse sem pretrpel. Kar se tiče moje pokojne žene, sem pa zato pisal, ker Žive še danes mnogi, ki so vedeli za "greh" in bili "prepričani", da jaz ne vem ničesar in da sem — "slep". Saj sem še pred par leti dobil pismo od neke osebe iz Metlike, v katerem je nekaj nami-gavala o "skrivnosti" v moji družini in izrecno cikala na mojega starejšega sina Gustelna v starem kraju. Tej osebi ni bilo po volji, da mu pošiljam denar, n to potem, ko je prevzel posestvo in bil že tudi oženjen. Tako so sodili tudi drugi, češ, "za- 8. avgusta 1943.) Orel, Belgorod, Sicilija sg tri je kamni, ki so padli po glavi naših sovražnikov. Vojni uspehi so nerazdeljivi. Združenih narodov vojske smatrajo zmage na vzhodu in na jugu za del svojih uspehov, vse, kar kjer koli povzroča poraz sovražnika, je Ssmo deljena pot k skupni zmagi. Poleg nazadovanja na frontah pa je bilo Hitlerjevo carstvo ao-pet tepeno prsv v svojih središčih, ko se je pod cksplozijsmi iz zraka zrušil Hamburg, da je samo še kup razvalin in ko sr) pismeni zajeli vir .sovražnikove moči in uničili velik del rumunske industrijske nafte. Sedsj, ko so zavezniki postali stalni goapodarji Sicilije, *<> je zrsčna razdalja tako zmanjšala, da bo rumunska pctrolcjska industrija stalno dosegljiva za angleške in ameriške bombnike In bo prišla v območje njihove udarne sile vss nemška vojna industrijs v srednji Evropi in ns Bslksnu. Itslija dozoreva Na} Badoglio hoče ali pa ne, brezpogojna predaja je vprašanje dni ali tednov. Razvoj dogodkov v Italiji zavisi od napredk* zavezniških priprav, ne od Italijanke vlade. Zavecntki imajo vso Ini-ciatlvo v svojih rokah. Oni bodo diktirali tok bodlih dogodkov v Sredozemlju in nima Hitler nobene moči več, da bl ta razvoj bistveno oviral Stroj organizacije zavezniške armade dela s prersčunsno matematično natančnostjo, (la nl oobena stopnja neslgurna. Za liojnimi četami sledi povsod takoj organizacija, ki prevzame dolžnosti Javne uprave. Čete k i organizir ajo in vzdržujejo ru moteno socialno in javno ftivlj« nje, nistrnič manj važne kot on", ki oavobo jajo, Redno ln mimo življenje prebivalstva pod zavezniško Javno upravo mors biti prsv tako zasigurano«Jmkof mora biti zad nje kaplja ntfu in« In slednja patrnna municije pravočasno na svojem mestu. To < utl skiUjsn-k ko prebivalstvo NI samo srečno, de se je i znebilo slrahof voj-ne. ki je zanj stvarne končana V bolj blagodejno čuti dobro organizacijo prehrane, reda, var- nosti in zanesljivosti, tako da se mirno posveča svojemu vsakdanjemu opravku. Zadovoljnost prebivalstva v zaledju daje sa-vezniški armadi polno možnost napredovanja k novim uspehom. Zato ni Čuda, da so nekateri otoki okoli Sicilije enostavno na svojo roko pre&li pof) oblast zaveznikov. V podjarmljeni Evropi so pojavljajo nemiri. Sateliti se obupno ozirajo po izhodu. Kjer koli ni nemška okupacijska sila dovolj močna, isbruhnejo neredi in manifestacije naroda proti okupatorjem, za zaveznike in mir. Nemška sila pojema tudi tu. Prehrana in preskrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami propada ne ssmo v okupiranih državah, ampak, kar je mnogo hujše, v NsmČiji sami. Nemški civilist in vojak ne verujeta več v zmago. Lažnjive ln vadi j Ive obljube Hitlerja mu jemljejo avtoriteto med njegovimi najzvestejšimi. V četah Gestape se pojavlja nezanesljivost celo med vodilnimi funkcionsrji. Med nemškim nsrodom je vssk dan močnejše strašno spoznanje, da je Hitler vojsko izgubil, da je nemška oblast nad Evropo propadla. Načelo surove sile, ki ga je sedanji nemški rod po svojem "fuchrcrju" proglaail za svoje vodilo, j# začelo temeljito učinkovati na nemškega človeka. Za» stonj nemški govornik sedaj skuša tolaftiti Nemca, da so sa« vezniki teroristi in barbari* zastonj skuša "fuehrer" razlagati, kako se umiks po vnaprej določenem načrtu. Nemec čuti samo to, da sils psds po njegovem življenju in ds nemška sila propada. To bolno stanje Hitlerjeve Evrope je neozdravljivo. Od tu pa do kones so samo še razni bolezenski pojavi, a vsi vodijo k usodnemu dnevu, ko bo tudi Nemec obupsl in vrgel orožje. Tek te bolezenske dobe pred koncem je posebno važen, da na Slovenskem vzrže vse sile v požrtvovalni disciplini In redu. Vse narodne moči morsjo biti nsperjerfe ssmo proti sovrsžnl-ku. Notrsnji red ln nsrodna sloga mora priti do polne veljave, da bo ves narod dostojanstveno dočakal osvobojen je. Kupite vojnohranllnl bondi Vlada za holandsko Vzhodno Indijo Njen začasni sadež bo v Avstraliji London. 27. sept, — Holandska ubežna vlada je naznanila, da bo kmalu formiran reftlm za holandsko Vzhodno Indijo r začasnim sedežem v Avstraliji. Vzhodna Indjia je zdaj pod japonsko kontrolo, toda ubrana vlada je uverjrna, da bo kmalu iztrgana Iz japonskih rok Možnost Je, da bo vlada premestila svo| sedež iz Avstralije na Novo Gvinejo, ko IkkJo ameriške In avstralske čete zdrobile Japonsko silo tamkaj. Dozr.«va se, da je kraljica Viljemlna podprla odločitev glede ustanovitve vlade za Vzhodno Indijo v Avstraliji. Charles Van Der Plaa je načelnik holandske komisije za Vzhodno Indijo, katere glavni stan je v Melbournu. Mo7no*t je, da bo on Imenovan za pred-(tednika nove vlade Člani u-bežne holandske vlad« so uv« r-jeni. da bo V/hodna Indija kmalu osvobodetMi tn a tega vidika ao storili potrebne korake Hitlerjeva Modna napaka ■ (Foreign Language Division — Office of War Information, VVashlngton, D. C.) Podcenjevanje tujerodnih Ame-rlkancev. pravi dobro anan urednik Washlngton,—Hitler Je napravil isto zmoto kot pred nJim kaj-ser, ko je predpostavil, da so Zedinjene države zaradi navzočnosti possmeznlkov najrazličnejših narodnosti in ver ter so-cialnih slojev slabotna država v polnem razkroju. Bernet Nover, pomožni urednik lista Washington Post ln znameniti komentator za vesti is Inozemstvs, Je nedsvno Izrs-zil to mnenje v teku razgovora in dejal: "Toda kajzer Je Imel mnogo priložnosti v dolgih, letih svojega izgnanstva v Doornu, da razmišlja o tej svoji globoki zmoti. Zdaj prihaja Hitlerjev čas, da se nauči, kaj to pomeni, da Je podcenjeval Zedinjene države.* Nover je dejal, da su Hitlerjevi pomočniki nekaj Časa Zedinjene države ravno tako sodili kot Hitler. Spominjal se je rss-govora iz fots 1933, v katerem ]e minister pronsgsnde Josip Goebbels Izjsvil Hermsnn Rau-sehningu, bivšemu Gsulelterju: "Nič ne bo lužjp kot podnetitl v Severni Ameriki krvavo revolucijo". Nobena država nima toliko rasnih in socislnih sporov, Severna Ameriks Je mešanica ras. Ppd odejo demokracije se ta razkroj nadaljuje, ki pa ne bo nikdar privedel do na-ke forme svobode In vodstva, ker Je proces razpadanja, katerega pospešujejo vse razjedajoče sile Evrope. Današnja Amerika ne bo nikdar mogla biti nevarna za nas." Nover pravi, da Hitler zdaj v svojo veliko žalost spoznava, kako ogromna se je izkazala sila ogromna si' je Izkazsla sila Amerike v tej vojni, sila, katero bo kazala tudi to nadalje kot sintezo svojega bogastva in rsz-novrstnosti svoje dedščine. Nover je nadaljevanj* "V armadi Zedinjeniii držav se nahaja pol milijona mol, kl m» Italijanskega rodu. Med vo-ditoljC-Hirmade in mornarice se nahajajo imena Krueger, ki Je bil rojen v Nemčiji, Ktsenhower, MacArthur, Doolittle, Spaatz, Nimttz, Halsey, King, Arnold ln VVaesche. In YPMk seznam izgub vsebuje nesnsm vseh nsrodov. Ameriški mlin je dobro mlel. Strah, da se nahajajo v nnrrKlo še Številne skupine, ki se niso »pojile s celoto, Je v toku prve sveifivne vojne povzročil marsikaj ost regs kričanja, kl Je bilo iz nekaterih krogov n*P*rjeno proti določenim "tujerodnim elementom Danes tega kričanja ni slišati. Celo napadi proti Japoncem, ki žive v Zedinjenih državah, ao ponehali V pogledu Italijanov ps so bile rostrikclje njihovega glbsrija nrek Hrane že mnogo mesecev pred premiijem rned zavetniki In Italijo Kljub terriu, da jim je bil Hitler namenil posebno nalogo, so Amerikanci nemškega rodu z redkimi izjemami pokarali, da »o ravno tako lojalni In zvesti ii.-ipram svoji državi kot oni, ki so bili rojeni drugje." Nover Je dejal, da Je Raus-Mhnirig nek'« vprašal Hitlerja: Ali rnUHte, da bodo rieriilkl Amerikanci po svojem preporodu s pomočjo nacionalnega sotl-ali /ma jv'klicani, da vladajo no* vo Ameriko?" Hitler je odgovoril: 'To je natančno izrežena moja misel. Kmalu bomo imeli v Ameriki svoje napadalne čete. Vežbali bomo svojo mladino. Imeli bomo na svoje razpolaganje ljudi, proti katerim pokvarjeni Yan-keeji ne bodo mogli nastopiti." Nover je poudarjal, da so Nemci poskušali Izvesti ravno to, kar Je Hitler Rauschningu rekel, da bodo Izvedli, da Jim Je pa v Cedinjenih državah Ispod-letelo, ker se je izkazalo, da je ameriški način življenja mnogo premočan zu napore nacističnih agentov, ki so si prizadevali zanetiti medsebojne spore v ame-nškem ljudstvu. "Resnično In pravo mišljenje ameriških državljanov nemške, ga rodu je prišlo do izraza lani o božiču, ko je 50 znamenitih Amarlkancev nemškega rodu pozvalo nemški narod, naj se iz-nebi Hitlerja," je dejal Nover. Znani člankar ln komentator je Isjavll, da je pokazala zadnja statistika, da se nahaja v Zedinjenih državah 4,ft00,00() tujcev, 7.250,000 državljanov rojenih v inosemstvu ln 23,000,000 Ameri-kaneev prve generacije, skupaj torej 94,450,000 razmeroma novih AmerikaneeV, kar znaša približno eno petino našega celokupnega prebivalstvs. "Te vrste «statistika," pravi Nover, "Je zapeljala Hitlerja. Prešteval je le nosove, tods o duhu, kl navdaja te silne milijona, ni razmlšljsl, o zvestobi teh novih Amerlksncev napram njjjiovi novi domovini. Oni ne smstrsjo, da so dru-gsčnl kot njihovi tovsrišl Amerikanci, katerih prednjaki so pHili sem s ls4jo Msyflower. Oni tnislijo ln rsvnajo prav kakor ti stari Amerikanci. Kupu-ejo bonda ln sldsja ladje, slutijo strojem produkcije in ženejo šalasnice ter so uposlenl v vseh neštevllnlh ln najrazličnejših poalih, katere jim narekujejo naloge ljudstvs, kl se nahaja v vojni. Našli Jih boste v arma. dl ln v monarici, med marinarjl ln strsšsrjl na obalah, v oddelkih WAC8, VVAVES ln SPARS. In našli jlh boste tudi v vsaki sbirkl seznamov onih, kl so po plemenitih besedsh Abrahama Lincolna dali "svojo zsdnjo ln polno mero svestfga potrtvova-nja," kar najbolj priča o enotnosti tegs, ksr imenujemo Ameriko." Kupile vojnohranllnl bondi Amerika gradi močno mornarico Ona bo dominirala vaa morja Waahlngton, 27, sept. — Nova kraljica bo Vladala trgovska morja, ko bo ta vojna zaključena z zmago zaveznikov — Amerika Imela bo več trgovskih in tovornih parnikov kot katera koli druga izmed petih vodilnih držav, Ameriška mornarica bo prekosila v tem oziru Veliko Britanijo, Nemčijo, Japonsko, Prsncljo in Norveško. podadmiral Krnory S. Land, načelnik federalne pomorske komisije, je razkril, da bodo parniki, kl Jih zgrade ameriške ladjedelnic« do konca prihodnjega leta, Imeli tonažo 50,000,-000 ton. To Je več riego tona-žm parnikov, ki so Jih irnele pred Izbruhom t« vojne Velika Britanija, Nemčija, Japonska, Francija In Norveška "po zaključenju vojne bo A-monka postala kraljica na trgovskih morjih," je dejal luind. Anmiške ladjedelnice obratujejo s |*tlno paro in zgrade povprečno IDO trgovskih in tovor-Vilh parnikov mesečno " Kupile vojnohranllnl bondi CerAev /• svobodna v Rusiji, pravi nadhhof Moskva, 27. sept — Vorškl nadškof, drugi prelet angltčan-ske cerkve, je dejal, da ae je po-polnonui uveril, odkar se nahaja v Moftkvi da ruska pravoolavrta cerkev u/iva popolno svobodo. "Stalin je kot velik državnik priznal oiganirtrano silo pravoslavne rv, kve," Je rekel nadšk»f. "V Moskvi Je odprtih 40 do 50 cerkva ln orogram določa /gradnjo novih.** GUSARJI (Lm Fllbustlers des Mera) CLAUDE FARRERE Poslovenil P. J-o (Se nadaljuj«.) Bele gardine zastirajo okno, čeprav je viaoko in široko. Sestavljeno je iz množice majhnih okroglih lip, med katerimi ne najdeš potrte. Na beli hrastovi mizi stoji trebušast cinast vrč, poln otoškega vina, in štiri čaše čakajo pivcev. Toda le en sam moški je doma, Malo Trublet, oče in hišni gospodar, ter dve ženski: Perina, njegova žena, in Mina, njuna hči. Mati šiva, hči prede. "Mati," se po daljšem molku oglasi Malo Trublet, "poglej no, koliko kaže kukavica?" Ura s kukavico visi na steni blizu, kolovrata in njen črni štgvllnlk se skoraj ne loči od temne stene. Perina mora stegniti vrat, da razpozna kazalca: "Deveta je že proč." Govori s tihim krhkim glasom, kakor da so so ji polomile že vse vzmeti. In vendsr še ni zelo stara. Toda če je ribičeva žena imela že šest fantov in štiri punce, se ji petinštirideset let življenja pozna tako, kakor "drugim devetdeset Ko sliši stari, koliko je ure, se nnmršči in izjavi počasi: "Včsslh se je mladim bolj žurilo, da se pokažejo doma pri starših, posebno še prvi večer po daljši vožnji." Mine se zravna pri svojem kolovratu. Vidi se ji, da bi rade odgovorila očetu. Iz spoštljivosti pa raje molči. Mati pa se oglasi Čez nekaj čaaa v obrambo sinovo: "Najbrže je mladega zadržal gospodar, ko je toliko pisanja. Dsndanes je drugače, kakor nekdaj. Saj popišejo sedaj več papirja, ko apotekarji za svoje račune." Malo Trublet ni zgovoren. Tudi sedsj ne odgovarja, skmo z rameni zmigne. Čas poteka. Kukavica odbije pol deseto. Malo Trublet pa zarenči jezno: "Kmalu bo zvonilo k spanju. Pošteni ljudje nimajo navade, da bi ponočevali." Mati in hči to pot ne odgovorita besedice. Mina vstane, neslišno stopi k oknu, dvigne dve šipi in pogleda na ulico, i V Strojarski ulici stanujejo skoro vsi stro-Jarji mesta. Ozka je, zavita v temo, ob tej uri zapuščena od kraja do konce. Mina se sklanja z okna in vkljub temi vidi na desni viaoko pročelje nove hiše, ki si jo Je ns križišču s Kovaško ulico zgradil armator Yves Gaultier, mlajši brat Jeana Gaultlere. Na tej strani ni svetilke. Na levo ima ulica tri ovinke, da ne vidiš niti do ulice "Pod bresti", čeprav Je čisto blizu. Mina skuša.s svojimi očmi prodreti temo, kl je na to plat manj gosta, ker sc odsevi redkih razsvetljenih oken odbijajo od črnih sten in granitnega tlaka. Uho pa napeto lovi vsak daljni šum. Saj od te strani se mora težko pričakovani Tomaž Trublet končno vendar le pojaviti. Toda Mina ne vidi in ne sliši ničesar drugega, le od daleč odmeva šum lz mornarskih beznlc, raztresenih okrog velikih vrat, sedem ali osem ulic oddaljenih od mirne črti, kjer stoji dom Trubletov. In že hoče Mina zopet spustiti dvignjene šipe, ko zasliši z ulice, ne da bl mogla prav določiti odkod, odmeve težkih škornjev, ki štorkijajo po trdem tlaku. Takoj na to zaallši tudi peemico, s katero spremlja pozni sprehajalec svoje korake. Mina pa skoči z enim skokom v sredo sobe in ploskne tn vzklikne: "CKke, očke, ne jezite ae več, že prihaja!" In Mina se srebrno smeji ln skače razposajeno, kakor je prej Uho tn pokorno sedela prt kolovratu. Tako se vrti ln žubori, da se stari Malo nasmeje v svojo brado, poln mllobe do svoje najmlajše hčerke: "Saj ga še nisi videla, U nepridiprav. Kaj pa veš. če prihaja ree tvoj brat. aH pa kak drug obešnjak. kl so ga vrgli lz oštarije!" Ona pa huda. da akoraj pozabi, s kom govori: "Kaj* Tomaž Trublet da je obešenjak? Kdor mu to reče, jemlje Tomažu čast. tn s tem tudi vašo!" Jezno potrese svoje dolge kite, da se ji ovi-jejo okrog vratu kakor dve kači: "Tomaža vrgli iz oštarije? Prej pomeče on celo bando čez prag! Kaj pa Je z vami, oče? Pa ne, da ste vi edini v mestu, ki ne pozna svojega rodu? Ali naj pokličemo Holandce, da pričajo zanj?" Vse-sti se je morala, da pride do sape. Stari pa se ni razsrdil: "Tak miruj no!", pravi, in drugega nič. Nasprotno, prgv vesel je ne tihem. To je res njegova hči. Naj tudi vzkipi, to je kri njegove krvi, in on ljubi to kri, temno in razburljivo kri Trubletov. Skoraj ljubeznjivo poboža hčerko po oblih ramenih, oblečenih v modro pražnje sukno. Mine se je namreč napravila posebno lepo za sprejem svojega brata, kl ge ljubi z vso nežnostjo, kakor vsaka sestra brata, dokler še nima svojega fanta. "Miruj," ponovi Malo Trublet, "pa doli stopi in mu odpri, da ne bo postajal tam zunej, ko že hočeš, da ge v tej hiši Uko počastimo." Nje pa že ni več v sobi. Korzar sedi torej v drugem naslonjaču ob robu kamina, svojemu očetu nasproti. Porine in Mina pa sedita med njima, gledata zadovoljno in ne odprete ust, da ne izgubite besedice obojih moških glaaov, močnega pe suhega starega, in donečega mladega, kl drug dru-gega povprašujeta in odgovarjata v starem prijateljstvu, kakor treba med očetom in sinom. Ne, dečko res ni kriv, da niso ne natančnem admiralstvu že pred mrakom dali moštvu dovoljenja, da stopi na kopno in de po stari šegi zasadi najmanjše sidro s krove pred prag prve oštarije za Velikimi vratml in de izprazni na tem pragu vsak mornar svojo polno Čašo na kraljevo zdravje. In kje je tisti kapitan, ki bi se vkljub stari šegi drznil pred to zdravico zapustiti svoje moštvo? 'Torej kako je sedaj?", vpraša Malo Trublet. "Ali si zares postal kapitan vkljub svojim triindvajsetim letom?" Tomažu se pe zmrači čelo: "Bomo videli," pravi, kakor pravijo Nor-mandci. Mati Perina je namreč iz Saint-Vasta, odkoder jo je Malo nekoč vzel s seboj. Tomaž je bil torej le napolu Bretonec. Malo sam je bil pa tudi le četrt Normandca. Zato ni bil prekanjen, pač pa trdoglav, de bi predrl zid. To je znal bolje, ko drugI "Bomo videli?" ponovi nestrpno*. "Kaj se to pravi? Tege Čvekanja ne razumem. Ali si kapitan, ali nisi! Sinko, očetu odgovarjaj z da ali ne!" TomaŽ se Že razi juti in njegbve pesti se Učijo. Toda brzda se s tolikim naporom, da se mu pokažejo rdeče lise v obrazu in da mu potemni sveža brazgotina na čelu in sencih. "Prav imate, oče," mu odgovori z izpremenjenim glasom, "toda Julien Grave mi poprej sam ni odgovoril z da ali ne." Tomaž Trublet ima jeklene oči, tiste barve, kakor morski valovi pod viharnim nebom. V teh očeh se blesti. V njih se zrcali žerjavica iz kamina in zdi se, kakor da sta vzplamtela v korzarjevih očeh ognjena zublja. Tudi stari se sedaj ljuti, pa to pot ne na svojega sine. "Sakrament, kako pa miali nagraditi to-le, ta gospod Julien Grave?" In s prstom pokaže stari na razeekani obraz in povito roko. "Eh,H pravi Tomaž seničljivo, "to-le? Komu pa to mar, ko so vrhu vsega oni psi, ki so me oklali, že pri vragu." "Jezus," vzklikne Perina Trub-letova in materinske oči so polne strahu, "povej no svojim starim resnico, ali so ti jo zlomili, tvojo roko?" Tomaž že ni več jezen in ae gromko zakrohota: "Kaj pa Še? Za kaj takega je pa kost premočna. Holandskl plpec se je na njej skrhal. Le pomirite se, mamica, pa ti tudi, Mina. (Daljo prihodnjič.) ~ Gospodična Irma 2«. Cilka je pogledala mračno. •Say ni še čas .. .* BUo ji jr kakor da so ji vsi ljudje sovražni in ae is nje norčujejo «,. Sagi nI-la jo je nova bolečina. htui*> nego prej ... f Nenadoma jc ostala sama Ležala je mirno, rada bi btla m spala, a jo je prebujala roka, k t je vsak čas segla čez blam » . Slednjič je zaspala . , . K<> m« jc prebudila, ao Ji prinesli drtr. ki je bilo že povito v bele plenice Imelo je stisnjene peščice in naguban obrat, kakor bi bil Amr\-kav. Glavo je obračalo na deano in na levo. usta an poželjivo iskala hrane Cilka Je gledala, se smehljala. p<»lušala besede MDeček je Oče ga bo vetrl "šibek, ne tehta mnogo * Iztegnila je roke. Ali mu »me ponuditi grudi? Nima hrane prst so izsušene, morala bo jesti Da. morala bo jeott Poljubila je otroka "Tt moj mali'" 'Ime mu bo treba dati. Kako je očetu Ime?" Cilka Je dahnila: "Lenart". Solza Ji je kanila na otrokov obra«. = 29. Dogodki naslednjih dni so se izvršili .skoraj Istočaano. Težko je opisovati življenje jetnika ki je enako lz dneva v TOUK TJUC« AND BOND-DOLLMt MOW THI OOVttNMINT SPCNDS IT ^^Hf (FM Hali ef 10491 * i i (MMBMIi 121 Ui dan po vnanjlh dogodkih in po notranjem trpljenju, hrepenenju in mržnji. Lenartu je bilo, kot bi visel med nebom in zemljo. 2e je preteklo deset dni, odkar ni prejel vesti od svoje žene. Pisal je preiskovalnemu sodniku, e ni prejel odgovora. Globoko se je začudil, ko so ga nekega dne poklicali v govorilnico. Žena? Sojetniki so videli njegove razburjene kretnje in od radosti spremenjeni obraz. Opazili so bili njegovo trpljenje, zdajci so se oni veselili njegove rešitve prav tako kot on. Čakali so, de jim pove, kaj se je bilo zgodilo . . . Lenart se je vrnil, a je imel tako mračen obrez, da se ga niso upeli ogovoriti. Hodil je z naglimi koraki od stene do stene, od hipe do hipa je bil bolj razburjen. Kaj mu je bilo? Saj sam ni vedel, kaj mu je. Bilo mu de se mu je pol sveta izmaknilo izpod nog. Ni mogel popisati veselja, s katerim je uzrl 2epo pred seboj. Bila je upadle, bleda, komaj je stala na nogah. Smehljala se je ... Tedaj šele je opazil dete v njenem naročju, povito, s;rdeČim obrazkom. To je njegov otrok? Razburjenje od iznenadenja in dvojne radosti je bilo tako močno, da bi seijbil zgrudil. Torej—je že prestane? "Glej, Um je tata, glej!" Lenart je bil v celici pripravil zanjo očitke, zdaj ao izginili. Povedala mu je, da je deček. Lenart je tlesknil z rokama. "Ali si mnogo trpela?" Lenart je videl v njenih očeh, da ni mogoče vsega povedati. Mnogo je imele na duši; sklenila je bila, da mu pove vse, zdajci je izgubila pogum . . . "Kako boš živela?" Vprašanje je sprožilo tisto, kar je imela na duši. "Prav o tem sem hotela govoriti s teboj. V krčmo ne hodim več. Prodala sem vse, kar je bilo mogoče prodati. V bolnišnici imamo dolg. Z jutrišnjim dnem nimam več stanovanja ne denarja ne jedi. .." Lenartova radost se je umaknila skrbi, troje globokih zarez mu je razdelilo čelo. Počasi je prišla misel, še počasneje beseda: "Pojdi domov, k očetu!" Pogledala ga je, da bi se bil po-greznil v zemljo. Tako ga Cilka ni pogledala še nikoli. In je popravil: "Stopi k mojemu očetu!" Priznati je morala: "Saj pri njem sem že bila." Gledal je široko, ni izpraševal. Peklo ga je, a je ni smel karati, saj ji je bil tisti hip sam Uko svetoval. Nič ni opravila pri njem. To je on vedel; da, to je on vedel. Mačeha se jima smeje ... In kakor da leži rešitev prav v tem, je vprašal: "Kaj govorijo o meni ljudje?" Lenart je strepetal, tako globoko mu je pogledala Cilka v oči. "To govorijo ... da si kradel . . Naravnost, v mračen pogled izpod čela je udarilo iz nje že dolgo z bolečino zadrževano vprašanje: 'Tvoja žena sem, povej mi po resnici, ali si res kradel?" Lenart je videl Cilko, kako je stopila za korak od ograje. Imeti je moral strahotne oči, da je nenadoma zatrepeUla. V njenih očeh je opazil kesanje radi vprašanja. Bilo je prepozno. Občutil je, da se mu je človek, ki mu je bil več nego prijetelj, spremenil v sovražnika . . . Nihče ni verjel v njegovo nedolžnost, ne ljudje ne sodniki, slednjič niti njegova žena ne. V enem sa BOOKS BY LOUIS ADAMIČ Cradle of Life..........$2JO From Many Land t.......3 JO Grand iona............. 2J0 Laughing in the Jungle. . . 3M My America............. 3J$ Noti ve* g Return......... 2ŽS Two~Way Paeeage.......2 JO What* Your NameT.....2 JO Order from Proletarec 2301 South UwmUle A< Chkago 23, III. mem hipu se je dvignila široka meja med njima. Ko je z bridkostjo in ljubeznijo mislil nanjo, si je verjel, da je ona edina njegova zaveznica, da more ona edina čutiti tisto, kar čuti on. Zdaj je ostal sam. V nikomer več ni imel dušne opore ... Kaz-nenci so najobčutljivejši ljudje. "Verjemi ljudem, če ne verjameš meni! Sramuj se!M Saj ni več slišal niti lastnih besed. Videl je le Cilkine velike oči, ki so strahotno zrle vanj ... (Dalje prihodnjič.) AU ste naročeni ne dnovnlk "Proeveto"? Podpirajte svoj listi TOREK, 28. SEPTrupT^ Razni jnal^ogl^ ženske za čiščenje URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let za delo od 6:00 P. M. do 2:30 A. M. 48 ur na teden 53c na uro Cas in pol za nadurno d Povišanje plače po šest mesecih Oglasite se na: EMPLOYMENT 0FF1 CHICAGO UNION STATION 516 W. Jackson delo jjpbe ŽENSKE r ZA UČENJE CEMENTIRATI vojaških dežnih plii Začetna plača 50c nt Prilika za delo od eugene us0w mf( c0mpany 1315 West Congress Stre STRUGARJI I "sprayers" mizarji in pomočnik strojih. Nsdurno vojno delo. Flournoy Street. MOŠKI zmožen paziti na "furn dobi prosto stanovsnje in prilik postranski zaslužek. Fairfai II DELO DOBE Oskrbnice (Janitresses) in ženske za čiščenje uradov v Union Station Building Vi lahko naredite svoj del v nuji vojni industriji s tem, da pom* gate transportacijskemu sistemu NA STAROST SE NE VPRAŠA Stalno delo sedaj in po vojni IZREDNO DOBRA PLAČA 48 URNO DELO Cas in pol čez 40 ur POVIŠANJE PO 6 MESECIH Employment office: CHICAGO UNION STATIO, 516 West Jackson, Chicago naročite si dnevnik prosveto Pe sklep« li. redua konvencije se lahko naroči aa list Prosis** prišteje eden. dva. trt štiri aU pot članov ia mm drušins k sol as«*-ntnL List Proavte mimm* — —p gMfcfc gp *«mt if nsštens StJI O •no letno naročnino. Kar pa člaal fta »Male pri asssaaate S1-* * tednik, se Jia to prišteje k naročnini. Tasa| aadaj nl vzroka. selL da |o list pcodrap sa člane SMPJ. Ust Piosvate Jo vaša IsststaB11 eoto vo Jo v vsaki dnaftini nekdo, kl M rad Mal liat vsak daa. kakor Hitro kateri teh članov preneha biti Bm SNPJ, ali 6« aa preseli proč od družina In bo zahteval sam »voj m tednik, bode moral tisti član ia dotične druiina, ki je tsko skupa« naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti opravniltvu li* ln obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU Ako tep * stori, tedaj nora upravništvo znliatl datum sa to vsoto naročnika. Cona listu Prosvete jot Za Zdraš. driave In Kanade SMS la Ctoase te CliliiS' Js—** 1 tednik la__m lto^feta____** I tednika to *Z l TT? " MJ Za Evropo Jo. Ordacvi • In si Mat. ki Je dsnarjs * pRoevrra. smpj. SS. DL Avo. II ČL ČL