Slev. si. V Unijam, v sodoio one w. apma 1924. Posamezna številna stane i a50 Шп. Leto LIL Naročnina za državo SHS: nn mesec . . , , . . Din 20 za pol leta . . . . . .120 ea celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno...... . Din 50 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'5() ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 3 — In 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu popust. Izhuja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v ooltnlnh Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se nc vračajo, nefrankirana pisma se ne spre* jemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (zn inserate) Sarajevo 7.543. Zagreb 39.011, Pragu ln Dunaj 24,797. Obupen položaj Pri-bičevićevcev. Pred petimi leti je vladalo v novopeče-nih demokratskih vrstah sijajno razpoloženje. Slovensko liberalstvo in naprednjaštvo se je bilo združilo z delom nekdanje srbsko-hrvatske koalicije in z deli srbijanskih sa-mostalcev in naprednjakov v »enotno« demokratsko stranko, ki si je bila nadela ponosno ime državotvornosti in obljubova-la uredili novo državo SHS v duhu pravega demokratizma in jo upravljati v smeri narodnega in državnega edinstva. Demokratska stranka je bila ena največjih strank v parlamentu. Že vsled svoje številčne moči je bila naravnost poklicana v to, da res nekaj naredi za državo in za ljudstvo. Na razpolago je imela močno za-slombo v parlamentu, v vladi je bila zastopana v najvažnejših resorih, zr. njo je delal ogromen časopisni aparat. Demokratski vedja Pribičevič se je solnči) v kraljevi milosti in v armadi je imela jako oporo med najvišjimi dostojanstveniki. Dani so bili torej prav vsi pogoji, da stranka res kaj naredi in da pokaže svoje državniške zmožnosti in sposobnosti tudi v praksi. Političnoupravna praksa pi je demokrate pod Pribičevičevim vodstvom in vse njihove obljube temeljito postavila na laž. Komaj sr je prvo navdušenje za narodno in državno edinstvo nekoliko poleglo, se je izkazalo vse demokratsko govoričenje o edinstvu kot prazno besedičenje in kot lepo prikrojen plašč za prikrivanje neštevil-nih umazanih afer. Pod blestečo krinko in hinavsko masko edinstva so se podeljevale strankinim pristašem dobičkanosne koncesije in mastne službe. Delile so se nagrade in izvoznice, dovoljevale so se olajšave in večje in manjše udobnosti. Preurejal se je državni upravni aparat ne po zahtevah uprave, ampak po potrebah stranke. Po-miloščevali so ljudi, ki milosti nisc zaslužili, kaznovali pa one, ki so bili napoti »narodnemu in državnemu edinstvu«, reete slavi in vsemogočnosti g. Svetozarja Pribičeviča. To je bilo delo Pribičevićevih demokratov v stranki, ki je radi njih trpela. Ljudstvo je gledalo to brezvestno početje, je trpelo in molčalo. Molčalo je do prihodnjih volitev, ki je dalo duška svoji nezadovoljnosti in lep kos prečanskih demokratov, ki so vodili tako politiko v stranki, pustilo obsedeti doma. Velike in mogočne državne demokratske stranke, kot se je in se še danes rada naziva, pa ni izpame-toval ne ljudski molk in tudi ne ljudska sodba. Gonili so svojo staro pesem dalje in z glasovanjem za vidovdansko ustavo upali rešiti vsaj to, kar se je po njihovem mnenju še rešiti dalo. Kar noče dati demokratski pohlepnosti ljudska volja, to jim naj zajamči centralistična ustava. Ta naj bi jim dajala od zgoraj, česar si niso upali doseči od spodaj. Prišle so zopet nove volitve, a upi demokratov se niso izpolnili. Zadnjo volitve so bile kruta obsodba centralističnega režima in demokratske teorije o narodnem in državnem edinstvu. Hrvatska in Slovenija, Bosna in Hercegovina so glasovale vse drugače kot so pričakovali demokratski dr-žavotvorci. Iz volitev so izšli takorekoč de-cirnirani, toda tudi tega migljaja s kolom v svoji slepi vladoželjnosti niso razumeli Pri-bičevičevi demokrati, ampak samo srbijan-ski del, ki je žc dolgo časa z nevoljo gledal početje svojih »tovarišev«. V svoji silni stiski za premoč stranke Tn za svojo nadvlado so popolnoma pozabili na vsako delo za državo in še bolj na delo za ljudsko dobrobit. Izvršili niso niti ene same upravne reforme, čeprav celokupna uprava po reformah kar vpije, dasi-ravno so bili številčno še vedno razmeroma zelo močni. Za njo je veljalo le eno samo geslo: Dobrobit stranke in strankinih pristašev z vladno močjo. To načelo jih je pripeljalo končno tudi do razcepa. Srbijanski demokratje so uvideli pogubnost Pribičevićeve trmogla-vosli in njegove strankarske zaslepljenosti in mu niso hoteli več brezpogojno slediti. To držanje je Pribičeviča užalilo. Dolgo je stal ob strani kot osamel, končno pa so je povzpel s svojimi ožjimi somišljeniki do zadnjega obupnega koraka, do izdajstva nad svojimi lastnimi dolgoletnimi zavezniki v demokratskem klubu. Nekdanja demokratska stranka je razpadla na laži, na kateri je bila zgrajena vsa njena eksistenca. Na njeno staro obnovo le misliti bi bilo absurdno, ker je danes že pregloboko ukoreninjeno spoznanje, da žive v kraljevini SHS trije narodi, ki se morajo med seboj sporazumeti, ne pa trije narodi, nad katerimi naj gospoduje le eden, in še ta ne v ljudsko, ampak le v svojo osebno in svoje stranke korist « Razkol v demokratski stranki je državi v velikansko korist, pa tudi Davidovičeve-mu krilu samemu, ki je očiščeno od navlake in si bo zato zopet pridobilo v srbskih krajih zaupanje v ljudstvu, ki ga je izgubljalo radi Pribičevićeve politike. Za Pri- Italija o francosko-jugoslovanski zvezi. Rim, 18. aprila. Tukajšnje politične kroge vznemirjajo vesti, da se v kratkem sklene francosko-jugoslovanska zveza. To da se zgodi ob priliki skorajšnjega obiska kralja Aleksandra v Parizu. »Giornale d'Italija« opozarja, da gre tu za novo prizadevanje Francije, da si zagotovi prevlado svojega vpliva na Balkanu in v Evropi sploh. — Istočasno se širi vest, da hitita dve francoski vojni ladji proti Bo-sporu in Donavi — tik za petami dvema italijanskima ladjama, ki sta namenjeni prav tja. RUSIJA IN ROMUNIJA. Stokhoiin, 19. aprila. Litvinov jo izjavil časnikarjem, da bodo sovjeti na an-gleško-ruski konferenci načeli tudi vprašanje Besarabije. Vse zveze romunskih obmejnih držav z Romunijo bo sovjetska vlada smatrala za sovražen akt proti Rusiji. ITALIJA IN REPARACIJSKO VPRAŠANJE. Rim, 19. aprila. (Izv.) Italijanska vlada je pregledala poročilo strokovnjaške komisije in ugotovila, da se to poročilo popolnoma strinja z mišljenjem italijanske vlade. NOVA BELGIJSKA VOJNA LUKA. Berlin, 19. aprila. (Izv.) »Vossische Zeitung« poroča iz Haaga, da bo namesto Antwerpcna postala glavna vojna luka Zee-briigge. Belgijsko mornnrico bodo reorganizirali francoski oficirji , bičevičeve pristaše je pa položaj naravnost obupen. Močna parlamentarna zaslomba je izginila, zaupanje med volivci do izdajalcev je prešlo, neusmiljena kontrola radikalov jih tlači kot mora. Preostaja jim edinole še vlada in vladna moč, pred katero pa je že danes postavljen velik vprašaj, koliko dni bo še trajala. A kaj potem? Taka je prava slika položaja, v kakorš-nem se danes nahaja demokratstvo v kraljevini SHS. Zgodovina demokratske stranke pa potrjuje staro resnico, da kar je zgrajeno od zgoraj, kar je zgrajeno umetno, nikdar dolgo ne drži. Slovensko »naprednjaštvo« si bo moralo poiskati novih potov, če se bo še kdaj hotelo politično uveljavljati. PRISELJEVANJE V AMERIKO. Washington, 19. aprla. (Izv.) Senat je sklenil, da se kvota za izseljence določa na podlagi ljudskega štetja 1. 1890. in ne na podlagi štetja 1. 1910. ŽIVLJENJE V LONDONU. London, 19. aprila. (Izv.) Stroški za življenje so se v Londonu znižali v dobi od 1. marca do 1. aprila za 5 procentov. LETALSKA VEST. Kairo, 19. aprila. (Izv.) Letalec Mac Laren je danes prispel v Heliopolis. Papež proti fašistom. Poročali smo že, da je papež po državnem tajniku Gasparriju daroval pol milijona lir za društva in zavode katoliških organizacij v Italiji, ki so jih za časa volivnega terorja fašisti opustosili in požgali. Vsled tega papeževega daru glavno Mussolinijevo glasilo »Popolo d' Italia< piše sila razdraženo, naravnost ogorčeno pa jo radi pisma, ki ga je kardinal Gasparri pisal ob tej priliki predsedniku zveze katoliških društev. List pravi: Denar, ki so ga papežu na razpolago dali verniki, bi se bil dal boljše obrniti. Papeževa gesta v tem oziru ni nič drugega ko pretiravanje. Tako odurnih besed proti papežu fa-sistovsko časopisje ves čas fašistovske vlade še ni rabilo. Vslod tega nastopa so jo razmerje med Vatikanom in fešiatl zelo napelo. Poznavalci pa trdo, da je sedanja gonja fašistov naperjena v prvi vrsti proti i kardinalu dasparriju, ki je ob ustanovitvi i italijanske Ljudske stranke igral važno vlogo. Medtem pa se odpor katoličanov proti fašistovskemu nasilju kaže že tudi drugod. Iz Piacence poročajo, da je ondotni škof v svoji katedrali slovesno izobčil iz Cerkve vse tiste fašiste, ki so njegove duhovnike dejansko napadli in tepli. Ta čin je napravil na vse katoličane velik vtis, na drugi strani pa vznemiril celo fašistovsko stranko. Dno 22. t. m. se bo zopet sešel veliki fa-šistovski svet, ki se bo pečal s tem vprašanjem. V krvi in nasilju. Nihče ni pri nas državne misli bolj diskreditiral kakor Pošić—Pribičevićev režim iz leta 1920—1922. Na Hrvatskem so postali državni organi, ki so vršili službo po intencijah tega režima, znani pod imenom batinaši. Vladalo se je z batinami. Podobno se je »vladalo« drugod. Žalostne tradicije tedanjega, sedaj iznova oživelega režima, pa so ostale ponekod še žive in »državotvorne«. V tem pogledu nam nudi žalosten dokaz Črnagora, da no govorimo o Macedoniji. Dne 11. aprila sta črnogorska poslanca Mihajlo Ivanovič in Milo Dragojević poslala notranjemu ministru pismeno vprašanje, v katerem razkrivata nezaslišana grozodejstva proti državljanom našo države od strani državnih organov. Vprašanje navaja: Dne 21. februarja t. 1. jo orožniška ko. manda v Bogetičih pri Nikšiču pozvala k sebi na zaslišanje bivšega črnogorskega majorja Štefana Mijuškoviča, bivšega črnogorskega podporočnika Gjorgja Mijuškoviča ter 4 kmete iz vasi Pješivci. Ko so se p zvani javili k zaslišanju sta se iz Danilovega grada pripeljala orožniški kapetan Milan' Kalabič in orožniški podporočnik Grbič. Ta dva »organa javne varnosti« sta najprvo ob-sula pozvane z najgršimi psovkami, nato pa velela orožnikom, da jih zvežejo ter bijejo. Poveljnika sta tudi sama pomagala pretepati. Žrtve so bile barbarsko pretepene s puškinimi kopiti, palicami in kamenjem, da so bilo vse polno ran in krvi. Nezavestne nesrečneže so nato pometali v tovora' avtomobil in odpeljali v Nikšič. Medtem pa, ko so v orožniški vojasni* ci tako pretepali žrtve, so prišli po poti, k! vodi mimo vojašnice, trije domačini, bivši župan Radovan Gjurišič ter kmeta Gjorgja Vukičevič in N. Vulanovič. Ko jo ta trojica zaslišala vpitje in stok, je postala. V tem jih pa zagleda kapetan Kalabič, ki zapove, naj orožniki primejo še te tri. Vulanoviča in Vukičevića so res privedli v vojašnico, Gjurišič pa je ušel, ker je slutil, kaj ga čaka. In res so orožniki oba kmeta zvezali, pretepli, vrgli v avto in odpeljali v Nikšič. Vprašanje črnogorskih poslancev razkriva nato grozote ječ, ki se jih poslužuje režim v Črnigori. Jetnikov ne zapirajo v za to določene zapore, marveč navadno v klet nikšičke pivovarne, 20 m globoko pod zemljo. »V tej ledenici davijo organi javne oblasti jetnike, ki so okovani v težko že-lezje ter včasih stoje v vodi do kolena.« Poslanca navajata slučaj nekega mladega Črnogorca, Mašana Pejovića, ki sta se mu obe nogi v tem »zaporu« pohabili, desna se je celo posušila do kolena. V tako ječo — nadaljujeta poslanca —» so ono noč vrgli orožniki svoje jetnike iz orožniške vojašnice v Bogetičih. Vukieevi-ča in Vulanoviča so sicer še isto noč izpustili, toda pod grožnjo prepovedali o dogodku komu kaj pripovedovati. Čez dva dni nato se je videlo, kako so orožniki iz ječe prinesli mrtvo truplo krnela Štefana Mijuškoviča ter ga nato pustili ležati zunaj ob polu. Zmanjkalo je ia ječe tudi majorja Štefana Mijuškoviča. Njegovi sorodniki so prosili, naj so jim izroči vsaj mrtvo truplo, da ga pokopljejo, toda brez uspeha. Kakor je nadalje posneti iz vprašanja obeh poslancev, ao slednjič na pritožbe v tej zadevi intervenirali veliki župan, vojaško poveljstvo in sodišče. Toda vsa ta intervencija — pravita poslanca — so je skrčila na izvršen sodno-zdravniški izvid. Po tem sodno-zdravniškem izvidu je dognnno, da je bil kmet Štefan Mijuškovič ubit v ječi ter mrtev vržen na cesto izven mesta. Od udarcev so mu bile poškodovano ledvice, zlomljenih je bilo pel reber itd. Ostale žrl- Fasič klice na pomoč. POSLANIK SPALAJK0VIČ PRIDE REŠEVAT BLOK NASILJA IN KORUPCIJE. — NASISTVA REŽIMOVCEV - GROŽNJE REPTILSKEGA ČASOPISJA. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) G. Nikola Pašič se nahaja v stiski, v kakršni se še ni nahajal. Vsi njegovi načrti so se zrušili. Nobena intriga ni uspela, ampak vsaka je še bolj spodkopala njegov položaj. Vse njegove priljubljene metode so odpovedalo in tudi njegova taktika »ima vremena« se je tokrat obrnila proti njemu samemu. V tej stiski in zadregi je Nikola Pašič zbral okrog sebe vse svoje verne in ker mu ti niso mogli pomagati, je poklical na pomoč svojega najvernejšega druga in preizkušenega diplomata g. Miloslava Spala j kovica, našega poslanika v Parizu. Tudi g. Miloslav Spalajkovič ima nalogo, da na dvoru uve-ri merodajne faktorje o edino zveličavni rešitvi, v katero radikali sami ne verujejo več: o volivni vladi g. Nikole Pašiča, v kateri bi Spalajkovič igral zunanjega ministra. Vsekakor bi to bila pridobitev, ki se jo morejo veseliti vsi pravi patrioti kova dr. Laza Markovič, Jankovič et consortes. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Radi počasnega reševanja krize in radi tega, ker je vsled sedanjega popolnega zastoja rešitev odložena, se jo režimskih krogov polastila velika nervoznost, ki se posebno dobro kaže v pisanju iz dispozicijskega fonda plačanih listov. Dobro se vidi, da so ti krogi izgubili vsako smer in zato rohne, groze in prete. Na dnevnem redu je seveda Radič, ki ga dnevno obdelujejo z vsemi številnimi in neštevilnimi izrazi in klevetami iz svojega državotvornega slovarja. Ravno ta besna in ogorčena pisava dokazuje, da je položaj za nje brezupen. Edini Pribičevič dela v svoji »Reči« korajžo svojim pristašem z novimi volitvami in se poslužuje pri tem potvorjenih citatov iz »Slovence« in izmišljenih poročil iz Slovenije. Strasti so se razvnele ne samo v Belgradu, temveč že tudi v notranjosti države, odkoder prihajajo vesti o spopadu med pristaši obeh smeri. Mestoma jo vsled hujskanja režimskih agentov prišlo tudi do krvavih spopadov. Tako n. pr. javljajo iz Palanke v Ba-natu, da je tam banda srbske nacionalne mladine napadla svoje nasprotnike brez vsakega vzroka in pri tem ubila predsednika nasprotne organizacije Jaso Rajičevi-ća. Ker oblasti niso hotele znanega ubijalca prijeti, si je hotelo ljudstvo samo najti zadoščenja ter hotelo ubijalca javno lin-čati. Vendar so je posrečilo pametnim voditeljem pomiriti razjarjeno ljudstvo. Slučaj je bil danes javljen notranjemu ministru. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o nasilnostih režimskih agentov. Izgleda, da se taka nasilja in napadi izvršujejo sistematično, da bi se na ta način fizično onemogočila akcija nasprotnikov korupcije in nasilja. Tudi to metode niso našlo med širokimi sloji odziva, temveč učinkujejo nasprotno. Ljudje, ki so se zadržali pa-I sivno, se sedaj postavljajo na stran onih, i ki so za pravico in zakonitost. Vrste na-! sprotnikov režima korupcije in nasilja se ' vedno bolj množe. ve so prenesli v bolnico. Tudi na njih so ugotovljene težke poškodbe, a najtežje na podporočniku Gjorgju Mijaškoviću, ki je tudi imel poškodovane ledvice, da je šla kri od njega, imel je zlomljeno eno roko in polomljena rebra. Ta nesrečnik je ranam že podlegel. To ja v kratkem vsebina te strahotne Interpelacije. Režim krvi in drugega nasilja vlada pri nas. ln temu režimu, pod če-gar vlado se je zgodilo to in še marsikaj, je očital Pribičevič venomer, češ da je premehak, da jo treba pri nas enkrat močno roke. Ln sedaj se je ta Pribičevič zlil s Pa-šičem v eno. Lahko si sedaj predstavljamo, kaj ta režim vse še obeta. Zato ni čudno, da v očigled tem razmeram črnogorski, dalmatinski in tudi že večina hrvatskih demokratov zapušča Pribičeviča. Vsakemu človeku je jasno danes, da tak režim vodi državo v pogubo. Ko bi ta režim bil glede korupcije nedolžen kot jagnje, če bi v zunanji politiki imel uspehe, segajoče v nebo, tak način vladanja — s krvjo lastnih državljanov — ga mora ubiti. Ena sama alternativa je: Ali konec tega režima, ali pa propade država 1 Nadškof Czieplak o svoji ječi in osvobojenju. Pred letom dni od boljševikov na smrt obsojeni in sedaj poiuiioscuui katoliški nadškof v Rusiji Czieplak je bil izgnan iz Ku-eije, kakor smo že poročali. V Rigo dospev-ši je sprejel porocevalca angleškega usta »Dail luaik, kateremu je o svojih doživljajih zadnjih mesecev povedal, da je skupno 16 mesecev prebil v boljiseviških ječah. i\o so ga obsoditi na smrt, so ga z drugimi duhovniki zaprli v moskovsko ječo Lubjanko. .Večinoma je bil zaprl sam v svoji celici. Le mimogrede so ga nekoč zaprli skupaj s 2t> političnimi zlocinci. Ko pa je nekoč nadškof v tej celici začel razgovor z nekim zaprtim vseučiliškim proiesorjem, so tega la-koj drugi dan odvedli in najbrze usmriili. Odslej dalje se nadškof ni hotel z nikomur več razgovarjati. Ker mu o pomilostitvi ni bilo nic znuno, je dan za dneui pričakoval svoje usmrtitve. Za hrano je dooival iunt črnega bruha na dan, trikrat na dan vročo vodo, malo juhe opoldne in skledo kaše za večerjo. Med časom, ko je bil zaprt v samotni celici, ni smel dobivati ne pisem ne časopisov. Pred dvema tednoma pa so v njegovo največje začudenje prišli ponj, ga v tovornem avtomobilu prepeljali na postajo in ga v spremstvu močne straže v oddelku 3. razreda prepeljali na letsko mejo, kjer so ga izpustii na svobodo. Nadškof Czieplak je iz Rige odpotoval v Rim. Med potjo se je ustavil v "Varšavi, kjer so mu poljske oblasti te dni priredile svečan sprejem. iNadškof je v Varšavi najprvo obiskal predsednika republike, nakar je angleškemu poslaniku izrekel najtoplejšo zahvalo za intervencijo v prid v Rusiji vjetim katoliškim duhovnikom. Nadškof je bil odlikovan z vojaškimi odlikovanji za velike zasluge, ki si jih je stekel v letih 1917 in 1919 za katoličane v Rusiji. Iz Varšave bo Czieplak te dni potoval dalje v Rim, da v Vatikanu poroča o stanju katoliške cerkve v Rusiji. Politične vesti. 4- «Jugoslovanski« klub dela «Avto-nomistu še vedno težave. Da mu nekoliko olajšamo, poglejmo, kako je včasih o tem mislil — seveda predvsem «z lastnimi možgani«. Ali pozna g. Prepeluh »Jugoslovansko številko« »Demokratije«, kjer je bil njegov preveč »jugoslovanski« članek celo koniisciran in kjer piše n. pr.: «Slovensko ljudstvo je s svojim svobodnim glasovanjem o majniški deklaraciji nedvoumno izjavilo pred vsem svetom, da se hoče državno ujediniti z ostalimi Jugoslovani, ker se čuti z njimi kot en sam narod.« — Ali ni podpisal neke izjave, kjer smatra »Jugoslavijo za utelešenje svojega ideala, ki ga je tr^ba braniti proti zunanjim in notranjim sovražnikom kot najvišjo izmed posvetnih dobrin naroda« (Naši Zapiski 1922, št. 2). V istih zapiskih (1920, št. 4—6) je zapisal dr. Lončar: »Politično smo Jugoslovani. Poleg kulturne svobode nam jo prinesla narodna revolucija tudi politično neodvisnost. Na zunaj nastopamo kot enota; zalo ni umesten naslov SHS namesto Jugoslavije«. In v «Novih Zapiskih« (1922, št. 1) beremo od istega avtorja.: «Ustanovitev narod, države ni samo okvir, ki vnjem živimo in delujemo, ampak nam je tudi dobrina, ki jo je treba ščititi in krepiti. Ker nam je njen obstoj sam na sebi nenadomestni politični ideal, ki je bil ustvarjen z našm soglasjem in sotrudništvom, zato ne moremo biti mlačni ali malomarni glede njene uredbe. Pri tem si hočemo ostati zvesti.« Marsikaj nam pove tudi stavek iz «Demokratije«, ko ponaliskuje poprej imenovani konfi-scirani članek: »Samo eno rešitev poznam, ki bi nas vse, vse človeštvo, mogla rešiti te kapitalistične mAre, — dosledno izvedena socialistična misel (Ab-ditus takrat še ni podčrtaval, zato podčrtamo mi). — Naj tistim, ki sami mislijo, zaenkrat zadostuje! -f Jasno in določno. »Avtonomist« ne ve na naš članek z dne 13. t. m. ničesar povedati in v zadregi vprašuje, ali je SLS za federacijo in republiko ali ne. O republiki smo mu že povedali, da nimamo povoda, da bi odstopali od celjse resolucije, ki pravi, da se v SLS »lahko svobodno udejstvuje prepričan republikanec kakor tudi monar-hist. Prvo ni glavno, vprašanje za SLS je popolna samovlada ljudstva v nerazdeljeni Sloveniji.« O federaciji smo zapisali zadnjič, kaj pravi dr. Lončar v istem ».t. 'tonomistu« 1. 1922. Mi od teh misli nismo odstopili. Naj gleda urednik >Avtoromista«, da bo tudi on toliko »odločen«, da bo znal biti v tem vprašanju dosleden. Storili smo mu posebno uslugo, da smo to, česar iz našega članka ni mogel ali ni hotei razumet^ še enkrat ponovili. + Inozemstvo in naša kriza. Belgrajski list »Odjek« je iz Ziiricha dobil poročilo, iz katerega je razvidno, kako se evropska politična javnost zanima za razvoj krize pri nas. Vlada je sicer vse storila, da v evropski javnosti očrni sedanji opozicijski blok. Pa ni uspeha, saj imajo vse države v Belgradu svoje poslanike in časnikarje, ki na svoje oči vidijo, kako se pri nas godi. Tako tudi poročajo svojim vladam. Edino le Italija je navdušena za sedanji režim, ker se boji za rimsko pogodbo. Angleško in švicarsko časopisje smatra enoten in sporazumni nastop Srbov, Hrvatov in Slovencev za ureditev države in proti sedanji vladi za največji dogodek izza 1. 1918. Dopisnik veli, da se Macdonald sam živo zanima za razvoj krize in zahteva podrobnih poročil. Časo- рчвчва pisje celega evropskega zapada je dobro poučeno, da sta v Jugoslaviji dva tabora: Prvi je Pašičcv, ki ga podpira sedaj rene-gat Pribičevič s svojimi privrženci. To je samosrbski, reakcionarni in koruptni režim. Drugi tabor je Davidovičev, v katerem so zastopani vsi narodi te države. Ta tabor zahteva enakopravnost vseh, spoštovanje zakonov in poštenje v politiki in upravi. »Parola sedanje vlade; boj do konca z blokom — je v inozemstvu slabo vplivala ter sc bo nad patentiranimi rešitelji državnega edinstva hitro maščevala. V nobenem slučaju pa ne bo nikogar premotila, — Sotrudnik pariškega »Tempsa« me je včeraj vprašal; »Kdo bolj sovraži Hrvate, gospod Pašič ali gospod Pribičevič?« Iz tega vprašanja se jasno vidi, kako tudi Francozi presojajo sedanjo koalicijo in njeno politiko.« — Tako »Odjekov« dopis. Mislimo, da pove dovolj. -f- Pametna sodba. V belgrajskih '»Novostih«, ki so organ kluba srbskih zemljoradnikov, je napisal posl. Arangjelovič sledeče: »Hrvatom in Slovencem očita radikalno časopisje sovražne namene in separatizem, ker zahtevajo, naj bi bila država drugače urejena kot je danes. Ali je pa tudi res, da je nezadovoljnost Hrvatov in Slovencev z današnjo državo istovetna z željo po onih časih, ko so bili Hrvati in Slovenci izročeni Nemcem in Mažarom na milost in nemilost? Ali se ne da njihova nezadovoljnost razlagati z željo po izboljšanju uprave potom avtonomije, ne da bi trpelo državno edinstvo? Ali je naša, na vidovdanski ustavi sloneča državna uprava res tako vzorna, da je treba smatrati vsako željo po njeni iz-premembi kot veleizdajo?« — Te vrstice priporočamo »Jutru« in »Narodu« v blagohotno uvaževanje. Najprej pred sodišče, potem na volitve! Znano je, da se sedaj najbolj pehajo za to. da bi Pašič—Pribičevič dobila volivno vlado, sledeči gospodje: Rade Pašič, dr. Laza Markovič in dr. Velizar Jankovič. To pa zato, ker jih je oplašila grožnja od strani opozicijskega bloka, da se bodo preiskale najprvo korupcijske afere raznih bivših ministrov in da bodo krivci brez pardona šli na zatožnj klop. Ko bo to opravljeno, potem šele bodo volitve. Sedaj razumemo, kdo in zakaj se boji vlade opozicijskega bloka. Nesebični samostojni demokrati. Zato ker vlada milostno državnim uslužbencem ni znižala draginjskih doklad, se »Jutro« zdaj baiia, češ kakšen uspeh so dosegli s tem uskoki v Pašičevi vladi! Če bodo vsi »uspehi« samostojnih demokratov taki, bodo državni uslužbenci lahko mirno stradali dalje, kakor so stradali pod bivšo radikalno- demokratsko koalicijo in kakor stradajo zdaj pod Pašič-Pribičevi-čevim blokom. »Jutro« pa je to priliko uporabilo tudi za to, da povzdiguje do nebes »nesebičnost« slovenskih demokratskih voditeljev, češ ti vzor-možje skrbijo samo za druge, zase pa nič. »Vodje demokratov« — tako piše — »so vzvišeni nad te vrste sumničenjem«, to je, da so si od po časopisih, knjigah, liofeiogiii itd. jc uspešna ie lede), ako reklamno besedilo spremlja lepa, oripsina slika. — Za to potrebne liiišeje izdeluje v Steniji samo Hugosiogansha tistaa y Ljubljani Pašiča za vstop v vlado izgovorili lepe milijone za svoj strankarski žep. Nasproti temu konštatujemo, kar smo že prvi dan. ko se je sestavila vlada korupcije, poročali iz najboljše informiranega vira in česar »Jutro« ni skušalo niti dementirati, da so namreč slovenski demokrati zahte. vali med drugim lepe svote, ki so jih tudi dobili. Radikalski ministri, oziroma Pašič so že nejevoljni, ker jih slovenski demokrati preveč molzejo in obstoja nevarnost, da izsuše vse razpoložljive fonde. Kdor pozna naše demokrate, se temu ne bo čudil. PaSičn v obraz. Belgrajski listi so po-, ročali, da je Pašič Nastasa Petroviča pred njegovim znanim nastopom v verifikacij-rtkem odboru povabil k sebi na razgovor med štirimi očmi. Nastas Petrovič pa je odgovoril, da naj mu Pašič pove v klubovi seji, če mu ima kaj sporočiti. Pozneje se je vršila klubova seja. Tu je Petrovič nastopil proti Pašiču. V toku govora je zaklicali »Ti vodiš radikalno stranko in njene tradicije v prepad s svojimi štreberji in aferami.« — »Kako?« popraša presenečeni Pašič. »Dal Tvoj ljubljenec Velja Popović zahteva od države na tvoj račun milijon dinarjev, tvoja famillja pa je zapletena v vso afere.« Tišina. Pašič polagoma vstane, vzame klobuk in počasi odhaja iz seje. Tudi ostali člani odhajajo. Vsi molče kot ribe. — Znano je, da je podobne očitke zalučal Pašiču v obraz tudi rajni Stojan Protič. Zato je jasno, da krona takemu človeku ne bo dala svojega zaupanja. Pašič ima zaupanje le še pri Pribičeviču in Žerjavu, ta dva pa pri Pašiču, očetu in sinu. Društvo za varstvo narodne večine. Kakor poročajo, je Društvo narodov poslalo v Belgrad svojega tajnika Colbana, da tu prouči položaj narodnih manjšin. Ko jo Colban proučil pri nas položaj, je dejal: »V Jugoslaviji varstvo narodne manjšine ni potrebno, ker ta manjšina je tu na vladi. Treba bo ustanoviti Društvo za varstvo narodne večine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji.« — To je dobro povedano, četudi tega ni povedal morda ravno Colban. Odklonjeno povabilo na večerjo. Pro« sto po »Hrvatu« posnemamo to le: Pašičeva hčerka Dara je telefonično povabila princa Jurija na večerjo v Pašičevo hišo. Princ Jurij pa je vabilo odbil, češ da noče imeti zvez »sa porodicom, koja je poslednja, ne samo u Jugoslaviji nego i cijeloj Evropi«. — Velikonočna številka »Slovenca«, bogato opremljena, izide danes popoldne. — Pogreb pri letalski nezgodi y Novom Sadu umrlega poročnika Stenovca se je vršil včeraj v Ljubljani in Smledniku nad vse lepo. Natančnejša poročilo o nesreči sami in o pogrebu iu sliko pokojnika priobčimo v velikonočni številki. — Vseslovanaka pevska zveza, Te dni odpotujejo v Prago zastopniki srbskih, hrvatskih in slovenskih pevskih društsv, organiziranih v Zvezi za kraljevino SHS, da se dogovore s češkoslovaško pevsko zvezo o osnutju Vseslovanske pevske zveze. — Spominska knjiga ob hrvatski tisoflet* niči. Povodom tisočletnice hrvatskega kraljestva izdajo Hrvatje več momimentalnih književnih del. Med drugim izide v sijajni opremi knjiga o »Zaslužnih in znamenitih Hrvatih od leta 925. do 1925.« Sodelujejo najodličnejši pisatelji. — Bivališfo šolskih nadzornikov. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da morejo v bodoče vsi šolski nadzorniki stanovati v središčih šolskiV> oblasti ter torej v bodoče ne bodo mogli poljubno izbirati svojih mest. Življenje, ki je vredno čioveka.1 Na nekem letaku je bilo zapisano: »Delavci, pristopite k svoji organizaciji. Priboriti hočemo sebi in svojcem življenje, ki je vredno človeka. Nihče ne sme v nezvestobi gledati od strani. Kaj ne živijo milijoni delavnih ljudi kakor živali v duhamornem delu, nimajo pravega počitka, so brez veselja, brez smisla, morajo vrhu vsega še trpeti, da ravnajo samo-pašni gospodje pod častjo z njimi? Kakšna starost jih pričakuje? Kaj jim koristijo vsa čudežna dela človeške pridnosti, ki zanje Izrabljajo svoje življenje?« Temu kriku ni ugovarjati. Ali je pa že poskrbljeno za življenje, ki bi bilo vredno človeka, če si priborimo vse te stvari, ki jih zahtevamo ondi? Ali morda živijo oni veliki gospodje, ki so nanje naperjeni oni očitki, življenje, človeka vredno? Prav tako malo je takega življenja v njih, kakor v teh, ki se pritožujejo. Življenju, ki je Človeka vredno, je potrebno vse kaj višjega in večjega od onega, kar zahtevajo na letaku. Vrednost človeka ima svoj začetek v dajafnju in ne v imetju. Imetje je vredno * Prevedeno iz kniitfe: Fr. W Fnpr«t«4i: »Krf-»tus in človeško življenje.« Knjiga izide v slovenskem orevodu Marije Kmetove. le toliko, v kolikor služi dajatvam. Kdor jc sebičen in zahteva le radi sebičnosti, ta ne bo nikoli dosegel dostojanstva človeka. Zakaj sebičnost vedno onečasti človeka — bodisi v palači ali v koči. Grabežljivost, hlastanje, prilaščanje, vse to je živalsko. Le z delom za tuje življenje in za tuje pravice se utegnemo rešiti živalstva. In le oni, ki so mu pravice bližnjega svete, se sme sklicevati na pravico tudi v svoje dobro. Kdor je v svoji družini in najbližji okolici le kot trdo in prepirljivo bitje, ki ga goni trda svojeglavost sem in tja, kaj ve tak človek o človeških pravicah? Kaj jih ne pohodi vsak dan v sebi in svojih bližnjih? Ohraniti človeško dostojanstvo pomeni sploh: da smo čuječi napram požrešni in razbrzdani živali v sebi, da smo koj pozorni, kadar hoče planiti iz nas bodisi v besedi, kretnji ali dejanju. Pamet — potrpežljivost — zmernost — revne in trezne so pač te besede in vendar pomenijo ukročenje strasti — pomenijo temeljne pogoje vsega bratstva na zemlji. Človek pa se ne vede živalsko lc pri jedi in pijači, kadar je razdražen ali jezen, temveč tudi tedaj, če se bojuje za svojo pravico in svojo lastno prostost in za dostojanstvo človeka. Svoje lastne hude pse naženemo na protivnike in nc pomislimo, da kaj takega oškoduje onega, ki to stori dosti boij, kot onega, ki ga kaj takega zadene. Dostojanstvo človeka zaženemo od sebe, da bi si priborili dostojanstvo človeka. S tako igro pa izgubimo logiko lastne ideje, poštenost lastnega stremljenja, ki brez njega ne moremo doseči nobene moči za obvladovanje sveta. Življenje, ki je vredno človeka, živi slednjič le oni, ki ga ne spravijo iz ravnotežja sleherna zoprnost, vsak neuspeh, sleherni udarec usode, temveč zna pravilno izkoristiti vse dogodke za svojo notranjo rast. In zna vdano in tiho predelati vse hude udarce, ne da bi se širokorepil z njimi v prepiru in kregu doma in na cesti. Tako zagospodovanje nad zunanjimi stvarmi, tako premaganje vseh grdih občutkov in vseh sirovih razvnetosti je zmaga duha, ki je važnejša in višja od vsega, kar si je priborila človeška tehnika v borbi z naravnimi silami. In marsikatera uboga, izdelana ženica pozna bolje to duhovno zmago in živi v nedostojni okolici človeka bolj dostojno življenje od koga drugega, ki ga obdajajo vsi blagri umetnosti, znanosti in gojitve nohtov. Resnično — šele tedaj bo ustaljeno človeka vredno življenje sredi vseh urejenosti človeškega dela, če bo živelo več takih ljudi, ki si bodo priborili svoje človeško dostojanstvo v vsakdanjem težkem boju s seboj in z usodo; in ki bodo prav natančno vedeli, kako moraio v taki borbi govoriti in delati, če hočejo spraviti vse boljše sile iz človeške notranjosti na svo- jo stran. Da je človeku odmerjeno boljše življenje, kakršnega živijo dandanašnji milijoni ljudi, tega ne utegnemo vcepiti delodajalcem s silo in z divjim uporom, ampak le z živim ogledom prenovljenih ljudi; kakor nekoč rimske nasilne države ni premagovala krvava revolucija, temveč dovršitev novega zgleda. Ni res, da bi utegnili odstraniti zgornjo silo le s silo od spodaj. Ne, gospodstvo utegnemo premagati le s popolnim službovanjem. Popolno službovanje pa morda ne pomeni, da bi klečeplazili in sprejemali brez dela, ne, pomeni pa: V svoji bitnosti popolnoma predstavljati nasprotje od gospodstvenega človeka, torej živo vpodabljati protest, ne pa le govoriti o njem, v notranjosti pa sanjati le o gospodovanju lastne osebe. Popolno služiti se pravi popolno ljubiti, pomagati drugim in ne sebi, rešiti se krčevitega samoljubja — preroditi se v Kristusu. Samo On nam preskrbi življenje, ki jc človeka vredno! Ш mesetne ofirohe daje brez vsakega poviika vsakovrstno moško, žensko in otroško kortlekclfo stara, renomirana konfekcijska tvrdka 0. Bernatouif, Ljubljana, Metni trg 5. — Odlični gosti nn Plilvišklh jezerih. N-"*. t Plitviških jezerih sta se mudila kot prva gosta v letošnji seziji angleška parlamentarca Sir Philipp Dawson in Mr llanon. Dalje зо obiskali Plitvička jezera vseučiliški profesor dr. Preissecker in generalni ravnatelj splošne električne družbe na Dunaju dr. Schufellner. — Davki in železni far ji. Naše davčne oblasti so od železničarjev lirjale naknadno za leto 1920 velike davke. Na razne intervencije je finančna oblast odredila, da se plačarina odpiše, dohodnina pa plačuje v obrokih, in sicer do 250 Din po 50 Din mesečno, nad 250 Din v šestih obrokih. — Reorganizacija železniškega prometa v Zagrebu. S 1. junijem t. 1. se železniški promet v Zagrebu reorganizira na ta uačin, da se ves osebni promet osredotoči na glavnem kolodvoru, tovorni pa na Savskem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru bo potem tekom 24 ur prihajalo in odhajalo po 76 vlakov. Za tako ojačeni promet je pa treba znatnega razširjenja kolodvorskih naprav. Ministrski svet je tudi že odobril kredit 1 milijona dinarjev v to svrho. Toda ta kredit je nezadosten in nameravajo zaenkrat urediti zgolj še en peron, a brez podzemskih dohodov. Varnost potnikov in svoboden razvoj prometa s tem ie bosta zagotovljena in zagrebška javnost zahteva, da dovoli vlada še nadaljni kredit, da se še letos izvrši razširjenje kolodvora v zadostnem obsegu. — Zborovanje pravoslavno duhovščine. Pravoslavno svečeniško udruženje je sklenilo, da skliče na dan 13. maja t. 1. izredni občni zbor v Belgradu, na katerem bo pravoslavna duhovščina zavzela svoje stališče nasproti rešitvi vprašanja o drugem zakonu, kakor jo je sklenil arhijerejski sabor in s katero rešitvijo duhovščina ni zado-oljna. — Za načelnika v agrarnem ministrstvu Je imenovan dosedanji nadzornik Vasilije Savič. — Ven ž njimi! Pod tem naslovom smo 4. t. m. priobčili vest, da >hodijo po kmetih agentje in ponujajo ljudem sv. pismo v Klein-mayrovi izdaji«. K tej notici nam poroča založba Ig. Kleintnayr: >Čast nam je ugotoviti, da se Vaša trditev ue strinja z dejstvi. Kakor ,Vam pove že naslovni list v bibliji, na katero meri pisec »Slovenčeve« beležke, je izšla ta izdaja sv. pisma v založbi >Britenske in inozemske svetopisemske družbe«, ki jo je dala natisniti v bivši tiskarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Gre tedaj saino za tiskarsko delo, kakršnega ne bi odklonila nobena nepristranska tiskarna, nikakor pa ne za >Kleinmayrovo izdajo«; vprašanje razširjanja in razpečavauia te biblije se naše založbo niti malo ne tiče.« — Francoska konzularna agoncija na Su-Saku. Francoska vlada je sklenila vzpostaviti na Sušak u posebno konzularno agencijo in je že zaprosila za tezadevno odobrenje pri belgrajski vladi. Agencijo bo vodil dolgoletni francoski konzularni uradnik na Peki g. Jean Brousaque. Naši vladi pa se z otvorilvijo jugoslovanskega konzulata še prav nič ne mudi. š Zborovanja SLS. Na velikonočni pondeljek se vrši shod pristašev SLS pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Poročal bo poslanec Žebot. — Istega dne bo imel poslanec Pušenjak shod na Breznem. Na belo nedeljo, dne 27. t. m. se vršijo shodi v Sv. Ilju v Slov. goricah, v Šmart-nem pri Slov. gradcu in v Loškem. Poročajo poslanci Žebot, Pušenjak in Kugovnik. — V Mariboru se vrši shod 24. t. m. v dvorani gospodarske banke. Govorita poslanca Vosenjak in Žebot ter občinski svetnik dr. Jerovšek. g Velika nesreča pri Mariji Snežni. V noči od 15. na 16. t. m. se je zgodila pri Mariji Snežni v Slov. goricah strašna nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Kovač Sterk je čez dan žgal oglje, zvečer pa je spravil pogašeno oglje v kovačnico, kjer je tudi stanoval z družino. Oglje pa gotovo ni bilo dobro pogašeno, ker je začelo na kupu tleti, da se jo vnela ko-vačnica. Ko je bila družina v najlepšem spanju, je objel požar celo poslopje, da je bila vsaka rešitev izključena. Tz gorečega poslopja sta se rešila samo dva kovačeva otroka, kovač, njegova žena in en otrok so pa zgoreli s svojim domom vred. š Nevarna poškodba. Posestnik Jožef Ko-larič od Sv. Bolfenka v Slov. goricah se je vračal na vozu iz Čakovca. Blizu doma se mu je konj splašil in Kolarič je padel tako nesrečno z voza, da se jo smrtnonevarno poškodoval. š Požar na mariborskem kolodvoru. Ko je privozil šentiljski vlak iz tunela v T4f jterš-bergu, so potniki opazili, da gori vagon sena, ki jo bil priključen kot zadnji. Vlak je vozil goreči vagon še nekaj časa, pri vhodu na mariborski kolodvor pa ga je odklopil. Požarna hramba, ki je prišla gasit, je našla od vagona samo šo železne dele. h Bitka mod kopači. Spomladi se začne zopet delo v vinogradih in ob takih prilikah se delavci kaj radi nalezejo dobrega vina. Pijanosti navadno sledi pretep, kar se je zgodilo tudi pri Mali Nedelji. Tam je naslala te dni prava bitka ined kopači dveh vasi, ko so se vračali zvečer vinjeni od dela. Boj se je končal žalostno. Na bojišču je obležal z razbito glavo 50 letni Martin Tošner, ki je povsem »lueajuo prišel med pretepače. Tošner je čez par ur umrl. V dobi 7 mesecev je to že peu uboi. ki so ie doaodil pri Mali NedeliL Gospodarstvo. g Mariborski sejem. Na zadnji svinjski sejem je bilo prignanih 374 svinj, 2 kozi iu 2 ovci. Cene so bile sledeče: inladi prešiči 5—6 tednov stari 275—300 Din, 3—4 mesece stari 500-625 Din, 5 do 7 mesecev stari 850-000 Din, 8 do 10 mesecev stari 1050—1125 Din, 1 leto stari 1350—1450 Din. 1 kg žive teže 15 do 19 Din, 1 kg mrtve teže 22—25 Diu, 1 koza 225—350 Din, ovca 300—350 Din. g Iudircktui davki v mesecu februarju. Ravnateljstvo indirektnih davkov poroča, da so plačale indirektnega davka v mesecu februarju: Srbija in Črna gora 12,292.335 Din, (lansko leto istega meseca 11, 980.837 Din), Hrvatska in Slavonija 19,559.292 Din (15 milijonov 581.000 Din) Bosna in Hercegovina 4,343.598 Din (2,707.124 Din), Vojvodina 14 milijonov 507.899 Din (9,494.613 Din), Slovenija 8,367.000 Din (nekaj manj kakor v preteklem letu), Dalmacija 1,938.595 Din (2 milijona 232.835 Din). g Obtok bankovcev. Koncem preteklega meseca je bil obtok bankovcev v nekaterih državah sledeč: Francija 40.2 milijard francoskih frankov, Belgija 7VJ) milijarde belgijskih frankov, Nemčija 600 trilijonov mark ali 600 milijonov zlatih mark, Anglija 125 milijonov funtov šterlingov, Danska 600 milijonov danskih kron, Španija 4.3 milijarde peset, Holan-dija 2 milijardi holandsk'h goldinarjev, Romunija skoro 18 milijard lejcv, Švica 800 milijonov švicarskih frankov, severoaraeriške Združene države 2 milijardi dolarjev. g Italijanska kulantnost. Pod tem naslovom prinaša »Obzor« sledečo notico; Prometno ministrstvo v Belgradu je dalo obiskovalcem in prevoznikom vzorcev za veliki sejm v Milanu popust 50%. Nasprotno je italijansko ministrstvo za socialno ekonomijo »na podlagi reciprocitcte« odobrilo italijanskim obiskovalcem zagrebškega zbora popust na italijanskih železnicah samo 20%. Toliko v znanje novoustanovljeni centrali italijansko-jugoslovanskih trgovskih zbornic. g Velesejm v 1'oznanju. V Poznanju se vrši poljski izvozni semenj od 27. aprila do 4. maja tek. leta. g Čisti dobiček ruske državne banke. Kakor poroča »Ruspres«, je imela ruska državna banka za leto 1923. čistega dobička 1 milijon 568.C00 červoncev. Tu omenimo, da znaša osnovni kapital banke 5 milijonov červoncev. Od čistega dobička je dobila država 970 tisoč červoncev. g Nemške iinancc. Kakor je razvidno iz izkazov nemškega finančnega ministrstva, sc stanje nemških financ ne izboljšuje. V prvih desetih dneh tega meseca so dohodki znašali 131 milijonov zlatih mark, izdatki pa 151 milijonov. S tem je izkazan deficit v znesku 17 milijonov zlatih mark. g Produkcija bombr.ža v Uniji Po statističnih podatkih je dala lanskoletna produkcija bombaža v severoameriških Združenih državah 10,128.000 bal napram 9,729.000 balam leta 1922. (Bela ima 500 funtov po 0.453 kilogramov.) L lj Elektrifikacija mosta Ljubljane. Prvič ili zadnjič, da se poslužujem v tej zadevi časopisja. Vseučilišni profesor g. Srnec je čital v »Slovencu« poročilo o občinski javni seji, katero pravi, da sem rekel, da je g. profesor zagovaijal družbi >Falo« in »Eloktro«. Samo ob sebi je umevno da nisem g. profesorja spravljal v slik z »Elektro«. Res pa je, da sem rekel, da ie v »Unionu« g. profesor dr. Vidmar govoril za »Eloktro« v akademskem domu g. prof. Srnec za >Falo« in da sla si sorodna, ker oba zagovarjata privatna podjetja. To je bilo v tem pravcu bistvo mojih izvajanj in nič več in nič manj. — Pri tej trditvi pa tudi ostanem. — Toliko v pojasnilo. — Fran Orehek. lj Naši javnosti. Nedeljski olimpijski dan je pokazal, da je šport v naši javnosti prodrl. Dosegli smo prvo stopnjo na potu do cilja, ki so mu pokretači športa posvečali svoje delo in svoj trud: Splošno priznanje in uvaževanje športne ideje. Prvič so slovenski športniki javno na ulici manifestirali to idejo, ko so v tako častnem številu zastopali vse sporlne panoge, ki jih gojimo. Z udeležbo na manife taciji so pokazali klubi moč svoje organizacije, športniki pa razmah ideje športa med Slovenci. Ljubljana je videla , da je osvobojenje vzbudilo našo samozavest in voljo slediti v vsem zdravem vzgledu velikih kulturnih narodov- Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k uspehu dneva. Osobito uas veseli, da so se odzvali našemu vabilu zastopniki vse naše javne uprave in zastopniki tujih držav in s tem dokazali, da pozdravljajo misli športa, ki naj ponese med narod uačelo zdrave telesne od-goje. Hvala jim! Naše športnike pa pozivamo, da vztrajno nadaljujejo započeto delo in neumorno propagirajo šport po svojih najboljših močeh, tako da bo jugoslovanski narod s svojo veliko duševno in telesno kulturo uspešno tekmoval in končno zmagal na mednarodnih olimpijskih tekmah. — Jugoslovanski olimpijski odbor. Pododbor Ljubljana. lj Razširjenje kopališča na Ljubljanici. Z meslnega magistrata nam poročajo, da je g. župan sislirai sklep občinskega sveta glede oddaje stavbnih del tvrdkl Ljubljanska stavbna družba in odredil, da so dela razDišeio ta kratek rok in oddajo najugodnejšemu ponudniku. lj Mestni magistrat razglaša: Ker so že od 10. februarja 1924 v Ljubljani ni pojavil noben nov slučaj stekline, se poostren pasji kou-tumac, razglašen dne 10. februarja 1924, mag. št. 3701—XXII, omili v toliko, da zadostuje, če so psi zavarovani z zanesljivimi nagobčniki, oziroma če se vodijo na vrvici. Vso druge odredbo gori citiranega razglasa pa ostanejo še nadalje v veljavi. lj Umrli s v Ljubljani: Anton Kern, hlapec, 48 let. — Dominika Meserko, hči kočari-ce, 10 let. — Ivan Rede, gostač, 43 let. — Marija Sušnik, delavka v tobačni tovarni, 50 let. lj Pašićev sin v ljubljanskem baru. Vesela družba je prišla okoli 3. ure zjutraj v veselem vinskem razpoloženju iz bara. Pred pošto so se zbirale, poslavljale in predstavljale gruče veseljakov. Med temi se je predstavil eden izmed njih za Pašičevega sina. Takoj nato pa se ie oglasil neki znani Ljubljančan iz gruče in je zaklical poredno: »E, kaj, Pašičev sin nai ostane s svojim denarjem v Belgradu.« Vsled tega je nastal prepir, ki se ie reševal te dni pred deželnim sodiščem. Zadeva pa se še ni rešila, ker je treba še marsikaj ugotoviti, Ugotovilo pa se je že, da dotični gospod mladeuič v resnici ni bil Pnšićev sin, pač pa je bil pravi Pašičev nečak, ki si je privoščil enkrat ljubljanski bar; vendar pa je takoj izginil, ko je začul resen opomin resnega Ljubljančana. lj Pisalni stroj znamke »Ideal«, vrften 5000 Din, je bil ukraden iz pisarno inž. Rudolfa Vil mana. .................——M— Ustanovlleno (842. Najstarejša pleskarska in črkosllkarska tvrdka v Sloveniji Brata EBERL nasledniki SkMl.nc, tare & C§ {ЈгпЗД;* s o. z. LJUBLJANA, Igriška ulica 6 (pole : dramskega glodalt £a). Prevzema pleskanje stavb, pohištva, centralnih peoi, železnih konstrukcij itd. Črkoshkarstvo na stek'o, zid, les, pločevino itd. Učiteljski vestnik." Zahvala: Svojemu sotrpinu, neorganiziranemu učitelju, izrekam najsrčnejšo zahvalo v imenu mnogih prisilno organiziranih učiteljev v UJU, da nam je — nam organiziranim trpinom — v podlistku, objavljenem v ^Slovencu« z dne 16. t. m. »Premišljevanje neorganiziranega učitelja ob sestavi konferenčnega referata«, obelodauil svojo odkritosrčne misli. Obžalujem samo mnoge svoje tovariše, da ne bodo čitali res aktualnega članka, ker je večina tovarišev iz strahu, da ue bi bilo prav g. nadzornikom in nekaterim šolovoditeljem, naročena na državotvorno in kulturno »Jutro«, ki seveda tako ne odpira oči. Tvoje besede v tem premišljevanju, dragi in ubogi neorganiziranec, so jako šaljive a žalibog resnične. Še premalo si povedal! Prosim Tc torej, da nam organiziran-cem podaš še več sličnih idej, povzroči pa tudi, da jih dobe dotični nadzorniki in drugi odlikovana v pogled in morebitno upoštevanje. — Pozdrav! Organiziran tovariš. Učna obvezr.ost stalnih veroučiteljev. Ministrstvo prosvete je odredilo, da so skalni ve-roučitelji dolžni poučevati tedensko toliko ur, kolikor ostali učitelji osnovnih šol. Za svetno učiteljstvo je šo vedno v veljavi učna obveznost 30 ur tedensko, tedaj bodo tudi gg. kateheti imeli dovolj težko breme; kajti poučevanje verouka ni lahka naloga. Govoriti dan za dnem po 5 ur — za to mora imeti človek močne in zdrave govorne organe. Vrhutega imajo ponekod vpeljane nedeljske šolske sv. maše, pri koterih imajo tudi govore za učence, na kar gospod minister gotovo ni bil opozorjen, ker sicer bi bil to vpošteval. Učna obveznost za učitelje srbo-hrvntske-ga jezika. Kakor je znano, smo dobili v Ljubljani, Mariboru in ua nekaterih večjih šolah srbohrvatske učitelje, ko jim je sedaj minister odmeril no 25 tedenskih ur. Ako pomislimo, da morajo li tovariši poučevati od 200—300 in več učencev, tedaj jim ue moremo bili zavidni, četudi so nekateri strastni centralisti. Dokler so jim odmerjali ure v Ljubljani, so tu število otrok jemali v poštev, ker je le velika razlika, ako ima učitelj razrednik poučevati 25 tedenskih ur pri 40 učencih, ali pa pri 300! Srbohrvat bode imel v popravi šol. nalog veliko več dela radi tolikega števila otrok, kakor pa učitelj razrednik. V Ljubljani so jim bili odmerili prvotno le po 18 tedenskih ur, sedaj pa jim je Belgrad pritisnil še po 7 tedenskih url Naznanila Sontpcfcrsko prosvetno drnštvo, orlovski odsek in orlitki krožek se vdeleže velikonočne procesijo pri tarnl cerkvi sv. Petra, člani naj se zbe-ra ob pol 6 pod zastavo prosvetnega društva ob ograji hiše g. Jcgličeve. — Odbori. Višji izobraževalni tečaj pri nrSulinkali. Prvo predavanje po Veliki noči bo 23. t. in. v sredo ob pol 7. zve8er; predava g. mons. Viktor Sleska. — j Vodstvo. Brezovica pri Ljubljani. Pevski odsek izohra?.. društva vprizori na vol. pondeljek in r.n belo nedeljo narodno igro »Miklova Zala« — M. B.ijuk. 1'red igro petje mešanega zbora. Začetek obakrat ob S. pop. Kor gre Čisti dobiček v elrind za novi liarmouii. vabi k obilni udeležbi — odbor. Cerkveni vestnik. RED PROCESIJE PRI VSTAJENJU V STOLNICI danes ob 4 popoldne (v slučaju lepega vremena: 1. Rdeče bandero vstajenja, za njim mo. ški. 2. Belo bandero nnše ljube Gospe, za njim ženske s prižganimi svečami. 3. Vojaška godba in vojaki. 4. Zastopstva uradov. 5. Duhovščina in škof 7. Najsvetejšim. Ženske svetilko se vljudno vabijo, naj se procesije udeležo v kar najobilnejšem številu, ravuotako tudi moški. c Pri sv. Jožefu je Vstajenje v soboto ob pol 8 zvečer. Vse kongregacije, ki se tukaj shajajo, so iskreno vabljene, da se udeleže procesije. Sveče se dobe pri cerkvi. c Potresna pobožnost pri sv. Jožefu bo na velikonočno nedeljo okoli 3 popoldne. P.UKAVINI na poslano v »Jutru« dne 18. t m.: Pod kritiko dne 15. t. m. je pomotoma iJU ostala označba K., kar smo takoj naslednji dan popravili. — Uredništvo дSlovenca«. Prosveta. pr Poziv umctnikom-karikaturi6tom. Vsled brzojavnega obvestila g. načelnika Umetniškega oddelka v Belgradu javljamo vsem interesentom, dn se razstava karikatur v Belgradu otvori dn« 1. maja. Kdor še ni odposlal svojih del, naj jih odpošlje nemudoma na naslov? »Umetničko odelenje ministarstva prosvete, Belgrad.« — Odbor SUJOU. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 20. aprila: Ob 3 popoldne: »DonK. Izven. — Ob 8 zvečer: »Kamela skozi uho šivankec. Izven. Pondeljek, 21. aprila: »Ana Kareninaf. Izven. . Torek, 22. aprila: Zaprto. Sreda, 23. aprila: »Cezar in K'.eopalra«. Red C. Četrtek, 24. aprila: »Ašaatkac. Red A. Petek, 25. aprila: »Hamlet«. Ob 3 popoldne. Dijaška predstavn. Isven. Sobota, 26. aprila: »Kamela skozi uho slvankeć. Rod E. Nedelja, 27. aprila: »Dom«. Izven. Pondeljek, 23. aprila: »Ana Kamnina-.-. Red D< OPERA. Začetek ob pol C zvečer. Nedelja, 20. aprila: »Aidac. Izven. Pondeljek, 21. aprila: »Prodana nevestac. Izven Torek, 22. aprila: Zaprto. Sreda, 23. aprila: »Možitek« in plesni večer. Red ?. Četrtek, 24. aprila: »Manon Leecaut«. Rod D. Petek, 25. aprila: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 26. aprila: »Gorenjski slavčekr. Red B. Nedelja, 27. aprila: »Carska nevesta«. Izven. . Pondeljek, 28. aprila. Zaprto. Dijaški vestnik. d Vsem! Tovariši! Agitirajte za naše gla« silo in nabirajte nove naročnike! List v kratkem izide, zato porabite te počitnice za agitacijo. — Ministrstvo za promet je podaljšalo olajšavo za vožnjo dijakov za 10 dni po velikonočnih praznikih. d VIII. redni občni zbor podružnice SDK za Ljubljano in okolico je v torek, dne 22. t m. ob pol 11 do poldne v Akademskem domu. Vabljeni vsi ljubljanski dijaki: akademiki, bo-goslovci in srednješolci. Pridite vsi točno brez akademske četrti. Na delo krščansko! Tajnik. K velikonočnim praznikom boste marsikaj rabili; nc pozabite, da dobite srajce, kravate, samoveznice, negavičnike, naramnici* in vse perilo ter najtrpežnejše fine nogavice po nizki ceni le pri Fr. LUKIČ, Pred Škofijo 19. Turistika in šport. Nogometni tekmi s T. u. SV. v. 1860, Miinchen, ki se vršita na velikonočno nedeljo in pondeljek ob pol 15 na igrišču Ilirije, otvar-jata klubsko mednarodne prireditve v Ljubljani. V obeh tekmah se lahko z gotovostjo pričakuje prvovrstnega športa. Za to jamči no samo visoka kvaliteta monakovskega moštva, katerega uspehe v prvenstveni konkurenci Nemčije ter v mednarodnih tekmah smo navedli že včeraj, temveč tudi odlična forma in temeljita priprava našega prvaka Ilirije ter za njo najmočnejšega ljubljanskega kluba Her-mesa. SK Hermes nastopi proti Monakovčanom v nedeljo, v pondeljek pa igra SK Ilirija. Oba kluba nastopita seveda v najmočnejših sestavah; Iliriji je na razpolago tudi Tavčar, ki je dospe! ua visokošolske počitnice iz Prage, Hermes pa ojači svoje moštvo z igrači Pleš IL Gruden in Zalokar, ki so se nedavno vrnili od vojakov ter postavi na ta način soliden team, ki bo zmožen doseči časten izid. Predprodaja vlopnic /.a mednarodni tekmi z monakovskim T. u. SV. v. 1860 se vrši v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta tudi v nedeljo in pondeljek dopoldne. Znižane karte za dijake in redno Mane klubov ee izdajajo samo v prodprodaji Bolečine v želodcu, motene prebave, edravijo zelo uspešno Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek. Poslano* V zadnjem času se je po nekaterih ljubljanskih časopisih počela gonja proti odločbi Generalne direkcije carine, da se tukajšnja carinarnica preseli v skladiščne prostore Balkana. Doslej smo molčali, ker smo mnenja, da imajo v tej stvari odločevati le merodajni strokovnjaki, ki so tako prostore, ki so namenjeni za pisarne, kolikor skladišča in priprave za prometno-tehnično obratovanje po nekaterih adapcijah proglasili za povsem pripravne in komodne. Ker pa teh časniških razprav * Za vsebino tega dopi-ча odgovarja uredništvo Te toliko, kolikor določa zakon. noče biti konec, smatramo za potrebno, da 9e tudi oglasimo ter v informacijo širše javnosti izjavljamo: Д. da ne pride v poštev prevoz z vagoneti, temveč se bodo vsi vagoni razkladali direktno v magaclne, 2. ni res, da nimamo dovoznih in odvoznih vrat, pač pa bodo opremljeni magazini na najmodernejši način z ram-pami in vsemi pripomočki za najhitrejši odvoz in dovoz blaga, 3. administrativno poslovanje v naših pisarnah (ca 30 oseb) bo točnejo in uspešneje, ker bodo ti prostori po željah in naročilu carinarnice adaptirani, vpoštevajoč udobnost toliko za uredništvo kakor za stranke, ki bodo radi pripravne razdelitve sob in odsekov mnogo hitreje poslužene kot danes, poleg tega dobijo odseki tudi telefon in vse moderne pripomočke. Smešna je nekje omenjena trditev glede male obsežnosti naših dvorišč, ker kdorkoli malo pozna naše posestvo, ve, da obsega isto 20.000 m. Končno pripone žrtev, da ustreže željam carinarnice kakor tudi trgovetva, zato so protesti in napadi posameznih trgovcev neopravičeni in neumestni. >Baikan< d. d. za mednarodne transporte, Ljubljana. Poizvedovanja. Izgubil* se je denarnica z malo vsoto denarja, izplačilnim listkom bolniške blagajne in drugimi majhnimi predmeti. Pošten najditelj so prosi,