Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 i).; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 18. aprila 1857 Zivo apno v t ziv gnoj Ali se starost kónj čez 8 let res ne dá gotovo Malokje je toliko apna, kakor ga imamo Da Krajnskem. več zób spoznati t Id vendar se Čada malo ž njim gnoji, ceravno je dognana resnica, da apno je kaj dober gnoj. vendar bi ako tudi jez svoje skušnje o (Konec.) Starost kónj se najbolje spoznava iz 6 prednih Vém, da so že „Novice" apnu hvalo pele; podnj ljusti, zato se, kakor je sploh znano ne utegnilo brez prida biti, le na teh 6 zób; al ker so ti zobje sparoma y tako tem našim gospodarjem oznanim, s prošnjo, naj bi korist apna prevdarili in ga pridno rabiti začeli, kjer se mu zemlja pri leže. i, fl v . 1 M r A V L Zivo (žgano), v prah zmleto in po polji raztroseno apno greje zemljo, tedaj ji jemlje merzloto in mokroto (da se apno raztopí, potřebuje na en del apna 680 delov vode j s r e d nj d (klesnika imenovana) en par y 5 ób gleda da desni y in »evi strani zraven teh stojeća dva (srednika imeno spet en par, in tikoma teh srednjih zób na levi in desni stojeća dva (krajnika imenovana) spet en par sto rita je tedaj prav za prav treba ogledavati le t b na desni ali levi strani spodnje čeljusti . ktere potem takem obilo poserka); zgano apno pa jemlje zemlji tudi vse kar je kis lega v nji; apno kaj rado kisline na-se poteguje in jih tako zemlji jemle; tudi zemljo rahljá in napravi, da vse živo in mertvo, kar na polji najde, hitro konec vzame, gnjiti začne in se sper- S kterimi zobovi že konj na svet pride, kako vse druge dob in kdaj p zobe ali mlečnike pomece in namesto njih nove (stanovitne do smerti) dobi vsega tega m ni treba tukaj na dalje razlagati, ker starost kónj steni, tedaj tudi plevel, mah, merčes pokoncuje in zemljo popolnoma čisti. Da pa ima apno to veliko moč, je treba, da kakor hitro je mogoče se apno, ko je žgano bilo, berž na po- v teh letih se, kakor je na vadna misel, lahko spozná, ceravno ni res, kakor smo rekli že zadnjič. Pravda gré tukaj le zato: ali se starost kónj tudi čez 8 let spoznati more iiekli smo y da iu omenili že y da dr. P je leta 1811 to reč že popolnoma dognal, ktere pa ljudje, ki se tega učili niso, do dobrega zapopasti ne morejo. Nas namen tedaj tudi v teh versticah ne more biti, da bi učili spravi in prav dobro z zemljo pomesa; ce pustis zgano apno delj časa na zraku ležati, se napije ogeljnokisline in ktero nima več zraka, in iz živega apna postane mehko apno poprejšne moči. y y to spoznovanje na drobno ; le to hočemo doseći , da vsak Ko si praho bolj na debelo pi kdor bo to bral, bo obstati mogel y strosi apno po kar nam pravi y u 5? lejte saj res prazna, • • ojivi y pa berž jo dobro povléci; potem ga zlo plitvo pod Popolnoma doi konjsk zób je 30 t ali U oraj in se enkrat povléci. Kar se tiče zemlje, kteri se apno dobro prilega dolg. Zobje se pri zobanji, eden ob drugega, sleherni dan y je nekoliko oddergn y in sicer tako y da naj pervo sprednj vlec-bolje po skusnjah poterjeno, da se najbolj e přileze tezki, ljivi, vlažni, merzli zemlji; čega več daš taki zemlji, je; na pešeni zemlji pa nima toliko moči kot na bolj mastni ; na čisti ilovci ali gljini ne donaša nobenega prida. — Ako gospodar pognoji svojo njivo z živinskim gnojem, pa ne na rob ali kraj, potem zadnji rob, in poslednjič černa jamica, ktero ima sleherni zob na sredi, sčasoma oddergne in zbriše Kakor pa skušnja natanko uči, se zob v letu za 1 čert y a 1 i w J d d e r g in se ravno tolik i z w J w i a me pomak Rod y terdost zób, postava čeljust in dol debelo, in potem čez ta gnoj potroši živega apna, kaj do gost zób, nekoliko tudi klaja (mehka ali terda) včasih ua bro opravi rede y m Čez vse dobro pa je živo apno na osušenem močirji v da se imenovani premíni na zobéh včasih e n včasih enmalo pozneje pripetijo. Ceravno pa se zob ali m ahovji (Moorboden), ker taka zemlja zmesana z dovelj živega apna napravi kaj dobro perst. Na Nemškem trosijo apno dobro gosto pred dežjem ces krompir kadar je skoz zemljo prebodel, čez grah in bob en in posebno čez deteljo (čez deteljo posebno tam přeje, po dergnjenji z m na zobéh ne vidi ker krajšuje, se vendar to od zuuaj tisti meri, kakor se obribuje, se iz zobne jamice in dlasne (čeljustnega ) potiskuj Ko je konj 8 let star, je tista černa j na m y y sprednjih zobéh, ktera je do 8. leta veljala za znamenje sta rošti b m uimajo gipsa), in reci smem apno se stoterno povracajo naši gospod da tisti mali stroski za obilnišim pridelkom. Naj tudi d tako vadni ljudj brisana je sedaj tako mislij na tudi tablica, iz ktere se starost kónj ber poskusijo, in prepričali se boj y da nikoli več opustili ne boj apna Apnénik, to je,nežgano apno, v prah zmleto, ima sicer tudi nekoliko močí, al le malo je ima in apnom nikoli primerjati ne more. se z živim Al to je napčna misel skoz in skoz. Vzemi le enkrat, dragi moj, sprednji konjski zob pri kakem konjedercu, ga lahko dobiš— in oglej dobro nje govo podobo od zgoraj doli do korenine. Vidil boš, da je zgoraj širji in da proti trivoglati korenini čedalje ožji pri- ll. haj a dob y to jeg dob y d d • V razli č n o P y *) Po Dalton-u 752 hladne, tople pa celó 1270 delov Vred kakega pet let starega konja da je okoli 30 linij dolg. Podobo zobá in njegovo dobro poglej. Pa skusi, da dobis sprednji klesnik od in vidil boš zmeri ga, 9 lgost tedaj, dragi moj, 122 v w Ce ee zob dergne in obriba (obnuca), z go raj na licu ševali po njih, da ee Bvetinje domaće ne pozabijo, ampak ne more imeti več zmiraj ene podobe; ta podob ee mora po letih spremenovati, in glej! epozna starost konja po 8. letu. i z t P ee o pogube , družtvene nabere pa čedalje bolj množijo Za tem je gosp. dr. Ko sta bral íilologični spis gosp Je pa 4 h podob, ktere se prikazej od 6 do 6 let Dav. Terstenjak-a o dvéh besedah iz jezika nekdanjih Panoncov, kteri navadno za Ilire veljajo, čeravno Iliri po mislih najveljavniših jeziko- in narodoslovcov ne spadajo v Kadar se je zbrisala cerna jamica na klešnikih, je versto ariških (indo-germanskih) narodov. Iz jezika starih konj 6 let star; ko se je zbrisala na srednikih je 7 i ko sedaj se je pa zbrisala tudi ua krajnikih, je 8 let star so vsi ti zobje zgoraj (ali na zgornjem licu) poprek po- novala neka podobleka z rokavama. Po Pliniu pa so ime Panoncov ste se nam ohranile dvé besedi. Dio Kasi pravi da so se zvali Panonci od „panosu, kar se je pri njih ime y dolgasto-o krogle podobe. To je 1. podoba. novali bivola „bonasus". Pan je sicer mnogim ariškim je Ko je preteklo 6 let, se je zob obribal spet za 6 linij in zikom » skupna korenina; spodnje oblačilo z rokavama pokaže se o krogl a podoba, pervič na klešnikih; tak kónj n j a u n pa imenovano pa se nahaja le v slovanském jeziku (v y Y) y bo nasu s" pa po kadar je na vseh eprednjih zobéh okr ogla podoba, meni „žival, ki živi v mlaki ali močirji" ; bivoli še danda je 13 let star; potem na srednikih; tak je 14 let, in 15 cerkveno-slovenskem in rusovskem) let To je druga podoba. uašnji radi bivajo v močirnih krajih in „bana, bona" še Ko je preteklo spet 6 let, se je zob obribal spet za 6 dandanašnji v slovenskem pomeni mlako, močirje. lz teh linij in pokaže ee trivoglatna podoba na zobu; tak vzrokov meni goep. prof. Terstenjak, da eo Panonci bili konj j^e 19, 20, 21 let etar, kakor je ta podoba na klešnikih, Slovani. srednikih ali krajnikih. Gosp. prof. Egger je naznanil pohvalui govor y ki ga Spet čez 6 let ee zob obriba za 6 linij iu pokaže že je slavni pridigar pater A bra ha m a santa Clara Krajni 4. podoba: narobe obe ruj ena podolgasta (to je od in Krajncom na čast izustil 30. aug. 1705 v cerkvi mini-znotraj proti zunaj); tak konj je 25, 26 ali 27 let star, hov Augustinov na Dunaji, ko so na Dunaji in v okolici nje- kakor je ta podoba se le na klešnikih, sreduikih ali kraj- govi bivajoci Krajnci v slavo svojih deželnih patronov cer I I H I HH I Vidite, drag • • moj kveuo slovesnost obhajali. Pohvalnica „von der gesammbten vsa skrivnost, starost kónj tudi Nation in und um Wien wohnhaft44 je posvećena nekemu grofu Buellinu z določnim pristavkom, da nameu tega go- , to je .... ...... čez 8 let iz zob spoznavati, kdoř se je tega uči!. So sicer nekteri razločki in važni od tega, kar smo vora je prednosti krajnske dežele vsemu svetu in posebno tukaj razlozili, posebno tam? je postava čeljust napčna in da se ne dergnejo zobje kakor bi imeli ; takrat ostanej predolgi; zato pa imamo spet druge vodila, in po mer 5? dem liebsteu Deutschland" razglasiti. Oče Abraham svojih besed o Krajni in Krajncih ni poenel iz Valvazorja iu Megiserja, iu kakor je bil v vseh evojih ogovorih mo) zób epoznavamo etaroet konjsko. P kolikor ga iz čeljust gleda y je 8 linij dolgoet klee nik e r e d n i k a ster 6 , da mu ga ni para, in je znal po domaće in šegavo govoriti kakor malo kdo, tako je ustrojil tudi ta govor, kte- kraj nika pa 4 linij. Za kolik j dalji je zob (ker remu na čelo je postavil naziv „Narrabo mirabilia tuau ee vsako leto ni za 1 linij bal) , toliko let se mora (povedal bom čuda tvoje). pr ište ti k unemu številu let, ki ga zgornje lice zoba kaže Družtveni kustos gosp. Jelovšek je govori! o edinem Še marsikaj bi bilo omeniti, al to je zadosti vsakemu grobnem spominku srednega veka, ki se nahaja v Sen ocitno pokazati, da imamo stanovitno tarifo, po kteri se spoznava starost kónj, ktero tarifo je na pisala na zobé. t m za Le učiti se je je treba zbora zgodovinskega družtva v Ljubljani Mesečni zbor zgodovinskega družtva 2. d. t. m. y kte klavški cerkvi, in je bil postavljen škofu Mariinu Pedenskemu leta 1456, kteri je pred osnovo ljubljanskega škofijstva po cesarji Miroslavu IV. leta 1461 poslednji Generalvikar bil, ki ga je patrijarh ogle jeki na Krajneko poelal. Goep. profeeor Metelko je govoril o izverstnih za-slugah prof. dr. Miklosiča za slovenski jezik in slovensko elovetvo, in je, deržé ee gosp. dr. Legie Giiickse-lig-evega pretresa v „Oest. BI. fur Lit." 1845, razložil de-lavnost na tem polji pred Miklosičem iu zlasti to, kar sta rega so spet Njih prevzvišenost gosp. deželni poglavar po- Šafařik iu Kopitar stvorila, in je potem nekoliko obšir slavili s svojo nazočostjo, se je zacel s tem, da je druž- niše govoril o delu Miklosicevem „Radices linguae slav.", tveni tajnik gosp. dr. Kost a bral pismo svetovavca c. k. nadalje je obljubi! drugikrat. minist. oddelka gosp H a i d i n ge r-ja , v kterem visokoučeni mož iskreno svoje veselje razodevuje, da ga je hvalevreduo družtvo za svojega častnega uda izvolilo. Potem je gosp. dr. Kos ta zboru naznanil, da gosp. Etimologične drobtinice Nabral Da vor in Terstenjak. Jem ej Len ček, kaplan v Žiru kterega mnogostrano Bale iu V Kamčki Kog. fari blizo Marburga je visoka pridnost so gosp. deželni poglavar posebno pohvalili — je družtvu poslal slovensko knigopisje (Bibliographie) za natis v njegovem časniku „Mittheil.", ktero 85 slovenskih bogatega zaklada slovenskega jezika. gora Bale Bave. Ime te gore je zanimiv ostanek iz nekdanjega kni cr (večidel pobožnoga in slovničnega obsežka) od leta Bale pomenuje: visok. Sorodne debla eo: perziški: 1583 do 1820 zapopada. Pri ti priliki je omenii goep. ku- bâlâ „hoch, visok44 keltiški: bala, visok, v eredovečni la stos Dežman, da gosp. bibliotekár Kaetelic ima sloven- tinščini: balma, „Anhohe44 koroškonemški: Palfe iz slov. eko knigopisje, ktero Ie izdelal rajnki Cop in ktero bal va. Sem spada ime gore pri Gradcu Blavuc za obsega vse, kar se slovenscine nahaja v nasi licealni bu- Bal vue. kvarnici. Ob enem pa ee je opomnilo, da je želeti, da bi Ravno tako zanimivo je ime Kôg. V ljutomerskih goto knigopisje se doveršilo in dostavilo, kar mu še manjka, ricah se veli breg, na kterem cerkva sv. Bolfanka (Ožben-Naj bi tedaj vsak, kdor ima ali vé za kake manj ka) stoji: Kôg. znane posebno stareje*slovenske bukve, naslov (Titel) po po Ina ma natanko prepisal in Dalje imamo na Stirskem breg in V • recico Gogi č m ga zgodo vinskemu družtvu v Ljubljano poslal. Prosi se za Tudi Kôg pomenuje: visok. Sorodne debla so pers prebivavce na Kôgih z imeni: Kogolšek, Gogala itd. 5) to prav lepo. Posebno naj bi častiti gosp. duhovni po slo venskih deželah pridnega svojega tovarša gosp. Lenček-a karas, posnemali in pri kmetih, ki imajo marsikake starine, popra- novomeški : hoch. Berg44, osetski: „choch44, jugum moutis. litevski : Kau- gotiški : h au c h s, n „Hiigel", irski : c o i c h e, „Berg 123 ah or. V celski okolici je visoka gora z imenom Vah li đoriesel cekine, mači, budemo dobro živeli." Ona njega Ker pita : pa gde su ti?*4 On izvadi iz torbe z rubcom ali vn zapopadkov 55 ti" so nastale poznamljevanja za g na primer: m agoln ik mah crescere, od kodar: mag g gljenje je bilo. Onda on žalostěn pripoveda nji kaj se je dogodilo. Ali on nije znal, zakaj mu je rekel, da se ne ? dh, crescere, odkodar: brd h ? ere s cere, odkodar d r i h h bal * „crescere", odkodar b 5 > r> balms elov. a tudi ime postaj wald am Dranberg peljevati iz crescere", odkodar: sansk. a dri dran, a d r ij î Ad ? ime vesi po gori stojeće ? breg dri je t v ablat. A dran t pri n St Os u toraj tudi se ime Vah sme iz h 5 crescere. Dav. Terstenjak obrne nazad. Zato, da mu se penezi ne bi na vugljenje pretvorili; pa se je ogledal, i onda su mu postali na vugljenje. Onda ov se postavi na ono isto mesto, ali bi dosel on, kaj bi mu povedal, kak bi mogel nazad peneze dobiti. Postavil se je frater i povedal mu je, naj ide na tekuću vodu, koja voda se je gor obrnula; na kojem mestu se voda obrne gor, pa posle dol, da je opere, i onda mu po- Pripovedka od starega Viničkega grada Kar si narod pripoveduje, niso vselej staneju nazad kak su bili. To je včinil, i postali su mu tak kak su bili. Vinički grad je još od negda pred Kristuševim naro marnje, in se iz takih pripovest marsikaj doznati. Zato povem more kar denjem, da su ga još hajdovi zidali, i da ov stari grad je bil spojen ze Zelendvorom, pod jednoga grofa spadal, ali sem slišal od starega Viničkcga grada, ne • V daleč od vu sakorn gradu je bil jeden riter, pa gda je ov vu z'elen- Varaždina. Pravil bom pa v narečji, "ki se govori po Va- dvoru jel kopuna, ov iz staroga grada střelil je ga spred raždinski okolici, ker to narecje je slovensko in razumljivo njega i na kla hitil; pa gda su zidari zidali pri starom za vsakega Slovenca, in to bi tudi utegnilo komu všeč biti. gradu i v Zelendvoru, pa su si metali kladivca ili drugo Vinički grad se je porušil od velikih Turških bojev, oružje, gda je bilo jednim treba, su hitili ga k onim, pa M. Valjavec. « ILJI^IM " «V* JV IAO.I «V* 'V.in.U * 1 " 7 «=» ' * 7 ar gda su se bojevi počeli, gospoda su pobegla vu varoše, gda drugim, pa su ovi ga hitili k njim a gradove su zapuščali, tak dugo, da je i nečisti duh do bil oblast zvrhu njih, pa onda, gda su šteli nutri stano vati. Opazke. Genit. navadno kakor na em ih izgovarj se eh. in instr. na im , nije njim dopuščeno bilo, pa su se porušili i išče se rušiju dan danes. A vezda, da bi človek štel iti vnuter kemi večidel kar l: b post: velikeh Turškeh; pred -imi kem. namesto bolj nj naj večkrat 5 kar kon ali tudi dostikrat kar ne pusti ga duh nečisti, ili stenu vrusi tak, da se prestraši, pa odide; ili ako se pa ne boji, onda kamenja baca; se izgovarj f: boj of (b koj, jega, k ar dok je bila gospoščina, gospoda su dala kopati. Vu pivnicu jeje ne znati, gde su vrata bila, zato su dali zida trgati, da bi došli do penêz, pa bi onda z onimi penezi gda p ak kadar (kdaj) pet ki. mam koj g ? zda sod f šteli zdaj hoteli: išče gd -ev še ; in mnih vr e prec; v'ižu izgov. fížu fiz v liižu) v h Pis ze s ? popravili grada. Ali kuliko su čez dan napravili, tuliko je ponoči pak nazad napravljeno bilo. Tak je navek trpělo da nikaj su ni mogli napraviti. Onda su odlučila, da budu samo nekaj težakov odre- Kakošne ima vrag parklje dili za dan . a vu noči više da se ne budu bojali, ako To vprašanje se bo marsikteremu naših bravcov šaljivo zdelo; vendar je vse gola resnica, kar sem namenil pod dojde. Ali vu noči taki je splašilo muže, pa su pobegli, i od potli neda niti tam dojti niti jako blizo ni. Zato je i drevje okol poraslo i guscava velika je postala. Pripovedaju, da je neki pintar išel iz delà grofovskoga, gde je nabijal lagve, pa se je zamotil duže časa, pa je Počeka ga jeden frater. Ov znal je, da tarn nečisti duhi la-daju, ipak nije se prestraši!, gda je zapazil ovoga vu spo- moral iti ponoči dimo. Ne dalko od grada je steza. tem naslovom „Novicarn" priobčiti. Pred desetini leti, ko sem še otrok bil in doma (pri sv. Križu blizo Slatine na Štajarskem) krave pasel, sem pri našem mliuu med blatom in kamenjem , ki so ga moj oče pri trebljenji steske izmetali, neko zeló čudno stvar našel. Bila je lepa okamnina v podobi velikega zoba ali prav za prav parklja, kteri je bil po verhu svitel in enmalo šilast, ob kraji pa ójstri rezatici podoben. Akoravno nisem dobi fratra. Frater njemu taki veli: „čuješ ti, hodi z me-num; ti si pintar, da vidim, da nosiš pintarsku meštriju i obruče." Odgovori: „je sem. Hodi samo z menum, nikaj se ne boj, ja ti vre dobro vedil, kaj je bilo, sem vendar veselja V « igracico dobil, kakoršne še u 55 naplatim." Ov ga posluša i ide za njim. Gda oni dojdu blizu grada, zemlja odstupi i vrata se odpru (ar su bila poskakoval, ker sem poprej nikoli vidil nisem. Moje veselje pa ni dolgo terpelo. Ko sem namreč najdeno okam-nino dekli pokazal, je začela nad menoj kričati, da naj to reč hitro nazaj nesem, kjer j sem jo vzel, sicer ne bo dobro vrata zasipana i zadrta, da je ni bilo moči onda taki najdena bila, da je gospodar vnuter išel, a pred njim su se sama odprla). I idu nuter. Gda dojdu do la-gvov, pokaže mu jednoga lagva, koj je bil pun z vinom i kojega je samo bersa držala. Onda ov nabije ovoga lagva, a gda je bil vre gotov, da mu od 'sakoga lagva jednu kupicu, da košta, a samo staro vino. O v se je vre i pomalo napil, da je bil vre bolje kuražen. Onda ga pelja na stran vu jeden kut. Tam su bili tri lagvi, jeden samim kufrom pun, najti ; ali su za me, kajti je berž ko ne to kaka copernica zgubila. Z deklínim nasvetom nisem bil zadovoljen; vedil sem že, da so vse pravlice od copernic prazne kvante, ter sem svoj zaklad skerbno skril, misleći, da ga bom pri pervi přilož nosti v šoli tudi spolnil. Precej drugi dan, ko sem v šolo šel, sem svoj čudo y ». go jp. učitelju pokazal. Kar sem namenil, sem , drugi srebrom, tretji cekini. Vezda mu veli, da si zeme od jednoga lagva triput kuliko goder more saki put 'zeti. Ov si zeme cekinov triput. Onda si je štel i štrtiput ? ali mu je rekel, da ne sme više. Na šakom lagvu na .penezi' je sedel jeden mali pesek, ali pesek mu nije nikaj včinil. I tak ga odpela na ono isto mesto, gde ga je zel vitni kamen seboj v^el, in sem gosp. učitelja prosil, naj mi pove: odkod da je ta reč, in ako jo je res kakošna copernica iz torbe zgubila? Gosp. učitelj vzame okamnino v roke, jo dva-trikrat premeri in pregleda, ter mi pové, da to ni nič drugega, kakor — hudičev par kel j. Jez se tega odgovora prestrašim in vprašam: kako da j i rekel mu y da ide mara dimo, da se nikaj nigdi ne ogledne. Nu ov je išel mam dimo vesel, ali gda je vre do vrat došel, si je mislil, kaj bi to bilo, da se ne bi smel ogledati; in sem vre blizu doma, sem mu ni nikaj strahu; . mara veli pa se ogledne, ali nikaj nije videi. Dojde v'ižu je vrag ravno v nasi steski parkelj zgubil? Na to vprašanje nisem nobenega odgovora dobil. Moji součenci posebno pa součenke so sto in sto pravlic od vražjega parklja pripovedovati znali. Nekteri so rekli, da je mlin od vraga obseden; drugi, da se je vrag v steski kopal, ob kamen udaril in parkelj odbil; zopet drugi, da so se peklenšeki za dušo enega cloveka tepli, ki je pred ne- veni: „žena, kaj sem ti ja donesel? Veli: 55 kaj ?" 55 Ja sem S tes ka je globoka graba, v kteri se voda za mline nabera. Pis. koliko leti v ravno ti steski utonil itd. Jaz se še za te pravlice změnil nisem, ampak premišljeval sem, kako je to mogoče, da ima vrag kamnite parklje. Nekaj časa potem, ko me otroci nikdar v miru postili niso, sem se razserdil ter sem vragov parkelj na drobné kose raztolkel in ga tako za vse veke pokončal. Ko sem potem iz doma šel, nisem nikdar več na vražji parkelj mislil — kar naenkrat sem te dní zopet prav živo na-nj opomnjen bil. Imel sem nekaj v narodnem muzeuju opraviti, ter sem nehoté in iz nenada v neki škadulji več takih vražjih par-kjev našel, samo s tem razločkom, da so več ko pol manjši od mojega stolčenega bili. „Dete šencaj !" sem si misiil, kaj tudi po Zagrebu in Hervatskem se vragi okoli klatijo in parklje trosijo? — Pa kmalo sem se preprical, da to niso vražji parklji, ampak — zobje velike ribe, kteri je ime: morski požeruh (po nemški: Haifísch oder Menschenfresser, po lat. squalus). Bral sem na škadulji: „okamnijeni zubi od stoy-a" — ver-steinerte Zahne von Haifischen. Zdaj vém, da vrag tiima kamnitih parkljev; pa tudi obtožujem nezgodo, da zanimivi najdek ni přišel v prave roke. Bolje okovarjen je oni, ki ga je, kakor čast. gospod celjski dopisnik J. S. v 47. listu „Novic" 1855 piše, neki kmetič blizo St. Jurja globoko pod zemljo našel, in kteri se v prirodinski zbirki celjske gimnazije vidi. Res so tedaj besede gosp. dopisnika v omenjenem listu : „da se je nekdaj v starodavnih časih gibalo tukaj veliko vodovje — jezero ali morje — ter da po njem so dervile se gorostanske ribe in ogromna živjad, kterih mnogo je menda v zemlji oble-žalo, ko so morski valovi drugam bili odšumeli." Gotovo se mnogo enakih s tarin in okamnin med kmeti nahaja; dobro bi bilo, ako bi jih zvedeni možje nabírali in potem kakemu muzeju darovali ali pa prodali. — Prosti kmet, če kaj takega najde, se čudi; ker pa misli, da je prazna reč in ni za nobeno rabo, jo zaverže, akoravno bi marsikteremu muzeju dragocen kinč bila. Naj lepšo priložnost za na biranje takih starin imajo nedvomljivo učitelji po deželi. Ce kak otrok kaj takega najde, prinese navadno v šolo, da se igra in drugim kaže; ne rečem , da naj mu učitelj siloma vzame, ampak ponudi naj mu kake krajcarje in reče, da to potřebuje, in otrok mu bo z veseljem dal. — Žalostno je pa slišati, da še med učitelji se nahajajo taki, ki mislijo, da vragovi in copernice po zraku in zemlji plešejo, ter ljudi strašijo in vnemirujejo. Ako bi utegnil kdo naših bravcov zopet kak vražji parkelj najti, naj uikar ne misli, da bo vrag zopet po-nj přišel, ampak nej ga brez straha pobere; da se mu ne bo nič žalega perpetilo, sem mu jaz porok. Iz Zagreba. A. K. Cestnikov. #) poldne za mertudom nagle smerti umerl. Bil je rajnki skozi veliko let mnogospoštovan advokat, od leta 1851 pa župan Ijubljauskega mesta, v vsem veri domorodec. Obila množica pogrebcov vseh stanov ga je spremila k sv. Krištofu. Bodi mu zemljica lahka! Novičar iz raznih krajev. Avstrijanska in rimska vlada ste sklenile pogodbo, po kteri bo ena drugi izročevala hudodelnike, ki so po do-pernešem hudodelstvu iz avstrijanskega cesarstva v pape-ževe dežele ali iz papeževih dežel v avstrijanske bežali. 23. dan p. m. je ta pogodba moč zadobila za 5 let; vsakih 5 let se ima ponavljati. — Ladija „Novara", ki ima z muožico učenih mož na cesarske stroške okoli sveta jadrati, še ni odrinila iz Tersta; snidili pa so se že vsi v Terstu: zdravnika dr. Lallemand in dr. Schwarz, dr. Hochstetter, zemljoslovec, kustos Frauenfeld živaloslovec, malar Zeleny, dr. Scherzer ladjini dnevničar, in pa vertnar Jelinek. — Iz Milana se piše v „Triest. Zeit." od važne znaj db e. Za gotovo se namreč pripoveduje, da apotekar Cavezzali v Lodi, je po večletnem skuševanji znajdel, svilo (žido) naravnost i z murvine ga perja presti brez svilnih čer-vičev. Vsi pričujoči, pred kterimi je apotekar unidan naredil nekoliko svile iz perja , se niso mogli prečuditi. Da je v mur-vinem perji svila, je gotovo; saj tudi po lastnosti murv ravnajo červiči manj ali bolj lepo svilo, — al s kakošno kemijsko pripravo Cavezzali nadomestuje prebavila svilnih červičev, — to zvediti mika gotovo vsakega svilorejca. Ce je ta znajdba kaj več kot časnikarska novica, bodemo tako svilo vidili v dunajski razstavi. — Zgodaj se kaže letos hudo vreme: 9.5dan t. m. je v telegrafne kole in ču-vavnice poleg železnice med Gradcom in Kalsdorfom strela 5krat udarila in 3 osebe k sreči brez smertne nevarnosti # J i ^ ranila. — Političnih novic je še zmiraj malo. S vaj carska vlada ne dovoli nič čez to, kar je že dovolila. Sliši se, da tem homatijam konec storiti, bojo velike vlade (brez pruske in švajcarske) sklenile, kaj naj se zgodi. — lz Černogore, ktera sadaj v političnih zadevah zvonec nosi, se bo kmali kaj več slišalo. Predsednik štarašiustva Juri Petrovič in bivši knezov tajnik Medakovič sta se 12. dan t. m. iz Dunaja v Kotor vernila, pravijo zato, da po-to laž i ta nekoliko staročernogorsko stranko, — od druge strani pa je nek tudi knez iz Pariza svojemu namestniku Mirku pisal, naj odjenja od svoje sile proti nasprotni stranki. Kaj bo dalje, se ne vé. — Za vojsko zoper Ki-tajce se francozka vlada noče na vrat na nos z angležko skleniti.— Armada francozka se bo zmanjšala; od vsakega polka se bo 100 vojakov razpustilo domii. Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Siska 5. aprila. Poslednji teden smo spet v vsem skupaj blizo 10.000 vagánov pšenice poprodali ; novo koruzo smo spečali po 2 fl. 3 do 4 kr., staro po 2 fl. 12 kr., pšenico pa po različnosti blaga po 4 fl. 25 do 44 kr., na Kranjsko je šio kakih 1000 vagánov banaške (86 Vo fuutov težke) po 4 fl. 25 kr. V Karlovcu so 5000 vag. stare banaške koruze po 2 fl 20 do 24 kr., nove po 2 fl. 16 do 20 kr., bosniške po 2 fl. 15 do 18 kr., nekoliko nove banaške pšenice pa po 4 fl. 10 do 40 kr. spečali. Vreme je prijazno; vodé upadajo; vožnina po vodi vKarlovec za vagán je sedaj po 8 kr., do Zidanega mosta 36 kr., po suhem pa 42 kr. Iz Ljubljane. Včeraj popoldne je bil pogreb gosp. dr. Matija Burger-ja, mestnega župana in c. k. dvor-nega sodnega advokata, kteri je 64 let star v sredo do- *) Dragi so nam taki in enaki spisi; le večkrat kaj. Vred. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Po vabilo. Kdorkoli želi viditi kmetijske in gojzdnar ske pridelke kakor tudi druge za domace gospodarstvo potrebne stvari, ki jih bo c. k. krajnska kmetijska družba v du naj s ko razstavo poslala, naj pride 2122 in 23. dan t. m. (prihodnji torek, sredo in petek) od 9. do 12. ure dopoldne ali popoldne od 3. do 6. v pisarnico kmetijske družbe (v Salen-drovih ulicah AV. 195 v 2. nadstropji) naberko vseh teh reci gledat. Odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 17* aprila 1857. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.