Mokriški:
Moj nemi dom.
po  stezici y temnem gozdu        Sel sem zopet po siezici,
često sem hitel.              .            da bi vetrič čul.
potok žuborel je v jarku,           )\ vse mirno, grobnotiho . . .
slavček ]e v goščavi pel.            »Vetrič, kam si neki plul?«
Lahni vetric mi je Ijubo             Vetrič pa mi zašepetne:
vselej šepetal:                             »pancs nič ne vem.
»panes sem v podgorski vasi    l^o sem plaval čez vasico,
s Wojo makrjo kramljal.«            r\em je bil Woj dom, 0] nsm!«