POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEC Leto XII. TELEFON 25.67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 k Maribor, četrtek 17. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejemali v upravi ali po posti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Bratstvo Čehov in Slovakov Veselje in zadovohstvo zaradi doseženega sporazuma, ki bo danes uzakonjen v parlamentu in senatu — „Šele od danes naprej se pričenja čas češko-slovaške vzajemnosti in bratstva" PRAGA, 17. novembra. Danes popoldne se sestaneta prvič po usodnih dogodkih zadnjih mesecev češkoslovaški parlament in senat k seji, na kateri bo Izglasovana nova začasna ureditev federativnega razmerja med Čehi in Slovaki ‘n bo s tem končno zaključen dvajsetletni boj med obema narodoma za medsebojno spoštovanje in bratsko sožitje v skupni državi. Po odcepitvi nemških, madžarskih in poljskih krajev šteje češkoslovaški parlament 231 poslancev in 117 senatorjev. Seja bo v znamenju popolnoma novega razmerja strank. V parlamentu in senatu bodo sedaj Češka narodna stranka, Narodna delavska stranka, češka ljudska stranka, Češka fašistična stranka (Gajda), Nemška nacionalna in Nemška socialistična stranka ter Slovaška ljudska stranka. Ker mandati komunistov niso razveljavljeni, bo obstajala začasno tudi njihova parlamentarna skupna. Nemška nacionalna stranka se po svojih poslancih današnje seje ne bo ude-'ežila, ker se v zadeve med Čehi in Slovaki noče vmešavati. odmevi BRATSKEGA SPORAZUMA PRAGA, 1 7. novembra. Sporazum med čehi in Slovaki je vzbudil zelo velik in u8oden odmev tako v češki kakor v sionski javnosti ter v tisku. Češki Usti iz-^žajo brez razločka veliko zadovoljivo. da so končno odstranjena vsa do-Sedanja nesoglasja med obema bratskima narodoma. S tem je storjen važen ko-falv k dokončni konsolidaciji države, plačilni so tudi komentarji slovaškega hska. Pisanje »Slovaškega Hlasa«, ki je Sedaj uradno glasilo združene Slovaške ljudske stranke, je vzbudilo v Pragi zlasti veliko zadovoljstvo. List toplo pozdravlja sporazum in pravi med drugim, da so se pogajanja vodila in zaključila s pravim slovaškim tempom. List pravi dalje: »Ako pomislimo, da se je v prejšnji politični eri razpravljalo n. pr. o ceni mleka skoraj osem mesecev, in to brez rezultata, a sedaj se je dosegel sporazum o preureditvi države v ne celem tednu ter se je istočasno tudi že uveljavil, potem pomeni to ogromen napredek, ki ga morajo naši bratje Čehi samo pozdraviti v interesu vse republike. Mi sicer vemo, da nam bodo s češke strani odgovorili, da ni bilo tudi prej nobene vlade brez Slovakov. Toda prav zaradi tega srno imeli stalno državno krizo, ker je praška vlada pridobivala za sodelovanje posamezne Slovake, ki so ji ugajali samo tedaj, kadar so delali v nasprotju z voljo in interesi slovaškega naroda. Da ti »predstavniki« Slovakov niso bili zakoreninjeni v slovaški zemlji in slovaški duši, se vidi že iz tega, da so ob prvem potresu izginili. Kje so sedaj? Čez njihove glave se je slovaški narod sporazumel s češkim. Sedaj, ko smo določili svoje pravice in dolžnosti, uredimo vsak svoje lastno ognjišče na trdnih skupnih temeljih. Slovaška se je v državno-prav-nem smislu oddaljila od Češke, toda s svojo voljo, svojo dušo in s svojimi čustvi se ji je približala. Šele od danes naprej se pričenja čas češke in slovaške vzajemnosti in bratstva. V uvodu v zakon o avtonomiji Slovaške je izražena želja, da se doseže pomiritev med češkim in slovaškim narodom. Ta pogoj je že uresničen: Clara pacta, boni amici.« Za&isks Odmev sporazuma v Italiji Navdušen komentar agencije stefani o uveljavljenju itali- JANSKO-ANGLEŠKEGA SPORAZUMA je ustvarila jasnost. Prav tako pa je tre- RlM, 17. novembra. Avala. Diplomat* *' urednik uradne agencije Stefani piše ” uveljavljenju italljansko-angleškega sporazuma sledeče: »Italljansko-angleškl ^razura se pričenja izvajati. Velika Bri-3nlja je priznala italijanski imperij. Do-a viharnih dogodkov je končana. Raz-!?erie med obema imperijema je postav-k-no na enakopravnost. Pojmi so raz-jjj^ni, interesi razmejeni in interesna ^dročja so določena. Vse to je ducejev nU videl že vnaprej in njegova volja ba priznati tudi angleškemu premierju Chamberlainu njegove zasluge za sklenitev gospodarskega sporazuma. Chamberlain se je izkazal kot sijajen državnik v času, ki ni bil miren. Zahvala obeh velikih narodov pa pripada tudi grofu Cia-nu ter poslaniku lordu Perthu. Sedaj uveljavljeni velikonočni sporazum je dokument, s katerim so odstranjene ruševine Versaillesa, da napravijo prostor stavbi novega, pravičnega reda.« Kitajjci obkoljujejo Kanton JAPONSKE ČETE IMAJO ZVEZO Z ZALEDJEM SAMO ŠE PO BISERNI REKI — NAGLO DOVAŽANJE NOVIH ČET S FORMOZE LONDON, 17. novembra. Po poročilih otokom Formozo, je Biserna reka s svo-0Z{ *t°ngkonga nadaljujejo kitajske čete enzivo proti Kantonu z velikim uspe-J®- Japonske Čete v Kantonu so sedaj koljene s trcli strani, in sicer z vzhod-,e> severne in zahodne. Edina zveza, ki .n' še ostala z japonskimi bojnimi in ansPortnimi ladjami ter preko njih z jim ustjem pri morju. Železnica, k! vodi iz Kantona v Kulung je ogrožena od kitajskih čet, ki so se ji tako približale, da jo lahko obstreljujejo. Japonci skušajo preprečiti poraz s koncentriranjem vedno novih bojnih ladij in transporti novih čet, ki jih dovažajo s Formoze. Chvalkovsky potuje v Berlin CEŠKOSLOVAŠKI ZUNANJI MINISTER BO SKUŠAL OSEBNO DOSEČI SPORAZUM ZARADI PODROBNE RAZMEJITVE MED NEMČIJO IN ČSR PRAGA, 17, novembra. Pri podrobnem ^OlOi io • yaniu dokončne meje med Nemčiji ln Češko so nastala v komisiji neso-je j3, Dočim zahteva češki del komisi-Škn' \ Se vraei° Češki nekateri po nem-$eJ ,c^t0h zasedeni, a narodnostno čisto tia«n zal‘teva nemški de! komisije Vila n priključitev še velikega šte-SOnnn preostalih krajev z okoli Pr‘ Prebivalci. Nemci zahtevajo tudi čenr °s'n.vni'< Mostecko in Dubcovsko, Češlf-V ie ^'*° členjeno, da ostaneta '■ Zaradi tega je sklenil češkoslo- vaški zunanji minister dr. CUva!kovsky, da odpotuje v soboto osebno v Berlin, kjer se sestane z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in morda tudi s Hitlerjem. V Pragi verujejo, da se bo Cbvalkovskcmu posrečilo doseči sporazum tudi v teh vprašanjih. PRAGA, 17. novembra. Kakor se izve, bo razpravljal češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky z Ribbentropom tud: o nemški garanciji novih češkoslovaških mej. Chvalkovskega bo spremljal v Berlin tudi general Husarek, ker bodo raz- pravljali tam tudi o načrtu gradnje velike avtomobilske ceste iz Dresdena v Nemčiji čez Prago in Bratislavo v Hust. Ta cesta bo najneposrednejša zveza Nemčije s Karpatsko Ukrajino. V načrtu ČSR je tudi prekop med Donavo in Odro, o katerem se bo v Berlinu prav tako razpravljalo. Daladier o položaju PARIZ, 17. nov. Daladier je imel pred izvršilnim odborom radikalno-socialistič-ne stranke govor, v katerem je očrtal notranji in zunanjepolitični položaj Francije. Govoril je tudi o novih dekretih ter dejal, da so sicer trdi, vendar pa je trdno odločen, da vztraja na začrtani poti, ker le na ta način bo Francija finančno in gospodar sko sanirana ter bo pridobila na ugledu v tujini. V zunanjepolitični situaciji se je vse obrnilo na bolje. Ni potrebno sklicevati parlamenta pred 6. decembrom. Napove dal je za petek dopoldne govor o zunanji in notranji politiki pred radikalno-sociali stičnim poslanskim klubom. Izvršilnemu odboru se je zahvalil za pomoč ter ga prosil, naj ga še v naprej podpira pri reševanju domovine. PARIZ, 17. nov. Reuter: Daladier je izjavil, da so vse govorice o odstopitvi nekaterih kolonij brez podlage. Tudi ni res, da se bo o tem razpravljalo na sestanku ob priliki obiska Chamberlaina in Halifa' xa v Parizu. ANGLEŠKO NAROČILO LETAL V KANADI LONDON, 17. nov. Angleška vlada je sklenila s kanadskimi tovarnami letal sporazum za novo veliko nabavko aero-planov. Minister za letalstvo sir Kingsley Wood jg dejal, da števila ne bo povedal, ker to ni v interesu države. Spo razum pa velja za deset let. Bombnike bodo dobavljale tovarne v Montrealu m Torontu, izvidnike pa tovarne v Portu Williamu in Vancouveru. »MEIN KAMPF« DOVOLJEN V LITVI KOVNO, 17. nov. Litvanska vlada je dovolila v Litvi Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«. USA In Vel. Britanija Po treh letih so sedaj zaključili pogajanja za gospodarski sporazum med Vel. Britanijo in Združenimi državami. Ratificirali ga bodo konc. tega meseca. Istočasno sta sklenili zaveznici medsebojno pomoč pri obrambi svojih interesov na Kitajskem. Novi sporazum predvsem zbližanje med dominioni in Ameriko. Največje važnosti je finančni del sporazuma, ki bo povečal trgovski promet ne’ samo med obema državama, ampak tudi po vsem svetu. Obe državi, da ne bosta privolili v odpoved pakta devetih sil s strani Japonske. Vprašanje je le, kaj poreče Amerika k prijateljstvu Anglije z Italijo, ki je vendar zaveznica Japonske in je zato tudi na daljnem Vzhodu povsem drugače usmerjena. Kontrola literarne produkcije v Nemčiji Ftihrerjev poverjenec za nadziranje celotnega duševnega šolanja in nad vzgojo narodnega socializma Alfred Rosenberg je izdal v sporazumu s Hitlerjevim namestnikom Hessotn tole uredbo: »Vse znanstveno delo, ki nastaja v narodno socialistični stranki in njenih organizacijah in ki se namerava izdati v knjižni obliki, pa presega službene naloge zadevnega urada, naj se predloži v odobritev. Razen tega si pridržujem pravico izdajanja vseh priročnikov, ki niso v neposredni zvezi s strokovnimi nalogami omenjenih službenih mest, to je teh, ki se bavijo s kakim problemom svetovnega nazora, zgodovinskim, kulturnim ali pa političnim vprašanjem.« —- V komentarju, ki ga k tej odredbi dodaja »Volkischer Beobachter«, pravi, da so se narodno socialistične organizacije takoj po prevzemu oblasti z veliko energijo začele ukvarjati z vsemi novimi problemi, ki so se pojavili. Pri tem pa so se dotikale tudi stvari, ki spadajo v celoten sestav svetovnega nazora stranke. Zato je bil Rosenberg prisiljen, poseči vmes, da bi vse to delo poenotil, usmeril in ustvaril potrebno sodelovanje med vsemi znanstvenimi delavci. Anglija nad južnim Atlantikom V najkrajšem času bodo podpisali zastopniki letalske družbe »British Air-ways« in. portugalske vlade pogodbo o letalskem poštnem in osebnem prometu na progi London—Lizbona. Ta proga pa bo samo odsek nove nastajajoče britanske letalske proge London—Buenos Aires (Južna Amerika). Anglija je šele zdaj pravilno doumela velik pomen dolge letalske proge čez Južni Atlantik in se trudi, da bi popravila vse zamujeno, že zato, ker je ta proga zelo pomembna tudi za letalski promet z Afriko, in ker preletujejo Južni Atlantik prometna veleletala Francije in Nemčije. Nova britanska proga bo vodila do Lizbone in odtod na zapadnoafriško obrežje, nato pa čez ocean. V Južni Ameriki, v Braziliji in Argentini so angleški zastopniki že proučili vse pogoje letalskega prometa. Angleški načrti dokazujejo, na namerava Anglija letalsko obvladati južni Atlantik. Govor Bmce-iockharta V Manchestru je govoril o Monakovem in njegovih posledicah znani diplomatski pisatelj Bruce-Lockhart in odobravajoče očrtal smernice Chamberlainove politike. Rezultate konference štirih je strnil v naslednje 3 točke: 1. Povojna Evropa, kakor so pojmovali to besedo zmagoviti zavezniki, je za vedno proč. 2. Nemški sen o Srednji Evropi je skoro povsem uresničen. Ves Balkan bo neizogibno vključen v nemški gospodarski sistem. 3. Velika Britanija je izgubila svoj ugled. — To so ne-razveseljive posledice, je dejal Lockhart, J toda bol jše so kakor vojna . Maribor, 17. novembra. Na splošno si Slovenci predstavljamo življenje pri tako imenovanih »velikih« narodih v preveč rožnatih barvah. Narodi z velikim ozemljem in silno armado imajo včasih zelo mnogo bede znotraj ožjih meja, da o kolonijah sploh ne govorimo. Vzemimo samo Anglijo, ki je nafbogatejša evropska država! Tam pišejo dandanes debele knjige o zdravstvenih problemih širokih plasti naroda; naj-zanimivejša, ker najbolj točna, pa je menda knjiga, katero je spisal sir John Orr, ki ni le zdravnik, temveč specialist za prehrano. Njegova knjiga je zbudila v vsej Angliji ogromno senzacijo. Naslov ji je: »Hrana, zdravje in dohodki« (Food, health and Income, by Sir John Boyd Orr. Macmillan ed.) Rezultati te knjige, so tako zanesljivi, kakor morejo rezultati statistike sploh biti. John Orr je delal dve leti in pomagale so mu javne ustanove kakor n. pr. odbor za preskrbo trgov, ki spada k trgovskemu ministrstvu. Orr je prišel do poraznega zaključka, da je trinajst in pol milijonov Angležev zelo slabo hranjenih, t. j. 30% celokupnega britanskega prebivalstva, nadaljnjih 20% dobiva premalo rudninskih snovi in vitaminov, spet nadaljnjim 40% manjka vsaj mleko in le 10% ima vsega dovolj. Ce bi se britansko prebivalstvo zadostno hranilo, bi moralo porabiti za 80% več mleka, za 41% več surovega masla, ?a 55% več jajc. 124% več sadja, 87% več sočivja in 29% več mesa. V teh številkah ni omenjen niti kruh niti krompir, to pa zato, ker bi jedli tudi največji reveži dovolj krmha in krompirja, če bi si le mogli kupiti dovolj drugih hranil. Vseeno konstatira John Orr, da tudi ljudje z najmanjšimi dohodki ne jedo več kruha in krompirja kakor oni nad njimi, ki pojedo mnogo večje količine vseh drugih, bolj dragocenih hranil. Vzroka za to ni težko najti. Revež si ne more preobložiti želodca s kruhom in krompirjem, ker so ta živila preveč prostorna. Če bi jedel vseeno več teh živil, bi si samo pokvaril želodec, zato pa ne bi bil nič boljše hranjen. Številke Johna Orra seveda popolnoma ustrezajo premoženjskemu stanju v Angliji, kjer ima le 850.000 ljudi več kakor 500 funtov dohodkov na leto, od teh pa jih ima 6000 vsak nad 20.000 funtov in 279 okrog 100.000 funtov na leto. 15,900.000 pa zasluži manj kakor 150 funtov rta leto, ali tri funte na teden, kar je v našem denarju seveda še precej, a po kupni moči ni nič posebnega. 12 milijonov pa zasluži manj kakor 122 funtov, kar je po raziskovanjih Johna Orra strašno malo, in gotovo mnogo premalo za dostojno preživljanje. Da pa številke v omenjeni knjigi niso pretirane, dokazuje tudi poročilo vojaške naborne komisije v 1. 1917.-18., ki je konstatirala, da so bili povprečno le trije Angleži vojaške starosti od desetih popolnoma sposobni in zdravi,' trije'so bili že izrazito manj močni in so imeli to ali drugo napako, tri bi lahko imenovali (z ozirom na njihovo mladost) že skoraj »fizične podrtije« in preostali mož je bil kroničen invalid. (Goningle and Kirby: »Poverty«.) Te številke dado misliti. Anglija se čutJ dovolj močno, da celo pomaga pri izsle-dovanju takšnega stanja, ki je zelo žalostno. Jed gotovo ni vse, toda velika tragika siromakov je vprav v tem, da prevelika revščina ne ubija le zdravje, temveč tudi izključuje vsako lepoto in inteligenco. Največje bogastvo in najtrdnejša opora vsake države so pa koti-čno le njeni državljani, in Anglija, najbogatejša država v Evropi, če ne na svetu, se v tem ne more pohvaliti. Kako pa izgleda ista stvar v kolonijah, to si vsakdo lahko misli. Francoz Pain-leve je I. 1926 govoril o »prosvetljeni diktaturi« v kolonijah. Po njem pa so prišli bolj natančni ljudje, ki so trdili o diktaturi v kolonijah marsikaj, samo to ne, da bi bile prosvetljene. V Indiji je še danes 92% nepismenih ljudi, pred sto leti pa jih je bilo 95%! Korak civilizacije torej ni preveč prepričevalen, pač pa številke o umrljivosti in boleznih, ki se najlepše ujemajo z velikim številom nepismenosti. Podobne stvari so ugotovili Francozi za svoj Maroko in Indokino (Andree Viollis). Iz vsega sledi, da kolonije niso hlago-siov božji, ne za narode v kolonijah, pa tudi ne m njihove gospodarje. Kolonialni Anglija In Romunija VELIK POLITIČNI IN GOSPODARSKI POMEN BIVANJA ROMUNSKEGA KRALJA V LONDONU ZA ROMU NIJO IN VES BALKAN. — LONDON, 17. novembra. Bivanje romunskega kralja Karola v Londonu se je spremenilo v veliko manifestacijo ‘ prijateljstva med Anglijo in Romunijo. Slovesnosti bivanja vzbujajo veliko pozornost tudi v vsej angleški javnosti. Listi poročajo o pogajanjih, ki so v zvezi s tem obiskom romunskega vladarja, in pravijo, da ne bodo velikega pomena samo za Romunijo, ampak tudi za vso južnovzhodno Evropo. Med Anglijo in tem delom Evro- pe bodo določene nove smernice skupnih mirovnih in gospodarskih prizadevanj. Listi pišejo nadalje, da bo dobila Romunija v Angliji posojilo 25 milijonov funtov šter-lingov, ki se bodo uporabili za gradnjo romunskih ladij za promet na Donavi ;n črnem morju, kakor tudi za dvig romunske indusirije, predvsem pa petrolejske, ki je sedaj prenizka. Prav tako se bo znatno povečal .romunski izvoz agrarnih in drugih produktov v Anglijo. Razkroj madžarske večine DRUGA 1MREDY JEVA VLADA POMENI PREMIK NA DESNO. IZ VLADNEGA KLUBA BO IZSTOPILA TRETJINA POSLANCEV. BUDIMPEŠTA, 17. novembra. Sestava nove lmredyjeve vlade se označuje splošno kot nadaljnji premik na desno. Zato jo z navdušenjem pozdravlja desničarski tisk in naglasa, da bo nasledek cepljenje vladne stranke med desničarskim krilom in krilom, ki zagovarja demokracijo. To cepljenje se je že pričelo z izstopom štirih poslancev iz vladnega kluba. Tem štirim bodo sledili še drugi. »8-orai Uj-sag« meni, da bo izstopilo okoli 50 poslancev in bo vladni klub izgubil tretjino svojih članov. »Esti Kurir« pravi, da se v vladni stranki že pojavljajo znaki razpadanja. Disidenti se bodo pridružili agrarcem ali kateri drugi vladni skupini. Desničarski tisk pa pravi, da je program druge Iniredyjeve vladej radikalni nacionalizem, militarizem, krščanstvo in nova socialna politika, predvsem pa vojaška in gospodarska organizacija države ter rešitev židovskega vprašanja. Likvidirane bodo mnoge zastarele ustanove, kar se bo pa zgodilo po možnosti brez trenj. Pomen nove bolg arske vlade V SOFIJI ZATRJUJEJO, DA POMENI VSTOP DVEH PSOLANCEV V VLADO PRIČETEK VRAČANJA K PARLAMENTARIZMU SOFIJA, 17. novembra. Nova bolgarska vlada se je včeraj predstavila sobranju. Na sestanku je ministrski predsednik dr. Kjuseivanov prebral kraljev ukaz o imenovanju nove vlade in predložil, da se debata o novi vladi preloži na danes, v četrtek, kar je zbornica sprejela. Novo vlado je večina poslancev ugodno sprejela. Tudi opozicija je opu- stila vsak protest in kritiko. V parlamentarnih krogih naglašajo, da pomeni imenovanje dveh poslancev za ministra, če-rpav je v ustavi to prepovedano, dober znak za začetek k vračanju v parlamentarno življenje. Sobranje bo nadaljevalo svoja prizadevanja, da se bodoča vlada sestavi iz samih parlamentarcev. Francija na Balkanu ODHOD POSEBNE FRANCOSKE TRGOVINSKE KOMISIJE V ROMUNIJO, BOLGARIJO IN JUGOSLAVIJO PARIZ, 17. novembra. Ravnatelj odseka za trgovinske pogodbe v francoskem trgovinskem ministrstvu Alphand je odpotoval včeraj s posebno komisijo na Balkan. Komisija se bo mudila mesec dni v Bukarešti, Sofiji in Beogradu. Velike spremembe, ki so nastale v zadnjih mesecih v srednji Evropi, zahtevajo, da se francoske trgovinske zveze z južnovzhodno Evropo preurede. Francija je v teh državah investirala mnogo kapitala, ki ga je treba zasigurati in očuvati. Pa tudi glede trgovine mora Francija ohra- niti svoj položaj. Pri tem pa ne gre za nikakršno konkurenco z drugimi silami. Francija se tudi zaveda, da bo zadela na Balkanu na mnoge težkoče, zlasti glede plačevanja. Zato bo glavna naloga komisije odstraniti te težkoče. V tem smislu bodo sklenjene nove pogodbe z Romunijo, P.olgarijo in Jugoslavijo. V Jugoslaviji bo komisija pripravila tudi teren za konferenco v Parizu, na kateri se bodo rešila vsa francosko jugoslovanska gospodarska vprašanja. Prizadevanja za usodo Židov LONDON, 17. nov. Sir Thomas Inskip je govoril o židovskem vprašanju in dejal, da mora Britanija Židom pomagati, če že ne v Angliji, pa vsaj v kolonijah. Zadnja kriza je opomin Angliji in imperiju, da mora biti močan. Eden je dejai, da bo vsaka vlada, ki bo zagotovila varnost imperija, dobila popolno zaupanje angleškega ljudstva. CANBERRA, 17. nov. Avstralski predsednik Lyons je pripravljen pogajati se z angleško vlado glede sprejema nemških Židov v Avstralijo. WELLINGTON, 17. nov. Novozelandski predsednik Savage je izjavil, da bo Nova Zelandija sprejela židovske emigrante. DUNAJ, 17. nov. Komisar Biirckcl je izjavil, da se izgredi ne smejo več ponavljati, ker bi sedaj Nemci uničevali bodočo nemško lastnino. KoLN, 17. nov. »Kolnische Zeitung« piše o židovskem vprašanju ter pravi, da se Židje ne bi smeli popolnoma izločiti iz nemške trgovine, ker opravljajo velik del trgovine s tujino. REPUBLIKANSKI PORAZ OB EBRU. BARCELONA, 17. nov. Republikanska vlada je danes priznala pora? na Ebru. Nacionalisti so že zavzeli oba bregova reke F.bro. Republikanske čete se v polnem redu umikajo. BURGOS, 17. nov. Sedmi napad na republikanske postojanke ob Ebru se je posrečil. V vladnih krogih pravijo, da bodo zavzeli Valencijo še pred koncem leta. NORVEŠKI KRALJ V LONDONU. LONDON, 17. novembra. Norveški kralj Haakon je prispel v London, kjer so operirali kraljico Maud. Kraljica še ni izven nevarnosti. problem je problem podjarmljenja in izkoriščanja naroda po narodu. Trajno podjarmljenje pa je mogoče le tedaj, če je podjarmljeni narod ali zelo maloštevilen, ali ipa mnogo manj omikan kakor gospodar. Dandanes brez dvoma raste evropsko usmerjena omikanost narodov v kolonijah, pojavile so sc sile, ki so se začele gibati neusmerjeno, nezavedno, ki pa že danes kažejo neke znake medsebojne povezanosti in precejšno zavednost. .Na čelu teli narodov so Kitajci, ki se zelo energično upirajo, in Indijci, kjer je po- stal naslednik pasivnega Gandija energični Nehru. Medtem, ko smo videli, da kolonije deželi gospodarja ne prinašajo čisto nedvomnih koristi, zavednost narodov v kolonijah (in evropsko po poli kolonijah) stalno raste, in vkljub temu, da so različne evropske sile večkrat pokazale, da so pripravljene delati z ljudmi lastne, bele rase prav tako, kakor z zamorci, bo le resnična, pravična ureditev med vsemi narodi odstranila netivo, ki sc jc na vsem svetu že v nevarni meri nabralo. -an- Pogreb v©n Ptefcha BERLIN, 17. novembra. Za današnji pogreb von Ratha, ki ga je v Parizu ustrelil Žid Grynszpan, se je odela vsa Nemčija v črnino. Pogrebne svečanosti se prično danes opoldne in jih bodo prenašale vse nemške oddajnice. Pogreb se :zvrši v Dusseldorfu. Krsta je vsa zasuta z venci in cvetjem in neprenehoma defi-lirajo mimo nje velike množice ljudi. PSROW V BERLINU LONDON, 17. nov. Južnoafriški vojm nister Pirow je odpotoval včeraj u I-011 'ona v Nemčijo in prispe danes popoldne v Berlin. ANGLIJA : IRSKA 7:0. Včeraj popoldne je v Manchestru An-' glija premagala Irsko. I. W. Hall je zabi. 5 golov, kar predstavlja rekord v srečanjih med Anglijo in Irsko. Dr. Trumbiču se jc zdravje spet tako poslabšalo, da pričakujejo vsak dan katastrofo. Namesto njega bo prvi kandidat HSS v Zagrebu inž. Košutič. Kandidature ministrov. Min. Ante Ma* strovič' kandidira v makarskem srezu, min. Stošovič pa v Prokupliu. Bivši pred' sednik skupščine dr. Čirič kandidira v Novem Sadu. . Tudi senator Pucelj je prav za prav '/x' zapustil idejo »narodnega edinstva«, ker piše zadnja številka »Kmetskega lista«, da »nihče ne zanikuje hrvatstva. Noben v. Ao pameten politik ni in ne more reci, ^ Hrvatov v tej državi ni in da ne tvor')0 sestavnega dela kraljevine Jugoslavije-Narobe! Vprav mi Slovenci smo vedno poudarjali hrvatsko individualnost.« kratkim je še ljubljansko »Jutro« pisa>.° o tistih, ki so poudarjali slovensko individualnost, da imajo »zmedene pojme«, se' daj pa glasilo JNS poudarja iste pojm6. Na stvari pa ničesar ne izpremeni, »Kmetski list« navzlic konstataciji, da »smo Slovenci vedno poudarjali hrvatsko individualnost« piše dalje: »Hrvatskeg^ vprašanja ni brez slovenskega, tega zopc ne brez jugoslovanskega. To sc pravi: rfl nas je vsako krajevno vprašanje hkrat vprašanje vsega jugoslovanskega narod’ Srbov, Hrvatov in Slovencev, če smo tro' imeni, če imamo tri individualnosti, c. imamo tri in celo več kulturnih ^rac^|Cwj s tem še ni rečeno, da nismo enota. ^ smo eno in moramo in hočemo ostati en?’ pa naj je naše gledanje na vsa vprašanj-še tako raznoliko.« Predstavnik Slovenske združene opoz’ cije dr. Vavpetič bo odšel z dr. šuteje ^ v Beograd, ko bodo nesli potrdit opozicU sko listo kasacijskemu sodišču v Beogr3 j V Celju je gosp. Kronovšek uniakn kandidaturo. , V Šmarju pri Jelšah jc potrdil karun turo na listi dr. Mačka g. Franc Neje mlinar in žagar v Prelazkem pri Srškičeva in Stanojevičeva grupa v rajevu sta se fuzionirali. .«£ Misija dr. šuteja. Glavno glasilo J ^ »Samouprava« piše, da sc v okolici ka govori, da je dr. šutej odpotoval v riz v posebno važni politični misiji, 'a ^ re namen naj bi bil, da se ljudska Jr0^ v Franciji bolj zainteresira za naše v litve. če bo to interesiranjc, piše x'^an1^j uprava« imelo bolj moralni kot matena karakter, se lahko samo sklepa, reci ni mogoče ničesar. «tjri V Zagrebu bo 12 kandidatov za ^ mandate. Posebno listo je postavila posebno SDS. Svoio listo je postavil »Zbor«. Na listi 1RZ pa bo kandidiral di en član dr. Dcmetrovičeve »nacion •"fcJS-Sd. I—— ? dr. Angjelinovič, ing. Manfred P*ftro Risto Grgjič, Milan Kurilič in drugi- ; Bivši poslanec JNS za okraj Bo. a ^ Novi Milan Grubanovič je prestop JRZ. . . u:r„ osem Banjaluka bo imela na izbiro kandidatnih list. nkofi^ Hrvatskl fašist dr. Buc agitira v Dubrovnika za abstinenca --- Borza. Curih, 17. novembra. Oev>n z c. Beograd 10, Pariz 11.655, 1- 30. ?0.82, Ncw York 442.875. Mdano Berita 177.37. Praga 15.15. . ati bi' Vremenska napoved. Ni Iirlča ihoC|nje stvenc spremembe vremena za P dni. Kdo je Pirow? OswaId Pirow, južnoafriški minister narodne obrambe, ki se mudi te dni v Berlinu, je ena najspornejših oseb svoje države. Njegovi nasprotniki so mu dali nadimek Prušak, kar cika na njegovo nemško poreklo in njegove simpatjie do Nemčije, ki jim je dal izraza že pri več Priložnostih. Toda niti to dejstvo, niti njegovo znanje nemščine, niti nemška narodnost njegove žene ni mogla otresti zaupanja južnoafriške vlade v njegovo okretnost in sposobnost. Pirow je kombinacija današnje dobe. nemške podjetnosti in južnoafriškega do-morodstva. Je dober boksač in je naravnost zaljubljen v letalstvo. Za seboj ima ze svojo štiridesetletnico in prihodnje leto bo že deset let minister. Danes j2 varnost Južnoafriške unije in pomorska britanska pot okoli Afrike večji del v njegovih rokah. Svojo kariero je začel kot advokat in poizkušal je postati član Južnoafriškega parlamenta še v dobi starega generala Bothyja, ko je današnji Predsednik vlade general Hertzog še vodil majhno nacionalistično stranko, ki je i bila v opoziciji proti Angliji. Neuspeh ga'22K2££ ni preplašil. Poizkušal je vedno znova in znova, dokler ni prišel v parlament. S Hertzogovo vlado je prišel tudi njegov eas. Leta 1929. je postal minister pravosodja, pet let nato minister železnic in končno minister narodne obrambe. Južnoafriške železnice mu dolgujejo zalivajo za dobro organizacijo, za trajen dobiček in za to, da imajo v celi britanski državi največ elektrificiranih prog. Nje-Sovo delo je tudi veliko razširjenje jenskega prometa, ki ga vršijo za zdaj Nemška letala. Najbolj pa je zaslovel kot minister narodne obrambe. Nekaj let je * irow marljivo delal na mehanizaciji arkade. Njegov ideal je bila zelo okretna, Motorizirana vojska, ki bi se opirala Predvsem na vozila; ta imajo namreč v južnoafriški notranjosti velik pomen, kakor so pokazale izkušnje iz let 1914— ^18. Osnoval je v Pretoriji tovarno mumije, ukazal je popisati vse izvore vojaških potreb v Južnoafriški uniji, po-Jkrbel je za najveCje vojaško letalstvo, kakršno ne obstaja v brit. državi razen Y matični zemlji, začel je s poizkusno 'zdelavo topov in podobno. Koordinacija Pomorske obrambe s suhozemsko, stranske ceste vzdolž celega obrežja, nova ^Imlka bojevanja v goščavah notranjo-države, vse to so po večini njegove Misli ali pa vsaj misli, ki jih je Pirow Uzyil- In vse to je uredil z neverjetno Majhno vsoto denarja. Kljub vsemu temu pa ga pogosto kri ‘zirajo in je deležen velikega nezaupa-Ja- To nezaupanje se opira največ na Jegovo srečanje s Hitlerjem o priliki ekega njegovega potovanja po Nemčiji ® na njegove javne pohvale, s katerimi vzpodbudil nemške koloniste v Kapski jovinci in v Natalu. Pirow pa zametuje sumničenja in oporeka, da bi vodil "*k° politiko. Največji so spori o nje-_ vih nazorih glede kolonialnega vpra-> n^a- Ko je posetila Južno Afriko krito i ^mden’ ie Piro\y izrazil svojo ve-• da bo Nemčija kmalu zopet stopila ni»Vrs*° ^rišM1 držav. Njegova odklo-m ev očitka, da bi bil hotel s tem dati mciji pobudo za večjo aktivnost v ju-zapadni ali vzhodni Afriki, ni mnogo *i^a. Vendar pa hodi Pirow svojo 0 ‘ m tu in tam se o njem že govori kot hnj Cem ministrskem predsedniku. V ,° .h letih bo slišala o njem še mnogo "živega ne samo Južna Afrika, tem-tl,di zunanji svet. Poziv gospodarskim, trgovskim in obrtniškim krogom Ob priliki 20-letnice Jugoslavije želi naš list tudi s svoje strani pokazati gospodarski, kulturni in socialni razvoj Maribora in cele naše severne meje. Temu izvodu, ki bo izšel 1. decembra t. L, hočemo dati posebno svečan videz, veliko večji obseg in čez desettisočno naklado, ki jo bomo razposlali naročnikom in prijateljem našega lista širom Jugoslavije. Obenem hočemo pokazati gospodarski razvoj Maribora, ki je s svojo privatno iniciativo dosegel tak razmah, da se po pravici imenuje jugoslovanski Manchester. Kot k zelo važnemu činitelju v našem gospodarskem življenju, se obračamo tudi na naše gospodarske, trgovske in obrtniške kroge ter jih prosimo, da blagovolijo uvrstiti v to svečano številko reprezentativen oglas svojega podjetja, ki naj služi kot dokaz, da se zavedamo velikega gospodarskega pomena našega mesta in naših krajev. S tem boste podprli stremljenje in eminentne zahteve našega lista, ki na vso moč podpira gospodarske težnje naših krajev. Samo močno, zdravo in neodvisno narodno gospodarstvo vodi k napredku in samo kot tako zatnore biti obenem tudi regulator našega kulturnega življenja. Ker moramo iz tehničnih razlogov imet* zadevno gradivo čimprej zbrano. Vas prosimo, da predate oglas za to jubilejno številko najkasneje do 25. t. m. v naši upravi, Kopališka ul. 6. Za vse eventualne informacije Vas pa prosimo, da se obrnete na tel. štev. 28-67. UPRAVA »VEČERNIKA«. Učiteljstvo celjskega okraia v službi liudJva 162 učiteljev in učiteljic se je udeležilo zborovanja v Celju. Predsednik g. F. Roš se je v nagovoru spomnil vseh velikih dogodkov v tem poletju, posebej še Češkoslovaške in 20. obletnice smrti Iv. Cankarja. Prof. g. dr. 2 g e č je predaval o nalogah sodobne vzgoje z gledišča boljše bodočnosti človeštva. Ga. Županova je predlagala akcijo za pomoč slovenski mladini in prisotni so takoj v ta namen zbrali 250 dinarjev, nabrali bodo pa vsak v svojem kraju še več in poslali do 10. XII. v Celje. Sprejeti so bili še naslednji sklepi: 1. Obsojamo neparlamentarno postopanje manjšine, s katerim je povzročila razpust gl. skupščine JUU v Zagrebu. Po novih pravilih naj se prenese glavno delo organizacije na banovinske sekcije. Učiteljstvo naj bo kot stan strnjeno le v stanovski organizaciji. 2. Materialni položaj učiteljstva kakor državnega uradništva sploh je zelo težak. Uradništvo je prezadolženo, učiteljska deca s podeželja je v nevarnosti, da se ne bo mogla šolati v mestih. Učiteljstvo nosi v svojem javnem delu velike materialne žrtve. Možnost njegovega stalnega strokovnega izpopolnjevanja je ogrožena. Prosimo za nujno potrebno povišanje prejemkov aktivnim in vpokojenim drž. nameščencem, za iz enačenje prejemkov vseh učiteljic, za vrnitev doklad za učiteljske žene in za priznanje pravice do doklade tudi za d co učiteljic. Takoj naj se izvedejo napredovanja vseh, ki so že dosegli pogoje. — Volitev ni bilo, ker je odbor voljen za dobo tteh let. Turistični fond Razvoj turizma in tujskega prometa je v tesni vezi z dobrim in uspešnim gospodarstvom. Zato je iz tujskoprometnih krogov izšla misel po sistematičnejšem pospeševanju turizma in tujskega prometa v naši državi. Prizadeta ministrstva že proučavajo smernice za uresničenje tega načrta. Na pobudo Turistične zveze v Splitu proučujejo možnost ustanovitve turističnega fonda, čigar sredstva bi se uporabljala samo za ureditev naših mest, da bi odgovarjala vsem predpisom sodobnega tujskega prometa, nadalje za gradnjo vzornih hotelov in za saniranje že obstoječih hotelov in gostinskih ustanov v naši državi. V ta turistični fond naj bi se stekala doplačila na železniške vozne karte. Za vožnje od 20 do 100 km naj bi se uvedlo doplačilo 50 par, za vožnje nad 100 km pa 1 dinar. Ta doplačila bi letno znašala okoli 25 milijonov din. S tem zneskom bi se ustanovil turistični fond, čigar dohodki naj bi se z zakonom zavarovali. Na podlagi te osnove glavnice turističnega fonda naj se najame večje posojilo, ki bo služilo ureditvi in razvoju naše turistike in tujskega prometa. — Uredba o ustanovitvi turističnega fonda bo v kratkem izšla. ko katastrofalno, Če bi planila v izkopane luknje v bregu voda in tam z vrtinci izpodjedala zemljo. Kajti blizu struge je na eni strani železniška proga in cesta na drugi. — Pričakovati je, da bo prav kmalu skočila brezposelnost v Celju za nad 100 novih nesrečnežev z ženami in otroki, ki že zdaj komaj rinejo skozi življenje. Občino čakajo letos še težke in odgovorne naloge. Asfaltiranje Kolenčeve in Var varske ulice v Celju Vsa tranzitna cesta od kolodvora do mostu preko Savinje je asfaltirana, razen dela Kolenčeve in Varvarske ulice. Komaj se voz na asfaltu otrese blata, pride na neasfaltirano blatno cesto in nosi blato na Krekov trg, ki ga mora zato občina vsak dan izpirati. Predolgo bi bilo treba čakati na regulacijo Savinje, nov most in skrajšano tranzitno cesto; treba je obe kratki cesti asfaltirat! preje, posebno še, ker bo del teh dveh cest tudi vključen v novo cesto. iz Ljutomera k okrajnemu cestnemu odboru v Murski Soboti. o. Sprememba voznega reda. Generalna direkcija drž. žel. je odredila, da bo tudi vnaprej do konca veljavnosti sedanjega voznega reda vozil izredni vlak št. 10, ki odhaja iz Beograda ob 20.25 in ima v Zidanem mostu zelo ugodno zvezo z Mariborom, v Ljubljani in na Jesenicah pa z gorenjskimi progami. Ta odločitev bo koristila posebno turistom, zlasti zdaj pozimi smučarjem, ki bodo ahko zgodaj zjutraj prihajali in pozno zvečer odhajali. o. V Hočah je umrl Adolf Bohrn v starosti 68 let. V 18. letu je nastopil službo tovarni za prepojenje lesa ter ostal tam kot strojnik do svoje smrti. o. Položaj zagorskih rudarjev se bo po večletni kirzi poboljšal, in obeta se jim lepša bodočnost. Za razna tehnična dela pri rudniškem obratu je nakazanih več milijonov. o. Zbor narodnega delavstva. V De-avski zbornici v Ljubljani je bilo zborovanje delegatov Narodne strokovns zveze. Razpravljali so predvsem o spremembi pravil ter volitvi novega izvrše-valnega, nadzornega m upravnega odbora. Nov osnutek pravil je bil sprejet soglasno. Pri volitvah je dosedanji predsednik g. R. Juvan odklonil ponovno izvolitev, zato je bil izvoljen za predsednika g. Tine Zupan z Jesenic. Za prvega in poslevodečega podpredsednika je bil izvoljen dr. Jože Bohinjec. R. Juvan pa je bil izvoljen za Častnega predsednika. o. Stavbo prepeljali na drugo mesto. V Petanjcih so te dni po amerikansko selili mlin na drugo mesto. Zaradi gradnje novega mostu čez Muro je bila premestitev mlina nujno potrebna. Prišlo je 16 mož tvrdke »Slograd«, ki so mlin naložili na valje in ga prepeljali za 25 m naprej. c. Napredovali so gg. učitelji v Celju v 4. II.: Lihar Franjo, Levstik Franjo. Debeljak Zofija, Grašer Josip. c. Komisija na Savinji si je ogledala delo okrog regulacije, ki mora zastajati, ker izkopavanje v strugi ne dohaja zasipanja m bi bilo nevarno, da voda vdre pod cesto in železnico. Zato je bilo 18 delavcev odpuščenih. Dela na cesti Laško—Celje so bila oddana g. Nasshnbe-niju iz Maribora, ki je vseh 18 delavcev včeraj zaposlil na cesti. c. V bolnišnic! Je umrla 28Ietna dela-v-ka iz Štor Medved Alojzija. p. Osebna vest. Za okrajnega agrarnega referenta okrajnega načelstva v Mrkonjičgradu (Vrbaska banovina) je imenovan inž. Lado Jerše, rodom i« Ptuja. p. V kup gramoza je zakolesaril Jagu-šič Roman iz Ptuja in si zlomil roko. p. Na Ljudski univerzi v Ptuju bo predaval v petek, 18. nov., g. J. Šedivy * novi ČSR. p. Preveč je uka!. 331etni zidar Kuhar Frančišek iz Kicarja pri Ptuju je martinoval pri nekem svojem prijatelju. Pozno v noč se je vračal domov. Neki ponočnjak, kateremu ni bilo pogodu njegovo ukanje, ga je napadel iz zasede in ga premlatil z nekim trdim predmetom po celem telesu. Vsega potolčenega z zlomljeno roko so ga prepeljali čez nekaj dni v bolnišnico. ^buboianl kmet * nožem nad odvetnika y°eraj popoldne se je zglasil v neki Meniški pisarni v Celju bivši kmet ki-aVL- 12 ^ ^Uria. ki mu je bilo pred od i'11 prodano posestvo. Zahteval je snm* Vetf,ika’ ki je bil zagovornik na-kiiw stranke- 1000 din, češ da je ta zal h nieK°vega propada. Ker je advokat nil ,_°dkIonil. je Miha odšel in se vr-nc!žern- ki M le kupil v trgovini m vctniw teval 4500 din ali živ,ieflie- 0d" Hi t{r- mu *e zaman dopovedoval, da ^n n0st 'n da je kmetova zrevolncionira-(j , o krnjena v napačno smer. Ko je vi- Delo na Savinji pred zimo Delo na Savinji v Celju radi nizke vode in lepe jeseni vidno napreduje in slika na regulaciji se vsak dan menja. Največ delavcev je zaposlenih pri razširitvi struge in izvozu zemlje in gramoza. ki ga vleče bager iz vode v nasipe. V spodnjem delu zavarujejo zidarji obrežje s škarpo, ki je letos zelo dobre kvalitete (veliko kamenje in tesno polaganje). Kamnolomi komaj dohajajo z dobavo. Tik ob desnem bregu nastaja 8 metrov širok nasip, ki bo podlaga novi cesti; letos bo izpeljana cesta do Krajnčeve gostilne. Zaposlenih je okrog 180 delavcev, nekaj desetin jih je bilo že od-del a L,,l,jeTia v napačno smer. Ko je vi- puščenih, vsi drugi ne vedo dneva, kdaj da' oa nič ne pomaga, je pod pretvezo, bodo spet vrženi iz delovnega sistema, ie h*ire po denar- odšel po policijo. Miha Največ je pač odvisno od vremena in 11 oddan sodišču. vode, kajti kopanje v strugo bi bilo lah- 0. Iz državne službe. Pri upravi rudnika v Velenju sta napredovala svetnika inž. Slavko Trobej v 5. ter inž. Slavko Burnik v 6. položajno skupino. — V železniški službi je bit premeščen prometni uradnik Sava Jovanovič iz Slovenj-gradca za postajenačelnika v Počeko-vini. o. Promoviral je v Ljubljani za doktorja prava g. Anton Strašek iz Hoč. o. Iz banovinske službe. Za veterinarskega pristava v VHI. polož. skupini je imenovan banov. urad. pripravnik Srečko Krobelj pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Za uradniškega pripravnika pri celjski bolnišnici je postavljen absolvi-rani pravnik Franc Frece. o. Premestitve. Banovinski tehnični višji pristav inž. Burger Jože je premeščen od okrajnega načelstva v Celju k banski upravi v Ljubljani, banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem načelstvu v Laškem Franc Markič pa k okrajnemu načelstvu v Celje. Mlinar Anton je iz Litije premeščen k okrajnemu cestnemu odboru v Ptuju, Horvat Jožef pa n. Nov tovorni parnik je kupila Prekomorska plovba na SuŠaku v Angliji. Imenoval se bo »Lika« in tehta 8000 ton. n. Kongres skavtov bo v nedeljo v Beogradu. n Bosanski muslimani poidejo na Ata-turkov pogreb. Med bosanskimi muslimani je za pogreb Kemala Ataturka veliko zanimanje. Zbrala se je skupina muslimanov iz Sarajeva in okoliških mest, ki bodo odpotovali v Carigrad na pogreb. Hišnik, ki £e pet mesecev ni dobi! nobene plače: »Milostiva gospa, kosilo Iz včerajšnjih ostankov in kislo vino k temu je pripravljeno!« Maribor Ob 20-letnici osvobojenja priznanje onim, ki so ga resnično zaslužili Kakor smo citati te dni, je mestni svet Subot.c. skier.ii, imeno\at: nb ;:r ’. Ki 20-letnice Jugoslavije na dan 1. decembra 1938. vse oficirje, ki so osvobodili 1. 1918. Subotico in bližnjo okolico, za častne člane mesta Subotica. V zvezi s tem dogodkom smatramo za primerno, da bi mestni občinski odbor v Mariboru tudi 1. decembra t. 1. izkazal malo priznanje bivšim bjrcem za osvoboditev naše severne meje, posebej Maribora, pod vodstvom pok. generala Maistra. Ne bilo bi neprimerno, če bi naš občinski odbor v ta namen odobril primeren znesek za revne Maistrove borce in njih rodbine ter razdelil 1. decembra t. 1. ob 20-letnici Jugoslavije podpore med te borce. Nadalje naj bi se imena, rojstni kraj in poklic Maistrovih borcev, ki so sodelovali 23. nov. 1918. pr; osvo- boditvi Maribora, vnesel v posebno spo- eleganten neznanec in zahteval, naj mu pokaže svoj krstni list m krstni list Tajinstven ..volivnl komisa," Mariborska policija je dobila zelo zam- rijo v£eraj izsledili na trgu. Prsa je ■:tnela mivo prijavo. Upokojeni železničar Jakob ta^0 nagačene, da je bilo žc kar- -suhi-Giakomuci, stanujoč Ob železnici, je pri- d°; v nienih nedrih javil, da se je pred dnevi zglasil pri njem Ijivo. našli Pri preiskavi so v njenih 1 škatlic saharina. minsko knjigo na tukajšnjem mestnem * Moderne budilke že od 65 din dalje, Neznanec jc začudenemu že- tudi na obroke brez zvišanja cen, pn poglavarstvu, tako da bi ostala imena na- fV0,.ev zene' . .. . • , u . , , „ r , . . . .. h šil, osvoboditeljev ohranjena tudi za po- ez",carJ« pojasnil, da potrebuje krstne n g c r-j e v s.n, juvehr, f.o.po^U^, znejše generacije. Tozadevno gradivo bi 's c. v ^vr10 .011 r? e,za 1,znjlj 1 V * »Putnik« Maribor sporoča, da so uve-zamoglo mestno poglavarstvo dobiti. Ko, * »^ntrolor, krstne f e ^ • >e ^ aranžmani 'za Jdnevno bivanje v kratkim potom in v najkrajšem času pri, .ladino izginil z izjavo, da se o nasU. dolarjev. V istem je Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru. 1. pega dne vrnil m prinesel obe listini. . decembra naj bi ZMB v ta namen pova- Ker pa možakarja n, bHo vec nazaj, se je upoštevano bila v Maribor k slovesnostim vse Mai-! G.akomuci obrml na policijo, k. se zan. strove borce. Pripominjamo, da naši borci za sev. mejo še do danes niso dobili nikakega deni aranžmani za za 10 d j - prenočevanje v prvovrstnem •r hotelu (soba s kopalnico), prehrana ( ma, kdo je tajinstveni »volivnl kontrolor«, '^edaliŠča. priznanja, ko vidimo v sosednjih državah, tako nedavno v Sudetski Nemčiji, f ... .. ,, ,n f kako naglo in taktno so bili odlikovani i Pn okraJ"em ccstnen’ odboru v Ma', ^ , vodstvom in 2kratni obisk Iz Novega 'Točne informacije pri »Putniku« Maribor. 1 1:1 Tradicionalni akademski ples pr rea: vsi borci za osvoboditev teh krajev, do-čim čakajo naši Maistrovi in koroški borci že 20 let na primerno priznanje. m. Novi cestni nadzornik mesta je premeščen Roman Blasin v Ma-! banovinskega cestnega nadzor- Akademska podporna zadruga . J‘ “ • ja. Prosimo vsa ostala društva, da p* svojih prireditvah upoštevajo ta datum ribor za Koristno sodelovanje šole in doma USPEL RODITELJSKI SESTANEK IN VZORNA RAZSTAVA ROČNIH DEL NA I. DEKLIŠKI MEŠČANSKI ŠOLI. Ravnateljstvo I. dekliške meščanske sole na Slomškovem trgu jc priredilo včeraj popoldne prvi letošnji skupni roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo izredno veliko število roditeljev. Ravnateljica gospa Marija Rozmanov a je obrazložila pomen sestanka za tesnejšo povezanost med šolo in domom. V daljšem govoru je staršem pojasnila važna pedagoška vprašanja in prosila, da roditelji čim večkrat povprašajo učiteljice za šolski razvoj svojih hčera. Ravnateljica je povdarila, da je prehod iz osnovne šole v meščansko precej težak in je zato pomoč pri učenju nujno potrebna. Obrazložila je tudi disciplinska pravila, ki veljajo za gojenke v šoli in izven nje, pa riboru. m Zahvala. Nameščencem in delavcem tovarne Hutter in godbenikom ter članom Koroškega kluba v Mariboru se iskreno zahvaljuje za vse dobrote in toplo sožalje ob priliki izgube žene Wald-liauser Janez. m. Protituberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru, je * V soboto, dne 19. novembra, vokalni koncert Učiteljskega pevskega zbora K-Adamič v sokolski dvorani (Union). ^ Vstopnice se prodajajo v Učiteljski knjigarni. Nočna lekarniška služba; Lekarna P11 sv. Antonu na Frankopanovi ul., telei. 27-01; lekarna pri Mariji poniagaj, AleK- tudi doma. Posebno pažnjo naj starši posvečajo nalezljivim boleznim in naj se strogo ravnajo po zdravstvenih navodilih. Po roditeljskem sestanku, ki jih ta šola prireja že skozi deset let, so si starši ogledali zelo zanimivo razstavo ročnih del in posebni kuhinjski oddelek. Gojenke meščanske šole izdelujejo sama prak- ................. _ ___________ _________ tična ročna dela, ki jih v vsakdanjem j g0Stilni na Koroški cesti je mož po življenju uporabljajo. Učenke so sešile in §ten0 pretepel svojo ženo. ki ga je prišla splele mnogo jopic, toplega perila in no- v gostilno. Nazadnje jo je pohladil dosegel v mesecu oktobru 1938 kosmato , sandrova cesta, telef. 21-79. vsoto din 448.507. m. Otvoritev ceste pri Mariii Snežni bo v nedeljo popoldne. Nova cesta bo Kino '* Grajski kino. Prekrasen film »Tang0 UU v ucut/iju • - . i i C Vintl- vezala banovinsko cesto Št. Ilj—Cmurek notturno«. Pola Negri, Albrecht c —Apače z Marijo Snežno na Velki. m. Na Glavnem trgu se bližaju koncu. S tlakovanjem otoka pred Koroško cesto bodo še ta teden končali, m. Pretepel ženo in jo polil s pivom. V hal s. gavic za božičnice v obmejnih in haioš kih šolah, za kar gre zavodu posebno priznanje. Zelo zanimiva je kuharska razstava, pri kateri so gojenke pokazale praktičnost vzgoje za dom in družino. Davka in ikrlatinka v Mariboru Iz mežiške doline se je davica prenesla iudi v mariborsko okolico in v mesto samo. Na mnogih mariborskih šolah je bilo v zadnjem času več obolenj za davicoin škrlatinko. Mnogo razredov so morali razkužiti. K sreči doslej v Mariboru še ni bilo smrtnih žrtev davice in škrlatinks. .ljubljanska megla" s« je preselila v Maribor Letošnja jeseu nam je prinesla nenavadno gosto meglo. Že v zgodnjih večernih urah se vleže na Maribor in okolico, kar je za tukajšnje kraje res nekaj nenavadnega. Mariborčani, nevajeni meglo, se zaradi tega zelo slabo počutijo in kažejo se tudi posledice megle. Ne samo da je vedno več prometnih nesreč v večernih urah in ponoči, marveč ima megla kvarne posledice za zdravje Mariborčanov. Hudomušneži pravijo, da se z mrzlim pivom, s katerim jo je polil. m. Tatvina perila. Ivanu Juriču iz Kraljeviča Marka ulice je neki moški ukradel z dvorišča za 300 dinarjev ženskega perila. m. čigavo je kolo? Pred kavarno na Aleksandrovi cesti je • bilo preteklo noč najdeno moško kolo znamke »Phonomen« z evidenčno številko 20260. Lastnik kolesa naj se zglasi pri policiji. Pretekli četrtek je predaval g. prof. m- Svengali na riviero. Samo še nekaj Jan Šedivy, ki je ob 150 skiopticnih sli- časa bo ostal priljubljeni psihografolog v kali prikazal vse izgube CSR ter tudi Motelu »Zamorec«, nakar bo za dalje casa vse one važne ustanove kulturnega živ-: zapustil Maribor in odpotoval na gosto- je »ljubljanska megla« preselila v Maribor. Ljudska univerza v Studencih ljenja Čehov, Slovakov in Rusinov, ki so ostale neokrnjene. V trdimi zaupanju, da narod kljub vsej nesreči ne bo propadel, je zaključil svoja zanimiva in časovno aktualna izvajanja. Predavanje ie bilo izredno dobro obiskano. Nad 200 poslušal- vanje po francoski in italijanski rivieri m. Kozo so ukradli bajtarju Feliksu Kanglerju s Kozjega vrha pri Dravogradu. m. Slike, nad katerimi so se ljudje zgra žali, je risala 121etna rudarjeva hčerka Ljudmila T. iz Mežice na plotove in hi- cev je 2 uri sledilo prijetnemu kramljanju t še. Nekega dne so jo pri tem zasačili >n gospoda profesorja. Izvrstno so se ob- 0 teni obvestili orožnike. ^ nesle tudi »ustmene novine« gg. Lintner- m* Ukradeno kolo najdeno. Kljucavni- ja, Kontleria in Vranca. — V četrtek ob čarju Martinu Pongračiču je nekdo iz- 19. predava dr. Gabrovšek o »Položaju' pred trafike na Vodnikovem trgu odpeljal delovnega ljudstva v Nemčiji". Vstopni- kolo. Kmalu nato so ukradeno kolo našli ne ni. Tedenske slike in šaljivi žumal. * Gajevi ulici. ........ Prijatelji vabljeni! I nl- Saharin v nedrih. Marija M. iz Lo- ške ulice se že dalje časa bavi s prodajo Mariborsko gledališče Četrtek, ob 20.: »Prevara«. Red B. Petek: Zaprto. Sobota, ob 20.: »Boccaccio«. Red D. Sobotna predstava »Boccaccio« velja za red D in ne kakor pomotoma obja'" Ijeno za red C. 1351etnice Verdijevega rojstva se sp ‘ min ja tudi mariborsko Narodno gledališče s tem, da za prvo letošnjo oPerH0 predstavo pripravlja najvelicastnejs^ Verdijevo opero »Aido«, ki bo za ^ riborsko opero tudi sicer največji ume niško zgodovinski dogodek. . Naorošamo Vas da naročite Male oglase za naš h® v upravi „Večernika“ (Kopališka | ali v poslovalnici (Aleksandrova c. vsak dan najkasneje do 9. ure d°P’ Za soboto pa prosimo, da naročite Hale og8 ie v petek dopoldne ali popoldne, ker 18 , oglase, naročene Sele v soboto dopo dne radi prejšnega zaključka IfojjL----* ne moreno sprejeti jamstva, da-- priobčeni po želji cenjenih naročnjkfL- ultura Jugoslovanska plesna umetnost Jugoslovanska plesna umetnost, ki ti na. nekaj odličnih predstavnikov zlasti pri Slovencih in Hrvatih, vzbuja vedno večje zanimanje tudi po ostalem svetu. Prva je ponesla našo slavo v svet Ljubljančanka Lidija Wisiakova, primabale-lina pariške opere, lepe uspehe je dose-ela Rut Vavpotičeva, višek sta pa postavita s svojo umetnostjo Pino in Pia Mlakarjeva, ki sta znana in priznana po vsetp svetu. Med Hrvati je dosegla največjo slavo Mia ČoraK-Slavenska, ki je *.edaj primabalerina največje opere na svetu, Metropolitane v New Yorku, poleg nje pa slove zlasti Margareta in Pavel Froman, Mercedes Goritz-Pavellč in Der Tanz«, k: omenja posamezne jugoslovanske plesne umetnike in umetnice, posebej naša Mlakarjeva in koreografinjo Mcrcedes Go-ritz-Paveličevo. Referent pravi, da pričenja vzbujati naša piesna umetnost v svetu vedno večje zanimanje in se Jugoslovani že uvrščamo zraven Rusov med prve v Evropi. Razen tega prinašamo v evropsko m svetovno plesno umetnost nove elemente, ki-izvirajo \z naše narodne bitnosti. List razpravlja ob koncu tudi o naših koreografskih kompozicijah. -r. KONCERT SEPTETA BRATOV ŽIVKOV. V ponedeljek je priredila Ljudska univerza koncert Septeta bratov Živkov, ki te uspel nad pričakovanje. Glavno umet-ftiško višino vzdržuje sicer tenor solist, Vendar je septet zlasti proti koncu, ko se je popolnoma vživel, tudi v celoti zabrisal val šibkosti. Osredje programa pod firmo »Večera jugoslovanskih pesmi« so tvorile nove ali vsai za ohčinstvo nove pesmi prof. Mirka, Pahorja in Ukmarja, od katerih sta ugajali zlasti zadnji dve. Ogreli sta tudi srbska in bolgarska pesem, ki sta bili dodani tiskanemu programu. Po prof. Vasiliju Mirku prirejene pohorske pesmi so dosegle višino v preprosti »Prelepo drevče, sveti križ«. Poslušalci, zlasti dijaki, so se ogrevali bolj za humoristične tekste kakor za umetniško višino. V splošnem sta Ljudska univerza in septet lahko zadovoljna z večerom. Ne vemo pa, če je zaradi ene srbske in ene bolgarske pesmi bil to res Ž£ večer »jugoslovanske« pesmi? -s. k Tone SeHškar:Rudi. Privlačno mladinsko povest Toneta Seliškarja, ki jo jc pred leti izdala Mladinska Matica in je tedaj vzbudila veliko pozornost, jc izdala sedaj Knjižna založba tiskarne »Merkur* v Ljubljani v drugi izdaji, kar je za naše slovenske razmere vsekakor skoraj izreden dogodek. Seliškar opisuje tu življenje rudarskega dečka doma in na tujem tako zanimivo in prisrčno, da je postal »Rudi« najbolj priljubljena knjiga do-raščajoče mladine. Dogajanja se vrste s filmsko nagHco od poglavja do poglavja in so prežeta z veliko vero v uspeh, človečnost in požrtvovalnost Knjigo je opremil s slikami Nande Vidmar in bo gotovo dobro služila kot darilo za Miklavža in Božič. Broširan izvod stane 15, vezan 20 din. k Nova plesna umetnina Mlakarjevih. Skladatelj Fran Lhotka je dovršil partituro za svoj novi balet »Lok«, za katerega sta izdelala koreografijo Pino in Pia Mlakarjeva. Mlakarjeva sta nastopila te dni v Beogradu z »Vragom na vasi«, od koder odpotujeta v Berlin, kjer bo januarja krstna izvedba novega »Loka«. Bilo bi priporočljivo, da bi Mlakarjeva pridobili ob priliki za no- UoravaJJečernjjJJ vo gostovanje v Mariboru, saj je Miak Mariborčan. nj \g. k Zagrebška drama v SpHtu. ^ do 26. t. m. gostuje v Splitu zagr,r„nlo drama, ki vpizori tudi Cankarjevo -0 »Za narodov blagor«. Na spore* sledeča dela: Nušič »Sumljiv c ^ Dositojevskij »Bratje Karamazovi«. ger »Štev. 72«, Synek »Velita. sm Moliere »Tartufe«, Držič »Dund e je«, Pirandello »Kaj je resnica« i .|a »Elizabeta«. Za gostovanje je n tt)!l bansfka uprava 20.000, splitska občina pa 10.000 din subvcncije. k Smrt komika Germaina. V Panzll^t umrl nedavno v visoki staros 1 ia;n, nekdaj slavni francoski komik p lliet, z meščanskim imenom Alexandre Bil je nestor francoskih igrali- k. Malaria Monthly, 5. Pet? ,fiaiarije mednarodne revije za Pobl.janj „ieščini. objavlja več zadevnih poroč' ' "g . r(r francoščini, italijanščini, alban« gli, munščini in bolgarščini ter po roč ^ ko s kongresa za t;opicno medicin larijo v Amsterdamu. pi. k. Prepovedana so v •: ‘ger«' sateljev Andreja Mauroisa, Hei J* grrlSta sona, Jakoba VVassernianna, ^ Weissa in Thomasa Manna. NJin“lelljena bodo zlasti po knjigarnicah zat in sežgana. v Mariboru dne 17. XI. 1938. *V e č e r n ? k« Stran 5. Gosoooarsjvo azvoe svetovne oroizvodnie mBSU Važni skleci Cehoslovakov EVROPA POLAGOMA IZGUBLJA NADVLADO VODILNA VLOGA? KOMU PRIPADE POSLEJ iz poročila ravnatelja Mednarodnega urada dela: Opozoriti je treba na dejstvo, da se gospodarska struktura sveta menja. Med posledice svetovne vojne spada dejstvo, da je Evropa izgubila svojo gospodarsko nadvlado v svetu. V državah, ki obvladujejo dva ali več kontinentov, kakor na Primer Sovjetska Rusija in Velika Brita-u|ia, se pojavlja v gospodarskem življenju prej tendenca po odmikanju od Evrope kakor pa težnja, okleniti se je tesneje. Jako na pr. Sovjetska Rusija neprestano Premika svoje gospodarsko težišče za Ural. Velika Britanija polaga že dolgo vrsto let svojim gospodarskim stikom z ostalimi deli britanskega imperija večji Pomen kakor pa stikom z evropskim kontinentom. Evropa je sicer znova pridobila večino izgubljenih ali pa uničenih Posesti v letih 1914.-1918., ni pa obnav-'tala svojega nekdanjega prevladovanja ”ad ostalim svetom. Združene države Severne Amerike so prenehale, biti dolžnik; postale so upnik in eden največjih denarnih trgov sveta. Poleg tega se ie ^enavadno razvila industrija v Južni Ameriki, v Aziji in Avstraliji. Rvropa razen SSSR daje danes komaj tretjino svetovne produkcije osnovnih Gospodarskih dobrin. Osredotočenje industrijske proizvodnje v Evropi spada že v Preteklost. Po indeksu svetovne produkcije, ki ga je sestavilo Društvo narodov, ie pripadala v obdobju 1925.— 1929. na glavne industrijske države tale razdelitev: USA 45, Nemčija 12, Velika Britanija 10, Francija 8, SSSR 5, Italija 3.4, Japonska 2.6, Kanada 2.5, Belgija 2. Od tega časa pa je narasla industrijska produkcija samo na Japonskem približno za 75%. Za minulih sedem let smatrajo, da se je delovna zmožnost industrijskega delavca povečala v Združenih državah za 25%, v Evropi pa samo za 14%. Bilo je res neizogibno, da je Evropa izgubila del svoje gospodarske nadvlade v svetu, kajti njeni kolonisti, učenjaki, iznajditelji in kapitalisti so dali vsemu ostalemu svetu na razpolago tehniko, pridobitve moderne civilizacijo in gospodarskega razvoja. Ta razvoj je bil še pospešen z razdelitvijo Evrope na dva ločena dela, od katerih je imel vsak svoje posebne socialne smotre in je uveljavljal odvečna gospodarska načela. Ne smemo pozabiti tudi na to, da socialnih posledic oboroževalne politike ni občutil razen Evrope in Daljnega Vzhoda noben drug del sveta. V ostali Aziji, nadalje v vsej Afriki, v Ameriki in Avstraliji je imela ta politika za posledico prej, podporo kakor zastoj socialnega napredka. Produkcija surovin in hrane je bila v teh delih sveta povečana na povpraševanje evropskih držav, kar je izviralo posredno ali pa neposredno iz proizvodnje vojnega materiala. Češkoslovaška nogometna zveza je na zadnji seji sklenila, da bo 4. dec. odigrala v Pragi nog. tekmo z Romunijo za pokal dr. Beneša. Pokal si je že zagotovila Češkoslovaška s svojo zmago nad Jugoslavijo. V zvezi s to tekmo pišejo češkoslovaški Listi: »S to tekmo bo zaključen turnir Male antante, ki se ne bo več obnavljal, toda kljub temu bomo ostali v dobrih športnih odnosa jth z Romunijo.« Češkoslovaška tenišika zveza je na zadnji seji sklenila, da bo izstopila iz tekmovanja za srednjeevropski pokal in odpoklicala svoje zastopnike. Ta korak utemeljujejo Čehoslovaki s slabim finančnim uspehom. SODNIKI ZA NEDELJSKE TEKME Sodniški odbor pri LNP-u je delegiral za nedeljske prvorazredne tekme v mariborskem okrožju sledeče gg. sodnike: Slavija P.:Maribor Kopič (spor.), Rapid: čŠK Jančič (Konič), Mura:Železničar Reinprecht. PRVA TEKMA ZA SEVERNI POKAL ODIGRANA V Subotici se ie odigrala prva tekma za Severni pokal med domačim Sandom in Nakom iz Osijeka. Zmagali so domačini s 3:1 (3:0). SVETOVNO PRVENSTVO V TABLE-TENISU Svetovno prvenstvo v table-tenisu se bo vršilo, kakor je že definitivno določeno, v Kairu v času od 6. do 11. marca 1939. s. Ligaško tekmo Ljubljana—HAŠK, ki bo v nedeljo v Ljubljani, bo sodil ss. g. V. Stefanovič (rez. inž. M. Popovič), oba iz Beograda. s. Po vesteh v nekaterih hrvatskih časopisih so upravne oblasti v Čakovcu na predlog vojaških izdale tiralico za Pun-čecom, ki se ni javil pravočasno na od-služenje kadrskega roka. s. V pariškem turnirju na pokritih igriščih je Borotra v finalu porazil Kho Sin Kia s 6:8, 6:4, 6:2, v doublu pa je z Brougnonom premagal par Boušus-Feret z 2:6, 6:4, 6:2, 6:4. s. Bjorn Borg, odlični švedski sportist, je v plavanju na 100 m hrbtno postavil nov švedski rekord v času 1:07.8. s. Češkoslovaška je sedaj definitivno odpovedala meddržavno nog. tekmo s Francijo, ki je bila prvotno le preložena na 22. jan. 1939. s Lista strelcev za državno prvenstvo. Po 10. kolu vodita na listi strelcev za državno prvenstvo Petrovič (Jug.) In Matošič II. (Hajd.) s po 10 goli, slede jima Kacijan (Hašk) z 9, Wolfl (Gradj. Z.), Glišovič (Bsk), Pavletič (Slav. V.) in Rajldč (Slav. S.) s po 7 goli, Živkovič (Jed.) in Lešnik (Gradj. Z.) s po 6 goli itd. Seja Zbornice TOI V Ljubljani je bila druga letošnja plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in 'fidustrijo. Predsednik g. Ivan Jelačin je v svojem poročilu navajal, da je banovi-|’a odobrila lanski zbornični računski zaključek. ki je izkazoval 4,836.836.73 di-!'arjev dohodkov in 4,935.085.73 dmar-JCv izdatkov. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev zbornične dvoraz-,redne trgovske šole, za katero so že J^enovani profesorji in ravnatelj. Ob 20-•etnici osvobojenja je sestavila zbornica daljši pregled dvajsetletnega dela Zbor-JUce za TOI, ki ga je predsednik g. Je- lač v. ui prečital. Orisal je razvoj zbornice teh letih in uspehe njenega delovanja, atiimivi so statistični podatki zadnjih jet. Število trgovinskih obratov je za o35 nižje ko v času najboljše konjunk-Ure, dočim je število obrtniških podjetii Jamslo v 20 letih za 4570. Od leta 1923. Q° i937 je bilo več odjav ko prijav v rSovini, v industriji pa obratno. Koti- ,e"i leta 1937. je bilo v Sloveniji 10.054 inrt°Vskih podjetij, 6127 gostinskih in 615 .dustrijskih. Nato so razpravljali o no- ,eni zborničnem proračunu, ki predviden mali so se za avtonomijo obrtnega odseka in za spremembo zborničnih taks. g. Trgovinska pogajanja z Italijo se bližajo koncu. Pogajanja so se lepo razvijala. Dosežen je bil sporazum, k; bo trgovino med Italijo in našo državo precej povečal. Odslej bomo izvažali v Italijo znatno več lesa, živine, perutnine in jajc. g. Okrajni hranilnici v Ormožu je dovoljen odlog plačil za dobo 6 let od 29. oktobra 1938 dalje. Bonna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2388.86—2403.46, Berlin 1766.73—1780.61, Bruselj 746.45—751.51, Curih 996.45— 1003.52. London 207.30— 209.36, Ne\v York 4382.26—4418.57, Pariz 116.07— 117.51, Praga 150.93—152.04, Trst 231.45 —234.53. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 467—468, 4% agrarji 59—61, 4% sev. agrarji 58—69.50, 6% begi. obv. 88.50—90.50, 6% dalm. agrarji 88—89.50, 7% Blair 90—90.50. 8% Blair 95.50—97. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB a 3,783.459 dinarjev izdatkov. Zavze-i225 bi., Trbovlje 180—l(/o. SaftI Velemojstrski turnir „Avro" Zaključno 7. kolo prve polovice turnirja, ki je bilo igrano spet v Amsterdamu, je prineslo več senzacij. V Nim-( covičevi obrambi je prišel dr. Euwe v I tako slabo pozicijo proti Capablanci, da je moral igro že pred 40. potezo predati. Zelo napeta in dramatična je bila igra med najmlajšima, ki sta si izbrala špansko otvoritev. Keres je kot črni s fino žrtvijo kvalitete spravil Finea v nevzdržen položaj, v katerem je bila partija tudi prekinjena: vendar pa ni nobenega dvoma, da bi Keres igre ne dobil. Finea je tako doletel prvi poraz. V zelo nejasnih pozicijah pa sta bili prekinjeni partiji Botvinnik—Aljehin in Reshewsky— Flohr. ! Sinoči so velemojstri igrali prekinjene I partije. Fine je 'tokrat na izreden način I poskrbel, da je prišlo do nenavadne senzacije. V nadaljevanju partije z dr. Aljehinom je porazil svetovnega prvaka ter ' si tako zasigural prvo mesto v 1. polo-| vici turnirja. Keres je premagal Reshew-skega. Reshewsky dr. Eu\vea, dočim sta končali partiji Reshewsky—Capablanca 1 in Flohr—Botvinnik retnis. Stanje po 7. kolu: Fine 5‘/* (1), Keres 3'/s (2), Capablanca 3'/=, Botvinnik 3 (l), dr. Aljehin 2>= (2), Flohr in Reshew-sky 2 (1) in dr. Euwe 2. Stanje je še nejasno, vendar pa ni dvoma, da se bo postavil na čelo tabele Fine, kljub temu, da ima s Keresom izgubljeno igro. Keres bo verjetno drugi s 5 točkami. Aljehin bo menda moral s Capablanco deliti 3. in 4. mesto. Ostala je jasno. Nenavadno pozornost pa vzbuja okolnost, da je bivši svetovni prvak dr. Euwe padel na konec tabele. * Partije z „Avro“ turnirja Francoska otvoritev. (6. kolo v Haarlemu 14. nov.) Beli: Keres Črni: Capablanca 1. e4, e6 2. d4, d5 3. Sd2, c5 4. exd5, exd5 5. Sgf3, Sc6 6. Lb5, De7+ 7. Le2, cxd4 8. 0—0, Dc7 9. Sb3, Ld6 10. Sxd4, a6 11. b3, Sge7 12. Lb2, 0—0 13. Sxc6, bxc6 14. c4, Le6 15. Dc2, dxc4 16. Lxc4, Lxc4 17. Dxc4, Tfb8 18. h3, Tb5 19. Taci, Tc8 20. Tfdl, Sg6 21. Sd4, Tb6 22 Se6!!, Db8 23. Sg5, Tb7 24. Dg4, Lf4 25. Tc4, Tb5 26. Sxf7!!, Te8 27. g3, Dc8 28. Txf4, Dxg4 29. Txg4, Kxf7 30. Td7+, Te7 31. Txe7-h Kxe7 32. Lxg7, Ta5 33. a4, Tc5 34. Tb4, Ke6 35. Kg2, h5 36. Tc4, Txc4 37. bxc4, Kd6 38. f4 in črni preda. ^ALjr TCA MARIJA ROMUNSKA: 77 fyod&a htojepa iiuUettia loh otrok, hčerka Elizabeta, seje rodil 11. ok- ^ ra leta 1894. Ob porodu sta bila navzoča samo teta ,lot2f *a in zdravnik dr. Cantacuzino. Mama, ki je vend '••Udi biti zraven, se je za nekaj dni zakasnila, budilo |ar ne po lastni krivdi; tudi Elizabeti se je preveč ^roko ‘Odu na svet. /eta je bila z menoj zelo dobra in navdušena nad bSstojanst ui, toda mamin mirni in dragi obraz sem pri po-vcudarle pogrešala. Jen a in kraljica Elizabeta sta bili rojeni in vzgo-1 v dobi, v kateri je bil v aristokratičnih rodbinah cilj vzgoje doseči najpopolnejšo vljudnost in u venost. Pa tudi v znanju in izobrazbi sta si i2 ,SOr(>dni. Toda prišli sta. ako se smem tako izraziti, r°ni^ePopolnoma različnih šol: iz realistične in iz razirUi£ne- Njuni Pogledi na življenje so bili temeljno Skozi tenčico njune vljudnosti so se le pre-Di'av i°PaŽa1i a^r's' trdih razločkov. »Aunty«, tako smo hli!r,' 1 kraljici, je bila duhovita, toda manjkal ji je vsak "J' katerim je bila mama obdarovana, svoj ra‘J'ca Elizabeta se je obnašala pri meni kakor v MatnUl *astnc,ii domu in ni trpela nobenih ugovorov. bii0 n”0 mnenie' da potrebuje mlada ženska mir, ji ni ?a v°lj‘- ženski sta bili preveč ekspanzivni Porodnice. dui. V [c *e Prišel vsak dan ob določenem času pogledi jcvn ” ležim s svojim novim zakladom v naročju 2e|o dobrotljiv in je posvečal veliko pozornosti svoji mali vnukinji. Čeprav pa so postopali vsi z menoj ljubeznivo, se nisem počutila dobro spričo nasprotij ljudi, ki so vsi menili, da imajo neke pravice v mojem komaj dobro ustanovljenem lastnem domu. Biti v postelji mi je bilo vedno najhuje. Zdelo se mi je, kakor da sem nekje izven življenja. K sreči sem bila le malokdaj bolna, kajti moje zdravje je odlikovala posebna trdnost. Kdor leže v bolniško postelj, zapusti meje običajnega življenja; vsi mu strežejo in so z njim ljubeznivi, toda skrivajo mu resnico. Izročen je samovolji drugih, ki o njem odločajo in zanj mislijo. Vodoravno stanje nasproti navpičnemu tistega, ki stoji ob njem, je že samo po sebi poraz, omejitev in manjvrednost. Svoje volje nisem hotela nikoli opustiti. Ako bi bila živela v drugi, starejši in bolj urejeni državi, bi bila morda drugačna, toda v tej, ki je bila komaj ustanovljena in še ne izgrajena, sem čutila, da moram biti vedno budna in na straži. Nobena stvar se ne razvija sama. Kdor prepusti svoja dela dobri volji drugih, ne more nikoli vedeti, v katero smer se bodo razvijala in ali sc bodo sploh razvijala. Moja želja, da bi po porodu Elizabete ostala nekaj tednov sama z mamo. se žal ni uresničila. Mama se je morala nepričakovano naglo odpeljati v Livadijo na Kri* mu. kjer ie ležal njen brat car Aleksander III. na smrtni postelji. V Konstanci jo je pričakovala carska jahta. Upala je, da bo brat ozdravel, toda umrl ie že nekaj dni po njenem prihodu. Sandra, moja sedemnajstletna sestra, je ostala še nekaj dni pri nas v Sinaji. V moji živčni prenapetosti mi je bilo to v veliko olajšanje. Sandra se je tedaj zavzela zame in zahtevala pri stricu, da bi prišla za Božič domov v Koburg, kjer je postal moj oče medtem vladajoči knez. Toda stric se je temu upiral in dejal, da bi se moglo moje odpotova-nje tolmačiti tako, kakor da se ne razumeve s kraljico Elizabeto, ki se je bila šele nedavno vrnila iz tujine. Zato morave priti skupaj v Bukarešto. Jaz si nisem upala govoriti zase, toda Sandra je imela pogum nedolžnega človeka in je povedala vse tako, kakor je čutila. »To, kar potrebuje, je mir pred vami vsemi,« je zaklicala, »sicer bodo njeni živci popolnoma uničenih Kaj si je neki stric pri tem mislil? Morda je doumel, da iz otroških ust ne more priti neresnica, kajti nazadnje se je vdal, toda s to omejitvijo, da moram priti najprej z vso družino v Bukarešto in odpotovati šele od tam v Nemčijo, a brez otrok, ki morata ostati doma. Vselej, kadar je bilo govora o potovanjih, so nastali prepiri, be večji so bili boji zaradi otrok. Stric in Aunty sta me hotela prepričati, da so moji otroci last naroda. Hotela sta jih zato vzgojiti v skladu s svojimi načeli in obdati z ljudmi, ki so njima ugajali. To je povzročalo prepire, kajti jaz in Nando sva zahtevala otroke za sebe. Bilo je neznosno. Bolečine tistih dni so mi ostale neizbrisno v duši. Ducky in Sandra sta sledili mojemu vzgledu in sta se poročili v rani mladosti sedemnajstih let. Ducky je postala med tem zelo lepa, visoka in rjava, s sivimi, nekam zasanjanimi očmi Iz sentimentalnih razlogov jc želela stara mama kraljica, da se poroči Ducky s svojim bratrancem, velikim vojvodo Hessenskim, sinom njene druge hčere Aliče. Veliki vojvoda je bil simpatičen in napredno misleč mlad mož, »sijajna partija«, (Dalje sledi) S_spsSSšia Izpred celjskega sodišča Brata Franc in Ivan ter Viljem, vsi trije iz Praprotnega pri Sevnici, so pogumni fantje. Pili so, peli in kalili nočni mir v vasi. Orožnika sta jih hotela odvesti v občinski zapor, da očuvata mir in red na vasi, pa so se fantje uprli in komaj so ju spravili orožnika, občinski stražnik in zapisnikar v zapor. Stražniku so iztrgali pendrek in ga zlomili, orožnika pa povaljali po tleh. Zato je sodišče odmerilo radi zoperstavljanja oblastem Francu 3 mesece strog, zapora, Ivanu 4, Viljemu, ki je bil najbolj pogumen, pa 5 mesecev. P. Konrad je brez strehe in brez zaslužka, 11 krat kaznovan in 39 let star. In sodniki so ga obsodili še dvanajstič. Prišel je na skrivaj na obisk h Golobu Martinu, posestniku v Galovabuki pri Slov. gradcu in s konico noža počasi odrinil zapah skozi špranjo v vratih, potem pa odnesel za 1500 din obleke, za kar je dobil 7 mesecev strogega zapora. Tešila sta se in se imela rada Na okrajnem sodišču v Mariboru je prišlo končno pred sodnikom dr. Obranom do poravnave v tožbi in protitožbi upokojenega sodnega avditorja dr. Tekliča in režiserja ter igralca Milana Košiča. Dr. Teklič je na zadnji razpravi izjavil — prejšnje se zaradi bolezni ni udeležil, — da ima režiserja Milana Košiča prav rad. Sklenjena je bila poravnava, v kateri se je dr. Teklič zavezal, da bo plačal Košičcvemu zastopniku dr. Pretnarju pravdne stroške. Tako je bila na lep način končana znamenita mariborska pravda, ki je s svojim potekom razkrila, kar se je dogajalo za mariborskimi gledališkimi kulisami. magal enkrat 1936 ali 1937 leta ali že po-preje kdaj odnesti iz škafarjjvega čebelnjaka panj čebel, vrednih kakih 670 din, kar pa Kolmanič odločno zanika. Tkalčič je nadalje pokradel v Selšaku kokoši, neko pasjo verigo, nekje purana in udaril letos marca v Krpecu BratinSčaka Lovrenca preko glave. Tkalčič se je izgovarjal, da ga je popreje udaril Bratinščak s sekiro, česar mu pa sodišče ni verjelo. Tkalčič bi moral takoj nastopiti kazen, nazadnje je pa le preprosil sodnike, da so mu odložili nastop kazni do Novega leta. Zanimivosti čebele, perutnina in motika. Pred malim kazenskim senatom sta bila obsojena Tomaž Tkalčič, delavec v Leskovcu na 8 mesecev strogega zapora in Stefan Kolmanič, posestniški sin v Gibini, na 4 mese-se strogega zapora. Kolmanič bi naj po- LAMBETH WALK Jazz je doma v Ameriki. Manija jazza je sicer zajela vso Evropo, v svojih najbolj divjih oblikah pa je vendarle ostala onstran Atlant'\*. Najbolj rezervirani so bili po stari navadi Angleži. Polagoma pa je tudi nje zagrabila ta manija ritma. Črnec Harry Flemming in njegov »Swing« sta se zmagoslavno izkrcala v Evropi. In najbolj se je polastila nova manija sicer najbolj rezerviranih Angležev. Njena najnovejša variacija je zrasla na angleških tleh. Vsa Anglija pleše »Lambeth walk«. Trenutno ima Royal Variety Performance v London Coli-seumu »Lambeth walk« revijo z 200 zvezdami in sama angleška kraljevska dvojica si je to revijo ogledala. jočih cvetove in popke modrega nilskega lokvanja in del girlande, spletene iz listov egiptske rakite. Cvetovi so odpadli in ponekod posiveli, toda kljub temu sc se še toliko ohranili, da so močno podobni sedanjim nilskim lokvanjem. Listi rakite so prav dobro ohranjeni. Venci imajo podstavo, ki je spletena iz ozkih oasov, izrezanih iz srednje žile datljeve palme in so doslej prav dobro ohranjeni. Rastline te zbirke so vse še tako čvrste, da so vložene v herbarij na običajen način, t. j. prilepljene so na karton s papirnatimi trakci in kljub svoji 30001etni starosti vplivajo kakor navadni »sodobni« eksemplarji rož. taniji. Letos septembra je bilo registriranih v Vel. Britaniji 26 520 nov.h moto:.. b vozii. 1 .'siii septembra jih je. b;;o 31 994. Sokolstvo CVETOVI, STARI 3000 LET. Med slavnimi botaničnimi zbirkami na svetu zavzema herbarij Botaničnega zavoda Akademije znanosti SSSR v Leningradu eno prvih mest. V njem je zbranih čez 5200 listov rastlin s cele zemeljske krogle in vsako leto ga dopolnjujejo s kolekcijami sovjetskih ekspedicij ali pa s prido bljenimi v zameno iz tujine. Velik pomen ima zbirka rastlin iz Egipta, ki si jo je pridobila Akademija zna^ nosti leta 1881. med izkopaninami faraonskih grobov. Te rastline so krasile gro bova Ramzesa II. in princese Nsi-Honsu, ki sta iz dobe okoli 1. 1100.—1000. pred našo ero. Zbirka ima šest listov, obsega- X Suhe in visoke žene žive najdalje. Strokovnjak zavarovalnega društva »Metropolitan Life Company« v New Yorku je preiskal 121 življenjskih zavarovanj in prišel do zaključka, da vitke žene srednje ali višje rasti najdalje žive. Po njegovem mnenju je možno presoditi umrljivost žen po rasti in sicer po načelu: »Kolikor debelejša žena, tem zgodnejša njena smrt.« Toda to velja le za žene nad 30 let. Tudi zdravniški dopisnik »News Chroniclea« je prišel do zaključka, da je posebno pri starejših ljudeh debelost nezdrava in da je vzrok mnogim boleznim. Protisredstva so po njegovem mnenju samo primerna hrana iti vaje, oziroma šport, toda tudi to le po zdravnikovem nasvetu. X Svetovne razstave leta 1939. v San Franciscu (Golden Gate Internationai Exposition) se udeležijo z lastnimi paviljoni sledeče države: Brazilija, Kitajska, Argentina, Nova Zelandija, Japonska, Guatemala, Costarica, Ecuador, Peru, Chile, Holandska vzhodna Indija, Salvador, Mexiko, Francoska Indokina, Avstralija, Johore, Francija, Norveška, Italija, Kolumbija, Panama in Havaj. — V mednarodni palači bodo imele lastno razstavo ČSR, Danska, Holandska, Venezuela, 'Romunija, Švedska, Poljska, Belgija, Portugalska, Turčija, Paragvaj, Madžarska, Nicaragua, Nemčija, Bolivija in Aljaska. X Manj novih avtomobilov v Vel. Bri- 1. Vse članstvo se poziva, da se polnoštevilno udeleži idejnih predavanj, ki se vrše danes, v četrtek, 17. nov. in pr1* hodnji četrtek 25. t. m. ob 20. uri v sejni dvorani »Sokolskega doma« (Union). " Prosvetni odbor Sokol-matica. 1. Veliki jubiiejni sokolski zlet v Ljubljani v proslavo 751etnice ustanovitve prvega sokolskega društva na slovanskem jugu se bo vršil po sklepu, ki .'e bil sprejet na sestanku vseh župnih načelnikov in tehničnega odbora SKJ. Glavni zletni dan bo Vidov dan; poleg te^a bo v večjem obsegu prirejen tudi jadranski sokolski zlet na Sušaku, vsakoletne savezne tekme za meč kralja Aleksandra pa bodo prihodnje leto v Zagrebu. 1. Sokolsko društvo Maribor III. Društveni dramatski odsek je zopet oživel in prva predstava, Nušičeva veseloigra »Narodni poslanec« je dokaz, da je organizacija (br. Zupančič) in režija (br-Hvalec) v pravih rokah in da razpolaga odsek s prav dobrimi močmi. Razprodana dvorana, zadovoljstvo gledalcev na! bo vzpodbuda odseku, da vztraja Pr! svojem zaletu. Igra je vredna ponovitve. S to prvo predstavo si je zasigural dramatski odsek mnogo hvaležne publike- 1. Sokolsko društvo v Hočah je Pr‘" redilo preteklo nedeljo v režiji Tušeta dramo »Užitkarji«. Ta igra je kot tialasc spisana za podeželski oder, kjer se Prl" kazuje vaško življenje in trpljenje dvel' užitkarjev, ki sta prezgodaj prepust''3 svoje posestvo drugim. Igra je zelo dobro uspela. Po igri je pokazal brat Cizelj spretnost svojih rok z nekai Čarov' nijami, kar je še posebno ugajalo nila' dani. 1. Sokolskemu društvu Studenci je daroval neimenovani 100 din za Miklavčevo sokolski deci. Denar je dvigniti upravi »Večernika«. ______ za zavese napravi vaš dom udoben Bogato izbiro priporoča Milana Bfldeteldt Maribor, Gosposka 14 Širite „Večernik“ /rež ke državne razredne loterije Hranilne kniiišce raznih denarnih zavodov Valute vseh držav Vrednostne papirie akcije, obligacije, srečke itd. kulanlno kupuje in prodaja: Inkaso menic, čekov, faktur in drugih tudi dubioznih terjatev Poscrila posestnikom Naloibe kapitala v obliki posojil na realitete, z vknjižbo na 1. mesto, maksimalnimi obrestmi, kakor tudi v industrijo in trgovino Finansiranja in družabništva vestno izvršuje: Bančno kom. zavod, Maribor. Aleksandrova cesta 40 V a pojasnila brezplačno 2984 Službo dobi ŠIVILJO fv0 sprejmem takoj. Krznars Železnik Valentin. Kopanj ul, 2.____________________________________ TuZA^SKEgT VAJENCA sprejmem. Belak, Franko^, nova 23.___________ Sprejmem DVA KROJAŠKA POMO^ NIKA _ za velike komade staln0' c, Ivan Meznarič. Sv. Lovr• Dr. polje.___________ _- KROJAŠKEGA POMOCNl^ in vajenca sprejme tak0J tuša Franc, Limbuš 115. ALI OGLASI SOBA IN KUHINJA din 150.— se odda Smolej, Z g. Radvanje, Hostejeva 5. 2975* ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE s 1. decembrom. Vodnikov trg 3 b. 2986 krojacico za moSka dela, dobro w bano. iščem takoj. jV ,ggp cesta 2. CENE MALIM OOI.ASOM! V malih oglasih slane vsaka beseda 50 par: nalraanlSa prlstoiblna za te odase ic (lin 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In žcultovaniskl oglasi din I.— do besedi. NaimanISI znesek za te oglase le din 10.—. Debela (Iskane besede se računalo dvolno. Odasnl davek za enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male o Klase se plačuje takol Orl naročilu, oziroma £a ie vposlatl v pismu skuoal z naročilom ali oa po ooStnl položnici na čekovni račun St. 11.409. Za vso pismene odgovore glede malib OKlasov se mora prlloiltl znamka za 3 din. Razno ČASOPISE domače ter inozemske, in in-serate za vse časopise naročate najbolje pri Hinko Sax, Maribor. Grajski trg. 2945 LINOLEJ kartolej, voščeno platno, arnetno usnje najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 2950 “TRAJNE KODRE z novim najmodernejšim apa ratom izdeluje salon Stopar Ivanka, Aleksandrova 65 in Zrkovska 24, Pobrežje. 2961 PRAVE DOMAČE KEKSE dnevno sveže, samo v pmkar ni Čebokli. 2687 Posest KVINOGRADNO POSESTVO blizu Maribora. Gaieva 4. _________2982_________ DVOSTANOVANJSKA LEPA HIŠA z gospodarskim poslopjem, vodnjakom in lepim vrtom« pripravna za trgovino ali obrt se poceni zaradi selitve proda. Od centra mesta 20 min. oddaljena. Naslov v upra vi lista. 2987 Prodam NOV ŠTEDILNIK domače delo, na Prodaj. Spla varska 7. 2977 Stanovanje ODDAJA STANOVANJA soba, kabinet, kuhinja, shram ba, klet, 380 din. Medvedova ul. 20. 2981 SOBO IN KUHINJO tistemu, ki mi posodi din 4000 za dobro obrt. vse drugo ustmeno. Ponudbe pod »Sigurno« na upravo. 2972 ODDAM SOBO s štedilnikom s 1. decembrom Koseskega 22.__________2978 LEPA MEBLIRANA SOBA se odda s celo oskrbo ali brez s 1. decembrom. Ob brodu 3-1. 2979 GIF-BATERIJE-GIF Dobivajo se že v Jugoslaviji! izdelane po inozemskih patentih brez kisline — brez salmijaka Največja napetost! Neomejena trajnost shranjevanja! Odličho si opomorejo (regenerirajo) Vsak poslušalec radia jih mora preizkusiti Patenti najavljeni Proizvaja: „KONTAKT“ elektrotehniška tvornica Zagreb, Radnicka c. ^ GIF »EZflSEUNf Vsak prijatelj svojega žepa bo obiskal C ES KI M A GAZ IN, Maribor, USica X- prej nego bo kupil blago za damske in moške obleke, plasce, kostume, hubertuse, lodne, ze eznica forme itd. in se bo prepričal, da dobi najboljše blago po neverjetno nizkih cenah. Krojaške po re sune.^ -asi——----------------------- j4, url* in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstuvnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja 'Telefon uredništva in oPr£lV Velja na mesec prejeman v upravi uli po ROŠU 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopali J it, 25-^7. 1’ošiui čekovni rucua St. 11,409.