PoSfnina pavžaSirana
Političen list.
Naročnina znaša: Z do8tavI)an|em na dom ali po pogtl K 10‘— mesečno. Četrtletno K 30’—. C« pride naročnik sam v upravnlStvo po list: Me-sečno K 9’50. — lnseratl po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin.	Urednlfitvo in uprava 1 Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva it. 276, uprave 8t. 24.
Leto III. Maribor, pondeljek 9. avgusta 1920. Št. 175.		
X
Ruske rdeče že te pred Varšavo.
Poljska vlada v Krakovu. — Nadaljna pogajanja za sestavo nove vlade.
Prisega v Guštanju. Bili smo in bodemo! Včerai, kakor poročamo na drugem mestu, je Guštanj doživel sijajno manifestacijo, kakor je ni pričakoval ne Guštanj, še manj pa Sokol sam. Na tem mestu ne mislimo toliko na vnanji sijaj te manifestacije, četudi je blagodejno vplival na domače ljudstvo, ki kai takega še ni videlo, ampak v mislih imamo globočino^ jedro te manifestacije. Slišali smo tu v vsaki priprost; besedil ki se ie tekom tega slavja izgovorila, prisego, kakoršnih Korotan morda še ni slišal, gotovo pa jih ni slišal doslej v morju renegatstva vtopljeni Guštanj. Prisega nj izšla samo iz ust in srca odraslih naših mož in tudi ne kot sad veseličnega razpoloženja, marveč privrela je tudi iz nedolžnih src dveh malih Spkolic, dveh članic naraščaja Govor Rozane Plešivčnik iz Pliberka dopoldne ob sprejemu na trgu pred tisočero množico je naravnost osupnil vse navzoče. In popoldne ta deklamacija male hč»rke nadučitelja Hrena (Studenci) v pričo sokolskega naraščaja! Tu je vsaka beseda, vsaka kretnja male prorokinje	zapustila v duši štiritisočega občinstva neizbrisen spomin. Sokol in tudi tl, jugoslovenski narod, ni se ti treba bati za bodočnost! Ako n;kjer drugje, v naši mladini sami je ugotovljena nari dova in bodočnost sokolstva! Toda na večer tik pred odhodom udeležencev iz veseličnega prostora je iz globine duše resnega moža, našega brata, narodnega predstavnika Džamonje iz Mostara privrela še ena prisega, svečana prisega, kakor jo izreka narod v trenotku, ko gre v boj za svoje pravice: »BiH smo In bodemo I . . >» to se pravi, Slovenci smo bili gospodarji Korotana in zopet bodemo gospodarji Korotana. Medklici: Naše je Gosposvetsko polje! Govornik: Da naše je bilo in ne mipijemo preje, da bode zopet naše, da na njegovem prestolu zopet ustoličimo prvega jugoslovenskega vojvodo Korotana, našega kraljeviča Aleksandra. Nepopisen vihar odobravanja ie sledil tej prisegi in vihar je narastel v orkan, ko je govornik izustil trdo, odločno: Mi ne poznamo ne A in ne B cone, mi gremo preko entente in ne mirujemo, dokler bo vse naše, kar je bilo našel Odveč se nam zdi vsaka nadaljna beseda. Zaključimo to prisego s prisego bratov	Čehoslovakov: Bili smo in bodemo tudi na danes še neosvobojenem Korotanu!
		Sokolska manifestacija v Guštanju. Guštanj se je včeraj vprvič oblekel v svojo slavnostno jugoslovensko obleko.. Še v soboto amo spričo neugodnega vremena trepetali za izi<4 te prve jugoslovenske in sokolske slavnosti. Pa prišlo je vse nepričakovano, vse lepše, kakor smq se nadejali. .Krasno vedro nebo je sijalo nad Korotanom in to krasno vreme je privabilo od raznih krajev naše domovine, največ it Korotana samega, množice ljudstva v Guštanj. Pri odhodu zjutraj iz Maribora smo bll|l nekoliko nevoljni, ker nam železniška uprava ni mogla dati drugih vozov, toda na to se jie že spotoma vse pozabilo. V Maribor je dospei Sokol iz Varaždina, Ormoža, Središča, Ljutomera in Ptuja s posebnim vlakom, kateremu' se je priklopil Mariborski Sokol in Sokol iz Studencev, iz Sv. Lenarta ter mnogobrojno civilno občinstvo iz Maribora. Spotoma so skoro na vsaki postaji pristopale sokolske vrste, v posebno častnem številu tudi Celjska župa (Celje; Vojnik, Teharje, Žalec itd. Ob 9. smo dpspeti
Ujetnik v Vatikanu. ii. »Jaz pa pravim, da se mora povedati cela resnica in se ne sme nikdo nikdar vstra-šiti jo priznati javno in zmoto obsoditi 1* To so besede sv. očeta Pija IX. svojim na koncilu 1. 1870. zbranim škofom. In teh svetih besed se hočemo držati tudi mi, ko raztrgamo sleparsko sliko o »ujetniku« v Vatikanu. No in cela resnica pred vsem je ta, da je vsakdo bodi Peter ali Pavel, duhovnik ali lajik, brezvesten lažnjivec, če se upa še da-ijes trditi, da ie sedanji oapež in njegova prednika do vštevši Pija IX. res ujetnik. Samo palača v kateri ta namišljeni »ujetnik« prebiva, je tako velika, da bi jo s pritiklinami vred ne spravili na prostor, na katerem stoji mesto Maribor. Kje so potem še obsežni vatikanski vrtovi, na katerih in s katerimi ta »ujetnik* lahko počne kar se mu zljubi. Celo obširno vatikansko ozemlje (na griču mons Vatikanus) je tako veličastno, da zanj zavidajo papeža najmogočnejši vladarji sveta. In v tej veličastni rezidenci kraljuje kot neomajen gospodar sredi najbujnejšega	razkošja, sredi milijardnih zakladov nakopičenih iz celega sveta tisti mož, ki se imenuje namestnik Tistega, ki ni imel niti toliko svojega, kamor bi bil položil svojo trudno glavol In ta mož obdan z celo armado visokih cerkvenih knezov, čaščen po zastopnikih držav celega sveta, zavarovan s polki svoje telesne časlne straže, naj je ubogi »uietnik«, kakor ga še danes slika naša duhovščina našemu lahkovernemu ljudstvu, s posebno slastjo pa še tebi o jugoslovenska mladina? Ali vas ni strah, da se pod vami odpre zemlja ter vas pogoltne, ko razširjate take nesramne laži še danes, ko vendar veste, da je celo med nami malo vasi, iz katerih bi ne bil ta ali oni že poromal pred prestol tega »ujetnika« in se je na lastne oči prepričal, da ta sveti »ujetnik« v svoji ječi živi raz-košneje kakor najmogočnejši cesar sveta? Morua pa je ta sveti ujetnik na ta i ačin ujet, da ne more in ne sme venkaj med svet iz svoie rezidence ? Da, tudi to bajko in laž pripovedujejo tistim, ki so že zgubili vero1 v laž in baiko, da je sv. oče priklenjen v ječi. Žalostno je, da v to bajko veruje še danes tudi velik del katoliške, oziroma klerikalne inteligence. Kaj je na tem resnice? Ravno toliko kakor je	resnice na prvoomenjenih lažeh — prav Resnica je samo to, da se je papež Pij pc v trenotku, ko mu je italijanska kraljeva vlada ?0. septembra 1870. odvzela posvetno objasj; v svoji užaljenosti sam proglasil za ujetmka. In zakaj ? Zato ker se je pustil »nezmotljivi* sv. oče zmotiti po samemu satanu, ki mii po papeževi častihlepnosti govoril nekak* tako:, S tem, da je v večnem Rimu polej tebe postavil svoj prestol posvetni, kralj; š zgubil s posvetno oblastjo tudi svoj svetovh ugled in slavo. Italijanska vlada te je šiceij pustila kot neomejenega gospodarja v tvojj crkveni državi, k milijardam tvojega bogastva ti ponuja še letno dva milijona lir dohodkov in vso osebno svobodo kot vrhovnega poglavarja sv. cerkve. Ti torej lahko greš iz Vatikana kamor hočeš, lahko napraviš planinski izlet na Himalajo, ali greš na letovišči v Kamčatko, ali pa kot prvi apostol obiščeš svoje zamorčke. Toda če to storiš, kaj ti še ostane od tvoje svetovne slave? V času, ko je bil svet še bolj neumen kakor je danes, je vase sprejel vero, da se je Bog po smrti naistarejšega sina tesarja Jožefa premislil in je namesto svojega židovskega Jeruzalema postavil poganski Rim kot izvoljeno središče in sedež krščanstva.
na slavnostno okincani kolodvor Guštanj-Ravne. Napis: DobrodoSli v svobodnem Korotanu! Na kolodvoru je obe došli župi sprejela mlada korotanska župa. Starosta Sokola v Guštanju dr. Obersnel je došle brate in sestre pozdravil V najiskrenejših besedah ter izrazil hvaležnost za tako častnoštevilno udeležbo. V imenu obeh sokolskih žup se je za pozdrav zahvalil dr. Pivko, ki je izrazil veselje, da moremo tu pozdraviti našega mladega Sokola. „Podajmo si danes roke in obljubimo, da po začrtani poti korakamo še krepkejše naprej. Poseben pozdrav je posvetil tudi'navzočemu domačemu ljudstvu.
Sprevod v trg je bil spričo mnogobrojne Udeležbe v kroju ter občinstva naravnost sijajen za koroške razmere. Na čelu sprevoda so se ponosno razvili trije prapori: Maribor, Varaždin, Liutomcr. Civilna godba je prvič igrala sokolsko koračnico. Ob vhodu v trg slavolok z napisom : Živi, živi duh slovanski 1 Bodi živ na veke!
Po 10. uri je sprevod, na čelu mu sokolska konjenica, dospel na slavnostno okrašen trg pred občinsko hišo. Na trgu je bilo polno domačega občinstva oziroma okoličanov, kar je napravilo na nas druge najugodnejši utis. Prvi je došlece pozdravil gerent g. Lečnik, ki je iz-ražal v imenu občine veselje, da je Sokol prvič ponesel tu sem narodno trobojnico. Z zatrdilom, da bo ta obisk rodil dober sad v bodrilo še neodrešenemu delu Korotana, je končal: Živijo vam vsem, ki ste danes prihiteli v naš jugoslo-venski Korotan! Dr. Pivko se je gerentu zahvalil predvsem za res prisrčni in nepričakovano ilavnostni sprejem. Po govoru je tu vprvič zadonela himna Lepa naša domovina, ki jo je navdušeno pelo zbrano občinstvo. Nepopisno navdušenje pa je nastalo, ko je kot govornica nastopila mala Sokolica Kozana Plešivčnik iz Pliberka; vse je strmelo, kje je deklica vzela idejo in besede svojega govora, ki je izzvenel kot svečana prisega :	„N a m ni treba p 1 e
hi S cit a . . to je bilo tako odločno, tako prepričevalno izrečeno, kakor bi odločneje ne mogel izustiti odrasel mož, star bojevnik za pravice Korotana.
Govorili so potem še zastopniki:	Celjske
JSupe, za starešinstvo ,,Saveza‘‘ (dr. Brca) v imenu hrvats. Sokola dr. Ante Magdič, ki je naglašal krepko moč vseh treh bratov kotjugo-
Ta prazna vera je prešla v kri in meso vsem tudi nekrščanskim narodom. Zapustiš Rim le za eno uro, si spravil ves svet ob to vero in v tebe samega. Ti moraš nasprotno zate trenotno neugoden položaj izrabiti sebi in svojim naslednikom v korist. To je prav lahko Proglasil si v kratkem tri velike laži za versko resnico in čim debelejša bo ta laž tem bolj ji bo svet verjel: »mundus vult de-cipi, ergp decipiatui«. (Svet hoče biti goljufan, torej goljufajmo ga). Proglasi se za u jetnika, preganjenca, mučenika! In ta laž delaj reklamo po vseh cerkvah sveta. In videl boš več ko sijajen uspeh. Ves svet, tudi ne-krščanski bo začutil usmiljenje do ubogega ujetnika. V celih trumah in procesijah bodo romali krščanski in poganski narodi v Rim molit in se klanjat ujetniku — sv. očetu. In prinašali ti bodo iz vsega sveta darov, da boš primoran zgraditi posebej velike shrambe in banke. V tej veri te bodo lahkoverni narodi dvignili tako visoko nad prestolom ujedinjene Italije, da bo Rim kot kraljev sedež zginil kot senca pred opoldanskim solncem. Kaj je vsa posvetna oblast pred neodoljivim veličanstvom vere tudi — v take debele laži. Pravim ti: bodi ujetnik v Vatikanu, če hočeš biti kakor še nobeden papež pred teboj, vrhovni knez podknez sveta...
slovenov, ki se moramo najtesneje ujediniti, da osvobodimo od neprijate!jey še neosvobojeni del Korotana.
Na to so se vršile predvaje za telovadce in naraščaj.
Trg je bil do malih izjem ves okrašen vsaj z zelenjem in malimi zastavicami viselo pa je mnogo ponositih trobojnic. Red za slavnost je bil naravnost vzorčen, do podrobnosti vsakemu vidno izvršen; mladi Sokol v Guštanju je lahko za vzgled sličnim prihodnjim prireditvam. Med govori na trgu in sprevodom je narodno ženstvo sipalo rože in cvetje na goste.
Popoldne se je vršila v krasnem parku grofa Duklas-Turn javna telovadba in ljudska veselica Omejeni prostor nam žal ne dovoljuje navajati podrobnosti telovadnega sporeda.
Pribijemo pa: vsi nastopi tudi domačega naraščaja so bili naravnost dovršeni. Telovadilo je nad 120 Sokolov in Sokolic in približno isto število naraščaja. Vseh skupaj v kroju je bilo 240 Sokolov, 140 Soko'ic in istotako naraščaja. Vseh udeležencev popoldne je bilo čez 4000. Med telovadbo je govoril brat Novak o vseslovanski sokolski ideji in deklomovala je, kakor že na uvodnem mestu omenjeno, deklica Hrenova med splošnim živahnim odobravanjem.
Slavnost je zaključil — kar tudi omenjamo na uvodnem mestu — narodni predstavnik Džamonja, ki se je pojavil — med tem ko je mladina rajala „Kolo" nepričakovano na odru in je izrekel prisego, katere nikdar ne pozabimo tudi mi sosedje Korotana.
Dnevne vesti.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je uradni naslov naše države in vendar se še vedno rabi skoro povsod naziv kraljestvo ali kraljevstvo. Tudi na sedaj v prometu krožečih dinarskih znamkah imamo nesrečno kraljevstvo, isti nesrečni naziv se hamerava uporabiti tudi za nove enotne znamke, ki se bodo, bogvedi komu na ljubo, izdelale v Ameriki, kakor da bi v naši državi ne imeli podjetij, ki bi to delo lahko prevzela. Nesrečno kraljevstvo imamo pa tudi na denarju in na kolekih. Treba bo, da bo enkrat tudi vlada spoštovala svoje lastne odredbe.
Na račun stanovanjskega urada. V očigled dejstvu, da vlada tudi v našem mestu zadnje čase že prav neznosna stanovanjska kriza, je neobhodno potrebno, da se odslovijo iz našega mesta vsi oni tujci, ki niso tu potrebni. Kakor doznavamo se nahaja v Mariboru tudi več ruskih »beguncev«. To rusko begunstvo je za našo državo sploh velika nadloga. Mi nismo proti Rusom, na-sorotno, kdor čita naš list ve, da se vedno bojujemo za najtesnejšo zvezo ž njimi. Ti Rusi pa, ki so v času, ko bi njih domovina najbolj potrebovala njihove pomoči iz samega političnega nasprotstva zapustili svoje domove ter se klatijo po svetu, po našem mnenju niso Rusi. In za take ljudi nimamo simpatij. Če bi iim bila njih ruska stvar na srcu bi šli na Poljsko ter bi se borili proti b^ljše-vikom, če mislijo, da so ti škodljivci Rusije, kar pa po našem mnenju niso. Ti Rusi naj se vrnejo domov, ali pa naj gredo v Italijo, ali pa kamor hočejo, tu so nam samo v napoto. Brezpotrebne so tude razne kapele, ki jih tvorijo večinoma inozemci, Nemci. Brez njih bi v Mariboru tudi izhajali. Nenotrebni so dalje razni dvomljivi agenti, vulgo ve-rižniki in še mnogo drugih. V Parkovi ulici stanuje neki ravnatelj, Nemec, ki se iz nas in našega jezika norčuje. V Aškerčevi ulici stanuje neka Nemka, istotaka sovražnica našega naroda. Neka udova po nemškem oficirju ima s hčerko celo vilo 8 sob, sin pa je avstrijski oficir v Gradcu. V Mariboru živi baje le zato, ker je m ceneje. Dalje se nahaja tu soproga nekega graškega koncipijenta,
ki ni ločena. V Gregorčičevi ulici stanuje udova po sodnem svetniku ter ima za 3 osebe 4 sobe; ena ima celo poseben uhod, torej bi se lahko oddala. Tu smo vam dali dovolj podatkov, radovedni smo, če jih boste uporabili.
Imenovanja začasnih učiteljev. V
ministrstvu za prosveto se izdeluje obsežen ukaz, s katerim se bodo izvršila imenovanja začasnih učiteljev.
Narodni svet za Koroško v Velikovcu je izdal troje vrst narodnih kolkov. Enega v zeleni barvi po 1 krono s sliko Vrbskega jezera, drugega po 50 vin. v rdeči barvi s sliko koroškega slovenskega fanta v narodni noši in tretjega po 50 vin. v modri barvi s sliko koroške slovenske devojke v narodni noši. Kolke je izdelal Maksim Gaspari In so lepi. Razpečavanje se bo vršilo potom koroških odborov in podružnic Jugoslovenske Matice. Pozivamo vsa slovenska društva, da jih o priliki kakih prireditev naročajo ori najbližjem koroškem odboru oz. podružnici ]u-goslovenske Matice. Pozivamo tudi vse trgovce in trafikante, da jih naročajo in razprodajo. Za Ljubljano in okolico bo razpošiljal kolke Gosposvetski Zvon.
G. dr. Peitler nas prosi, da k sobotnem poročilu ugotovimo sledeče: Besede, »sicer zavremo celo državno kolo«, je rabil pri protestnem shodu državnih uslužbencev v zvezi s stavkom: »Če ne bomo gledali, da najdemo tudi druge dohodke, ampak bomo kar naprej povišavali razne tarife in pristojbine, se lahko zgodi, da sicer zavremo celo državno kolo«.
Izlet na Obir (2140 m) se vrši nepreklicno v soboto, dne 14. avgusta. Spojen bo z istim v nedeljo planinski tabor v Železni Kapli. Kdor torej ne utegne iti v soboto na Obir, naj ne zamudi prihiteti v nedeljo v Železno Kaplo! Planinci in neplaninci — na plan!
Reviziji osobja ministrstva za šume in rude. Kakor se doznava, bo minister za šume in rude najpoprej dovršil revizijo vsega, kvalificiranega osobja tega ministrstva in sicer na oodlagi člena 22 uredbe ministrstva za šume in rude.
Ministrstvo vojne in mornarice zahteva popis ljudi in živine po celej Sloveniji. V to svrho bode posebna komisija mestnega vojaškega urada v dnevih 7. in 8. tega meseca od hiše do hiše razdeljevala popisne pole. Te popisne pole mora vsak lastnik hiše ali pa njegov oskrbnik tekom 24. ur po prejemu iz olniti. Komisija bo po preteku 24. ur pri hišnih posestnikih, odnosno njih oskrbnikih, pole odvzela. Odvzemanje se vrši 10., 11. t. m. Ce stranke točno po preteku 24. ur po dostavitvi ne bodo imele pol izpolnjenih ali pa če bi jih izpolnile pomanjkljivo, se bodo kaznovale v smislu zakona z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 98 v soglasju z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, št. 809 z denarno globo od 400 K do 4000 K in v slučaju neizterljivosti z zaporom. Pouk za izpolnitev se nahaja na popisnih napovedih in bo pouk še posebej raztolmačil dotični uradnik, kateri bo pole dostavil.
Odsek za določevanje cen v mestu Maribor je v svoji seji dne 5. avgusta t. 1. sklenil: l. Cene v izložbah morajo biti natančno označene v kronah in ne v dinarjih ter morajo natanko odgovarjati onim cenam, po katerih se blago faktično prodaja. 2. Nove cene najnujnejšim življenskim potrebščinam se določijo: a) za meso: goveje od 20—22 K za kg, telečje od 20—22 K za kg, svinjsko po 30 K za kg; b) slanino po 42 K za kg, c) kruhu: hlebec belega % kg težkega kruha na 6 K, hlebec črnega 70 dkg težkega kruha na 5 K 40 vin., 5 dkg težkim žemljam na 80 vin. (gostilne in drugi preprodajalci smejo zahtevati 10 vin. več).
Državna žrebčarna na Selu namerava v Mariboru za tukajšnji okraj vzpostaviti plemenilno postajo za dva lahka žrebca. V ta namen se rabijo primerni hlevi za po-
•stajevodjo in prostor za spuščanje kobil. Hlev bi moral biti najmanj 5 m dolg in 4 m širok, soba 3X4 m, plemenilni prostor najmanj 95 m8. Išče se dalje dobavitelj krme (ovsa, sena in slame) kakor tudi osebe, ki bi prevzele 2 moža (vojaka) plemenilne postaje v oskrbo. Interesenti naj se prijavijo pri mestnem uradnem živinozdravniku tekom 14 dni od dneva tega razglasa.
Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Mariboi dne 29. avgusta 19201
Sokolstvo.
Za zletni sklad je daroval starosta mariborskega Sokola dr. VI. Sernec znesek 200 K, dalje g. ]oso Goreč v Ljubljani 800 K, Ignacij Fock v Kranju 100 K, tvrdka K. P. Vidic v Ljubljani 200 K, Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani 200 K, br. Josip Šelovin 50 K, br. Ernst Hieng v Liubljani 100 K. Vsem darovalcem iskrena hvala in živeli nasledniki!
Zletne razglednice je založil zletni odbor in izvršila vkusno litografija Mariborske tiskarne po vzorcu br. prof Cotiča In se prodajajo komad po kroni v trgovinah Vilko Weixl na Glavnem trgu in Zlate Brišnik v Slovenski ul>ci. Cisti dobiček le namenjen zletnemu skladu in priporočamo jih našemu občinstvu v nakup.
Zletni lepaki, delo slikarja Iv. Vavpotiča, se bodo razpošiljali te dni sokolskim društvom in posameznikom in prosimo, da se razobesijo na vidnih mestih.
Šport.
Prvenstvena tekma „Rote EIf“ — SSK Maribor 8:3 (5:1). V sredo 3, avgusta se je vršila v Ljudskem vrtu na Rapidovem prostoru od N. P. predpisana prvenstvena tekma obeh imenovanih mariborskih klubov, predzadnja tekma pomladanske sezone. Tudi ta tekma se je odigrala v gloDokih mlakah in blatu Rapido-vega igrišča v močnem deževnem nalivu, kjer mine igralcu in gledalcu vsako veselje do prave športne zabave. Prvenstvene tekme pri takem vremenu in terenu, ki onemogoči vsako najmanjšo tehniko in razvoj ipre, Mer rezultat nikdar ne odgovarja razmerju sil, naj se raje opustijo, ker nimajo smisla, katerega se od njih zahteva. Kljub končnemu rezultatu je bil „Maribor" v premoči; to dokazuje i gra v sovražni polovici. Bilo je tudi par krasnih, momentov pred rdečim golom v začetku prve polovice, ko še ni deževalo. Prvi gol je padel v korist »Rote EIf" po močnem nizkem strelu centra (Winkler), ki je bil eden najboljših igralcev nemškega kluba. Drugi gol je bil nepravilen (ker of side), a kljub temu je bil od sodnika priznan. Prvi gol za „Maribor" je dosegel Vauda po strelu \z levega kota. Tretji gol za „Rote Elf“ je bil počasen in golman bi ga bil zadržal, da ni bila žoga opolzka. Splošno je bilo opazovati, da je bil mariborski golman prepočasen v svojih ktetnjah in se navadno vedno prepozno metal na žogo, ko je ta že „sedela". Proti koncu polovice je predrlo de^no krilo rdečih in doseglo četrti gol, kateremu je Sledil peti. Drugi „half thne" ni bij mnogo boljši in sc je igral pri istem vremenu. Mariborski branilec Ferk je zamenjal svojo postojanko z desno zvezo in dosegel z močnim strelom skrajne desne strani drugi gol za „Maribor". „R<,te E'f" je nato odgovoril z dvema goloma, katerih ma-mariborski golman ni ubranil, deloma tudi po krivdi branilcev, ki so puščali svojega vratarja preveč samega. Kmalu nato je prodrl Vauda, eden izmed najboljših mariborskih igralcev sovražno branilsko črto in dosegel tretji in zadnji gol za ^Maribor". Proti koncu igre je iz kota
oddan strel svoj uspeh in s tem zabeležil končni rezultat 8:3 v prid „Rote Elf", kateri dobi s to tekmo 2 važni točki, kot tak šesto mesto za prvenstvo Slovenije;	,.Maribor" sedmo in
zadnje. Razmerje kotov 7 : 2 za „Maribor“, znamenje, da se je vršila igra precej močno v polovici rdečih. Sodnik pri tej tekmi ni pokazal svojih popolnih zmožnosti, katerih smo od njega pričakovali (Friedau). Bilo je mnogo ,,of side“, katerih je kratkomalo prezrl. Levo krilo rdečih je bilo vedno nekaznovano na tem stališču (Steiner). Da je bil igra fair, ne morem trditi. Igralec Safran je dobil močen strel y trebuh in ta incident je za kratek čas prekinil tekmo. Pohvalno moram omeniti požrtvovalno igro Ogrizek-Ferk (Maribor) in Winkler (Rote E'f). Tudi Geuer (golman R. E ) ni bil slab Drugi pod poprečno formo. Na suhem bi tekma bila gotovo drugače končala. (L)
Oddaja električnega toka za mesto Maribor iz falske elektrarne.
Mestno elektriško podjetje prične dobav ljatl električni tok iz novega mestnega elektro-vodnega omrežja v teku meseca septembra. Da se omogoči dotičnim strankam, katere imajo inštalacije bodisi za razsvetljavo ali za silo Ze Izgotovljene, kolikor mogoče takojšna dobava toka po pričetku jcbratovanja mestne električne naprave, preizkusile se bodo te- inštalacije od strani mestnega elek-triškega podjetja sprva samo na predpisano izolačno stanje. Ako bode odgovarjalo izolačno stanje predpisom, se bodo take naprave lahko takoj na omrežje priklopile brez ozira na to, ali si bode dotična stranka izvolila dobavo toka na pavšal ali na števec. Pogodba glede načina dobave toka, (pavšalno ali na števec) se bode s stranko sklenila šele pozneje, ko se bode vsa naprava natančno preiskala, če je izvršena po predpisih mestnega elektriškega podjetja. Tok, kateri se bode dobavljal stranki od časa priklopitve do omenjene glavne preizkušnje, oziroma do sklepa pogodbe, zaračunal se bode stranki po pavšalni tarifi ki je deloma spodaj pobližje objavljena.
Vsaka stranka, katera želi dobivati električni tok za svojo napravo, mora to pismeno prijaviti mestnemu elektriškemu podjetju in sicer po dotični tvrdki, ki je napravo izvršila. S prijavo se moraio mestnemu elektriškemu podjetju predložiti tudi predpisani inštalacijski načiti čez izvršeno napravo.
Za slučaj, da se dotična inštalacijska tvrdka danes v Mariboru več ne nahaja, predložiti mora prijavo stranka sama, istotako s predpisanimi prilogami.
Obenem se vsi interesenti opozarjajo nato, da smejo izvrševati električne naprave, ki se naj priklopijo na mestno omrežje, samo one tvrdke, ki imajo od mestne občine za to potrebno koncesijo, to so za sedaj: Družba za električno industrijo preje Pichler & Co. tvrdka Siemens & Schuckert, tvrdka »Meli-stroja* in elektrotehnik Alojz Dadieu.
Da se dobava toka posameznim strankam po nepotrebnem ne zavleče, priporoča se tem tvrdkam, da prpizkusijo že pred preizkušnjo mestnega elektriškega podjetja od njih izvršene naprave glede predpisanega izolačnega stanja in ako bi se naprava izkazala v tem ozriru pomanjkljiva, da jo takoj spravijo v predpisano stanie.
Vsi odjemalci se nadalje tem potom opozarjajo posebno na to, da se smejo uporabljati pri napravah, ki se priklopijo na mestno omrežje, izključno samo žarnice, ki jih prodaja mestno elektriško podjetje in sicer
začasno prodajalna »Družbe za elektriško industrijo« v Jurčičevi ulici št. 8. Žarnic se sme kupiti le toliko, kolikor se jih za napravo takoj rabi. Ako bi žarnica dogorela, kupi se nova le proti izročitvi dogorele. Glede nabave varoval, varovalnih patronov, žarničnih okovov in utikal veljajo isti predpisi kakor za žarnice.
Pobližnji pogoji za 'dobavo električnega toka s cenami toka, ki se bodo strankam za razsvetljavo, kuho in silo zaračunavale, se dobijo brezplačno v pisarni mestnega elektriškega podjetja. Naslednji izvleček iz teh pogojev naj služi strankam le v toliko, da so nekoliko informirane o cenah, ki pridejo sedaj za električno razsvetljavo vpoštev.
Za razsvetljavo hiš, stanovanj, uradov, šol, bolnišnic, voiašnic, cerkva in drugih javnih ter dobrodelnih zavodov, stane ena porabljena kilovatna ura 4 K. Za prodajalne, obrtne industrijalne obrate, gostilne, kavarne, hotele itd. 5 K.
Za števce ki bodo merili porabljeni tok se bode pobirala od strani Mestnega elektriškega podjetja sledeča mesečna najemščina: za enofazni števec z obtežbo do 3 amperov 5 K, za trofazni števec z obtežbo do 5 amperov 8 K, isti števec z otežbo 10 amperov 9 K, do 15 amperov 10 K, do 30 amperov 12 K.
Pavšalna tarifa za žarnično razsvetljavo sloni na dobavljanju svetlobnih enot (pavšalnih sveč) pri uporabi navadnih kovinastlh žarnic, ki uporabijo približno 1.2 vatov na eno svečo.
fKonec prih.)
Zadnje vesti.
Rusi pred Varšavo.
LDU Nauen, 8. avgusta. (Brezž.) Rusko topništvo obstreljuje od petka zjutraj severne utrdbe Varšave. Poljsko topništvo odgovarja. Poljska zveza za obrambo dežele je proglasila obal nad Vislo in severovzhodno Galicijo za vojno ozemlje. Pod zastavo so pozvani vsi sposobni moški do 40. leta.
Poljska vlada v Krakovu.
LDU Nauen, 8. avgusta. (Brezž.) Člani poljske vlade so došli v Krakov, kjer je bila v petek seja kabineta in sveta za obrambo dežele pod predsedstvom Pilsud-skega.
Poljski komunike.
LDU Varšava, 8. avgusta. Poljski komunike od 6. t. m. se glasi: V odseku Se-reta je stanje neizpremenjeno. V središču se umikajo naše čete na črti Buga brez stika s sovražnikom. Naše čete so izpraznile Kovel. Radi obrambne črte Buga se razvijajo silni boji, ki potekajo za nas ugodno. V severnem odseku Rokitno—Sarniki so rdeče čete zavzele Ostrov; v južnem odseku smo nanovo zavzeli Brody in kraj Mikulince. Uničili smo polk boliševiške pehote, zaplenili 23 strojnic in oklooni avtomobil. Po zavzetju Lomže so boljševiki napadli Ostrolenko. Napad bolj-ševiških čet je bil odbit.
Vladna kriza.
LDU Beograd, 7. avgusta. Na današnjem sestanku delegatov parlamentarne zajednice, dr. Vernica in dr. Ninčica ter delegatov demokratske zajednice, Ljube Dayidoviča in Sveto-
zarja Pribičeviča, so se razpravljala vsa vpra-šanja; glede vprašanja izvoza ni došlo do popolnega sporazuma, tako da se bodo pogajanja še nadaljevala.
LDU. B e o g r a d, 7. avgusta. V parlamentarnih krogih trdijo, da je dosežen sporazum med voditelji pogajanj demokratske in parlamentarne zajednice glede člena 15 volilnega 2akona, ki daje pasivno volilno pravico samo ministrom in profesorjem pravnih fakultet. Kar se tiče vprašanja agrarne reforme, bi se imel hak izplačati od 1. septembra naprej za leti 1918 in 1919 ter bi se imel nadalje ustanoviti agrarni odbor ministrstev. Glede vprašanja izvoza je sklenjeno, da se dosoli svoboden izvoz dosedaj dovoljenega kontingenta raznih poljskih pridelkov, kakor koruze, masti itd. Izooz pšenice bi bil omejen ter bi imela nad njim nadzorstvo centralna uprava. Rešitev uradniškega vprašanja naj bi se izvedlo v vladi sami ter v zvezi z vprašanjem pokrajinskih vlad.
Prihod ententne komisije.
Maribor, 9. avgusta. Po današnjem uradnem sporočilu pride ententna komisija še le 12. t. m. v Maribor. Na tukajšnjem kolodvoru jo sprejmejo poleg generala Pliveliča, vladni komisar dr. Leskovar in okrajni glavar dr. Lanjšič, slednji kot zastopnik države. Vsa komisija je nastanjena v hotelu Meran, ostane tu morda 4 tedne, čjani komisije so vojaškega poklica. Zastopana je: Japonska, Anglija, Francija, Italija, Nem. Avstrija in naši delegati. Apeliramo že danes, da smatramo vse člane te ko-misije kot naše goste.
Tajna pogodba med Avstrijo in Rusijo.
LDU Pariz, 8, avgusta. Iz Newyorka brzojavljaio: Državni tajnik za zunanje stvari objavlja tajno pogodbo, sklenjeno tekom prejšnjega meseca med Avstrijo in Rusijo. Glavno določilo pogodbe se glasi: Avstrija se obvezuje, da ostane neutralna v primeru vojne proti sovjetski Rusiji. Vojnega gradiva, namenjenega prijateljem Rusije, ne bo pustila preko svojega ozemlja. Gospodar* sko-trgovski odnošaji se takoj vzpostavijo. Komisarji bivše madžarske vlade, ki se nahajajo v Avstriji, se tikoj izpuste na svobodo ter se jim nudi pomoč, da pridejo v Rusijo.
Ir',	' j	'	r
Podpis turške mirovne pogodbe zopet odgoden.
LDU Pariz, 8.avgusta. Podpis mirovne pogodbe s Turčijo je zopet odgoden. Datum podpisa še ni definitivno določen. Sodi se, da bo mirovna pogodba podpisana v torek. Povod odgoditvi so italijansko-grška pogajanja, ki potekajo počasneje kakor se je pričakovalo.
Zlet ljubljanske sokolske župe.
LDU Ljubljana, 8. avgusta. Danes se je vršil v Štepni vasi pri Ljubljani 6-sokolski zlet sokolske župe Ljubljana I, katerega so se udeležila razna v tej župi včlanjena sokolska društva. Veliki javni telovadbi na katero so poslale tudi druge sokolske organizacije svoje zastopnike, je prisostovalo mnogobrojno občinstvo.
Izdaja,': Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Brez posebnega obvestila.
t
Potrti neizmerne žalosti, laznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče, sin, zet, trat, svak in stric, gospod
Franc Hendler
kavarnar
v nedeljo, dne 8. avgust* 1920 ob pol 10. uri, po kratk1 bolezni i* previden s sv. zakramenti za umiraj.it v 33" letu svoje dobe boguvdano preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo v torek, dne 10. avgusta 1920 ok pol 16. uri v mrtvašnici mestnega pokopališča svečano blagoslovilo ln na to položilo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 11. t. m. »0 pol t, url v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 9. avgusta 1920.
Kati Hendler, soproga. Franc Hendler, sin. Josip Headler, brat. Matija In Marija Hendler, stariši. Rezi, Pavla, Adel-heid in Marija Hendler, sestre. Ivan in Katarina Wertnilf, tast ln tašča. Romana, Vili, Danica ln Vellca Wertnik
?.i............VI
Mala oznanila.
Trgovski vajenec se
takoj sprejme. Resnik & Vabič, Krčevina-Ma-ribor.
Proda se malo posestvo s 3 orali zemlje. Vprašanja:	Bahčič,
Morje pri Framu.;
Proda se: l poletna moška obleka, 1 bele hlače, 2 para močnih čevljev št. 44 in 45, pol ducata ovratnikov št. 39 ln 40 in 1 usnjate gamaše. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo.
Prva slovenska brivnica se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta 8t. 22 (prej G. Gredlič). 243
VZigalice v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Glavna zaloga M. Berdajs, Maribor. 3—2
6=
Gonilni jermeni
za stroje iz' pravega
I usnja in patent, gonil, jermeni (Fessler), dalje različne vprege za ko-“ nje iz črnega ali ruja-veaa usnja,.pasje torbice, pasovi za Sokole od K 70—120.
Iv. Kravos, Maribor
■
' Trgov.: Aleksandrova cesta 13 (poleg sped.
1 »Balkan«. Sedlarska delavnica: Koroška c. št. 17.	5—2
Raznašalci Časopisov
Invalidi, dobe lep zailuiek. Zglase naj se v upravnlitvu »Mariborskega delavca**.
Za Beograd išče se vodio-strokovnjaka lesne trgovine
veščega tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali čim prej. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače in referenc pod »Lesna družba« na upravo tega lista.	3—2
VOZNI RED
osebnih vlakov na iuini Seleznici v Jugoslaviji veljaven od 1. maja 1920.
Maribor gl. kol.—Ljubljana gl. kol.
37*	35a	□sir.	89	229	1*				T— 36	86«	r~Vf1" ftsir. i	32a	42 i
3-08	10-13	14*24	1700	1855	M Maribor	J		k	911	15 04	114-48	2231	
3-44	11-04	.	17-38	19-25		9 Pragersko			8-40	14 33		21 58	
507	12-25	1618	1910	.		Celje			712	1310		2029	
5-54	1314	.	20-05	.		Zidanmost			6*16	12-28	12-51	19-35	19-20
7-28	14-51	17-27	21-52	•	'	Y Ljubljana	£		4-16	10-41	11*29	1415	17-65
Maribor gl. kol.—Gradec (Dunaj).
860
16-37
17*40
2017
700
USU.
832
15*08
15-35
16-33 22-16
3-31
4-23 7-30
19*45
Gradec y Dunaj ,
Maribor gl. k. Spilje ....
35
7-33
7-01
529
21-40
Elsir.
13-34
13*10
1219
7-20
825
19*57
18-59
16-38
8*10
Maribor gl. kol.—Ljutomer.
1801
1803
5-23
615
7-50
8-46
16-47
17*29
18-56
19-52
1823a
10 38 11-47 1354 15-26
V Maribor . Spilje . . Radgona . t Ljutomer
1
1802
9-30
8-58
7-88
6-22
1826
20*46
2004
18-4T
17-31
1826a
16-08
14-55
1316
1101
Maribor gl. kol.—Grabštanj.
415	419	447 I I i iins. Ul.	417 U II irtillil			4l6a	414	411. irt (rlir. Ul.	4141 Ull ulep	
5-05	15-29	5-52	920		■ Maribor	t	800	1814	19-41	020	
7-44	17-20	7-51	1105		| Sp. Dravograd • • * * 1	6-17	16-35	i7-;:o	2242	
9-21	18-49	.	.1220		| Velikovec-Sinčavas • • |	5-08	15*16	•	21-28	
9-48	19*08	•	12-40		Grabštanj .,'••••	4*40	14-46		2100	
Maribor gl. kol.—Ptuj—Čakovec—Kotoriba.
205		207					224			228b	
833		18-55		m Maribor gl. kol. . . .			6-59			17-32	
9-20	.	20-30	#	11 Pragersko				6 17			16-48	
10-01	.	21-08	.		Ptuj			5 43			i6-09	
11-86	.	22-23			Čakovec			345	#		14-20	
12-24	•	•	•	'	f Kotoriba			•	•	•	13 05	•
Zidani most—Zagreb.
&04b
6-10 8 28 8 48
502
13-10
15-15
15-38
510
19-40
21-39
21-59
512
17-00
18-26
J Zidan most Zaprešič . . j Zagreb . .
507a
7-44
5-21
4-55
509a
10-58
8-53
8-22
505
18-40
16-31
16-05
517
Brzuvl.
513
Brzovl.
4-50
3*11
1121
1000