2euteuMkt Izdaja Časopisni zavod „Zasavski tednik" Trbovlje / Urejuje m odgovarja uredniški odbor 1 Direktor in odgovorni urednik Slane Šuštar / Tiska Ma riborska tiskarna v Mariboru l Naslov uredništva In uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlje I, Trg revolucije 28 itelclon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 f Ust izhajt vsako soboto / Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopol dne in jih ne vračamo Štev. 12 Trbovlje, dne 16. marca 1957 Leto X. OBČNI ZBOR OKRAJNE OBRTNE ZBORNICE Tako noše obrti ne bomo izbollšeli V NEDELJO DOPOLDNE JE BIL V DVORANI DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH OBČNI ZBOR OKRAJNE OBRTNE ZBORNICE, KI SE GA JE UDELEŽILO LEPO ŠTEVILO DELEGATOV IZ SOCIALISTIČNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA. MED GOSTI STA BILA TUDI PODPREDSEDNIK OLO TRBOVLJE VIKTOR BURKELJC IN PREDSEDNIK REPUBLIŠKE OBRTNE ZBORNICE LEOPOLD POTOČNIK. Zadnji delovni sestanek obrt- letnega perspektivnega plana v nikov Zasavja, združenih v obrti, ki ga namerava pripra- okraja, da se bo vrednost ce-okrajni obrtni zbornici je lepo viti ob sodelovanju svojih pod- lotnega dohodka in družbenega uspel in dosegel svoj namen. odborov in posameznih ljudskih produkta v obrti povečala v če- še vse prerada investirajo brez temeljitega premisleka ali se stvar gospodarsko izplača ali ne. Načrti V prid raznim nim investicijam, nične opremljenosti n ena term obratov, boljših organizacijskih ukrepov itd., predvideva letošnji družbeni plan trboveljskega Bnevi, hi mm ostaneta u spcmtau Pariška komuna Francosko drugo cesarstvo je o Karel Marx. Lenin je kasneje povojni s Prusi leta 1870 doživelo udarjal, da je Komuna naučila hud poraz pri Sedanu. Nemci so evropski proletariat konkretizirati zavzeli Pariz, ujeli Napoleona Ul., naloge socialistične revolucije. Po in Francozi so oklicali Ul. repu- 71 dneh je bila Komuna 28. maja bitko. V teh dneh poraza in razsula države se je 18. marca 1871 organiziral v demokratičnem Parizu Centralni komite Narodne garde, ki je prevzel v roke celotno politično vodstvo. Takoj po prevzemu oblasti je Centralni komite razpisal volitve v svet Komune. Sbet je takoj pričel z delom, a je zaradi nezrelosti proletariata napravil več bistvenih taktičnih napak, zaradi katerih je kasneje dokončno buržoazna kontrarevolucija pora žila Pariško komuno. Vendar pred stavlja Pariška komuna državo tisoč zaprtih in pregnanih. Vendar popolnoma novega tipa, prvo so- pa pomeni Pariška komuna prvi cialistično revolucijo v svetu, ki revolucionarni poseg proletariata jo je z izrednim zanimanjem in z v zgodovini, pomeni začetek veli-veliko pomočjo spremljal tudi sam ke proletarske revolucije v svetu: S PRVE SEJE PREDSEDSTVA OBO SZDL TRBOVLJE Delavski praznik 1. ma v ospredfu vseh praznikov Predsedstvo SZDL Trbovlje je nje delavski praznik, 1. maj, na uničena. Maščevanje buržoazije je bilo strahotno — preko 30 tisoč usmrčenih, nešteto Že obsežno in dobro priprav- odborov. Slaba tehnična opremljenost lotnem dohodku za 10 odst. v (M||)iiHllllMlllliMUHUIIIIIIIilllliWiymillllllOllllHl[|lll družbenem produktu pa 5 odst. Hkrati s povečanjem proizvod- knjigovodski centri, ki bi pre-nje v obrti družbenega sektorja cej razbremenili sedanje zelo Vzgojno delo v mizarski produktivni zadrugi v Sevnici podružnica v duktivni zadrugi adnjc čase zelo za vzgojno delo med Organizirala je že lepo število političnih in drugih predavanj, ki so nedvomno prispevala k vsestranski izobrazbi delavcev in uslužbencev ter k spoznavanju aktualnih družbenih proble- poleg važnih gospodarsko-boli- kateri dan bomo dali ves pouda-Clani podružnice so nedav- tičnih nalog razpravljalo na *svo- rek spričo revolucionarne .delav-dve predavanji: ji seji tudi o praznovanju vrste ske tradicije občine Trbovlje, sistem in delav- pomembnih dogodkov in dne-ravljanje pri nas vov, ki stoje sedaj pred nami. ter razvoj socializma v sve- Ker le-teh ni malo, je bilo zvezano z množičnim izletom -nc treba podčrtati predvsem tiste, Trboveljčanov in z zborovanjem na Cebinovcm, povezanim s kulturnim programom. Občinski Praznovanje 20. obletnice ustanovnega kongresa KPS bo kj jim moramo dati čimvečji poudarek, kajti letos praznuje- mo tudi. 20. obletnico ustanov- praznik pa naj bo povezan z bori ega kongresa KP Slovenije, 1. gatim enodnevnim kulturnim oz. Ijeno poročilo, ki ga je podal predsednik Alojz Škrinjar, nato pa tudi živahna in načelna razprava, je kar najpodrobneje _________________ razčlenila vse uspehe in težave, na podjetja je značilna nizka razvijanje zasebne obrti, dasi- delo v vseh teh delavnicah, s katerimi so se zasavski za- tehnična opremljenost, izrabi j e- ravno se pričakuje na račun iz-, ... da bi se v trboveljskem je še pomisliti, da so ti dnevi ganjzacije razpravljalo o kole- Za domala vsa zasavska obrt- pa se predvideva tudi nadaljnje komplicirano administrativno lnai, Dan pomladi 25. maja, ob- tizkultumlm sporedom. činski praznik 1. junij, pri čemer Razen tega je predsedstvo cr- sebni in državni obrtni obrati nost strojev, pomanjkanje orad- pada nekaterih obratov, da se okraju čimprej ustanovil servis, največ ubadali v preteklem letu, ja> zlasti pa primernih prosto- bo vrednost celotne proizvodnje kjer bi razna obrtna podjetja ter nakazala tudi smernice za bodoče delo na tem področju, Občinski ljudski odbori so za tu zmanjšala za okoli 1 odst. lahko nakupovala razni mate-Predsednik okrajne obrtne rial, glede katerega so sedaj iz- Vsekakor je pravilna ugoto- izboljšanje tega kritičnega sta- zbornice se je v svojih izvaja- ključno navezani na Celje, Ma-vitev občnega zbora, da naše nja v preteklem letu navzlic njih nadalje dotaknil še drugih ribor in Ljubljano, cbrti prej ne bo mogoče dvigniti znatnim sredstvom storili bore problemov obrtništva: šušmar- ... da se že vendar enkrat pri-na dostojno raven, dokler se za malo. s-tva, ki se zadnje čase vse bolj znajo razlike med uslužnostno to življenjsko ne bodo zavzeli Tako je bilo od skupnih sred- razrašča, skrbi ža strokovni ka- in proizvajalno obrtjo mimo drugih tudi vsi ljudski stev, ki so bila v obliki odstop- der, naraščaj, problemov okoli ... in da republiška zbornica, odbori, ki se pri tem doslej niso ijenega zveznega davka in obre- obdavčitve itd. če je le mogoče doseže, da bi blizu skupaj, Prav zaradi tega je predsed stvo SZDL občine Trbovlje od- znov&nja. ločilo, da bo osrednje praznova- darju ostalih praznikov ter začrtalo njih pomen in način pra- A. K. Nekaj misli iz razprave v obrti dvignila vsaj na višino industrije, Kot že rečeno, je bila raz- Kakor je bil celotni občni prava precej razgibana in, ne zbor zelo dobro pripravljen, pa Analiza uporabe teh dodelje- zaprta v stroge okvire koristi smo vendar na njem pogrešali še nekaj: vsaj besedo, dve o ____ ____________ ______________ .. „ .. so. bili vdelavskem samoupravljanju v še kot 23 odst. kreditov neizko- svojih govorih zlasti za to: obrti, ki se je ponekod že dobro ravno najbolj izkazali. . s ti na osnovna sredstva prepu- Tako se je celo zgodilo, kot gčena občinam, lansko leto upo-navaja poročilo Zbornice, da so rabljenih za investicije v obrti ti večino sredstev, ki so bila [G 13 rpilijonov ali 28 odst. pravzaprav namenjena obrti, Analiza uporabe teh dod< porabili drugod. _ nih kreditov' pa nam najprej posameznikov. Večje ali manjše napake P® .pove, da je ostalo ob koncu leta Delegati in gostje so se primerile tudi pri obdavčitvah, kjer so zlasti pozabili na razliko med uslužnostno in proizvajalno obrtjo. Alj je potem kaj čudnega, če po naših krajih še vedno tako občutno manjka zlasti raznih v. služnostni h delavnic in da je občutiti prav pri tej obrti upadanje? riščenih. ... da bi se za majhna obrtna razvilo, drugod pa še Opaža se, da obrtna podjetja podjetja ustanovili nekakšni šepa. precej -J-Y Zagorski gasilci mnogim za zgled število obrtnih obratov spet manjše NA OBMOČJU GASILSKE ZVEZE ZAGORJE, KI JO VODI TOV. FRANCE KLUN, DELUJ E 13 GASILSKIH DRUŠTEV Poudariti pa velja, da so zagorski gasilci lahko mnogim za vzgled. (m) V čast Dnevu žena je bila v Trbovljah slovesno odprta gospodinjska razstava »Zena In dom« V zadnjem času se je število saj so člani tako pripravljeni članov v vseh prostovoljnih ga- pomagati pri delu brezplačno. Podrobna statistika, ki jo je si iških društvih povečalo od 571 Prostovoljnem!) gasilskemu pripravila trboveljska obrtna na 619, med katerimi je 28 čla- društvu pri rudniku Zagorje je zbornica, kaže, da je bilo lani nic, 51 mladincev in 92 pionir- lansko leto uspelo dobiti nov, v našem okraju ustanovljenih i€v- Vendar je treba poudariti, moderni gasilski avtomobil. Na 18-novih obratov zaprtih pa 31. da je v gasilskih vrstah prema- območju občine Zagorje imajo Torej se je število obrti v Za- lo mladincev in pionirjev. Na gasilska društva 4 avtomobile ^ uutu^a DU------------ „ «uu uu- savju tudi preteklo leto zmanj- podeželju bodo mora.e tudi mla- m lo motornih brizgaln. Zaradi kalnega sveta videm-Krško je brin. Mnenja so bili, da brez šalo. To gre zlasti na račun za- dmske organizacije pomagati pomanjkanja ročnih br.zgam pred nedavnim sestanek materialne osnove ni mogoče sebnikov, ki so oddali svojo gasilskim društvom, da se bo v društva še mso mogla izvesti vseh zastopnikov gostinskih rešiti obrt zaradi bolezni ali drugih nje vključilo več mladine. Ga- sklepa, da bi po vseh vaseh usta- podjetij omenjene občine vzrokov. silske organizacije vzgajajo svo- novili gasilske trojke, ki bi vsa- sestanek je bil sklican z na __ ______, „„ To lahno upadanje še bolj po- je č.ane v požrtvovalne gasilce, ka imela po eno ročno brizgal- menam, da na njem razčistijo marsikje povečajo z malomar. »labšuje zlasti stanje uslužnost- ki so vedno^ pripravljeni parna- no. vprašanje gostinstva zaradi ne- nim odnosom do dela in nestro- ne obrti, ki v nekaterih obči- gati pri požarih in drugih ele- Zagorski gasilci «0 tudi tek- nebnih kritik glede postrežbe, kovnjaškim postopanjem s hranah že doslej še zdaleč ni bila mentamrh nesrečah. V vrstah movajj. pn,0 mCsto je zasedlo cen, kvalitete in kalorične vred- nili in pijačo. d°£rf , , . , gasilcev na območju občine Za- pGD žagorje-mesto, 'dingo pa nosti abonentske prehrane. Go- Posebno poglavje v gostinstvu Tako odpade n. pr. tu danes Pndnjaojo delavci. društvo v Kodredežu. Med pio- stinci pa naj bi predlagali je šušmarstvo, ki prizadene gona enega tesarja in steklobru- Gasilska društva so doslej po- nirj, ^ bai najboljši Zagorjani, ukrepe, ki bi bili nujno potreb- gtinstvu, kakor tudi družbi, zasika kar 116.497 prebivalcev, sveča,la premalo paznje vpraša- 6lcdiio jim pa LočanL Na okraj- ni, da bi gostinstvo v sociali- radi neodvedenega prometnega medtem ko se Zasavje ne more mm ga^kem, saj je o ga®-Iskih nem tekmovanju so pionirji do- stični družbi odigralo tisto Vlo- davka, veliko škodo Pocenitev pohval ti Še z niti eno optičar- častnikov za področje zagorske ; 4 mest0 člani pa drugo. go, ki mu je namenjena pri gastinskih uslug onemogočajo sko deiavnico. občine premalo. Na območju ob- prehrani našega delovnega člo- L sorazmerno visok nrisnevek Zaradi vsega tega prav goto- činske gasilske zveze je 9 gasil- Na zadnjem občnem zboru, ki veka in dvigu življenjskega a električni tok kurjava itd Probleoii gostinstva v občini Videm-Krško Na pobudo občinskega sindi- in prodajno ceno gostinskih do- 1 so bi osnove vprašanja gostinstva v blaginjo delovnega ljudstva. Res pa je tudi, da ta vprašanja vo ni umestna misel okrajne sMh domov, gradijo pa ga tudi se ga je udeležil tudi repubti- standarda. za električni tok, kurjava itd , , To so sicer malenkosti, ki pa Večina ljudi skeptično gleda vplivajo na gostinske cene. P smo pionirja iz Brežc Iz Brežic smo prejeli pismo, v katerem nam piše pionir Karel Kostovec sledeče: Dragi tovariš urednik'. — Ti ne veš, kako žalosten sem bil, ko sem v »Slovenskem poročevalcu« videl pred kratkim sliko trboveljskih pionirjev, ki morajo v vrsti čakati na mleko. Tudi jaz sem pionir, zato me je to kač razjezilo. Moja mama pravi, da jo ta slika spominja na nemška taborišča. Tudi lalcrat so morali z lonci v vrsti čakati na hrano. In veste, zakaj me je še razjezilo? Pri nas v Brežicah imamo mlekarno. Pravijo, da imajo velik promet. Okrog 2.000 litrov mleka na dan. In veste, kam ga pošiljajo? V Zagreb! Menda se jim bolj sp'ača, ah kaj? Toda meni se to ne zdi prav. Rudarski otroci so gotovo zelo potrebni mleku. Kaj ni nikogar, ki bi jim ga preskrbel? Op. uredništva: brežiškemu Pionirju lahko sedaj povemo, da se preskrba z mlekom boljša, in da tudi repov nebo več. Po obširni razpravi so zbrani obrtne zbornice o izdelavi pet- na Izlakah in v Kolovratu. Te- ški poslanec in predsednik občtij ------- --------- ■ " ■ ma društvoma pa primanjkuje ne tov. Alojz Lukač, so sprejeli^^pošlovanjevgostiristvuinl ■ finančnih sredstev in bi bilo več sklepov, ki bodo pripomogli nikakor ne more razumeti prav, jim priskočili na pomoč, še k večji dejavnosti gasilcev, likanske razlike med nakupno posebna komisija^ * odboru ' . 1 C- --«—«*» službo itd. l" V kratkem bodo sklicali ec- Stanek s trgovskimi podjetji, peki in mesarji, da bi gostinci » dobili pri nakupu popust, ob-gf 'Ifllel fMMMi enem bi proučili tudi vprašan;e r|;H nakupa zelenjave v Zagrebu, ki tfflm je cenejša. Mnenja so bili, da ^KISeHI I ŠEflBLiSI bi bilo prav, če bi Občinski ljud- skl odbor dal nekaj regresa za hrano, dš bi abonenti dobili J hrano nekoliko ceneje. - Za boljše delo so gostinci v f JhMHHK ' Jo sindikalno podružnico, ki je ■ / jffl ME Jr Hk pričela poslovati l. marcem jaMk j BaiMKaBiBg -Jjgfc 1957 Takole je naš fotoreporter ujel delegate in goste na občnem zboru okrajne obrtne zbornice, ko so poslušali poročilo predsednika Alojza Škrinarja VREMENSKA NAPOVED ZA PRIHODNJI TEDEN V drugi polovici tekočega tedna in v zadnjih dneh prihodnjega tedna nekajkrat padavine z ohladitvijo. V ostalem suho oziroma lepo vreme. Nadaljnji izgledi: v še negotovem roku bo nastopilo razdobje nizkih, skoraj zimskih temperatur in tudi snežilo bo. Dr. M. V. V Trbovljah dvodnevne prireditve v po častitev Dneva žena V petek popoldne se je zbralo na Kleku nad Trbovljami lepo število revirskih žena — bork, aktivistk in drugih na intimno slovesnost, ki jo je zanje pripravil mestni odbor SZDL in občinski gospodinjstci center. Po uvodnem nagovoru predsednika ObO SZDL, tov. Jožeta Pikla, se je razvil živahen pogovor, ki se je v resnosti in ob smehu in šalah zavlekel v pozne ure. . S tem so o Trboveljski občini zaključili praznovanje 8. marca, ki je bilo letos pripravljeno zelo skrbno, menda bolje kot o vseh zadnjih letih. Že v četrtek zvečer je bil v gledališki dvorani v počastitev || ženskega praznika uspel kon-cert trboveljskih študentov glasbe, ki so izvajali dela Mozarta, Straussa Webra in drugih. Koncert je priredilo Revirsko akademsko društvo m se ga je udeležilo lepo število Trboveljčanov. Ob istem času so bile slavnostne prireditve tudi v domovih »Svobode-Zasavje« in »Svobode-Dobrna«. V petek ie bilo u Delavskem domu že zgodaj zjutraj zdravstveno predavanje dr. Irene Ivančič, povezano z govorom v pomembnost; mednarodnega dneva žena, zatem pa so žene odšle rx. otvoritev gospodinj ske razstave v zgornjih prostorih restavracije »Turist«, ki jo je ob pomoči raznih trboveljskih trgovskih ir drugih podjetij pripravil mestni odbor SZDL in občinski gospodinjski center. Na razstavi vzbujajo mimo drugih predmetov največ za nimanja izdelki trboveljskega »Elektrostandarda«, mariborske »Hidromontaže« in tovarne »Tobi« iz Slovenske Bistrice — razni gospodinjski aparati za pomoč ženam pri delu. Razstavo si je v teh dneh ogledalo veliko število Trbo-ve'ičanov. -iak Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICE V gostinstvu mora vladati vzdušje lojalne konkurence Pretekli teden je bil v Cateških Toplicah redni letni sredstva za štipendiranje učen-občni zbor okrajne gostinske zbornice, katerega so se udele- ^ v gostinstvu Senovo m Radeče ter zastopniki raznih podjetij. JI „ Obširno poročilo o dosedanjem delu zbornice je podal p ?' CQ ,e j^n-ikc predsednik tov. Hudoklin. Po ostalih poročilih pa se je raz- , ° ^ ,, vila živahna diskusija, iz katere posnemamo sledeče: točke, kamor v poletnih mese- „ . ,, . . . , „ . ..... _ ... , cih prihaja precej turistov, ni V preteklem letu je okrajna alkoholnih pijač preprečilo, bo- pa dovolj prenočišč. Ce hočemo, gostinska zbornica Trbovlje sto- do morali temu posvetiti večjo da se bo turizem razvijal v zarila vse potrebno, da se je na skrb tudi občinski ljudski odbo- dovoljivi meri, bo treba skrbeti področju našega okraja zavaro- ri in vse ostale organizacije. za kulturno postrežbo v gostin-valo 39 zasebnih gostincev, ka- Posebna komisija pri zbor- skih lokalih, obenem pa nuditi terim se do 31. januarja letos niči je priredila v preteklem turistom udobno bivanje v ti-prizna 10-letna zavarovalna do- letu tečaj, kjer si je pridobilo stem kraju. Več pažnje je treba ba. S tem so vsi ti zavarovanci polkvalifikacijo 38 kandidatov posvečati solidni postrežbi in dobili pravico koriščanja bol- iz strežbe in 3 kandidati iz ku- družbeni prehrani, tako da bo niškega, pokojninskega in inva- harstva. Obenem so bili v zim- potrošnik dobil za primemo lidskega zavarovanja. Na žalost skih mesecih tečaji za izpopol- piafo tudi primemo hrano, se pa te ugodnosti niso vsi po- njevanje v Zidanem mostu, Za- ,- . .. • služili, akoravno bodo imeli le-ti gorju in Vidmu-Krškem, kate- ob^rni- diskusiji je M iz- še druge ugodnosti, in sicer da rib se je udeležilo 70 tečajni- w nadzorni bo vsem tem, ki plačujejo pri- kov. «»*"• =a predsednika pa je bil spevek v ta sklad, zmanjšana Naši gostinci se vse premalo pomovno izvoljen tov. ione obenem davčna obveznost. zanimajo za izpopolnjevalne te- dotdin, ki je ze v preteklemie- Pereč problem v gostinstvu čaje. Mnenja so, da je dovolj, bi vestno vodu okrajno gos m-so še vedno tako imenovani »črni če imajo kvalifikacijo v žepu. steo zbornico Trbovlje. -a vinotoči«, ki se bohotijo vedno Ugotavljamo pa, da postrežba v v večjem številu in točijo vse gostinstvu še vedno ni taka, kot vrste alkoholnih pijač na skraj- bj morala biti v socialističnem no nekulturen način. S tem od- gostinstvu. Ne gre namreč za vzemajo velik del prometa go- hlapčevsko ponižnost, temveč stinstvu, prikrajšujejo na da- za socialistični odnos do člov.e-jatvah našo skupnost, obenem ka ne glede na položaj, ki ga pa pospešujejo pijančevanje ter zavzema v družbi. V gostinstvu mora vladati vzdušje konkurence, da se bo vsak kolektiv boril Zapornica pri Zidanem mostu Na železniški progi Zidani most—Hrastnik je tik pri postaji Zidani most zapornica, ki dela velike preglavice zlasti avtomobilistom. Kadar se jim namreč najbolj mudi, se morejo ustaviti pred zaprto zapornico. To še ne bi bilo nič hudega, če to čakanje ne bi bilo malce predolgo. Zapornice so namreč zaprte tudi po četrt in celo pol ure. Nemalokrat je vlak že davno odpeljal mimo, k» so zapornice še vedno zaprte. Kje je vzrok za to, ne vem. Jasno pa je eno: v interesu eert-nega prometa bi bilo, da bi pri zapornicah zgradili čuvajnico. To bi namreč zagotavljalo, da v prihodnje ne bi bilo več nepotrebnega čakanja pred zapornicami. Pomisliti je namreč treba, da se Po cesti vozijo ljudje v avtomobilih po raznih, dostikrat zelo nujnih opravkih, ki so včasih vezani tudi na minute. -nc Primanjkljaj v gostiščih OKRAJNI IN OBČINSKI TRŽNI INŠPEKTORJISO PREJŠNJI MESEC PREGLEDALI 66 OBRATOV, KI SO PODVRŽENI PREGLEDU INŠPEKCIJE. V KAZNOVANJE SO NAZNANILI 15 ODGOVORNIH OSEB IN SICER 13 JAVNEMU TOŽILCU IN 12 SODNIKU ZA PREKRŠKE Pregled gostišč, ki so v sestavu dam pomote, ki sem jo napravil zadružnega trgovskega podjetja zato, da bi vam nazorneje poka-»Vinarska Brežina« v Brežicah, je zal, kako seštevajo v gostišču pokazal, da so v zadnjem času »Vinarske Brežine« iz Brežic, v skoraj v vseh gostiščih nastali Šoštanju, kjer prodajo manj hra-večji ali manjši primanjkljaji. Ta- ne, kot pa znaša nakupna vrednost ko je bil v gostišču »Na hribčku« prehrambenih predmetov. Zatorej v Trbovljah ugotovljen primanj- ni nič čudnega, če je samo v kulu-kljaj za več kot 300.000 din, v nji nastal primanjkljaj za 279.169 založni kleti v Trbovljah za dinarjev. Ob takem poslovanju nas 138.213 din, v gostišču »Pri zve- tudi polmilijonska izguba ne preždi« v Sevnici za 93.713 din itd. seneča... Občinski tržni inšpektor v Trbovljah pa je v gostišču »Grožd« ugotovil primanjkljaj v znesku 52.134 din. Pri tem je važno omeniti, da je to gostišče vodil F. R., ki sploh nima predpisane kvalifikacije iz gostinske stroke. Za primanjkljaj je torej odgovorno tu di vodstvo podjetja in poslovodja. z raznimi hibridnimi vini in ostalimi žganimi pijačami škodujejo zdravju naših delovnih za večji promet in dotok gostov. V mdniku Senovo so razpravlfali o zaključnem računu ljudi. Res pa je na drugi strani, da gostilničarji in ostali ne V gostinski šoli v Ljubljani je letos 26 učencev, hotelsko priglašajo teh ilegalnih točilnic, šolo pa obiskujeta dva kandi-ki so čestokrat prav v središčih, data. Tudi v bodoče bo morala Da se bo to nezakonito točenje zbornica zagotoviti potrebna Zadnje zasedanje delavskega sveta na senovškem rudniku je imelo nekakšno praznično obeležje, saj so tokrat razpravljali o zaključnem računu podjetja, kako so minulo leto gospodarili. Že udeležba članov delavskega sveta, ki je bila polnoštevilna, je pokazala, da so se vsi resno zavedali važnosti tega zasedanja in uspehov v poslovanju, o katerih so tokrat razpravljali. Odprli so gostišče brez dovoljenja... Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Toplicah v Zagorju je v prostorih bivšega zasebnega gostilničarja odprlo gostišče, ne da ne samo bi si predhodno ‘preskrbelo potrebno dovoljenje za opravljanje gostinskih storitev. Vodstvo tega gostišča je upravni odbor društva Rfikli hnstP da sem se zmotil poveril kar lastniku gostinskega Rekli boste, da sem se zmota mu Je prjznal u djn zaslužka pri litru prodanega vina, medtem ko je gostilničar vse ostale pijače in živils prodajal za svoj račun. To je kajpak v nasprotju s pozitivnimi gospodarskimi predpisi. Ta primer kaže tudi, da nikakor ni prav, da se delavska prosvetna društva ubadajo z gostinsko dejavnostjo, to pa zaradi tega, ker se jim gostišče izplača samo tedaj, če posluje v na- 2 + 2 = 3 pri seštevanju. Tudi jaz se zave- vse bolj disriptineram in zavedni. V minulem letu je rudnik z sprotju s predpisi, uvedbo jamskih železnih stojk in metode š-rokočelnega odkopavanja premoga ustvaril znatne Zagorje PROSLAVA 8. MARCA. — Ze- prihranke na jamskem lesu. Ta- gorske žene so slovesno proslavile lto je bila poraba tega lesa lan- g mareCi praznik žena. Na večer sko leto za 6 odst. nižja kot leta pred praznikom je bila v Domu 1955. Prihranke pa eb na rudni- TVD »partizana« slavnostna aka Poslovno poročilo je poda/ stotak vlage in pepela v premo- ku dosegli tudi z varčevanjem demija, na kateri sta sodelova’a tov. Franc Pušnik, Iz poročila gu, odstotek gorljivih snovi pa jamskega lesa in z izkorišča- ženski pevski zbor topliške »Svoje "bilo razvidno, da je rudnik se 'je povečal za 0,73 odst. Ka- njem odpadnega lesa, ki prihaja bode« in mešani pevski zbor pio-nekoliko prekoračil svoj proiz- lončna vrednost pridobljenega po Uporabi iz jame. nirskega odreda »Ivan Cankar« na vodni plan in sicer ga je pred- premoga se je lansko leto v pri- Delavski svet se je na tem za- nižji gimnaziji v Zagorju. Slav-vsem presegel z nedeljskim meri z letom 1955 izboljšala za sedanju pobli-že seznanil z izpel- n0stni govor je imela tov. Ar.ica obratovanjem rudnika v mesecu 1,21 odst. Tudi planirana storitev nitvijo svojega lanskoletnega pečar. Zatem je bilo predavanje, novembru in decembru. Vseka- se je preteklo leto popravila za družbenega plana, ki je bil za ki sta ga organizirala Gospodint-kor je presežek proizvodnje pre- 2,6 odst. 4,2 odst večji. Seznanili so se ski center iz Zagorja in tamkajš- moga tudi rezultat uvedenega ~ ifL d_lavsfc; obravna- nadalje še z ostalimi podatki, nja Ljudska univerza. Predavate je ~ ZJVSTrS22~ račun za leto 1955. no disciplino, je ugotovil, da so skega sveta potrdili zadovoljni. Trgov*® podjetje »Železnina* k Trbovelj razstavlja vneto izdelkov naših priznanih tovarn, ld jih **e potrošniki, v premoga, saj so na rudniku nakopali več premoga debelejših vret, kar ee je zadovoljivo odrazilo tudi v finančnem efektu podjetja. Stroški pridobivanja premoga so tonsko leto »oor porastu, kar gre predvsem na račun zviša- no znižalo dobiček podjetja, ki je v primerjavi s predlanskim Zlasti glavna, ki drži letom kar za 32 odst. nižji. Kljub središče mesta. Občani temu podjetje razen delnega Tako ee je še nadalje mižal od- TEŽAVE SVETA 55A KOMUNALNE ZADEVE HRA3TN1ŠKE OBČINE Premalo vede, slabe vodovodna omrežje Čeprav je svet za komunalne čistočo ln polepševanje posa-zad-eve hrastniške občine v ead- meznih naselij. Pobudo pa so njih dveh letih uredil mnoge dali tudi hišni sveti, ki jim ni ^ja cen materiala in na uvedbo komunalne naprave, predvsem vseeno kako je okrog njihovih novih dajatev, kar pa je obdurt-izboljšal zunanji izgled posa- hiš in drugih poslopij, meznih naselij, cestno rsaevet- Problem zase pa so vedno še Ijavo in drugo, ostane še redno ceste, problem štev. 1 voda. skozi ___^ ____ _____ _____ _ Občani se večkrat pritožujejo, pravijo, da je cesta mnogo bolj zvišanja cen premogovega pra-da je voda v deževnih dneh urejena v zgornjem delu Hrast- hu ostalim vrstam premoga ni umazana in včasih celo neužit- nika, slabše pa v spodnjem. Zla- povišalo cen in so ostale enake na. Pričakovati pa je celo naj- sti je neurejena od Kemične to- kot prejšnja leta. hujšega, da bo namreč zajetje vame naprej. Tod se ob vsakem Tudi kvaliteta senovtikega pre-v Mahnolah izginilo zaradi obra- deževju nabere toliko nesnage, moga je ostala na dosedanji vi-tovanja rudnika Trbovlje-Hraet- da bi morali cestarji vedno biti šini, ali pa se je celo izboljšana, nik. Tudi voda v Kanceh ni na mestu in čistiti. (v) povsem zanesljiva, saj se je pred nekaj več kot dvema mesecema zgodilo, da je v Studen- __ cu preko noči izginila. Vodovodno omrežje v zgornjem delu Hrastniku je ponekod tako slabo, da sodijo, da je 80 do 90 odst. že malone neuporabno. Prej ko slej bodo morali izmenjati najmanj 8 do 10 km cevi. Nič manjše težave z vodo niso na Dolu. Zategadelj ostane ureditev vodovodnega omrežja prva naloga sveta za komunalne zadeve' v tekočem letu. Kako pa bodo uredili ta problem, trenutno še ni jasno, kajti prvič primanjkuje sredstev, drugič je treba najti sporazum z rudnikom in poskrbeti za nemoteno obratovanje zajetja. Videti je, da je svet za komunalne zadeve imel večje uspehe pri ostalih delih. Lepo je uredil nekoliko nasadov, cestišča in sc prizadeval za lepši izgled kraja. Marsikje se mu to v celoti ni posrečilo, ‘ker je ddlina zelo razdrobljena. Res pa je, da ima sedaj središče kraja mnogo lepši izg'ed kot pred leti. Na pobudo komunale so začeli tudi občani bolj skrbeti za delfsko proizvodnjo. V primerjavi s prejšnjimi leti izostanki zaradi bolezni in ne-je precej porasla proizvodnja na zgod nižji kot predlansko leto, rudniškem oddelku Dol, medtem vendar je ta odstotek, ki znaša ko je oddelek Zakov obdržal 7,3 še vedno precej vi^Jc. Zad-svoi stalni delež, ki ga daje k nje čase so v podjetju izbodj-celokupni proizvodnji podjetja, jah higiensko-tehnično službo in saj nanj odpade približno polo- ^ rezultati že opazni. vica vsega Pridobljenega pre- _ _ _...... ...........______........................ m?ia1riutoik.u pridobivajo 6 vrst ostan^tov i® VSa 1®*° enak, iz prav lahko ocenimo njihovo delo. nj° izgradnjo tovarne. Kakor raz-nrmnea Zadnje mesece lan- česar bl lahko “Mučili, da se Tako tudi delo delavskega sveta vidimo iz zapisnikov, je na posa-Bk^atota ne se ie bistveno iz- je disciplina krepko po- stek]ame v Hrastniku. Kolektiv te meznih zasedanjih tega delavske- stroktura sortimenta PraviLa in da delavci postajajo tovarne ima močan delavski svet, 9» sveta prav živahno. Poleg ___________________________________ nmizvodnie in f Delavsko upravljanje v hrastniški Steklarni se krepko utrjuje Če prebiramo zapisnike zase- ki na svojih zasedanjih rešuj s danj posameznih delavskih sve- važne naloge podjetja’, in sicer za tov v naših podjetjih, največkrat napredek proizvodnje in nadalj- , - , ; m V* ■ v /mi* l ■■■ m ■ v i * i '<%•> • 1 p- 1 r •V . '' s, ? Delo v rudniku Senovo ni posebno lahko NAS KOMENTAR- Storo vos Proslava 8. marca. — V nedeljo, 10. marca, je bila tudi pri nas počastitev mednarodnega praznika žena, in sicer v osnovni šoli. Pionirji so nastopili z deklamacijami, petjem in pravljično igro »Pogumni Tonček«. Igra je uspela in moramo pionirjem izreči priznanje. Razred je bil nabito poln ljudi. Indonezijska trenja Eno od aaijskih držav, ki Je prejela šele po drugi svetovni vojni neodvisno* Indonezijo, pretresajo te dni hudi notranji spopadi. Poročila tujih agencij govore o uporu krajevnih vojaških poveljnikov na Celebesu, Sumatri in ostalih manjših otokih te značilne otoške države. V indonezijskem glavnem mestu Džakarti trde, da so novice namerno pretirane. Se vedno so na delu nekdanje kolonialne, rešilne sile, ki bi hotele trenja okrog organizacije državne uprave speljati na svoj mlin. Zato je trebu poročila jemati s primemo rezervo. kolonialno prakso po načelu »Deli in vladaj!«, ki jim je dala moč, da so lahko z razmeroma majhnimi vojaškimi enotami in civilno upravo vladali tako ogromnemu oaemlju. Zato ®e je vodstvo odločilo za strogo centralistično upravo, ki pa se je v zadnjih letih sprevrgla tu in tam v tipično birokracijo. Pojavili so se primeri korupcije, kj so posebno razburkali kri prebivalcem Sumatre. Ta otok predstavlja najmočnejše gospodarsko področje, ld prinaša deželi tudi največ denar a poveljnik je po ustavi prpdsed- Sukamo in dosedanji vladni nih republike Sukamo, ki uživa predsednik Sačtroamidžiodžo, ter med širokimi aloji precejšnjo stranka Masjnmi, obe s po 57 zaupanje. poslanci. Prva se 'posebno za- .... - -______-, Nemiri v deželi »tisočerih o to- vzema za nacionalno izgradnjo n* OAjgooteje naseljeno, kov« pravzaprav ne pomenijo in n ati topa proti vplivu tujine, r®,.*” i® (Pojavila tudi kri-nič novega. Zamislimo si le de- Zato se povezuje s strankami, la“00. da žive Javanci (na Javi želo, ki se razteza v dolžino ki so levo usmerjene. Druga 'je J® glavno mesto dežele!) s celot-5000 km, ima milijon in pol izrazita muslimanska stranka z no birokracijo od tujih žuljev, kvadratnih kilometrov ter šteje reakcionarnimi težnjami. Med Po oceni nekaterih »upornikov« 80 do 85 milijonov prebivalcev, drugim se poteguje za državno ®a 'e Sumatra 70 odst, vseh dr-ki govore več sto različnih je- ureditev, ki bi temeljila na — iavnih dohodkov, ves ostali del zikov in so na različni kulturni koranu! indonezijske države pa samo in civilizacijski stopnji! Med ostalimi večjimi politič- 30 odrt. Po zgledu na zanodne dežele nimi skupinami nai omenimo še V.sekakor je mnogo resnice na so v Indoneziji pričele delovati muslimansko stranko (45 poslan- teh trditvah. Prav tako pa je Vlada ministrskega predeed- tudi po razglasitvi neodvisnosti cev) in KP Indonezije (39 po- tudi ros, da pri raznih »uporni-nika Sastroamidžodže je morala številne politične stranke kot riancev). Skih duhovih« igrajo nemalo včeraj odstopiti. Kakor poročajo dediščina nekdanjega nizozem- Mlada republika je ob svojem vlogo muslimanska vera, osebna iz Džakarte, bo vlada uvedla po Skega kolonialnega carstva. Na nastanku morala izbirati med hotenja, pa tudi hujskanja tu-vsej deželi obsedno stanje. Ta- parlamentarnih volitvah 1. 1955 strogo centralistično upravo in jih, predvsem nizozemskih kro-ko eo vsaj sklenili na skupnem je nastopilo 25 strank in stran- konfederativnimi hotenji. Drugo gov. Ne smemo pozabiti,, da je sestanku poveljniki divizij ko- člc. Med njimi sta ncfmočnejši obliko, obliko cepljenja enotno- vpliv nekdanjega kolonialnega penskih, morskih in letalskih nacionalna stranka, ki ji pripa- sti, ro dolga lota v praksi izva- gospod"'-ia še vedno vePk in da divizij iz vse države. Vrhovni data tudi predsednik republike jali Nizozemci. Gre pač za staro (Konec na 8. strani) Predsednik indonezijske republike Sukamo — pred težavno nalogo proizvodnje in finančnega uspeha tovarne se člani zanimajo tudi za vse ostale posameznosti v podjetju. Ob pregledovanju sklepov na zadnjem sestanku delavskega sveta Steklarne smo opazili, da je bil le-ta posebno vežen, saj so bili na njem sprejeti sklepi velikega pomena za nadaljnje gospodarstvo v tovarni. Delavski svet je ob tej priložnosti potrdil družbeni plan Steklarne za leto 1957, v katerem je predvidena produkcija 5500 ton votlega in tehničnega stekla v vrednosti 1 milijarde 173 milijonov dinarjev. Svoj družbeni načrt bo kolektiv Steklarne letos laže izpolnil, ker to leto niso predvideni večji remonti steklarskih peči. Vendar pa v letošnjem letu ne bo mogoče znižati cen izdelkov, ker so porasti! materialni stroški, in to predvsem stroški za pesek in sodo. Meseca julija je na vidiku tudi poskusno obratovanje nove bru-silnice. V prvi fazi poskusnega obratovanja bodo verjetno te in one težave, vendar bodo v novem oddelku delovni pogoji za delavce znatno boljši. Ker ima Steklarna mnogo naročil ln ker so njene peči ie izrabljene, se je bilo treba lotiti izgradnje manjše kadne peči s kapaciteto 1500 kg na 24 ur. S tem bo mogoče ustreči kupcem servisov in opalnega razsvetljavnepa stekla. Peč je že v gradnji. — Za steklarje na strojih »Kiko« se bo uvedel poseben tečaj za usposobljene pri delu in odpravo nekaterih napak pri izdelkih stekle.u1-z navojem. Delavski svet je nadalje poeta ril komisijo za analitično oceni-tov delovnih mest v tovarni. Delo komisije bo obširno in zelo odgovorno. — Kakor drugod, je tudi delavski svet hrastniške Steklarne najdalje razpravljal o novem tarifnem pravilniku. S potrebnimi popravki je svet ta pravilnik potem sprejel. Ker je treba kupiti nove stroje za tovarno, je delavski zve ioločil dva domača strokovnjaka, ki bosta odpotovala v Nemčijo m si tamkaj ogledala delovanje ten strojev. Iz posameznih sklepov de,a'; ckeoa sveta lahko povzamemo, je delavsko upravljanje v hrastniški Steklarni zavzelo prev h n smer za nadaljnje delo. Pri* devnemu kolektivu te tovarne že-Mmo šn mnogo upsehov v ,v' M 1 proizvodnji. R- V- »ZASAVSKI TEDNIK« Stran 3 &&&&&&&&& letni oddih nog bo V DANAŠNJIH RAZGOVORIH NEKOLIKO BESED O LETNEM ODDIHU; PRAVZAPRAV BI HOTELI NEKOLIKO POKRAMLJATI O VSEH TISTIH NEŠTETIH NAPAKAH, POMANJKLJIVOSTIH, SLABOSTIH IN IZKUŠNJAH, KI KAŽEJO, DA LANSKOLETNI DOPUST NI BIL VSEPOVSOD DOPUST, MARVEČ ČAS DRUGEGA DELA, RAZNIH OPRAVKOV IN PODOBNO. IN SLEDNJIČ ŠE O TEM, KAKO KOLEKTIVI, PRAVZAPRAV SINDIKALNE PODRUŽNICE, PRIPRAVLJAJO ORGANIZIRANA LETOVANJA ZA SVOJE DELAVCE. Za kaj drugega je letni oddih, (manj v zgornjih krajih okraja Prvič: sindikalne organizacije resnične namenjjen \ f~\ T PnrfcTPIHT /"XTVT\TTTTT. Trn A T Tt~r A ^ ^ počitku! kot da se delovni človek odpočije od celoletnega dela, da dva, tri tedne odloži s sebe vse delovne in druge skrbi! Tako do- ' T”‘,T‘, -“rj“ *■1 ““uuuum: urediti dopuste tako, da bo vsak kot v spodnjih), da se večja del vse jemalo upoštevajo proiz- lahko preživel teden, dva, nekje delavcev 'preživi svoi letni od- vodni nrrorAc m***An* «1; -- delavcev preživi svoj letni oddih v trdem garanju ali doma, najraje pa pri kmetih. Nepo- 7 * O" *““■*'♦* nuji c*J*- ruUCUil. ločilo je tudi v zakonu, ki ureja polna analiza pa pravi med dru- te odnose in ne bi smeli nikdar pozabiti, da je pač ta zakon plod zmagovite ljudske revolucije. ' Zal na to ponekod kaj radi pozabljajo. Pozabljajo, da so gim še to, da se mnogi taki delavci vračajo na delo bolj zgarani kot prej, ko so odšli na dopust. Namesto, da hi se delovni ... - - učinek po preživelem dopustu naši delovni ljudje s to prido- dvignil, da bi narastla delovna bitvijo vendar enkrat za vselej vnema, je nasprotno: manjše kot prej. Drugič: več kot polovica delavcev je svoj dopust izkoristila v presledkih. Niso redki primeri, da so delavci tudi po petkrat, šestkrat delili dopust, tako da od dopusta res ni ostalo drugega, kot nekaj prostih dni, ki sploh ne zaslužijo imena dopust. Pokazalo se je, da so delavci ko slej odpraviti. Odpraviti ""za- !ake pIGS?e <*m izkoriščali za Izkušnje večjih zasavski] voljo tega, če hočemo, da se bo drCkb,ne °9*2^c’ 23 kako podjetij, kot: rudnika Trbovlje naš delavec na na-issi hr> na ka- potovanje k sorodnikom ali po- Hrastnik, Zagorje, trboveljske dobno. Ni nobenega dvoma, da--------------- tudi tak dopust ni koristil, marveč škodoval. Tretjič: majhen del delavcev, . „ ki bi lahko preživel svoj prosti števati. čas na kakšnem letovanju ali dvoma, uveljavili svoje pravice, torej pravice, za katere so se dolga leta prizadevno zavzemali, a jih vse do osvoboditve niso nikdar dosegli. Po našem, mnenju in po nekaterih sicer zelo skopih podatkih o izkoriščanju letnega oddiha preteklih let med našimi delovnimi kolektivi, delamo več bistvenih napak, ki jih velja prej vodni proces svojih podjetij. Dogajalo se je namreč, da je v poletnih mesecih proizvodnja občutno nazadovala, ker je v juliju in avgustu na dopustih najmanj 15 odst. delavcev in uslužbencev. Organizacije bi marale navajati svoje člane na to, da bi začeli izkoriščati dopuste že v aprilu in vse tja do oboje je pome jeseni. Le na ta način bi se izpad v proizvodnji niti ne poznal toliko. In drugič: ponekod podjetja, čeprav bi lahko, zelo malo pomagajo pri organizaciji letovanj svojih delavcev. naš delavec, pa najsi bo na ka terem koli delovnem mestu, v tem času, ko odloži s sebe delavno breme, resnično odpočil in resnično nabral svežih moči za jutrišnje prizadevno delo. Pojdimo kar po vrsti in skušajmo pojasniti vprašanje s stališča resničnega oddiha delovnih ljudi in koristi proizvodnje. Prvič: nemogoče je, da ugo- še je čas za organiziranje letnega oddiha Izkušnje večjih zasavskih STT, Cementarne in drugih večjih podjetjih v organiziranju letnega oddiha za svoje delavce velja koristno uporabiti in upo ob morju ali v planinah, in da se bodo le-ti začeli izkoriščati že aprila in končavali v pozni jeseni. Sindikalni odbor zagorskih rudarjev je nedavno tega že sklenil v Crikvenici pogodbo, s katero je dobil v najem za vse leto veliko poslopje, v katerega bo moč namestiti v eni izmeni najmanj 40 rudarjev. Sodijo, da bo prva izmena odšla na dopust že konec aprila, ali najkasneje maja. Razen tega bodo rudarji s svojimi družinami letovali tudi v izlaškem Počitniškem domu in morda še v planinah. Podobno bodo napravili tudi v STT, trboveljskem rudniku in drugod. Res, vsi ne bodo mogli letovati, toda kaj pa Društva prijateljev prirode Mnogi res ne bodo mogli le- Starost (s fotografske razstave »Družina človeka« v Beogradu) Čeprav m nobenega tavati, bodisi da za to nimajo da vsepovsod ne bodo denarja, ali pa raje prosti čas podobno, tega ni storil le zavo- zmogli toliko sredstev za pomoč prebijejo doma irTpotivajo To-Ijo tega, ker ni bilo mogoče, da delavcem za dopust, pa _ lahko vsalSTvei^todus^: to store za najpotrebnejše. skem kraju smo ustanovili Dro- bi šla v.sa družina. Prvič: nemogoče je, da ugo- In s stališča podjetij oziroma Važno pa je končno to, da so štva prijateljev prirode Le-ta tavljajo občinski sindikalni sveti proizvodnje? sindikalne organizacije skušale pa lahko marsikaj store, da bi NEKAJ DROBTINIC IZ CELOTNEGA DELA OKRAJNE INŠPEKCIJE DELA 6ihi mu 50 zim e deče/ MmiHiMrinninniiiiiiHiiiimmEiiimiiiHffliiiiiimmiaiiuiiiffliRflRiinmiiiifloiiHiiiiiiiiHiiEiBiEiiiEiiiiraiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiEuiiiiiiHiiiiHHHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiBffli ČEPRAV SO V ZASAVSKIH PROIZVODNIH IN DRUGIH PODJETJIH PRECEJ IZBOLJŠALI HIGI-ENSKO-TEHNBČNO ZAŠČITO DELA, JE BILO LANI KLJUB TEMU 4164 NEZGOD — TU PA TAM DELAVCI CELO ODSTRANJUJEJO ZAŠČITNE NAPRAVE S STROjEV — NERAZUMLJIVO: MED PONESREČENCI JE BILO NAJVEČ KVALIFICIRANIH DELAVCEV — ŽE NEŠTETOKRAT UGOTOVLJENO: NAJVEČ NESREČ OB PONEDELJKIH IN PETKIH — POVPREČNO SE JE PONESREČIL VSAK PETI ZAVAROVANEC — LANI 105 MILIJONOV DIN ZA IZBOLJŠANJE HIGIENSKO-TEHNIČNE ZAŠČITE DELA Brž ko zapiska pol dveh, steče sosedova Marjanca na vogal kolonije in nestrpno upre oči v dolino. Cim zagleda znano očetovo postavo, veselo pomaha in jo umih nog ubere njemu naproti. Očetova usta se razlezejo v ši-rok nasmeh, v Marjančinih očeh pa se zaiskri stotero iskric. Potem čeblja: sila je radovedna, vse hoče vedeti, kako je bilo v jami, kaj ]e delal, kdaj je malical, Če se je močno utrudil in podobno. Oče ji resno odgovarja in če ji tu pa tam Pove, da se je ta ali oni znanec Ponesreči!, se Marjanca strese in se bolj poprime očetovo dlan. Boii se zanj, strah ji prešine mlado te-o ce pomisli, da se utegne pripetiti tudi njenemu očku kakršna Koli nesreča. Nič koliko je njej podobnih. oje se jam, grozečih strojev, kjer Preži nesreča ali celo smrt. Boje se vsakršne vesti o nesrečah. In kadar se očetje odpravljajo z do-ma: nikdar ne pozabijo zaklicati: »Očka, vrni se zdrav z dela.« Jtič čudnega, če dandanes v vsakem našem podjetju nekoliko bolj skrbe, da bi svoje delavce obvarovali vsakršne nezgode. Venomer izboljšujejo higiensko-tehnično zaščito in na vse načine poučujejo zaposlene, kako naj skrbe za svojo osebno varnost. Cela vrsta družbenih institucij je aktivno angažirana v preventivni dejavnosti za varnost pri delu. Niso več redka podjetja, ki imajo za to delo celo strokovne sposobne ljudi, ki budno skrbe, da se delo opravlja na vsakem delovnem mestu v skladu z varnostnimi predpisi. Okrajna inšpekcija dela pa ugotavlja, da je vedno več podjetij, ki vlagajo mnogo denarja za izboljšanje delovnih pogojev. Zal pa so to mnogokje začeli izvajati le na pritisk njenih organov. MNOGO NEUPRAVIČENIH NEZGOD PRI DELU Saj je skorajda neverjetno, da organi okrajne inšpekcije v svojih Poročilih še vedno znova najdejo Podjetja, kjer tamkajšnji delavci odstranjujejo zaščitne naprave s strojev. To velja zlasti za podjetja lesno predelovalne industrije. Ali je potemtakem še sploh čudno, ce pride marsikdaj do težkih nesreč, ki zahtevajo cele smrtne žrtve. Videti je (vsaj tako ugotavlja inšpekcija), da vodstva prizadetih Podjetij nekako trpijo take pojave. Namesto da bi kar najenergič-heje ukrepala in eksemplarično kaznovala vsak posamezen primer. Končno bi bilo to le v korist vse-mu kolektivu, kajti malo je ver~ jetno, da bi kdor koii ponovno žična dela. Pa temu, kot je videti. stopil na stransko pot. ni tako. Podatki povedo drugače. Posebno skrb velja posvetiti Največ — kar 1965 nesreč pri de-novo zaposlenim ir» mladim delav- !u — je bilo iz vrst kvalificiranih cem. Manjša podjetja, kjer ugo- delavcev. Pa tudi ugotovitev, da tavljajo največ takih prestopkov, se poškoduje največ delavcev v naj bi se ravnala po vzgledu več- starosti od 25 do 30 let, mnogo jih, ki imajo natisnjene posebne manj pa starejših, vnovič na-knjižice, na katerih straneh najde rekuje, da vzgojno delo ne sme-novinec vse varnostne odredbe za mo pustiti vnemar, svojo osebno varnost. Le na ta Kot rečeno, bi morale zlasti način bo v bodoče mnogo manj sindikalne organizacije pripravljati več predavanj za svoje mlade člane. Najboljša oblika, ki so jo uve- Seminar za odbornike SZDL v Izlakah Občinski odbor SZDL Zagorje je priredil v Počitniškem domu zagorskih rudarjev na Izlakah seminar za člane vaških odborov SZDL z območja občine Zagorje. Predavali so: o gospodar- stvu (podpredsednik OLO Trbovlje Viktor Burkeljc), o političnem delu v odborih SZDL (Franc Šetinc) in o kmetijstvu in zadružništvu glede na krajevne prilike (upravnik KZ Izlake Damijan Brvar). —L Pred dnevi je bil tak seminar v Zagorju za člane rajonskih odborov in občinskega odbora SZDL Zagorje. prišli do resničnega dopusta tudi tisti, ki jim, žal, gmotne razmere ne dopuščajo oditi na letovanje, ker niti podjetja niti sindikalne organizacije ne bodo zbrale dovolj sredstev za organiziranje kakšnih letovanj. Zakaj ne bi društva priredila kakršne koli. izlete v kraje ob morju ali drugam? Ali pa morda na kak način skupno s planinskimi društvi pripomogla, da bi delavci za majhen denar lahko preživeli teden dni na planinskih postojankah. To pa lahko store, in marsikak delavec bo rade volje odšel na tak počitek. Društva prijateljev prirode bodo s tem svojim delom postala na mah priljubljena med delavci in mnogi bodo resnično občutili prizadevnost za oddih delovnih ljudi. Ni dobro letovati vedno na enem kraju Kot rečeno, bodo tudi letos delovni ljudje ob morju, planinah in drugod. Tako bodo trboveljski rudarji in kovinarji letovali v treh, že znanih krajih: na Partizanskem vrhu, Bledu in Omišlju. Kajpak je največje zanimanje vseh ljudi tudi letos za letovanje ob morju. Vendar so rudarji predlagati, da ne bi vsako leto letovali na enem in istem kraju. Predlagali so, da bi letovati še v kakih drugih obmorskih krajih. Rudarska sindikalna organizacija je zato predlagala podružnici STT, da bi napravili izmenjavo, da bi del kovinarjev letoval v Omišlju. del rudarjev pa v Crikvenici. (v) neupravičenih nesreč pri delu. ČEPRAV MANJ NESREČ KOT PREDLANI, JE SKORAJDA NERAZUMLJIVO, DA SE JE LANI PONESREČILO NAJVEČ dli že v več podjetjih, so seminarji, na katerih dobijo delavci najbolj praktično vpogled v vse ne-___ ___________ _ varnosti pri delu, kjer jim to pri- KVALIFICIRANIH ~ DELAVCEV P°vedujejo sami izkušeni, starejši delavci. Medtem ko je bilo lani oziroma predlani še 5105 vseh nesreč pri delu, lani pa le 4614, torej 491 ali za 9,62% manj, bi biio bolj razumljivo, če bi se ponesrečilo več nekvalificiranih delavcev. Ker NEDELJA NAJ BO RESNIČEN DAN POČITKA, PA NE BO NASLEDNJI DAN TOLIKO VELIKIH NEZGOD le-ti niso dovolj strokovno uspo- Ne le v našem, tudi v ostalih sobljeni ali pa opravljajo bolj fi- slovenskih okrajih ugotavljajo, da Pri vsakem zdravju nevarnem delu morajo delavci uporabljati zaščitna sredstva je razmeroma največ nesreč pri delu ob ponedeljkih. Izvedenci pa ugotavljajo, da vsi delavci, ki se ponesrečijo na ta dan, ob nedeljah malo ali pa nič ne počivajo. Najslabše pa je to, da prihajajo na ponedeljkovo delo neprespani in fizično utrujeni. In ni naključje, da se le-ti ponesrečijo tudi ob petkih, ker nimajo dofolj počitka. Naša okrajna inšpekcija je zbrala zadevne podatke in ugotovila, da je bilo ob ponedeljkih 782 poškodb, ob petkih pa 771. Vse pozornosti vredna je pobuda okrajne inšpekcije dela, da bi v naših podjetjih uvedli nekakšne stalne denarne ali drugačne nagrade, ki bi jih podeljevali vsem tistim,, ki vzorno skrbe za svojo varnost in se med letom nikoli ne ponesrečijo. POKLICNIH BOLEZNI VEDNO MANJ Videti je, da smo s sistematično . preventivno dejavnostjo občutno zmanjšali poklicna obolenja delavcev pri zdravju škodljivem delu. Take delavce obdobno pošiljajo na redne zdravstvene preglede, tu in tam pa celo v Ljubljano, kjer so večje možnosti za ugotavljanje raznih obolenj. Vendar velja takim delavcem posvečati še večjo pozornost. Zlasti, da bo njihova hrana kalorijsko dovolj izdatna. Važen pa je tudi zadosten počitek. NEZAKONITE ODPOVEDI In na koncu še nekaj besed o delovnih razmerjih. Inšpekcija je ugotovila, da so bili lani storjeni večji prekrški, zlasti glede delovnih razmerij in nezakonitih odpovedi. Nezakonitih odpovedi je bilo kar 409. samo v industrijskih podjetjih 52. Še vedno n. pr. zasebni obrtniki ne sklepajo kolektivnih pogodb, čeprav je jasno, da so take pogodbe izgubile svojo pravo pomembnost. Najznačilnejše prekrške pri nezakonitih odpovedih je moč ugotoviti že ob površnem pregledu. Podjetja niso dala potrditi teh odpovedi občinskim sindikalnim svetom, ali pa nimajo odpovedi pravnega poduka. Še mnogo je dela, ki ga je okrajna inšpekcija lani zadovoljivo opravlja, čeprav težiko, ker nima za uspešnejše delo dovolj kadra, Milan V. TRBOVELJSKA POMLADNA KRAMLJANJA O trgovini, turizmu in gostinstvu e ŽARKO SONCE je posušilo še zadnje luže in pobralo sneg tudi na na j višjih bregovih. V rudarskem mestu je kot čez noč zadihalo novo, pomladno življenje. Spet so oživeli vrtovi trboveljskih delavcev, da bo na mizi čim-prej dovolj dobre solate, spet je postalo živahneje okrog hiš, gradbena dejavnost, ki tudi čez zimo ni povsem zaspala, pa teče naprej v še hitrejšem tempu. Gradbeni stroji so zaropotali na prostoru, kjer bo stala nova trboveljska banka in pošta, z deli pa so začeli že tudi nekateri zgodnji graditelji enodružinskih hišic. Del Trbovelj je dobil v teh dneh novo, sodobno ulično razsvetljavo. Letošnje pomladi pa se bodo gotovo najlepše spominjali tisti, ki so se že ali pa se še bodo v kratkem vselili v nova, modema, za naše "razmere morda celo malce prerazkošna stanovanja nekaterih podjetij, ki so bila pravkar dograjena. @ KO SE TAKOLE, sproščeni zimskih sukenj, sprehajamo po sončni trboveljski magistrali, z zadovoljstvom opazujemo vse komunalne in druge pridobitve zadnjih let, nas nehote zanimajo načrti Trbovelj na tem področju zk letos in prihodnja leta. V smernicah občinskega druž- benega plana je zapisano nekako takole: vse investicije bodo v okviru možnosti. Sredstva stanovanjskega sklada so domala vsa že oddana. Največ so jih najela — povsem razumljivo — močnejša podjetja, v glavnem za dograditev že započe-tih stanovanjskih gradenj. V ostalem naj bi se nadaljevalo z deli na nekaterih prepotrebnih komunikacijah, kot so rekonstrukcija glavne ceste, ureditev vodovoda in drugo Vse kaže, da bo letošnja pomlad prinesla tudi začetek gradnje nove, toliko težko pričakovane trboveljske šole. ki naj bi stala na Plevčkovem hribu, gradila pa se v etapah. Načrti zanjo so že pripravljeni, nrav tako pa je že pregledan tudi teren. Kdo bi se bolj razveselil te novice, kot trboveljski malčki. ® TRBOVELJSKE TRGOVINE sl obetajo letos večji promet kot lani. Vse lepo in prav. Da pa bodo to resnično tudi dosegle, se bodo morale pošteno potruditi, pomesti 2 vsemi tistimi starimi napakami, ki so bralcem več ali manj že znane, ko niso mogle postreči ljudem niti z najosnovnejšimi predmeti, ali pa so le-te prodajale po znatno višji ceni kot v drugih krajih. Ali naj se nam potem zdi čudno, če so mnogi Trboveljčani raje sedli na vlak, se odpeljali v Ljubljano, Celje ali Zagreb in zabili ves dan, samo da so lahko kupili po izbiri in želji? Trgovsko podjetje »Preskrba« bo začelo letos z urejanjem poslovalnice v novem rudniškem bloku K-4, »Potrošnja« pa bo nadaljevala z gradnjo »Blagovnice«. Prav tako bo treba nujno misliti na gradnjo skladišč in na urejanje sedaj že obstoječih prodajaln, ki ne ustrezajo več zahtevam sodobne trgovine. , Nemajhne naloge se postavljajo pred kmetijske zadruge. Te naj bi organizacijsko povečale odkup kmetijskih pridelkov In z njimi zalagale revirski trg ter s tem pripomogle k postopnemu znižanju cen. • IN NA KONCU še besedo, dve o turizmu in gostinstvu. Trboveljski turizem je še v povojih in še niti dobro shodil ni. Ima pa vse pogoje, da se razvije iz betežnega deteta v dobro nesočo gospodarsko vejo komune. Krog in krog Trbovelj so na prikupnih hribih Mrzlici, Kumu in Partizanskem vrhu zrasli v zadnjih desetih letih lepi planinski domovi, ki imajo danes vsega skupaj precej ležišč. Blizu njih so pozimi idealna smučišča, poleti pa krasni kraji za sprehode. To imamo. In to smo v minulih letih v trboveljski občini vse premalo izrabljali. Dovolj pa niso samo prirodne lepote. Potrebna je tudi dobra postrežba, vzdrževane poti in lepa vnanjost naselij, zlasti pa prijaznost ljudi. Manjkalo pa je tudi reklame. Zato najbrž ni napak misel o ponovni ustanovitvi poslovalnice »Putnika« v Trbovljah. Marsikaj bo treba za izboljšanje turizma storiti tudi v dolini sami. Nekaj sodobnejših lokalov že imamo, nič pa se ne moremo pohvaliti s prenočišči in drugimi podobnimi rečmi. V gostinstvu se nam sicer letos obeta več vsega tega, hkrati pa kulturnejša postrežba, boljša izbira kvalitetnih domačih pijač in — opustitev nekaterih higiensko neprimernih gostiln. -jak C EMI RIBEZ — kum e» Binstam ZaKreiU . Zadnjič smo pisali v našem listu, da bi bilo tudi v našem okraju v sevniškem, obrni renskem, radeškem. in zagorskem predelu mogoče gojiti črni ribez, ki prinese pridelovalcem prav lepe dobičke. Danes pa hočemo črni ribez opisati še pobliže. Črni ribez je skromna rastlina, ki glede vrste zemlje ni tako zahtevna, saj raste na lahkih peščenih zemljah in tudi na težjih zemljah. Seveda je pričakovati dober pridelek le na boljših zemljah, ki vsebujejo dovolj humusa. Zemljo, ki ima premalo humusa, moramo pred saditvijo zadostno gnojiti s hlevskim gnojem (240 q/ha). Prav tako je treba na izčrpanih tleh gnojiti z mineralnimi gnojili v zalogo. Za črni ribez zor jemo zemljo 30 cm globoko. Črni ribez sadimo v vrstah, in sicer v sledečih razdaljah: medvrstne razdalje so 2,5, v vrstah pa so grmi oddaljeni med seboj 2 metra, torej razdalja 2,5X2 m, ali na 1 ha 2000 sadik. Pred saditvijo parcelo razkoličimo in na križiščih izkopljemo jame, globoke 20 do 30 cm, široke pa 40 do 50 cm. Pred saditvijo sadike še enkrat pregledamo in obrežemo. Vse enoletne poganjke skrajšamo na 2 do 3 očesa, porežemo tudi vse nalomljene, ranjene in nagnite delce korenin. Pred saditvijo sadike namakamo v mešanici krav jeka, zemlje in vode. Sadimo približno do enake globine, kot so sadike rastle poprej. Ko poležimo sadike v jamo, skrbimo, da se koreninice lepo razprostrejo ter zasujejo s fino, prhko zemljo. Nato dodamo vsaki jpmi 1 do ,2 vil dobrega preležanega hlevskega gnoja in jamo potem zasujemo z zemljo. Zemljo rahlo obtisnemo ob korenine. Ob suhem vremenu moramo sadike takoj po sajenju zaliti. Hlevskega gnoja damo torej najmanj 10 kg na 1 grm, en del pod korenine, en del nad korenine. Dobra zemlja naj prepreči direkten dotik gnoja s koreninami. Namesto hlevskega gnoja uporabljamo tudi dober kompost. Črni ribez naj ima zavetno lego in tak sestav zemlje, da se bodo koreninice mogle dobro razvijati in da bo zemlja v poletnih mesecih dovolj vlažna. Letnih padavin mora biti za črni ribez vsaj 1000 mm. In še to, da so med letom primemo razporejene. Vprašanje vlage rešujejo v kočljivih področjih tudi z zastiranjem ali muleenjem zelene mase trav ali travne-deteljme mešanice, kd poleg tega znižajo s tem obdelovalne stroške (okopavanje le 1- do 2-krat), ker je pas s travno-deteljno rušo med vrstami širok 1,5 m, obdeluje pa se le pol metra ob vrsti grmov na vsako stran. Zastiranje ima še to prednost, da zemljo, revno na humusu, obogati z organsko gmoto, ki je prepotrebna za dober pridelek. V naših zetnljah na splošno primanjkuje humusa, zato bo dobrodošel način obdelave nasada črnega ribeza v kombinaciji z zastiranjem. Prvi odkos uporabimo za zaetirko, drugega pa za živinsko krmo. Prvi odkos nam bo torej zadrževal zemeljsko vlago in nam obogatil zemljo ter pocenil obdelovalne stroške, drugi odkos pa bo vir krme, posredno vir gnoja in rodnosti Poleg oskrbe parcel črnega ribeza z organskimi gnojili je za dobro rodnost potrebno tudi vsakoletno dodajanje mineralnih gnojil v približnih količinah: 300 kg čilskega solitra ali mtromonkala, 200 do 300 kg kalijeve soli in 200 do 300 kg euperfosfata.. Vsa ta gnojila dajemo istočasno, in sicer v dveh obrokih; vsakokrat vsakemu grmu po 70 do 80 g mešanice omenjenih gnojil, n. pr. 30 g čilskega solitra, 20 g su-perfosfata in 20 g kalijeve soli Prvič gnojimo marca ali v začetku aprila, drugič pa v enakih razmerah in količinah konec julija ali v začetku avgusta, po trgatvi. Naj navedem, še nekaj najvažnejših del, ki jih bomb morali pri negi in vzgoji črnega ribeza izvajati: redno škropljenje, redna in pravilna rez ter trgatev in sortiran je in hitra odprava blaga. Škropimo 1-krat pozimi z rumesanom, 1-krat spomladi pred cvetjem (meseca maja) in 1-krat poleti po trgatvi — obakrat z bakrenim apnom ali dithanom z dodatkom lindana, gesarola itd. Rez močno vpliva na rodnost in rentabilnost samega nasada — toda o tem pozneje, ko se bodo interesenti, sami oglasili in zahtevali nasvete in predavanja — in kar je še posebno važno: ogled že rodnih nasadov, ki jih je v Sloveniji že dovolj. Na takih nasadih naj bi se vsi bodoči jagodičarji privadili osnovnemu delu — saditvi, rezi in zastiranju — torej delu, ki jim še ni znano. Največ dela terja pač trgatev. Ce upoštevamo, da nabere en nabiralec na dan 50 kg plodov in da nam nasad v polni rodnosti (v 4. letu) da približno po 3 kg plodov na grm — tedaj lahko vsak preračuna, kritiko delovnih moči bo potreboval v razmeroma itkem časovnem razdobju, in kje jih bo sploh dobil. Priporočajo celo otroke, šofcsko mladino, ljudi, ki hodijo obirat hmelj, in podobno. Čeprav še nimamo praktičnih izkušenj, po mojem mnenju ni bojazni za neuspeh — če so pač dani osnovni rastni pogoji (zemlja, lega, klima, vlaga) in pa vestno strokovno delo. Zavedati se namreč moramo, da ni vse moč mišic, temveč ima veliko vlogo moč razuma in, če hočemo, kmetove preračunljivosti. Cmi ribez rabi dobrega oskrbnika, vestnega in pametnega, rabi strokovno sposobnega kmetovalca. Upam, da bodo prvi, M so se priglasili za Obnovo črnega ribeza, s svojim delom lahko kmalu potegnili za seboj še sosede, saj bo možnosti izvoza črnega ribeza neomejen, cena pa, kot se govori, bo še na vabljivi višini. M. P. Počasni, vendar prizadevno! NEL VNO SO HRASTNIŠKI KRAJEVNI ODBORI PREGLEDALI NEKAJ V EC KOT ENOLETNO DELOVANJE — VSEPOVSOD ENAK REFREN: PREMALO SREDSTEV ZA UREDI- TEV VODOVODOV, CEST IN OSTALIH KOMUNALNIH NAPRAV — POVSOD PA SO OBČANI RADI POMAGALI IN POVEČALI VREDNOST VLOŽENEGA DENARJA V KOMUNALNE OBJEKTE odbornik; Občinskega V Savn, peči gradijo hrambo za gasilsko orodje. Vaščani pa menijo, da gre celotna stvar ne- Ko so ljudskega odbora v Hrastniku pred kratkim razpravljali o celotnem delu krajevnih odborov, koliko po polžje. Oziroma, da so še bolj spoznali vse velike in se posamezniki trudijo in pri-majhne težave, probleme in po- zadevajo, ostali pa Stoje ob stra- kajpak tudi letos pomagal s sredstvi, kolikor bo mogoče. (v) Kuharski tečaj v Brežicah Gospodinjski center v Brežica'.: je organiziral kuharski tečaj za mlade gospodinje. Zanimanje za izpopolnitev v kulinarični umetnosti je bilo veliko in se je že v začetku priglasilo za tečaj 20 začetnic — bodočih gospodinj. Tečaj, ki poteka v dveh izmenah, je v prostorih Kmetijske proizvajalne zveze v Brežicah. manjkljivosti njihove dejavnosti. Važno je to, da so ugotovili veliko prizadevnost malone vseh krajevnih odborov za čimprejš- pi. To seveda ni prav, kaj tj le s skupnimi napori bodo lahko dograditi začeto. V Turju imajo največje teža- njo izgradnjo in ureditev naj- ve z vodovodom. Zbranih imajo bolj potrebnih krajevnih naprav. Del teh potreb sp lani krajevni odbori s pomočjo občinskega ljudskega odbora in pomočjo volivcev že uredili, ostane pa še kopica nalog, ki jih bo treba v najbližnj; prihodnosti zadovoljiti. Najvažnejša pa je vsekakor Ugotovitev, da so najbolje delali tisti krajevni odbori, ki so se tesno naslonili na vaške odbore SZDL in preko njih reševali celotno problematiko. To pa pomeni, da so balj volivci vseskozi seznanjeni s tekočim delom krajevnega odbora in na več sestankih skušali skupno urediti prvenstvene naloge in potrebe. Tako so na Čečah najbolj potrebno krajevnega urada oziroma prostorov, kjer bi se razvijala celotna dejavnost. Cečani so začeflti na temeljih nekdanjega zadružnega doma dvigati stavbo, ki jim bo odlično služila za sestanke, prireditve in ostalo dejavnost. V imenu zadruge za svoj žep... Poslovodja trgovine na Velikem Trnu in komercialist KZ Videm-Krško sta v imenu zadruge nakupila 3000 kg jabolk in jih prodala v Zagreb. Pri tem sta nedovoljeno zaslužila približno 30.000 din. V prodajalni »Požun« v Trbovljah so prodajali pokvarjene makarone. Preostalo količino makaronov, ki je bila še na zalogi, je tržni inšpektor izločil iz prometa. Okrajni in občinski tržni inšpektorji so odkrili večje število ljudi, ld so se ukvarjali s šušmarjenjem. Vse te osebe so tržni inšpektorati naznanili sodniku za prekrške v kaznovanje, medtem ko so svetom za gospodarstvo pri občinskih ljudskih odborih predlagali, da izdajo odločbo v smislu 88. člena uredbe o obrtnih podjetjih in delavnicah. Občinski tržni inšpektorat v Trbovljah je odkril nekaj črnih vinotočev, kjer so prodajali jabolčnik. Tržni inšpektor je samo v dveh primerih zasegel več kot 4000 1 jabolčnika. Poudariti je treba, da se je nedovoljena prodaja alkoholnih pijač in jabolčnika na domovih delavcev v Trbovljah že kar naprej udomačila. Spet 23 šoferjev Prejšnji četrtek so bili v Brežicah izpiti «ea voznike motornih vozil. Od 42 priglašenih je uspešno opravilo izpit 23 kandidatov, medtem ko so 19 kandidatov napotili v izpopolnitev znanja v tem za javni promet važnem poklicu. Avto-moto društvo v Brežicah je kandidate strokovno sicer dobro pripravilo, vendar je nizek odstotek uspešno opravljenih izpitov razveseljiv dokaz, da se danes kvalificirajo le dobri kadri, od katerih je odvisna varnost javnega prometa in čuvanje ljudskega premoženja. že 700.000 dinarjev. Tudi v tej vasi so ljudje, ki so pripravljeni; pomagati pri delih za dograditev vodovoda, so pa žal tudi taki, ki hočejo pri teh delih čimveč zaslužiti. Torej bo moral vaški odbor SZDL pošteno poprijeti in zbrati okrog sebe vse prizadevne vaščane, tiste pa, ki bi se radi s temi sredstvi okoriščali, spomniti na to, da so prav tako potrebni pitne vode kot vsi ostali. In tako se vleče zanimiva slika dejavnost; posameznih krajevnih odborov. Tam kjer so bolj prizadevni, dosegajo lepše uspehe, kjer so manj, manjše. Letos jih, kot rečeno, čaka nešteto nalog. Vsak po svoje so pripravljeni pripomoči k večja blaginji, oziroma zadovoljitvi osnovnih potreb vaščanov. Prvenstvena važnost pa je vsekakor to, da krajevni odbori navežejo še tesnejše stike z vaškimi odbori SZDL in skupno z njimj obravnavajo in rešujejo vse težave. Občinski ljudski odbor pa bo mMM mmm Rigolanje vinograd' z rigolnim strojem I r žišče Problemi, hi jih bo treba rešili Iz vodovoda pred šolo stalno teče voda, tako da je pred vodovodom 'vedno blato, poleg tega brenči v hišah iz vodovoda, kakor star, pokvarjen radio. Ob večjem deževju in nalivih voda postane tako kalna, da nekaj časa ni za rabo. Odgovorni činitelji bi se morali pozanimati za popravilo vodovodnih naprav, da se voda ne bi po nepotrebnem razlivala, saj je treba plačati zanjo precej visoko takso. Čas bi že bil, da se most čez potok na Mostecu popravi ali pa napravi nov, ker se prav lahko zgodi, posebno ponoči, da pride do kakšne nesreče. Kdo je za to odgovoren, ne vem, mislim pa, da bi krajevni odbor moral pokreni-ti vprašanje tega mostiča, saj bi bilo mogoče vse to napraviti z malo truda in materiala. Še za časa bivše občine Tržišče so preskrbeli mikrofon in zvočnike za razglasno postajo v kraju. En zvočnik je bil obešen na poslopju občine, a drugi na šoli. Vse skupaj je nekaj časa prav lepo funkcioniralo: čula se je glasbo, poročila, vremenske napovedi — a kar je bilo za gospodarje najvažnejše: navodila za razna dela na vrtovih in po polju, posebno o borbi proti peronospori v vinogradih. Ker nimajo vsi prebivalci radia, se je to pokazalo kot zelo praktična stvar. Sedaj nas pa zanima, kje so ti zvočniki, napeljava in mikrofon? Ljudje v Tržišču želijo, da se ti zvočniki montirajo nazaj, kjer so bili, ln da se spet redno začne s prenosi razglasov, poročil, glasbe itd. Poseben problem v Tržišču je pošta. Prebivalci Tržišča in okoliških vasi se vedno bolj pritožujejo in kritizirajo nered na pošti. Zahtevajo, da se pes in mačka odstranita iz poštnega urada, kamor ne spadata, in da tovarišica poštatica malo bolj uredi svojo zunanjost, vsaj za časa uradnih ur. Potujoči kino tudi Tržišče večkrat obišče. Želeti je le, da bi se prikazovali bolj kvalitetni filmi in ne kot nedavno, ko je celo mladina odhajala s predstave nezadovoljna. Namesto takih starih filmov je boljše, da se organizira kakšno kratko predavanje s poučnim filmom, ali o najnovejših političnih dogodkih doma in po svetu in o družbenem življenju sploh. Dolžnost članov SZDL in KUD ter ostalih organizacij bi bila, da dvignejo ne samo mladino, ampak tudi starejše iz njihove po-iitično-ideološke zaostalosti, ki zadržuje širši razvoj in napredek družbenega življenja. Ob takih priložnostih naj se ljudstvu v kratkih predavanjih obrazloži, kaj je socializem, njegov pomen in cilj itd. Dramski odsek KUD v Tržišču je pred kratkim gostoval v Šentjanžu, a nedeljo pozneje v Tržišču ponovil komedijo »Kam lz zadreg«, in sicer spet z dobrim uspehom v vsakem pogledu. Tudi tokrat je bila dvorana napolnjena, kar je znamenje, da si Tržiščani in okoličani žele kulturnega razvedrila. Sedaj pripravljajo gledališčniki, kakor se sliši, spet drugo igro, na katero Vaščani že željno čakajo. (AAAAAAAAAAA.1AAAAAAAAA -6 Bilo bi bolje..? Kmetijska zadruga Dole pri Litiji Je poslala neka prodajalni v Radečah 300 Jajc in nekaj vreč kvalitetnega fižola. Poslovodja prodajalne je brž ugotovil, da ni naročil toliko jajc m fižola in je 200 jajc in nekaj vreč fižola vrnil, ostalo pa obdržal. Lahko si mislimo, kako so bili v zadrugi na Dolah začudeni, ko so dobili večino pošiljke nazaj; to tembolj, ker je bila cena teh jajc in fižola precej nižja kot pa na trgu v naših delavskih središčih. »Natančnosti« poslovodje v Radečah m kaj oporekati, toda vseeno se vprašujemo: ali je bilo res treba jajca In fižol vrniti? V istem času jc v Trbovljsh primanjkovalo obojega. Poslovodja bi bil storil dobro dejanje, če bi bil jajca in fižol poslal trgovskemu podjetju »Vltaminka« v Trbovljah (vsak dan odpelje namreč poseben avtomobil od tamkaj v Trbovlje.). Poslovodja bi bil s tem pripomogel k boljši preskrbi delovnih ljudi v Trbovljah, zadrugi v Dolah pri Litiji pa prihranil prevozne stroške.. • Inž. Rudolf Babič: 11 (Nadaljevanje) . VIDEL SEM ZLATO MOSKVO Plastičnost je res presenetljiva vendar je zaslon izredno drag, razen tega se pa med predstavo sploh ne smeš ganiti, ker le v enem položaju glave res brezhibno vidiš. Najbolj pisane in živobarvne slike v svojem življenju pa sem videl na spartakiadi — olimpia-di sovjetskih narodov. Na velikanskem športnem prostoru, ki je ves posejan s stadioni, bazeni, igrišči in parki, stoji velik stadion, ki ima 110.000 sedišč. Tu smo prisostvovali otvoritvi spartakiade, kamor je vsaka republika ZSSR poslala svojo ekipo. Kroji posameznih republik s0 različni, vsi pa zelo živobarvni. Tu sem prvič v življenju videi izvajati proste vaje otroke, stare 2—3 leta, izvajanja pa so bila tako precizna, da sem dobil vtis, da so tl otroci znali prej telovaditi, kot pa hoditi. Videl sem okrog 500 telovadcev istočasno vrteti veletoč, vse v enakem taktu, istočasno izvajati razne vaje na bradlji, drogu ln švedski gredi. Mladinci in mladinke so z rutami, ki so bile na vsaki strani druge barve, zlagali po ce^em stadionu napis za na- pol ju, zdaj spet modrega na rdečem. Točka za točko se je vrtela — bil sem .pa tako presenečen, da sem pozabil cek> na fotoaparat. V kultumoprosvetnl program zadnjih dni našega bivanja v ZSSR je sodil tudi obisk Leningrada, kamor smo se odpeljali z vlakom. S kupljeno karto tl je zagotovljeno tndi ležišče v vlaku, sej so razdalje tako velikanske, da sedeč tega ne bi prene-seL Razredi sc v glavnem delijo na mehke in trde — trde zato, ker je ležišče le gola deska. Najnižji razred pa je že nekako skupno prenočišče na kolesih. Vsak vagon Ima svojega sprevodnika, katerega glavna dolžnost je kuhanje čaja. Seveda pa smo tudi na poti v Leningrad doživeli veselo zgodbico, Kb bi moral eden izmed naših speti v kupeju s tremi mladimi Rusinjami, pa je raje celo noč stal na hodniku. Leningrad s 3,5 milijoni prebivalcev je za moj okus najlepše mesto v Evropi. Med vojno je bil 900 dni v blokadi, fronta pa je bila le 6 kilometrov oddeljena od centra. Preko 3 milijo- btio porušenih, okrog 2 milijona pa je bilo treba generalno popraviti. Rusi so porušene dele enostavno splanirali in spremenili v parke; sedaj jih je 56. Edino, kar še spominja na te težke čase, sta dva velikanska Parka zmage in na granitni podstavek postavljen tank, ki stoji ob glavni cesti do Kronstadta na mestu, kjer je tekla fronta. vali ruski carji, sedaj pa je že spremenjena v galerijo, kjer je razstavljeno preko 2 milijona slik. Sabom© cerkev, ki je preurejena v muzej, sedaj restavrirajo: samo za pozlatitev kupole so porabili 300 kg zlata I Univerza s 15.000 študenti, Akademija umetnosti, Admiraliteta — so krasne umetnine, ki jih je vredno ogledati. Na splošno pa ve- pisom, zdaj rdečega na modrenrae kvadratnih metrov zgradb je Mesto je zgradil Peter Veliki v delti reke Neve, ki se tu razcepi ne 48 rokavov in ima zato mesto okrog 500 mostov. Glavna ulica je Nevski prospekt, ki Je dolg 7 kilometrov, zgrajen pa je skoraj iz samih palač. Najslavnejša je tista palača s 1050 sobami, kjer so svoje čase stano- lja tudi za dvorce staro rusko pravilo: zgradil jih je car svoji ljubici, ali carica kakšnemu ljubčku. Tudi na tem področju je bila najbolj podjetna Katarina Velika; med drugimi jc postavila dvorec iz marmorja, ki je zgrajen iz 4 različnih vrst marmorja za Orlova, Potemkin Pa je dobil krasno palačo, ki jo je že prvo noč zaigral in ki mu jo je velikodušna Katarina naslednji dan ponovno podarila. Po smrti Katarine je Pavel ta dvorec spremenil v žrebčarno, češ da je tudi prej služil žrebcem... Zanimiv je tudi njen spomenik, katerega fotografije pa ne moreš dobiti: na visokem piedestalu stoji Katarina, okrog njenih nog pa sede njeni favoriti — seveda le najvztrajnejši, saj bi bilo zelo težko dobiti prostora za vse.,. V Leningradu Je tudi 300 cerkva, od katerih je še 40 v »obratu«. Ogledali smo sl tudi Smolni, kjer je bil štab Velike revolucije in od koder so imeli radijsko zvezo z »Auroro« poročnika Šmita, ki je s streli na Zimsko palačo dala znamenje za začetek revolucije. »Aurora« je še sedaj zasidrana na Nevi, spremenjena pa je v mornarsko čoio. Ker je prestara, v vojski ni sodelovala, samo njeni topovi so na okopih pomagali braniti svobodo sovjetskega naroda. Stanovali smo v hotelu »Asto-ria«, ki jc bil svoje čase urejen samo za prince In velike kneze In ki ga jo tudi Hitler rezerviral za slavnostni banket. Sedaj pa imajo vstop le tujci in težko si je zamisliti jezik, ki ga zidovi če niso slišali, Urejen je razkošno — vse v Marmorju. Posameznih sob^ploh ‘fi^1 i#t celo stanovanje. Seveda so temu primerne tudi cene. Vse hotele upravlja »Intirist« in so v prvi vrsti rezervirani za inozemce. Zato je tudi potovanje v ZSSR, čeprav je vlak poceni, skoraj nemogoče, ker pa čnikjer ne dobiš sobe. V Moskvi sem govoril s starimi inženirji, katerih mesečna plača je mnogokratnik cene železniške karte do Leningrada, ki so mi pripovedovali, da bi zelo radi enkrat v življenju obiskali Leningrad, da pa Je to popolnoma nemogoče. Sicer sovjetski ljudje hodijo na letni oddih, toda le v domove kolektiva, potovanje v neznano je pa sploh iluzorno. V višjih nadstropjih hotelov v Moskvi so skupna prenočišča za domačine, saj mora vsak Rus enkrat v življenju videti matjuško Moskvo. Sicer se pa sistem sovjetskega gostinstva bistveno razločuje od našega. Gostiln in kavarn v našem smislu sploh ne poznajo; imajo le velike restavracij-' k: so namenjene tujcem, in pa okrepčevalnice za domačine. V okrepčevalnicah dobiš boršč in ščl, slino veliko pa prodajo hrenovk. Restavracije so razkošno urejene, snažne, prti so vedno čisti, postrežba Je zelo solidna in hitra, cene pa precej zasoljene. Domačini sl privoščijo takšno razkošje le ob posebnih priložnostih, pijejo, pa tudi takrat zelo malo. Pijačo naročajo le na grame, kar je »pričo visokih c •m popolnoma razum' Zaprsk obrtniki so zborovali V ZAGORJU JE BIL OBČNI ZBOR PODODBORA OKRAJNE OBRTNE ZBORNICE, KI GA VODI PRIZADEVNI JOŽE TURK — ZBORA SE JE MED DRUGIMI GOSTI UDELEŽIL TUDI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS ZAGORJE FRANC LUDOVTKO, KI JE V RAZPRAVI PRINESEL NEKAJ TEHTNIH MISLI Položaj obrtd v Zagorju se je izboljšal, odkar državni in pri- ker je nekaj fantov, ki so imeli tu lep zaslužek, odšlo v tujino. Vsekakor se je treba nad tem ŽIVINOREJSKO PREDAVANJE, resno zamisliti. Verjetno je, da _ vaški odbor SZDL je organi-je tud; v samem kraju dovolj ziral pretekli mesec prvo poučno potrebnih strokovnih moči, na predavanje o živinoreji. Predaval Tur^a ŽIVINOREJSKO Vrhovo Praznovanje Dneva žena. — Kakor vsako leto je tudi letos Prosvetno društvo na Vrhovem priredilo akademijo v počastitev Dneva žena. Da se naše žene zanimajo za svoj praznik, nam priča obisk prireditve, saj je bila dvorana polna. S pomolijo SZDL in PGD Vrhovo je prosvetno društvo vsem ženam pripravilo majhno zakusko. Za razvedrilo in ples je igrala domača godba, tako da so bile vse žene razpoložene in zelo zadovoljne. K. K. vatni obrtni delavci nastopajo skupno. Čeprav dela pododbor šele kratek čas, se že kažejo uspehi. Razvoj obrti pa gre na območju občine Zagorje nenačrtno, zato bo treba skrbeti, da se izdela večletni razvojni načrt obrti, kg bo položaj vsekakor precej izboljšal Tov. Franc Ludoviko je obrazložil navzočim marsikatere smernice za razvoj gospodarstva. Med drugim je načel vprašanje, zakaj se mora vajenski kader šolati v drugih krajih Slovenije, ko pa se kaže, da je nadzorstvo nad temi vajenci zelo slabo. Ti imajo čas, da lahko obiskujejo vsa zabavišča, kino, cesto itd. V Zagorju se je zgodilo to zato. drugi stran; pa bi imeli stalen stik z vajenci. Nadalje je opozo-lt! obrtnike na možnost socialnega zavarovanja, ki jim ga nudi naša družba. Zagorski obrtniki so pred nedavnim priredili tradicionalni obrtniški ples, ki je izvrstno uspel. S sredstvi, ki jih je dala ta prireditev, bodo obdarili stare obrtnike . (m) je veterinar Smrekar o »Higieni hleva, prehrani goved in zajedal-cih«. Res dobro pripravljenemu predavanju so vaščani sledili z zanimanjem. Seveda ni manjkalo raznih vprašanj, na katera je predavatelj prav rad odgovoril. Drugo predavanje, ki bo nekako nadaljevanje prvega, »Prva pomoč pri porodu«, bo v nedeljo, 10. marca, ob 14. uri, prav tako v TRBOVLJE Gcspodinjskj center v Trbov- že pisali, je v zadnjem času pri-ljah je organiziral pretekli te- redila v Čečah za gospodinje in den po posameznih rajonih pre- za udeleženke gospodinjskega davanja za gospodinje in druge tečaja. Id ga je tamkaj or ganilo tcresenlc o vrtičkarstvu. Ob- ziral Gospodinjski center iz Tf-isk je bili na posameznih krajih Povelj, še tri nadaljnja preda-različen, povsod pa so gospodi- vanja, in sicer o perutninarstvu, nje pokazale izredno zanimanje za tovrstna predavanja in so izrekle željo, naj bi se podobna predavanja prirejala redno. Kmetijska zadruga Trbovlje v^ letošnji zimskj sezoni izredno* živahno deluje na področju izobraževanja svojih članov. Poleg dosedanjih strokovnih predavanj in tečajev, o katerih smo VIDEM-KRŠKO HRASTNIK Mednarodni -praznik žena so v Hrastniku prav slovesno počastili. V polni dvorani »Svobode II« v Sp. Hrastniku je domača »Svoboda« z izbranim programom zadovoljila vse poslušalce. Poleg te proslave so priredili slovesnost za vse zaposlene žene tudi v hrastniški Steklarni, ki jo je organizirala sindikalna podružnica tovarne. Enake proslave so imeli nadalje z izbranim sporedom tudi v Zg. Hrastniku in v Praprotnem. Šah v Sp. Hrastniku. — Pred nedavnim smo pisali o ustanovitvi šahovske sekcije pri »Svobodi II* v Sp. Hrastniku Danes lahko že rečemo, da je mlada sekcija, ki šteje 31 članov in 13 pionirjev, dosegla že več uspehov. Člani so tekmovali že s klubom »Svobode I« iz Zg. Hrastnika, kjer so zmagali slednji. Pionirji so opravili že dva turnirja in sicer v januarju in februarju. Nadalje so imeli v gosteh pionirje iz Zagorja. Pionirski odred »Ivan Cankar« je odigral prijateljsko srečanje na 10 deskah z zmago 8:2. Mladi šahovski sekciji naj bi uprava društva nudila več pomoči kot do sedaj. Čipkarski tečaj. — Na rudniku so končali z uspehom čipkarski tečaj, ki ga je obiskovalo 22 tovarišic in ki so ga tečajnice same finansirale. V nedeljo so na razstavi pokazale, kaj so se naučile, in jim lahko k doseženim uspehom čestitamo. — Podobnih tečajev si še žele. ŠIVILJSKI TEČAJ. — Društvo prijateljev mladine je organiziralo za žensko mladino v Sp. Hrastniku šiviljski tečaj. Zanimanje za tečaj je bilo veliko, saj se ga udeležuje preko 40 mladink. OBČNI ZBOR ŠD »BRATSTVO«. — Pred kratkim je bil občni zbor ŠD »Bratstvo«. Na njem so predvsem obravnavali vzroke slabih rezultatov v nogometnih tekmah društvo v preteklem letu. Storjeni so bili potrebni sklepi za izboljšanje stanja. Treba bo izboljšati disciplino med igralci, ki bo prav gotovo pripomogla k boljšim uspehom. Tudi sistematični treningi bodo potrebni, in sicer za vse igralce in ne samo za posameznike. V društvo pa bo treba vključiti še več mladincev in pionirjev. Poseben . problem društva pa bo v letošnjem letu pomanjkanje denarnih sredstev. Društvu želimo v nadaljnjem delu obilo uspehov, to še tem bolj, saj je bilo nogometno moštvo ŠD «Bratstvo« poleg »Rudarja« lz Trbovelj in »Proletarca« iz Zagorja nekoč najboljše moštvo v okraju. Leskovec Domače Prosvetno društvo je Pred kratkim uprizorilo »Tri vaške svetnike«. Kljub temu, da so skoraj vsi igralci sami začetniki, so svoje vloge dobro odigrali. Med najboljšimi je bti župan. Mladim igralcem so dol! gledalci priznanje s tem, da so do zadnjega kotička napolnili dvor rano, kar dokazuje, da Imajo gledališke prireditve radi. Igralcem so z živahnim ploskanjem dali vse priznanje ln jim s tem vlili spodbudo za delo. Na te/ PHih RK so leskovška dekleta šiužba.« Delo dokazala, da so na predavanjih jovanovič. mnogo pridobila. Tečaj RK je _ obiskovalo preko 20 deklet, ki 6o uspešno opravila zaključni izpit. Dekleta so se udeležila 6e gospodinjskega tečaja, ki so ga z velikim veseljem obiskovala. Ob zaključku so tečajnice pri-redile razstavo kulinaričnih dobrot, ki je prav dobro uspela. NOV BRIVSKI SALON. — Prebivalci Sp. Hrastnika so dočakali otvoritev novega brivskega salona, saj v prejšnjih prostorih ni bilo v pogledu higiene nobenega govora. Sedanji prostori pa ustrezajo svojemu namenu in so v stavbi, kjer je bila poprej trgovina. — Spodnjehrastničani pa težko čakajo, da se uredi tamkaj tudi nova čevljarska in krojaška delavnica, za kateri so tudi pripravljeni prostori v omenjenem poslopju. VPRAŠANJE NOVE MESNICE. — Poseben problem Sp. Hrastnika je še vedno nova mesnica, saj v prodaji mesa in mesnih izdelkov sploh ni nobene konkurence in je bilo v tem pogledu iz vrst potrošnikov izrečeno že mnogo kritike. Pristojni činitelji v kraju naj poskrbe, da se v prostorih bivše brivnice uredi nova mesnica. S tem bo rešen problem, na katerega ureditev prebivalci Sp. Hrastnika že dolgo čakajo. Praznik žena. — Mestni odbor SZDL Videm-Krško je v počastitev Dneva žena v kino dvorani priredil uspelo akademijo, katere se je udeležilo okrog 250 ljudi. Uvodne besede je imela tov. Sorlijeva, ki je govorila o pomenu tega praznika in vlogi žene danes. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali dijaki krške gimnazije in prosvetni delavci tega zavoda. V Leskovcu je bilo v nedeljo popoldne na akademiji v proslavo praznika žena okrog 300 domačinov, ki so dali vse priznanje nastopajočim učencem domače gimnaizje in osnovne sole. Na koncu je lutkarski krožek uprizoril dve igrici z lutkami, ki so jih tamkajšnji pionirji izdelali sami. Proslave praznika žena so bile tudi V ostalih večjih krajah občine, ki so bile vse dobro obiskane. ~a Avto-moto krožki. — Avto-moto društvo Videm-Krško je v enem mesecu ustanovilo kar pet avto-moto krožkov po šolah, in sicer: v Vidmu-Krškem 2, v Leskovcu, na Zdolah in Velikem Podlogu. V teh krožkih se učenci seznanjajo s prometnimi znamenji in ces-tno-pro-metnimi predpisi. V kratkem bodo imeli tudi strokovna predavanja o avtomobilizmu. — Za pridne obiskovalce bo društvo pripravilo prijetno presenečenje s propagandno vožnjo. Melioracijska dela. — Na pobudo občinskega LO Videm-Krško so se v Krškem zbrali predstavniki OLO Trbovlje in OLO Novo mesto ter občine Brežice, da proučijo možnosti melioracije Krškega polja. Za ta dela bosta OLO Trbovlje in OLO Novo mesto v letošnjem proračunu predvidela vsak po 2 milijona dinarjev. Tekmovanje s skiroji. — Za to tekmovanje so pionirji in pionirke v Vidmu-Krškem vedno bolj navdušeni. Prav zaradi tega bo avto-moto društvo v kraju priredilo v nedeljo, 17. t. m_, ob 10. uri dopoldne tekmovanje s skiroji. Pričakujejo, da se bodo tekmovanja' udeležili tudi pionirji iz bližnje okolice, tako da bo konkurenca mnogo večja kot ob zadnjem tovrstnem tekmovanju. Predavanja o varnosti prometa. — Zadnji mesec je Avto-moto društvo Videm-Krško izvedlo 22 predavanj o varnosti prometa, ki so bila po večini spremljana s filmi. Podobno predavanje bo tudi v Vidmu-Krškem za odrasle. Ker so ta predavanja namenjena • predvsem pešcem in kolesarjem,^ je zaželeno, da se jih le-ti v čim večjem številu udeleže. Hkrati se bodo poslušalci seznanili s cestno-prometnimi predpisi, kar bo tudi doprineslo k zmanjšanju prometnih nezgod. -a STARA VAS Mladinska maškarada. — Prejšnjo nedeljo je osnovna organizacija LMS Brežice priredila mladinsko maškarado. Prireditev je spričo veQike udeležbe zelo dobro uspela. Predvsem je bilo opaziti precej mladine s trgovske šole in gimnazije, kar je hvale vredno spričo okoliščine, da ie ta mladina sicer šlabo povezana z izvenšolsko brežiško mladino. Brežicah glasbeno šaloigro Janka Gregorca »Vasovalci« in vokalni koncert umetnih in narodnih pesmi. V. I. Gledališka igra. — Kakor smo že pisali, bo LMS naštudirala igro »Trije vaški svetniki« in bo z njo nastopila v nedeljo, 24. marca, ob dveh popoldne. Izreči moramo pohvalo mladincem, da kljub delu, zlasti v vinogradih, redno prihajajo k vajam, ki jih imajo trikrat tedensko. Čeprav pridejo z dela utrujeni, jim ni žal časa, M ga žrtvujejo za kul-fcimnoprosvetno delo, čeravno se vaje zavlečejo tja do enajstih ponoči. Pri izvedbi igre jim želimo obilo uspeha. Gasilski tečaj. — Tukajšnje PGD je organiziralo tečaj za izprašane gasilce, ki je kar dobro uspeval. Prav lepo je bilo videti, ko so se zbrali gasilci, tja od mladincev pa do starčkov, ki so želeli izpopolniti svojo izobrazbo. Zdaj pa se je že začelo spomladansko delo v vinogradih, na njivah itd. Zato so sedaj sklenili, nadaljevanje tečaja preložiti na jesen. Želimo jim, da bi zadano si nalogo tudi do konca izvedli. M. M. o svinjereji in o mlekarstvu. Vsa tri predavanja so bila lepo obiskana in udeleženke zelo hvaležne. V šoli na Partizanskem vrhu pa je kmetijska zadruga priredila dne 7. marca strokovno predavanje o mlekarstvu, predvsem za člane in za kmečke gospodinje, k; oddajajo mleko preko .KZ v Trbovlje. Tudi to predavanje je bilo dobro obiskano in so poslušalci prosili, naj bi se podobna predavanja prirejala večkrat tudi v njihovem oddaljenem okolišu. Sadjarje — kmečke in vrtičkarje, prav posebno pa’ gospodinje obveščamo, da bo v torek, 19. marca, priredil pogppdinjSld center iz Trbovelj , strokovno predavanje o sadjarstvu in gojenju okrasnega grmičevja. Predavanje bo v Domu »Svobode« v Trbovljah II ob treh popoldne in bo po možnosti spremljano s slikami. — Pridite! Senovo Gledališka dejavnost. — Pred kratkim so člani dramske sek-•ciie »Svobode« na Senovem v režiji dr. Jožeta Cakša uprizorili dramo »Dežurna služba«. K izvedbi tega odrskega dela velja pripomniti, da so se igralci z njim lepo postavili in pri obeh predstavah prijetno iznenadili semovško gledališko publiko. Igro si je ogledalo lepo število ljudi, ki so zelo zadovoljni odhajali domov z željo, da bi "jim igralci spet kmalu pripravili prijetne ure kulturnega razvedrila. ZAGORJE LOKE-KISOVEC »LOŠKI GLAS«. — Občnega zbora mešanega pevskega zbora »Loški glas«, ki deluje v DPD »Svoboda« v Lokah-Kisovcu, se je udeležilo lepo število prijateljev te zvrsti kulturnoumetniške dejavnosti. Lani so pevci tega društva pripravili en koncert in eno spevoigro. Pripomniti pa velja, da imajo člani pevskega zbora težave zaradi tega, ker hodijo v službo Glasbena šaloigra. — DPD na vse tri delovne tretjine. Tudi »Svoboda bratov Milavcev« iz letos namerava pevski zbor »Lo-Brežic bo priredila v nedeljo, §ki glas« nastopiti s koncertom in 17. marca ob treh popoldne V to v kratkem. Udeleženci občnega sindikalni dvoran,- Opekarne in zbora so počastili spomin 8 pev-v ponedeljek, 18. t. m., ob 8. url cev, ki so žrtvovali življenje med zvečer v Prosvetnem domu v NOV. Ob tej priložnosti se mladina iz Brežic zahvaljuje vsem trgovskim podjetjem iz Brežic, ki so jo ob tej prireditvi s prostovoljnimi prispevki podprla. D. G Senovski gasilci, ob razvitju zastave GLEDALIŠKA IGRA. — Z dograditvijo in prenovitvijo Doma »Svobode« v Lokah-Kisovcu se je močno povečala dejavnost posameznih sekcij društva »Svoboda«. Tako so imeli pred kratkim premiero igre »Ploha«, ki je že druga uprizoritev dramske družine v tej sezoni. Z njo so igralci gostovali že v Šentgotardu in na Vranskem. PROMETNO ZNAMENJE. — Pred osnovno šolo na Lokah še do sedaj niso namestili prometnega znamenja za šolo. Le sreči je pripisati, da se doslej še ni zgodila kakšna prometna nesreča na tem mestu. Dan za dnem drvijo avtomobili mimo te šole v Zagorje ali pa v Ljubljano. Poudariti pa je treba, da drži mimo te šole edina cesta, ki veže zasavske revirje z Ljubljano in obratno. Zato bi bil pač skrajni čas, da pristojni činitelji v kraju poskrbe za to nujno potrebno prometno znamenje ob cesti. Zna se prej ko slej zgoditi, da bomo dobili kakšno žrtev zaradi neprevidne vožnje šoferjev. TEŽAVE S KRUHOM. — Včasih so na Loke in Kisovec dovažali kruh. Sedaj pa tega ni več. Ker je Zagorje sorazmerno precej oddaljeno, morajo sedaj tamkajšnje gospodinje same peči kruh. To pa pomeni spet korak nazaj v tem, da bi žene razbremenili pri gospodinjskih delih, kar je tudi ena izmed naših najvažnejših nalog. Zato bi bilo prav, da bi loške in kisovške gospodinje lahko kfnalu spet doma kupovale kruh. (m) SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO. Pod redsepdstvom predsednika sveta za prosveto in kulturo pri ObLO Zagorje, tov. Dušana Kolenca, so člani sveta na svoji redni seji razpravljali o ustanovitvi Gospodinjskega centra in o kulturnoprosvetni. dejavnosti v občini Zagorje. Razpravljati so nadalje o tradicionalnem V. jubilejnem zagorskem festivalu, ki bo letos od 28. junija do 4. julija. LEP USPEH ZAGORSKIH SKAKALCEV. — Na republiškem prvenstvu v smučarskih skokih, ki je bilo prejšnjo nedeljo v Bohinju, sta sodelovala tudi dva člana SK »Zagorje«, in to pionirja Edi Juvan in Danilo Bantan. V močni konkurenci sta med najboljšimi pionirji zasedla častno šesto (Edi Juvan) in sedmo mesto (Danilo Bantan). — Obema mladi- ma zagorskima skakalcema iskreno čestitamo k uspehu. ZAGORSKI KEGLJAČI LETOS USPEŠNEJŠI. — Kegljači »Proletarca« iz Zagorja so lansko leto izpadli iz republiške lige. Letos tekmujejo v vzhodni coni, kjer sc doslej dosegli zelo dobre uspeh Tako so v zadnjem srečanju ke ljačem iz Ljutomera na kegljišču ■ »Tekstilca* v Mariboru podrli kar 4804 kline. Želimo, da bi zagorske kegljače prihodnje leto spet videli v družbi najboljših slovenskih kegljačev. USPEL AVTOBUSNI IZLET V PLANICO. — Turistično olepševalno društvo iz Zagorja je za začetek letošnje sezone pripravilo avtobusni izlet na tekmovanje v smuških poletih na 125-metrski skakalnici v Planici Udeleženci so bili z organizacijo izleta zadovoljni. (m) Priprave za L maf v Trbovl ah Občinski sindikalni bovljah je že izdelal gram za praznovanje praznika — 1. maja, svet v Tr-širok pro-delavskega o čemer je razpravljalo tudi predsedstvo občinskega odbora SZDL Trbovlje. Sestavil se je v ta namen širši skupni štab, ki bo pripravil to praznovanje. V štabu je komisija za prosvetno dejavnost, komisija za fizkultumo in športno dejavnost, komisija za zunanji izgled kraja in štab parade. Praznovanje 1. maja bi se pričelo že v soboto, 27. aprila, s kulturno prireditvijo. Take prireditve bi bile tudi 28. in 29. aprila. Na večer pred 1. majem oziroma že popoldne, naj bi bila generalna gasilska vaja . vseh gasilskih društev občine Trbovlje, nato pa parada, ki bi predstavljala vso kulturno, prosvetno, fizkuiturno, športno in gospodarsko-politično dejavnost občine — za njo pa bi sledilo slavnostno zborovanje vseh delovnih kolektivov in ostalega občinstva pred Delavskim domom. Zvečer bi zagoreli po vseh vrhovih kresovi in se prižigali tudi ognjemeti. Dne 1. in 2. maja pa naj bi se prirejali izleti na vse okoliške vrhove — na Partizanski vrh, Mrzlico, Kum in Klek. kjer naj bi planinska in ostala prosvetna društva skupno s Prijatelji prirode pripravila izletnikom prijetno bivanje v naravi. A. K. IZ DOBOVE iiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiN .. TRBOVELJSKI TEDNIK Zadnjo nedeljo je v Trbovljah prvič gostovalo celjsko mestno nadaljnje gledališče. V gledališki dvorani Delavskega doma se nam je pred-, . stavilo s sodobno poljsko dramo Izobraževalni tečaj. — Na te- jerZya Lutowskega — »Dežurna je zrežiral Sveta Minuli ponedeljek je bila v prostorih občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah seja občinskega sveta »Svobod« ln prosvetnih društev. Navzoči zastopniki posameznih kulturnoprosvetnth društev so na njej zlasti razpravljali o progra- — 1. maj - in še za nekatere druge bližnje proslave. Na brzoturnlrju »Rudarja« za prvenstvo v mesecu marcu je igralo 13 šahlstov. S točko in pol naskoka je zmagal Jazbec ml. Neodločeno je igral s Šribarjem, ostale partije pa je dobil. Drugo-plasiranl Šribar Je remiziral z mladincem Galo in izgubil s Škrbcem. Tomšič je dobro začel, kasneje pa je popustil. Presenetil je Kokalj. V četrtek 7. marca, se je odigralo prve kolo moštvenega sln-rtUffliniRi flpvenstva Trbovelj X šahu. Za to tekmovanje se je priglasilo 10 sindikalnih ekip. Na nogometnem igrišču »Svobode« v Kisovcu sta se preteklo nedeljo srečali moštvi mladincev Industrijske rudarske šole iz Zagorja in »Svobode« iz Kisovca. V prvem polčasu sta bili obe moštvi enakovredni, toda proti koncu igre je gostom iz Zagorja očitno zmanjkalo sape. Po začetnem vodstvu so morali kloniti z 2:4 vzdržljivejšim domačinom. Obe enajstorici sta na trenutke zaigrali prav dobro Pozna pa se jim seveda, da še niso docela v formi. Tekmo je sodil Lado Gostiša. Obračun kulturnih prireditev v mesecu februarju je ploden. Prvo nedeljo preteklega meseca se nam je dramska sekcija Prosvetnega društva »Stane Vogrinc« predstavila z dramo »Ugasle luči« v režiji tov. Franceta Vučajnka. Igra je uspela; naši ljudje namreč radi gledajo dela, ki nam prikazujejo življenje med NOV Nosilca glavnih vlog, tov. Smonkerjeva ln Albin Mlinar sta bila kos svoji vlogi, prav tako tudi Sonja Cvetko in mladi, nadarjeni komik Anton Žnidarič. Igro so ponavljale 17 t. m Cisti dobiček igre ie bil name-menjen krajevni organizaciji ZB za prispevek k postavitvi spomenika padlim borcem. Za obletnico Prešernove smrti Pa je mladinska dramska sekcija v režiji tov. Janežičeve uprizorila igrico »Sneguljčica«. Nabita dvorana je pričala, da ljudje radi gledajo naše najmlajše igralce. Igra je v vseh pogledih uspela. Zaradi velikega zanimanja so dijaki igro v petek, 17. t m. ponovili. Prišli so si jo ogledat ob koncu vsakega dejanja je bilo mladim igralcem priznanje za vloženi trud m vzpodbuda za prihodnje prireditve Cisti dobiček, okoli 17.000 dinarjev, so igralci določili kot prispevek k šolskemu izletu ob koncu šolskega leta — do takrat pa bo denar naložen v hranilnici. M. B. i£>«- Sadjarsko predavanje. — Na prijaznem Kleku nad Trbovljami je bilo v nedeljo, 10. marca, popoldne vse živo ljudi Toplo sončno vreme je privabilo iz doline množice nedeljskih izletnikov, lepo število domačih sadjarjev pa se je zbralo tudi k strokovnemu predavanju o ,sadjarstvu, ki ga je organizirala Ljudska univerza iz Trbovelj. Predavatelj kmetijski referent ObLO Trbovlje Tone Bantan je udeležencem najprej prikazal in obrazložil sodobna načela vzgoje in obrezovanja sadnega drevja praktično v sadovniaku nato pa jih je v Domu »Tončke Čečeve« na kratko opozoril še na najvažnejša in trenutno najbolj tudi učenci sosednih šol, iz Ka- .pereča sadjarska vprašanja, pel in Sankovca (LRH). Dvora- Po predavanju je bila v dvo-na je bila ponovno naooinjena rani igra. Iti so io priredili do zadnjega sedeža. Ploskanje igralci s Partizanskega vrha. GRENKI SPOMINI V letošnjem juliju ali avgustu bo v Brestanici prvič po šestnajstih letih »Dan izseljencev«, to je dan tistih, ki so 1941. leta šli skozi rajhenburško taborišče. Priprave za ta dan vodi agilna brestaniška Zveza borcev. Njena zamisel bo prav gotovo naletela na splošno odobravanje vseh tistih Slovencev, ki jim pomeni Rajhenburg črno, z žolčem pisano stran njihovega življenja. Škoda le, da je že prenekaterega že pobrala smrt. Takoj prve mesece po zrušenju stare Jugoslavije so od vseh strani Slovenije pričeli dovažati v takratni Raj henburg slovensko inteligenco: profesorje, učitelje, uradnike in duhovnike. Sedaj že pokojni slovenski pisatelj Alojzij Remec, ki je tudi šel skozi to taborišče, je napisal zgodbo iz temnih dni in ji dal naslov »Opustošena brajda«. Takole pripoveduje v njej o rajhenburškem taborišču za izseljevanje in preseljevanje: »Umsiedlungslager — taborišče za preseljevanje, sem bral črne črke na žolti deski nad vrati... Za širokimi mizami so sedele nemške frajle in klepale na pisalne stroje podatke posameznikov. Gestapovci so hodili okrog in mrko opazovali vsakogar, ki je stopil pred nje.« «Na pristavi,« tam so nam nakazali bivališče — »nad konjskimi hlevi, prav spodaj pod nama pa je bilo gnojišče. Tudi nad kravjimi hlevi — precej daljšimi — je bil tak zbirni salon.« S temi besedami popisuje svoj takratni prihod v Rajhenburg pisatelj Ksaver Meško. Nepopisno težko nam je bilo tiste dni pri srcu, ko se je iznenada od nekod razširila po trgu novica: »Pisatelj Meško se je nad hlevi fMMli I «s ' ■^****fg X i|SiW' * obesil!« Tudi njemu je tedaj prišlo to na uho, pa je ob tisti priliki dejal: »Upam, da kaj takega ne bom naredil; Nemcem na ljubo še najmanj!« Da, tak je bil Rajhenburg v tistih črnih dneh 1941. leta, ko so tisoči, da, deset tisoči naših slovenskih ljudi romali skazi rajhenburško taborišče v pomanjkanje, trpljenje in mučenje... Slovenska inteligenca je morala skozi razne komisije, ki so bile večidel sestavljene iz slovenskih izdajalcev, kulturbundovcev in načičkanih kulturbundovk, ki bi jim po videzu, govorici in vedenju sodeč prisodil vse drugo prej kakor pa pošten ženski posel. Slovensko ti izvržki niso hoteli znati. Vse, kar je bilo slovenskega, so smrtno sovražili. Edino, kar so slovenskega ljubili, so bila slovenska zlatnina in dragocenosti... Menda je bil poseben užitek za esesovce in slovenske izdajalce v pruskih škornjih, ko so gonili slovensko Inteligenco popravljat cesto in gradit vodovod, kopat kanale, nakladat in razkladat gramoz, nalivat gnojnico in podobno. Bile so pa med Nemci v taborišču tudi častne izjeme. Prav gotovo se bo še marsikdo spomnil na Pubi j a, drobnega nemškega stražnika — Bavarca, ki je bil med taboriščniki splošno priljubljen. Sedaj živi zopet v svojem Munchenu, kjer pa se še vedno rad spominja naših ljudi in je prišel po osvoboditvi že tudi na obisk k znancem iz tistih črnih dni našega naroda. Kjer koli je Pubi znal in mogel, je lajšal Slovencem njihovo gorje. Sam je naučil naše ljudi tajnih znamenj, s katerimi so se opozarjali, kadar je prihajal med nje »črni vrag«, kakor je sam rekel esesovcem, in kadar je nevarnost minila, in so lopate in krampe lahko spet odložili. Kadar so v bližnji gostilni sprejemali prepovedane obiske, jih je vedno sam pravočasno opozoril na nevarnost. Toda Pubi je bil kmalu prestavljen iz Rajhenburga. Taboriščne komanda takih seveda ni marala. Nemški okrutneži in Slovenski izdajalci niso mogli z ničimei šteti narodne zavesti taboriščnikov. Po večernih »apelih« so taboriščniki večkrat stopili v krog med barake in sladka slovenska pesem je vzkipela v ubranem sozvočju pod tihe, zlate zvezde... Ob slovenskih pesmih, ki so s svojim čarom še tuja sovražna srca prevzemale, so bila pozabljena vsa naša ponižanja, vsa malodušnost in strah pred negotovo prihodnostjo. Pesem naroda, ki je bil zapisan skorajšnjemu poginu, se je kljubovalne, vsem nacističnim načrtom v brk glasila v tihe noči... Kar so »črne marice« v divjih dirih navozile v taborišče, so potem dolgi, močno zastraženi transporti živinskih vagonov pričeli odvažati proti jugu. Vse do oktobra 1941. Mnogi izmed teh izgnancev so se leta 1945 srečno vrnili, mnogi pa domače slovenske zemlje nikoli več niso videli. Sledilo je preseljevanje. Krško polje in velik del Spddnjega Posavja naj bi po Hitlerjevi zapovedi dobil nove prebivalce, nove, zvesti čuvarje te skrajne južne meje »velikega rajha.«. S silo je bilo treba odtrgati slovensko prebivalko pd njegove zemlje in ga pognati v daljno Slezi jo in drugam v tujino, na slovenske kmetije pa potem naseliti nemške Kočevarje, ki so nato ponekod žlahtno vinsko trto sekali kot nepotrebno grmičevje, drugod pa so spet hoteli v sveže brazde podarjenih gruntov sejati — vino... Dan za dnem, noč za nočjo so »črne marice« dovažale v rajhenburško taborišče prebivalce izseljenskega pasu. Kar je kdo v naglici mogel Crganizšraimo prosti čus otrokom Zveza prijateljev mladine okraja Trbovlje je imela te dni širše posvetovanje o delu naših pionirskih organizacij in nalogah ZPU pri izvedbi Dneva mladosti. V ospredje se je postavljalo vprašanje, da je vzgojni smoter v tem. da vzgajamo otroka za čas, ki prihaja. S tem vzporedno se zabavna, patriotična organizacija, ki zadovoljuje interese otrok, gojiti in vzbujati mora težnje otroka po znanju in graditi o njem napredni, socialistični svetovni nazor. Za vodstvo organizacije so torej potrebni starešinski sveti, ki kot sekcija društev prijateljev najti, je vzel s seboj na dolgo, neznano pot, v otrok vsa družba. Predvsem pa je il 1 /m H /T—— • — i _• 1— * ..1 — .'^-7*— — * - * - — 4« - • «4« _ skromno culico. Mnogi so bili besi, slabo oblečeni. niti najmanjšim nj bilo prizaneseno. Nad 30.000 izseljencev je šlo skozi to taborišče. Kletev in molitev, jok in pijano škripanje harmonike — vse se je mešalo v neznansko mešanico, ki jo je napravil obup. »Herrenvolk«, pomešan z izdajalsko svojatjo, je piroval in uganjal orgije v kapeli bivšega trapistevskega samostana na rajhenburškem gradu, na pristavi in v barakah pd so se godile stvari, da so se ježili lasje na glavi: mati je vrgla svojega otroka v greznico, drugo so komaj rešili, ker si je prerezala žile, tam se je ponoči spet kdo obesil in podobno; vse to iz strahu pred črno, nejasno prihodnostjo, v katero jih je tiral ravno tisti, ki jim je v aprilu na velikih lepakih oznanjal »končno osvoboditev«. Največ so jih zvozili v taborišče na dan 1. novembra 1941; rahlo je naletaval sneg, »črne marice« so pa kot zle pošasti divjale sem in tja m dovažale navkreber človeški tovor, ki so ga esesovci na gradu samo še opremili s pločevinastimi številkami — pa je bil že pripravljen za nadaljnji transport Da, čudne reči so se tedaj dogajale in strah je imel tudi pri Nemcih velike oči; nekega dne je bila rajhenburška železniška postaja vsa zastražena; celo mitraljezi so bili razpostavljeni. Ugibali smo: kakšne razbojnike bodo spet neki pripeljali na grad? Pa je pripeljal na postajo osebni vlak, ki je imel priklopljen posebni vagon, iz katerega so potem izstopili — majhni, bosi otročički, njih matere in starčki. Pod močno stražo so jih nato odpeljali na grad. Bili so menda od nekje z Gorenjske. Kmečki domovi, sto- in stoletja last slovenskih kmečkih ljudi, so bili izpraznjeni, opustošenj in oropani. Slovenske vasi doli na Krškem polju, tja pod Gorjance in do tedanjega Šent-petra pod Svetimi gorami so prazne in tihe v nemi grozi čakale na svoje nove gospodarje, ki naj bi bili mogočni branilci te skrajne meje Hitlerjevega rajha. Medtem so pa dolgi transporti živinskih vagonov odvažali iz Rajhenburga slovenski živelj v daljne nemške dežele ... Alojzij Remec pravi v svoji povesti takole: »Skozi odprtine vagonov so bedni izgnanci še enkrat gledali slovensko zemljo v zlatu zahajajočega sonca in se poslavljali od nje izgnanci, berači. Kahor da jim polže težke kaplje krvi iz globoko ranjenih src, jih je peklo v prsih. Kolesa pod njimi pa so udarjala ob tračnice in pela grenko slovo: .Zbogom, dom... in zbogom naša ljubezen, naš ponos in naše veselje: ve, ljube vinske gorice, ve, naše zelene brajde!*« Adolf Moškon Tile so našli svojo zabavo... poraja vprašanje, ali je dovolj samo to, kar dela šola. Ker je to premalo, je potrebno, da prevzame organizacijo prostega časa mladine usmerjajo delo pionirskih odredov, na čelu katerih stoje pio-niski štabi. V te starešinske svete je nujno, da v nje vključimo vse inštruktorje krožkov, učitelje, profesorje, mladinske pionirska organizacija tista usta nova, ki naj skrbi za organizacijo Ije, predstavnike društev, prostega časa otrok. Pionirski od- j__________ redi so v prvi vsti nekaka šola v samoupravljanju. Pionirska organizacija ima najpeč možnosti, da goji in razvija dejavnost otrok. Pionirska organizacija mora biti V zvezi s prednjim sodi Zveza prijateljev mladine okraja Trbovlje, da bomo z utrditvijo naših pionirskih organizacij dosegli pomemben korak na vzgojnem področju. Zaradi tega je razpisano tudi širše tekmovanje, ki bo zajemalo med drugim organizacijsko učvrstitev pionirskih organizacij, razširitev raznih oblik dela itd. Na posvetovanju je bilo nadalje govora o estetski vzgoji otroka, za kar imamo v okraju prav tako razne možnosti: organizacijo sodobnih pionirskih knjižnic in ti-talnic, lutkovnih in dramskih krožkov, mladinskih kino predstav in podobno. Kazen tega je' bil na posvetovanju razgovor o glasbeni vzgoji mladine. V ta namen se prireae občinski glasbeni festivali v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Poleg tega bo v okviru Ljudske tehnike tekmovanje klubov mladih tehnikov. Sprožena je bda tudi misel o organizaciji okrajnih tekmovanj pionirjev v namiznem tenisu in strelstvu poleg že razpisanega šahovskega tekmovanja. Razprava se je razvila še o ostalih oblikah dela, kar priča, da se okrajna Zveza prijateljev mladine temeljito pripravlja na praznovanje Dneva mladosti in z vodite- njim na poživitev dela naših pio-starše, nirskih organizacij. A. K. Razpis pionirskega šahovskega tekmovanja okraja Trbovlje Kakor vsako leto, razpisuje Zveza prijateljev mladine okraja Trbovlje tudi letos že VII. pionirsko šahovsko prvenstvo v našem okraju. Tekmovanje daje prvakom v šahu možnost nastopa na republiškem tekmovanju, ki bo prirejeno v počastitev rojstnega dne maršala Tita — v našem okraju pa predstavlja n vod v vrsto prireditev, ki jih v to počastitev oziroma praznovanje Dneva pomladi prireja Zveza prijateljev mladine zasavskega okraja. Pionirsko šahovsko prvenstvo bo dvojno: za pionirje in pionirke od 7 do 10 let starosti hi za pionirje in pionirke od 11 dk> 15 let. Moštvo vsake kategorije šteje štiri pionirje ali pionirke. Tekmovanje bo najprej za prvenstvo pionirskih odredov, ki mora biti izvedeno do 31. marca, nato sledi prvenstvo občin, ki se izvede najkasneje do 25. aprila po vseh občinah, zatem pa sledi okrajno prvenstvo, ki bo dne 5. maja na osnovni šoli na Vidmu. j Pri izvedbi teh tekmovanj bodo aktivno sodelovala tudi naša šahovska društva. A. K. Nagradna uganka Iz 10. številke Nagradni rebus, ki smo ga prinesti v predzadnji številki našega tednika, je bil za naše pionirje pretrd oreh in ga ni noben pionir pravilno rešil. Zaradi tega odpade podelitev razpisanih knjižnih nagrad. In vendar rešitev rebusa ni bila tako težka. Kakor so pionirji videli, smo v rebusu nad črto napisali veliko črko O, pod črto pa črki BA, torej pod o ba — rešitev: PODOBA. Izšla je 124. številka Naših razgledov Iz vsebine: Zunanjepolitični pregled: D. S. XI. zasedanje Generalne skupščine OZN; sod: Novi sklepi v starem duhu: R. P. Prva obletnica: J. V.: Poljska po oktobrskih dogodkih: Janko Jeri: Socialistična alternativa; Dr. D. Savnik: Zgodovina druge svetovne vojne; Filip Lipovec: Zakaj naš plačni sistem ne ustreza; Dr. Josip Globevnik: Me-tropolitain area; Dr. J. P.: Plače in storilnost dela: Vladimir Bar- tol: Obisk pri tehniškem izumitelju: Dr. Jože Goričar: Dragocen vir znanstvenega socializma; Aco Šepov: pesmi — Štrk, Notre-Dame; Fr. Pediček: Eden novih metodičnih pogledov na moralno vzgojo v višji gimnaziji; Marjan Rožanc: Miki Brezar, Palko Ča-klec (feljton); A. Bajec: Nekaj misli o našem knjižnem jeziku; V. C.: Vladimir Becič; Zlata Pirnat: Iz pariškega kulturnega življenja: Jože Snoj: Ivan Ribič: Ka- la; — : Ureditev okolja Ljudske skupščine; — : Zakaj stanovanjska naselja?; Branko Rudolf: Georg Lukacz: Goethe in njegov čas; Kulturne vesti; Nove knjige v tujini; Knjižne novosti. DOPISUJTE T UT Kako prebija Tone Skočir svoj kadrski rok Bilo je neki ponedeljek dopoldne prejšnji mesec. Na gimnaziji v Trbovljah je bil odmor in vse v razredu je 0U0 razgibano. Fantje se zbirajo, dekleta pa kramljajo kot po navadi. Kar nenadoma se oglasi Nace: »Fantje, poglejte, kdo je prišel!« . , Vsi se ozrejo in pri vratih zagledajo zastavnega fanta v lepi vojaški uniformi. »Glej ga, spaka!« To je vendar njihov nekdanji sošolec Tone Skočir, ki je gojenec saiutamo-pod-ofitirske šole v Ljubljani! Vsi hitijo k njemu. Vsakdo bi ga rad kaj vprašal, toda odmor je kratek, počakati bo treba. Naslednjo uro je ravno predvojaška vzgoja. Tudi predavatelja zanima, kako mu gre, in vsi mu zastavljajo vprašanja. Tega zanima učenje, drugi bi rad vedel, kakšna je hrana, šport itd. Tone prav rad odgovarja. Kakšen red imate pri vas, so žeto strogi z vami? »Vem, da vas to najbolj zanima. Vsako jutro najprej telovadimo, se umivamo in zajtrkujemo, potem pa je šola, ki traja celih 6 ur. Po kosilu je spanje, nato učne ure — zvečer pa prosto. Vse točno (to določenem času. Sprva je M/ mogoče nekoliko težko, toda to ti nekako preide v kri; ko se navadiš, ne moreš drugače. Vse je vzorno urejeno: stanovanje, umivalnice, učilnice itd. Pa tudi prostega časa je dovolj. Kar trikrat tedensko gremo lahko v mesto — a tudi drugače poskrbimo za zabavo. Poleg tega dobivamo majhne mesečne nagrade, ki pa zadostujejo, saj dobimo vse potrebno: obleko, šolske potrebščine, hrano v šoli itd.« Kako je pa z učenjem? »Učiti se je treba precej, toda saj je dovolj časa za to. Vsa predavanja so v srbohrvaščini, kar me je sprva nekoliko motilo. In pa še nekaj: predavatelji se zlasti bore proti kampanjskemu učenju, za kar so določene tudi precej ostre kazni (celo zapor). Seveda pa je učenje zelo olajšano, saj ima naša šola tako vzorne učne dvorane — sploh vse, kar potrebujemo pri učenju, kakor mogoče le ljubljanska univerza. Poleg vsakdanjega učenja pa je precej telovadbe in športa« Kaj pa brana? »Hrana je žeto dobra in tudi dovolj je je. Ce td je en obrok premalo, se lahko priglasiš za dva.« In še im še so sošolci spraševati. Da slišite, s kakšnim zanosom je na vse odgovarjal! Vsi 90 ga poznali prej kot mirnega, ponižnega, skoraj plehega fanta. Tudi govoril je bolj nerad, posebno ne v večji družbi. V šoli mu je precej trda predla, ker je hodil vsak dan doti s Kala v šoto — sedaj pa gtei, ves se je spremenil! Sola mu je vtisnila svoj pečat. Kar hitro vplete kakšno srbsko besedo v govor. Pa tudi uspeh je dosegel žeto dober — domala odličnjak je. Marsikdo sd je krivoma mislil: »Torej ni upravičena tista bojazen pred vojaškimi šolami. Poglej Toneta, kako dobro se počuti. In kako skrbijo za gojence! Ce bi vse to prej vedel — ali ne bi morda tudi jaz šel v to ali ono vejaško šoto?« Take in podobne misli so dijakom rojile po glavi. Čez nekaj let bo Tone morda že farmacevt. Šola traja štiri leta in je po rangu enaka univerzi (vstopi ge v n’g lahko po dokončani šesti gimnaziji). Po opravljenem študiju ee gojenci lahko vpišejo še v četrti letnik na univerzi (ustrezne stroke seveda). Ce pa gojenec pokaže izredno pridnost in sposobnost, postane »Titov gojenec« in pride potem avtomatično v višje šole. Zelo ugodno, kajne? Janez Kalček Drag primer: če bi spet napravili-; črto in nad njo zapisati* LOŽ, pod črto pa NIK, bi bila rešitev rebusa: PODLOŽNIK. Prihodnjič boste torej že znati rešiti rebus. VRAGI MA Izpod hriba pribrzi. teče, skače, v svet hiti. in med potjo žlobudra. meni, tebi piti da. Rešitev nam pošljite na uredništvo do nedelje, 24. marca, opoldne. Za pravilno rešitev bomo dali spet 2 knjižni nagradi po odločitvi žreba. V odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadljc pošto in kraj, kjer ste doma. • Vsem pionirjem lepe pozdrave! 41. »Ne, veliki brat, tega tudi tj ne zmoreš. Jaz sem Mož-koza in razen mene ga ni na vsem Fuatinu človeka, ki bi mogel ponoči splezati prek Velike skale. In vidiš, to bo tudi prvikrat, da jaz kaj takega poskusim. Iz- 42. Tule je spravljen Pilsachov dinamit. Lezi tesno k steni — lahko mirno zaspiš In ni sc ti treba bati. da bi padel s skale. Zdaj grem.« 43. In tako je čepel David Grief visoko nad šumečimi valovi na ozki skalnati polici poleg tone dinamita in je zaaiio- Uredništvo.tegni roko! Ali kaj čutiš? U redništvo. Nova nagradna uganka za pionirje Za danes prav lahko uganko našim pionirjem: Napisal: Jack London FUATINU val svoj Dojni načrt. Nato si je naslonil glavo na roke in je zaspal. 44. Ko ga je v zgodnjem jutru vodil Mauriri prek vrha Velike skale, je David Grief razumel, zakaj bi bUn to ponoči popolnoma nemogoče. Imel je prave mornarske živce, ki so Riše: Bernard Emerik bili vajeni nevarnega plezanja in vratolomne višine, ali moral se je sam sebi čuditi, da mu je bilo zdaj pri belem dnevu kaj takega mogoče. Grief je sedaj razumel, zakaj so Mnuririju dali priimek Meč-koza. Plodna de’(i ! u'-ternega društva v Tur a Petletnica Prosvetnega društva. — Prejšnjo nedeljo je naše Prosvetno društvo praznovalo petletnico svojega obstoja. Za ta dan je gledališka skupina pripravila komedijo »Jara meščanka«, ki je bila obenem letošnja druga gledališka predstava. V teh letih je društvo močno napredovalo. Danes šteje 29 članov. Največ jih deluje v dramski sekciji. Člani kakor tudi nečlani radi obiskujejo knjižnico, ki šteje že 248 knjig. Poučni tečai. — Mlada .dekleta našega kraja se trikrat tedensko zbirajo v šoli, kjer obiskujejo krojni in pletiljski tečaj. Vodi qa tovarišica Suša. z Do'ai obiskuje ga pe redno deset deklet. Pirog praktičnega dela se bodo tečajnice ob tei priložnosti seznanile tudi s sodobnim gospodinjstvom. Z. S. OBRAČUN NAJMOČNEJŠEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA V ZASAVJU Najmočnejše orožje društva „Rudar“ je mtadina OBRAČUN ŠPORTNEGA DRUŠTVA »RUDAR« V TRBOVLJAH V DVORANI NOVBGA DELAVSKEGA DOMA — NABITO POLNA DVORANA — KOT GOSTJE SO PRISOSTVOVALI OBČNEMU ZBORU DRUŠTVA ČLAN OK ZKS TRBOVLJE, TOV. FRANC KRALJ, ČLAN OBČINSKEGA KOMITEJA ZK IN ZASTOPNIK JLA, MAJOR LOVRO GUŠTIN, ZASTOPNIK ObLO TRBOVLJE, TOV. LOJZE TRPIN IN DRUGI — V LETU 1956 JE IMELO DRUŠTVO 358 NASTOPOV — OD 11 SEKCIJ TRI SLABO AKTIVNE — NOGOMET ŠE VEDNO ŠPORT ŠTEVILKA 1 V nabito polni kino dvorani vi« iz Zagreba. — Prednost ro- tako tudi ne lahka ativirlr^, Zad- Delavskega doma je bil kometne sekcije je tudi v tem, nji občni zbor te sekcije pa 8. marca letni občni da se je zlasti naslonila na rala- vliva upanje, da bo tudi v tem »Rudar« iz Trbovelj, dino. pogledu postalo v kraju bolje. Kegljati so dosegi, napredek Prednost ŠD »Rudarja« v Triu uspeh ter so sodelovali v tek— bovSjah je predvsem v tem, da - - movanju republiške prve' tise. so vodstva posameznih sekcij društva Nujno potrebno aa nadaljnji na- znala pritegBefc; v svoje vrele ------------ predek in razvoj pa je, da dobi- mladino, saj sta med aktivnimi V prvem delu poročila je tov. jo stiristezno kegljišče. člani posameznih sekcij dve Kamnikar kritično očrtal delo Košarka preteklo leto ni ime- tretjini mladine, kar je zanes-upravnega odbora društva in s la posebnih uspehov, saj je de- ljw porok za nadaljnji uspeh društva. Sama razprava na občnem zboru in sklep; pa izražajo željo, da bi bile vee sekcije v letošnjem letu še bolj aktivne in da bi barve »Rudarja' zastopale t**fi v bodoče tako častno kot doslej. -ar Z LETNE SKUPŠČINE TRBOVELJSKEGA »PARTIZANA« Na izlet v Ljubljano pojde 300 članov v petek, zbor ŠD ________ i_ Bogata športna dejavnost dru štva v preteklem letu je bila razvidna iz poročila, ki ga je podal podpredsednik tov. Hinko Kamnikar. Ko smo minuli petek prisostvovali občnemu zboru trboveljskega »Partizana«, nam je predvsem udarilo v oči zlasti dvoje stvari: precej mladih članov v društvu in obsežen delovni načrt, ki sicer še ni bil povsem sprejet, vendar je takšen, da daje zadostno poroštvo, da se bo telesnovzgojna dejavnost v Trbovljah zadovoljivo razvijala in tudi krepila z novimi člani. Kdo ve, če društvo po vsem tem tokrat morda ne bo imelo največ izgledov za eno izmed najlepših mest v tekmovanju za pokal »Ljudske pravice«, kar si vsi člani že nekaj let na moč žele. Trboveljski Partizanove! se neradi hvalijo s svojimi uspehi, ki jih tudi lansko leto ni bilo malo, zato prav gotovo ni naključje, da so v večini poročil kakor tudi v razpravi zlasti podčrtavali vse tiste drobne in večje stvari, ki so jih, ali pa jih pri njihovem delu še vedno najbolj žulijo. Semkaj sodijo premajhna finančna sredstva in težave z vadi- teljskim zborom, ki se je številčno sicer nekoliko povečal in se strokovno tudi izboljšal ima pa spet težave z zamenjavo popoldanske službe v nekaterih podjetjih, kjer je del teh vaditeljev zaposlen. To se sliši sicer malo čudno in neverjetno, a vendar drži. V DOMU JE TREBA ŠE MARSIKAJ UREDITI Gospodarski odbor društva bo imel letos še mnogo dela. Lani mu je v celotnem Telovadnem domu uspelo s pridnostjo in ob pomoči pristojnih činiteljev urediti novo centralno kurjavo, ki je prvi pogoj za redno, nemoteno vadbo v zimskih mesecih, letos pa ga čakajo še nekatera druga, nič manj potrebna dela. Če bo dovolj denarja, bo lahko, teže pa bo, če ga bo manjkalo. KOPICA NASTOPOV, GOSTOVANJ IN — USPEHOV Bili smo kar malo v zadregi, ko je načelnik društva začel naštevati vse prireditve, tekmovanja in DESET LET PLODNEGA DELA AVTO-MOTO DRUŠTVA VIDEM-KRŠKO N« jubilejnem občnem zboru so podali obračan svetega dela Ali so pripravljeni? Na sliki vidite prvo moštvo trboveljskega »Rudarja«, brez Opresnika, Ahlina m Lamovška tem v zvez; tudi poslovanje odborov posameznih sekcij. Iti niso bile vse disciplinirane. V 11 sekcijah društva je 530 aktivnih članov, medtem ko je vseh članov v društvu 1157. Med posameznim,; sekcijami je imela največ uspeha nogometna sekcija, k; je sodelovala v tekmovanjih kar s 7 moštvi. Prvo moštvo je sodelovalo v va-raždinsko-mari bonski nogomeitni ligi, drugo moštvo pa je tekmovalo v zasavski ligi,. Mladinci z dvema moštvoma in pionirji kar s trem; moštvi. Največji uspeh so dosegli mladinci in pionirji, ki so osvojili častne naslove prvakoV Slovenije. Skupno je imela nogometna sekcija v preteklem letu 146 nastopov. Druga, najaktivnejša sekcija so bili rokometaši, kd delujejo že štiri leta. Medtem ko moška ekipa ni bila tolike uspešna, je zato ženska skupina slavila kar dve zmagi, saj je postala republiški prvak v malem in velikem rokometu. Sodelovala je tudi kot slovenski predstavnik v zakjučnem tekmovanju za jugoslovanski pokal, kjer pa je izgubila igro v četrtfinalu proti državnemu prvaku »Lokomoti- lo slonelo samo na nekaj ljudeh, vendar se tudi v tej sekciji opaža izboljšanje. — Nametani ten&s preživlja krizo; treba mu je samo odločnega vodstva, potem tudi uspehi ne bodo iaostaili. — Kolesarji so imeli 11 nastopov, vendar je v sekciji opaziti težave, ker ji primanjkuje finančnih sredstev za nakup dobrih dirkalnih koles. Sploh pa je denarno vprašanje težava ' celotnega društva. Lep uspeh in napredek je nadalje dosegla plavalna sekcija, ki je navzlic temu, da je bMo trboveljsko javno kopališče odprto že precej pozno, imela 8 nastopov. Plavalni sekciji se obetajo v nadaljnjem razvoju bogate perspektive, saj so dani vsi pogoji, da bi plavalni šport postal v Trbovljah množičen in tudi kvaliteten. — Šahisti so pokazali, da so zelo uspešna sekcija, saj so imeli 70 nastopov. Sodelovala so tudi v razneh prvenstvenih tekmovanjih, med naj večje usnehe p@ je šteti sodelovanje Hinka Jazbeca na državnem mladinskem prvenstvu. — Odbojka je sicer imela 11 nastopov, vendar ta sekcija ne more zaživeti v Trbovljah, prav Deset let je minilo, odkar je ustanovljeno v Vidmu-Krškem Avto-moto društvo. Želja prvih članov omenjene organizacije je bila, dobiti motorno vozilo in pričeti vzgajati šoferje. V prvem letu obstoja društvu to ni uspelo. Društvo je zaživelo šele v letu 1949. Vodstvu je uspelo dobiti osebni avtomobil in motorno kolo. Takrat so pričeli tudi s prvimi tečaji, saj je v letu 1949 prvikrat opravilo izpit za šoferje-amaterje 51 elanov. Organizacija društva in sistem dela se je v glavnem prilagajal krajevnim razmeram. Vse do leta 1955 je bilo glavno delo vzgoja šoferjev, prirejanje tečajev, športne prireditve, sodelovanje pri raznih gospodarskih in političnih akcijah in podobno. Po skupščini v letu 1955 so ponovno spremenili vsebino in način dela. Uvideli so, da ni edina in najvažnejša naloga le vzgoja novih šoferjev, temveč da je delovno področje te organizacije znatno širše, saj obsega delo z mladino, z vsemi koristniki cest, popularizira naj avto-moto-rizem itd. V desetih letih obstoja je Avto-moto društvo Videm-Krško priredilo 19 tečajev za šoferje-amater- Ali je moštvo »Rudarja“ pripravljeno na tekmovanje? RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.05. Oddajo „Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. „Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo" vsak delavnik ob 12.30. „Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci!" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 17. MARCA 6.00—7.00 Vesele in mirnejše narodne ln donjače viže za prijetno nedeljsko jutro. 7.35 Z zabavnimi melodijami. 9.12 Slovenske narodne in umetne pesmi in napevi. 11.15 Odaja za Beaeške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.00 Zvone Kržišnik: Pot do penicilina (reportaža). 18.30 Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Malo od tu in malo od tam, 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 18. MARCA 7.10 Zabavni zvoki. 11.35 Slovenske narodne za glas in klavir v priredbi Cirila Preglja, vmes poje umetne pesmi vokalni kvintet Niko Štritof, 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Slovenski oktet poje partizanske in domoljubne pesmi. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK, 19. MARCA 8.05 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in napevov. 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli. 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Za dom in žene. 12 00 12.00 Slovenske narodne v priredbi Tončke Maroltove, Danila Bučarja, Emila Adamiča, Rada Simonitija itd. 13.15 Igra trio Dorka Skoberneta. 14.20 zanimivosti Iz znanosti in tehnike. 17.10 zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Športni tednik. SREDA, 20. MARCA l l.oo Pesmi raznih narodov. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Jože Rupnik: Kako gospodarimo z elektriko. 12.40 V tričetrtinskem taktu. 13.15 V veselem tonu (Igrajo veliki zabavni orkestri), 13.30 Božena GUva-kova m Miroslav Cangalovič pojeta Me-djlmurske in srbske narodne pesmi. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.90 Kulturni pregled. 18.15 Pesmi slovenskih skladateljev poje Mariborski komorni zbor p-v. Rajka slkoška. 18.30 Zunanje politični (eliten. 18.40 b zakladnice jugoslovanskih samospevov. ČETRTEK, II. MARCA 8.05 Igrajo Veseli godci in Vaški kvintet, pojeta Rezika In Sonja. 9.20 Od popevke do popevke. 10.10 Naši operni so-listi vam pojo. 11.00 Pesmi za naše male. 11.15 CIclbauoAi — dober dan! (Kristina Brenk: Lonček kuhaj). 12.40 Pesmi in arije Jakova Gotovca. 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.30 Reportaža. 18.45 Poje mladinski zbor I. gimnazije Iz Celja p. v. Egona Kuneja. 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.10 Javni četrtkov večer domačih pesmi ki napevov. PETEK, 12. MARCA 11.00 Za dom in žene. 12.00 „Ta zima že zapušča nas ..Ženski vokalni kvartet poje pesmi e pomladi. 13.15 Ritmi hi melodije v izvedbi priljubljenih zgbavnih ansamblov in orkestrov in pevca Franka Sinatre. 17.10 Športniki, pozor! 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 Slovenske narodne pesmi v priredbi Cirila Preglja poje vokalni kvintet Anton Neifat. 18.30 Iz naših kolektivov. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 igra plesni orkester Radia Ljubljana. 22.50 Melodije za lahko noč. SODOTA, 25. MARCA 8.05 Operetna glasba. 8.40 Vokalni kvintet Harljskih bratov nam poje. 10.10 Za vsakogar nekaj. 11.15 Dober dan, otroci! (Manica Romanova pripoveduje). 11.30 Domače napeva izvajajo mariborski ansambli. 13.15 Zabavna glasba 13.30 Od arije do arije. 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike. 15.40 Nove knjige. 16.00 Glasbene uganke. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Umetne in narodne pesmi pole ženski pevski zbor ,,Fr. Prešeren" iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.45 Zabavni spored Izvaja na harmoniko Avgust Stanko. 20.00 Veseli večer. 21.00 Igramo za razvedrilo. 22.10 Oddaja ra naše izseljence — na valu 327,1 m. V LJUBLJANI ZMAGA NAD »KRIMOM« s 3:« V Ljubljani je v nedeljo prvo nogometno društvo trboveljskega »Rudarja« tekmovalo s »Krimom«. Na igrišču na Rakovniku sita nastopiti obe moštv; trenutno v najboljši postavi. Pri »Rudarju« sta to pot nastopila tudi Opresnik in Ahlin, vendar Opresnik samo v enem polčasu. »Rudar« je tokrat zaigral dobro in premagal »Krim« e 3:0. Ljubljančani bodo vrnili gostovanje v Trbovljah v nedeljo, 17. marca. To bo hkrati tudi zadnja preizkušnja »Rudarja« pred začetkom tekmovanja v mariborsko-varaždinski; ligi. Prvo tekmo bo »Rudar« igral v Oroslavju prati »Tekstilcem«. Opozarjamo, da bomo v prihodnji številki prinesti natančen razpored tekmovanj. PROTI »ODREDU« PORAZ IN ZMAGA PROTI »RUDARJU« IZ HRASTNIKA V Trbovljah sta bili v nedeljo kar dve tekmi, in sicer so se najprej srečati mladinci »Rudarja« proti mladincem »Odreda«. »Odred« je bil mnogo boljši nasprotnik in je tudi zasluženo zmagal s tesnim rezultatom 3:2. Mladinci »Rudarja« to pot niso biti kompletni in tudi zdaleč niso zaigrati tako, kot prejšnjo nedeljo proti mladincem iz Velenja. V drugi tekmi pa sta se srečati moštvi »Rudarja« iz Hrastnika in drugo moštvo domačega »Rudarja«. DomaSnj so biti tehnično boljši, gostje pa so igrati bolj borbeno. Rezultat 3:2 ustreza poteku igre. Obe tekmi je sodil tov. Va-nelli dokaj dobro. IZBIRNE TEKME TELOVADCEV I. RAZREDA Na tekmah so sodelovati' tudi telovadc; iz Hrastnika, Zagorja ln Trbovelj. V Ljubljani so bile v nedeljo dopoldne izbirne tekme telovadcev I. razreda za sestavo moške in ženske reprezentance v vajah na orodju, ki se bosta dne 23. marca pomeriti z vrstami Srbije v Sežani. Na izbirnih tekmah v Ljubljani »o poleg tekmovalcev iz ostalih krajev Slovenije sodelovati tudi telovadc; iz Hrastnika, Trbovlje tn Zagorje in dosegli lepe uspehe. Med člani so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Senica (Hrastnik), 2. Trugar (Trbovlje)'. Na 8. mestu je še Erman iz Hrastnika in na 10. mestu Dolanc, prav tako iz Hrastnika. Na 11. mestu je Zivk iz Zagorja in na 12. mestu Eržen iz Trbovelj. Med članicami ni bilo nobene iz našega okraja. Pri mladincih je dosegel Greben (Hrastnik) 4. mesto; pri mladinkah jaa Gošnarjeve 7. mesto in Tavčarjeva 13. mesto — obe iz Hrastnika. Za 7. april je predvideno, da bo v Hrastniku mladinsko prvenstvo Slovenije v orodni telovadbi. KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ruski barvni film »OBAD«; prihodnji teden od torka do četrtka amer. film »SKRIVNOSTI ZAPUŠČENEGA VRTA«. Kino »Svoboda — Trbovlje H« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. barvni kavbojski film »BOJ ZA LASTNINO«. Kino Brežice predvaja 16. marca amer. barvni film »VERA CRUZ«; 17. marca amer. film »GROFICA VALEVSKA« (v gl. vlogah Greta Garbo in Charles Boyer); 20. in 21. marca amer. film »POSLEDNJA ZELJA«; 22. in 23. marca amer. barvni film »HOUDI-NI«. Kino Sevnica predvaja 16. in 17. marca amer. barvni film »BAGDADSKI BERAČ«; 23. in 24 marca mehiški film »MACLOVVA«. Kino Brestanica jjredvaja 16. in 17. marca amer. film »GROFICA VALEVSKA«; 20. in 21. marca črnogorski film — satira »SLAB DENAR«; 23. in 24. marca švedski film »BELINA«. je, poklicne šoferje, traktoriste in za pripadnike predvojaške vzgoje. Za kategorijo A je opravilo izpit 353 kandidatov, za osebni avto B 243, za tovorne avtomobile C 42 kandidatov, za motorno kolo in osebni avto A in B 88 kandidatov, za poklicne šoferje 34 in za traktoriste 5 kandidatov. Društvo je v obdobju svojega delovanja priredilo 9 moto-dirk. Priredili so 22 skupnih izletov. Vsako leto so člani sodelovali pri izvedbi Titove štafeta, člani tekmovalci pa so sodelovali na 24 dirkah. Razen navedenega je bilo prirejenih niz predavanj, razije propagandne vožnje itd. S kondicijskimi vožnjami so pričeli šele v letu 1956. Tega leta so pričeli tudi s sistematičnim delom po komisijah. To je le v grobem prikazana dejavnost Avto-moto društva Videm-Krško v desetih letih njegovega obstoja. Na občnem zboru, ki je. bij pred nedavnim, je bilo prikazano delo tega prizadevnega društva. vadbe članov, saj je bilo vsega toliko, da smo komaj sproti vse zapisali. Tekmovale: društva pa so dosegli prav lepe uspehe, tudi na nekaterih republiških in državnih tekmovanjih. IN LETOS? V prvi vrsti se 1» društvo kar najskrbneje pripravilo na prvi vseslovenski zlet telesne vzgoje, ki bo v Ljubljani. Na njem bo sodelovalo s 300 člani. V načrtu je nadalje obisk Partizanskega društva Sanski most, akademija v počastitev rojstnega dne predsednika Tita, več propagandnih nastopov telovadcev na podeželju itd. Kot vedno doslej pa bo tudi v bo Odrskih lu-čih«. • Neka ameriška tovarna ur je dala v prodajo prve električne ročne ure, ki se po videzu in velikosti ne razlikujejo od navadnih. Ure so zelo precizne. Njihov mehanizem poganja baterija z močjo 1,5 volta, ki ni večja od gumba za srajco. Ta najnovejšn ura pa ima mimo vrste dobrih strani tudi neko slabo: baterija se mora od časa do časa menjali, kar pomeni nov izdatek, ki ru ravno majhen. — V Ameriki dva dolarja. • Prva podmornica na atomski pogon »NautUus« ima za seboj okoli 50.000 mili plovbe. V kratkem bo prvikrat obnovila zaloge kuriva. E. E. L.: __ ____^ PKRIVNOST Sanatorija KRIMINALNA ZGODBA Martine se je naenkrat lotil občutek, kakor da se vlega neka senca nanjo, ki ji skoraj n<* da dihati. »Prosim, če vam bo odleglo, kar povejte!« je odgovorila bolnici in gospa je sklonila glavo. »Strah me je — gospodična Martini« je izdavila iz scoe bolnica. »Grozno, nepopisno strah ...« Martina sc je nasmehnila kakor pripovedovanju otroka, ki se boji teme. »Strah? Česa sc pa vendar bojite? Saj ste tu tako na varnem kakor v Abrahamovem naročju.« »Čudne stvari se gode tu, zelo čudne, tako da ne morem več molčati,« je rekla stara gospa. Stisnila jc ustnice in strmela v vrata, ki so se tiho odprla. Sestra Agna je stala na pragu kakor angel z ognjenim mečem. »Kako da ste vi tukaj, gospodična Martin?« je ostro vprašala. Še preden jc mogla ta odgovoriti, se je sestra Agna žc obrnila proti gospe Petcrsen, ki je bila v obraz bela kakor njena zglavna blazina. »Vi vendar veste, da morate počivati in se izogibati vsakemu najmanjšemu razburjenju,« je sestra Agna rekSa bolnici očitajoče. »Potem bomo imeli spet sitnosti z vami,« jc dopolnila. »Prosim, pridite spet jutri,« je zašepetala stara gospa gospodični Martini komaj slišno, »toda ne tako pozno.« S svojimi prozornimi rokami je krčevito stiskala rob odeje. Martina ji je prikimala in odšla brez besed iz sobe. Zdelo se ji je, kakor da vidi na obrazu sestre Agne nekak porogljiv nasmeh Nekaj hladnega jo je -spreletelo po hrbtu. * Sestra Agna. ki je vodila v sanatoriju tudi knjige in spiske bolnikov, je sedela v pisarni za svojo pisalno mizo in risala neke čačke po pivniku, ki je ležal pred n;o. »No?« je vprašal profesor Lormssen. ki se je zibal na robu svoje pisalne mize in sarkastično gledal sestro Agno. »Ste ti nervozni, sestra Agna, ali morda preutrujeni od dela? Kolikokrat sem vam žc svetoval, da prepustite del svojih pisarniških poslov sestri Hildi, kadar imate preveč dela!« ji je rekel očitajoče. »Kakšna se vam je zdela gospa Petersen danes zujtraj, gospod profesor?« je vprašala sestra Agna in se izognila njegovi pripombi. Odložila je polnilno pero na mizo in se naslonila s hrbtom na stol. »Zdi se mi, da gre z zdravjem bolnice zadnje dni naglo navzdol.« »Hm — saj vam je vendar znano, kako je s temi srčnimi boleznimi; če se paziš in primemo zadržiš, lehko postaneš zelo star, toda zdi se mi, da jo je novica o bližnjem povratku njenega nečaka le preveč vznemirila. Dajajte ji še nadalje predpisana zdravila in pazite, da bo imela mir. Glejte, da ne doživimo z njo kakšne-ga presenečenja!« je naročil profesor sestri Agni. Nato je elastično Skočil izza mize rn hotel oditi iz sobe. Takrat pa je zazvonil telefon. To se je zgodilo tako nepričakovano, da sta oba nehote trčila skupaj. »Sam bom govori1!!« jp pripomnil profesor in odšel k aparatu, toda sestra je že držala slušalko v roki. Oglasila se je pri telefonu in nekaj zapisala na papir, ki je bil pred njo na mizi. »Hvala!« je rekla potem na kratko in položila slušalko na telefon. »Kdo je telefoniral? z Je vprašal profesor napeto. • Sestra pa je takrat nekako zmagoslavno pogledala okrog sebe. »No, sedaj je ta Afrikanec le srečno prispel! Pravkar je prišla brzojavka, v kateri napoveduje svoj prihod. Jutri bo že tu!« je odgovorila profesorju in s svojim vedenjem ustvarjala videz, kakor da ji ta nov obisk ni kaj všeč. Profesor Lormssen je za trenutek stisnil trepalnice. »Prav, prav!« jc odgovoril. »Prosim, pripravite zanj sobo in sporočite novico gospe Petersen. Seveda napravite to z vso previdnostjo, da se ne bo preveč ustrašila, t Sestra Agna je prikimala In vstala izza mize. Za trenutek jc obstala pred profesorjem. Zdelo se mu je, kakor da ji leži nekaj na srcu in da bi mu rada to zaupala. Toda takoj nato je odšla visoko vzravnana iz sobe Vrata je tiho zaprla za seboj, kakor da zapušča v sobi bolnika. Profesor je hodil z dolgimi koraki od okna proti vratom in spet nazaj. Izglodalo je, kakor da je s svojmi mislimi dale« proč, ustnice pa so se mu premikale, kakor da neslišno govori sam i seboj. S prsti je segel v svoje še precej gosto lase, ki so se črno svetiti, in si jih pogladil. Samo nekaj trenutkov jc še potreboval, da se je otresel svoje zamišljenosti. Takrat pa je zvonec na telefonu pozvonil vnovič. Profesor je dve, tri sekunde še počakal in poslušal, če ee morda sestra Agna ne vrača, potem pa je vzdignil slušalko. »Tukaj sanatorij profesorja Lormssena. — Da, sam sem pri aparatu. Ah, ti ssi, Dorrit! — Ne, trenutno ne utegnem. Prosim, povej na kratko! — Danes? Ne, to sploh ni mogoče! Boš že kaj našla, da si preženeš dolgčas. — Da, imam bolnika, ki mi dela velike skrbi. Saj razumeš, kajne?« V profesorjevem mirnem, enakomernem glasu je bilo opaziti rahlo nevoljo. Lormssen je še poslušal- nekaj časa. potem pa končal: »Počakaj, da te pokličem, Dorrit! Jutri ali pojutrišnjem se potem lahko zmeniva. — Da, zelo se veselim. Na svidenje, ljubica!« Lorrnssenova ozka, mišičasta roka, tipična roka kirurga s kratko pristriženimi, a vendar negovanimi nohti, je položila slušalko na vilice telefona. Spet je segel s svojo značilno k »etri ';o z roko v lase in sd jih pogladil, preden je prebral listič, ki ga je pustila sestra Agna na mizi. * Martina Martin je dolgo razmišljala o gospe Peter .ser, i njenih skrivnostnih besedah. Ati je imela res vzrok biti tako splašena, ali je bila morda to le posledica njene bolezni? Znano je, da so na srcu bolni ljudje silno vznemirljivi in da iz muhe včasih napravijo slona. Toda čim bolj je Martina razniiS ata o kratkem razgovoru z bolnico, in kako naglo je utihnila, ko jc sestra Agna stopila v sobo, tem bolj je bila prepričana, da ji hoče stara dama povedati nekaj zelo važnega. Najmanj nekaj, kar bo pomembno tudi za njo samo. Martina se je smehljala predse. Kaj naj se vendar v sanatoriju zgodi, česar bi se morala bati? Vsekakor je Martina bolnici obljubila, da jo bo danes spet obiskala. Naj prvo je hotela prosili sestro Agno za dovod ieoje. Ko pa ji je po ntenilh včerajšnjih, prav malo prijaznih besedah postalo jasno, da ne more računati na njeno dovoljenje, se je kar na kratko odtočila in kmalu po zalivku odšla v prvo nadstropje. Rahlo .ie potrkala na vrata gospe Petersen. Ni mogla slišati, če ji to bolnica kai odgovorila na trkanje, toda ko je takoj nato pritisnila na kljuko in odprla vrata, >e opazila na vzradoščenem obrazu bodalce, da ji jc dobrodošla.