MKt'Z0LA ofl5
	
http.//www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK,18.FEBRUAR 2021/ ŠTEVILKA 1386. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR
Veni
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
Odgovor je v vprašanju: Zakaj?
Pri zbiranju informacij si mora novinar zagotoviti odgovore na osnovna novinarska vprašanja: kdo? kaj? kdaj? kje? kako? Le če ima dovolj prostora oziroma časa vpraša tudi: zakaj? s kakšnimi posledicami? V politiki pa bi se morali najprej vprašati: zakaj?
(Aljoša) Na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje, je v opisu poklica novinarja zapisano, med drugim, tudi to: Pri zbiranju informacij si novinar mora zagotoviti odgovore na osnovna novinarska vprašanja: kdo? kaj? kdaj? kje? kako? Pa tudi - odvisno od razpoložljivega prostora oziroma časa na: zakaj? s kakšnimi posledicami?
Verjeli ali ne, ampak taista spletna stran Zavoda za zaposlovanje sploh nima opisa za poklic politika! Še najbolj se mu približata poklic sekretarja politične stranke in sekretarja delovnega telesa državnega zbora, ki pa, zanimivo, nimata opisa, le povezavo na prosta delovna mesta na tem področju, ki pa jih seveda ni.
In morda je v tem tudi problem, saj bi poklic politika, oziroma sekretarja, nujno potreboval opis delovnih nalog in odgovornosti, ki jih ta prinašajo. In vsaj delno bi lahko uporabili tudi opis poklica novinarja. Natančneje ravno ta del o vprašanjih: kdo, kaj, kdaj, kje, kako, predvsem pa zakaj in s kakšnimi posledicami? Na prvih pet vprašanj prekaljeni politični funkcionarji znajo še kako dobro odgovoriti. Kdo bo gradil novo naselje v Livadah? Kaj bodo tam gradili? Kdaj in kje bo objavljen razpis za dražbo zemljišč? Kako bomo prepričali dovolj svetnikov, da je projekt dovolj dober? Tem vprašanjem v političnem svetu prepogosto namenijo veliko več časa in energije, kot tistima dvema pomožnima, ki pa sta za lokalno skupnost veliko bolj pomembna: Zakaj in s kakšnimi posledicami?
Vzemimo kot primer zamisel o gradnji Belvederskih teras, ki niso nič drugega kot projekt umestitve glamuroznega šotorišča, oziroma glam-pinga na še zadnji nepozidani del slovenske obale. Zakaj bi to gradili? In kakšne bodo posledice za domačine?
Ali, če pogledamo na gradnjo bloka za trgovino Hofer. Zakaj ga bomo gradili? Če bi občinsko vodstvo lahko zagotovilo, da bodo stanovanja šla v roke mladim Izolanom, sem prepričan, da bi bilo manj odpora s strani sosedov, saj bi lahko smiselno odgovorili na ta zakaj. A če bodo šla na prosti trg, zakaj bi si Občina zavestno nižala vrednost sosednjih stanovanj, katerih je lastnica? Ker to bo zagotovo ena od posledic te gradnje in posledičnega betoniranja okolice.
Slovenska javnost se ob različnih političnih vprašanjih že nekaj časa sprašuje: zakaj? Zakaj toliko mešetarijo okoli gradnje drugega tira in zakaj ga še nimamo? Zakaj še vedno ni jasno, koliko je stalo projektiranje in izgradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, zloglasnega TEŠ 6? Zakaj nepreklicna odstopna izjava ministra ne velja? Zakaj smo sredi pandemije še vedno brez Ministra za zdravje? Zakaj je dovoljeno poslancem, da se ne izrečejo o nezaupnici oziroma, da je ne znajo pravilno izpolniti? Zakaj so izolski poslanci glasovali tako, kot so? Še manj kot „za-kaj-i“ pa politike zanimajo posledice. Obe vprašanji pa sta, če upoštevamo opis Zavoda za zaposlovanje, odvisni od prostora in časa. In tega imamo, zaradi njihovih „kdo-jev", vedno manj.
nnn
INTES4 SNNB40ID BANK
M/lMeH/lvC
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Klovni in podgane
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi, Že res, daje vsak vikend 'doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja,
La commedia e' finita - komedija je končana, pa ne tista Ru-ggiera Leoncavalla. Tista je res končana, klovn Canio seje razjokal in odpel »Ridi, pagliac-cio« [Smej se klovn] in so ga pravdoljubi vladajoči kmetje odpeljali.
Naša se šele začenja, mi smo prispodoba tega klovna. Ki mirno prenaša izredno stanje in produkcijo združevanja histerije in integrirajoče panike, policijsko uro, oborožene policaje in vodne topove, samo tanki manjkajo (nimajo jih, hvala bogu), napoved vojne »nevidnemu sovražniku,« klovnu, nam, zapiranje meja, omejevanje gibanja, zabetonira-nje nacionalnega brloga, aretacija starih mamic na Trgu Republike. A ne zveni to paradoksalno? Policaji specialne enote, opremljeni in izobraženi za boj proti najhujšim oblikam terorizma, so pretekli petek aretirali starko na Trgu Republike. Država kot taborišče, preganjanje in odganjanje novinarjev, ki objavljajo nezaželjene (a resnične) informacije, tiskovne konference brez novinarjev in njihovih neprijetnih vprašanj, de-monizacija medijev, ki ne spoštujejo vohunskega novinarstva domoljubnih novinarjev, ki niti niso domoljubni novinarji ampak so samo novinarji, kar je zločin, drži gobec, drži jezik za zobmi, izkrivljeni zobje pod maskami, zmagoslavje vnaprej znanih zmagovalcev, grafikoni mrtvih in semaforji laži, na ekranih zasije vodja in njegovi podaniki, z ekrana sijejo grožnje. Parlament postaja psihiatrična klinika, bedna podoba Krležine balkanske krčme v kateri ministri vodo spreminjajo v vino, poslanci pa mešetarijo z državo in državljani klovni, v poltemi, v kateri ni nikogar, da bi prižgal svečo in jih odgnal, kot sveča, ki je v balkanski krčmi odgnala tiste male živalce, ki trgajo, grizejo, požirajo in se skrivajo v luknjah. Takšnih luknjah, kot tiste, v katere so se poskrili poslane ob vnaprej propadlem glasovanju ne
tx
'ti1 r
V'A
> mm

iJi


'UCUA
v. m
#‘9«
o Janši, ampak o obstanku družbe. Kaj so naredili iz parlamenta, v katerem je predsedoval napri-mer Miran Potrč, ali France Bučar? V katerem so sedeli ne le izobraženci, humanisti, profesorji, ampak tudi pisatelji in delavci? Danes sta dve tretjini parlamentarcev, da o ministrih, državnih sekretarjih, do predsednika vlade niti ne govorimo, osumljenih ali obtoženih, veliko jih je tudi že obsojenih, zaradi kršenja zakona in kriminala. Od kod pravica poslancu, da ne glasuje na tajnem glasovanju? 37 poslancev si je vzelo to pravico, ker so „straho-tepci“, kot so „strahotepci“ tisti, ki pošiljajo specialce na stare mamice in njihove sinove, hčerke, vnuke.
Kakšno je to tajno glasovanje na katerem je 40 poslancev za, 7 proti, 6 pa jih ne ve za kaj so sploh tam, pa jih štejejo za neopredeljene? Ali se ne zavedajo, da so prepustili svojo oblast v roke strahovlade, od neustavnosti izrednega stanja in zlorabe zdravstva v politične namene, nadzora medijev in vseh družbenih, kulturnih in znanstvenih inštitucij. Komedije ni konec, nadaljuje se. Traja še od Aristotela in njegove Poetike. Aristotel je napisal po-etiko. Od njega bi se morali učiti, ne pa od naših domoljubnih novinarjev, ki nas za-lagajo.
Zoran Odič
vls vabimo ru virtualne pogovor	. ' 'r™’"	
jF 2*. februar	HELENA FOJKAR ZUPANČIČ, SAMO IVAČIČ. AUAŽ OASTIČ inotli-MtorlbtANA ERČUU VIRTUALNI ZBOROVSKI POSNETKI
fsm	TJAŠA ŠKAPIN. SANDRA KOCJANČIČ. BILJANA BABIČ modentorU NAIAŠA BENČIČ VIZUALNA PODOBA ZBORA
/" ' 17. moreč	MATEJA PALČIČ. NIKA ROŽANC
Up«10	PROMOCIJA IN MARKETING PEVSKIH ZBOROV
Tamariske pa drugače
Vokalna skupina Tamariske letos praznuje 10. leto prepevanja. Poleg koncerta ob 10. obletnici delovanja, so pripravile zanimive pogovore s posebnimi gosti, strokovnjaki na svojih področjih, ki lahko dodajo posebno noto kvaliteti zbora.
H 24.2. ob 19.00 HELENA FOJKAR ZU-_ PANČiČ, SAMO IVAČiČ, ALJAŽ BA-11 STIČ.moderatorka ANA ERČUU " 3.3. ob 19.00 VIRTUALNI ZBORO-|f VSKI POSNETKI: TJAŠA ŠKAPIN, = SANDRA KOCJANČIČ, BILJANA BABIČ, moderatorka NATAŠA BENČiČ VIZUALNA PODOBA ZBORA 17.3. ob 19.00: MATEJA PALČIČ, NIKA ROŽANC, moderatorka ROS-SANA PALIAGA: PROMOCIJA IN MARKETING PEVSKIH ZBOROV Pogovori bodo potekali preko platforme ZOOM, povezavo vam bodo poslali po predhodni prijavi na: vstamariska@gmail.com Prijavite se, saj ještevilo mest omejeno, „vstopnine" ni.

k, n i-5S TJ

vr."
Zimsko kopanje postaja tradicija
Tako se je skupina Izolanov pred nekaj dnevi predala zimskemu morju. Pa ne gre za trenutni navdih, temveč to za tradicijo, za katero si želijo, da bi dobila še več pristašev in vidljivosti. Nekaj več bomo o zamisli zapisali naslednji teden.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Kdaj se bomo lahko cepili?
Sedemdnevno povprečje novih primerov na državnem nivoju nasje „pahnilo" v oranžno fazo, v kateri nismo bili od oktobra lani, Kaj to v resnici pomeni pa bomo izvedeli v naslednjih dneh.
Vprašanje tedna
Morda kdo ve, kje imajo izolski poslanci svoje poslanske pisarne? In katere so njihove uradne ure?
Včeraj je spletni portal covid-19.sledilnik.org objavil članek o primerjavi uspešnosti boja proti covidulG v državah Evropske unije. Kot kažejo podatki, Slovenija pri tem ni najbolj uspešna, prej obratno.
A podatki, kot so zapisali na portalu, niso vedno najbolj objektivni, saj je, naprimer, število pozitivnih testov neposredno odvisno od količine opravljenih testov, o starostni strukturi prebivalstva, razvitosti zdravstvenega sistema... Zato nekega končnega „re-zultata" ni, so pa ločeni, posamezni podatki, ki so kar pomenljivi. Naprimer ta, da je Slovenija po odstotku presežnih smrti, to je smrti, ki jih je bilo v lanskem letu več, kot v preteklih letih, na zaskrbljujočem drugem mestu, z 17.3% več smrti kot je to bilo od leta 2015. Večji odstotek ima le Rusija, 18%. Tudi glede števila kumulativnih okužb, torej vseh okužb zabeleženih od začetka epidemije do 12. februarja, na milijon prebivalcev smo na drugem mestu, za Češko. Ne četrtem mestu, za Češko, Španijo in Portugalsko smo glede na število potrjenih okužb v zadnjih dveh tednih, na desetem mestu pa smo glede števila opravljenih testov na 1000 prebivalcev. Za primerjavo, v Sloveniji smo opravili 633 testov na 1000 prebivalcev, v Luksemburgu in na Danskem pa 3.134 oziroma 2500, kar pomeni, da so vsakega prebivalca v povprečju večkrat testirali.
Slovenija je v vrhu takorekoč vsake statistične kategorije, od števila hospitaliziranih, do bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, do, posledično, števila umrlih na milijon prebivalcev. V tej kategoriji, ki je na koncu tudi tista, ki najbolj šteje glede tega, kako se je kakšna država spoprijela z epidemijo, Slovenija »zaostaja" samo za Belgijo, s 1776 smrti na milijon prebivalcev. Ja, več kot Italija in Španija, ki sta bili daleč najbolj prizadeti državi v prvem valu epidemije.
20
o
Kako od tukaj naprej?
Seveda je treba upoštevati tudi različne ukrepe v različnih državah in še na marsikateri, ki tako ali drugače vpliva na te podatke. A v vsakem primeru si Slovenijo težko označili kot uspešno v boju z epidemijo, vsaj v primerjavi s sosedami, tako v regiji, kot v vsej Evropski uniji. Žal pa raziskovalci portala covid sledil-nik niso objavili raziskave o prece-pljenosti. Ta je pri nas še vedno razmeroma nizka. Po podatkih portala, je bilo Sloveniji doslej dobavljenih 160.000 odmerkov cepiva, uporabljenih pa jih je bilo 120.000 . S prvim odmerkom se je cepilo 72.681 ljudi, z obema pa vsega 48.023 ljudi, kar znaša dobra 2% prebivalcev. Daleč smo od 70%, kolikor naj bi bilo potrebnih za precepljenje. Podatkov za posamezne Občine sicer še ni, a se ti verjetno ne bi veliko razlikovali od državnega povprečja. Kot so nam povezali v Zdravstvenem domu Izola, so ta teden spet dobili nekaj cepiva, a je bilo tega le za 23 odmerkov Pfeizerjevega mRNA cepiva, medtem ko cepiva AstraZenece, čeprav so ga naročili, niso dobili. Zakaj, pravijo, še sami ne vedo in se bodo vsekakor pozanimali.
S tistimi 23 odmerki prispelega cepiva bodo cepili še nekaj preostalih zdravstvenih delavcev ter občane, starejše od 80 let. Še vedno, namreč, niso cepljeni vsi osemdesetletniki in tudi v Izoli jih je še kar veliko tistih, ki čakajo na prvi odmerek.
Kaj pravi NIJZ?
Na NUZ-ju namreč še vedno pozivajo zdravstvene domove, da se mRNA cepiva, med katera spada naprimer Pfeizerjevo, uporablja za cepljenje oseb nad 80 let, oskrbovance DSO-jev, ki še niso bili cepljeni in za zdravstvene delavce nad 65. leti. Ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, pa se bo cepljenje nadaljevalo najprej za osebe stare 75 let in več, nato za sedemdesetletnike in nazadnje za tiste nad 65 let. Cepivo AstraZenece se uporablja
najprej za posebej ranljive kronične bolnike med 18 in 64 let starosti, za cepljenje nepokretnih oseb v DSO-jih, za zdravstvene delavce med 18 in 64 let, ki še niso bili cepljeni, za institucionalizirane osebe med 18 in 64 let starosti ter za zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami, spet med 18 in 64 let starosti. Nato bodo na vrsto osebe med 60 in 64 let starosti, tisti, ki opravljajo nujne službe in nazadnje še ostalo prebivalstvo.
AM
Število hospitaliziranih v upadu
Težko je razumeti številke, ki jih imamo pred sabo. Po eni strani so za več desetkrat višje od tistih, ki smo jih imeli marca lani, po drugi pa so ukrepi veliko manj strogi. Po eni strani nam razlagajo, da gremo proti koncu epidemije, po drugi pa se število pozitivnih testov v zadnjem obdobju spet dviga.
Za nekoliko bolj pozitivno sliko (pa ne v slabšalnem pomenu, ki ga je ta beseda dobila v zadnjem letu), se lahko naslonimo na število hospitaliziranih, ki strmo pada. Vsaj nekaj.
sreda, 17. februar 2021	
Hospitalizirani	648
• Akutni oddelek	520
• Intenzivna terapija	128
Sprejeti	42
Odpuščeni	75
• Umrli	10
Graditi je enako razvijati se?
Poglejte Koper, kako se razvija, Izola pa stagnira, Toje običajen stavek, ki ga Izolani poslušamo že vsaj dve desetletji, vendar ga vsi ne razumemo enako, Eni bi radi gradili, tako kot je gradil Koper, drugi bi radi varovali kar je že bilo zgrajenega in karje naravnega,
Dejstvo je, da smo ljudje različni. Marsikaj je odvisno od generacije, ki jo s takšno mislijo nagovarjamo. Starejši so običajno za bolj previdne posege v prostor, za ohranjanje starega in za trajnostni razvoj, ki bi pravzaprav moral biti argument mlade generacije. Marsikdaj tudi je, velikokrat pa prav mlada generacija napredek vidi v novogradnjah, ki krepko in neusmiljeno posegajo v prostor. Razlike so tudi glede na stopnjo izobrazbe in pridobljene izkušnje, pa tudi vrsto izobraževanja: humanisti so na nek način manj navdušeni nad betonskim razvojem, za razliko od strokovnjakov tehničnih ved.
Problem je seveda rešljiv: dogovarjanje, usklajevanje interesov, vključevanje javnosti in demokratično odločanje o posameznih posegih v prostor. Žal je tega v sodobni družbi vedno manj, projekti se ne rojevajo v okolju, ampak v pisarnah politikov in oblastnikov. Izola pri tem ni izjema. Če bi bile gradnje razvoj, potem za razvoj v naši občini skrbijo investitorji, ki prihajajo v občinsko hišo s svojimi projekti in evropski denar, ki ga je mogoče dobiti za projekte, ki včasih sploh niso naša prioriteta. In tako pridemo do klasične situacije, ko oblast nekaj predlaga, občani pa jim ne ploskajo in v skrajnem primeru že ustanavljajo civilno iniciativo proti temu predlogu.
Kdo je v tem odnosu za razvoj in kdo proti, je nemogoče oceniti. Oboji imajo nek svoj prav, pripravljenosti na kompromise pa je vedno manj. V današnjem Mandraču bomo predstavili nekaj izolskih razvojnih projektov, ki jih župan z ekipo predstavlja občinskim svetnikom z željo, da bi se izognil kasnejšim pripombam in nasprotovanju, vendar je vprašanje ali bo dovolj, če v koristnost teh projektov prepriča zgolj svojo koalicijo.
Prej ali slej bo zanje izvedela tudi javnost in takrat bo treba pojasniti, zakaj je treba, na primer, graditi novo stavbo za občino, kanalizacija in tlakovci v Smrekarjevi in Gregorčičevi, ki bi opravljala tudi protipoplavno nalogo pa naj čakajo na neke boljše čase.
Ne gre kar tako
Med pripombami na Občinski prostorski načrt je bila tudi ta, ki je prišla is sosednjega Simonovega zaliva: Ne glede na veljavni zazidalni načrt naj se na območju San Simon dovoli postaviti kamp z mobilnimi hiškami, glamping 'šotori, objekti na drevesu in podobnimi objekti ter pripadajočimi servisnimi objekti..
Njihova pripomba je bila zavrnjena s pojasnilom: Podlaga za gradnjo je vedno izvedbeni akt. Namenska raba ZS omogoča izvedbo glampinga, kar pa ni dovolj, saj mora vsebino omogočati tudi izvedbeni akt. če bi želeli v prostor posegati drugače, kot predvideva izvedbeni akt (v tem primeru zazidalni načrt Simonov zaliv), bi morali le tega spremeniti.
Bo veljalo tudi za Podbelvedere?
Skrivnostna selitev Občine na Ribo?
(ur) Danes se bodo predstavniki svetniških skupin seznanili s predlogi, ki so nastali kot rezultat urbanistične delavnice za območji IPA 3 in IPA 4. Gre za zemljišča od Srednje šole Izola na severovzhodu, območje bivše tovarne Mala oprema, obstoječe stanovanjske stavbe ob Dantejevi ulici na jugu ter območje bivše tovarne Argo na jugozahodu. Tri strokovne skupine Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. Alenke Fikfak, prof. Alessia Prinčiča in prof. Janeza Koželja so na podlagi preveritev in analiz podale strokovne rešitve urbanistične ureditve območja in njene vpetosti v širši prostor.
Želja Občine Izola je na območju umestiti kulturni center, ki bi nadomestil obstoječi kulturni dom ter dodal prepotrebne nove prostore in vsebine, namenjene kulturni dejavnosti. Poleg kulturnih dejavnosti bi svoje mesto v območju našla tudi uprava Občine Izola in drug javni družbeni program. Na vzhodnem delu območja bivše tovarne Argo, na delu zemljišča, kjer se nahajajo ostanki stavb tovarniškega kompleksa z dimnikom, pa je namen umestiti interaktivni muzej ribiške industrije.
Vse skupine so imele za nalogo v obravnavano območje umestiti zahtevane vsebine in dejavnosti ter definirati grajen in odprt prostor, načrtovati prometno ureditev iz trajnostnega vidika in celostno ohranjanje kulturne dediščine (škver, nekdanja pralnica).
Rešitve te delavnice, ki jih bodo (zaenkrat presenetljivo zaupno) danes spoznali občinski svetniki bodo strokovne podlage k začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki bo omogočil načrtovanje in izgradnjo kulturnega centra ter ostalih predvidenih stavb in ureditev v območju. Kaj so tam izvedeli pa boste izvedeli takoj, ko bodo na občini ocenili, da lahko seznanijo tudi javnost. Ostaja pa vprašanje ali je selitev občinske hiše na novo lokacijo res lahko le stvar aktualne oblasti. Iz izkušnje Upravne enote bi se lahko kaj naučili.
Dobro je vedeti
Leta 1212 se začne novo obdobje v razvoju historičnega jedra v Izoli. V obrambni lupini mestnega obzidja so nastajale zgradbe, loža, mestna palača in v romanskem slogu fon-tik. Vidni znak mestne avtonomije je predstavljala mestna palača. Izola jo je dobila leta 1253 in je stala »sul corpo antico« na glavnem trgu.
Blizu je morala biti loža, kjer so ob navzočnosti podestatov opravljali dražbe in prodaje. (Kramar, 2003)
Konec izolske zelene oaze
Lani se je končal štiriletni projekt Ceeto, ki ga je deloma financirala tudi občina Izola. Z njim so preverili možnosti razvoja trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Izdelali so idejno rešitev za prostorsko ureditev območja od San Simona do Belvederja z vzpostavitvijo tamponske cone na robu parka. V klifu pod Belvederjem so predvideli gradnjo manjšega vkopanega terasastega apartmajskega hotela, pod njim pa bi bilo naselje s hiškami v slogu glampinga. Obalo bi z vrhom Belvederja (tam bi bilo tudi novo veliko javno parkirišče oziroma garažna hiša) povezali z vzpenjačo, tik ob morju pa uredili prostore za piknike, prireditveni prostor, igrišče in gostinski objekt z informacijsko točko za vstop v krajinski park, ter ekološka sidrišča, saj številna plovila s sidranjem tik ob obali uničuje morsko dno.
Pretlakovanje, ne prebetoniranje
V poslovnem načrtu izolske Komunale za letošnje leto smo med drugim prebrali, občinski svetniki pa na svoji seji potrdili.
Zaradi poplavne ogroženosti območja in ulic okrog Velikega trga in ulic v območju Sončnega nabrežja bomo v letu 2021 naročili izdelavo projekta, ki bo določil ločevanje mešane kanalizacije in odvajanje meteornih vod iz navedenih območij preko zadrževalnikov in tlačnih črpališč, kar bi bistveno povečalo poplavno varnost teh delov mesta. Projekt je nujno potrebno izvesti pred ali sočasno s projektom »Ribiška infrastruktura 2. faza«.
Zaradi izvajanja sanacijskih del v naslednjih letih bomo pripravili projektne naloge za naročilo projektov za rekonstrukcijo javne kanalizacije v Gregorčičevi ulici, v Moravi ulici, v Dantejevi ulici, v Oljčni ulici, v ulici ob Pečini ter v Ribiški ulici in ulici Istrska vrata.
Naročili bomo tudi izdelavo projekta, ki bo zasnoval strategijo ločevanja padavinskih voda od fekalnih vod po posameznih prispevnih območjih v Izoli, predvsem pa na mestih, kjer se je v preteklosti padavinske vode priključevalo v mešan kanalizacijski sistem. Ta projekt bo temelj za ločevanje javne kanalizacije v Izoli v naslednjem obdobju. Med načrti za prihodnja leta je tako tudi projekt rekonstrukcije javne kanalizacije v ulicah z dotrajano infrastrukturo, v sklopu celotne obnove ulice. To daje misliti, da gre tudi za njeno pretlakovanje.
Bralec Mandrača je ob tej informaciji zapisal, da so „na Komunali že nemalokrat dokazali, da jim je prav malo mar za kulturno dediščino, zato bi bilo morda smiselno opomniti vodstvo podjetja, da je ob vseh posegih z vidika varovanja kulturne dediščine "povrnitev v prejšnje stanje tlakovane površine" zapoved, ne zgolj priporočilo. Verjamem, da je glavno vodilo javnega podjetja Komunala Izola delovati v dobro Izole in Izolanov, prav zato so prvi, ki morajo ob svojem delu pokazati najboljši zgled."
Pismu je dodal dva neuspela poskusa na Gregorčičevi ulici. (Spodaj)
IggggPlig
: fei*

j mmm mmm-
PREJELI SMO

Glamping pod Belvederjem
V zadnji številki mandrača dne 11.2.2021 ste v članku » Kdo bo Pod-belveder spremenil v glamping » opisali aktivnosti našega župana, ki je sklical tematski sestanek s predstavniki svetniških skupin na katerem jim je predstavil idejne zasnove projekta imenovanega »Belvederske terase«
Poleg tega ste nas podučili o vsebinah, ki bi jih glamping prinašal na ta del zelene Izole. Opisali ste tudi že propadli poskus pozidave tega zelenega amfiteatra nad Izolo s hotelskim kompleksom, ki so ga takrat ustavili, mlade Izolanke in Izolani. Tu je potrebno dodati še, da je bivša županja neslavno propadla s poskusom pozidave zelenega območja ob stari bolnišnici v Izoli. Referendum Izolanov je takrat ustavil to županjino norost. Tudi predlog pozidave območja Arga z apart hotelom, ki ga je predstavila predstavnica kapitala družba Argolina d.o.o. smo Izolani ustavili na ne ravno najbolj kulturni način (s pomo-dori), vendar zelo učinkovito.
Glede na že prehojeno pot upora pred nasilnimi posegi v prostor Izole, mislim, da smo Izolani pripravljeni tudi idejo pozidave z glampingom Podbelvederjem ustaviti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki so nam na razpolago, še predno bodo za projekt zapravljena velika sredstva.. Zato pozivam Izdane da v času dokler nimamo v občini zagotovljenih:
-	Dolgotrajne oskrbe z vodo
-	Celovite prometne ureditve
-	Trajne zaščite pred podnebnimi spremembami na morje...
...ne dovolimo nikakršne pozidave zelenega amfiteatra z dodatnimi turističnimi kapacitetami na območju Podbelvederja!
Naj samo spomnim na lansko poletje 2020. Očitno smo že pozabili kako se je v Izoli odvijal promet, kje se je vse parkiralo, gneče na plažah, opozorila o varčni porabi vode, gneče v gostinskih lokalih in trgovinah. Pa ne smemo pozabiti, da smo v tem času bili med dvema valoma corona virusa. Ali bo naš župan po zgledu blejskega po medijih vsako naslednje poletje rotil potencialne goste, da naj pridejo raje v zimskem času obiskati Izolo ??
Žal ugotavljam, da naši občinski predstavniki z županom na čelu že dolgo ne delujejo v smeri zagotavljanja trajnostnega in skladnega razvoja mesta Izole, ker če bi delovali, potem bi že zdavnaj poskrbeli za trajno oskrbo s pitno vodo, trajnostno uredili mirujoči in aktivni promet v Izoli ter zaščitili trajno staro mestno jedro Izole pred podnebnimi spremembami predno bi razmišljali o novih obremenitvah preobremenjene obstoječe infrastrukture Izole z novimi turističnimi in nastanitvenimi kapacitetami.
Vitomir Mavrič, Jagodje
Izola se je odločila za koalicijo
Kdo bi si mislil, da bo mala občina Izola nekoč skoraj jeziček na tehtnici ob glasovanju o zamenjavi oblasti v državi. Trije, v Izoli izvoljeni poslanci državnega zbora, so dejansko imeli srečo, daje bil neuspeh KUL-ove nezaupnice vnaprej obsojen na neuspeh in se bodo volivcem lahko opravičevali, daje bilo itak vseeno.
Vprašanje tega tedna
Čez dobro leto bomo šli spet na državnozborske volitve. Kdo si upa napovedati, kje bodo tokrat končali izolski kandidati, ki so doslej že bili člani LDS, Pozitivna Slovenija, SMC, in LMŠ?
Vsak od njih ima seveda svoje argumente, zakaj je ravnal tako kot je ravnal. Seveda vse ob predpostavki, da pobude za konstruktivno nezaupnico niso podprli, kar se zdi, glede na njihovo ravnanje pred sejo državnega zbora, dokaj verjetno. Seveda bo ta njihova odločitev še kako vplivala na njihove bodoče volilne ambicije.
Že nekaj časa so namreč izolski poslanci, še posebej Gregor Perič (SMC) in Branko Simonovič (Desus), deležni kritik iz domačega okolja, oziroma okolja, ki jih je (sicer s sila skromnim številom glasov) poslalo v državni zbor. Poleg kritik sta bila poslanca doslej deležna tudi plakatnih napadov, sila nenaklonjeni pa so jim, še posebej po ponedeljkovem glasovanju tudi spletni forumi, kjer zanju ni nobene izjave podpore. Seveda pa so med njimi pomembne razlike. Če Branko Simonovič ravna v nasprotju s svojo stranko in v soglasju z večino svoje poslanske skupine, pa Gregor Perič ves čas ravna v skladu z odločitvami predsednika svoje stranke in mu, vsaj glede tega, nič ni moč očitati. Kakšne so njune možnosti, da bi bila izvoljena na naslednjih volitvah, če bosta sploh kandidirala, pa si bosta morala odgovoriti sama.
V posebnem položaju je poslanec narodnosti, Felice Žiža, ki pred glasovanjem ni bil deležen posebne pozornosti, saj velja nepisano pravilo, da ni korektno, če bi bila poslanca narodnosti jeziček na tehtnici ob tako pomembnem odločanju. V večjih težavah bi zagotovo bil, če bi bil izid glasovanja bolj vprašljiv, toda poslancema narodnosti se vsakršno glasovanje oprosti, saj ju, tako ali drugače, potrebuje vsaka vladajoča koalicija. Gotovo to vedo tudi njegovi volivci in zato na volitvah čez leto dni, če se jih bo udeležil, ne bo posebej kaznovan zaradi svojega delovanja. Res pa je, da bodo poslanca narodnosti čez leto dni že volili po drugačnem volilnem sistemu.
Izolski poslanci tako niso odločali o obstanku te vlade, bolj so odločali o svojem obstanku. (Mef)
Volitve poslancev manjšine po novem
Po več kot dveh letih, od sklepa ustavnega sodišča so poslanci sprejeli novelo zakona, ki spreminja območja nekaterih volilnih okrajev. Potem ko predlog o konkretni spremembi volilne zakonodaje z uvedbo večinskega sistema in ukinitvijo okrajev ni dobil potrebne 2/3 večine , je decembra-skupina poslancev (SDS, SMC in DeSUS) vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila dovolj podpora navadne večine. Takšen predlog je DZ s 45 glasovi za in 28 proti tudi sprejel. Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so predlog tudi podprli. Predlog je dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki pa so bili pred tem bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot "minimalni politični kompromis" podprli. Zakonu so podporo odrekli poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in SNS, ki so bodisi glasovali proti bodisi so se vzdržali.
Državni zbor je sprejel tudi novelo s katero sta poslanca manjšin predlagala poenostavitev sistema volitev predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po novem bodo sedanji sistem horda, ki je po splošni oceni zastarel in volivcem nerazumljiv, zamenjal enokrožni večinski volilni sistem po katerem bo volivec glasoval samo za enega kandidata, zmagal pa bo tisti z največjim številom glasov. Za to spremembo zakonodaje je glasovalo 80 poslancev, devet pa jih je bilo proti. ur
Dovolj nam je nacifašistične propagande
piše' Mirta Čok
V Trstu smo nacifašistične propagande posebej siti in zbiranje podpisov za zakonski predlog, ki bi končno naredil red na tem področju, poteka z velikim navdušenjem tako med italijanskim kot med slovenskim prebivalstvom. Mesto je nepričakovano preplavil pravi protifašistični val. Podpise lahko zbiramo le ob prisotnosti občinskih svetovalcev, ki potrdijo veljavnost podpisov. Prve so začele zbirati podpise svetovalke. Tudi v manjših vaseh na Krasu, kot je Gropada, kjer sem podprla iniciativo, poteka podpisovanje z polno paro: tu je predlog podpisala vsako minuto ena oseba. Čeprav smo na vsedržavni ravni zbrali že polovico več podpisov, kot jih mora predlog imeti, da bo sprejet, nadaljujemo z delom vse do konca marca, da dokažemo našo moč. Večletno podcenjevanje pojava ponovnega vračanja za demokracijo nevarnih ideologij in njih propagande je nedvomno pripomoglo v Italiji - in to bolj kot kdaj prej v obdobju po 2. svetovni vojni - tudi k širjenju fašističnih in nacističnih simbolov. Temu smo se v Italiji vsi demokrati in antifašisti v zadnjih letih le s težavo zoperstavljali predvsem zaradi neučinkovitih zakonskih sredstev.
Na žalost se predlog ni rodil v Trstu. Zakonski predlog ljudske pobude proti fašistični in nacistični propagandi se je rodil letos v toskanski občini Stazzema, ki je 12. avgusta 1944 doživela strahoten poboj, sad do potankosti premišljenega terorističnega dejanja nacističnega okupatorja in njegovih kolaboracionistov, katerega cilj je bil iztrebili tamkajšnjo prebivalstvo in na tak način prekiniti močno vez med civilisti in partizanskimi formacijami, prisotnimi na tem območju.
Odbor z županom Mauriciom Verono na čelu hoče dopolniti zakon Scel-ba iz leta 1952, s katerim je prepovedana reorganizacija razpuščene fašistične stranke in zakon Mancini iz leta 1993, po katerem so diskriminacija, sovraštvo ali nasilje iz rasnih, etničnih, nacionalnih ali verskih razlogov kazniva dejanja, tako kot spodbujanje in podžiganje k temu vedenju. Ljudski pobudi daje zagon prepričanje, da je ob vztrajnemu naraščanju in širjenju rasizma in pozivov k avtoritarnim rešitvam bistvenega pomena ponovno začeti govoriti o vrednotah Ustave Republike Italije in jih posodabljati. Nujno je, trdi ljudska pobuda, da zakonodaja ne dopušča nikakršne strpnosti do tistih, ki se skrivajo za demokratičnimi svoboščinami, da bi širili ideologijo tragične preteklosti in torej vsebine fašistične stranke ali nemške nacionalsocialistične stranke ali njih metode, ki so nasprotne demokratičnemu sistemu s propagando, z razstavljanjem, z izpostavljanjem in s prodajo predmetov s simboli, ki se navezujejo na te vsebine. Kazen, ki predvideva tudi večletni zapor, naj se poveča za eno tretjino, v primeru da izvrši oseba kaznivo dejanje preko telematskih sredstev ali računalnikov. Če so izpostavljeni emblemi oz. simboli, ki jih je mogoče pripisati fašistični stranki ali nemški nacionalsocialistični stranki, na javnih sestankih, naj se kazen poveča kar za dvakrat toliko.

Sosedi niso navdušeni nad blokom
Prejšnji teden je Občina Izola sklicala delavni sestanek s predstavniki stanovalcev ulice Zvonimirja Miloša, ki so podpisali peticijo proti gradnji bloka za Hoferjem.
Kmalu potem, ko je v javnost prišla vest o gradnji večstanovanjskega bloka za trgovino Hofer, so se aktivirali stanovalci sosednjih blokov v ulici Zvonimirja Miloša, ki imajo kar veliko pripomb nad zamislijo. Od tega, da jim bo novi objekt delal senco, do že zdaj očitnih težav s parkiranjem v Livadah. Na Občini so zato prejšnji teden sklicali delovni sestanek s predstavniki blokov z namenom, da jih prepričajo, a po prvih informacijah je slišati, da sestanek ni prinesel želenega učinka. Stanovalce pa je podprla tudi Civilna iniciativa Gibanje za Izolo, ki je bila doslej aktivna predvsem glede OPN-ja.
Javna podpora zahtevam stanovalcev iz ul. Zvonimirja Miloša
Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo (CI-GZI) javno podpira zahteve stanovalcev ul. Zvonimirja Miloša, ki se borijo za ohranitev nepozidanosti zemljišča, pare. št. 1967/97 in 1967/66 obe k.o. Izola. Gre za površine, obkrožene s stanovanjskimi bloki, trgovino Hofer in individualnimi hišami. Nameravana gradnja novega stanovanjskega bloka, bi z načrtovanim posegom povzročila pregosto pozidavo, pri čemer bi bil velik poseg tudi v ureditev in razširitev obstoječe kanalizacije. Vse navedeno bi posledično nižalo kvaliteto bivanja na tem območju, vendar snovalci tega kot kaže, ne nameravajo upoštevati.
Območje Livad je že sedaj praktično popolnoma zasedeno z blokovsko pozidavo. CI-GZI ne nasprotuje reševanju stanovanjskih problemov za mlade družine, a dejstvo je da reševanje teh zadev na občini ni prioriteta. Več ali manj Občina Izola ponuja zemljišča zgolj za gradnjo po tržnih cenah, kjer pa domačini nimamo možnosti udeležbe, saj je zaslužek Izolanov za cca 5% nižji od preostale Slovenije.
Nenazadnje se je tak primer prodaje površin zgodil nad osnovno šolo Livade - kjer so kljub pozitivnim trendom, da bi gradnjo sofinanciral republiški stanovanjski sklad, raje zemljišče prodali Projektu 2020 v lasti pretežno tujega investitorja (Rus). Na celi lokaciji Livade zahod, ki je na dokaj atraktivni lokaciji pa je namesto stanovanj, prodanih veliko apartmajev. Vsa načrtovana gradnja v Izoli ni podprta z demografskimi podatki. Nenehno se postavlja vprašanje koliko je mladih stanovalcev, ki imajo tu stalno prebivališče več kot 20 let in res potrebuje stanovanje?
Občinska zemljišča se podarjajo Univerzam brezplačno, čeprav že več let ni v njih nobenega programa.
Ves čas se domačini čutimo zapostavljene, saj se ne moremo kosati z kapitalskimi investitorji. Tudi z denarjem, ki ga občina iztrži, se mesto Izola
praktično ne razvija.
Stanovalci predlagajo namesto pozidave ureditev občinskega sadovnjaka, ki bi v teh težkih časih pomenil lahko večplastno pomoč okoliškim stanovalcem.
Kot rečeno CI-GZI nasprotuje gradnji za prosti trg, saj je to malo mesto že sedaj preveč komunalno obremenjeno. Vse bolj se spreminja v mesto z vikendaško poseljenostjo, saj je stopnja priseljevanja kar 12,1% letno in je ena najvišjih v Sloveniji.
Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19
Društvo Focus je danes ob podpori devetih organizacij poslalo poziv Vladi RS, da s protikoronskimi ukrepi zajezi povečanje energetske revščine zaradi epidemije Covid-19. Vlado RS pozivamo, da v t. i. PKP zakonu prepove odklop od električne energije in plina v času trajanja epidemije, socialno ogroženim dodeli nujna finančna sredstva za plačilo povečanih stroškov za energijo v času epidemije v višini najmanj 100 EUR ter dobaviteljem energije poplača dolgove gospodinjstev, ki so nastali v času epidemije Covid-19, če je do dolga prišlo zaradi brezposelnosti odjemalca ali občutnega znižanja njegovih prihodkov v času epidemije Covid-19.
V času epidemije Covid-19 se je povečala raba energije zaradi 'ujetosti doma1. Ob hkratni izgubi vseh ali dela prihodkov se je za številne v Sloveniji povečalo tveganje energetske revščine. Energetska revščina je, po definiciji Statističnega Urada RS, »stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja (in drugih energetskih storitev
-	ogrevanje sanitarne vode, razsvetljave ipd.) po sprejemljivi ceni«. »Zadnji podatki Statističnega urada RS kažejo na to, da je bila raba električne energije v gospodinjstvih v prvi polovici 2020 večja v primerjavi z letom 2019, kar je neposredna posledica epidemije Covid-19. Podobno kažejo tudi podatki Elektra Maribor. Obenem podatki SURS kažejo, da seje število materialno ogroženih gospodinjstev v letu 2020 povečalo za 8000. Nujno je, da stiske ljudi, ki so nastale zaradi večje rabe energije, poskusimo ublažiti in zato smo pripravili poziv Vladi RS za ukrepanje«, pojasnjuje dr. Tomislav Tkalec iz Focusa.
Obsežni vladni protikoronski ukrepi so v lanskem letu deloma ublažili materialne stiske gospodinjstev zaradi epidemije covid-19. Kljub temu pa za tiste, ki jih prizadane energetska revščina, potrebujemo še nadaljnje ukrepe.
-	Za prepoved odklopa od električne energije in plina v času trajanja epidemije
Številne države po Evropi so kot enega od ukrepov v epidemiji COVID-19 sprejele ukrep prepovedi odklopa energije. Zato podobno ureditev predlagamo tudi za Slovenijo, saj bi ranljivim skupinam zagotovila nekoliko večjo varnost v času epidemije.
-	Za plačilo povišanih stroškov za energijo v višini najmanj 100 EUR
Finančna sredstva je potrebno zagotoviti vsaj za gospodinjstva, ki prejemajo socialno pomoč ali varstveni dodatek, še bolje pa bi bilo, če bi bili do podpore za višje stroške energije upravičeni tudi vsi tisti, ki nekoliko presegajo cenzus za prejem socialne podpore, saj so tudi pogosto v položaju, ko težko ali ne morejo plačati stroškov za energijo.
-	Za poplačilo dolgov dobaviteljem energije
Skupina podpisnikov poziva vlado, da dobaviteljem energije poplača dolg za stroške energije, če je do kopičenja dolga za stroške energije prišlo zaradi brezposelnosti odjemalca ali občutnega znižanja njegovih prihodkov v času epidemije Covid-19. V kolikor to ne bi bilo mogoče, naj vlada vsaj uvede pravico do odloga plačila stroškov energije.
-	Za prepoved odklopa v zimskem času
Vlado pozivamo, da poleg zgoraj navedenih ukrepov za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19, zakonsko uredi prepoved odklopa od energije med 1. oktobrom in 31. marcem t. j. v času ogrevalne sezone, podobno kot imajo to urejeno številne druge države po Evropi.
S sprejetjem ukrepov bi vsaj delno naslovili probleme, kako plačati dodatne stroške za energijo, s katerimi se zaradi ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, že skoraj eno leto sooča vse več gospodinjstev.
Seznam podpisnic poziva:
Focus, društvo za sonaraven razvoj (Živa Kavka Gobbo, predsednica) Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC (Katarina Bervar Sternad, predsednica)
Zveza društev upokojencev Slovenije (Vera Pečnik, podpredsednica - po pooblastilu)
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj (Gaja Brecelj, direktorica)
Inštitut za zdravje in okolje (Tomaž Gorenc, direktor)
Zveza potrošnikov Slovenije (Breda Kutin, predsednica)
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija (Nassim Djaba, predsednik) Mladi za podnebno pravičnost
Slovan odpihnil Izolane
Ostalo je pri želji
LL Grosist Slovan - Butan plin Izola 28:19 (12:9)
Butan plin Izola: Alessio, Kocjančič, Postogna, Jurič 1, Smej, Gorela 7, Poberaj, Konig 1, Miklavec 7 (4), Nikolič 2, Demšar, Or-banič, Mijatovič, Peharc, Bekrič 1. Sedemmetrovke: LL Grosist Slovan 7 (4), Butan Plin Izola 5 (4). Izključitve: LL Grosist Slovan 20 min., Butan Plin Izola 20 minut. Rdeči karton: Demšar (45.).
To je bil prvi nastop Izolanov v pomladnem delu sezone, kajti v prejšnjem krogu so morali domačo tekmo z Ljubljano zaradi obolelosti ekipe odpovedati. Izolski strateg Fredi Radojkovič tako ni imel velike izbire pri sestavljanju seznama nastopajočih proti Slovanu. Poleg treh vratarjev je zbral le 12 igralcev, med katerimi zaradi bolezni ni bilo povratnika v ekipo Matjaža Brumna. Posledično je skorajda ista zasedba odigrala večino srečanja. Sicer na dvoboju ni manjkalo ostrine in sodnika sta vsaki ekipi dosodila po deset izključitev.
V enakovrednem prvem polčasu sta izstopala vratarja obeh mošte-v: izolski Tomas Postogna je med drugim obranil dva strela s sedmih metrov, domači čuvaj mreže
pa je zaustavil deset strelov Primorcev. Do 27. minute je bilo razmerje moči izenačeno in tudi izid je bil poravnan na osmi točki. Zatem so si gostitelji v le dveh minutah z delnim izidom 4:1 pred nadaljevanjem pridobili solidno zalogo zadetkov.
V	drugem delu so Izolani še ohranjali ne ravno velik zaostanek za Slovanom. Vendar je izolski bolj ali manj nespremenjeni zasedbi postopno začelo zmanjkovati moči. To se je vse bolj odražalo v njenih pogostih napakah v napadu, kot tudi slabšem nastopu v obrambi. Slovan je začutil svojo priložnost in je sredi drugega dela prvič povedel za 5 zadetkov.
V	zadnji četrtini je svoj naskok le še povečeval in prišel do prepričljive zmage, tako da je želja Izolanov po novih točkah ostala neuresničena.
Naše fante čaka to soboto doma tekma s Slovenj Gradcem 2011. Korošci so trenutno na petem mestu in imajo osem zmag. Sicer pa bodo v prihodnjem tednu rokometaši Izole odigrali kar dve srečanji: v sredo, 24. februarja v Novem mestu prestavljeno tekmo z zadnjeuvrščeno Krko, v soboto pa v sklopu 18. kroga v Škofji Loki s tamkajšnjo ekipo Urban-scape.
Samo ja pomeni ja!
Istrski lokalni odbor stranke Levica obvešča, da so včeraj pričeli zbiranje 5.000 overjenih podpisov podpore za zakonski predlog “Samo ja pomeni ja” Inštituta 8. marec. Pobudo je ob začetku kampanje na terenu podprl tudi poslanec dr. Matej T. Vatovec s člani Lokalnega odbora
Pustni krofi na Rdečem križu
Pust na Rdečem križu je bil letos še posebej sladek, saj so izolski Lion-si, s katerimi redno sodelujejo, donirali nagrajene Mlinotestove krofe. Nataša Benčič, Martin Feder, Mirjana Knez in Adam Toth so ponudili tudi nekaj parov rok pri deljenju dobrot.
Išče se krvodajalce
Center za transfuzijsko dejavnost Izola vabi vse krvodajalce na odvzem krvi, saj zaloge zelo hitro kopnijo.
Pokličite na tel. št. 05 66 06 239 oz. se obrnite na vam najbližji transfuzijski center in se dogovorite za termin. Hvala, ker pomagate.
STANJU ZALOG KRVI
Potrebna
količina
Kritična
količina
A+ A- B+ B- AB+ AB- 0+ 0-
19111111
iMAMfi nFmšnmn
Korte imajo svoj Stonehenge
Občina Izola in Javni zavod za razvoj podjetništva sta v ponedeljek predstavila slikanico Sveti meč pravice, ki tudi otrokom približa pozabljeni čas kaštelirjev, ki so bili na gosto posejani na našem območju v času pred štiri in tri tisoč leti,
V ponedeljek so v novinarski videokonferenci iz Občine Izola predstavili slikanico z naslovom Sveti meč pravice, kije del čezmejnega evropskega projekta z nemogoče dolgim naslovom Ka-štelir - Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podežejja - od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre] do Kvarnerja (v nadaljevanju Kaštelir).
Slikanica je v duhu čezmejnosti prevedena v štirih jezikih, skozi zgodbo pa nas poduči o načinu življenja nekdanjih prebivalcev kaštelirjev, njihovih vrednotah, navadah in ritualih, še zlasti pa za tedanje čase teh mogočnih utrdbah.
Dejstvo je, da o kaštelir jih vemo bolj malo. Vemo, da ga imamo v Kortah, in ga imenujemo Kašler, a to še zdaleč ni edina tovrstna “turistična atrakcija” v naši regiji. Prav z namenom, da bi zgodovino kaštelirjev približali javnosti, s tem pa tudi razširili turistično ponudbo te regije, se je oktobra 2018 začel projekt Kaštelir.
Kaj pravzaprav so kaštelirji?
Gre za ostanke gradišč, ki izhajajo iz prazgodovinskega obdobja, iz bronaste in železne dobe - tj. 2. in 1. tisočletja pr. n. št. Kot so še povedali, »njihova presenetljiva gostota na širšem območju Primorske, Istre in Kvarnerja priča o skupnih naravnih danostih in skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v prazgodovini.
Z zaraščanjem gradišč, izseljevanjem lokalnega prebivalstva ter izgubo tradicije in povezav s starodavno preteklostjo pa se izgublja tudi znanje o takrat rastočih rastlinah tega območja in njihovi uporabi. Zato je glavni namen projekta aktivno ohranjati dediščino gradišč, in sicer z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo ter promocijo. S projektom želimo obuditi tudi starodavno povezanost ljudi z rastlinami in jo predstaviti v sodobnem času, da bo služila trajnostnemu čezmejnemu turizmu, razvoju podeželja in sonaravnemu ravnanju z okoljem. ” Avtorica slikanice Sveti meč pravice je Tina Rožac, za ilustracije pa je poskrbel Matija Cipurič, sicer etnolog, ki je diplomiral ravno iz zgodovinskih ilustracij. Kot je sama povedala, se je avtorica poskusila postaviti v čevlje ljudi, ki so v tistih časih živeli na tem območju, kako so počeli vsakodnevne stvari, in kako so je med njimi
spletale vezi in ljubezen. Sprašuje, če je bilo morda njihovo življenje bolj polno od našega, saj so živeli v tesnem stiku z naravo in so svojo regijo poznali do potankosti. Zgodba, ki jo je zapisala, je zgodba o odraščanju in ljubezni, a podkrepljena z zgodovinskimi dejstvi. Slikanico si je možno ogledati tudi preko spleta, v vseh štirih jezikih.
Kot je povedal direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Izola, Iztok Škerlič, za ravoj trajnostnega turizma na podeželju potrebujemo atraktivno zgodbo, a tudi infrastrukturo. »Celotno ponudbo zaokrožijo kulinarično-promo-cijski dogodki ter pridelava in prodaja tipičnih izdelkov za ohranjanje delovnih mest na podeželju. Pri nastajanju zgodbe je ključno sodelovanje krajanov.
v	v-,1 Interreg ■
TINA RO^AC w
SVETI MEČ PRAVICE
■......§5$
ifitifrimf: Matij* C f uric
Na ta način imajo EU-sredstva zelo konkreten učinek in za to si pri udejanjanju projekta Kaštelir pri Kortah prizadevamo," je še povedal Iztok Škerliča.
Kako ga bomo predstavili?
V sklopu projekta ureditve kašte-lirja v Kortah je načrtovana tudi ureditev različnih tematskih poti, samo območje pa bo opremljeno z informativnimi tablami, didaktičnimi elementi in arheopeskov-nikom za najmlajše, pedagoško točko s fotookvirjem, ki bo nudil pogled na soline, ter večnamenskim odrom z manjšim amfiteatrom. V preddverju doma krajevne skupnosti v Kortah pa bo urejena informacijska točka za obiskovalce. Razmišljajo pa že tudi o tem, da bi tematsko povezali kaštelir z arheološkim parkom v San Simonu in tudi Besenghijevo palačo.
Kaj pa številke?
Projekt je “težek” skoraj 44.000 eur, večino sredstev, 85%, pa bodo pokrili iz naslova sredstev programa Interreg Slovenija-Hr-vaška. Občino bo tako projekt stal približno 6.500 eur. Dela, ki že potekajo, pa bodo predvideno zaključena letos junija.
AM
Ilustracija kaštelirja
P',/,d * \un%a, j.

V skate parku je ob sončnih dnevih živahno}
§of: :
	
	



Eni bi na vsak način radi gradili
Za obalni pas med Izolo in Koprom velja, da bo ostal nepozidan in namenjen rekreaciji ter turizmu. Seveda je območje preveč vabljivo, da ne bi zainteresiralo investitorjev, preseneča pa, če se tak poseg zdi primeren politični stranki, ki ima v svojem DNK ohranjanje Jstrske zemlje",,
Pomislek tega tedna
Občina Izola razpisuje tri delovna mesta občinskih redarjev. Ali je mogoče, da, glede na to, da smo tik pred ustanovitvijo racionalnejše skupne občinske uprave, nečesa nismo dobro razumeli?
Iz stranke Oljka smo dobili obvestilo, da so županom občin Slovenske Istre naslovili pobudo za vzpostavitev Muzeja »morskih« športov. Pobudi so dodali tudi idejno zasnovo, za vse dodatne informacije pa je na voljo generalni sekretar Oljke, Patrik Peroša.
Zakaj muzej?
Utemeljitvi o takšnem muzeju ne gre kar tako oporekati, čeprav Slovenija ne premore še nobenega muzeja športa, predlagatelji pa so šli vse do začetkov organiziranega športa v Slovenski Istri, v davno leto 1887, ko je bil v Piranu ustanovljen veslaški klub Pirane-se Salvore, ki zaznamuje tudi začetek veslanja v Sloveniji. Leto kasneje (1888) je tudi Koper dobil veslaški klub imenovan S. C. Libertas,.
Predlagatelji so sicer spregledali olimpijske zmagovalce iz Izole, spregledali pa so tudi nekatere sodobne olimpijce, za razliko od koprskih, ki so jih našteli brez napak: Janko Kosmina, Mario Fa-fangeli, Janja in Alenka Orel, Klara Maučec, Gašper Vinčec, Davor Mizerit, Andrej Hrabar, Karlo Hmeljak, Erik TXil, Mitja Kosmina, Vasilij Žbogar, Špela Ponomarenko-Janič, Veronika Macarol, Matjaž Markič in drugi.
Muzej v Izoli
V Oljki dajejo pobudo, da se v najvišjem delu klifa, ki leži v Občini Izola in se razprostira nad nekdanjo obalno cesto med Izolo in Koprom, v neposredni bližini arheološkega območja Viližan, kjer so ostanki rimskega pristanišča iz 2. in 3. stoletja n. št., umesti muzej »morskih« športov.
Potem še dodatno presenetijo: »Pristanišče bi se kot podaljšek muzeja lahko ponovno obudilo, tudi tako, da se ponovno vzpostavita dva pomola, ki bi omogočala privez jadrnic in drugih športnih plovil katera bi se predstavljala v sklopu muzeja. Poleg pristanišča bi se uredil tudi priobalni pas, ki bi omogočal sprostitev ob morju.
Objekt muzeja bi zgradili v klifu v bližini nekdanjih rimskih naselbinskih ostankov, ter ga povezali tako z obalno promenado kot z vrhom klifa, kjer bi bila razgledna ploščad s pogledom na Tržaški zaliv.
Kaj bi bilo v muzeju
„V muzeju bi razstavili športno opremo in rekviziti športnic in športnikov, vključujoč podroben interaktiven zgodovinski pregled njihovih uspehov. Tak objekt bi v to območje vnesel dragocen kulturni in zgodovinski program ter ga s tem izdatno obogatil. Dodatno bi s svojo prepoznavno podobo, predvsem frontalno fasado s katere se odpirajo pogledi na naše morje predstavljal okno v svet.
Z ladjo do Mehana?
Na prvi pogled se zdi zamisel, ki se, tako kot zgoraj predstavljena ideja, umešča v bližino območja starega rimskega pristanišča v Viližanu (pri Rudi) precej vizionarska. Od morja v bližini ali celo na mestu sedanjega avtokampa, do Mehana, ni tako kratka pot in tudi višinska razlika ni zanemarljiva. Toda zamisel o umestitvi suhe marine oziroma škvera za popravilo in vzdrževanje plovil v bližino Mehana ni od danes. Zanjo smo izvedeli že pred nekaj leti, vendar se je zdela preveč v oblakih, da bi resno razmišljali o njej. Toda zdaj se zdi, da se zamisel ni izgubila v času in da je na uresničljivosti dobila s še eno v vrsti prodaj območja Ladjedelnice. Čeprav ni nobenih uradnih ali neuradnih informacij o tem, koga zanima takšna investicija pa je mogoče vendarle sklepati, da je zainteresiranih dovolj. S prodajo ladjedelnice, ki je, mimogrede, že vsaj dvem kupcem navrgla lepe dobičke, zdaj pa je naprodaj za dobrih 6,6 milijonov, se postavlja vprašanje, kaj bo z dejavnostjo Jahtnega centra in kje bodo v bodoče lastniki plovil sploh lahko opravljali vzdrževalna dela. Naj spomnimo, da v območju marine ne bi smeli opravljati vzdrževalnih del, druge lokacije pa v Izoli in soseščini ni.
Umeščanje kanala, ki bi povezal morje z Mehanom sicer še ni bilo javnosti predstavljeno, smo pa v arhivih našli podoben kanal, ki ga je za potrebe turističnega območja na Rudi zarisala ena od sodelujočih skupin arhitektov na razpisu za ureditev obale med Izolo in Koprom. Vsekakor se nam obeta še kup zanimivih idej, ki jih bomo dobili na pladnju potem, ko bo sprejet Občinski prostorski načrt in bodo prodana vsa zapuščena in zanemarjena območja Izole, ki so žal v tuji lasti.	(Mef)
Pomembna je vsebina, ne paket
Izolani komaj čakamo novi kulturni dom, a pozabiti ne smemo, da imamo že zdaj hram kulture, v katerem se v času epidemije covida 19 marsikaj dogaja, Zato naj bo novi, ko bo, boljši od starega, ne samo novejši,
Čedalje pogosteje poslušamo o gradnji novega kulturnega doma, ki naj bi se zaključila leta 2025. In čeprav se sleherni Izo-lan zaveda, da je ta še kako potreben, to ne pomeni, da bo kultura v našem mestu do takrat ostala križem rok. Covid gor ali dol.
Ekipa iz Centra za kulturo, šport in prireditve se je omejevalnih ukrepov, ki so še najbolj prizadeli gostince in kulturnike, lotila pro-aktivno. Verjetno jim ne bi nihče zameril, če bi se samo potuhnili v svoje pisarne in čakali, da najhujše mine, ampak oni so raje poprijeli za izziv in štartali projekt nekakšne lokalne kulturniške, spletne televizije. Ob tem pa so se lotili tudi prenove prostorov starega Kulturnega doma, ki kar naenkrat ni več videti tako „star“.
Kot je povedala direktorica CKŠP-ja, Zvonka Radojevič, dela, ki so se jih lotili v centru, seveda potekajo v skladu z njihovimi finančnimi možnostmi, oziroma glede na sredstva, ki so jim bila dodeljena z občinskim proračunom. „Moram povedati, da je tega denarja celo nekaj več kot lani, glede na posebno virusno stanje pa smo se lotili nekaterih investicij ter vzdrževalnih del, za katere bi ob normalnih pogojih morda celo zmanjkalo časa. “
Za nakup športne opreme je letos v proračunu 7.550 Eur, nekaj več denarja, natančneje, dobrih 116 tisočakov, je letos namenjenih in-
vesticijskemu vzdrževanju športnih objektov, v sklopu katerih so že uredili garderobo za trenerje na mestnem stadionu, na programu pa so še vzdrževalna dela v kurilnici, na tekaški progi športnega centra Malija in nekaterih orodjih, nekaj denarja pa bo šlo tudi za odpravljanje škode, ki jo povzročajo največkrat mladi vandali. Posebej na udaru je telovadnica OŠ Livade in bližnji rekreacijski park.
..Gotovo pa so bolj opazna dela, ki jih izvajamo v kulturnem domu, čeprav je denarja manj, a vendarle malo več kot lani. Za nakup opreme imamo v proračunu 20 tisočakov, za investicijsko vzdrževanje pa še enkrat toliko. Morda se bo komu zdelo, da 60.000 Eur ni veliko denarja, a za nas, ki smo vajeni delati z malo sredstvi, je to kar lep znesek. Poleg del, ki jih boste videli v samem objektu kulturnega doma naj omenim popravilo strehe nad plesno dvorano, ki jo
prav zdaj belimo, v glavni dvorani bomo uredili oder in tonsko kabino, pretapicirali bomo stole v klubskem prostoru, uredili skladiščne prostore in pisarne ter arhiv. Da ne govorim o tehniki, ki smo jo kupili za oddajanje preko spleta", je še povedala Zvonka Radojevič.
Splet je sedanjost in prihodnost
Oddajanje preko spleta je trenutno glavna aktivnost ekipe, ki na začetku morda niti ni vedela, kaj jo zares čaka. „Na začetku smo se lovili že okoli tega, kako sliko poslati iz telefona na računalnik, in nato na splet za prenos. A res bi rad poudaril odlično vzdušje, ki vlada v ekipi, brez nepotrebne živčnosti, čeprav, glede na to, da na začetku skoraj nihče ni vedel, kaj počne, bi bila tudi na mestu", pravi Gaber Radojevič, ki skrbi pretežno za zvočno obdelavo, čeprav, radi poudarijo, da vsak v ekipi skrbi za vse. Erik Toth, ki smo ga večkrat opazili tudi v vlogi voditelja v kateri od številnih pogovornih oddaj, pa pravi, da so hvaležni tudi gostom, ki ne samo, da so se prilagodili situaciji, ampak jih zelo podpirajo pri njihovem delu. Jz meseca v mesec se nadgrajujemo, tako iz tehničnega, kot vsebinskega vidika. Zavedamo se, da nismo televizijska hiša, lahko pa vendarle sanjamo, da bomo nekoč postali nekaj več, kot le vsebina na spletu, da bomo postali kanal z določenim številom sledilcev." Teh je iz oddaje v oddajo več, številke pa niso niti primerljive s tistimi „v živo".
Redno nad 3000 ogledov
Vsebine CKŠP-jevih prenosov po spletu imajo visoko gledanost, in tudi sami so nad tem presenečeni, a jih to toliko bolj motivira. Motivira pa jih tudi želja po tem, da se iz tedna v teden, iz oddaje v oddajo, tehnično nadgrajujejo. ..Začeli smo z enim mobilnim telefonom, zdaj pa nestrpno že čakamo na kamere, ki so na poti, imamo digitalno mizo za video režijo, konverterje in podobne reči, ki spadajo zraven, nekoliko pa bomo še morali nadgraditi luči", pravi Alen Poniš, ki skrbi, pretežno, za tehnični del. Oprema, ki je bila še pred dvajsetimi leti finančno nedosegljiva, je danes na dosegu roke. ..Avdio opremo dobiš že za zelo skromen denar, video oprema pa je še vedno nekoliko dražja", pravi Gaber Radojevič.
Kdaj na kabel?
Seveda je le vprašanje časa, kdaj bo splet postal pretesen za vso to vsebino, čeprav je medij sedanjosti in prihodnosti. Kot pravi ekipa Centra, se že spogledujejo z možnostjo prenosa vsebine preko obeh lokalnih kabelskih operaterjev, s katerimi so se o tem tudi že pogovarjali, a težava je ravno v spletu, oziroma skromni internetni povezavi v Kulturnem domu, ki jih je že nekajkrat prisilila, da so oddajo predvajali preko mobilne povezave s spletom. „Žal pri tem nimamo moči. Rekli so nam, daje edina rešitev za boljšo povezavo optični kabel, za tega pa bi morali kopati jarke", pravi Branislava Lipar, ki prav tako skrbi za vsebino. Je pa dejstvo, da bi se z oddajanjem preko kabelske televizije močno približali starejši generaciji, ki ne preživlja toliko časa na socialnih omrežjih. In prenosnost tehnologije, pravijo, omogoča prenose tudi enkrat, ko bo epidemija pozabljena in se bo kultura vrnila med ljudi.
Novo ja, a le če je nadgradnja
Ekipa centra je dokazala, da lahko tudi s skromnimi sredstvi veliko dosežeš, tudi v prostorih, ki so za javnost že skoraj odpisani. A so še kako uporabni in to dokazujejo večkrat tedensko.
Seveda se že veselimo načrtov za novi kulturni dom, ampak ne smemo pozabiti, da imamo starega, ki je še vedno zelo uporaben. Zato ne bo dovolj našminkana zamenjava, ampak očitna nadgradnja. V upanju, da se tega zavedajo tudi tisti, ki odločajo.
AM
ZI IVI A V IZOLI facebook.com/kulturnicenter.izola
Četrtek, 18. februar 2021, ob 20.00
Dobra zgodba gost Souvenir Sivke, Fina Izolana, Cvetličarna Mimi
Petek, 19. februar 2021, ob 20.00
In concert Kantavtorji:
Mef, Kreslin, Predin, Kovačič
Sobota, 20. februar 2021, ob 20.00
Koncert Elvis Jackson
Nedelja, 21. februar 2021, ob 17.00
Predstava za otroke SmetiŠCni Škrat
Gledališče Ku-Kuc
Nedelja, 21. februar 2021, ob 20.00
Nedeljske večernice ob osmih z Mefom
gost Primož Sitar
Sreda, 24. februar 2021, ob 20.00
Pogovori ob sredah gost Boštjan Gorenc - Pižama (standup)
Četrtek, 25. februar 2021, ob 20.00
Pogovor o ...urejanje domačega vrta
gost Jerneja Jošar
Petek, 26. februar 2021, ob 20.00
in concert Les Babettes, Manouche
Sobota, 27. februar 2021, ob 20.00
Koncert Bakan Band
RAZSTAVE V KNJIŽNICI
FEBRUAR 2021
Razstava 50.LET- POMEMBNI DOGODKI V ISTRI
Razstavo sta pripravila MARIJA in JANEZ JANEŽIČ. Razstava je dostopna tudi na spletni povezavi: http://www.izo.sik.si/index.php/sl/eknjinica/gradiva-knjiznice, pod rubriko Študijski krožki.
Razstava PORTRETI FRANCETA PREŠERNA
Od 15. februarja 2021 so na stenah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola razstavljeni PORTRETI FRANCETA PREŠERNA, delo učencev Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan.
ŠTUDIJSKI KROŽKI v Mestni knjižnici Izola
V februarju 2021 se na stenah ustvarjalnosti nadaljuje razstava dejavnosti Študijskih krožkov Mestne knjižnice Izola, ki sojo pripravili MARINA H RS, ŠPELA PAHOR in DAMJANA ŠPIK.
OD UČENJA DO ZABAVE
Od januarja 2021 je na Steni ustvarjalnosti v Središču za samostojno učenje postavljena razstava OD UČENJA DO ZABAVE, ki skozi fotografije prikazuje dejavnosti in poslanstvo Središča za samostojno učenje. Razstavo je pripravila ERIKA GREGORIČ.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Od 6. oktobra 2020 krasijo stene ustvarjalnosti v čitalnici Mestne knjižnice Izola fotografije, ki so jo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Izola: KRISZTINA DOLTAR (Zasvojenost), JOŽEF FABJAN (Valovanje morja), IRENA GREGORC (Jutranja kava).
Razstave si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro z upoštevanjem ukrepov vlade za preprečevanje covida 19.
Program CKŠP Izola na spletu:
Ta teden ne spreglejte na: Facebook/Ckšp Izola: Facebook/Občina Izola:
Facebook/Studio-Parametrik
Facebook/Ckšp Izola; Facebook/Občina Izola; Facebook/Studio-Parametrik
P
vm. Caahinr tii
)LA • ISOLA

$4 REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO
*
EUROPA CINEMAS
CNATlVt lutOM • M«Ol*
Sončna dvorana
razstava
12.2.-16.3.2021
Nana Posega Vreme

GalerijaAlga
razstava
Tuba, Lik, Morje
Andragoško društvo Morje - Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola Slikarska skupina »Morje«:Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič Majda Krevs, Milivojka Cerar,Danica Vodovnik, Dorica Barbarič Benčič Grafična in ilustratorska skupina »Ma3ca«: Krisztina Doltar, Irena Lorget Lipovec, Meta Šmalcelj Hudales, Barbara Casserman KDLU LIK: Milenka Arse-nov, Boženka Knez, Zorko Dežjot, Goran Vuksič, Goran Vuksič, Irena Furlanič, Majda Bandelj, Karmen Rojac, Lela Jelenčič, Dada Čurin, Oskar Jogan KDLU TUBA: Danjela Bucaj Paradiž, Suzana Zorč, Alenka Vodopivec, Katja Debevec, Nana Posega, Barbara Rot, Zdenka Petek
Galerija
razstava
Vlado Bernetič Rekonstrukcija realnosti
28.01. - 24.02.2021
Galeriji Insula vabi v Strunjan
Tomo Vran Abstraktni kolorizem
TALASO STRUNJAN TERME KRKA 3.02. - 5.5.2021
: Galerija Plač
razstava
Davorin Marc FotogramJ
Galerija Salsaverde
razstava_youtube: Galerija Salsaverde
HudBrotherhood vol 1.
Nana Posega v Sončni dvorani
Nana Posega je mlada izolska likovna ustvarjalka. Risba ali odtis na papirju je njen priljubljeni likovno izrazni izvedbeni način, tako je tudi cikel podob, ki so nastale za pričujočo razstavo sestavljen iz štirih sklopov vertikalnih papirnih podlag. V tehniki linoreza, natančneje li-noreznega pečatnega odtisa na papirju so pričujoča dela zelo subtilno zastavljena. Razstavna predstavitev je čista, preprosta, precej racionalno urejena v seriji podob. Minimalistični pristop avtorice na poseben način razvije vsebino, ki se kot narativni niz pod naslovom »Vreme« predstavi kot pripoved, kratka zgodba, dogodek. Elementi s katerimi avtorica nastavlja vizualno sporočilo so nekakšna kodna znamenja sestavljena iz pikturalnih sklopov trikote ali kvadratne oblike oziroma linijsko podaljšane odtisne sledi, ki ponekod sploščeno prestopajo v ploskev. Formalna zasnova je razvejana. Ostra in obla linija se prepletata v kompozicijah, ki jih vertikalni zasloni papirnih trakov okvirjajo v prizorišča. Barvni segment je omejen v blago sivozelenem tonu in le zadnji seriji podob zasije v rumeno. V skrbno urejeni formi se na podlagi minimalističnega likovnega posega na slikovni površini predstavi pripoved. Cikel »Vreme«, ki ga sestavlja dvanajst podob razvrščenih v štiri nize ima tako štiri prizorišča. »Zasnežena gorska krajina«, »Sneg, megla in dež v gozdu«, »Nevihta nad morjem« in »Sonce je posijalo« so upodobljen dogodki, ki bi jih razumeli kot optimistično simbolno sporočilo mlade avtorice. Predstavljeno delo, ki se nalaga pred gledalca v skorajda literarno časovni liniji, bi tako videli skozi opredeljeno fabulativno vsebino, vendar nas namenska redukcija v izvedbenem dejanju, ki izpostavlja belino in precej nedoločeno abstraktno okolje, s katerim nas slikarka nagovarja, zapelje v globlje plasti njenega sporočila. Vreme je lahko simbolna beseda. Vreme je nepredvidljivo. Tako kot je nepredvidljiv pojav virusa. V reduciranem izraznem načinu, ki ga v pričujočih delih aplicira mlada ustvarjalka se morda zrcali instinktivna reakcija na nenavadno obdobje v katerem se nahajamo. Izstopajoča belina se v smislu praznine odraža kot čustveni odziv na aktualnost, ki nas v omejevanju medčloveških stikov in dotikov vse bolj prazni. Skratka, na vsebinskem površju je zgodba, v ozadju, znotraj pa intimno opazovanje in doživetje umetnice, ki vsekakor pozitivno gleda v prihodnost.
Dejan Mehmedovič
Nana Posega je rojena v Izoli, 18.11.1997, kjer je zaključila osnovno šolo, nato pa maturirala na Umetniški Gimnaziji v Kopru. Šolanje je nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer likovna pedagogika, v sklopu šolanja je opravila Erasmus študijsko izmenjavo na Umetniški akademiji v Splitu, na Hrvaškem. Nato se vpiše na zasebno fakulteto za risanje in slikanje Arthouse v Ljubljani, kjer obiskuje 4. letnik študija. Že v osnovni šol sodeluje na vseh likovnih dogodkih, na delavnici gline v Črnomlju, njeno delo pa objavi revija Svetilnik, ki jo izdajajo Obalne galerije in Gledališče Koper. Tudi na Umetniški gimnaziji sodeluje na Ex tempom, kot študentka pa trikrat razstavlja na skupinskih razstavah nadarjenih mladih likovnikov Obale v Kopru, pod okriljem JSK D Koper in Insule Izola, ter v Kranju. Postane članica umetniškega drušva FoLart v Izoli, kjer se pod mentorstvom akad, slikarke Fulvie Grbac dodatno izobražuje v grafiki, sodeluje v Likovnem društvu Tuba Izola pri akad, slikarju Ganiju Laloshiju in svoja dela razstavlja na več skupinskih razstavah JSKD Izola.
Razstava je v Sončni dvorani Izola (Ulica Giordano Bruno 8) do 16. marca 2021. Urnik galerije: sreda, četrtek, petek in sobota (10.00-12.00).
y
/
\
X

n
X" . :
i	, j
VrFRAI. HANF.g. IIITRI
Imeli smo mestnega inženirja
Nova zakonodaja s področja arhitekture in urbanizma je prinesla naziv občinskega urbanista, Verjetno malokdo ve, kdo opravlja te naloge danes, saj gre za pogodbenega sodelavca (npr. Andreja Gerkšič, univ. dipl. inž. arh.) Pred 100 leti pa je bil to Ettore Longo..
Običaji na področju gradbenih in sorodnih poklicev se v Italiji malce razlikujejo od naših. Italija pozna poklic geometra, ki je nekaj med našim geodetom, gradbenim inženirjem in arhitektom. Najbolj znan geometer v Izoli je v prvi polovici 20.stoletja bil Ettore Longo.
Bil je neke vrste mestni inženir, ki je med drugim leta 1902 izdelal načrt za mestni vodovod, pa prvi mestni urbanistični načrt, projekte za ureditev mestnih nabrežij ipd. Leta 1904 so po njegovih projektih zgradili tudi staro mestno ribarnico, ki je bila kasneje v drugi vojni močno poškodovana in po vojni obnovljena in razširjena. Risal je načrte mestnih ulic, projektiral manjše proizvodne prostore (tovarna Delise) in še marsikaj drugega.
--
... (
/V
Med ostalim je bil do druge sve-
tovne vojne tudi ravnatelj in profesor na izolski vajeniški šoli, na kateri je učil tehniško risanje in druge strokovne predmete. Znan je bil zaradi izjemne profesionalnosti in socialističnih idej.
Srečko Gombač
Na zgornji risbi je predlog ureditve nabrežja iz leta 1905 na katerem je videti, do kod je nekoč segalo morje na Sončnem nabrežju. Pri ribarnici pa se je zgledoval po arhitekturni tradiciji benečanskih mestnih lož. Verjetno se je zgledoval po risbi (levo zgoraj), ki jo je Giuseppe Gerola narisal letal899 v nekdaj beneškem kraju Re-thymno na Kreti
Ko ni topline lastnega doma
piše: Aleksandra Krejči
V tem obdobju, ko veliko več časa preživimo doma v krogu družinskih članov zaradi raznoraznih omejitev gibanja, se mi je pogosto v možganih vrinila misel kaj pomeni imeti svoj lasten dom, svoje zavetišče. Ni pomembno ali živite v majhnem stanovanju, najetem v tuji hiši, ali v lastni družinski hiši. Pomembno je, da je to vaš prostor, vaš dom kjer lahko delate karkoli želite in hočete. Spomnite se kako srečen človek ste v bistvu, ker imate svoj dom medtem, ko ga tisoči in tisoči drugih oseb nimajo, ga nikoli niso imeli, ali so jim porušeni, uničeni, oskrunjeni.
Žal, veliko ljudi ni nikoli doživelo topline dnevne sobe, vonj dobrot iz kuhinjske pečice, srečnih glasov iz otroških sob. Kaj vse bi dali, da bi se jim te sanje uresničile? V teh zimskih mesecih se pogosto spomnim migrantov, brezdomcev, ljudi, ki zaradi različnih razlogov nimajo te sreče in preživljajo svoje dneve v zasneženih kampih, nabito polnih šotorov kjer vidiš bosonoge posameznike, otroke, matere, starejše osebe in veliko mladeničev, ki bi se morali izobraževati in en dan prispevati svoj delež pri razvoju okolja od koder prihajajo.
Ko tako razmišljaš, bi tisti, ki imamo svoj dom morali biti hvaležni za lastna bivališča, in čeprav je morda ta prostor majhen, ni popoln, ni primerne velikosti, nima ustreznega pohištva, je pa naš. To ni samo stavba, zidovi, ki nas omejujejo v gibanju, to je predvsem kraj kjer se počutiš doma, je prostor kjer naj bi se počutili dobro. Namesto da se obremenjujemo s tem koliko stroškov, neprespanih noči in glavobolov smo dali skozi zaradi finančnih izdatkov vloženih v vzdrževanje stanovanj ali hiš, bodimo hvaležni, da imamo svoj dom.
Mnogi ga nimajo, niso te sreče.
I
V spomin
Andrej Horvat
Življenje je potovanje za katerega nihče ne dobi zemljevida.
Vsakdo potuje po svoje in si riše svojo pot.
Tako si si jo tudi ti do pred štirimi leti, ko se je tvoja pot končala .... Pogrešamo te Vsi tvoji dragi
Izola, 27. 2. 2021
Poslovil se je
Branko Mikolj
25.8.1947 - 12.2.2021 V petek je zaokrožila vest, da je tiho odšel od nas tudi Branko Mikolj.
Dolgoletni član naše Menole, ljubitelj morja in navdušen športni ribič.
Vrsto let se je boril z zahrbtno boleznijo s katero je žal pretekli teden dokončno izgubil svoj boj.
Od njega smo se poslovili v sredo,
17.2. 2021 ob 14.uri na izolskem pokopališču. Ostal nam bo v spominu kot miren in prijeten sogovornik ter dober prijatelj. Počivaj v miru!
Prijatelji iz Menole
NASA IZOLA (skrivalnica)
Ste bili v zadnjem tednu kaj na Maliji? Tam stoji namreč objekt, ki smo ga prikazali v zadnji skrivalnici. To je stavba stare šole, zgrajene leta 1934. Leži v starem delu naselja, nedaleč od cerkvice, prikazano pročelje pa gleda na Portoroški zaliv.
Vračamo se v staro mestno jedro Izole. Ste že videli ta zelo lep prizor? Večina vas je zagotovo že neštetokrat korakala ali celo vozila mimo, a je bil vaš pogled spuščen, misli pa najbrž preusmerjene bogvedi kam. Kot vidite ima naša Izola veliko svojevrstnih mojstrovin, ki so - kot smo napisali v prvi skrivalnici, žal prezrte. Branko Vuga
Diamantna poroka pri Lovrečičevih
Pred natanko 60. leti, to je 18.2.1961, sta si Anica in Mirando Lovrečič obljubila večno zvestobo. Uspešno sta krmarila med življenjskimi čermi in danes v krogu otrok, štirih vnukov ter štirih pravnukov srečno praznujeta diamantno poroko. Tisti, ki glasbeno družino Lovrečičevih poznajo vedo, da brez muzike tudi danes ne bo šlo.
MALI OGLASI
Preveč so kričali
V zgodnjih jutranjih urah so nas obvestili, da skupina mladostnikov vpije in moti okolico. Ob prihodu policistov so pobegnili. Nekateri od njih so bili izsledeni. Ugotovljene so bile kršitve po Zakonu o nalezljivih boleznih. Izdali smo dva plačilna naloga, za mladoletnika pa ob-dolžilni predlog pristojnemu sodišču.
Kaj pa zakon o zaščiti ljudi
Občanka je sporočila, da sosed svojega psa nima na povodcu in se ta prosto giba. Lastnik v postopku ni sodeloval. Zaradi ugotovljene kršitve po Zakonu o zaščiti živali mu je bil izdan plačilni nalog.
Slabi živci vsepovsod
Obravnavali smo kršitev javnega reda in miru, do katere je prišlo, ker je dostavljavec svoje vozilo pustil sredi enosmerne ulice. Po vrnitvi do vozila mu je zagrozil drugi moški, ki s svojim vozilom ni mogel mimo. Uveden je postopek zoper kršitelja.
Zgrešil je bolnico
Iz SB Izola je moški sporočil, da je na urgenci in bo vse razbil. Na kraju je bilo ugotovljeno, da ni kršitve. Moški je dobil napotnico za pregled v PB Idrija.
Šakali na obali
Občan je sporočil, da mu je na Šaredu žival poklala 9 ovac. Sumijo na šakala. Obveščen VURS, ki zbira podatke.
Je bilo videti prazno
Na glavni cesti smo obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila. Zapeljal je na nasprotno smerno vozišče in trčil v osebni avtomobil, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. Povzročitelj je vozil pod vplivom alkohola. Izdan mu je bil plačilni nalog.
Junaško dejanje
Neznanec je z ostrim predmetom poškodoval dve parkirani vozili. Škoda znaša 2500 evrov.
Bo odprl servis?
Nekdo je vlomil v poslovni prostor v Izoli. Lastniku so ukradli iz objekta več rabljenih katalizatorjev, 2 priklopna pasova ter računalnik za diagnostiko. Po prvi oceni je škode za 10.000 evrov.
Nekaj je bilo narobe
V	petek ob 17.40 so na Center za obveščanje poklicali očividci in sporočili, da je v Luciji ženska z osebnim avtomobilom trčila v izložbo trgovine. Na kraj so bili takoj napoteni tudi reševalci. Ugotovilo so, da je 51-letna voznica iz okolice Izole v šoku. Najprej je rahlo trčila v zid, nakar je zapeljala vzvratno in z vozilom oplazila drugo vozilo. Ob prihodu policijske patrulje je bila voznica še pri zavesti, čez približno 5 minut pa je padla v nezavest, še vedno v vozilu. Policista sta ji dvignila glavo, da se ne prekinejo dihalne poti. Po prihodu zdravnika na kraj, so jo dali iz vozila, zdravnik pa je takoj pričel z oživljanjem, pri čemer mu je pomagal tudi policist. Odpeljali so jo v bolnico.
Trava vsepovsod
V	soboto ob 17. uri so policisti v Izoli ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila iz Izole. Med postopkom je nenadoma odpeljal s kraja, policisti pa so ga dohiteli in ponovno ustavili. V prtljažniku je imel vrečo s posušenimi rastlinskimi delci. S kraja je ponovno poskušal pobegniti, vendar sta ga policista tudi tokrat dohitela na Premrlo-vi ulici. Odredila sta mu pridržanje. Zasegli so mu 496,63 g posušenih rastlinskih delcev konoplje. Naslednji dan so pri njemu opravili hišno preiskavo. Pod sedežem skuterja so našli kozarec, poln posušenih rastlinskih delcev. Obravnava se kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
Znak se je premikal
V	soboto ob 23.13 je delavce Centra za obveščanje obvestil občan, da so pri Belvederju sledi prometne nesreče (odpadli kosi, podrt prometni znak ...), skozi drevored proti Strunjanu pa vozilo močno vijuga po cesti. Policisti so vozilo izsledili v Strunjanu. 5(Metni voznici iz Lucije so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,92 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Odrejeno ji je bilo pridržanje, sledi obdolžilni predlog. Izdan ji je bil tudi plačilni nalog zaradi kršitev zakona o nalezljivih boleznih.
Grozil je v zdravstvenem domu
Ob 16.30 je v izolski zdravstveni dom prišel moški, ki je grozil osebju. 29-letnemu domačinu sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje grožnje.
ALKOHOL: 2x0.42 mg/l.
RAZNO
-	prodam škodo octavio, letnik 2004, prevoženih 164.000 km. tel.,št. 041 448 678
-	Prodam Chevrolet Aveo, letnik 2007, prevoženih 185.000 km, registracija do novembra 2021, nove gume, nov avtoradio. Tel: 040 211434
-	Iščem kmetijsko parcelo v velikosti cca 300 - 400 m2 na območju Izole (Jagodje, pod Belvederjem, Polje, Livade nad avtocesto proti Šaredu in sicer v najem za daljše obdobje z možnostjo odkupa. Tel. 041 664 760
-	Opravljamo mala in večja zemeljska dela. Košnja, obrezovanje drevja, posek dreves, mala in večja rušenja, izkopi... Miha Debevec s.p. 051-494-105
NAJAMEM
-	Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857
-	Oddam garsonjero v centru Izole za 1
-	2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30
-	Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži)
-	Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041 686 551 (Dušan)
PODARIM
-Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah.
+386 (0) 41 858 473
Osebni
prevzem
t~, 041858 473
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.
Stiskama fllandrač
♦3(36 040/43-29-43
splet: stiskama.mandrac.si
fb: uuwuj.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
.
PREHITCm
PUNCA&

j KBBPAT
. •• 1 I ruvrus
l
■, MA ME majice MOLAT
š&I	nalepke za avto
puzle	,	nalepke za računalnik
itd	I	stenske nalepke
1	urnik nalepke