Uredništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 237. Telefonska Številka 85. Celje, v soboto, dne 16. oktobra 1809. Čekovni račun 48.317. Leto !. Graško nadsodišče proti pravosodnemu ministerstvu. Imeli smo že večkrat priliko ožigosati krivično in nepostavno postopanje graškega nadsodišča proti Slovencem. Nadjali se sicer nismo, da bodo naše pritožbe vsaj toliko zalegle, da bi se vbodoče z nami postopalo nepristransko — upali pa smo vendar, da si graško nadsodišče ne bode upalo kršiti postavnih predpisov in ignorirati mmisterskih odredb. Slučaj, ki ga pa navedemo nižje, dokazuje, da smo se zmotili tudi v tej točki: ako se gre za kako zaušnico Slovencem, se graško nadsodišče ne briga ne za zakon ne za ukaze najvišje sodne uprave, samo da se obvaruje „nemški" značaj te oblasti. Človek — seveda ne sme biti navajen na pruske pojme o upravi in pravičnosti — bi ne verjel, da si upa v ustavni državi predsednik provinci-ialne soane oblasti mirne duše ignorirati striktne postavne določbe in kljubovati iz nemške zagrizenosti mini-sterskim ukazom! Ali pa so Hochen-burgerjevi ukazi za njegove graške protežirance sploh le formalni čini, katerih ni treba resno jemati? Ali pomaga v Avstriji kršenje zakonov samo do napredovanja v službi? Saj se govori že dolgo časa, da se misli Pitt-reicha postaviti na odličnejše mesto na Dunaju, če ne k najvišjemu sodišču, kamor vded svoje domišljave učenosti vendarle ne spada, pa vsaj k dunajskemu nadsodišču. Vse to pač zato, da Slovenci tem lažje verujejo avstrijski pravičnosti in da se vzgaja v njih primerno patrijotično navdušenje. Pa vrnimo se k zadnjemu slučaju Pittreichove pravičnosti! Zakon jasno določuje, da imajo odvetniški kandidati tam, kjer je v okrožju dotičnega nad-sodišča pri sodnijah več jezikov obi- čajno, pravico, da polagajo v vseh teh jezikih svoje odvetniške izpite in da se jim mora tudi v spričevalih potrditi, v katerih jezikih so izpite napravili. Ker je na Sp. Štajerskem pri sodiščih nedvomno slovenski jezik „običajen", poslužil se je odvetniški kandidat dr. Stiker te postavno zajamčene pravice in prosil, naj se ga pri odvetniškem izpitu izprašuje tudi slovenski. Graško nadsodišče je vzelo to prošnjo na znanje in pozvalo graško odvetniško zbornico, naj pošlje k izpitu slovenščine zmožnega komisarja. Odvetniška zbornica je to vabilo s času primernim ogorčenjem odklonila in izjavila, da ni v zbornici slovenščine zmožnih odvetnikov-komisarjev. (Čeden kompliment slovenskim članom zbornice!) Nadsodišču je pa neglede toga znano, da obstoji v njegovem okrožju ena samoslovenska odvetniška zbornica in bi mu bilo prav lahko dobiti za izpit slovenskega komisarja. Toda graško nadsodišče se ni upalo in gotovo tudi se ni hotelo zameriti nemško-nacijonalni graški odvetniški zbornici ter se je obrnilo na pravosodno ministerstvo za pouk v tem težkem (!) slučaju. Justično ministerstvo je na to graškemu načTsodišču ukazalo, da se mora izpit z ozirom na postavne določbe vršiti tudi v slovenskem jeziku in da ga mora predsedstvo omogočiti. Nadsodišče je ta ukaz seveda takoj sporočilo graški odvetniški zbornici, katera je seveda vstrajala pri svojem prvotnem sklepu, da ne pošlje komisarja, ako bi se iz-praševalo slovenski. Mi imamo opravičen sum, da se je g. Pittreich samo skril za ta odgovor, kajti čemu mu je trebalo zopet iskati komisarja pri graški iu ne pri ljubljanski odvetniški zbornici? Nadsodišče se je nato slovesno udalo ukazu — graške odvetniške zbornice in določilo, da se ima izpit vršiti v nemščini. Ministerski ukaz je šel v koš in postava lahko čaka druzega, ki bode imel za njo občutljivejše živce ko g. Pittreich v svoji vsenemški zagrizenosti. Zadevo priporočamo našemu parlamentarnemu zastopstvu v primerno uvaževanje. Car Ferdinand in pravo-' slavje. Po inozemskem časopisju so se raznesle najrazličnejše vesti o prestopu carja Ferdinanda na pravoslavje in o njegovem kronanju v Trnovem. Goreča želja carja Ferdinanda je, da si postavi na glavo krono starih bolgarskih carjev, ali to se more izvršiti samo na svetni način, ne da bi se svečanosti udeležilo duhovstvo, koje sicer carja krona. Radi tega se je car obrnil na eksarha in ga je vprašal, bi li on opravil kronanje i brez tega, da preide na pravoslavje. Eksarh je odgovoril, da je samo sv. sinod kompetenten reševati taka vprašanja. Tem povodom .se je tudi sestal sv. sinod, koji se je posvetoval tri dni in potem zaključil, da more biti Cir Ferdinand samo takrat kronan, če postane pravoslaven. Znano je pa, da se je car dozdaj še vedno držal katoliške vere, vsaj formalno, in zato je zaprosil od sv. sinoda pogoje, da bi z njihovo pomočjo mogel dobiti od papeža dovoljenje za prestop. Koncem ponovnega dolgotrajnega posvetovanja se je izjavil sv. sinod, da lahko car prejme tudi samo zunanje znake prestopa na pravoslavje in da mu pri tem ni treba izreči, da prejme tudi pravoslavno vero. S tem pogojem svetega sinoda je Ferdinand odpotoval na Dunaj, da bi se tam pogovoril s papeževim nuncijem, ki bi naj rimsko stolico pregovoril v tem smislu in je že mislil, da bode za obletnico proglašenja kraljestva kronan za bolgarskega carja. Pa Ferdinand obrača. pqjjež pa obrne in Pij ni dovolil. Ko je nuncij dobil stalen odgovor in je tudi car izvedel, da za sedaj še iz tega uič ne bode, je hotel kronanje odložiti na poznejši čas. A ministerski svet ga je pozval v Bolgarijo, češ, da bode pri proslavi neodvisnosti navzoč. Ko je pa car slednjič dobil pojasnilo, da papež za nobeno ceno v tako kramarijo z vero ne privoli, se je odločil, da dà drugo leto svojega mladega Borisa kronati, sam pa da bo za njega vladal. Pa predno bo to storil, še bo enkrat poskušal papeža pregovoriti in če bode le količkaj poškrab-ljal z zlatniki, se mu bo to gotovo posrečilo. Če pa le vse ne bo nič pomagalo, bo pa na lastno pest pustil vero in prijel za krono. Politična Hroniho. Štajerski deželni zbor. V včerajšnji 14. seji dež. zbora je prvi utemeljeval svoj predlog za železnico Rečiška vas-Gornji grad dr. Benkovič; predlog se je odkazal železniškemu odseku. Za njim je predlagal nemški klerikalec dr. P nehaš, naj bi se z ozirom na vznemirjajoče vesti o nerednostih in zavlačevanju stavbe nove dež. bolnišnice v Stifting-talu izvolil 15 članski odbor, Ki bi celo zadevo preiskal in potem dež. zboru poročal. Dr. Schacherl je opravičeno obžaloval, da se je ta predlog, dasi je bil stavljen že 21. septembra (!) odlašal do zadnje seje. Obžaloval je nadalje, da se ni čutil dež. odbor sam poklicanega, da bi o tej stvari poročal. Puchasov predlog je dež. zbor enoglasno sprejel. Nato so se razpravljale znova železniške zadeve: Nemca Gerlich in Brandl sta utemeljevala predlog za železnico Gleisdorf - Hartberg in železniško postajališče Pregg bi. Knittel-felda; dr. Kukovec je utemeljeval L1 STE K. Jemeljan Piljaj. Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. Konec. „Kdo da sem? Pred vsem se me nikar ne bojte — ničesar vam ne storim, gospodična. Preprost človek sem, berač, dejal sem jaz. Da, lagal sem se, kajti, človek, saj vendar nisem mogel reči, da sem čakal tukaj, da bi umoril trgovca! Ona pa je odvrnila: To mi je vseeno, prišla sem semkaj, da skočim v vodo; to je rekla s takim glasom, da me je spreletelo po hrbtu mrzlo kakor led — tako resno je bilo to, brate. Kaj naj sedaj storim ?" Jemeljan je povesil roke, kot da mu je pošel pogum, Jn pogledal me je, dobrovoljno se smehljajoč. „In pričel sem naenkrat govoriti. Kaj sem govoril, tega ne vem več — a govoril sem tako, da sem poslušal samega sebe; največ o tem, da je mlada in lepa. Da pa je bila v resnici lepa, o tem ni bilo dvoma — lepota, kakršno najdeš malokedaj. Ah, ljubi brafc,.. ah! Lizika ji je bilo ime. Govoril sem torej. Kaj? Ali vem? Srce je govorilo — da! Ona pa me je gledala, tako resno in neznano, potem — je začela naenkrat govoriti!" je zavpil Jemeljan preko stepe z od solz udušenim glasom in vihtel pesti po zraku ... „Ko se je tako smehljala, postal sem popolnoma mehak, padel sem na kolena pred njo: „Gospodična!" sem dejal, „gospodična!" dalje nisem mogel! Ona pa, bratec, ona me je prijela z obema rokama za glavo, mi pogledala v obraz in se smehljala — popolnoma tako kot na kaki sliki. Premikala je ustnice, kot bi hotela nekaj reči; slednjič se je zravnala in dejala: „Ljubi moj, tndi vi ste nesrečni, kakor jaz! Recite mi to, moj dobri!" Da, prijatelj moj, tako je bilo! a to še ni bilo vse — potem me je poljubila na čelo, brate, — da! Ali razumeš to? Resnično! O ta golobček! Veš, celih sedeminštiride-set let svojega življenja nisem doživel nič lepšega! Kako? — Gotovo — seveda! In kaj sem nameraval ?! — Takšno je življenje!" Podprl si je glavo z rokami in molčal. Premagan od nenavadne povesti, sem molčal tudi jaz in gledal tja na morje, katerega jednakomerno gibanje je bilo podobno orijaškim prsim, diha-jočim mirno in globoko v trdnem spanju. „No, in nato je vstala in mi rekla: „Peljite me domov!" Šla sva. Hodil sem in skoraj nisem čutil tal pod sabo, ona pa mi je povedala vse, kako se je zgodilo. Vidiš: bila je edini otrok svojih staršev, ki sta bila trgovca — po tem takem je bila seveda razvajena: potem je prišel neki dijak k njim, in jo je poučeval — nato sta se zaljubila. Potem se je odpeljal in ona ga je čakala — moral bi končati svoje študije in priti k poroki, tako sta se bila dogovorila. On pa ni prišel, ampak poslal ji je pismo, v katerem ji je pisal — da ona ni za njega. To je seveda dekleta bolelo, in zato se je torej — saj razumeš? No, povedala mi je vse to, in med tem sva prišla do hiše, kjer je stanovala. „No, ljubi, zdravstvujte! Jutri grem proč od tod. Ali potrebujete morda denarja ? Kar povejte mi, ne sramujte se!" — „Ne, gospica", sem dejal jaz, „ne potrebujem ničesar — hvala lepa!" — Toda, ljubi, dobri moj, recite vendar, vzemite vendar!" je silila v me. Kakor sem bil raztrgan, sem vendar rekel: ..ničesar ne potrebujem gospica!" — Veš, bratec, na denar se namreč nisem prav nič domislil! — Poslovila sva se torej. Rekla je tako srčkano: „Nikdar vas ne bom pozabila — popolnoma tuji ste mi in vendar tako ..." a to nima s stvarjo nič opraviti", se je prekinil Jemeljan in pričel zopet kaditi „Odšla je. Jaz sem se vsedel na klop pred hišo, Žalostno mi je bilo pri srcu. — Tedaj je prišel nočni čuvaj. „Kaj iščeš tukaj ? je rekel, najbrž hočeš kaj izmakniti?" To me je ujezilo — prisolil sem mu torej eno, da je kar počilo. Vpitje, žvižganje — na stražnico! No, če ne more biti drugače, pa za moj del na stražnico: to je potem svoja predloga za deželni donesek železnici Polzela-Motnik in R e-čiška vas-Gornjigrad. Za slednjo progo bi se naj dovolilo iz deželnih sredstev en milijon kron v 5 letnih obrokih po 200 tisoč kron. Vsi predlogi so se odkazali železniškemu odseku. Obžalovanja vredno je, da se je v tako važni zadevi, kakor ste železnici Polzela-Motnik in Rečiška vas-Gornjigrad zaletaval dr. Benkovič v govornika dr. Kukovca. — Nadalje se je v dopoldanski seji odkazalo več poročil in predlogov dež. odbora različnim odsekom; med drugim se je odkazalo občinsk. odseku poročilo, da se dovoli občini Staranovavas na Mursk. polju pobiranje licence za godbo in dovoljenje, da sme kr.čnlar imeti čez uro odprto, v znesku dveh kron; nadalje poročilo o ustanovitvi treh novih nemških meščanskih šolah v Gradcu, Mariboru in Ljubnem kombiniranemu finančnemu in šolskemu odseku. Pri tem se je pritožil posi. dr. Kukovec prav energično, da se je pač našlo navzlic slabemu finančnemu položaju dežele sredstev za nemške meščanske šole — za potrebne slovenske pa seveda ni denarja! Klerikalci so molčali. Saj je prijetnejše v „Straži" sanjariti o „kompenzacijah" za spremenitev deželne meščanske šole v Celju v iavno (tozadevno poročilo dež. odbora se je odkazalo finanč. odseku) [kakor se pa Nemcem zameriti! Finančnemu odseku se je tudi odkazal predlog, da se dovoli zvezi nemških učiteljev in učiteljic za zdravilišče podpora en tisoč kron. Višje obč. doklade so se dovolile občini Sopote (165%), Virštanj (154%) in Globoko (150%)- Načelnik finančnega odseka pl. Kellersperg je poročal o „delovanju" finančnega odseka. Ta znameniti odsek je že predelal nekaj poglavij proračuna in potrpežljivo poslušal pred nekaj dnevi Linkovo popolnoma novo iznajdbo, da je štajersko deželno gospodarstvo zavoženo in vladni finančni načrt nesprejemljiv. V tem smislu se je sprejela tudi resolucija na vlado. Koncem dopoldanske seje je došlo do hrupnih prizorov med slov. in nemškimi poslanci vsled Wasti anove interpelacije o vadnici pri mariborskem učiteljišču. Wastian trdi v tej interpelaciji, da se sprejemajo v omenjeno vadnico le nezreli (!) slovenski učenci in da se naj zategadelj vadnica odpravi! Rabil je tudi izraz „windisch-national", proti kateremu so Slovenci ogorčeno protestirali. Dež. glavar je zelo duhovito pripomnil, da izraz „windisch" ni žaljivka (!). V popoldanski seji, ki se je pričela ob 4. uri, je čital dr. Kukovec svojo slovensko interpelacijo na dež. odbor, v kateri graja pristransko po- že vse eno — bilo mi je popolnoma egalno — udaril sem ga torej še enkrat! Nato sem se vsedel na klop — uiti se mi ni ljubilo. Potem sem — prenočil v luknji; drugo jutro so me izpustili. Šel sem k Petrovu. „Kod si se potepal ? „me je vprašal smehljaje. Pogledal sem ga — bil je čisto takšen kot včeraj, in vendar se mi je dozdevalo, da vidim nekaj novega. Poslušal me je jako iznenaden, in poten je dejal: „Vi, Jemeljan Piljaj ste kozel in osel! Ali ste morda tako prijazni, da se odstranite?" No, kaj mi je bilo storiti? Ali morda ni imel prav? Šel sem — in stem se je končalo. — To je moja povest, bratec!" Molčal je in se zleknil na zemljo, del roki pod glavo in zrl proti nebu — baržunastemu in z zvezdami posejanemu. Okrog in okrog je bilo vse tiho. Šum-ljanje valov je bilo še tišje in mehkejše in prišlo je do naju le kot slaboten in uspavajoč vzdihljaj... stopanje graške zadružne zveze pri nakupovanju vina. Nemci so bili pri čitanju interpelacije mirni. Poročilo dež. odbora, naj se kupi za 16 tisoč kron obrtnopospeševalnemu uradu nov dom, je bilo odkazano fin. odseku. Dr. Kukovec je izjavil* da glasuje za predlog vkljub temu, da se imajo slovenski obrtniki na Sp. Štajerskem bridko pritoževati nad zanemarjanju, katerega jim ta zavod v tako obilni meri namesto pouka in tečajev nakla-nja. Klerikalci so v interesu slov. obrtnikov seveda — molčali. Zanimiva debata se je vnela pri socijalističnem predlogu za odpravo carine na žito, dovoljenje prostega uvoza mesa in trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Na predlog z nemškonacijonalne strani se je z večino 2 glasov sprejel le poziv na vlado, da se podviza s trgovinskimi pogodbami z balkanskimi državami, prvi del predloga pa se je odklonil. Pri tem sta se odstranila poslanca spodnješta-jerskih slovenskihdelav-cev Pišek in dr. Korošec, seveda z željo, da bi njuni volilci jedli drag kruh! O nastopu posi. dr. Kukovca pri debati o agrarnih operacijah poročamo na drugem mestu. S predlogom, da bi bil na stavbeno-keramični strokovni šoli v Radgoni upeljan slov.-nemški podučni jezik, so slov. klerikalci propadli. Stavili so ga sevega brez dr. Kukovca. Koncem seje je namestnik odgovoril še na več interpelacij, med drugimi na dr. Kakovčevo glede slov. napisnih tabel v Mariboru. Namestnik je seveda zagovarjal mariborski obč. svet in rekel, da stvar še zaradi faznih nerešenih rekurzov pri upravnem sodišču in dež. odboru ni rešena. Na to je dež. glavar prečital dopis, s katerim se je dež. zbor odgodil. Drobne politične novice". Demonstracije proti Fer-rer j evem usmrčenju v tržaškem dež. zboru. V včerajšnji seji je takoj po čitanju zapisnika spregovoril italj. liberalni poslanec Raskovič v Ferrerjev spomin nekaj besed in pozval poslance, naj zapuste zbornico. To se je zgodilo, na kar je dež. glavar Valerio sejo zaključil. Solidariteta čeških ministrov. Praška „(Jnion" poroča, da sc nemške vesti, da bode iz kabineta izstopil samo dr. Žaček in ne tudi dr. Bràf, popolnoma neutemeljene. Kakor hitro sklene ministerski svet predložitev nemških jezikovnih zakonov v sankcijo, odstopita oba češka ministra. Dr. Pattai zopet predsednik državne zbornice. Krščanski socijalci bodo zopet predlagali izvolitev dr. Pattaia za predsednika zbornice. Wekerlovi načrti za rešitev ogrske krize. V današnji avdijenci bo predložil Wekerle sledeče načrte za rešitev, ogrske krize: 1. Misel za združitev vseh zmernih elementov. 2. Koncentracija 76 taških strank (ustavoverci in klerikalci). Zato pa bi bilo treba vojaških koncesij in razpusta drž. zbora. 3. Imenovanje prehodnega ministerstva za pogajanje med strankami, ki bi drž. zbor odgodilo. Potovanje ruskega carja v Italijo je po rimskih poročilih z ozirom na razburjenje, ki vlada vsled Ferrerjevega usmrčenja, odgodeno. — Ustanovitev sodišča za javno pravo, ki bi imelo zlasti kot nepristranska instanca razsojevati o pravicah narodnih manjšin, predlaga dvorni svetnik dr. Schreiber v „N. ,W. Tagblattu". Jan Stapinski, načelnik poljske ljudske stranke, pride jutri v Ljubljano k ustanovitvi enotne klerikalne stranke za vse slovenske dežele. Dnevna kronika. u Nemohamedanske narodnosti v Turčiji. V veljavo stopivši zakon proti narodnostim je povzročil med makedonskimi narodi silno ogorčenje in vse kaže na to, da bo povzročil baš nasprotno, kar so z njim mislili doseči Mladoturki. Cetniška borba, ki so jo že pred tedni med sabo vodili Srbi, Bolgari in Grki, je malodane popolnoma ponehala in četniški vodje se še posvetujejo, ako bi ne kazalo opustiti borbo vseh proti vsem in se združiti v eno falango proti skupnemu sovražniku — Turku. Nasprotje med Bolgari in Srbi, ki se je zdelo nepremostljivo, se je umaknilo skoro neverjetno pomirljivemu razpoloženju. u Prestolonaslednik v Dalmaciji. Dopisnik zaderskega „Našega Jedin-stva" javlja z Dunaja, da bo v kratkem posetil Dalmacijo prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo rodbino. Nadvojvoda si bi ogledal vsa večja dalmatinska mesta in se bo na to napotil v Hercegovino in Bosno. u Jugoslovani v Pragi za „vele-izdajnike." Protestni shod proti razsodbi v veleizdajniškem procesu so v torek zvečer sklicali jugoslovanski akademiki v Pragi. Shod so posetili v ogromnem številu zastopniki vseh slovanskih narodnosti in prof. Masaryk. Po govorih različnih zastopnikov vseh slovanskih narodnosti in govoru prof. Masaryka je bila enoglasno in z navdušenjem sprejeta sledeča resolucija: „Jugoslovansko diiaško s slovanskimi gosti, porazgovorivši se o t. zv. veleizdajniškem procesu v imenu üumani- tete najodločneje protestira proti kruti obsodbi; sklene še odločnejše delovati na prosvetnem in kulturnem polju za povzdigo našega naroda, za jedinstvo naroda srbskega in hrvatskega, da na ta način za vedno onemogoči slične procese. u Družba sv. Mohorja v Celovcu je vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povečani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja leta. Ko jih bota zima in dolgi večer zbirala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu sobe, bodo že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več druga leta. Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden; najprej jih prejmo naj-oddaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. po-reška, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosenske škofije; djakov-ska, zagrebška in ogrske škofije; se-kovska in videmska; 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tržaško-koperska, 6. lavan-tinska škofija. Celovški in vsi udje, ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čim prej ponje, da nam ne bodo delale predolgo napotja v itak tesnih naših prostorih. Vse književne pošiljatve spremlja naša iskrena želja: Daj jim Bog obilo svojega blagoslova! u Prvi bosanski hofrat. Sarajevski klerikalni „Hrvatski Dnevnik" se jezi, ker je kot prvi „hofrat" iz Bosne imenovan Srb Zurunič. u Francoski aviatik Bleriot namerava priti te dni na Dunaj, kjer bo napravil nekaj poskusov s svojim aeroplanom in bo istočasno predaval o svojem letu čez kanal La Manche. d Agronomsko fakulteto uredijo Bolgari na svoji veliki šoli v Sofiji. S tem bode ugodeno onim mnogim mladim Bolgarom, ki se hodijo učit poljedeljstva v inozemstvo, vidi se pa tudi, kako napredno je bolgarsko kraljestvo. u Izvrševalni odbor vseslovanskega kongresa v Petrogradu je te dni izdal z ozirom na rusko-poljsko vprašanje to-le resolucijo: „Presodivši vprašanja, tičoča se rusko - poljskih odnošajev smatra izvrševalni odbor vseslovanskega kongresa v Petrogradu, da se rusko-poljski sporazum v Rusiji in izven nje more doseči le potom brezpogojne vporabe načel praškega kongresa to je priznanja polne ravnopravnosti obeh narodov, ki ne dopušča nobenih izjemnih zakonov, in s priznanjem za vsak narod pravice do rodnega jezika, šol in naprav, ki zagotavljajo njega narodni razvoj na njegovi rodni — zemlji." u Še jeden „veleizdajnik." 22 letni kmet Branko Pajic iz Cepeliša na Hrvatskem je nekoč zaklical: „Živio kralj Peter Karagjorgjevič, živila Srbija, živio cieli srbski narod, ove hrvatske hulje sve čemo pognjaviti itd." Pred senatom v Zagrebu pod predsedstvom proslulega špecijalista v veleiz-dajskih aferah Tarabocchie je bil obsojen na 2 mesca težke ječe. u Zakoni baronice Rauch. Včeraj je izšla sodba civilnega deželnega sodišča, ki je bila storjena v zadevi zakonov baronice Rauchove. Baronica se je bila leta 1888 prvič omožila z baronom Rauchom, sedajnim banom, a zakon je bil ločen. Rauchova je potem prestopila na protestantsko vero in se je znova poročila z nadporočnikom Gregoričem, ki jej je pa ušel in se nastanil v Monakovem kot slikar. Sedaj je tudi ta zakon ločen in kolo-švarsko sodišče je razsodilo, da je bil drugi zakon sploh neveljaven, kar je dunajsko nadsodišče potrdilo. Štajerske novice. Partijo izgubili ! Nepričakovano se je k zadnji točki dnevnega reda v štajerskem deželnem zboru včeraj oglasil k izvršitvi novega zakona za delitev in zlaganje kmečkih zemljišč k besedi dr. V. Kukovec in je ob veliki pozornosti cele zbornice govoril o potrebnih lastnostih takozvanih lokalnih komisarjev. Klerikalni kmečki poslanci, od kterih nobeden nima niti pojma o tej važni kmetijstvo zadevajoči postavi, so napravili dolge obraze in niso znali nič pripomniti k ti za Spodnje Štajersko neizmerno važni zadevi. Tudi v čisto kmečkih vprašanjih so torej nasproti zastopniku narodne stranke — partijo izgubili! To je bridko — za bahače! Slovenska interpelacija v Gradcu — se prvikrat mirno prebrala. Klerikalci so držali Nemcem in vladi dano besedo in zadnji teden niso vložili slovenske interpelacije. Drugače zastopnik narodne stranke, dr. Kukovec, ki na to pogodbo ni bil vezan. Bral je izmed slovenskih poslancev prvi včeraj slovensko interpelacijo v Gradcu brez ugovora. Nemci so se zanesli na odgovor s klerikalci in so bili popolnoma presenečeni. Slovenskih klerikalcev pri njih znani točnosti in nepoučenosti še večinoma v zbornici ni bilo. Dr. Kukovec bi bil branje odklonil, če bi ne bili Nemci malo prej začeli izzivati s tem, da- so slovenski jezik žalili z „Windisch". z Zanimiva prikazen. Včeraj se je v štajerskem deželnem zboru vršila velezanimiva razprava o carini na žito, ki je marsikaterega poslanca spravila pri glasovanju v zadrego. Dr. Kukovec kot poslanec po večini agrarne (to je kmečke) stranke seveda ni mogel nastopiti proti kmečkemu stališču, kot zastopnik volilcev, ki sami žito kupujejo, pa tudi ni mogel glasovati za dražji kruh in se je vzdržal glasovanja. Zanimivo je, da sta se čutila primorana jednako storiti tudi spodnještajerska nemška poslanca Erber in Ornig. Najzanimivejše je pa, da sta isto storila poslanca slovensko kmečke zveze Pišek in dr. Korošec (kot delavska zastopnika!), vsled česar so kmečki poslanci baš za 2 glasa propadli pri glasovanju. Usoda je torej hotela, da so se najhujši politični nasprotniki spodnještajerski nehote zedi-nili v tem. da pri važnem gospodarskem vprašanju niso soodločevali. z Priprosto pa „gvišno" sredstvo za saniranje štajerskih dež. financ je že izumila nemška večina deželnega zbora. Zvedeli smo iz poučenih krogov, da namerava v jeseni deželni zbor skleniti zvišanje deželnih doklad, S tem bode naše že itak preobloženo kmetijstvo znova obteženo. Nemški nacijonalci pravijo cinično, da je zvišanje deželnih doklad najprimernejše, ker na ta način — vsi plačujejo. O tem bi se dalo zelo govoriti. No, tako lahko se ne sme nemškim nacijonalcem ta stvar dovoliti! d „Liberalni duhovnik". Zelo smešen prizor je bilo nedavno opaziti v štajerskem deželnem zboru. Nemški dekan dr. Puchas je ob priliki rabil izraz Zolajev „obtožim Vas" (v zadevi stavbe bolnišnice pri Gradcu) ter je dejal, da se s tem posluži izraza slavnega Francoza. Socijalni demokrat dr. Schacherl je hotel biti hudomušen in je zaklical nemškemu dekanu: „No imenujte ime tega Francoza!" Hotel je s tem spraviti katoliškega duhovnika v zadrego, da imenuje brezverca Zolaja — slavnega moža, kar človek pri duhovščini sicer — ne doživi. Dr. Puchas je ostal dosleden in se ni iz-pozabil, da bi izrekel ime Zolajevo in se izpostavil očitanju, da kot katoliški duhovnik imenuje brezverca slavnega moža. Tu se jé pa oglasil naš slavni kaplan dr. Korošec in brez rudečice v obrazu vskliknil: „No da, saj je bil res slaven." Zdaj pa naj še kdo reče, da naši duhovniki niso liberalni! Seveda, kadar jim kaže! z Ustanovitev „vseslovenske ljudske stranke". Pravilnejše bi se glasilo seveda,vseslovenske klerikalne stranke', pa klerikalci se prvič sramujejo pokazati javno svojo črno barvo, drugič pa bi bil tak naslov tudi contradictio in adiecto. Torej z jutrišnjim dnevom preneha eksistirati na Štajerskem tako-zvana kmečka zveza kot samostojna politična stranka; živela bo le še kot podružnica „vseslovenske" klerikalne stranke, da se jo bode o priliki še morda porabilo za reklamo. Jutrišnja ustanovitev enotne klerikalne stranke bo le še formalno potrdilo tega kar itak že obstoji; stari naš vseslovenski program se bode le še izrabilo za primeren zunanji lesk. Na take stvari še namreč vendar naša javnost veliko da. Saj se tako lahko pozabi, da služi vseslovenski naš narodni program za štafažo klerikalizmu! Za naprednjake ne nastane z jutrišnjim dnevom torej nikak novum; klerikalci store le to, kar je nekaj docela naravnega in kar bodo storile v doglednem času tudi napredne slovenske stranke, politično in gospodarsko, da si ohranijo veljavo doma in drugod. Naj padejo med nami deželne meje, zgine provincijalizem — le na tak način bodemo mogli zbrati svoje sile za odpor. Čisto prav je, da se bodeta ustanovili dve enotni slo-senski politični stranki, vzrokov ne bodemo znova naštevali. Naprednjaki na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem pa naj resno mislijo na skorajšnjo ustanovitev vseslovenske narodne stranke! . z Gospodu šefu eeljske policije. Človek bi mislil, da Argusov pogled celjskega stražnika vidi vse, kar se krog njega godi. A temu ni tako — posebno če se gre za te preklicane Slovence! Zato bi svetovali gospodu komandantu tukajšnje policijske posadke, naj svojemu kratkovidnemu moštvu preskrbi očala in vsakemu vsaj eno Diogenovo laterno, da bodo videli tudi nemške ljudi. Pred dvemi dnevi se je v tukajšnji „Zvezni trgovini" izobesila krasna panorama mesta Prage. Takoj se je znašla tam četica nade-polnih gojencev „Südmarke" m izložbo opljuvala. Enako početje smo opazili že tudi pri nekaterih drngih slovenskih tvrdkah — ob belem dnevu. Kaj neki je pred izložbo „Zvezne trgovine" tako razburilo pristno nemško kri tento-burškim pravnukom, da so svojo nadri-— pardon — nad- izobraženost pokazali na tako fin in nemškega junaka dostojen način? Ej, bila je to slovenska trobojnica v ozadju slike — za nemške purane rudeča barva! Vidite, g. šef slavne celjske policije — tega vaši podaniki niso videli. Na drugi strani pa se drznejo ti ljudje hoditi špijonirat v „Zvezno trgovino". Pred kratkim je prišlo par policajev brez vsakega izkaza višjih v „Zvezno trgovino" „preiskovat", kje bi bilo kaj „pomanjkljivega". (Znano je kajpak, da denuncijantstvo v našem mestu bujno prospeva!) Nedolgo temu je neko nedeljo, ko je bilo največ opravila s strankami, tudi prišla tako oborožena deputacija ter zahtevala, da se jim pusti brskati po zalogi. Z vso resnostjo opozarjamo g. šefa, da takih nepristojnosti ne bomo več trpeli. z Blamaža celjskega okrajnega šolskega sveta. Kakor je bilo pričakovati, je dež. šolski svet v Gradcu razveljavil sklep okrajnega šolskega sveta celjskega, s katerim je isti suspendiral nadučitelja g. Gradišnika od šolskega vodstva. Nadučitelj Gradišnik je v vsakem oziru naprednjak in kot tak klerikalcem trn v peti. Celjski okr. šolski svet je skrajno nepostavno postopal in s tem ugodil želji klerikalcev, kar se ne more dovolj ožigosati. Dovolimo si sledeča vprašanja: Ali se celjski okrajni šolski svet zaveda, da je v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti osivelega, za napredek šolstva se vedno v prvih vrstah bojujočega moža, s tem nečuvenim sklepom neizmerno žalil in osramotil? Zasluži li učitelj, ki si je pridobil na pedagogično-didak-tičnemu polju že toliko zaslug, tako ravnanje? Kako se pa s takim postopanjem šolskih oblastnij ponižuje in spodkopava ugled vsega učiteljstva v očeh ljudstva in šolske mladine, tega si okr. šolski svet gotovo ni bil v svesti! Za božjo voljo, ali okrajnemu šolskemu svetu celjskemu ni znano, da imajo ljudskošolski učitelji svojo disciplinarno postavo, ali je morda mnenja, da se klerikalcem neprijetni napredni učitelji lahko — meni nič, tebi nič — odstranijo in vržejo klerikalcem v žrelo, da jih pogoltnejo. Ali se je okrajni šolski svet že potrudil najti provzročitelja nemira na celjski okoliški šoli? Ves svet ve, da je, odkar službuje na tej šoli g. učitelj Levstik, vsaka harmonija med učiteljstvom popolnoma izključena. Ta mož ne more pozabiti, da je že bil svoječasno šolski vodja in hoče tudi sedaj ravnati in ukazovati po svoji lastni volji, ne oziraje se na uredbe šolskega voditelja, kateremu je podrejen. Učitelj Levstik je hud klerikalec in kot tak nominiran kot bodoči načelnik učiteljskega društva „Slom-škarjev". Treba je torej g. Gradišnika preganjati, da se umakne in Levstiku izroči vodstvo slovenske šole provizo-rično ali definitivno. Ker „gotovim" gospodom morda te spletkarije niso znane, je pravočasno opozorimo, zakaj se je uprizorila eonja proti gospodu Gradišniku. Prišel bo tudi za g. Levstika plačilni dan. Zahtevamo strogo in nepristransko preiskavo, ki bode gotovo razkrinkala vse klerikalne mahinacije, katerih ko-nečni cilj je odstranjenje naprednega nadučitelja in ž njim naprednih učiteljev celjske okoliške šole. V slučaju, da najde preiskava v g. Levstiku provzročitelja nemira, tedaj pričakujemo njegovo premeščenje iz službenih ozi-rov. Upamo, da bode predsednik okr. Šolskega sveta tudi napredne slovenske učitelje v bodoče ščitil in potrebno ukrenil, da se da od strani okrajnega šolskega sveta zaradi provzročene krivice globoko užaljenemu in osramo- čenemu g. nadučitelju Gradišniku primerno zadoščenje. Prijatelj šole. o Sleparska ženska. Dänes dopoldne je prišla neka žena k trgovcu A. Kolencu v Celju in zahtevala neke stvari za nekega posestnika na Ostrož-nem. Mimo trgovine pa se je pripeljal ravnoisti posestnik. Spoznali so jo kot lažnjivko. Opoldne jo je prijel stražnik in odvedel v zapor. o Tat v gostilni. V noči od četrtka na petek je obiskal tat gostilničarja Confidentija v Zavodni pri Celju. Odnesel je okoli 20 K. u Hrvat8ko-8rbski klub „Sloga" v Celju ima danes zvečer ob 8. uri prijateljski sestanek v svojem novem prostoru (slov. del. pod. društvo Graben 7). Na sestanek se vabijo vsi člani in prijatelji. Klub prične kmalu s pevskimi in tamburaškimi vajami. Pozneje se priklopi pevskemu in tam-buraškemu zboru slov. del. podp. društva. — 'V slogi je moč! o Zvezna tiskarna v Celju je pomnožila zadnje dni svojo zalogo z najmodernejšimi črkami in okraski, ki so pripravni za trgovske tiskovine, vizitke, priporočila, poročna oznanila itct. Vzorci se cenj. interesentom vpošljejo na zahtevo poštnoobratno. o Razstava slovanskih časopisov v Celju. Za to — prvo v našem mestu — zelo zanimivo razstavo je sestavljeno gradivo. Obiskovalcem te razstave se obeta zanimiv pregled v slovanskem časopisju ter npamo, da se je naše občinstvo udeleži polnoštevilno. Enake razstave bi se naj uprizorile tudi v drugih mestih; mi smo v ta namen vedno na razpolago. Prireditelj te razstave upa, da bode zamogel v najbližjih dneh nuditi najpopolnejšo razstavo, katera bo razvidno razdeljena po posameznih deželah celega sveta. Kraj in čas otvoritve razstave bode pa naznanjen pravočasno po lepakih in časopisih. v Speglitseheva pekarija v Stu-denčni ulici v Celju je bila dve leti zaprta, ker baje ni odgovarjala sanitarnim zahtevam, sedaj so jo pa zopet odprli, ne da bi jo bili le kje nekoliko popravili. Ako je bil prej lokal prenizek in moker in če je bila prej pečnica v kleti, bi morali vendar te nedostatke popraviti, ne pa peka odpraviti in ga nadomestiti z drugim najemnikom. Kake kozolce vendar preobračajo oblasti! v Deset letnico obstanka praznuje te dni celjska orgljarska šola. V tej dobi je izšlo iz nje 70 organistov. o Česa ne sme slovenski naprednjaki Zaničljivo govoriti o časopisju svoje stranke, dasi tega časopisja ne naroča, niti stalno, niti ga pazno čita; nasprotno časopisje za vsako ceno povzdigovati, ker delajo tako mnogi drugi ljudje brezmiselno; biti preveč udoben ali boječ, da bi v kavarni zahteval narodne časopise; za vsakim nedolžnim kupčijskim oglasom svojega časopisa vohati najhujšo korupcijo; v klerikalnih, socijalistov-skih in nemških časopisih vsako še tako javno korupcijo prezreti in odpustiti; od svojega časopisja zahtevati vsako žrtev, sam pa ničesar žrtvovati; svojemu časopisju takoj groziti z odpovedjo vsakega prijateljstva, ker je bilo primorano mu odreči neznatne osebne želje; naročnino dolžen ostati, dočim mora list redno plačevati svoje stroške; zabavljati, da tega in tega od tam in tam list ni objavil, dasi sam nikoli nič ne poroča. Izpiti o državnoračunskih vedah se vršijo to jesen v petek, 12. novemb. počevši ob 8. uri v jutro. Kolekovane prošnje za pripust je treba do 18. t. m. vposlati rektoratski pisarni graške univerze z izkaznico, da je prosilec vpisan, z izkazi o njegovem staležu in o sredstvih, ki jih je uporabljal pri učenju. d Klerikalen sad. „SI. Narodu" pišejo: V Podsredi na Štajerskem so grozili od popov nahujskani ljudje, da bodo ponoči pobili in postrelili vse naprednjake. Proti ljudem, ki na tak način delujejo; za „katoliško" cerkev, se je vložila ovadba. z Izkaz prispevkov za po toči poškodovane v ormoške okraju. Iznos 238938 K. Darovali so nadalje: Fr. Mikuš, veleposestnik, Donačka gora, 10 K; Posojilnica v Gornji Radgoni 50 K; Slavoj Novak, Varaždinske toplice, 15 K; dr. Bela Stuhec, Ptuj, 20 K; dr. J. Sernec, Celje, 10 K; Savinska posojilnica Žalec 50 K; Fr. Hauptmann, direktor v pok., Gradec, 10 K; čisti dobiček ljudske veselice narodnih društev v Ptuju dne 12. 9. t. 1. 150 K. Vkup 2704*38 K. Za milodare zahvaljujemo se prisrčno ter prosimo še v nadalje pomoči ponesrečencem. Za pomožni odbor: Dr. I. Omulec. ■i Za Roseggerjev fond je daroval klub ustavovernih veleposestnikov v deželnem zboru 2000 kron. v Izpod Donačke gore pri Rogatcu. Če greš iz R jgatca po cesti, ki pelje iz Rogatca čez Žetale na Ptuj, prideš po 3U orni hoji do vznožja Donačke gore, kjer je mala dolinica, obrobljena z vinorodnimi griči. Pa kakor se začudiš, ko vidiš nad to naravno krasoto, vihrati iz vinske kleti grdo cunjo — frankfurtarico. Čudom povprašaš bližnjega človeka: „čegava je pa ta gorica" in odgovorilo se ti bo: „Jelov-šeka, trgovca v Rogatcu". Ali ni to sramota, in posebno za trgovca, ki bi moral biti vsaj toliko pameten, da bi na tak način ne dražil mirnih Slovencev ? Če misli gospod Zigrosser kot vodja, da bo na tak način popravil svoj trhli „kšeft", se pač zelo moti in si še bo tistih par ljudi odgnal, ki kupujejo pri njem. Mošt pa bo sicer ravno tako dober, če ga tudi ne senči zlato-rudeče-črna zastava. Uverjeni bodite gospoda pri Jelovšeku, da se bode, če bo to izzivanje še nadalje trpelo, iz slovenske strani nekaj storilo, da se ne bo več razumnim „frajlicam" ljubilo „heil" kričati in nas izzivati. v Idealen zakon. Ovdoveli čevljar Al. Temmel v Heimschuhu je bil z ženo J. Bračka, pri katerem je imel svoj lož, tako ljubezniv, da Bračko mnogobroj-nih dokazov ljubezni že ni mogel več gledati. Desetega julija je Temmel zopet zasledoval Bračkovo, ki je bila šla nekam s svojim možem, to pa radi tega ker je že bil postal na Bračka ljubosumen radi lastne njegove žene. Tako nadzorovanje pa je bilo Bračku vendar odveč: „Ja, pri hudiču, kaj ne moreš pustiti moje žene pri miru?" je zaklel razburjeni Bračko in možakarja sta se spopadla, pri čemur je Temmel soproga zabodel s kuhinjskim nožem trikrat v prsi, dasi je oni še dokaj s pretno z motiko pariral udarce. Tekmec je sedaj obsojen v 15 mesečno ječo. v Iz Maribora. Mariborski mestni očetje' od katerih je bilo mesto 28 samo 12 navzočih pri zadnji občinski seji, so bili v vinogradu nekega prijatelja. Trgatev v tujem vinogradu je tem gospodom več, kakor važne občinske zadeve. Slovenci, včeraj smo objavili, kedaj se voli! v Iz Maribora. V sredo so se zagovarjali pred okrajnim sodiščem Fr. Spes, tesarski mojster in podjetnik, bivši zidarski mojster Ledinegg in zidarski mojster K. Stnpan iz Slov. Bistrice. Obtoženi so bili goljufije, ker sta poslednja dva napisala učno spričevalo in potrdilo usposobljenosti Fr. Spesu, ki je na podlagi tega prosil na-mestnijo za dovoljenje koncesije za zidarskega mojstra. Prošnji je priložil učno spričevalo Ledineggovo, ki trdi da se je bil Spes pri njem izučil praktično in teoretično ter Stupanovo, da je bil S p es pri njem več let polir. Ta spričevala seveda niso pravilna, ker se že v času ne vjemajo. Razprava se je preložila, ker je treba pozvati raznih prič. o Mariborski frančiškani, katerim nosi slovensko ljudstvo ob priliki raznih pvrcijnnkol in svečanosti svoj težko pridelan denar, so naročili svoje nove spovednice iz Libercev (Reichenberg) na Češkem, kjer so najstrast-nejši nemškutarji in Nemci doma. Nepojmljivo je, kaj je častite patre k temu napotilo, saj bi spovednice, če že morajo za stare grešnice in grešnike res biti nove, vendar lahko dobili veliko ceneje kje doma. Če že nočejo na-ročevati blaga kje blizu od Slovencev, pa bi ga od Nemcev lahko, bi bilo vsaj ceneje. Tako pa bode zopet moralo verno ljudstvo nekoliko več kron darovati — za nič. o Reprodukcije modernih slik umetnih slikarjev, pripadajoče okvire, senčnike za svetilke, kakor tudi druge luksurijozne papirne potrebščine, ima v veliki zalogi celjska „Zvezna trgovina", Rotovška ul. 2. o Puškin model. — V izložnem oknu trgovine z orožjem J. Unger v Gradcu, Sparbersbachgasse 15, se vidi ravnokar došli model petostrelne brownin g-puške iz tvomice Nationale v Herstallu. Novi model bo gotovo zanimal lovske kroge. o „Siidmarka" pošilja baje zavednim Slovencem in denarnim zavodom srečke za svojo loterijo. To je pač velika nesramnost. — Vsak, kdor čuti slovensko, bode srečke sigurno vrnil in tudi nezavednim obrazložil, zakaj se gre. Kranjske novice. Kranjski deželni zbor. V seji 14. tm. so se sprejeli nekateri predlogi finančnega odseka v osebnih zadevah, med drugim, da se Viljem Rohrmann imenuje za definitiv-nega vodjo kmetijske šole na Grmu. — Posi. Gangl je obširno govoril o žalostnem položaju učiteljstva, ki živi v neznosni bedi. in je stavil več nujnih predlogov, kako bi se naj izboljšal učiteljstvu položaj. Vsi predlogi so z glasovi klerikalcev padli. Proti predlogom sta glasovala tudi učitelja — poslanca Jaklič in Ravnihar. — Rav-niharjev predlog za ustanovitev kmetijskih šol za Gorenjsko in Notranjsko se okkaže odseku. — Odkloni se s klerikalnimi glasovi nujnost Ganglovega predloga za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. — Sprejme se predlog posi. Hladnika, da naj stopi dež. odbor v dogovor s štaj. dež. odborom zaradi prispevanja k stroškom vzdrževanja meščanske šole v Krškem, ker šolo obiskuje mnogo učencev iz Štajerske; dalje predlog dr. Lam-peta, naj si dež. odbor zasigura kranjske vodne sile v lastne kulturne namene. — V seji 15. tm.je najprej kot poročevalec finančnega odseka posi. Mandelj poročal o ustanovitvi deželne banke in je razkladal štatut. V obsežnem govoru je dokazal dr. Tavčar, da se postopa to zadevno, če ne lahkomiselno, vsaj prenagljeno, ker tako važne stvari ne erre prebičati v eni seji. Pov-darjal je, da banka ne sme postati strankarska inštitucija. Bančni štatut se na to sprejme s 26 klerikalnimi proti 23 slovensko-naprednim in nemškim glasovom. — V popoldanski seji je prišel na vrsto načrt norega deželno-zborskega poslovnika. Poročevalec je dr. Krek. V imenu Nemcev se izjavi grof Barbo za načrt, ker je z njim dana garancija za onemogočenje obstrukcije. V imenu naprednih Slovencev govori dr. Triller, ki v ostrih besedah nastopa proti načrtu, kateri pomeni politično obglavljenje manjšine.Konča s tem, da raztrga en izvod načrta in vrže koščke deželnemu glavarju pred noge. V tem trenotku se prične ob-strukcija naprednih slov. poslancev. V največjem nemiru in šundru se izve, da je deželni glavar že dal odglasovati za prehod v špecijelno debato o načrtu. Razburjenje je doseglo višek. Vsled silnega nemira odredi dež. glavar tajno sejo in skliče zopet razgrajajoče poslance disciplinarni odsek. Ta sklene, da se 6 naprednih slov. posi, za dobo ene seje izključi. Razglas sklepa se v trušču ne sliši. Naprednjaki izjavijo, da se sklepu ne pokore. Deželni glavar skliče sejo klubovih načelnikov, ki pa je brezuspešna. Ob polosmih zvečer se seja zoper otvori ob popolnem miru. Dr. Tavčar Izjavi v Imenu slov. naprednih poslancev, da se ti z ozirom na današnje dogodke nadaljnih sej dež. zbora ne bodo več udeležili. Nato so ti zapustili zbornico. Novi poslovnik se je z malimi spremembami sprejel. Obstrukcija manjšine je na podlagi tega poslovnika, ki jako poostruje disciplinarna sredstva predsednika, v bodoče nemogoča. Rešile so se še nekatere gospodarske predloge, nakar se zasedanje odgodl. Koroške novice. a V Lačah pri Bekštanju so ustanovili nemškutarji proti obstoječi slov. posojilnici novo rajfajzenovko. a Shodi minole nedelje v Črni, v Radišah in v Možici so se vsi dobro obnesli. Govoril je povsod poslanec Grafenauer. a Povodnji na Koroškem so napravile mnogo škode. Največ preglavic je delala Krka, ki je jemala kar mostove, žage, mline in rodovitno zemljo s seboj. V Ukljah je Ukovski potok odnesel del pokopališča. a V celovškem bogoslovju "jè letos 18 Slovencev, 3 Poljaki, 1 Hrvat, 1 Čeh in 21 Nemcev. Primorske novice. Srebrni zaslužni križec je dobil višji finančni respicijent v Trstu Kari Volšan, ker je rešil tri osebe, da niso utonile. Deželni zbor tržaški je imel včeraj sejo. Na dnevnem redu je bil zakonski načrt o varstvu kmetijstvu koristnih ptic, zak. načrt o mestni kanalizaciji itd. Ljudska predavanja v Narodnem domu v Trstu se prično jutri 17. t. m. Prvi predava jutri dr. Jos. Vilfan o „razvoju tržaške luke". d Zgradbo medmestne telefonske proge iz Gorice v Gradiško je trgovinsko ministerstvo dovolilo pod pogojem, da prispevajo interesentje h gradbenim stroškom 30%- Obrambni vestnik. z Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala moška podružnica v Mariboru 90 K. K tem so prispevali nekateri nabiralniki vsoto 70 K, a 20 K je daroval g. dr. Vladimir Sernec, ker se ni mogel udeležiti velike skupščine kot delegat. Iskrena hvala! z Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse odpošiljatelje zneskov iz družbinih nabiralnikov, da vedno na položoici, oziroma nakaznici napišejo, iz katerega nabiralnika odpošljejo denar. z Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nazuanja, da so naročila za računske, oziroma gostilničarske listke v zadnjem času redkeja postala. Slovenci in Slovenke, zahtevajte po vseh gostilnah in kavarnah, pa tudi v trgovinah računske listke. z Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom, da ima sledeče razglednice v zalogi: Vodnik- Bleiweisove, cena 100 kom. 4 krone; V. Polakove, cena 100 kom. 4 krone. V. Polakove s hišico, cena 100 kom; 8 K; narodni tabor v Žalcu, cena 100 kom. 8 K. d Pouk i slovenščine na nemških šolah. Da Nemcem in nemškutarjem ponemčevalnice po spodnještajerskih traili in mestih nič prav ne uspevajo, to jih je prisililo, da so začeli uvajati na svojih „štram" nemških šolah sedaj tudi obligaten pouk iz slovenščine, ki je itak materni jezik 95% otrok, ki obiskujejo te nemške šole. Tako se poučuje na nemški šoli v Vojniku trikrat na teden slovenščina in celo na Orni-kovi ptujski šoli se je uvedla letos slovenščina. A tudi ti poskusi nazaj ne bodo rešili usode nemčurskih šol na Slovenskem, ki propadajo povsod tam, kjer imamo dovolj dobro organizirano naše šolstvo, kjer se poučuje v narodnem jeziku in skrbi objednem v višjih razredih za pouk nemščine, v kolikor je to potrebno in dosegljivo. To vedo naši ljudje že ceniti, treba jih je o tem tudi ob vsaki priliki poučevati — in posledice ne bodo izostale nikjer! d Za C. M. obrambeni sklad se je zavezala plačati zbrana družba pri od-hodnici k vojakom načelnika krškega Sokola br. J. Grubiča (A. Omrzu, R. Arnšek, A. Coklin, J. Radanovič. Jos. Radanovič in D. Kralj) svoto po 200 K v odgovor Rossegerju. Po svetu. a Usmrčenje Ferrerjevo. Pri usmr-čenju Ferrerja ni smel biti nikdo navzoč. Nekateri radovedneži, ki so se bili priplazili do citadelle so se morali umakniti, a vendar so slišali strel iz pušek. Eden onih je potem šel do vrat trdnjave in je tam srečal Ferrerjevega zagovornika odvetnika Galderona, ka-rega je bil dal obsojeni poklicati k sebi. Galderon je rekel, da mu Ferrer nič posebnega ni povedal. Priče usmr-čenja pravijo, da je bil Ferrer zelo miren in neustrašen. Ni se baje premaknil. Po pogovoru je svojega zagovornika dvakrat objel. Njegove zadnje besede so bile: Vojaki, merite dobro! Živela moderna šola! Večerne izdaje listov s poročili o usmrčenju Ferrerjevem so v Barceloni zelo čitali. „Diario", ki je bil priredil posebno izdajo, je bil zaplenjen. Usmrčenje je javnost zelo ìzne-nadilo, dasi je vse vedelo, da je nakana, Ferrerja pustiti ustreliti, nespremenljiva. Glasovi, da bi bili Galderona tudi postavili pred vojno sodišče, so brez podlage. a Deček varuh rodbinske časti. V Szegszardu na Ogrskem je gojila žena nekega viuogradnika ljubavno razmerje z nekim voznikom. To je bil večkrat povod domačim prepirom. Ko je 14 letni sin nekoč videl svojo mater s kočija-žem, ga je v jezi ustrelil. Mati je pobegnila, dečka so pa radi preiskave zaprli. a Dve zdravi deželi. K tem zemljam spadata Švedska in Norveška, kjer je najmanjša umrljivost. L. 1880 je umrlo na Švedskem od tisoč ljudi samo 17'8, od te dobe pa je umrljivost padala tako, da je znašalo število umrlih leta 1906 samo še 14"3 od tisoč oseb. Umrljivost otrok je padla z 112'7 na tisoč v 1. 1880 na 82 v 1. 1906. Umrljivost na Norveškem pa je padla 161 v letu 1880 na 13'5 in umrljivost otrok z 95'9 na 69'4 od tisoč. Jules Courment, ki se je bavil z vprašanjem umrljivosti, pripisuje kot glavni vzrok te ugodne zdravstvene naredbe, in sicer glavno vzorne ljudske kopelji in občudovanja vredno urejene bolnišnice. Mnogo so nadalje k temu ugodnemu rezultatu pripomogla tudi pogosta po-ljudnozgodovinska predavanja deželnih zdravnikov. s z črna šola. Zakaj se imenuje bogoslovje na vzhodnem Štajerskem „črna šola", bogoslovci pa „črnošolci"? Ime „črna šola" je prišlo k Slovencem s Hrvatskega. V 16. stoletju, v dobi najhujših turški navalov, so ujeli Turki zagrebškega kanonika Fr. Filipoviča, ki je bil imeniten vojvoda hrvatskih čet. Turki so z neizmernim veseljem odpeljali ujetega Filipoviča v Carigrad. Filipovic je čakal leto dni, da ga odkupijo iz sužnosti, ker pa se ni nič zgodilo, je obupal, češ, da sta ga zapustila kralj Maksimilijan in škof Draškovič. V jeseni leta 1574. je prestopil Filipovič na mohameaansko vero in je postal kmalu odličen turški beg. Ko je zvedel škof Draškovič o odpadniku, se je zbal, da bi po njegovem primeru ne prestopilo še več Hrvatov k Turkom, zato je dal sežgati Fili-pičevo pohištvo, izruvati trte iz njegovih vinogradov ter počrniti vso njegovo hišo v Zagrebu, da bi vsakdo vedel, kakšen zločin je storil ta kanonik. Ta hiša je ostala dolgo tako črna. — Leta 1576. je preselil škof v njo svoje bogoslovce in zato so odslej pravili Zagrebčanje semenišču črna šola. To ime se je razširilo po vsem Hrvatskem in sosednem Slovenskem in se je ohranilo do današnjega dne, dasiravno dandanes ni več semenišče črno pobarvano. a Strašna nesreča pri delu. V kemični tovarni v Kupferdrehu na Nemškem je padel neki delavec v kotel z razbeljeno smolo. Z velikim naporom so ga potegnili iz smole in ga spravili v bolnišnico. Zdravnikom se je nudil prozen prizor. Celo truplo je bilo zažgano in prevlečeno z 5 mm debelo smolno skorjo. Še v usta, užesa in nos mu je šla smola in le oči so ostale zdrave. Nesrečnik je rekel (?) da ni čutil velikih bolečin. Za malo časa je umrl. Pred nekaj tedni je bil pa padel v vročo vodo, a takrat je ozdravel. a Ljubavni roman papeževega ko-mornika. Veliko pozornost je vzbudil v Rimu beg nekega angležkega duhovnika, ki je bil več let papežev komor-nik. Duhovnika so se polotile muhe, da je slekel talar in pobegnil z neko krasno žensko v Pariz. ' a Reforma konzularnih poročil. V konzularnih poročilih, ki so se dosedaj izvajala zelo pomanjkljivo, se bode marsikaj izpremenilo, izlasti kar se tiče mesečnih in četrtletnih poročil, ki se ne bodo več pisala. Na njihovo mesto pridejo posamezna poročila o aktualnih zadevah, ki jih bode konzulat vpošiljal prostovoljno. Letna poročila ostanejo tudi še nadalje. o Na Angleškem — kakor znano — se potegujejo tudi ženske za volilno pravico. Ali one ne rabijo za reklamo plakatov, ampak so prišle v svoji iznajdljivosti do bistroumne iznajdbe. Pustijo si všiti na svoje predpasnike z velikimi rdečimi in modrimi črkami napis: „Volilno pravico ženam!" Ta moda se je tako hitro razširila, da take predpasnike ne nosijo samo ženske iz „boljših" rodovin, ampak že tudi navadne delavke. a Generalni kapitan španski Bri-mon de Roivara je kot generalni inšpektor španske armade demisioniral. a Nepojmljiva obsodba. V Florids-dorfu pri Dunaju je bil obsojen neki pekovski učenec, ki se pri sprevodu na Rešnjega tela ni bil odkril na eden teden ječe, dasi je izvestno, da tega ni mogel storiti, ker je nosil na rami veliko košaro s pecivom. Policist, ki ga je naznanil in sodnik zaslužita visoki papežki red „pro ecclesia et ponstifice". lojnovejšo brzojavno isi telefonia poročilo. Ministerski svet. a Dunaj, 16. okt. Ministerski svet, ki se vrši v ponedeljek, se bode v prvi vrsti ukvarjal s proračunom ia finančnim načrtom. Če pridejo na dnevni red tudi nemške jezikovne predloge, ni gotovo, ker se ne ve, če jih bo do tedaj sklenil tudi že predarlski dež^ni zbor. Ministerski svet se bode sploh s tem vprašanjem ukvarjal sploh še le tedaj, ko bode uradno obveščen o sklepih deželnih zborov. Za Bienerthom uradniški kabinet? a Praga, 16. okt. „Den" poroča, da bode po sankciji nemških jezikovnih predlog napravilo Bienerthovo ministerstvo prostor uradniškemu kabinetu, kateremu bode načeloval G a u t s c h K o erb er ali pa Thun. Pismo moravskih poslancev Bienerthu. a Brno, 16. okt. Češka kurija v moravskem deželnem zboru je sklenila poslati Bienerthu posebno pismo, v ka- terem se izvaja, da so jezikovne predloge v deželnih zborih 4 nemških pokrajin kršenje veljavnih drž. osnovnih zakonov, ki zasiguravajo vsem državljanom enakopravnost in nedotakljivo pravico do lastnega jezika in narodnosti. Nemogoče je, da bi se našla kaka avstrijska vlada, ki bi te postave predložila v sankcijo, kajti zastopniki češkega ljudstva bi jo smatrali odgovorno za posledice. Podpisani so vsi češki poslanci na Moravskem. Iz Španije. — Za Ferrerja. o Madrid, 16. okt. Pri otvoritveni seji španskega drž. zbora so takoj zahtevali radikalci in pa republikanci besedo, da bi govorili o barcelonskih dogodkih; ker se jim beseda ni dala, je nastal strašen nemir. o London, 16. okt. „Daily Telegraph'1 poroča iz Madrida senzacionalno vest, da so včeraj zvečer zaprli predsednika obeh zbornic. ' o Barcelona, 16. okt. Vojno sodišče razpravlja danes o krivdi štirih oseb pri barcelonski revoluciji. — Nek trgovec, ki je bil pri eksploziji te dni nastavljene bombe ranjen, je umrl. — Zaprli so nekega moža, ki je sumljiv da je to bombo nastavil. o Rim, 16. okt. Vest, da so demonstranti za Ferrerja v 3 cerkvah vse zažgali, ni resnična. Res je samo, da so skušali včeraj nedorastli fantalini zažgati vrata pri jedni cerkvi, a se jih je prepodilo. V mestu in po deželi vlada popoten mir. Po Ferrerjevi smrti. Po smrti Ferrerjevi so oni, ki so hoteli protestirati proti klerikalni krivici, ki je usmrtila Ferrerja, priredili žirom Evrope hrupne demonstracije, kojih odmev je segel tudi do nas. Trst, 15 okt. Tukaj so se vršile burne demonstracije, zlasti pred španskim konzulatom. Najbolj so se odlikovali socijalisti, mazzinijanci in maloštevilni anarhisti. Policija je morala vposeči. Ranjeui so eden policist in dva tajna agenta zelo in šest stražnikov zelo. Civilistov se je oglasil samo eden tapetnik, drugi so se strahu pred kaznijo potajili. — Sedaj v Trstu vse dela in promet se vrši neovirano. Pulj, 15 sept. Tukaj in po deželi so se vršile žalne demonstracije za Ferrerjem. Vse trgovine in obrtovnice so bile zaprte. Nekoliko ljudij je policija zaprla. Gorica, 15. okt. Policija je zaplenila zastave s črnim florom. Mazzini-jauci priredijo v ponedeljek protestni meeting. Tržič, 15. okt. Po mestu je bilo vse zaprto. Delavci so zapustili ladjedelnice. Občinski svet je v znak žaiosti odpovedal svojo sejo. Dunaj, 15. okt. Radi demonsrtacij, ki so se vršile v raznih mestih, je zaprosilo špansko poslaništvo za vojaško varstvo. Pred poslaništvom stoji vojaška straža injioUdja je! pripravljena. Praga, 15. okt. Zborovanje, ki so ga češki in nemški svobodomiselci na-vestili za nedeljo v produktivni borzi, je prepovedano. * Po raznih italjanskih mestih, Rimu, Orto-agrieoli, Spezii, Girgenti, Milanu itd. se je ljuto demonstriralo, promet je deloma počival. — Na Francozkem je prišlo do hudih izgredov. V Tou-lonu so demonstranti vdrli v cerkev in mnogo oprave razbili. Voditelj francoskih socijalistov piše v svojem listu, da je kralj s smrtno obsodbo Ferrer-jevo podpisal svojo lastno. Španski re-volucijonarci bodo njega umorili. — Na Španskem je na različnih mestih že več bomb eksplodiralo. Sploh se zdi, da bo Ferrerjeva smrt za Španijo usodna. Narodni gospodar. Avstrobolgarski trgovinski ugovor. Po nalogu avstrijskega ministerstva je začel trgovinski svetnik Riedelstein predhodna proučavanja za avstrobolgarski trgovinski ugovor, z osebitim obzirom na bolgarski izvoz goveje živine v Avstro-Ogrsko. Opaža se, da pri vsem avstrijski agrarci preveč zahtevajo. a Alpinsko železokopno društvo. Upravni svet planinskega železokop-nega društva je imel 5. t. m. sejo. Predložilo se je bilo izvestje o poslovanju prvega polletja. Izkaznje se v primeri z ono dobo leta 1908, izlasti vsled močnega pritiska cen, deficit 1'25 milijona kron. Dasiravno se sedaj še he more govoriti o očevidnem poslovnem poboljšanju, se je zadnji čas vendar opazila zadovoljiva težnja, podprta od oživljenih inozemskih tržišč. Če se bo to držalo, se je nadejati, da se bodo notranje razmere poboljšale. a Turčija in latinska denarna zveza. Turška vlada je odločila uvesti Turčijo v latinsko denarno zvezo, ki jo tvorijo Francija, Italija, Grška, Švica itd. Proučavanje te zadeve je Turčijo podučilo, da bode imela od tega ne le moialno korist, ampak tudi materialno pri svojih finančnih operacijah z Evropo. Ta korist bi se mogla preceniti s 30—40 milijonov frankov. Pogovori z državami, ki tvorijo latinsko denarno zvezo, se bodo skoro pričeli. Turška lira bode veljala 20 frankov, medžidija 5 frankov in piaster 20 vinarjev. Avstrijske hranilnice po višini UlOg. Tukaj naštevamo 25 avstrijskih hranilnic po višini vlog. Hranilnice, zaznamovane z zvezdico (*) so slovanske. 1. Dunaj, Prva avstr. 2. Praga, Böhmische 3. Praga, Mestna* 4. Gradec, Štajerska 5. Inomost 6. Lvov, Gališka* 7. Linee, Občna 8. Gradec, Občinsks 9. Solnograd 10. Bolcan 11. Dunaj, Rudolfsheim 12. Liberec 13. Brno, I. moravska 14. Ljubljana, Kranjska hranilnica 15. Trident 16. Celovec, Koroška 17. Steyr 18. Dunaj, Hernals 19. Krakov, Mestna* 20. St. Pölten 21. Mestna hranilnica ljubljanska* 36,571.763 22. Plzen* 33,513.365 23. Dunaj, Nova Dun. 33,427.528 24. Oberhoilabrunn 30,681.812 25. Karlovi Vari 28,509.444. 516,097.987 214,900.820 167,566.111 123,513.415 91,609.517 84,431.241 81.451.321 76,305.772 64,305.772 54,459.712 53,902.444 53,257.471 49,246.837 47,271.263 44,482.281 43,137.710 42,585.338 38,721.792 38,045.345 36,982.337 Tržne cene. 15. oktobra. v Dunajska borza za kmetijske pridelke. Pšenica se drži, rž nespremenjena, koruza tudi kakor oves. Vreme: lepo. Sladkor. Trst, 15. oktobra: Centrifuga Pilés' prompt K 32'1/2 do K 33"— za juli - avgust K 315/s do K 321/2. Tendenca mirna. Sladkor. Praga: 15. okt. sur sladkor prompt K 25'50, nova kampanja K 25 .55 Tendenca medla. — Vreme: deževno. Budimpešta, 15. okt.S vin j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 147—149 v, mlade, lahke 146—149 v. zaloga 26.648 komadov. Prignano 173 komadov, odgnauo 766. Ostalo torej 26,055 komadov. Tendenca živahna. B u d i m p e š t a, 15. okt. Pšenica za oktober K 14.59, pšenica za april K 14 40, rž za oktober K 9'90, rž za april K 10'28, oves za oktober K 7'65, oves za april K 7'71, koruza za maj K 6 94. Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tudi malo, tendenca prijetnejša. Prometa 22.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica se drži, drugo mirno. Vreme: lepo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celju Sprejme se: 2 knjigovodji, i kontorista, 1 poslovodja, 15 pomočni kov mešane stroke, 4 pomočniki že lezninske stroke, 1 pomočnik manu-fakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 1 kontori stinja, 10 prodajalk. Službeišče:3 knjigovodje, 5 kon-toristov, 1 poslovodja, 27 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železnin ške stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 8 blagajničark, 10 prodajalk. Posredovalnica posluje za deloda jalce in člane društva popolnoma — brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Zahvala. Ob prebridki izgubi našega ljubljenega očeta, gospoda Gašperja Šlibar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in» znancem, da so tako številno spremili pokojnika k zadnjemu počitku, zlasti pa vranskima gospodoma duhovnikoma ter požarnim brambam iz Grajske- vasi, Kapele, Vranskega in Prekope za mnogobrojno spremstvo. Lepa hvala tudi prekopskim gasilcem za krasen venec! Prekopa pri Vranskem, dne 14. OKtobra 1909. Žalujoči ostali. m i N I EGina narodna trgovina s čevlji Štefan Strašek v Celju priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev in galoš za dame in gospode, kakor tndi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber čevljev za jesensko in zimsko sezono. Vse po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. Daje se tudi na obroke. 84 4-3 na Teharjih pri Celju se začne 3. novembra. G ojetike plačujejo na mesec po 30 K in se učijo vseh gospodinjskih del. Dekleta, ki hočejo biti sprejeta, se naj javijo ustmeno ali pismeno pri šolskih sestrah v Celju. 4961 sploh gobe vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'1 in Graška cesta. Opelie kupi vsako množino A. KOLENC v Celju. Učenec se sprejme takoj pri A. KOLENCU v Celju. Ure na obroke za vsakogar Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame. najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. St. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. St. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Dobite p|$r* za eno krono možko, žensko ali deško uro z verižico vred. Da upeljemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v širne kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkah) za poslovanje in poštnino, elegantno verižico z ilustrovanim cenikom, kakor tudi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — Pišite takoj na Ogrsko industryo ur (Ungarische Uhrenind.) Ujbanya St. 169 (Ogrsko). 401 10-6 Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Aèolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. za žito za m:l rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča i B 2 -J- o ~ pr B * S. c* ca tS [SK — CD CB ^ I £. b' i 5 S-s. g: $ -5 50 M* pr -a P o F ® 2. 3 o ® pr ^ s » N* OJ pr — . P N O. CD Josip Čretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v St. Jurju ob juž. žel. Krasno stanovanje obstoječe iz 5 sob in pripadajočih prostorov je na razpolaganje v hiši štev. 9 na Ringu. Istotam je dobiti tudi dvoje manjših stanovanj, katerih vsako obstoji iz 3 sob in postranskih prostorov. V vseh stanovanjih je napeljan vodovod. — Stanovanje je lahko vsak čas ogledati. — Pogoji se izvedo pri Zadružni Zvezi v Celju. 494 3-2 Vsakdo, ki pošlje K 14'—, dobi pristno zlato „Plaque"-nro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14 karatno zlato verižico, moderne fazone, 66 gramov težko, uradno pun-cirano, za 150 K na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na mesec, pa bodi možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi po povzetju. Ogrska Industrija ur, (Ungarische Uhrenindustrie) Ujbanya št. 169 (Ogrsko) 400 10-8 Mi sodi razne velikosti in množine, novi in in rabljivi so za nizko ceno naprodaj pri F. Pellé, Celje. 4718-7 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; — M belega 4 K; belega, ggfpuhastega 5 K 10 h; —1 kg velefinega, snež nobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši drsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. IIB cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne d^nar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko. bodi prijatelj in ne podpiraj dunajskih in drugih Židov, temveč kupi si sukna za obleko in drugo manutakturno bloga v domači narodni ve-letrgovski hiši R. Stermecki, Celje Vzorci proti vrnitvi in poši-Ijatvi čez 20 kron franko. — Posebno poceni je: I srajca, kravata, I ovratnik .Elegant', par manšet, I robec, par nogavic in I sp. hlače, skupaj kron 530. Darujte za Narodni sklad! Josip Čretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel. Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. — Krasne reference ! Ivan Rebek se Celje n ■ Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, ■ okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-1 raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro B in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter od- ■ govornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. ■ Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali 1 hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah. ^kl 24-19 ?ìx"X ij» M Ä'AV. V." Vv V k- • v' v rj\< V >4 ' -, Prosim lzrezatl ln spraviti! *W>4V>4V>4!tf>iV>iV>>N'V.<<>4 a ! Za jesensko in zimsko sezono ora Prva narodna trgovina Celje, Kolodv. uSica štev. 5 priporoča svojo veliko izber zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi zimskih in športnih sukenj, svršnikov itd. po najnižjih cenah. Pristno angleško in brnsko blago je vedno v zalogi. Jos. Hočevar, Naročila po meri se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in solidno. l/V/\/\/X/\A/V XAAA/XAA/VWWWWWI v prid družbe sv. Cirila in Metoda! Prva češka splošna dein, družba — za zavarovanje na življenje v Pragi. Generalno zastopstvo za vse slovenske dežeje v Trstu, ul. Donizetti 5. EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolesje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera koleku.a svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM! i .x^x^xxxxxxxxxxxkxxxkx: Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. Triletna garancija! Mesto samo Nikdar vec v življenju 18 K 8 K. se vam ne bode nudila prilika, kakor sedaj, da za smešno ceno samo 8 K mesto 18 K dobite eno jako lepo gloria - srebrno remontoir-anker uro, jako močno, z dvojnim pokrovom, fino izdelanim strojem in z 10 kamni, z verižico in priveskom za 10 kron. Razpošilja po povzetju tvrdka ogrska industrija ur (Ung. Uhren-Industrie) Ujbanya 169, Ogrsko. 440 15-6 » fS* !coi{iWt»4ìi%:i04ÌS>4 Prosim lzrezatl in spraviti! * >41* >4 V» V'W>4fCiW:? ♦ Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna Mob Zatožnih Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: predmestje 26 Zunanja naročila točno! is 24-15 Cene nizke! Najbolje s • gorijo „PMus" peci. Glavna zaloga pri „Merkur4'-ju trgovina z železnino ?. jViajdič - C«lje. Ceniki zastonj. «ji »Narodna založba v Celju" | registro vana zadruga z omejeno zavezo priporoča iz svoje zaloge: „Knjižnica Narodne založbe y Celju" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v. „Uvod v narodno gospodarstvo". Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Nadalje imamo še precej izvodov „Kmetskega koledarja za 1. 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. Največja in najcenejša, izbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. am f Predno si kupite uro, rU2UP. oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zla- j tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, I budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-' gledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. Darujte za Nar. sklad ! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobe na druga zavarovalnica. Zlast je ugodno zavarovanje za do živetje in smrt z manjšajočim se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 66 vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposki ulici štev. 12. 32.19 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List". Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. '4r M Ihm Kupuje ln prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. - ir „LASTNI DOM" k*i t«i Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da zastavlieniif vrpd^ntv h nalož(;w\100 K" "Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni^dit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. - Odplačuje se na račaL ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. ©©©©& Sdino narodno fcannosöfy podjetje i Celju. ?rVa jnžnoitajmKa Kamnoseka Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ssj cementa. ::: gMKS: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obliajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::$ Brušenje, pulir anje in struga ti j e kamena s stroji. industrijska družba. agflsÄ H Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:: lavanje napisov v iste. ::: Vili? or BeVc slUcar in piegar V Celju SaVinsKa ulica štcV. k prevzame vsa voj o stroko spadajoča dela ln jih izvršuje solidno in po zmernih cenah Sprejmem taHoj M potnočniljol Razširjajte ,Nar. Dnevnik'. . D i b hI žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinov(fa brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2—78 PI3K Karol Yanic, Celje „Narodni dom" priporoča Moderno jesensko in zimsko sukno. Najnovejše flanele i in barhente. = Preproge, zavese, garniture in odeje Neprekosljivo V ceni in kakovosti. 12 52-41 PoStna naročila se izvršujejo točno in solidno. IYÄN RAVNIKAR, Celje >«o Telefon št. i7. Graška cesta št. 21 Telefon št. 17. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih harr, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter Se posebno priporoča vsem gostilničarjem srojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblanerske, Kostrivnlške slatine, Gieshiibler, Gleichen -berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sii-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). drobno in debelo. VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster.; lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočik, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-48