Naročnina mesečno 25 Din, t a inozem-«tvo *<> Din — ne-del|ska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo (20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana it 10.6)0 in 10.У4Ч za insera te; лага ievo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, PruL'a-Diina j 24.797
U prava: Kopitarjeva b. telefon 2992
Teletom uredništva: dnevna služba 20^0 — nočna 2996. 2994 tn 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pom lel j k a m d n*va po praznika
Pametna beseda
Znano je, kako gre nemška politika po 1. 1913 vijugasto pot brez stalnosti, tako da je čisto naravno, če nima zaznamovati trajnih in velikih uspehov, ampak prinaša ugodnosti na tem ali onem polju samo od slučaja do slučaja. Kriv je nemški nacionalizem, ki se dejanskega položaja Nemčije po vojni čisto nič ne zaveda in svoje račune zida na samih iluzijah. Da ni centruma in socialne demokracije, ki vse svoje sile vporabljata v to, da skušata zunanjo politiko Nemčije spraviti na realno bazo in ji dati določeno smer, ki bi izključevala vsak uklon od ravne poti, potem bi Nemčija bila že davno doživela še večjo katastrofo, nego jo je L 1918, ali pa bi ves svet že danes zopet gorel v plamenih druge svetovne vojne, neprimerno hujše od prve.
L. 1930 po velikem uspehu nemških fašistov je grozila posebno velika opasnost, da se ne bi nemška zunanja politika, ki je bila dobila po Stre-semannu edino pravilno smer, zopet preobrnila v nasprotno stran: to je v problematični naslon na Rusijo in Italijo, ki naj bi izlepa ali izgrda pH-vedei do revizije verzajske mirovne jwgodbe in likvidiral vojnoodškodninske obveznosti Nemčije. Danes pa, ko se je brezplodnost nemškonacionali-stične politike pokazala tudi na ostalih poljih, se nemški narod zopet začenja zavedati, da je edino prava pot k ozdravljenju nemškega gospodarstva in uveljavljenju Nemčije na evropskem kontinentu tudi v mednarodnem oziru edinole sporazum in sodelovanje s Francijo. V tem pogledu beremo v ugledni reviji «Sozialistische Monatshelte« (januar 1931) zanimive misli, ki se glasijo nekako:
Revizija — pravi avtor tozadevnega članka — je bila še nedavno glavni predmet vseh nemških časonisov. Kakšna revizija? Ce se zahteva revizija, ki naj bi temeljito spremenila sedanje bedno gospodarsko stanje Nemčije, potem smo seveda vsi za to. Toda nacionalni listi razumejo pod tem šlagerjem revizijo versaillske mirovne pogodbe. Najbolj aktualna pa se jim zdi zaenkrat revizija Youngovega načrta. Ta načrt je komaj eno leto v veljavi in je Nemčija, zato ker ga je sprejela, dosegla kol protikoncesijo popolno izpraznitev svojega ozemlja od inozemske vojske. Kdor torej že sedaj zahteva njegovo razveljavljenje, ne more računati na to, da bi ga kdo smatral za resnega in lojalnega. Nekateri zahtevajo vsaj začasno ustavitev plačil oziroma moratorij, ki ga Voungov načrt dovoljuje. Toda, če se svetovni gospodarski položaj v doglednem času ne izboljša, bi tak moratorij Nemčiji sploh ne koristil, ampak bi pomenil samo odgoditev njenih sedanjih težav.
Avtor opozarja Nemce na to, kako je sploh neosnovana njihova metoda, ko zahtevajo vedno od Francije, da naj vojno odškodnino sploh črta. Ti «politiki« se pri tem še nikoli niso vprašali, ali Francija sploh to more, četudi bi hotela. Res je, da Francija formalno prejema največji del nemških letnih odplačil. Toda večji del teh dajatev mora Francija preodkazovati Ameriki v svrho poravnave svojega lastnega vojnega dolga. Kdor hoče doseči v tem oziru revizijo, ta mora vendar vedeti, da imajo ključ k temu vprašanju Zcdinjenc države. Saj se je Francija pri spreietju Youngovega načrta brez vsega zavezala, da bo vsako znižanje njenega vojnega dolga od strani Amerike imelo avtomatično za posledico, da bo od svoje strani znižala svoje terjatve napram Nemčiji za dve tretjini, pozneje pa celo za celo vsoto. Toda mi vemo, da ameriška javnost še vedno stoji na stališču, da morajo njeni bivši zavezniki zato, ker so prelivali svoio kri za skupno sfvar, od katere so imele največ koristi ravno U. S. A., odplačevati vsako granato in vsak šrapnel in vsako kroglo in sleherni funt moke, ki so jo dobili iz Amerike, do zadnjega centa. Ce bi Francija, kakor to res predlaga pariški kirurg Jan Louis Faure, kljub temu Nemčiji črtala vojno odškodnino, bi se nikakor hipoma ne izpremenil svetovni položaj, ker bi, kakor nemški avtor po pravici opominja idealnega Francoza, temu nikakor ne sledila francosko-nemška antanta, kakor on pričakuje, ampak bi se nasprotno ojačili francoski nacionalisti, ki bi izrabili nastali položaj: namreč ogromno ogorčenje francoskih davkoplačevalcev, ki bi morali v takem slučaju odplačevati dolg Zedinjenim državam s 50—100% zvišanjem svojih davščini Znižanje ali črtanie reparacij se da, kakor Nemec ugotavlja, doseči le, če se ustvari zveza evropskih držav, ki bi nastopila napram USA kot solidarna enota. Ravno to je tisto, kar Francija hoče, kar pa nemški nacionalisti skušajo preprečiti z naslonom na sovjete in na Mussolinija!
Nemčija, pravi avtor, je danes v podobnem psihološkem razpoloženju kakor pred vojno, ko je Viljemu s svojimi nespametnimi govori uspelo, da se je ves svet proti Nemčiji združil. Rusija je sklenila antanlo z Anglijo, svojo največjo nasprotnico, ker jo je Nemčija po nepotrebnem zdražila. Podobno delajo Nemci danes, čeprav so neprimerno slabši nego so bili pred vojno. Ali je (o pametna politika? Minister Treviranu« Je spravil pokonci Poljake, vlada je brez potrebe šikanirala »frankofile« v Porenju, Stahlhelmovci so v Ko-blencu provocirali Poljsko in Francijo v zahvalo za to, da je slednja najlojalneje predčasno evakuirala zasedeno ozemlje.
Le Francija — lako nadaljuje — more Nemčiji dati posojilo, ki ga v sedanjem položaju krvavo potrebuje. Le Francija nemškim brezposelnim delavcem in osiromašenim kmetom lahko dovoli prodor v svojih obsežnih kolonijah. Mesto tega računajo nacionalistični krogi na Anglijo. Anglija pa vseh 12 let po vojni Nemčiji ni toliko pomagala kol je črnega za nohtom. Anglija je tudi kriva, da mora zdaj Nemčija odplačevali vojno odškodnino mesto v blagu v zlatu, kar je poglavitni vzrok
Navdušen sprejem admirala
Guepratta
Hvaležno prebivalstvo neslo admirala na rohah
Belgrad, 24. febr. A A. Danes dopoldne ob 10.38 je prispel semkaj v simplonskem vlaku iz Pariza naš preizkušeni prijatelj admiral Guepratte v spremstvu svoje soproge in prijatelja grofa Ro-manona.
Belgrajska postaja je bila vsa okrašena e francoskimi in jugoslovanskimi državnimi zastavami. Ze dolgo pred 10 so se zbrali na postaji razen članov pripravljalnega odbora za sprejem mnogoštevilni zastopniki oblasti, društev in prebivalstva. Člani jjripravljalnega odbora so bili polno-številno zbrani z generaloma Milutinovičem in Nešičem na čelu. Dalje je bil navzoč armadni general in komandant mesta Belgrada Tomič, admiral Wickerhauser, viceadmiral Stankovié in mnogoštevilni zastopniki kulturnih in drugih ustanov. Od francoskega poslaništva je bil prisoten sam vojaški ataše, od belgrajske občine njen podpredsednik dr. Stojadinovič.
Ko je vlak privozil na j>ostajo, je godba kraljeve garde zaigrala marspljezo in burni klici eo pretresli ozračje: »Živel Guepratte! Živela Francija!« Ko se je vlak ustavil, je stopil iz vagona admiral, za njim j>a njegova soproga. Tedaj je
gdčna Milka Šestič v narodni noši iz dumadije stopila pred gosta in predala admiralovi soprogi v imenu srbskih sesteir чеИк šopek cvetic, v imenu odbora za sprejem admirala pa ,|e predala šopek cvetic gdčna Janičevičera. Raz»n tega je prejel admiral Guepratte mnogo cvetja od zastopnikov raznih društev.
Ko so utihnili zvoki francoske narodne himne in nato še jugoslovanske himne, je admirala Guepratta pozdravil v imenu bojevnikov, ki so bili v Bizerti, general Milutinovič g kratkim francoskim nagovorom. Izrekel mu je dobrodošlico in ga zahvalil za njegovo veliko delo v avetovni vojni, poudarjajoč, da so vsi tisti, ki so se živi vrnili iz Bizerte, dolini (а.атоје iivljenje zahvalo edino admiralu Gurprattn. Nato je pozdravil admirala komandant mesta Belgrada general Tomič. V imenu belgrajske gamizije mu je izrekel poadtav v francoščini. V imenu belgrajske občine je admirala pozdravil njen podpredsednik dr. Stojadinovič, ki je imel tale govor:
»V imenu občine mesta Belgrada vas pozdravljam, gospod admiral, obenem z vašo gospo, ko stopale na naša tla. Bodite dobrodošli! Prestoliška
občina smatra za svojo dolžnost, da vam, goječ najtoplejša čuvstva za vas in vaš narod, izreče to posebno priznanje in največjo hvaležnost u vse dragocene in nepoplarljive usluge, ki ste jih storili našemu narodu v njegovem trpljenju v naj-kritifnejših dneh njegove zgodovine. Živeli!«
Navdušeni vzkliki so pretresli ozračje, admiral pa se je zelo ljubeznivo zahvaljeval na vee strani. Nato je v spremstvu članov odbora in za-stojMiikov države krenil v dvorno Čakalnico, kjer se je pozdravil s svojimi mnogoštevilnimi znanci in z njimi izmenjal nekaj besed. Ko se je pojavil admiral pred postajo, se je tam že zbral goet špalir več tisoč oseb iz mesta in okolice, ki so navdušeno manifestirale. Videč tak navdušen sprejem, je admiral tklenil, da gre peš. Na vsakem koraku ga je sprejelo burno pozdravljanje in vzklikanje. Neprestano se je moral admiral Guepratte zahvaljevali za izraze hvaležnosti in prijateljstva. Navdušenje prebivalstva je doseglo vrhunec, ko bo nekateri iz špallrja pristopili k admiralu in ga nesli na rokah.
Admiral se je nato v avtomobilu s svojim spremstvom odpeljal v hotel >Srpeki kralj«.
Sporazum med Francijo in Anglijo
brez Italije ali z njo?
Ang'ešM delegati odpotovali v Rim — Nemška javnost vznemirjena
London. 24. febr. Kakor znano, se je mudil v | Parizu že dalj časa delegat angleškega urada za zu- i nanje zadeve g. Craygie, da doseže sporazum med j Anglijo iil Francijo, na podlagi katerega bi se lahko obstoječa pomorska pogodba med Anglijo, Japanom in Združenimi državami S. A. razširila še na Francijo in Italijo, česar kakor znano, londonska konferenca 1. 1930 ni mogla doseči.
Razgovori med Craygiejem in g Briandom so bili izredno težavni, ker imata oba politika velikega nasprotnika v francoski admiraliteti. Treba je ludi pomisliti, da Francija, ki predstavlja danes drugo največjo kolonijalno velesilo sveta, ni samo načeloma nasprotna pariteti svojih vojnih pomorskih sil z italijanskimi, kakor to Italija zahteva, ampak se v zadnjem čnsu z vsemi silami trudi tudi, da si zasigura prioriteto glede trgovskega brodovja. Tako n. pr. predvideva francoski proračun za leto 1931.-32. 600 milijonov frankov za izgradbo luk senegalske in kameninske obali 1er zapadne Afrike sploh. Ker pa na drugi strani Mussolini že zaradi prestiža vztraja na pariteti s Francijo, so se vsi upravičeno spraševali, da-li je sploh mogoče misliti na kakšen uspeh Craygijeve akcije.
Kar naenkrat so francoski listi začeli pisati, da se je Craygieju posrečilo, doseči sporazum med Anglijo in Francijo, in sicer v tem smislu, da se Francija pridruži londonskemu sporazumu o fiksnem razmerju med vojnimi brodovji Anglije, Združenih držav in Japana, neodvisno od tega, da-li se sporazume z Italijo glede razmerja svojega vojnega brodovja z italijanskim. Ta vest je seveda silno razburila italijansko diplomacijo, ker bi v resnici pomenil mednaroden dogodek prve vrste. In v resnici je »F.cho de Pariš«, ki ima o tej stvari dobre informacije, trdil, dn stojimo pred vzpostavitvijo aliance med Frnncijo in Anglijo, kar bi pomenilo toliko, kakor da je Italija popolnoma potisnjena v kot in da bi ji ničesar drugega ne preostalo, kakor da pred francosko tezo, ki enkrat za vselej afirmira superioriteto Francije na kopnem in ua morju, kapitulira in se londonskemu sporazumu, hočeš nočeš, pridruži. Baje je Francija dosegla od Anglije tudi druge koncesije, predvsem to, dn jo bo Anglija podpirala v njeni politiki napram Nemtiji in da se bo pridružila francoskemu znmislu »snnitetnega kor-donaki naj se potegne napram Sovjetski Rusiji.
Razumljivo je, da se javnost trudi, izvedeti, koliko imajo te vesti dejanske podlage. Resnično je, da se je g. Craygie, ki se je bil v petek 20. t. m. iz Pariza podal v London, dne 23. t. m. vrnil v Pariz skupaj z ministrom za zunanje zadeve Hen-dersonom in prvim lordom admirnlitete Aleran-drom. To vsekakor pomeni, da se je med Londonom in Parizom dosegel nek pozitiven rezultat vsaj v vprašanju razmerja med obema vojnima brodov-
jema, ker je čisto gotovo, da se Henderson ne bi podal v Pariz, ako bi bil uspeh problematičen. Henderson in Alexander sta se podala na Quai d'Orsay na posvet z g. Briandom in francoskim ministrom mornarice, obenem pa so imeli dolgo posvetovanje francoski in angleški mornariški eksperti. Konver-zacije med ministri se nadaljujejo danes 24. t. m., da se odstranijo zadnje težkoče, ki stojijo še na poti sporazumu. To seveda pomeni veliko senzacijo, ker je bila pot Craygieja nazaj v London vzbudila ravno nasprotni vtis: da je namreč nemogoče doseči s Francijo sporazum v pomorskem vprašanju. V angleškem parlamentu so poslanci 23. t. ra. naslovili več vprašanj na podtajnika za zunanje zadeve dr. Daltona, ki se je pa vsakemu odgovoru izognil in potrdil samo vprašanje, da so o teh pogajanjih obveščene Združene države in pa Ларап.
Trdi se, da se je Francija odpovedala svojemu prvotnemu stališču glede podmornic in sklenila v smislu londonskega pakta reducirati višino svoje tozadevne tonaže, zato pa izposlovala pravico, da sme zgraditi tem več rušilcev. Ne ve se pa, kako sta se Anglija in Francija zmenili z ozirom na namen francoske vlade, da konstruira serijo velikih križaric, ki bi celo presegale največji bojni ladji sveta, »Lorda Nelsona« in »Hooda«, ki ju je Anglija zgradila in spustila v morje 1. 1929. Nadalje pravijo, da Francija ne vztraja več na tem, da bi njena prioriteta nad Italijo znašala 250.000 ton, kakor je bila to zahtevala na londonski konferenci, ampak da se zadovoljuje s prioriteto 180.000 ton.
Ostane pa slejkoprej poglavitni predmet zanimanja še vedno nepojasnjeno vprašanje, ali sta se Anglija in Francija sporazumeli brez ozira na Italijo, ali pa je Italija na njun sporazum pristala in se mu primerno akomodirala, tako da bi bil paniki sporazum samo predhodni korak za dovriilev londonskega pomorskega pakta s pristopom Francije in Italije. V tem oziru je gotovo samo eno — vsaj italijanski listi kategorično tako trdijo —, da z Italijo ni ie gotov noben sporazum, čeprav v Washingtonu zelo optimistično verujejo tudi v bližnji francosko-italijanski sporazum. Angleški listi pa tudi demantirajo, da bi bili Anglija in Francija sklenili separaten sporazum, neodvisno od pristanka Italije in ne glede na njo. Laburistično glasilo »Daily Herald« označuje tozadevne francoske vesti celo kot absurdne in trdi. da se bodo pariški dogovori s strani angleškega zunanjega urada kol snov diskusije sporočili Rimu, da bi jih le-ta vzel v pretres. Podobno pravijo »Times«, da potekajo pogajanja g. Craygieja na trojni bazi, to je med Anglijo, Francijo in Italijo skupaj, in da se more pomorski sporazum skleniti samo med vsemi temi tremi velesilami solidarno.
So pa politiki, ki trdijo, dn sta Anglija in
njenega sedanjega prekernega finančnega položaja, i Se manj se je zanašati na Ameriko, ki ji ni mar j ničesar drugega, kakor da se ji z bogatimi obrestmi poplačajo njene žrtve v 1. 1917-18, naj se potem iztisnejo od kogarkoli. Ljubimkanje s sovjeti pomeni kockanje za obstoj Nemčije kot zapadne državne in kulturne velesile; zelo nevarno igro, ki je dozdaj Nemčiji prinašala samo politično škodo, ker jc preprečevala, da bi demokracije zapada imele v Nemčijo zaupanje. Kako drugače se je obnašala Francija po porazu 1. 1870! Najbolj nespametno pa je zanašanje nemškega nacionalizma na Italijo. Ta zahteva revizijo mirovnih pogodb samo zato, da privleče popolnoma k sebi Madjarsko z namenom, da obkroži Jugoslavijo. V revi-
zijo mej v škodo Romunije pa Italija nikoli ne bo pristala kakor seveda tudi ne v revizijo lastne severne in vzhodne meje. »Revizionistična« politika Italije je golo izrabljanje anlifrancoskcga razpoloženja nemške mase v lastne namene.
Tudi vzhodna nemška meja proti Poljski se ne da kar tako gladko in enostavno popraviti, kakor mislijo nemški nacionalisti, katerim dajejo poguma v tem oziru tudi nekateri francoski krogi. Edina pravilna politika za Nemčijo je, da v tesnem sodelovanju Franciji pomaga, da se izgradi unija evropskega kontinenta od Lizbone do Varšave. S Francijo pa ni težko doseči popolne sprave in kooperacije: le pošteno in odkrito jo je treba hoteli.
Tako svetuje Nemcem Nemec.
Francija v vseh bistvenih pogledih sporazumni la da bo Italija prisiljena pristati na to bazo sporazuma, ako se noče od mednarodne politike popolnoma izolirati.
Iz povedanega je umevno, da v Rimu z veliko nervoznosljo sledijo posvetovanjem na Quai d'Or-sayu.
Pariz, 24. febr. kk. Angleško-Irancoska mornariška pogajanja so se danes popoldne po skupnem zajtrku obeh delegacij na Quai d'Orsayu nadaljevala v angleškem poslaništvu, in sicer topot v prisotnosti Brianda in Hendersona. Ob tej ari pogajanja še trajajo. Po izjavah udeležencev konference se lahko smatra, da je sporazum končno zagotovljen. Henderson in lord Aleksander se bosta najbrže še danes vrnila v London. Sodi se, da je mornariški sporazum med Francijo in Anglijo gotov.
Pariz, 24. febr. AA. Angleški zunanji minister Henderson in prvi lord admiralitete Aleksander sta v spremstvu Craigieja odpotovala nenadoma v Rim. Poročajo, da so pomorski razgovori med Francijo in Anglijo dosegli stanje, da je postalo nujno potrebno posvetovanje z italijansko vlado. Potovanje v Rim je bilo sklenjeno na popoldanski seji med flendcrsonom in Briandom.
Pariz, 24. fber. kk. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo komunike, ki samo navaja, da so se vršlii razgovori med angleškimi in francoskimi delegati v prijateljski atmosferi, da pa o doseženem uspehu še ni mogoče definitivno govoriti, dokler ni zagotovljen pristanek italijanske vlade.
Berlin, 24. febr. AA. Nemško časopisje obširno komentira angleško-francoske pomorske razgovore v Parizu. Dočim jih na eni strani pozdravlja kot nov poskus za omejitev pomorskega oboroževanja, pravi na drugi strani, da bodo ta pogajanja prinesla novo nesrečo Nemčiji. Časopisje poudarja, da bo Anglija dosegla ohranitev tako-zvanega »standarda dveh držav na morju« z velikimi konvesijami Franciji v vprašanju kopnega oboroževanja. Listi menijo, da bo Anglija pustila Franciji v tem oziru popolnoma svobodne roke in podpirala njeno stališče na prihodnji svetovni razorožitveni konferenci, ki se bo najbrže ponesrečila, ker bo Nemčija trdno vztrajala na načelu, da mora biti razorožitev vsestranska. V primeru, da se to ne bo zgodilo, bo Nemčija morala izstopiti iz Društva narodov.
Hindenhurg v nevarnosti
Berlin, 24. febr. kk. V palačo državnega predsednika Ifindenburga je prišel danes opoldne 28-Ietni trgovski pomočnik Broll. Tatni so m u rekli, naj svojo prošnjo za podiporo vloži pismeno. Zato se je silno razburil in rekel, da mu je samo še par ih živeti. Naenkrat je imel BroM v roiki revolver, katerega so mu jx> hudem boju odvzeli. Izjavil je, da je hotel izvrši« «aniounior. Njegov revolver je bil nabit in odprt. Smatrajo gn za duševno 1>о1пс<»а.
Bombni rekord
Newyork, 24. febr. k k. Nn strehi predsednikove palače v I lavam' so zopet pravočasno nn$H bombo. To je bila že 20. bombe v zadnjih 48. urah.
Von Cape Ile umrl
Bremen, 24. febr. A A. V ponedeljek je umrl v 75. letu življenja zadnji mornariški državni tajnik nemškega cesarstva admiral von Ca p elle.
Odgovor Detavskih
na načrt zakona o socialnam zavarovanju
Belgrad, 24. febr. 1. Odbor centralnega tajništva Delavskih zbornic je izročil ministru za socialno politiko končni odgovor k načrtu za. koiM o socialnem zavarovanju. V odgovoru je rečeno, da so zbornice izvršile konzultiranje delavstva v najširših danih možnostih in <ta so delavske zbornice radi tega stopile v stik z delavstvom vseh vrst. Delavci predvsem izražajo zahtevo, da se končno Izvede zavarovanje za starost, onemoglost in za slučnj smrti, ki je bilo obljubljeno v zukonu že pred desetimi leti, pa se še doslej ni izpoluilo
Kljub zelo težkemu materijatnemu stanju Je delavstvo pripravljeno prispevati 1.5% svojih dnevnic. Posebno se nadejajo, da bodo najmanj toliko plačali delodajalci in da bo država dala potrebno pomoč.
Ker pa načrt novega zakona določa zmanjšanje sedanjih delavskih pravic pri zavarovanju za slučaj bolezni in nesreče za 30 %. ker izključuje od pravic na zdravljenje člane delavskih rodbin, ker zmanjšuje rente, članarino in večino pravic veže na tO-meeečno zaposlitev v enem letu, kar je pri današnjih nesigurnih go9|Kxlarskih ra/.ineruh zelo malo verjetno, zo-to delavstvo smatra, da bo preveč izgubilo, če bi se ta narediva uzakonila. Zato želijo, da se stari zakon o zavarovanju delavcev ne ukine, mnr-več da se polagoma izvaja in da se izvrši še vsa daljnja nivelizucija.
Dalje v »roji vlogi govorijo o borzah dele in pravijo, da nekatere borze dela ne marajo dajati zakonite podpore dejavcem, ki niso rojeni Ln zaposleni na njihovem ozemlju. Tajništvo bo zuhtevalo, da se ta nezakonita praksa ukine. Z ozirom na ve-liko važnost borz dele v današnjih časih velike brezposelnosti, prosi tajništvo ministra za socijalno politiko, da organizira skupno konferenco zastopnikov vseh borz dela in delavskih zbornic, na katerih bi se razpravljalo o ukrepih zn reorganizacijo borz radi uspešnejše borbe proti brezposelnosti.
Odbor z velikim zadovoljstvom pozdravlja sklep ministra za socialno politiko Preke, da se nn reden in zakonit način izvršijo volitve delavskih zaupnikov. Volitve se vršijo v najlepšem redu in brez težav v celi državi, kar jasno dokazuje, da ni bilo razloga za njihovo odlaganje. Duhovno razpoloženje med delavstvom v celi državi je danes tako urejeno, da bi bilo koristno in celo praktično, da se po volitvah delavskih zaupnikov izvršijo redne volitve za delavske zbornice.
Odtar je sklenil, da se izreče posebna zahvala ministru Preki, ker je po svojih organih dal ves material vedno na razpolago tudi de- j lovskim ustanovam, kar jim daje neke vrste služben značaj.
Anglija in Francija čedaljebolj
solidarni
Pari«, 24. febr. kk. Kakor Javlja uradni francoski komunike, so nova pogajanja o angleško-francoski zlati politiki dovedla do uspeha, ki bo okrepil in šc bolj razvil sodelovanje obeh držav v raznih vprašanjih finančne in gospodarske stroke. i.MatuK spopolnjuje to izjavo tako-le: Po znižanju diekontne mere v francoski narodni banki je prenehal močni odtok zlata iz Londona v Pariz.
Ta problem je torej rešen. Tudi ne bo Anglija
najeja v Parizu nobenih velikih posojil. City se zadovoljuje s kratkoročnimi krediti, ki so ji na razpolago v zadostni množini. Vsekakor se je posrečilo. spraviti v soglasje bodočo kreditno politiko med Londonom in Parizom, posebno kar se tiče izdaje go'""!!! posojil za v/Kndnoevropeke države.
Govor MacDonalda o vzrokih svetovne gospodarske krize
MacDona d je optimist
Konferenca glede brezposelnega
delavstva
Belgrad. 21. febr. AA. Jutri se sestane tu konferenca zastopnikov zainteresiranih ministrstev in predstavuikov delavskih m delojemalekuh organizacij v vprašanju nezaposlenosti delavcev. Konferenca bo proučila vprašanja nezaposlenosti delavcev v naši državi in inozemstvu. Konlerenco bo otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola P reka. Povodom te konference in povodom netočnih vesti gotovih italijanskih listov o fantastični iu ogromni nezaposlenosti v naši državi, je bil minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka tako ljubezniv in sprejel časnikarje ter jim dal sledečo izjavo:
»Vprašanje nezaposlenosti je največji problem današnje dobe in o njem so resno razpravljali me-rodajni faktorji vsega sveta. Kot posledica splošne gospodarske krize in depresije, ki danes vlada na svetu, vprašanje brezposelnosti 20 milijonov delavcev z vso težino zahteva radikalne rešitve. Od rešitve tega po svoji vsebini in kompliciranosti najdelikatnejšrga problema zavisi tudi rešitev ""♦prašanja ublažitve gospodarske krize na svetu. 00K4vedajoč se pomena tega problem» se je mero-dajni forum bavil s tem vprašanjem. Komisija za brezposelnost je razpravljala o tem problemu in ga izročila svetu mednarodnega urad» dela. Po pretresu tega vprašanja se je videlo, d a ga je mogoče rešili samo v sodelovanju z Društvom narodov, ki je merodajen faktor v vseh političnih in g<*podarskib vprašanjih. V teku maja bo Panev-ropska unija v času svojega zasedanja imela priliko proučiti to vprašanje. Dasi je pri nas ta problem le majhen z ozirom na druge države, sem vendar kot minister za socialno politiko in narodno zdravje smatral za potrebno, da skličrm konferenco predstavnikov delavskih in delodajalskih organizacij, da se proučijo statistični podatki. Ta kouterenra ima informativen značaj. Preden se prislopi k rešitvi tega vprašanja, je potrebno ugotoviti točne statistične podatke. Podatki, s kateri-
mi dozdaj razpolagamo, so v marsičem nezanesljivi, a tudi metoda zbiranja je bila različna. Ministrstvo za socialno politiko in narodna zdravje je Izdelalo statistiko po dosedanjih podatkih, toda potrebno je zbrati podrobnih podatkov, posebno v pogledu nezaposlenosti kvalificiranih delavcev, ker se ti ne prijavljajo za podporo pri borsab dela. Radi tega bo ta konferenca važna z ozirom na to, da podpre ministrstvo, da dobi točne statistične podatke za sodelovanje delavskih in delodajalekib organizacij, da se pokaže pot, po kateri je treba iti, da se nezaposlenost v naši državi odpravi in da se prepreči vsaka eventunlnost. Razen tega ima konferenca namen proučiti vprašanja, r koliki meri vlada brezposelnost v drugih državah posebno t kontinentalnih in т koliko se na-ч tičejo ljudje, ki se tam nahajaje na dela. V zvezi s tem »o se pojavile alarmantne vesti o repatriaciji nekoliko tisoč naših brezposelnih izseljencev in da je moje ministrstvo v zvezi z drugimi minietretvl sprejelo definitivni sklep za povrnitev ln naselitev naših delavcev, ki se nahajajo na delu v inozemstvu, v kraljevini Jugoslaviji. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo za socialno politiko m narodno zdravje, ni nobenega razloga, da se prf-kazuje to vprašanje v tako ostri obliki, kakor to po vseh vesteh izgleda, toda z ozirom na važnost tega vprašanja misli ministrstvo za socialno poli' tiko in narodno zdravje v sodelovanju z drugimi ministrstvi, da so potrebni ukrepi za ureditev akcije r interesu naših v inozemstvu nezaposlenih delavcev.«
Na vprašnnje časnikarjev, ali se bo konferenca pečala z razpravljanjem vprašanja nezaposlenosti in iskanja vzrokov njenega pojava, je odgovoril minister: »Ne, ker bi to prekoračilo njen delokrog Ln ne bi dovedlo do nobenih rezultatov. Predstavniki delavcev in delodajalcev bi iznesli razne nazore in diskusija bi šla v nedogled. Ta konferenca ima posvetovalen značaj in praktičen pomen.«
London, 24. febr. AA. Razstavljalci in časo- I piši so zelo zadovoljni z rezultati britske industrijske razstave, ki je odprta drugi teden. Poset je nad vse pričakovanje velik in naroČila so dosegla rekordno višino.
»Manchester Guardian« pravi, da je dobila bombažna industrija, ki je naniešč na v velikih prostorih Olimpije, približno za lK milijona lun-iov šterlingov naročil.
London, 24. febr. AA. Ministrski predsednik MacDonald je bil snoči gost birmingliamške trgovske zbornice. Dejal Je, da je napravil optimizem razstavljalcev hrilske industrijske razstave nanj zelo močan utls. Govoreč o bodočnosti, je MacDonald rekel, da sedanje krize ni kriva produkcija, ki je še bolj močna kot kdaj poprej, niti konsum. Ljudstvo je pripravljeno konsum irai i še več kot prej. Vzrok krizi lezi med produkcijo in konsu-mom. Producentj iz enega vzroka ali drugega ne morejo prodati svojega blaga tako, da bi popolno-
ma zaposlili svoje tvonilce. Zato Je potrebno, da se spravita produkcija in konsum v pravilno razmerje. Dokler se to ne zgodi, ne bo miru na sve-tovn'h trgih. To Je svetoven in naroden problem. MacDonald je dalje govoril o veliki davčni obremenitvi angleškega naroda ter dejal, da je spodnja zbornica s privoljenjem vlade izvolila odbor, ki bo proučil vprašanje javnih izdatkov. MacDonald je izrazil upanje, da tx> ta odbor posloval našlo. Vlada se zaveda važnosti vprašanje javnih izdatkov ter bo storila vse, da odbor ne bo izgubljal časa. Vse zlorabe se morajo odpraviti. Gospodarstvo mora rešiti dve nalogi. Pravilno gospodarstvo ni samo varčevanje, temveč obenem pravilno trošenje. Modro trošenje in varčevanje sta dve strani gospodarstva.
V sedanjih *asih mora Anglija biti pripravljena, da pomnou svoje vire in poveča svojo produktivnost.
Avstrija hoče ščititi poljedelstvo
Dunaj, 24. febr. Na zborovanju dolenje-avstrijskege Landbunda se je minister Winkler bavil s položajem avstrijskega poljedestvn. Podal je zanimive izjave v nekako razlago parlamentu predložene nove carinske novele, ki predvideva splošno povišanje carin na po-'ledekke pridelke. Sedanja vlada, je dejat mi-i is ter, hoče na vsak način popraviti napake, .i so jih v tem pogledu zagrešile prejšnje vlade. Vlada je med drugim sklenila iz<laLi odredbo, ki bo praktično onemogočala uvoz zmrz-nienega mesa iz inozemstva. Odredba je toliko večje važnosti, ker onemogoča uvoa zmrznjenega mesa, ki se je uporabljalo za klolmsc. Po-gajunja s poljskim sindikatom za prašičji izvoz <o dovedla do sklepa, da sme PoJjska uvoziti v Avstrijo 566.000 prašičev in sicer v tedenskih kontingentih. Kontingentiranje po tednih ima namen preprečiti nekupičenje blaga. V četrtek pade odločitev o predlogih glede ustvuritve
uvozišča za žito. Tega načrte ne bo lahko i» vesti. SchoberJeva vlada je namreč odpovedale avstrijskemu poljedelstvu tako škodljive trgovinske pogodbe z Madjarsko in Jugoslavijo, Na koncu junija potečejo te pogodbe. Ako ne pride do tega časa do sporazuma, potem pade tudi uvoz iz teh držav pod avtonomno carina kakor tudi uvoz iz drugih držav, ki so vezane s tema pogodbama; avtonomne carine so mnogo višje kot dosedanje. Nove pogodbe z Madjarsko, Jugoslavijo in Italijo bodo slonele na načelu recipročnosti, ki bo vezano s kontingenti ranjeni. Od teh pogajanj pričakujem znižanje uvoza in določitev ugodnih cen. Delati je treba na to, da se dvigne reja plemenske živine, ki jo potrebujejo Rusija, Poljska in Balkan.« Iz zuneeljivih virov doznavajo dunajski listi, da ne bo vlada izvedlo načrta glede uvo-zišča za žito, dokler se nc zaključijo pogajanja z Jugoslavijo in Madjarsko.
Vo;ni proračun Francije
Za federativno ustavo nove Spam;e
Iziava polkovnika Macia, ki so ga Kafafonci tr.umlalno sprejeli
Barcelona, 24. febr. fr. (Izv.) Danes se je /rnil iz izgnanstva legendarni polkovnik Macia, voditelj katoloncev, ki je bil svoje dni izgnan od Primo di Rivere, se je pozneje pod vlado generala Berenguerja vrnil nazaj v Španijo in se javil sodišču, ki ga je vrnilo policijskim oblastem, da se ponovno izžene iz Španije.
Sedunja vlade mu je dovolila povratek v domovino. Policija je prepovedala manifestacije ljudstva, toda, kdo naj uduši španski temperament, kadar se razgreje? Od španske meje pa do Barcelone se je polkovnik Macia vračal skozi ovenčane vasi in mesta ter skozi špalirje od veselja prekipevajočega naroda. Ko je izstopil v Barceloni, je moral napraviti kratek nagovor, v katerem je rezumiraf svoj program v dve besedi: svolioda, pravico.
»Agencija Havas« jxiroèa iz Barcelone, da je polkovnik Macia v osebnem razgovoru z dopisnikom Ilavusa izjavil, da ima pred očmi predvsem en cilj, kako rešiti katalonsko vprašanje. Zvest svojim starim političnim idealom bo posvetil Macia vse svoje moči temu. da organizira posebno katalonsko federativno politično stranko. Nadalje se bo trudil, da se vse katalonske stranke strnejo v eno samo skupno fronto. Katalonci, ki bodo sprejeli njegovo geslo, bodo delovali proti vsaki nasilni vladi, najsi pride od leve ali od desne. V to svrho bo iskal zveze tudi z ostalimi španskimi strankami, ki so zadnje čase pokazale mnogo več razumevanja za težnje Katnloncev, knkor pod diktaturo Primo di Rivere. Po njegovem mnenju je samo en izhod iz sedanjo španske krize, namreč, da se razpišejo volitve v ustavodajno skupščino, kjer bo narod izrazil svoje želje ter da se z vso resnostjo vzame v pretres možnost federativne ustave nove Španije. Posamezne province, ki so neštetokrat pokazale, da sc hočejo vladati avtonomno, med njimi v prvi vrsti Katalonija, ki je enota sama zase, bi sc kot suverene države zvezale med seboj v novo zvezno državno obliko, kateri bi načclova.la лKupna vlada, nad katero bi čuvala dinastija. Polkovnik Macia se začasn svojega bivanja v inozemstvu ni nikoli sestal s Santiagom Albo, • katerim ga pa vežejo naravne simpatije, ker
tudi on v globini srca ni nenaklonjen idejam, katere je razvijal katalonski voditelj.
Polkovnik Macia je končno podčrtal, da on ne išče nikakih zvez z revolucionarnimi strankami komunističnega obeležja, ker on želi močne in slavne Španije, v kateri bosta suvereno vladala svoboda in pravica.
Mndrid, 24. febr. AA. Občinske volitve so odgodene nn dan L aprila. Sodišča za reševanje volivnih pritožb ostanejo še nadalje. Dalje je po sklepu vlade prepuščeno univerzam, da same določijo den, kdaj začno spet predavanja. Izmed zakonov izza dobe diktature ostanejo silimo tisti, ki ustrezajo sedanjim prilikam.
Mndrid, 24. febr. AA. Skupni izvršilni odbor delavskih organizacij in socialistične stranke je sklenil udeležiti se občinskih volitev, dočim bo volitve v zakonodajno skupščino bojkotiral. Seja je trajala od sobote do nedelje zvečer.
Madrid, 24. febr. kk. Znmora je izjavil v zaporu, da se bodo republikanske stranke enako kakor socialisti udeležile občinskih in pokrajinskih volitev, nikakor pa ne parlamentarnih volitev. Veliki proces pred vojnim sodiščem proti številnim vstašem decemberskih nemirov se bo vršil koncem meseca marca.
Madrid, 24. febr. kk. Na peturni seji je sklenil ministrski svet, dn bodo volitve v mestih 12. aprila. Čuje se, da je grof Romanones izjavil, da bodo volitve v parlament že meseca julija ali avgusta, kar pa je malo verjetno. Vlada je dalje sklenila, da ukine odrejeno zalvoritev vseučilišč ln je dala rekloralom pooblastilo, da smejo vseučilišča zopet otvoriti.
Dunajska vremenska napoved. Najprej še na nekaterih krajih sneg, pozneje pa je pričakovati razjasnitve z zmernim mrazom.
Dubrovnik, 24. febr. A A. Pregled vremena: Temperatura 12 stopinj, pritisk 758.5, morje mirno.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, in zmerno hladno.
Parli, 24. febr. kk. Poslanska zbornica je začela danes razpravljati o proračunu vojnega ministrstva. Poročevalec Bouilloux-Lafout je izjavil: Nobena država ni toliko žrtvovala za razorožitev kakor Francija, niti Anglija, niti Italija, niti Nemčija, niti Amerika. Nemčija je znala iz mirovne pogodbe pridobiti vse mogoče koristi. Dočim razpolaga Francija danes po uvedbi enoletne vojaške službe samo še z 200 000 možmi izvežbanih in za mobilizacijo pri-I pravljenih čet ima Nemčija v državni obrambi in i varnostni policiji 259.000 mož. ki imajo za seboj ! šestletno vojaško službo. Francija ima torej komaj še pariteto z Nemčija Vsako novo znižanje oboroževanja ali zalog mora torej učinkovati kot premija za nov napad. Ko so ga socialisti prekinili z burnimi protesti, je poročevalec navajal izrek nem-
Skof kazensko premeščen
Belgrad, 24. febr. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskegu sveto in ministra za notranje zadeve premestil kazensko brez pravice na potne in selitvene stro'ike Ivana Škofa od uprave mestne policije v Celju III-l kot upravnega administrativnega uradnika v Gornji grad.
Obvezno zavarovanje ti loči
prolt
Belgrad, 24. febr. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za kmetijstvo po zaslišanju predsednika ministrskega sveta Ln ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o obveznem zavarovanju posevk in plodov pred točo.
Italiia zvišala carino na sladkor
Belgrad, 24. lebr. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da je italijanska vlada zvišala carino na sladkor od 36 na 45 zlatih lir za stot. Sedanja proizvodnja sladkorja v Italiji znaša 3.87 milijonov q.
Konvenci a med Jugoslavijo in I ta i o
Belgrad, 24. febr. ni. »Službene Novine« prinašajo zakon o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo o izvrševanju obsodb, o konvenciji med Italijo in Jugoslavijo, o pravni in sodni zaščiti, o konvenciji med Jugoslavijo in Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češko o pokominah, dolečenih po prejšnjih avstrijskih oblasteh, sklenjeni v Rimu 6. aprila 1922.
„Rude pravo" usfavl'eno
Praga, 24. febr. ž. S policijskim dekretom je bil včeraj ustavljen komunistični list »Rude pravo«-. Prepoved izhajanja jo bila izdana na podlagi zakona o zaščiti republike.
Avstra'shi šhr'anček umrl
Sydney, 24. febr. AA. Sloviln avstralska pevka NellyMelba je umrla. Pokojnica ie bila znana po vsem svetu kot avstralska škrjanček. Zadnje čose je bolehala. Leta 1020. se jo umaknila iz koncertnega življenja in se je posvi tila pevski pedagogiki nn konservatnrii» v Sydnoyu. Preminula je v 70. letu življenja
škega generala von Seerkta: »Največja skušnjavi za vojno je država brez obrambe.« Z demonstrativnim odobravanjem desnice je zaključil poročevalec govor s trditvijo: »Naša prostovoljno prevzeta razorožitev ni noben primer več, temveč poskus. Vojaška organizacija države je tudi še danes najboljše varstvo proti vojni.« Socinlist Chousset je izjavil: Vojni izdatki Francije znašajo danes skupno 10 mi-Ijard frankov, knr je na vsak način pretirano. Vojni minister Maginot je nato zanikal, da troši Francija za oboroževanje več, kakor znaša ofirielna številka v budžetu 12 miljard, in poročevalec je pozval socialiste, naj povedo, kje in kako bi se mogli vojni izdatki Francije znižati samo za 1 miljardo, ne da bi bila varnost države ogrožena.
Betgrajske vesti
Belgrad, 24. febr. AA. Centrala Industrijskih korporacij je skupno z Zvezo velike dalmatinske industrije v Splitu poslala vlogo ministrstvu za trgovino in industrijo in zunanjemu ministrstvu. V tej vlogi prosi za intervencijo pri egiptski vladi, da ne bi povišala rarin za cement. Podpisniki poudarjajo, da je jugoslovanska, zlasti dalmatinska industrija cementa glavni dobavitelj cementa Egiptu in bi zato od leh rarin bila najbolj prizadeta našu država in naša industrija.
Belgrad, 24. febr. AA. Sedmo žrebanje dve in pol odstotne rente vojnih obvoznic je bilo od 10. do 21. febr. v oddelku za državne dolgove ln državni kredit ministrstva financ v Belgradu. Izplačila j)o Členu 12. pravilnika za izplačevanje kuponov amortiziranih obveznic dve in pol odstotne vojne škodo vrši samo oddelek za državne dolgove in državni kredit. Izplačila pod 100.000 Din se bodo vršila tudi potom davčnih uprav, nad 100 tisoč pa samo pri blagajni oddelka za državne dolgove in državni kredit, kjer se morajo obveznice neposredno predati. Izplačevanje se bo vršilo od 10. marca dalje in zastara po čl. 5. pravilnika o izplačevanju kuponov dve in pol odstotne vojne škode po enem letu v korist fonda vojnih invalidov. Na podlagi tega bo izplačevanje kuponov ù tega žrebanja /.aslarelo 16. marca 1032.
Belgrad, 24. febr. AA. Državno sodišče za zaščito države je danes sodilo proti Dragotiuu Piller ju, ki se nahaja na begu, in Jovanki Mua-čevič radi zločina po Čl. 1 točka 1 in 4 zakona o zaščiti države in to radi komunistične propngan-i de. Po razpravi je bil Piller obsojen na 7 let temnice in dosmrtno izgubo državljanskih pravic, Moa-čevičeva pa na 6 mesecev zapora pogojmo tri leta
Zagrebšhe vesti
Zagreli, 24. febr. ž. Na llškl progi so ponovno snežni viharji pričeli ovirati promet, zlasti med Budopoljem in Vrhovino.
Zagreb, 24. febr. ž. Iz Broda na Savi so pripeljali 200 kg težkega soma, o katerem sodijo, da je star 120 let. Do petka bo razstavljen nn ogled, potem ga bodo razsekali in razprodali.
Zagreb, 24. febr. ž. Sodišče je po zakonu o zaščiti države obsodilo Pavliška na 2 leti in 2 mescca, Škorca pa na 3 leta in 3 mesece.
4.991 000 brezposelnih v Nemčvi
Berlin, 24. febr. AA. Po uradnem poročilu je
naraslo Število brezposelnih 16. februarja za 100 I tisoč. V Nunciji jo sedaj brezposelnih 4,901.000.
f P. Alfonz J. Mihtavčič
Iz Lemonta, IU., v Ameriki je doèto poročilo, da je 10. februarja umrl bivši član ljubljanske škofije Rev. Alfonz Janez Miklavčič, O. F. M. Njegov pogreb je bil v petek 13. februarja na frančiškansko pokopališče pri Mariji Pomagaj v Lemontu.
V frančiškanski red je stopil leta 1926 in naredil 6. avgusta 1927 neslovesne obljube; slovesne obljube je delal 8. septembra 1930. Med slovesnimi in neslovesnimi obljubami je ustanavljal slovensko faro Sv. Male Terezike v Johnstownu, Pa.; po slovesnih obljubah je bil nastavljen za asistenta k Sv. Štefanu v Chicagi. Že prej je bil bolehen, a resno je zbolel za rakom v črevesju tu, kjer je potem v bolnišnici aleksijancev umri.
Pokojni je bil rojen v škofji Loki 25. junija 1876, gimnazijo je dovršil leta 1897, v mašnika je bil posvečen 14. julija 1900 in pel nato novo mašo pri uršulinkah v âkofji Loki. Nato je bil kaplan v Smartnu pri Kranju, pri Sv. Duhu nad Krškim in v Rovtah, leta 1905 pa je prišel kot župni upravitelj na Vrh sv. Treh kraljev, kjer je bil do svojega odhoda v Ameriko. Ko je prišel v Ameriko, je služboval nekaj časa v Clevelandu, nekaj časa pa je bil župnik v Lendville, Colo, nato pa je prišel k frančiškanom v Chicago.
Naj v miru počival
Jubilej dr, V. Gregorlca
25. febr. 1881.-25. febr. 1931.
Tujsko prometna razstava
Ljubljana. 24. febr.
Tujski promet in hotelska industrija obetu postati važna panoga narodnega gospodarstva y dravski banovini, saj je za to podun glavni predpogoj — nepopisno lepe prirodne krusote naše ožje domovine. Tujski promet je tembolj upoštevanja vreden faktor bnš seduj, v času vladajoče gospodarske depresije, iz katere ne l>o tako lahko najti izhoda.
Iz referata g. ravnatelja dr. Dularja posnemamo sledeče vesti:
Vprašanje tujskega prometa pri nas žal še ne vzbuja onega zanimanja in pozornosti, ki gu je vredno. Vse je še več ali manj v povojih, intenzivneje se je pričelo delovanje Šele zadnje leto. če izvzamemo tujskoprometne organizacije, ki so morille s težkim delom orati ledino ob nezadostni pod nori inerodnjnih in zainteresiranih faktorjev. Važnost in gospodarski pomen tujskegu prometa je trebu vcepiti v dušo našega celokupnega prebivalstva, saj imajo od njega koristi vsi sloji: mesta, letovišča in zdravilišču večinoma od inozemskih letoviščnrjev, mali krasni kotički naše dežele pu od domačih meščanov, katerim finančne prilike ne omogočajo obiska modernih in mon-denih letovišč.
Za izvedbo progruinu pu je treba predvsem pronaeunde in še nropngunde. Propagande. «Iu pridobimo letovišča rje v naše kraje in nazorne propagande, nnzorneea nriknzania kako modernizirati mule podeželske gostilničar-ske obrate v tuj^ko-nrometne namene.
O teh vprašanjih se je dovolj rnzprav-lialo na sejah tujskega prometnega svetn bnn-ske uprave, sklenilo organizirati v jeseni 1931
v Ljubljani
veliko tujsko-prometno razstavo m se je v to svrho sklicalu dne I. oktobra I9V) širša anketa, ki je sklepala o programu in ugotovilu. da l)o z lasi i razstavni inaterijal strokov iio-|k>iič-nega oddelka služil za udeležbo naše banovine ali države nu inozemskih tujsko-proinetnih raz-stvali. Nu ta način pridemo najlažje do propagandnega in raz s ta v nega materi juhi za naše udelež.be nu inozemskih prireditvah, v svrho pridobitve letoviščarjev in tujcev za našo deželo. Razstava se bo vršila od 29. avgustu do 8. septembra 1951.
Organizacijski načrt tujsko.-.prometne razstave je izgotovljen. Pripominjam, du bo tujsko-prometni razstavi priključena tudi kmetijska razstava, to pn zlasti iz razloga, da pritegnemo na razstavo one podeželske kroge, katere zunima bolj kmetijstvo in manj ttijsko-prometnu vprašanja, želimo pa. da se počno intenzivneje baviti z našim projektom, reorganizacijo tujsko-pronietnih naprav v manjših krajih banovine.
Jesenska razstava bo obsegala Tujsko-prometni del in Kmetijski del. Tujskoprometne razstava pa bo razdeljena: 1. v propagandni oddelek. 2. v strokovno-poučni oddelek. 3. v higijeno gostilničarskih in hotelskih obratov, 4. oddelek domuče umetnostne obrti, narodne n<»5e, 5. historična razstava in literatura, 6. raz-( stava slovenskih mest, ki jo orgunizira mestna občimi ljubljanska, in 7. umetniška razstava pokrajinskih slik. Razstavi bo še priključen splošni trgovski oddelek, kjer bodo naše tvrdke razstavile predmete, ki jih potrebuje nnša hotelska in gostilničnrskn obrt. to so: živila, jedilni pribor, porcelan, steklo, kuhinjske potrebščine, tekstilni izdelki, hludilnr naprave.
telefonske in svetlobne naprave, kopalnice, glasbila, sodi itd.
Razstava bo nameščena v petih ruzstavnih paviljonih in obsegala 3.000 kvadratnih metrov prostoru. Razstava bo vseknkor inipozuntna in dosegla bo popolni morulni uspeh, če jo bodo podpirali vsi zainteresirani faktorji, zlasti letoviške občine, letoviška podjetja, paroplovne družbe, š|iortna in turistična društva, tujskoprometne organizacije, direkcija državnih železnic in o n n pošte in telegrafa itd.
Kmetijska razstava pa bo obsegala razstavo kmetijskih proizvodov zlasti: vino v sodih in buteljkah, brezalkoholne pijače, mlekarske in sirurske izdelke, sudje, sočivje in med. Drugi del kmetijske raoetave bo služil prikazanju modernih kmetijskih strojev in orodju. Du še bolj dvignemo zanimanje naših podeželskih krogov za jesenskp razstavo, priredimo mordu še razstavo plemenske živine.
Jesenska tiijsko-proinetnu razstava ni namenjena samo prebivalstvu dravske banovine, marveč onemu iz vse držnve. Zato bo potreba izvesti ogromno reklamo in propagando, organizirati skupne izlete naših južnih bratov na razstavo, zainteresirati organizacije za prireditev raznih kongresov tu čas v Ljubljani in pritegniti vsaj nekaj inozemcev.
Dolžnost vseh zainteresiranih faktorjev je, da knr najintenzivneje sodelujejo na tej razstavi. Samo tako bo razstava uspela. Po končani ra/stnvi pu nam bo ostala lepa zbirka razstavnegH in propugnndnrgu materijula, s katerim se bomo udeleževali inozemskih podobnih razstav in tnko tudi v tcin pogledu stopali po začrtani poti proti cilju reorganizirati našo banovino v deželo tujskega prometa.
Delo za narodno vzgojo
Statistika dela češkoslovaškega Orla.
Danes, 25. fpbruarja poteče 50 let, kar je bil oa dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva dr. Vinko O r e g o r i č, se<lanji predsednik Mestne hranilnice ljubljanske. Jubilant se ni le odlično udejstvoval v svoji poklicni stroki, marveč je s svojo velikopotezno-stjo in bistroumnostjo odločilno posezal tudi v naše politično in gospodarsko življenje.
Vinko Gregorič se je rodil 1. aprila 1857 v Ljubljani, kjer je tudi dovršil gimnazijske študije. Zdravilstvo pa je šludirnl na Dunaju. Po promociji je vstopil v službo v takratni deželni bolnišnici v Ljubljani, kjer je kot sekundarij in asistent služboval do leta 1880. V tedanjem »Društvu zdravnikov na Kranjske m< je deloval sprva kot tajnik, pozneje pa kot jako agilen predsednik. Na pobudo predsednikov bolniških blagajn za Ljubljano in ljubljansko okolico je leta 1887 organiziral zdravniško službo v obeh blagajnah in je bil takorekoč prvi zdravnik te koristne socialne ustanove, pri kateri je delovni do 1.1892, ko jo bil imenovan za primarija deželne bolnišnice v Ljubljani in pozneje za vodjo.
Leta 1893 je bil jubilant izvoljen zn tajnika novoustanovljene »Kranjske zdravniške zbornice« in je bil vodja in duša te zdravniške organizacije. Leta 1905 je г nekaterimi drugimi tovariši ustanovil »Penzijski fond za vdove in sirote društva idravnikov na Kranjskem«.
Takoj po zjedinjenju je preosnoval »Društvo idravnikov na Kranjskem« v »Slaven, zdravniško društvo v Ljubljani.« Neprecenljive in nevenljive so njegove zasluge za ustanovitev »Zdravniških ■bornic« v Jugoslaviji.
Izvoljen zn predsednika »Zdravniške zbornim ia Slovenijo« jo s svojo uvidevnostjo in obširnim znanjem hitro organiziral zbornico na tnko trdni podlagi, da je postala vzor vsem zdravniškim zbornicam v naši državi in da je to Se danes. Po njem izdelani načrt poslovnika in stanovskega reda so ostale zbornice sprejele skoro brez vsake spremembe. Ko je ob priliki svoje sedemdesetletnice naš jubilant odložil predsedstvo zbornice ter prepustil to mesto mlajšim močem, so ga njegovi stanovski tovariši odlikovali s tem, dn so ga izvolili za častnega predsednika Zdravniške zbornice dravske banovine, zdravniški društvi v Ljubljani in Zagrebu pa sta ga imenovali zn svojega čnstne-ga člana. Cil in zdrav na duhu In telesu izvršuje — seveda v manjši meri — kljub svojim 74 letom še vedno svoj človekoljubni poklic
Svoje velike sposobnosti In svoje obširno znanje je posvečal tudi splošnim vprašanjem slovenskega življenja.
Neposredno po svojem prihodu v Ljubljano se je pričel živo zanimati za društveno življenje. Agilni in simpatični doktor je bil tnkoj izvoljen v odbor »Narodne čitalnice« in v odbor »Društva Narodni dom r Ljubljani«. Sam velik ljubitelj športa ie ustanovil »Društvo slovenskih hiciklislov Ljubljana«. Leta 1892. je ustanovil »Vzajemno podporno društvo y Ljubljani«, ki ga je mnogo let vodil kot predsednik od uspeha do uspeha. To društvo se je pozneje preosnovalo v »Vznjemno posojilnico«. ki si je po preobratu postavila svojo monu-mentnlno j>alnčo tik hotela Union.
Leta 1887. je bil dr. Gregorič prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem so je živahno' in iniciativno udejstvoval. Po potresni katastrofi leta 1805. je takoj spoznal, dn bodo le organizirani hišni posestniki mogli kaj doseči. Zato je brez odloga ustanovil »I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani«. Društvo mu je z-a njegovo trudo-ijubtvo mnogoletno ln uspešno delovanje izkazalo svojo zahvalo in priznanje s tem, da ga je imenovalo za častnega člana.
Dr. Gregorič je sklenil ustanoviti »Delniško hotelsko družbo Union v Ljubljani«, ki ga je na svojem ustanovnem občnem zboru tudi izvolila za svojega predsednika. Kot tak se je z vso le njemu lastno energijo lotil svojega na široko zasnovanega načrta zgraditi v Ljubljani modern, г vsem kom-fortom opremljen hotel. Zgraditelj Untonn je tudi soustanovitelj ^Društva za tujski promet v Ljubljani«, ki je lani praznovalo svojo 25 letnico.
G. dr. Gregorič je bil nekaj let pred svetovno vojno izvoljen v deželni zbor kranjski, v kato-
Za I. 1Q30. izkazuje Cel. Orel tele podatke o izvršenem delu:
Od 1237 vpisanih društev (odsekov Orla) je poslalo zvezi letne izkaze 1111 društev ostalih 126 ni vpoštevano v tej objavi). Csl Orel ima 15.723 dečkov v 948 odsekih in 14 635 deklic v %9 odsekih; višjega naraščaja: 7310 moških in 8436 ženskih članov (v 036 ozir. 933 odsekih); lelovadcev članov 14.606 v 1048 odsekih, članic lelovadk 11 228 v 1015 odsekih. Vseh telovadečih v Csl. Orlu: 72.037 oseb. Netelovadečih članov in članic je 40 502. Vseh oseb (članov članic in vsen vrst narašča'^ 112.629. Teh je na Češkem 30.382. na Moravi 651 ■ na Slovaškem 15.213, na Dunaju (v Avstriji) 1025. Letnih občnih zborov 1005.
Notranjih duhovnih vaj se je udeležilo 955 članov in članic iz 240 odsekov. Skupnih sv. obhajil 1351 v 678 odsekih. Verskih stavnosti 1240 v 606 odsekih. Narodne stavnosti je priredilo 911
odsekov. Predavanj 3819 v 723 odsekih, kratkih nagovorov 9423 v 588 odsekih, prosvetnih večerov 2498. skioptičnih predavani 486. gledal, iger 2717 na 776 odrih, marijonetnin predstav 983 na 158 odrih. Csl. Orel ima 110 kinolicenc. .Čebelice« imajo v 259 odsekih in prihrankov 713.132 Kč.
Telovadijo po zimi v 653 odsekih, po leti v 859 odsekih, v lastnih telovadnicah 238, v d venih domovih 129, v šolah 116. drugod 231. Dr/avnih tečajev se je udeležilo 49 članov in 29 članic, orlovskih tečajev 467 + 351. 303 odseki so gojili izrazito šport, v omejeni meri goje razne športne panoge vsi odseki. Telovadnih akademij: 189, javnin telovadb: odsekovnih 233, raznih nastopov 1095. Or- , lovskih čitalnic je 136, knjižnic 651 z 103.731 zvezki. Pevske odseke ima 389 odsekov, godb 44 na pihala, ; 58 godala. 21 mešanih.
Sodimo, da mora toliko dela rodili ogromen uspeh v korist naroda in države. Bog daj trden obstanek in zdravo rast Csl. Orlu!
Nova podzemeljska jama
Turkovo brezdno pod Jamnihom — 6 m visoki kapniki
Podnart, 24. februarja.
Svetu čisto neznano je tako zvano »Turkovo brezno« sredi Malega vrha med Rovti in Jamni-kom. Znano je pač Rovtarjem, morda tudi Cešnji-čanom. Sredi gozda je skalovje in vhod v »breznom, ki se spušča v globino v kotu približno 45 stopinj. Izprva kakih 20 metrov je vstop prav lahek, potem težji in se razdeli na več stranskih rovov, ki gredo na vse strani, nekateri vodoravno, drugi še v globino in tako se je mogoče seveda z lestvami in vrvmi spustili v globino 80 do 100 m.
Zadnjo nedeljo so se zbrali rovtarski fantje, «Ia gredo v »brezno«. Vzeli so s seboj lestve, vrvi, baklje, sveče in vse potrebno in Šarili ves popoldan po »Turkovem breznu«. Odkrili so mnogo lepih prostorov v globini 00 metrov Kakih večjih prostorov ln dvoran sicer niso našli, pač pa nekaj zelo lepih previsov in hodnikov, ki eo kakor umet-
no izdelani. In tudi ктаапе kapnike so dobili in pravijo, da so nekateri vieoki do 6 metrov, imajo čudovit sijaj in nekoliko rdečkasto barvo. Zanimivo je tudi, da so v nekem rovu precej globoko in na pripravnem kraju našli več bakrenih gumbov. Kako so gumbi sem notri prišli, se sicer ne da natanko razložiti, najbrž bo pn gotovo, da so iz časov, ko so še lovili vojake in so rovtarski fantje dezertirati. V »Turkovein breznu« so se pač počutiti varne in ti gumbi so morda ostanek kakega že preperelegn dela obleke.
Vsekakor bi bilo potrebno, da bi se podala v »Turkovo brezno« kaka močnejša ln izvežbanejša ekspedicija, ki bi preiskala vse predele in morda — vsaj verjetno je — bo odkrila še prav lepe zanimivosti in dn bodo Rovte zaslovele ne samo po Turkovi gostilni, ampak tudi po »Turkovem breznu«, ki se bo poslej seveda imenovalo »Turkova jama«.
Smrt dveh Slovencev v Ameriki
V	amerfikih listih beremo:
Dne 28. januarja je umrl zelo dobro znani rojak v Clevelandu, Valentin Dobravec, star | 41 let. Znan je bil kot dober družabnik in izvr- j sten pevec. V Clevelandu je bival 17 let. Doma je i bil iz Srednjih Gameljnov na Gorenjskem. V Ame- j riki zapušča žalujočo soprogo In hčerko, v Chicagi [ pa sestro in dve sestri v stari domovini.
V	četrtek zvečer je nagloma umrl John Babnik, 6009 Luther Ave., star 51 let. V Ameriki zapušča žalujočo soprogo, dve hčerki, Frances in Jenne, in brata Jožefa. Rajnki je šel v četrtek zjutraj na delo kot navadno. Popoldne je potarnat, da ga boli glava. Poklicali so tovarniškega zdravnika. ki je odredil, da mora domov. Ko je zvečer prišla žena domov z dela, je našla moža mrtvega v kleli. Rajnki je bil doma iz ftt. Vida nad Ljubljano, kjer zapušča očeta, sestro in dva brata 1er mnogo sorodnikov. V Ameriki je bival 25 let.
Prizadetim izrekamo globoko sožalje, rajnkima pa naj sveti večna luči
WUWBMnWHUIJI 11II j"*"»" »"	—————
rem je v zadovoljnost svojih volilcev zastopal volilni okraj Kamnik. Radovljica, Tržič.	i
Ko je v začetku novembra 1918 narodna vla- j da razpustila kranjski deželni zbor in deželni odbor ter imenovala posebno revizijsko in kontrolno komisijo treh člnnov zn revizijo poslovanja deželnega odbora, je bil za predsednika te komisije imenovan dr. Vinko Gregorič. ki je bil pozneje določen tudi za predsednika komisije za likvidacijo imovine bivše vojvodine Kranjske.
V priznanje njegovih zaslug za občino in za blagor občanov mu je občinska uprava ob priliki praznovanja sedemdesetletnice podelila pravico meščanstva. Predsednik Mestne hranilnice je bil od 10. februarja 1928. Pod njegovim predsedstvom se je zavod povzdignil na zunaj in preosnoval na znotraj. Za njegovega predsedovanja se je stanje hranilnih vlog dvignilo od 814 na 454 milijonov dinarjev, dubiozne terjatve so se vse odpisale in rezervni zakladi so narasli preko 8 milijonov dinarjev.
Z uradniško pragmntiko si je postavil v srcih uredništva »monumentum aere perennius*.
Zročemu na dolgo polstoletno dobo plodonos-nega in nesebičnega javnega delovanja želimo v čast in korist svojih stanovskih tovarišev, v čast in korist svojih someščanov, ki mu ob njegovem pomembnem jubileju kličejo: So na mnoga letal
Kraji pozabljenih lepot
Rakitna.
Na tej božji slovenski zemlji je toliko lepih krajev, ki še niso v modi in zato večina naših ljudi ne ve niti njihovega imena. Zato so naravne lepote za nas samo na Gorenjskem, ne vemo pa, koliko je razsejane tihe, skromne, skrite lepote med slovenskimi mejniki. Ne vem. kaj je temu nepoznavanju vzrok, dejstvo je, da se za povprečno civiliziranega mestnega Slovenca, ki hodi na izlete v naravo, neha slovenski svet nekako pri Vrhniki in Borovnici. Kvečjemu še na Krimu. Kar je tam naprej, je nekaj pozabljenega, daljnega kot Sibirija.
In vendar se prav pri tej meini črti začenja čisto nov, svojski svet, ki mu ne najdeš podobe in para. To je zemlja med Krimom in dolino Iške, med Borovniško planino in Meniševsko planoto preko Cirkniške doline do Javornika in tam naprej na Bloško planoto do ribniških hribov. Tam so Rakitna, Sveti Vid, notranjski Hribi, ki obsegajo bogvekoliko vasi, ki imajo vse sama družinska imena kot n. pr. Rečaii, Mahneti. Rožanče, Hribarjevo itd., tam so Begunje in Brezje in dalje naprej Cerkniška dolina, ki je edina te vrste na Slovenskem. Otoboke doline, kanjoni, črni gozdi, sto in sto studencev, potokov in skritih poti, pa hodiš dneve in dneve, pa li ni dolgčas, toliko je vse te drobne lepote. Ljudje vedo edino za Bloke, pa še to teoretično iz ilustriranih listov.
Za danes bi se malo ustavil v Rakitni, kot kraju, ki ima vse naravne pogoje za poletno in zimsko letovišče. Dve in pol uri od postaje Pre-serja ob notranjski železnici leži ta vas, razdrobljena v pet ali šest gruč, ki so razsejane ob robu visoke planote (800 m nad morjem). Pot od postaje pelja po krasnem gozdu vse višje in višje prav do roba planote, kjer se človeku razgrne diven pogled: na ljubljansko ravan in njeno meglo in na vse planine, na drugi strani na notranjske gozdove in grape in gore vse do Snežnika.
Rakitna je eden najbolj zdravih krajev na Slovenskem. Zrak je planinski, fHtrirajo ga gozdi vse naokrog, ultravioletnih žarkov je menda na cente, vsaj higijenski zavod, ki je postavil tu okrevališče za jetične, »ako trdi. Vse lansko leto so v vasi umrli 4 ljudje in še to sami stari. To je prva prednost Rakitne. Baie bo letos higijenski zavod zidal maihen sanatorij tu gori.
Druga prednost so ugodni, napigodnejši tereni za smučanje. Teh imate v Raktini kolikor hočete in kakršnih hočete. Za začetnike in za mojstre in še nekaj prostorov ugodnih za napravo ska-
Sredstev za <Жеп|е te mrofio
Sigurno, blago, nor-rridlno izpraznje-nje omogočijo A RT 1 N dru žeje
Vsebina škatlje za Din 8— zadostuje za 4—6 krat.
kalnice. Sneg je zanesljiv, kot v Kranjski gori, prostora za smučanje je pa neprimerno več. Sicer bi pa o teh stvareh lahko napisal kak poklicni propagator naših naravnih lepot kaj bolj izčrpnega. Kot zimsko športna postojanka je Rakitna idealna, skoraj bi rabil zan|o obrabljeno krilatico »slovenski St. Moritz.«
Zal, da malokdo ve za te terene. Letos prihaja ob nedeljah par smučarjev, ki so slučajno izvedeli za Kakitno, pa to še zdaleč ni toliko, kot bi kraj zaslužil l/govor, da ni nobenih udobnosti, ne drži, zakaj v gostilni g. Kržiča (pri Logarju) je dovolj prostora in postelj, postre/ba pa prav nič ne zaostaja r a gorenjsko Se vodovod in radio si je nabavil podjetni posestnik v tej samoti, drugo bo pa že prišlo, samo da bi prihajali ljudje.
Se tretjo prednost bi poudaril: cenenost. Vožnja iz Ljubljane do Preseria stare v obe smeri II Din. Popolna oskrba soba, hrana itd. stane v gostilni pri Logarju 35 Din, samo prenočišče šest dinarjev. Lahko pa človek izhaja še bolj poceni. Snega je zdaj precej nad I meter.
Tisti smučar, ki je kdaj drvil po rakitniških hribih in se peljal po tistem >iusu> od Rakitne do Dreserske postaje sko/i zasneženi pravljični gozd, ta ne bo nikdar pozabil na te lepote in bo še in še prihajal. Zato pa vsi poskusimo, dokler je sneg še dober.	— rj—
Tri elegantne tatice
Prebrisana in nevarna troperesna deteljic« pred sodiščem
Ljubljana, 24. februarja.
Pred mali senat, kateremu je predsedoval s. o. s. Anton Mladič, so danes ob 12 lahnih korakov stopile tri Se dokaj elegantne, a zelo živahne Hrvatice, vse izvežbane s|x'cialietinje v tatvinah po prodajalnah. Crnohiska 1'epca Tauber je vwlih-nita: >Moj Bog. pomagaj mil«
Z vetrnim dolenjskim vlakom so 30. januarja prispele v Ljubljano posestnica Zofka T e 1 i S -man iz Brezovice pri Zagrebu, nepismena, njena prijateljica in botra nje oiroku Pei>ca Tauber, 32 letna vdova in trgovka v Stenjevcu pri Zagrebu, in plesknrjeva žena Marija fia bo t iz Crikve-niče pri Sušaku. Eno noč so ložirale kar v najele-gantnejšem ljubljanskem hotelu, a pri sebi niso imele niti 100 Din. Prišle 90 iz Karlovca. Med vjž-njo — tako so vso zatrjevale senatnemu predsedniku — so pod klopjo kupeja našle novo aktovko, v kateri je bilo razno blago, kupljeno v Ljubljani. Državni tožitelj pa je bil nasprotnega mnenja 'er je v obtožnici navajal, da so vse tri talice blago ukradle v Ljubljani.
Obtožnica pravi, da so 31. januarja v poznih dopoldanskih urah ukradle pri tvrdki A. Krisper najfinejše drap-čevlje, vredne 340 Din, dalje pri tvrdki K. Soss žensko pižamo, vredno 450 Din. več metrov trikotina, vrednega 210 Din in 2 m batista, vrednega 40 Din. nazadnje pa pri tvrdki F. Šerbec sedem parov finih svilenih. 400 Din vrednih nogavic.
Najelegantnejša med obtoženkami je Pepca Tauber, ki je označena v kriminalnih spisih kot »skitnica«, čeprav onn svečano zatrjuje, da je poštena in da se preživlja e kupčijo. Hodile so po trgovinah, izbirale blago, a vporabljale priliko, oa so potem izmikale, kar jim je prišlo pod prste. Bile so še isti dan aretirane v Zalaznikovi slaščičarni, ko so ravno srebale belo kavo, a jih je zalotil detektiv.
Med razpravo je bilo zelo živahno. Nekaj Časa so se talice smejale, a potem so začele jokati. Pričo so jih sjioznale in natančno opisale njih nastop. Bile so obsojene:
Zofka Telišman nn 4 mesece, Pepca Tauber na 2 meseca in Marija Šobnt na 1 mesec strogega zapora. Pepca Tauber je po razglasitvi sodbe pristavila: »Sem zadovoljna. Hvala vam lepa. goepon predsednik.« Oproščene so bile tatvine čevlj-v pri tvrdki A. Krisper in tatvino pižame pri tvrdki K. Soas.
Vremenska katastrofa v Italiji
Rim, 24. febr.
Vesti, ki prihajajo iz južne Italije, dokazujejo, da je orkan, ki je divjal tri dni nad Kalabrijo in Sicilijo, povzročil pravo katastrofo. V Palermu je voda poplavila del mesta, prebivalci so morali zapustiti hiše. Občina je razdelila med prizadete 10.000 hlebov kruha. Policija je dala izprazniti mnogo hiš, ker so v nevarnosti, da se posujejo. Drugod zopet dovažajo ognjegasci hrano stanovalcem, ki jih je voda odrezala od mesta. Tudi v pristanišču je vihar povzročil ogromno škodo. Ve-ïina parnikov je zapustila pristanišče, da bi jih vihar ne vrgel ob pomole.
Do zdaj je bilo ugotovljenih šest človeških žrtev. Mesto je še vedno brez pitne vode, ker se
je vodovod vsled zemeljskih plazov prelomil. Prav-tako manjka v nekaterih delih mesta plin. Tudi na deželi je povzročena škoda velika. Pretrgane so Erasmo in Santa Margherita—Lenara, Palermo— —Catania, R. Palumba— Lenara, Palermo—Sant' Erasmo in Santa Margherita—Balestrato. Na progi Termini—Trabbia je voda zalotila potniški vlak. Vlakovodja in strojnik sta bila ranjena; en vojak je utonil.
V	pokrajini Catanzaro je morje vdrlo čez bregove. Močno poškodovana so pristanišča Catanzaro Marina, Ciro Marina, Soverato in Cotro-ne. Mnogo družin je brez strehe. Tudi reke so stopile čez bregove in na mnogih krajih pretrgale železniške zveze. Drugod so se zopet udrli plazovi.
V	pokrajini Reggio Calabria je razsajala tu-
di toča. Reke so poplavile polja in v mestu Meso-rafi je plaz ubil šest ljudi. V Reggio Calabria je voda poplavila del mesta.
V severni Italiji so zahtevali plazovi več človeških žrtev. Blizu Belluna je plaz zasul več kmečkih hiš; le z veliko muko so se stanovalci rešili, neki berač je bil na mestu mrtev.
Znano zimsko zabavišče Cortina d'Ampezzo je sneg popolnoma odrezal od sveta. Padlo ga je 3 metre visoko. Bila je nevarnost, da ostane mesto brez živeža. Tujci so se prestrašili in so takoj odšli, kakor hitro se je posrečilo upostaviti cestne zveze. Vse športne prireditve so bile odložene.
Grozi nevarnost, da tudi reke v zgornji Italiji stopijo čez bregove.
Oiai praviti 9
Pusl je sicer že minil. Sedaj je post. Zato bodo ljudje v poslu morda bolj dovsetni za takole premišljevanje, kakor so bili o pustu.
Nekaj lel te opazujem, kako ljudje praznujejo »puslaProslavili ga hočejo na vsak način. Radoveden sem bil, kako bo letos, ko je za denar tako hudo. Opazoval sem tiste, ki prirejajo te zabave, saj od njih je vse odvisno; ljudje pa zagrabijo po tem, kar se jim nudi. Gostilničarji in nekatera društva s koncesijami ali lem sorodna društva so ostala pri vedno enakih starih plesih in maškerndah, pri tekmah mask i. dr. takih ne-tlanoslih, ki jih mora bili človek enkrat sit га telo iivljenje. Le čudno, da se to ne preživi, da Ii» vedno vleče, čeprav veliko slane, kakšna kulturna predavanja — čeprav brezplačna — so pa brez poslušalcev. Pravijo, da je bilo tudi letos po mestih in ludi po bolj naprednih krajih n a deželi, ki so bližje širokih cesta, zelo veliko maškar, pa celo »lepih*. Tudi sprevodniki na železnicah pravijo, da so se celo z vlaki vozile — maškare. Da, maike-rade so bile mnogim »prosvetnim*? društvom edini program — seveda s plesom do zore.
Zopet druga društva so imeli serijo predavanj poučnih, pa ludi šaljivih, poživl'enih s pet j t .n, lamburan'em itd. Na pustno nedeljo to uprizorila ludi kakšno prav veselo igro, polno nedolžnih šal, da so te morali vsi, ki so prišli k predstavi <d trca nasmejali. Samo par dinarjev jih je tlala ta zabava, pa ko so po slabi polt in snežnih zamrlih odhajali so govorili: » Vseeno te je tphčnlo Ui; tmeh" bo dovoli še za »putt*.
Vprašam Vas g. urednik in vso javnotl, ka-Ure zabave to boljše. Hite, ki veliko tlanrjo — r saj par slo dinarjev gre na maškeradnem plesu — in pustijo velikega »mačka*, prazne že pr, jlnvobol in še kaj — nli one po ceni. kjer ne rabiš nili nove obleke, nili bkatfih čerel'čkov niti — maske. ! Sr važnejše vprašanje: kntrra društva reč koti- | tlijo narodu in katera zaslužijo podpore, prva ali drugaît Povejle g. urednik!
Ljubljana
Tramvaj od Ljubljane do Si. Vida
OIsredno lepe sveže hruške sa se pojavile s
Tirolskega v delikatesna trgovini Ant. StaouJ v Ljubljani. Povprečno tehta hruška pol kilograma. Zrastle so na južnih pobočjih predgorja v Merami na graščinskem posestvu Balsan. Po čaau in teži 60 ti sadeži nekaj izrednega.
© Mostna zastavljalnica bo imela redni dražbi za v juliju 1930 zastavljene dragoceuosti (zlatnino, srebrnino in dragulje) dne 6. marca, za efekte (perilo stroji itd.) pa 12. marca t. L vsakokrat ob 15 v uradnem prostoru na Poljanski ces1 i 15.
O Iz policijske torbe. Včeraj smo poročali o vlomu pri čevljarskem mojstru Ivanu Pavlinu na Dunajski cesti 59. Neznani vlomilci so Pavlinu odnesli precej blaga. Policiji se je s precejšnjim trudom posrečilo najti za vlom Ici sled in jih aretirati. Zasledovanje je bilo otežkočeno že zaradi tega, ker vlomilci niso domačini. Zaradi tega vloma so bili namreč aretirani Mehmed Aličaič, Husein Macanović in Husein Rosič, vsi iz vasi Rastela v okraju Cazin v Bosni. Stanovali pa so pri nekem svojem tovarišu v gramozni jami. Policijska preiskava na njih domu je uspela zakaj našli so pri vseh treh za približno 1400 Din blaga, ki je bilo ukradeno pri Pavlinu. — V ponedeljek zvečer je neznan tat ukradel s hodnika hiše št. 9 v Mais'ro-, vi ulici 1600 Din vredno kolo znamke »Waffcnrad«,
Ljubljana, 24. februarja.
Banska uprava je za 3. marec ob 9 dopoldne razpisala po'itičen obhod podaljšane ccstnoelek-trične proge iz Zgornje šiške do Št. Vida nad Ljubljano. K obhodu so vabljeni poleg zastopnikov cestne električne železnice zastopniki ljubljanske obfrine, občine Zgornja š'ška In občine Št. Vid nad Ljubljano, dalje zretopniki ravnateljstva državnih železnic, banske uprave, okrajnega glavarstva, poštnega ravnateljstva in zastopniki Zbornice za TOI. PodtLšana proga se bo začela graditi še leto«, takoj, ko bo za to ugodno vreme.
Proga bo tekla na levi strani državne Celovške oeete od km 1.910 do km 5.917, to jo do rtz-
Zlaii jubitei dela in molitve
Maribor, 24. februarja.
Kongregacijs šolskih sester v Mariboru vrši neprecenljivo versko in kulturno delo na polju ' vzgoje mladine in strežbe bolnikov. Kongregacija Im« svoje postojanke v vseh delih Jugoslavije, кјт je njihovo delo obče priznano. Sred'We in žarišče koneregacije pa je materina hiša v Mariboru, kjer »o stale na čelu vedno najfcot'še in najsposobnejše sestre. Med njimi zavzema zelo od'ično mesto sedanja vik urica s. M. S o 1 a s t i k a Z u r m a n , ki je obhajala 22. februarja zlnti jubilej svojega redovnega življenja. Bila je najdalje debvna voditeljica rodovnega naraščaja — novink. V tej službi je ob svoji materinski ljubezni In zgledni vestnosti vzgojila celo generacijo šolskih srster, ki delujejo I danes tu doma, v Italiji, v Ampriki hi v Egiptu. Njena skromnost preseneča in privlačuje.
Vendar je, čeprav domače slavje, pos?glo tudi v širšo javnost, ko so ji gojenke meščanke šole in učiteljišča šolskih sester v Mariboru priredile 21. februarja slavnostno akademijo. Uleležil so je Je "mariborski ordinarij prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlln, p. Klarvs in vse polno drugega občinstva. V nedeljo 22. februarja pa je imel bogoslovni profesor dr. Josip Jeraj slavnostno pridigo in eo gojenke pri sv. maši krasno prppevalo. Izredno presenečenje in prezasluženo odlikovanle pn )p bilo pismo sv. očeta iz Rima, ki pošilja svoj blagoslov visoki Jubilantinji in obljubo, da se je bo na dan njenega jubileja spominjal pri ev. daritvi.
Kdo bi mogel opisati ginjenest skromne redovnice, ki ni nikdar pričakovala nobene pohvale, da ji bo čestital zn zlati jubilej redovništva sam Kristusov namestnik. Kongregaeiji šolskih sester in njenemu zlatemu vrhu — vlkarici s. Šolasliki Iskrena zahvala in čestitke od strani sVivonske javnosti, ki ceni in upošteva njihovo skrito rn žrtev polno delo.
Nova zgradba okrajnega načelstva v Ljutomeru
Ljutomer, 23. febr.
Vprašanje je že par let na dnevnem redu, a do rešitve dosedaj še ni prišlo. Znano je, da mora za prostore okrajnega načelstva poskrbeti mestna občina z dvetretjinskim prispevkom države.
Prvotni načrt je bil tale: na mestu sedanje občinske hiše na Glavnem trgu postaviti novo dvonadstropno zgradbo za vse državne in občinske urade. Proračun je bil določen na 3 milijone Din. Treba bi bilo pa v naprej dobiti zagotovilo od vseh državnih uradov, da pristanejo na primerno visoko najemnino, da bi se investicija amortizirala vsaj v 20 letih. Ker pa gospodarska kriza vedno hujše pritiska tudi občino, se je načrt opustil. Za urade okrajnega načelstva pa je kljub vsej gospodarski krizi treba prispevati nove in primerne uradne prostore. Sedanji v nobenem oziru ne zadovoljujejo. Ker pa ima za novo zgradbo okrajnega načelstva zakonito zagotovljen prispevek dveh tretjin potrebnih stroškov od države, je zadnja seja občinske uprave sklenila, da zgradi občina čimprej novo poslonje za vse urade okrajnega načelstva. Eno stavbišče ima na razpolago mestna občina, lastniki stavbišč, ki bi utegnila priti v poštev za to zgradbo, so pa pozvani, da obvezno javijo, po kaki ceni bi prodali občini evoje stavbišče. Upati je torej, da se bo vprašanje nove stavbe okrajnega načelstva v bližnji bodočnosti ugodno rešilo.
Za dosedanje pokojninsko zavarovanje
Ljubljana, 24. febr. V salonu restavracije pri »Levu« je nocoj ob 8 priredilo »Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev« predavanje dr. Janka Vran-čiča, po.lravnatelja Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence. G. dr. Janko Vrnnčič je predaval »O sedanjem pokojninske>iu zavarovanju nameščen cev in nevarnosti osnutka no-veg.i zakonu o socialnem zavarovanju, torej o temi, ki je zlasti v sedanjem času zelo važno. Proclanvtelj jc v uvodu navajal: »Ministrstvo zn socialno politiko in narodno zdravje je poslalo vsem zainteresiranim korporacijam v izjavo n ičrt novega zakona o socialnem zu Mirovanju. l'a načrt določa, da se izvzeti iz delavskega starostnega zavarovanja samo tisti uslužbenci, ki so žc zavarovani v pokojninskem zavarovanju nameščencev. Za tiste nameščence, ki so že zavarovani pri Pokojninskem zavodu za zasebne nameščence v Ljub-
ljani sicer ta iMičrt za soditi glede pokojnin-iKoga zavarovanja nc pomenta neposredne nevarnosti, pač ixi bodo takoj, ko Ik» sto«pil v ve-
ljavo novi zakon o socialnem zavarovanju delu vre v, vsi tisti n&mcećenei, ki še niso zavarovani pri Pokojninskem zavodu, padli pod delavsko starostno zavarovanje. Tako bo lo morali biti v bivši Sloveniji in Dalmaciji, kjer jc imkojninsko zavarovanje žc obvezno, zavarovani pri delavcih tisti uslužbenci, ki v resnici spadajo med nameščcnce in ne med delavce. To so trgovski sotrudniki. V ostalih delili države, kjer pokojninsko zavarovanje sploh še ni obvezno uvedeno, bodo pa prišli pod delavsko za-varovanje sploh vsi nameščenci. Zato je neobhodno potrebno, da se obenem z uzakonitvijo načrta novega zakona o socialnem zavarovanju sedanji zoikon o pokojninskem zavarovanju nameščencev razširi obvezno na vso država, pwleg tega [>a tudi na trcrovskc sotrudnikc.«
Zatem je predavatelj obširno očrtal sedanje pokojninsko zavarovanje, kakor volja v Sloveniji in v Dalmaciji za zasebne nameščence. Navajal je posebno vse ugodnosti, ki so jih ti nameščenci deležni z našim modernim pokojninskim zavarovanjem.
Ko jo predavatelj poslušalec zadostno podučil o sedanjem pokojninskem zavarovanju, je zaključil predavanje s priiponvbo, da bo:lo mogli šele sedaj pravilno ocemiti nevarnosti za zasebne nameščence zaradi načrta novega zakona o socialnem zavarovanju, o katerem pa bo predaval prihodnji teden.
Hudo obsojen kurji tat
Ljubljana, 24. februarja.
Tam v mestni jami ob Vodovodni cesti, kjer v barakah prevladuje sccialno gorje in trpe poštene delavske rodbine pomanjkanje, se dogrjajo tudi čudni kriminalni dogodki. V hišici betonskega delavca Jožeta, ki se s svojo ženo pošteno trudi za uvoj zaslužek, sta prebivala najemnika delavec 29 letni Karel Dervarič, doma iz PrcscČke vasi, občina Križevci pri Murski Soboti, in 27 letna kuharica Juetina. Od novembra lani do sredi januarja sta se dobro gostila s kurjo pečenko in župco.
Državni tožilec je obtožil Karla Dervariča zločina in prestopka tatvine, betonskega delavca Jožeta nagovarjanja k tatvini in prikrivanja, a njegovo ženo Pavlo in kuharico Justino prikrivanja tatvine.
Zastavni Karel Dervarič, ki je bil vojnš~.ine oproščen, da bi donm podpiral pri kmetiji svoje starše, a se že pet let klati okrog, je raznim strankam ob Vodovodni cesti in na severni periferiji mesta odnesel 46 kokoši v skupni vrednosti 23'6 Din. Kradel je iz zaklenjenih in nezaklenjenih kurnikov. Kokoškam je kar na mestu rezid vratove. Samo v enem kurniku je neko noč podavil devet kokoši. Obložen je bil tudi, da je gospe Tauseh ukradel dve goskl, a tega delikta je bil oproščen.
Glavni obtoženec Dervarič je kratko dejal: »Priznam, da sem kokoši kradel, toda k tatvinam mo je nagovarjal lastnik barake Jože. Kradel sem, ker sem bil lačen, a nier m nič zaslužil.« Betonski delavec Jože je sodnikom senata zatrjeval, da ni nikdar nagovarjal Dervariča k tatvinam, ker si svoj kruh pošteno služi. Dobil je pač od njega štiri kokoši na račun najemnine.
Tretja obtoženka Pavla je z živahnimi gestami pripovedovala: »Kure smo pojedli, nisem pa vedela, da so ukradene. Res je tudi, da je Dervariča njegova ljubica enkrat s knhljo polila.«
Zadnja otrloženka Justina je priznala, rekoč: »Vedela sem, da 60 kokoši ukradene. Svarila pa sem Dervariča, naj bo previden. Ker mo ni poslušal, sem šla od njega proč. Samo zuradi kokoši
potja, ki pelje v Tacen, torej še naprej od šent-vidske cerkve. Hkratu bo tudi lokalni ogied za zgradbo moderne remize na svetu, ki lezi med pisestnikom Pirnatom in nekdanjo gostiln: pri sCitrončku«. Strcški so prončunani na približno 10 milijonov Din. V te stroške so vpnšteti tudi gradbev.i s,roški remize.
Vsi zadevni načrti, proračuni in tehnična poročila so že izdelani. Pretekli teden so v Belgradu intervenirali zaradi podelitve koncesije glede podaljšanja omenjene proge podžupan prof. Evgon Jarc, predsednik upravnega odbora Ма1осез1пе električne železnice dr. Fettich in družbin obratovodja inž. Ž e n k o. Generalni direkcija je v načelu pristala in odobrila koncesijo.
je oementiral v kuhinji posebno jamo. Mnenja pa sem, če kaj ve mož, mora vedeti tudi žena.« Govori sploh pravilno slovenščino.
Priča stražnik Šimen Hlebec je kratko izpovedni, kako Je našel krvave sledove v snegu in kako je odkril kokošjo tatvino. V jami je še našel lepo osnažone kokoške.
Priča Vera Petkovšek je zakonska Jožeta in Pavlo pohvalno opisala, a glede Justine je pripomnila: »Hotela je biti elegantna. Pravila mi je, če mi Karel ne bo dal lepe obleke, bom šla od njega.« Tudi priča Jana Slapar je drastično izpovedala: »Justina je dejala Karlu: Ce ne bcš ti meni nosil, dn bom lepo oblečena in da bom dobro jedla, naj te.....«
Obsojeni so bili: Karel Dervarič zaradi zločinska in prestopka tatvine na 7 mesecev; delavec Jože zaradi prikrivanja tatvine na 1 mesec ln 120 Din denarne kazni odnosno 2 dneva. Kazen je že prestal. Zena Pavla na 10 dni in 120 Din denarne kazni, toda pogoino za dve loti, in naposled Justina na dva meseca strogega zapora in 3C0 Din denarno kazni nli še nadaljnih pet dni. Jože je bil oproščen od obtožbe nagovarjanja k tatvini.
Ka\ bo danes
Drama: Divji lovec. Red B.
Opeia: Švanda dudak. Red C.
Prosveta Krnkovo-Trnovo v društvenem domu Karunova ul. 14 XII. prosvetni večer: Filmsko predavanje prof. Janko Mlakarja, Švica, raj Evrope. Ob 8.
Nočno službo imata lekarni: Mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20.
MED. UNIV. Dr. LJUDEVIT MERČUN
sjecijalist za notranje bolezni ord nira od 11.—12. dop. in 2.—i. pop.
Mu» ana
Miklošičeva cesta 28./I.
© Pokroviteljstvo nad II. kuhirjcko razstavo.
Nad II. kuhinjsko razstavo, o kateri smo že poročali, je prevzel pokroviteljstvo gosp. ban dr. Drago Marušič, v pokroviteljskem ouboru pa so še: častna dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, soproga ministra za šume in rude gospa Gabrie!a Sernečeva, soproga poslanika gospa Anči Kramerjeva, soproga podbana gospa P i r k -majerjeva in županja gospa Olga P u c o v a. Predsednik odbora za II. kuhinjsko razstavo je kuhinjski šef hotela »Union« gosp. Ivan Babinek, tajnik pa gosp, Rihard Vospernig. Slavnostna otvoritev se bo vršila v nedeljo, dne 1. marca v veliki dvorani hotela »Union«. Razstava bo tiajala L, 2. in 3. marca in bo, sodeč že po dosedanjih prijavah, še mnogo sijajnejša, kakor je bila lani.
O Dr. Fgïnoll, pedagok-fonetik, stanuje v hotelu Miklič, kjer tudi poučuje vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 19. Kdor bi želel z njim govori i, naj se zglasi v hotelu Miklič najbolje od U do 12 ah od 18 do 19; vedno lahko tudi telefonično na št. 27—37.
O 2eleznišk!m upokojencem. Umrl jc naš član gosp. Anton Vadnjal, progovni nadzornik v pokoju, rogreb se vrši danes 25; t. ra. ob pol 4 popoldne izpred hiše žalosti Celovška cesta 32. Člani se vljudno vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
O Koncert Pavle LovSetove. V petek dne 6. t. m. koncertira v Filharmonični dvoiani sijajna koncertna in operna pevka gospa Pavla Lovšetova. Za svoj prvi letošnji koncert si je sestavila izredno zanimiv spored, ki obsega pesmi in operne arije.
V njenem koncertu sodelujejo gd. Majda Lovšeiova in konsevatorista Lipovšek klavir in Pfeifer violino. Natančni spored javimo v prihodnjih dneh. Opozarjamo pa, da bo za koncert na razpolago tudi tiskano besedilo vseh pesmi in arij, ki so na programu. Predprodaja v Matični knjigarni,
0 Hudožestveniki v Ljubljani Po gostovanju v Belgradu in prav te dni v Zagrebu pridajo Hiido-žestveniki v petek dne 27. t. m. v I jubljano. Skupina, ki je sedaj stalno v naši kraljevini, stoji pod umetniškim vodstvom g. Palova in gospe Grečeve, ki sta brez dvoma najmočnejša igralca-umetnika cele skupine in sta tudi pre,'e v prvi skupini Hu-dožestvenikov bila izredno močna zastopnika slavne ruske igre. Vsa gostovanja, ki so jih dosedaj izvedli Hudožestveniki v našem gledališču izza prevrata dalje, so bila na izredno visoki ume'.niški stopnji in prepričani smo, da bodeta na isti stopnji tudi letošnji dve gostovanji, Prvi večer igrajo najboljšo rusko komedi;o Rev zor, drugi večer pa dramo Bela garda. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi.
0 Slovensko rdravrlSko druStvo ima v petek 27. februarja običajen zdia-stveni se l--ek Pre-! dava dr. V. Kocijančič: »Naše skušnje s feru-oetonom.«
Maribor
□	Finžgar v Mariboru. Jutri pride v Maribor pisatelj F. Finžgar, ki bo predaval v dvorani Prosvetne zveze o duhovnem licu slovenskega ljudstva. Na kolodvoru ga sprejmejo zastopniki Prosvetne zveze in drugi pisateljevi prijatelji. Maribor še ni imel prilike slišati klene in sočne besede pisatelja 60 letnika, ki je s svojim uplivoin tako vidno posegel v razvoj novodobnejše slovenske kulturne delavnosti. Ni ga menda v Mariboru izobraženca, ki ne bi izkoristil prilike, da ne bi slišal enega največjih naših slovenskih mož.
□	Smrtna kosa. V ponedeljek ob pol 23 jo umrl v starosti 67 let Ugledni mariborski posestnik in trgovec Alojzij Sucher. Pokojnik si je s solidno postrežbo in konstruktivnim trgovskim delom pridobil v krogih mariborskega prebivalstva zaupanje in ugled. Bodi blagemu pokojniku, ki je bil zlasti vnet podpornik revožev, ohranjen časten spomin. Težko prizadeti pokojnikovi rodbini naše najglobljo sožaljel Pogreb rajnkega bo jutri ob 15 iz kapelo nn mestnem pokopališču v Pobrežju.
QV Jugoslovanski strokovni zveri je drevi ob pol 20 predavanje o svetovni vojni. Predavanje pojasnjujejo številne lepe skioptične slike. Vljudno vabljeni!
□	Zaradi kuluka. Mestno načelstvo razglaša, da je izgotovljen seznam vseh v Mariboru stanujo-čih in ljudskemu delu zavezanih oseb, ki plačujejo katerikoli neposredni davek. Seznani je sedaj razgrnjen na upogled vsem zavezancem pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu 11, soba št. 4, in sicer do 3. marca t. 1., da morejo oni zavezanci, ki po zakonu lahko volijo med osebnim delom in odkupom, podati tozadevno izjavo. Kdor se v navedenem smislu v določenem roku ne izjavi, za tega se smatra, da plača uradno predpisano odkupnino. Pri tej priliki se pozivajo, da se zglasijo vsi, ki doslej še niso podali iziave, zlasti pridobitna podjetja in pa oni, ki ne plačujejo nobenega davka, a so v smislu znkonn zavezani osebnemu delu. Zavezanci, ki ne bodo zadostili svojim obveznostim, se bodo privedli na delo prisilno ter se vrh tega kaznujejo Se z zaporom 7 dni.
□	Akademska knngrcgacija. Drevi ob običajni uri sestanek. Sodali — vsi!
□	Hiidotestveniki pridejo v Mnribor In gostujejo predvidomn v začetku prihodnjega tedna v tuka.'šujem gledališču Slavna ruska grupa Hudo-žestvenikov ima kakor znano svoj sedež v Belgradu; vodi jo znameniti igralec in režiser Pavlov.
□	Graški in mariborski boksarji se spoprimejo, in sicer prihodnjo sredo v prostorih kina A polo. Iz Gradca pridejo Kastner in Ohlerjevci, čast Maribora pa bodo reševali Železničarji, podkrepljeni z dvema strumnima Zagrebčanoma.
□	Film. ki se v Mariboru prvič predvaja, je zvočni film »Vihar na Montblancu«, ki ga od četrtka naprej predvaja mariborska Prosvetna zveza v unionskem kinu. Film vsebuje krasne posnetke iz smuškega in plezalnega športa. Šest mesecev se je. mudila pri monblanškem observatoriju filmska ekspedieija A. Fancka, ki je te posnetke izvršila. V svrho posnet ia raznih letalnih scen jo moral letalec Udet štiri tedne vršiti letalne poizkuse nad ogromno montblnnško maso in pristajati na njegovih ledenikih. Silovita dinamika, ki je v tem filmu: neurje, megla, sneg, divjanje elementov. — Istočasno s tem filmom se predvaja tudi film, ki se nanaša nn jnnuarske tekme za smusko prvenstvo v Sloveniji in ki so imele svoj cilj v Ribnici na Pohorju.
□	V Ljudski univerzi bo v petek dne 27. t. m. proslava petdesetletnice smrti velikega ruskega misleca in proroka Dostojevskega. Predavanje ima vseučiliški profesor dr. Jelačič iz Skoplja.
□	Lovski hlagor. Posestnik F. Vračko, posestnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, je ustrelil 100 letno vrano; strokovnjaki pravijo, da se je njena starost dala ugotoviti po belih krilih. Baie bodo to redko ptico poslali nn Dunaj za tamošnii muzej, ker ijudie še пр vedo, da imamo tudi v Mariboru neko institucijo, ki se impnuje muzej,
O Mariborski strelski družini je daroval inž. Tavčar 1000 Din.
□	Velik plaz na koroški progi. Plaz snega se je usul v ponedeljek zvečer na koroški progi med Falo in Rušami ob času, ko je vozil mimo vlak, ki odhaja iz Fale ob 17.48. Lokomotiva je sneg malo zavozila v stran, vendar vlak ni ince.l naprej. Začela so se na progi odstranjevalna dela, ki so trajala pol ure, nakar je vlak odpeljal proti Mariboru.
□	S hleva je padel 6 m globoko 58 letni rudar Ignac Strnad in si je pri padcu poškodoval desno roko. Odpeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Drugi k polnočnici — on po tujih kleteh.
Včeraj se je obravnaval pred mariborskim senatom precej zanimiv slučaj 52 letnega viničaria Jožefa Klobase iz Rožičkegn vrha, ki se obtožuje, da je v času od jeseni pa do 25. decembra 1930 izmaknil posestniku Francu Prajndlu do 500 litrov sadjevca. V tej zadevi navaja obtožnica, da je posestniku Prajndlu že od jeseni sem spuhteval sadjevec, dokler se ni pojasnila skrivnost tega spuhte-vanjn na sveti večar lanskega leta, ko sta se vračala Jožef Puhar in Lizika Prajndl od polnočnice in znlotila obtoženen ravno v trenutku, ko si je točil petlitorsko steklenico s pijačo. Orožnikom jo Klobasa dejal, dn mu je Pra.indl dovolil vzeti skrivaj sadjevca, ker mu je bil Prajndl svo.ičas raztrgal srajco. Pri sodišču pa jc okolnost zaradi raztrgane srnice pustil neomenjeno in priznal saino tisto zaradi petliterske steklenice na sveti večer, dočim no more v zadevi ostalih 494 literčkov ničesar podrobnega izpovedali. Obtoženec je bil obsojen nn dva me ooo strogega zapora iu dvoletuo izgubo častnih pravic.
kaj pravijo številke:
Dnevna kronika
Koledar
Sredn. 25. februarja: Kvatre. Valiburgn, devica; 1'eliks (Srečko), paipež. Strogo zapovedan post. Prvi krajec ob 17.42. Herschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
•f V Ljubljani je 24. februarja umrl g. Jan Horky, podjetnik. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Naj v miru počiva I
Osebne vesti
= Iz vojaške službe. Imenovan je bil za poveljnika 1. bataljona 7. pešpolka pehotni major Lovro Pajč; po službeni potrebi so bili odrejeni na službo pri referentu sanitete poveljstva III. armijeke oblasti lekarniški major Bogumil Hanak; za opazovalca 1. 'zrakoplovnega polka zrakoplovni podporočnik Teodor Pavlovič; za blagajnika dravske stalne bolnišnice intendantski podporočnik Karel Petrič; na službo na brod »Vila« poročnik fregate Zlatko Frkič; na službo v gradbeno upravo mornarice nižji vojni uradnik IV. razreda Osvald Šmid-Lukič; na službo v poveljstvo strokovnega orožja nižji vojno tehnični uradnik IV. razreda Julijan Soklič; za poveljnika 1. čete 34. pešpolka pehotni kapetan I. razreda Josip Šole, do sedaj na službi v generalnem štabu potijske divizijske oblasti; razrešen je dolžnosti na brodu »Vila« poročnik bojnega broda I. razreda Božo Martinec. — Službe rezervnega častnika je razrešen pehotni poročnik Avgust Zablačan. — V tehnično stroko mornarice je preveden za nižjega uradnika I. razreda civilni uradnik III. kategorije I. skupine Ivan Mance.
Remtizem popolnoma ottoljui!
Uporaba Togal tablet pomeni velik napredek v medicini. Togal odgovarja modernim zahtevam zdravljenja: Togal tablete delujejo hitro in sigurno. Togal odstranjuje na priroden način največji strup človeškega telesa mokrotno kislino in deluje s tem direktno na korenu bolezni. Togal tablete so popolnoma neškodljive za želodec in ostale organe in se zato lahko jemljejo v vsakem času. V neštevilnih klinikah in bolnicah preizkušene Togal tablete predstavljajo najdovršenejši način zdravljenja proti revmatizmu, gihtu, išiasu, živčnim boleznim, boleznim od prehlada, gripi itd. Posebno v zastarelih slučajih, kier so bila druga sredstva brezuspešna. Togal je deloval in bolečine so ponehale.
Togal tablete se dobe v vseh lekarnah. Pazite pa na nadpis Togal, da ne boste dobili kakega slabega preparata.
Ostale vesti
—	Priznanje dobri knjigi. Pisatelju knjižice »Kvišku z«laj dežela vsa«: Že ste brali ugodne ocene in priporočila o Vaši novi knjižici »Kvišku« o katoliški akciji. Mojo realistično naravo poznate in iz izkušnje veste, da upam tudi svoje neugodno mnenje komurkoli v brk povedati. Prečital sem "Vafco novo knjiždco in premislil, pa Vam ves navdušen Čestitam, Vam in vsem, ki jo bodo brali, še bolj pa tistim, ki bodo po njenih navodilih delali. Zagrabili ste lako posrečeno ta univerzalno katoliški problem, ki hodimo že več let okoli njega nevedoč kje ln kako naj se ga lotimo, in ga obdelali tako temeljito, jasno, vabljivo in s lako lapidamimi besedami, da se mi zdi cela knjiga kakor zvonenje in pritrkavanje cele dežele, ki ga slišiš na Sv. Jcštu ali na šmarni gori pred nedeljo. Prekosili ste v tem spisu samega sebe! Celo zunanja oblika je izredno privlačna in cena zelo zmerna. Ne vem, kakšna bo usoda te knjižice. Zase eom sklenil, da bom vse storil, kar znam in morem, da jo dobi v roke vsaj v vsaki vasi moje župnije eden aH d»n agilna vernika, ki bosta skrbela, da jo bodo brali v vseh hišah, kjer se je ne bralo s eilo ubranili. Tudi verske družbe (3. red, Marijina družba, Apostolslvo mož) jo bodo brali ali skupno poslušali. Prepričan sem, da bodo mnogi, ki bodo to knjižico spoznali, želeli dobiti v roke tudi ostale Vaše knjižice. Vsebina, velika potreba časa in še Vaš čudovit jezik in slog lo z-služijo. Slutim, da Vas bo za vsa Vaša mnoga razočaranja Ireh desetletij uspeh te knjižice bogato nagradil. Bog živi Vas In Vaš načrt naše slovenske katoliške akcije! — Udani Vam župnik Jernej Hafner. — Stari trg pri Ložu. 23. februarja.
—	Upravni odbor Zveze občinskih uslužbencev je imel od 21. do 23. februarja v Belgradu svojo •ejo, da formulira želje, ki jih imajo občinski ■uslužbenci glede novega občinskega zakona in dn te želje predložijo merodajnim činiteljem. Ob tej priliki smo zvedeli, da se pripravlja zakon za podeželske občine in da bo Izdan v -dveh mesecih. Zakon za mestne občine se bo sestavil in izdil pozneje. Na seji je bilo sklenjenih več resolucij.
—	Izplačilo državnih dolgov iz prejšnjih let. Pohjradno se objavlja te dni, da je izdal g. finnnč-ni minister navodilo o postopku pri likvidaciji neporavnanih dolžnosti in državnih obvez (izplačil) h prejšnjih dob do vštetegn 31 mnrca 1929. Med neizplačnne terjatve spadajo pri nas v Sloveniji tudi oglednine živinoztlravnikov, ki so jih ti nabrali od strank v gotovini pri pregledovanju živine na železnicah ter jih Izročili državni blagajni v celotnih zneskih, od katerih jim morn država vrniti v uradno določenih zneskih. In vendar je že preteklo deset let in prizadeti še do danes niso dobili svojega denarja, dnsi je cela vsota za državo prava malenkost, za ogledne veterinarje pa vendar le prav znatna.
—	Teritorijalna pristojnost turških konzulatov. Banska uprava je prejela o terltorljnlni pristojnosti turških konzulatov v naši kraljevini lolo obvestilo: 1. Konzularna jurisdikclja konzularne sekcije turškega poslaništva v Belgradu obsega Dunavsko, Drhisko, Primorsko, Vrbasko banovino in Belgrad; 2. pod pristojnost turškega konzulata v Zagrebu spadala Savska in Dravska banovina; 3 konzularna jurisdikcija turškega konzulata v Skoplju obsega Moravsko, Vardarsko in Zet sko banovino.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar »Amerika! Magyarak Kopsuth Na.pt ara 1931«, ki je izčel v madjarskem Jeziku v Ameriki, in knjigo »Der Schuss in den Welifrieden«, ki jo je napisal Bruno Adler in je Izšla v založbi »Dieck et Oo., Stuttgart.
—	Jugoslovanski parnik v nevarnosti. Z Mnlte poročajo, da se nahaja jugoslovanski parnik »Dohodek« na 37° severne širine ln 12° vzhodne dolžine v nevarnosti ln prosi za pomoč.
—	Sara narašča. Ker se zadnje dni rada toplejšega vremena sneg močno taja, je Sava zaî°1a precej naraščati. V Zagrebu je že narastla za 2 metra. Vendar neposredne »nevarnosti za povo-denj še ni.
—	Drsen tat. V Zagrebu je neka ubožna žena peljala po ulici svojega sedemletnega sinčka. Nenadoma ji je neki zlikovec iztrgal ročno torbico in pobegnil, žena je vpila na pomoč, sinček je pa stekel za tatom. Otroku so se pridružili tudi številni pasantje. Tat je med tem vrgel torbico proč in se mu je posrečilo pobegniti. V torbici je bilo 40 Din in pa važne listine. Sinček je pobral torbico in jo ves vesel izroFil svoji materi.
—	Ameriški izletniki v Splitu. Jutri bo pri-plul v Split razkošni parnik »Carinthia« s 163 ameriškimi izletniki. Po kratkem postanku v Splitu bo parnik nadaljeval vožnjo ob našem Pri-niorjai.
—	Vlom. V Latkovi vasi v bližini Sv. Pavla pri Preboldu so tatovi vlomili pri trgovcu Jožefu Basletu in mu odnesli manufaklure in gotovine v skupni vrednosti 10.000 Din. Za tatovi manjka vsaka eled.
—	48 psov postreljenih, V vasi Veliki Raven pri Križevcih so te dni na ukaz okrajnega načelstva poslrelili 43 psov, ker so bila ogrizeni od steklega pea. Stekli pes je ugriznil tudi služkinjo Juilko Gorenc, katero so prepeljali v PasteuTjev zavod v Zagreb.
—	Poplava v okolici Križevcev. Radi naglega tajanja snega in obilnega dežja je nastala v okolici Križevcev velika povodenj. Potok Glogovnica je silno narastel in se razHl preko svojih bregov. Voda ogroža več vasi in kmetje ne morejo v mesto. Ves promet Je ustavljen. Voda бе vedno narašča.
—	Francoščina brez učitelja. Osnovni pojmi iz francoske slovnice za samouke. Priredil dr. St. Leben. Ljubljana, 1C30. Slrani 173, cena 28 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Knjižica obsega najosnovnejša pravila iz francoske slovnice, ki so v celoti neobhodno potrebna vsakomur, kdor so hoče naučili francoščine. Ako boš, sledeč navodilom pisatelja, skrbno in pazljivo predelal lo knjižico, sicer ne baš znal popolnoma francoski, pač pa boš zmožen razumeti najpreprostejšo vsakdanjo govorico in si boš znal za prvo »ilo pomagali v občevanju s Francozi. Knjiga bo posebno dobrodošla našim izseljencem v Franciji.
Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, raizdrožeinosti, nervoœnosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čnšo naravno »Franz-Josef«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Jo«ef«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrvniin, k"r-pulcnlnim ljudem, trpečim na protinu in hc-meroidih. »Franz-Josef«- grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
70Q000ZAVITKOV E LI DA S H AM POO
PRODANIH V ZADNJEM LETU!
DOKAZ NJEGOVE PRILJUBLJENOSTI!
700.000 zavitkov Elida Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Jugoslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Elida Shampoo.
a negovanje
îas
Celie
& Stilna in režijska posebnost bo gledališka predstava, ki jo je za soboto zvečer in nedeljo popoldne (28. febr. in 1. marca) pripravila z uprizoritvijo Molierovega >Namišljenega bolnika« Gledališka družina KPD. Naša javnost pozna to duhovito komedijo zgolj iz dosedanjega slovenskega tiskanega prevodn. Gledališka družina Kl'D si je oskrbela svoj prevod, ki vsebuje tudi obe inedigri, ki sta vseskozi muzikalni stvaritvi. Muzikalno sta delo opremila celjska komponista g. Ciril Pregelj in Lovro Kubišta. G. Ciril Pregelj bo tudi osebno dirigiral velik salonski orkester, ki se je z-a to priliko sestavil i/ najboljših celjskih godbenikov. Pevske točke izvajajo člani in članice Gledališke družine. Zanimivo je režija rešila problem kost umiranja. Del i'truvcev lio oblečenih v sodobne moderne obleke, del pn v sti-lizirane historične kostume. Režija je to zamisel črpala i z idejne zgradbe komedije same. Tako bo predstava za Celje v gotovem ozira novost in toplo priporočamo, da si jo vsakdo ogleda. Vstopnice se prav živahno kupujejo v Slomškovi tiskovni zadrug*.
J3r Javna redna seja obč, odbora Celje okolica se je vrnila 21. t. m. v občinski posvetovalnici na Bregu. Župan je poročal, da je bil račun za 1. 1970 v občinski pirarni skozi štirinajst dni javno razpoložen in da ni b lo nobene pritožbe. Nato je poročal poročevalec fin. odfeka g. Kukovec o računu ubož^ega zaklada, ki znaSa Din 110.329.55 dohodkov in ravro toliko rdalkov. Občinski račun znaša Din 2,503 37M0 dohodkov, izdatkov pa Din 2,131.542.60. — Za krajevno pravico za gostilno sta zaprosila Čater Blaž na Dobrovi in Kolenc Franc v Zagradu. Občinski odbor 'se je izrekel proti krajevni potrebi. — Ker je občina samostojno zdravstveno okrožje, ie občinski odbor kot okrožnega zdravnika nastavil g. dr. Drfgo Koče-varja. — Odobril se je pare. načrt ob Dečkovi cesti. — Sprejele so se še nekatere osebe v domovinsko zvezo, nakar je žnoan zakliučil sejo.
iS Občni zbor drž. krajevne zaščite deee in mladine v Celjn se n e vrši 2б. t. m. radi bolezni nekaterih odbornikov; preloži se na poznejši čas.
Trbovlje
Prevalje
Naša kmetijska nadaljevalna šola je napravila minuli četrtek poučno ekskurzijo v Velenje. Ogledali smo si živinorejo pri Ježovniku, velenjsko elektrarno in perutninsko postajo grofice Her-bersteinove. Priiazna gospa ram je dala vsem mnogo praktičnih napotkov za vzrejo perutnine, ! razdelila je med udeležence brošurice o kapu-njenju in jih nekaj dala še za one učence nadaljevalne šole, ki vsled slabih gmotnih prilik niso mogli z nami. Prijetna dolžnost nas veže, da se zahvalimo prevaljški Hranilnici in posojilnici, ki je tudi tukaj umela važen namen poučne ekskurzije, ter je povrnila vsem udeležencem vozne stroške. Vidimo, da enako podpira narodno delo, kakor je bila to njena navada že tudi pred vojno.
Zanimivo predavanje. Preteklo nedeljo nam je v polni dvorani Društvenega doma predavala gospa Marija Tsuneku-Kondo-Skušek o deželi vzhajajočega solnca in črešnjevega cveta, o daljni Japonski. Nastopila je v svoji narodni noši in že takoj od začetka pridobila simpatije poslušalcev s svojo skromnostjo in ljubko eleganco. Orisala nam je svetle in solnčne strani svoje daljne domovine, pokazala položaj japonske žene in nas popolnoma nevsiljivo prepričala tudi o kulturno družabnem poslanstvu krščanstva, ki edino na svetu daje ženi in sploh šibkejšim enakopravnost ter nam oznanja svetovno bratstvo ljubezni. Zanimiva so bila zlasti njena izvajanja o japonski skromnosti, snagi in delavnosti. Našim rekrutom je povedala, da njih japonski vrstniki ne poznajo vinskega navdušenja in primojduševskih navad. Govorila nam je ludi o zimi in zimskem športu; kako po severnih deželah zapade visok sneg, ki jim žamete hiše, da si morajo ljudje delati rove, iz katerih lezejo kot murni na dan. V sneg pa zapičijo tablice z napisi: Tu spodaj je trgovina N.N in podobno. Pokazala nam je zavozlano pisavo in za nameček še tri narodne plese. Bilo je lepo in zanimivo popoldne.
Občni zbor Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb se je vršil preteklo nedeljo. Vodil ga je predsednik gosp. Filip Murn. Iz poročila tajnice gdč. Ade Lapornik, ki že 6 let z največjo vnemo in požrtvovalnostjo vodi tajniške pesle, posnemamo: V Trbovljah nima nobeno društvo toliko članov kakor naše, le žal da se članstvo za delovanje društva premalo zanima. Člani so vsi delavci in nameščenci rudnika, Dukičevega podjetja, cementarne itd. Delavci in nameščenci plačujejo članarino po 50 par, ostali pa po 6 Din. Društvo vzdržuje otroški vrtec, gospodinjsko šolo in liudsko knjižnico. V vrtec hodi do 160 otrok, od katerih rudarski očetje in drugi ne plačujejo nobene šolnine. Gospodinjsko šolo obirkuje vsako leto po 24 učenk, prednost imajo vedno delavske hčere, za katere plačujejo starši samo po 10 Din na mesec, za to pa dobivajo kosilo in malico dopoldne in popoldne, Javna ljudska knjižnica, ki je last društva, ima 18C0 knjig. V preteklem letu je bilo izposojenih 3381 knjig. D uštvo podpira sirote in bo-lehne otroke. V preteklem letu je razdelilo podpor v znesku 1312 Din. Posla'o je tudi osem bolehnih otrok na letovišče. Tudi obleko in čevlje dobe potrebni otroci. Poleg članarine je društvo preielo tudi denarne podpore od raznih korporacij in oblasti. — Blagajniško poročilo je podal g. Skrinjar Jože: Dohodkov je bilo v preteklem letu 51.346 Din, 50 par, izdatkov pa 38.182 Din 40 par. — Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen gosp. Murn Filip, za podpredsednika gosp. Križnik Filip, za tajnico gdč. Ada Lapornik, za blagajnika goso. Skrinjar Jože. Poleg teh je bilo izvoljenih še 15 odbornikov oziroma namestnikov.
Stari trg pri Loža
Vsled snega že 14 dni vozijo pošto in potnike iz Rakeka sem le enkrat dnevno (od jutranjega vlaka iz Ljubljane) sani, ki pridejo v Stari trg ob 1 in odhajajo nazaj ob 3. pop. na večerni vlak. Pota so slaba, globok zmlet sneg in brozga. Šola in vse prireditve (celo pustne veselice) imajo slab obisk. Tečaj za kmetijstvo bi skoraj morali prekiniti, le neutrudni naš okrajni ekonotn g. K. Pečovnik se trudi dalje.
V nedeljo, 1. marca t. 1. bo občni zbor Živino^ erjske zadruge v dvorani kmet, zadruge. Led je prebit, velike težave premagane, podlaga trdna, obstoj in napredek zagotovljen. Da bi le vsi živinorejci prišli na občni zbor prepričat se!
Za dostojen spomenik našitn padlim vojakom je poslal rojak Janez Antihar (iz Pudoba) iz Cle-velanda dar naših Amerikancev Din 1200, sam pa je daroval 10.000 Din. Nat oje 40 uglednih mož podpisalo garancijo vsak za 1000 Din, da bi mogli dobiti posojilo za spomenik, dokler se ne zbero darovi. Tako bi vendar enkrat tudi naša velika župnija (5600 duš) in 2 občini dobila dostojen spomenik padlim. Do birme 17. maja bi ga lahko imeli. Stal bi na strani zvonika žunne cerkve proti zakristiji. Upa se, da bodo vzlic slabemu zaslužku zbrali potrebno vsoto (še ca 35.000 Din).
Kako se giblje tukajšnje prebivalstvo? Umrlih v župniji Stari trg: 1. 1927 : 60, 1928 : 78, 1929 : 62, 1030:56. Umrli so lani mnogi stari ljudje (po 85, S6, 84, 80, S2, 83, 89, 81 let); najstarejši — Mlakar Matija, Knežja njiva 13, je v starosti 89 let splezal na brezo po veje za metle in se ubil; našli so ga šele drugi dan. Rojenih I. 1027: 105, 1028: 110, 1929: 110, 1930: 140 (umrlih le 56). Dva stara samca sta umrla žalostno: eden v gostilni, drugi na poti iz gostilne. Porok je bilo I. 1927 : 28, 1928 : 27, 1929: 31, 1930: 34. I.etos je bilo poročenih od 12. jan. do 16. febr. 14 parov. Se gibljemo, se...
Konjice
Šoštanj
Esperanfski klub je priredil v nedeljo zvečer v Zadružnem domu družabni večer z burko »Dva gluha« in s sodelovanjem tamburaškega zbora.
Občni zbor Kmetijske podružnice. V nedeljo je imela tukajšnja Kmetijska podružnica svoj letni občni zbor. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je podružnica v preteklem poslovnem letu smotreno delovala, prirejala je predavanja, dajala članstvu strokovne nasvete, nabavljala semena, gnojila itd. Odbor je dobil za svoje delo toplo priznanje. V novi odboro so bili izvoljeni gg.: Dcberšek, Škruba, Melanšek, Terče, Macarol, Plaskan in Biziak.
Štiri mrliče obenem smo pokopali preteklo soboto. Skupno je umrlo pretekli teden sedem oseb. Pa kakor kaže, bo mrtvaški zvon še dalje pel. Po posameznih vaseh je vse polno bolnikov.
Ponovna dražba. Poročali smo nedavno, da je bila bivša posest, hiša in živinski hlev, gostilničarja Strašnika po njegovi smrti prodana na dražbi za bajno visoko ceno llO.OCO Din, oziroma 78.0C0 Din. Oba kupca sta sedaj kupčijo razdrla in oboje pride še enkrat na dražbo.
Dolg čas je ljudem za nedeljskim »Slovencem«. Zdaj namreč dve nedelji našim odjemalcem nismo mogli z njim postreči, ker avtobusni promet stoji Pa je bilo zelo živahno povpraševanje, kako to, da ga ni, Upamo, da bomo prihodnjo nedelio že zopet lahko vsakemu čitatelju z njim postregli. Mislimo, da bo do takrat promet zopet urejen.
Jesenice
V petek 27. t. m. ob pol 20 se vrši v risal-nici osnovne šole sestanek za ustanovitev potrebnega Olepševalnega društva na Jesenicah. Vsakdo, ki mu je napredek našega mesta v oziru programa olepševalnih društev pri srcu, naj se udeleži sestanka.
MosSe pri Ljubljani
Jubilej naših pevcev. Nafie vrlo pevsko društvo »Zvezdo« bo v nodeljo, 1. marca praznovalo svojo 10-letnico. To je lep in močam zbor, ki ga požrtvovalno vodi naš g. Franc Požcncl. V nedeljo zvečer nas »Zvezda« vabi na proslavo svoje 10-letnice. Priredila bo v Ljudskem domu akademijo z govorom, peitiem in pa »Kovačevopi študenta« nam bodo dali. Odzovimo se vabilu, do bodo vrli pevci dobili neka j zadoščenja za izvršeno delo in novih pobud za nadaljnje delovanje!
Sv. Križ pri Rog. Slatini
Včeraj smo pokopali tukaj velespoštovanega in obče priljubljenega gospoda vpokojenega nad-učitelja Ivana Kita. Rodil se je U. 6. 1858 na Pečici pri Kostrivnici. Učiteljsko, oziroma naduči-teljsko mesto mu je bilo prvo in zadnje pri Sv. Križu na Slatini. Prišel je kot učitelj sem 16. oktobra 1880. 1. novembra 1?05 pa je postal naduči-lelj. V tej odgovorni službi pa je bil vse do 20. maja 1924, ko je stopil v pokoj. — Ohranimo mu trajno hvaležen spomini
Pri sankanju si je zlomila nogo učenka Mi-cika Plemenitaševa iz Teržišča, ena najboljših mladih deklamatork na križevskem odru. Srčno ji želimo skorajšnjega okrevanja.
Čadram
Zadnjo nedeljo smo otvorili 6tedenski zimski kmetijski tečaj v tuk. Katoliškem društvenem domu. Predavanja so bodo vršila do vključno cvetne nedelje dne 29. marca. Poučujejo sledeči gg. strokovnjaki: Drag. Trstenjak, okrajni načelnik; Vlado Kuret, klet. nadzornik; ing. P. Ferlinc, okr. kmet. réf.; ing. Travirka, okr. šumarski ref.; Anton Urbanija, zadr. revizor; M. Zupane živin, inšpektor; P. Škofič, živinozdravnik; dr. Rudolf, okr. zdravnik in Ant. Medved, kmet, uradnik. Med ljudstvom vlada veliko zanimanje za tečaj, kar je pokazala že nedeljska velika udeležba.
V boju s himalajskimi orjaki
Doživljaji profesorja Dyrenfurtha v višini 7000 metrov
Dona), 22. februarja.
Znani profesor Dyrenfurth je nadaljeval tvoje predavanje v dunajski »Uraniji« o svoji ekspedi-ciji na vrhove himalajskega gorovja in povedal sledeče:
V višini 5000 do 7000 metrov človeško telo zelo trpi. Občutno je pomanjkanje rraka. Zdravnik, ki je bil z ekspedicijo, je hribolazce krmil s preparati iz jeter, kar olajšuje dihanje. V teh visokih gorah je treba drugače dihati kakor v nižini. Počasno in globoko dihanje je tu nemogoče. Treba je pri vsakem koraku najmanj dvakrat dih-niti. Težava je tudi v tem, ker je človek prisiljen pri tem hitrem dihanju dihati skozi usta, radi česar se vnamejo sluznice, ki povzročajo strašen kašelj, katerega ne more olajšati nobeno zdravilo. Moje glasotvornice so bile tako vnete, da tri tedne nisem mogel na glas govoriti. Posebno me je mučil kašelj ponoči. Ker se na Himalajskih gorah skoro vsako noč pojavljajo snežni viharji, smo morali šotore dobro zapreti. Zato pa nam je kmalu pričelo primanjkovati zraka ter nas dušiti. Tudi rane, pa najsibodo še tako neznatne, se v tej višini nerade celijo in mučijo človeka po cele tedne. Izredni napori so nas zelo zdelali. Jaz sem n. pr. shujšal za 15 kg.
Mogoče si je olajšati dihanje s tem, da nosijo ▼ te višine s seboj posode s kisikom. Toda za 12urno plezanje bi bilo treba vzeti vsakomur seboj toliko kisika, da bi posoda iz najlažjega ma-terijala sama tehtala 17 kg. Ker je treba s seboj imeti še nekaj druge prtljage, znaša skupna obtežba turista 30 kg.
Zanimive so bile vremenske ugotovitve. Na višinah Himalaje imamo dva zimska časa. Prava
Znani berlinski pridigar dr. Oeorg Bonne je objavil knjigo »Boj proti kaosu«. Posnemamo odtod zanimiv odlomek o avtorjevem obisku pri Ludendorfu:
Prijazna siva postrežkinja ie naznanila moj obisk. Nekoliko minut sem čakaj. Nato je naglo vstopil Ludendorf in mi z roko sunkoma pokazal stol.
»Ne maram,« je pričel, »da bi mi pripisovali zanimanje za protestantovsko cerkveno obnovlje-nje. Ce bi me smatrali moji pristaši za vašega somišljenika, bi povzročilo to veliko kvarno zmedo. Ali čitate redno moj list .Ludendorfs Volkswarte'?«
Priznal sem, da ga le redko čitam. General je zakričal:
»Kako se upate priti k Ludendorfu, če ne čitate tega, kar podarja svoji domovini?«
Vstal sem in se hotel posloviti, ker sem videl, da razgovor ne bo prijeten. A Ludendorf me je
Katoliški misijonar Robert, ki je 38 let bival na Kitajskem, je predaval v veliki dvorani pariške vzklicne sodnije o svojih doživljajih med državljansko vojno. Popolnoma mirno, na temelju uradnih številk in zapisnikov je podal grozovito sliko komunističnega delovanja na Kitajsk em.
Prvi sovjetski poslanik Karahan ie dospel v Kanton v spremstvu 60 političnih voditeljev in 300 častnikov, ki so se takoj lotili propagande in ureditve rdeče vojske. Karahanova zena je vodila žensko gibanje. Moskovski agenti niso tajili svo-
1'e naloge. Eden izmed njih, vodja pekinškega šta->a, je sam priznal o. Robertu:
»Potrebovali bomo tri leta, da bomo uničili vse angleške vplive in še dve leti, da izpodrinemo tudi Japonce. Ostali evropski vplivi bodo potem sami spuhteli.«
Ta »kitajska pjatiletka« je bila tudi skoro do konca srečno izvršena. Ves notranji Kitaj je bil popolnoma »pometen«: Evropejci so izginili. Poskrili so se po utrjenih obmorskih komisijah, pred vsem v šanghaju. Samo katoliški misijoni so slejkoprej za ceno nepopisnega mučeništva kljubo-
zima traja od oktobra do konca aprila, od srede junija do srede septembra pa traja monsum, deževno vreme z vetrovi. Zato je treba turistom porabiti čas zgodnjega poletja od maja do srede junija ali pa od srede septembra do oktobra. Po mojem mnenju je bolje spomladi. Eden najhujših sovražnikov himalajskih turistov je vihar, ki preneha le redkokrat za kratko dobo. Zelo neprijetne so tudi velike razlike v temperaturi. V višini 6000 metrov smo imeli n. pr. ponoči 25° mraza s snežnim viharjem, ob jasnem dnevu pa ob pri-pekajočem solncu 70° toplote in še več. Torej v teku 24 ur toplotne razlike 90 do 100"! Da se zavarujemo proti tem strašnim solnčnim žarkom, smo morali v najvišjih legah nositi tropske čelade ali pa dvojne klobuke ter kožo zavarovati s tančico ali pa jo namazati z mazilom.
V topografskem oziru je naš uspeh ta, da smo narisali karto vsega ozemlja okrog gore Kanghendcenga v razmerju 1:100.000. Glavna naša naloga pa je bila geološko raziskovanje. Ugotovili smo, da je južno predgorje Himalaje pri Dar-jelingu in Kanghendcengu sestavljeno iz stare rule (gnajs), medtem ko je na severu v globljih legah najti škrilj. Iz tega sledi, da so se ogromne gorske mase premaknile od severa proti jugu. Prepričali smo se tudi, da sta Mount Everest in Kanhend-cenga, ki se kakor dva otoka dvigata iz morja himalajskih vrhov za več kot 2000 m višje, nastala šele s poznejšim dviganjem. Z merjenjem smo ugotovili, da Kanghendcenga še danes raste. Iz dejstva, da smo na vrhovih najvišjih gora našli morske naplavine iz triasne, kredne dobe in jure, smo sklepali, da so bili vrhovi šele pozneje iz severa potisnjeni proti jugu na stari gnajs.
Da se prepričam o t ' " i;i sem sklenil
zadržal z vprašanjem, ali sem kristjan? Pritrdil sem in zopet se je zadri nad menoj:
»Kako si upate priti k Ludendorfu, če se smatrate za kristjana? Nikar mi ne pravite, da je bil Kristus Arijecl«
»Na temelju svojih dolgoletnih antropoloških raziskovanj lahko trdim, da so bili Zidje poprej pristno arijsko ljudstvo, ki se je šele pozneje pomešalo z azijskimi in afriškimi rodovi.«
»Kaj za to! Povejte rajši, zakaj spoštujete Kristusa?«
»Zato, ker nam je dal največjo zapoved: .Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe'.«
»In jaz vam pravim, da so postali njegovi židovski nauki vzrok vseh nesreč naše Nemčije!«
Imel sem občutek, da me ta mož lahko vsak trenotek zgrabi za vrat in umori. Potrudil sem se ohraniti vsaj na zunaj mirno kri, se priklonil: »Oprostite, ekscelenca, da sem vas motil,« pobral klobuk in odšel...
vali krvavi povodnji. Pastirji niso zapustili svoje črede.
A razbojništvo se je tako razpaslo, da ni
Crizaneslo niti velemestom. Se Nanking je postal 1927. pogorišče in žrtev razbojnikov. Po uradnih podatkih nankinške vlade je zahtevala n. pr. samo šestmesečna komunistična doba v deželi Kiangsi do 400.000 življenj. Kitajski visokošolci so na čelu »odsekov za zatiranje nazadnjakov« prebrskali vso deželo. Sežgali so 124.000 poslopij v vrednosti 30 milijonov funtov šterlingov. Niso imeli zadosti nabojev, zato so žrtve obglavljali. To se je godilo navadno ob reki, kamor so metali trupla. Voda je bila krvava po več ur. Med žrtvami je veliko raz-polovičenih otrok in posiljenih žen. Več tisoč ljudi je bilo oslepljenih in obsojenih na beračenje. Ko pa sta dogospodarila železo in ogenj, se je pričela lakota.
Po računih katoliških misijonarjev je pomrlo na Kitajskem v letih 1923—1930 najmanj 20 milijonov ljudi...
Poslušalci so bili pretreseni. Zastopnik kitajskega zunanjega ministrstva dr. Kuang-Sun-
doseči vrh Jongsongpeak ter ga napasti z našega
taborišča ob jezeru. Prvi del ekspedicije je vodil Erwin Schneider, ki je skrbno pripravil pot. Zato smo razmeroma naglo prišli do svojega četrtega taborišča. Tukaj smo prenočili v šotoru, ki ga je strašno stresal vihar, tesno stisnjeni drug k drugemu. Zaspati nisem mogel. Vse svoje dosedanje življenje sem videl pred seboj. Ko je vihar nekoliko ponehal, sem začel plezati kvišku s svojim nosačem Levo, ki je nosil fotografske aparate, geološke inštrumente in aparat s kisikom. Ko sva preplezala strm pomol zelenega snega in dosegla skale na vrhuncu, sem videl, da je moja domneva pravilna: skale so bile iz apnenca. Geološka opazovanja so me toliko zamotila, da sem z Levo zaostal in opazil, da se moji tovariši že vračajo. Da prihranim čas, sem sklenil, poslužiti se aparata s kisikom, s čegar pomočjo sem v poldrugi uri lahko premagal 400 m visoko strmino. Ob pol 4 popoldne sva stala na vrhu Jongsongpeaka, sanjah moje mladosti: stal sem na naivišjem vrhuncu, ki ga je kdai doseglo človeško bitje. Toda nazaj grede bi me bila kmalu doletela zla usoda. Prehitela naju je noč, vihar mi je odnesel mojo kožuhovina-sto kučmo, da me je proti strupenemu mrazu varovala le še lahka svilena ruta. Plezanje po zasneženih in zledenelih skalah je bilo vedno težje in na svojem srcu sem opazil, da sem do skrajnosti utrujen. Kisik mi je že zdavnai pošel in le malo upanja je bilo, da se bom mogel vrniti. Spodletelo mi je in sem padel, k sreči na skalnat pomol, ki sem se ga oprijel ter po vseh štirih plezaje nepopisno zmučen srečno dosegel naše najvišie taborišče. Šele tukaj sem zopet začutil veselje do življenja, ki ie bilo toliko večje, kolikor bolj sem bil šele pred kratkim prepričan, da je izgubljeno.
Jatig, ki je po predavanju prosil za besedo, je Evropo pozival, naj kljub temu ne izgubi zaupanja v kitajsko nacionalno gibanje. Četudi za ceno življenj je vstvarilo novo močno državo, napravilo red in bo mirno razveljavilo vse za Kitajce krivične pogodbe z evropskimi državami iz polpretekle dobe.
Kašljajoči ljudje so nadloga. Če kašljate, vzemite
KRESIVAl
Takoj izleči.
Najboljša francoska plavalka Solita Salgado, ki je v plavanju dosegla že več rekordov. Te dni se je udeležila tudi plavalne tekme v Berlinu.
Radio
V sredo in četrtek, dne 25. in 26. februarja Radio-Ljubljana ne oddaja radi čiščenja strojev.
Drufii programi t
Četrtek, 26. februarja. Belgrad: 12.45 Radio-orkester. — 16 Plošče.
—	17.30 Vokalni koncert. — 18 Plošče (aiabska glasba). — 21.30 »Zlata ura«, komedija. — z2 «Radio-orkester. — 22.50 Hošče. — Zagreb: 12. jO Plošče. — 17 Balalajke. — 22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Petje in glasba. — 16 Radio-šola.
—	17.45 Ciganski orkester. — 19.30 »Maske«, opera, Hubay. — Dui.aj: 12 Opoldanski koncert. — 15.20 Plošče. — 17 Otroška ura. — 20.45 Večerni koncert — Milan: 12.15 Pestra glasba. — 19.30 Vesela glasba. — 20.30 Simlonični koncert. — Praga: 18.35 Ljudska glasba. — 19.15 Praga. — Langenbeig: 17 Popoldanski koncert. — 19.45 Operetna glasba. — 20.30 Porenje in Westfalija. — Rim: 12.45 Lahka glasba. — 17 Vokalni koncert
—	21.05 Pester koncert — Berlin: 20.30 »Porenje in Westfalska«. — 22.30 Plesna glasba. — Kato-vlce: 12.10 Plošče. — 17.45 Popoldanski koncert.
—	20JO Lahka glasba. — 22.15 Koncert. — 23 Plesna glasba. — Muhlacker: 11.05 Plošče. — 16.30 Popoldanski koncert — 20 Glasbila. — 20.30 »Porenje in Westfalska«. — 22.20 Zabavna glasba. — London: 12 Orkestralni koncert. — 19.30 Koncert vojaške godbe. — 20.55 Operna glasba. — Moravska Ostrava: 12.30 Radio-orkester. — 19.20 PesmL
—	21.10 Prenos iz študija. — 21 Simfonični orkester. —
............................................. '
Nevarnost morskih min v Kanalu in Severnem morju. V zadnjem času so v Kanalu in Severenem morju ponovno opazili plavajoče morske mine, ki so za ladje silno nevarne. Mine so bile pritrjene, pa so jih zadnji viharji utrgali in morajo sedaj zelo paziti na nje, da jih s strelom uničijo. Na naši levi sliki vidimo eksplozijo mine, ki so jo sestrelili, na desno zgoraj plavajočo mino, spodaj pa mino, ki je že popolnoma preraščena s školjkami.
Prt apostolu poganstva
Nevaren obisk pri Ludendorfu
Grozote na Kitajskem
Iz predavanja misiionaria Roberta
Kulturni obzornik
Dr. Josip Mat, Zgodovina slovenskega naroda
$. srecek. Mohorjeva družba v Celju. 1930.
V letošnjem Koledarju beremo, da je dejal odličen mož: »Ko bi Mohorjeva ne bila izdala nobene druge knjige razen te naše zgodovine, bi bila slave in hvale vredna.« Kako prav je imel, dokazuje tudi letošnji, 9. zv. Zgodovine slov. naroda, v katerem se nadaljuje opis »dobe političnega jerobstva 1813—48«. V njem beremo o pro-svenih in slovstvenih razmerah ter o šolstvu, kot je bilo pri nas pred sto leti.
Toliko upanja vzbujajoča pomlad francoske Ilirije je bila hitro minula in zapihal je zopet hladen veter dunajske reakcije. Doraščal pa je mladi rod iz ilirskih šol in v svitu romantike nadaljeval domače kulturno delo, ki ga je bila vzbudila jožefinska prosvetljenost. Povsod so zadevali na ovire: avstrijski birokrati bi bili najrajši zadrževali naš jezikovni razvoj na stopnji par krajevno ločenih narečij, cenzura se je bala vsake novo-tarije, janzenisti »grešnega« leposlovja, ljudstvu samemu pa redke šole-ponemčevalnice tudi niso privzgojilo želje po čitanju. Kljub vsem zaprekam je le šio naprej. Praktična potreba uradovanja in dušnega pastirstva je ustvarila stolice za slovenščino na šolah, Kopitar in Metelko sta nam dala prve znanstvene slovnice in sledile so jim praktične in nabožne knjige v lepši slovenščini. Nenavadno hitro smo se povzpeli do prave lepe knjige, ki jo predstavlja Kranjska Čebelica in krog njenih sotrudnikov s klasikom Prešernom na čelu. In po trdem boju s cenzuro in policijo se je 1. 1843 rodil drugi slovenski časopis — Bleiweisove Novice, ki so po raznih črkarskih pravdah združile Slovence vseh pokrajin v enotni pisavi in otvo-rile novo dobo v našem slovstvu.
Enako zanimiv je drugi del tega zvezka, ki opisuje tedanje šolske razmere in boje za slovensko šolo. Se vedno so »nemške narodne šole< vte-pale našim otrokom nemščino v glavo, čeprav je na splošno popustil pritisk jožefinske germanizacije. i Zato so bili uspehi takih šol silno klavrni, manj- '
kali so jim vrh tega primerni prostori, učiteljem pa zadostni in redni dohodki, pomagali so si kot cerkovniki in orglarji, zakotni pisači in godci. Ko so celo nemški gospodje v kranjskem stanovskem zboru uvideli nesmisel nemške šole za slovenskega kmeta in je ljubljanski škofijski konzistorij vodil vztrajen boj za slovenski učni jezik, je 1. 1829 cesar Franc odločil, da se mora v ljudskih šolah na Kranjskem, kjer se govori samo slovensko, poučevati v slovenskem jeziku. Šole po mestih in večjih trgih so torej ostale dvojezične, dočim so bile takozv. nedeljske šole že prej samo slovenske. Prav te nedeljske šole, ki so jih požrtvovalno vodili naši duhovniki, imajo glavno zaslugo za kulturno in narodno probujo slovenskega kmeta.
O vsem tem nam govori letošnji zvezek Zgodovine, in sicer temeljito in zajemajoč iz prvih virov, o čemer priča nešteto podrobnosti in statističnih podatkov. Skoro bi rekli, da jih je preveč za poljudno knjigo in da naj bi bila zlasti literarno-zgodovinska poglavja v splošni Zgodovini slov. naroda le sumarno podana, drugače se nam bo ta raztegnila v nedogled. Sicer bi pa itak potrebovali neko poljudno, ilustrativno lepo opremljeno zgodovino slovenskega slovstva in baš Mohorjeva družba je najbolj poklicana, da nam jo preskrbi. V nekem oziru je pa letošnji zvezek vsakega Mohorjana, ki poleg povesti tudi Zgodovine željno pričakuje — in teh ni malo — bridko razočaral: namreč po obsegu I Samo 5 pol jo je, dočim je bilo lani še 9 in predlanskim celo 12 pol! In še nečesa bi si marsikdo želel: boljšega papirja, že zaradi tolikih lepih in važnih slik. pa tudi sicer bi morala biti ta knjiga kolikor toliko
reprezentativna in trajna.	S. K.
•
Med življenjem in smrtjo, dnevnik krmarja Albanova. Iz ruščine preložil B. Vdovič. Izdala Družba sv. Mohorja v Celju. Stane za ude: broš. Din 27, vez. Din 36; za neude: broš. Din 36, vez. Din 48.
Smelo se lahko trdi, da je to najzanimivejša knjiga te vrste, kar jih je kdaj izšlo pri nas, in marsikdo, posebno pa tisti, ki ni bral uvoda strokovnjaka, bo mlslij, da je vsa stvar izmišljena, kakor Robinzon. Pa ni. Samo škoda je, da ta dnevnik ni cel in so prva poglavja pisana le po spo-I minu, ki je pa pri takih razmerah gotovo trpel, 1 kar bo vsakomur jasno, ako pomisli, da tudi naši
vojni ujetniki, ki so napravili pot skozi vso Sibirijo in po morju v domovino, ne vedo skoraj prav nič povedati. Pot pa, ki jo je napravila ladja »Sv. Ana« in njena posadka, je še vse drugačna.
Vsebina je na kratko tale.
Leta 1912 se je odpravil škoner »Sv. Ana« pod poveljstvom mornariškega poročnika Brusi-lova iz Petrograda okoli Skandinavije na pot ki jo je bil leta 1878- 80 napravil Nordenskjold po sibirskem morju skozi Beringovo cesto v Evropo. Ladja je imela poleg poveljnika Brusilova in krmarja Albanova še 22 ljudi med temi eno žensko, ki pa niso bili vsi mornarji kajti odprava se je imela spotoma baviti z lovom na severne medvede, mrože, tuljne itd. V Karskem morju pa je ladjo zagrabil led, iz katerega se ni mogla osvoboditi, in jo je vlekel ob Novi Zemlji in potem ob Franc Jožefovi zemlji (sedaj Nansenovi zemlji) proti severu dokler se ni po dveh zimah krmar Albanov odločil, da si zgradi sani in kajak in odrine po ledu peš do suhe zemlje. In res je aprila meseca 1914 s še 13 možmi posadke, od katerih so se pa peti dan po odhodu trije vrnili na ladjo, s sedmimi dvosedežnlmi kajaki iz jadrovine, prenapolnjenimi z raznimi potrebščinami in posajenimi na saneh, s 83 stopinje severne širine odrinil na pot, da se pretolče do Zemlje Franca Jožefa in do nje otoka Hooker, do rta Flore, kjer je računal, da dobi, če že ne celih zgradb, pa vsaj razvaline naselbine, ki jo je bil pred dvajsetimi leti postavil angleški raziskovalec Jackson, in ki je zanjo vedel iz Nan-senovega spisa »V temi in ledu«, ki so ga imeli na ladji. Opis te nad 600 km dolge poti po ledu je sijajen in se bere kakor kak roman. Na rt Floro pn sta dospela samo krmar Albanov in še en tovariš. Vsi drugi so postali žrtve neizprosne narave. Tudi o »Sv. Ani« ni še do danes nobenega sledu, dasi bo že kmalu dvajset let od tega. Rešitev Albanova in njegovega tovariša je naravnost čudežna, a vendar resnična, kakor je resnično tudi vse, kar je v tem dnevniku povedano, kar izhaja že iz tega, da je na podlagi zapiskov Albanova prof. Wlese( ki se tudi v tej knjigi omenja) izračunal, da mora biti med Zemljo Franca Jožefa in Novo zemljo neznan otok. In res je leta 1930 ruska polarna ekspedicija pod Snmojlovičeni in s imenovanim profesorjem odrinila na ledolomcu »Sedov« naravnost na izračunani kraj in otok našla, i Ta «"nevnlk bo z užitkom čitalo staro in mlado.
Zlasti pa mlado, kajti knjiga ni le zanimiva, an* pak tudi poučna, ker je opremljena s slikami in z dvema zemljevidoma, iz katerih je razvidna pot (plovba) »Sv. Ane« in Albanova, prevajalec pa ji je pristavil poučne opombe. Zato ne bi smela manjkati v nobeni šolski knjižnici.
Naroča se lahko po vseh knjigarnah ali pa ▼
Celju pri Mohorjevi družbi.
*
Kraljestvo božje. Izšla je pravkar 3. številka
tega gotovo najboljšega katoliškega poljudnega lista za širjenjo ideje zedinjenja. Menimo, da noben drug katoliški narod nima takega glasila. Ne da bi količkaj izgubilo na svoji poljudnosti, ostaja »Kraljestvo božje« vedno na višini teološke solid-nosti in jasne usmerjenosti in mimo svojega direktnega namena zelo pomaga k utrditvi in izpopolnjevanju nabožnega življenja Slovencev sploh. V ti številki izvemo, da so knez Vladimir in kne-ginja Olga, pokrstitelja Rusije, ln pa Anton Pečep-ski, ustanovitelj ruskega meništva kakor tudi Teodozij Pečerski, ki je dal ruskim menihom pravila, tudi svetniki katoliške cerkve. Dr. Fran Trdan nadaljuje svoje strokovnjaške članke o gospodarskih razmerah Sibirije. V življenjepisu Sofije Rostopčin-Sčgurjeve beremo zanimiv opis, kako je Moskva ob prihodu Napoleona 23. septembra 1812 na vseh straneh gorela. Izredna nežnost in iskrenost vere, kakor jo nahajamo samo ob viških krščanskega življenja in zgodovine, veje iz spominov pobožnega ruskega romarja. V bogatih beležkah iz krščanskega Vzhoda se nam zdi najbolj zanimiva izjava litovskega pravoslavnega metropolita Elovterija, ki je obiskal moskovskega patrijarka, da je položaj cerkve v Rusiji zelo težaven, toda trden. P. Leopold Zorman, katoliški župnik v Sofiji in naš rojak, je začel zidati prepotreben katoliški društveni dom v Sofiji in prosi rojake v domovini prispevkov. Med beležkami iz Srbije izvemo, da stavbišče za katoliško stolno cerkev v Belgradu se zdaj ni določeno, ker mesto službeno izjavlja, dn še nima primernega prostora. Katoliški »Glasnik« k temu pripominja, da pa je mesto dalo stavbišča za 12 novih pravoslavnih cerkva v Belgradu. — »Kraljestvo božje«, ki nas ohranja v stiku ne samo г Vzhodom, am|>ak tudi z življenjem vsega katoliškega sveta in tako zelo širi naše verskokulturno obzorje, stane 12 dinarjev na leto, naroča se pa pri upravništvu v Ljubljani, Napoleonov trg št. L
Odkupnina za ljudsko delo
Mestno načelstvo * Ljubljani je vzelo za podlago odmeri odkupnine za delavno obveznost neposiedni davek, kakor to določa člen 40. zakona o uporabi ljudskega dela, za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest in čl. 16. pravilnika k temu zakonu.
Med neposredni davek pa ne spada samo osnovni davek, temveč tudi dopolnilni davek, kar je v čl. 82. točka 1. pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 izrečno določeno.
Po čl. 16. pravilnika o kuluku se je torej moralo vzeti za podlago odmeri odkupnine za kuluk tako osnovni, kakor tudi dopolnilni davek, ker spadata oba davka med neposredne davke.
To se je moralo storiti celo vkljub čl. 37. zakona o neposrednih davkih, ki določa: »Na do-dopolnilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada«, ker je ministrstvo financ, oddelek poreza z odločbo št. 91/85-111. z dne 12. decembra 1930 fin. zbornik št. 22 od 27. decembra 1930 št. 831 že končno veljavno odločilo, da ku-lukovina nima »zračaja samoupravne doklade«.
Sicer pa tudi zakon o kuluku nikjer ne govori o kakem davku ali dokladi, temveč le o delu ali odkupnini za delo, ki se le odmerja po neposrednem davku.
Kar se tiče novih zgradb, je moralo mestno
načelstvo vzeti za podlago odkupnini za kuluk tod! 3% davek, ki ga plačujejo lastniki novih zgradb po čl. 37. odst. II. namesto osnovnega in dopolnilnega davka, ki pa se odmerja tudi kot davek na dohodke od zgradb, in sicer tudi po zakonu o neposrednih davkih.
Kar pa se tiče zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 28. novembra 1929 D. št. 43.214, ki govori v čl. 228 le o neposrednem davku, v čl. 228 pa o neposrednem davku, vStevši dopolnilni davek, torej o dveh davkih, ki sta oba neposredna, ne spreminja to zakona o neposrednih davkih in tudi ne £1. 81 pravilnika k temu zakonu, še manj pa to dela odločba ministrstva financ, odd. poreza br. 40.003, ki pravi, da dopolnilni davek ni všteti v osnovo za razred voj-nice. Zakon o rstroju vojske, ki določa o denarni obveznosti za one, ki ne služijo v vojski in mornarici, ni v nikaki zvezi z zakonom o kuluku, ki določa delo ali plačilo odkupnire za delo.
Mestno načelstvo torej ne more popravljati seznama o kuluku, ki je sestavljen tako za občinske kakor banovinske ceste, vse dotlej, dokler se ne izpremeni člen 40. zakona o kuluku in čl. 16. pravilnika k temu zakonu v toliko, da je za osnovo odmeri delovne obveznosti vzeti le osnovni davek, ne pa neposredni davek vobče med katerega spada osnovni, dopolnilni in 3% davek za zgradbe.
Mednar. skakalne tekme na Bledu
Otvoritev skakalnice Nj. Vis. prestolonaslednika Petra
E!
Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim
j £ P® Al/j.
ki Ima zelo prijeten okus in vonj ter ga otroci radi jemljejo kot kako slaščico.
Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 42-— za veliko škatljo in Din '25-— za malo škatljo.
Lesna kupčiia na l|ublj. borzi
Pred mesecem (15 januarja) smo podali su-marno statistiko prometa ljubljanske borze za blago in vrednote in smo že tedaj ugotovili, da je lesna kupčija lani zelo nazadovala, posebno od poletja sem. Promet je padel, pa tudi cene so šle dol in tako izkazuje statistika za leto 1930 znatno zmanjšanje prometa v lesu na ljubljanski borzi tako po količini kakor tudi po vrednosti.
Zadnja tri leta je bil promet sledeči:
1928.	leta 2475 vagonov 20.8 milj. dinarjev;
1929.	leta 2797 vagonov 15.9 milj. dinarjev;
1930.	leta 2001 vagonov 12.2 milj. dinarjev.
Na posamezne vrste lesa pa je odpadlo (v
oklepajih podatki za leto 1929j lani: drva 1009 vag. (1592) vag. za 2.5 (4.0) milj., stavbni les in drugi les 828 (1003) vag. za 8.4 (10.4) milj. in oglje 164 (202) vag. za 1.4 (1.5) milj.
Vidimo torej splošno nazadovanje. Posamezne vrste stavbnega in drugega lesa beležijo tale romet: bordonali 12.5 (17) vag. za 0.16 (0.18) milj., rodarski pod 2 (4) vag. za 0.03 (0.08) milj., brzo-javni drogovi 30 (45) vag. za 0.16 (0.21) milj., desk« 195.5 (226) vag. za 2.14 (3.02) milj. frizi 7 (3) vag. za 0.1 (0.04) milj., hlodi 50 (101) vag. za 0.27 (0.58) milj., letve 11.5 (10) vag. za 0 15 (0.17) milj., metlišča 13 (4) vag. za 0.15 (0.04) milj., plohi 165 (314) vag. za 1.8 (3.5) milj., pragovi 47.5 (11) vag. za 0.34 (0.1) milj., remeljni 47 (10) vag. za tt.7 (0.16) milj., trami 240.5 (233) vag. za 2.34 (2.15) milj. in tramiči 2.5 (1.2) vag. za 0.1 (0.02) milj. dinarjev. Iz teh detajlnih pregledov je razvidno, da je v nekaterih vrstah lesa promet celo narastel: trami, pragovi in remeljni, kar pa ni preprečilo •plošnega nazadovanja. Nadalje so bili lani v manjših količinah zaključeni še madrijeri in kratice, leta 1929. pa antene, hmeljevke, kolobarji in stebričL
SODNA PRISTOJNOST ZA FAKTURNE TOŽBE PO NCVEM CIVILNO - PRAVDNEM POSTOPNIKU.
S 1. januarjem 1932 stopi v vseh prečanskih krajih v veljavo nov civilno-pravdni postopnik, ki j« objavljen v službenem listu tukajšnje banske oprave z dne 17. t. m. S tem dnem prestane veljati prejšnji avstrijski civilno-pravdni red.
Za trgovsko poslovanje po novem civilno-parvdnem postopniku je važna sprememba v tem, da tako zvana fakturna klavzula o podsodnosti ne bo več veljala, ampak bo treba podsodnost med dobaviteljem in naročnikom dogovoriti ie pri naročila in bo moral biti sklep (naročilnica) od naročnika podpisan, kar je n. pr. že doslej veljalo za določitev pristojnosti borznega razsodišča v Ljubljani. Če takega dogovora ne bo, bo moral upnik dolžnika za plačilo terjatve tožiti pri sodišču, v kojega območju leži kraj dolžnikovega bivališča. Z drugimi besedami: Odslej tako zvana fakturna klavzula n. pr. »Plača in toži se v Ljub-
5ani« ne bo več veljala, ampak bo treba n. pr. olžnika iz Radovišta tožiti pri sodišču v Južni Srbiji, razen če bo imel dobavitelj od njega v rokah podpisano naročilnico, na kateri je določba, da se mora kupnina vtoževati recimo v Ljubljani ali pa določba, da se obe stranki podrejata podsodnosti razsodišča ljubljanske borze.
Ker bo torej po novem civilno-pravdnem po-stopniku odpadla ugodnost fakturne klavzule, je — kakor smo bili obveščeni — Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani v varstvo interesov te dni vsem svojim članom razposlalo okrožnico s konkretnimi navodili, kako naj si v bodoče zagotove pristojnost tukajšnjih sodišč.
Vprašanje je uvaževanja vredno ludi za podjetja, ki niso včlanjena pri omenjenem društvu.
Borza
Dne 24. februarja 1031.
Denar
Tudi (' 'ms so bili devizni tečaji čvrsti in je bil promet znaten, znašal je 5.4 milij. Din, največ prometa je izkazovala deviza Pariz (1.0 milj. Din). Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana, (V oklepajih zaključni trčaji.) Amsterdam 2282.50 bi., Berlin 1350—1353 (1351.50). Bruselj 792.88 bi., Budimpešta 991.24 blago, Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.40—800.40 (798.90), London 27(5.24 bi., Newyork 50.75 bi., Pariz 221.85-223.85 (222.85), Praga 107.93—108.73 (108.33), Trst 297.59-297.70.
Zagreb. Amsterdam 2279.50—2282.50. Dunaj 797.40 -800 40, Berlin 1350—1353, Bruselj 792.88 bi.. Budimpešta 989.74—992.74, London 275.84— 270.04, Milan 290.703—298.703, Newvork ček 50.05 —50.85, Pariz 221 85—223.85, Praga 107.93— 108.73, Curih 1094.40-1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 0 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2270.50—2285.50, Berlin 1350—1353, Budimpešta 980.74—992.74, Curih nili zn 3 do 5 grošev.
1094.40—1097.40, Dunaj 797.40—800.40, London I 275.84—270.04, Newyork 50.65—50.85, Pariz 221.85 —223.85, Praga 107.93—108.73, Trst 290.50-298.58.
Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 20.3375, London 25.2075, Newyork 518.875, Bruselj 72.35, Milan 27.10, Madrid 55.5, Amsterdam 208.175. Berlin 123.34, Dunaj 72.91, Stockholm 138.85. Oslo 138.77, Kopenhagen 138.775, Sofija 3.70, Praga 15.375, Varšava 58.075, Budimpešta 90.475, Atene 0.70, Carigrad 2.40, Bukarešta 3.08375, Helsingfors 13.05.
Dinar notira na Dunaju: deviza 12.51375, valuta 12.47.
Vrednostni papir'
Tečaji državnih papirjev so bili nekoliko čvr-stejši, vendar je promet državnih papirjev zelo slab. Do zaključkov je prišlo samo v promptni škodi, agrarih, dočim n. pr. dolarski papirji ne beležijo nikakega prometa, kar je redko. Pozna se, da bo dotok dolarskih papirjev ponehal radi znanega tež-kočenja nabave teh papirjev. Da se je finančno ministrstvo odločilo do tega koraka, je pripisovati velikemu odtoku deviz za nabavo dolarskih papirjev, menda je šlo za nakup dolarskih papirjev iz deviznega zaklada Narodne banke skoro 500 milij. Din, torej za nakup 10 milijonov dolarjev dolarskih papirjev, po drugih cenitvah pa je v naši državi dolarskih papirjev celo za 12 milijonov dolarjev, kar je prav znatna vsota, če vpoštevamo, da je bilo vseh teh papirjev emitiranih za 57 milijonov dolarjev. Bančni papirji beležijo običajen zaključek v delnicah Poljobanke po 56 in Jugo-banke po 78 in 77. Praštediona je nadalje čvrsta in je bila zaključena po 980 kakor tudi Srbska, ki je bila zaključena po 196. Industrijski papirji beležijo zaključek v delnicah sarajevske pivo.arue in Trboveljske, ki je nadalje oslabela in bila zaključena po 334 in 333.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 82 bi., Celjska 100 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Split cement 350— 400, Rušo 240 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% in vest. pos. 88,875— 87.25, agrarji 51.25—51.50 (51.25), vojna škoda ar. 410.50—417 (410), kasa 410.75—417.50 (417), 2., 3., 4., 5. 410.50—417, 0. 417—417.50, srečke Rdeč. križa 48 bi.. Tobačne srečke 28 bi., 8% Bler. pos. 92-92.25, 7% Bler. pos. 81.625-8175, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—82, 6% begi. obv. 08—69. Bančno delnice: Ravna gora 80, Hrvatska 50 den., Katolička 36—37, 1'oljo 50—57 (50), Kreditna 125 den., Union 195 bi., Jugo 77.75—78 (77, 78), Ljublj. kred. 125 den., Medjunarodua 70 den., Obrtna 36 den., Praštedionha 975—980 (980), Etno 135 den.. Srbska 195—190 (190), Zemaljska 134—137. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Gultmann 140 —142, Slaveks 40—45, Slavonija 200-202, Našice 901—1000, Danica 95—97, Pivara Sar. 210—225 (210), Drava 230—240. Šećerana Osjek 276—2,45, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 220 den., Brod. vag. 85 den., Union 03—80, Vevče 129 den., Isis 41—43, Ragusea 380—390. Oceania 200—220, Jadr. plov. 550—500, Trboveljska 334—335 (334, 333), Split cement 300 den.
Belgrad .Narodna banka 8100 bi., 7% invesL pos. 87—87.50, agrarji 50.75—51, vojna škoda 417 -417.50 (300), 7. 417.50-418.50, Tob. srečke 20 den., 7% Bler. pos. 81.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 81.50-82, 0% begi. obv. 08.25 (48.000 nom.).
Dunaj. Pod on .-sa vska-jad ran. 03.15, Wiener Bankverein 18.45, Creditanstalt 40.80, Escompteg. 159.35, Živno 89.00, Alrtine 19.20, Trboveljska 41.10, Prager Eisen 342.75, Rima Murany 05.50.
Žilni trg
Položaj na žitnem trgu je docela neizpreme-njen in so cene ostale na včerajšnji višini. Kupčija stagnira.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 47 vagonov pšenice, 9 vagonov koruze, 1 vagon moke, 1 vagon otrobov. Tendenca neizpremenjena.
Sombor. Pšenica sr. 78 kg 140—145, slav. 7ft kg 135.50—142.50, ostala neizpremeniena. oves bč. 145—150. sr., slav. 142.50—147.50. ječmen bač. 04-05 kg 125—135, poml. 09/70 kg 150-100. ostali ne-izpremenjen, koruza bač. febr. 77.50—82.50, fižol bač. uzančen 220—230, meš. 150—160, otrobi pšen. bač. 95—100. Tendenca mirna. Promet 127 vag.
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica marec 14.80-14.83. zaklj. 1-1.80—14.81, maj 15.02—15.05, zaklj. 15.01—15.02, rž marec 11.23—11.29, zaklj. 11 24—11.25, maj 11.40—11.41, zaklj. 11.30-11.37, koruza maj 12.40—12.45, zaklj. 12.40—12.47, julij 12.73-12.78, zaklj. 12.75—12.70.
Za zaključek mednarodnih tekem, ki so ee vrSile od 20. do 23. lebr. v Bohinju, je bila danes prirejena na Bledu skakalna tekma. Udeležili so se tekmovanja vsi češki, avstrijski in norveški tekmovalci, ki so startali tudi v Bohinju. Od domačinov so startali razen Janše in Pahneta vsi skakalci. Ob tej priliki se je izvršila tudi svečana blagoslovitev skakalnice, ki je brezdvoma največja v državi. Le škoda je, da ni tehnično tako popolna kakor ona v Bohinju. Naravno, upoštevati se mora, da se tako delo ne da izvršiti brez težav. Treba bo še dosti dela, posebno pri izteku, da bo popolna. Le nalet in odskok sta popolna.
Svečano blagoslovitev je opravil blejski župnik g. Oblak. Ginljiv je bil prizor, ko je že sivolasi gospod bral molitve, stoječ sredi skakalnice. Naravo, ki ie najlepše delo Stvarnika, naj uživajo tudi športniki, to je bil glavni zmisel lepega govora čast. gospoda župnika. V trenutku, ko je poškropil z blagoslovljeno vodo skakalnico, je posijalo solnce in obsevalo s svojimi zlatimi žarki skakalnico. Ta trenutek bo ostal vsem udeležencem v spominu. Pri svečani otvoritve skakalnice, ki je dobila ime po prestolonasledniku Petru, je bil navzoč tudi adjutant Nj. Vel. kralja, podpolkovnik Pogačnik.
Takoj po blagoslovitvi je dal starter znak za start. Startalo je 14 tekmovalcev. Škoda, da je skakalnico vreme, ki se spreminja kot v aprilu, pokvarilo. Jug, ki je prevladoval včeraj, je skakalnico zmehčal. Cez noč je pa nastal mraz in se sneg inrznil. Izgledalo je, kol bi pokrivala ledena skorja skakalnico. Pri vsem tem je pa še veter odpihal precej snega, tako da so se na nekaterih krajih videla bruna. Pri takem stanju skakalnice je bilo pričakovati, da tekmovalci nc bodo dosegli prav ugodnih rezultatov. Bilo je izredno število padcev, tako da nekateri tekmovalci niso napravili več kakor en skok. Padel je tudi Sramel, ki se je precej poškodoval. Dobro ie pa odrezal mladi Jakopič. Napravil je dva skoka brez padca, zato je tudi zasedel drugo mesto za Gutormsenom. Jakopič bo postal eden naših najboljših smučarjev, naslednik Janše. Tudi ta je iz Mojstrane, ki je nekako domovina naših najboljših smučarjev.
Najdaljši skok, ki je obenem tudi rekord skakalnice; je napravil Outormsen s 43 in pol metra. Jakopič je izvozil oba skoka 37 in pol ter 33
metrov. Saistauer je skočil 37 metrov, vendar j« padel. Od Cehov je edini Kadavy izvozil oba skoka, ki sta merila 35 in 30 metrov. Tudi Jurii iz Maribora je napravil oba skoka 22 in 25 metrov brez padca. Avstrijci so imeli izredno smolo. Le Hllnel je skočil dvakrat po 30 metrov, ne da bi padel. Da ni bilo že omenjenih neprilik, bi gotovo tudi današnja prireditev uspela tako kakor je bilo pričakovati in trud Blejcev tudi zasluži.
MEDKLUBSKA 8MUŠKA GORSKA TEKMA NA ZELENICI DNE 1. MARCA 1931.
SK Tržič razpisuje za dne 1. marca 1931 med-klubsko smuško gorsko tekmo na Zelenici. Start pri koči na Zelenici ob 13. Žrebanje se vrši ob 11 v Zeleniški koči. Prijave se sprejemajo do 27. t m. v športni trgovini Rud. Stransky v Tržiču do 10 proti prijavnini 10 Din. Naknadne prijave se sprejemajo v koči na Zelenici do 11 proti dvojni pri-javuini. Pravico do tekmovanja imajo vsi verificirani člani JZSZ. — Prvi trije zmagovalci prejmejo častna darila, katera je podarila mestna občina Tržič. Clan SK Tržiča, ki doseže najboljši čas, pa prejme častno darilo gosp. barona Prid. Borna od Sv. Ane. Tvrdka Ed. Glanzmann & And. Gnss-ner iz Tržiča pokloni Zeleniški pokal kot prehodno darilo onemu klubu, ki doseže s tremi tekmovalci najboljši čas. Prehodni pokal preide v trajno last onega kluba, ki trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih doseže najboljši čas. Eventuelne spremembe razpisa si pridržuje SK Tržič. — Vabljeni so inozemski tekmovalci, ki pa tekmujejo izven konkurence.
*
Zimsko kopališče SK Ilirije. V ponedeljkih,
sredah in petkih od 16. do 18.30 je kopališče odprto samo za dame. Kopališče ima velik plavalni bazen in skakalno desko.
SK Ilirija. Važna širša seja načelstva nogometne sekcije bo danes v sredo ob 20 v restavraciji »Pri levu«, Oosposvetska cesta. — Nogometaši se pozivajo, da zaradi bližnjih tekem redno zahajajo k treningu ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.30; za vsakega igralca je obvezno, da trenira vsaj dvakrat na teden! — Načelstvo.
Športni klub Ilirija. (Sa bi jaška sekcija.) Prihodnji trening floretsikegn tečaja se vr.ši v petek, 27. t. m. — Načelstvo!
Umor pred 7 leti
Razprava pred novomeškim sodiščem se nadaljnje.
Novo mesto, 24. februarja.
Danes dopoldne se je nadaljevala razprava proti Pintarju. Zaslišanih je bilo 14 prič. Nova priča je R o b a s Ivan, jetniški paznik, ki je izjavil, da je pred 7 leti pregledoval in preoblekel Pintarja v kaznilnici Na desni hlačnici Pintarjevih spodnjih hlač je opazil več krvavih madežev. Obtoženec je pojasnjeval, kje je dobil te madeže, a mu Robas ni verjel.
Ponovno sta bila zaslišana zdravniška izvedenca dr. P a v 1 i č in dr. P o 1 e n š e k. Oba sta izjavila, da je ključ za privijanje matic popolnoma sposobno orodje, da se z njimi napravi taka rana, kakršne je imel pokojni Rajar. Je izključeno, da bi bile štiri rane zadobljene tedaj; ko je storilec vlekel Rajarja po tleh v gozd. — Glede krvavih madežev na hlačah sta bila poleg R o b a s a in Drašlerja zaslišana tudi tedanji preiskovalni sodnik Romih in sedanji preiskovalni sodnik Prijatelj, katerih izjave so za obtoženca več-alimanj obtežilne. Razprava se je ob pol 11 prekinila.
Popoldne ob pol 3 se je razprava nadaljevala. Nadaljevalo se je zopet zaslišanje prič. Med njimi je bilo zaslišanih več novih, tako Anton Š t i n e , jetniški paznik. Ker je Pintar zanikal, da bi se bili na njegovem perilu poznali kaki krvavi madeži, je bil ponovno zaslišan L o z a r, orožniški narednik, ki je izpovedal, da na orožniški postaji Pintarja niso podrobno pregledali. Priča Ž i g o n Anton je za Pintarja izpovedal, da je dober fant. Se je pa zapletel v protislovja, tako da se je zdel državnemu tožitelju sumljiv in ga je pridržal do konca razprave v dvorani.
Priči Pintarjeva sestra J u 1 k a in brat Franc sta izpovedala, da je prišel Pintar zjutraj ob pol 1 domov. Obtoženčeva mati ni izpovedala nič posebnega. Obtoženčev stric Alojzij R o š t a n se je pričevanju odpovedal.
Pri ponovni konfrontaciji med Pintarjem in Žingerjem, je Žinger zatrjeval, da je nedolžen in da je Rajarja ubil Pintar. Ta pa je odločno zanikal to dejanje. Ob 7 zvečer je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri zjutraj ob 9.
Poizvedovanje
Iignbil se je velik rjavkast pes volčje pasme, brez ovratnice. Sliši na ime »Hajduk«. Naslov: Ant. Bajec, cvetličarna, Pod Trančo, Ljubljana.
ObrtnišHa hiša
z lepim posestvom je radi družinskih razmer takoj naprodaj. Nahaja se v lepem kraju, ob državni cesti sredi Savinjske doline Hiša je enonadstropna z ličnim gospodarskim poslopjem. Njive, travniki in gozd okoli 15 oralov v najboljšem stanju. Domačija, ki je pripravna najbolj za mehaničarsko obrt ali kaj podobnega, ima zelo zmerno ceno. Zglasiti se je: Jakob Ribič, Loke, p. Sv. Jurij o/Tab.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda, 25. febr. DIVÏI LOVEC. Red B. Četrtek, 26. febr. GLËMBAJEVI, premijera. Red E. Petek, 27. febr.: — Zaprto. Sobota, 28. febr. GLAVNI DOBITEK. — Dijaška predstava po globoko zniž. dramskih cenah. Izven. Začetek ob 16.
OPERA.
Začetek ob 20. Sreda, 25. februarja: DIJAK PROSJAK. Red C. Četrtek, 26. febr. LOHENORIN. Gostuje Marij Šimenc. Red D. Petek, 27. lebr. REVIZOR. Gostovanje Hudože-
stvenikov. Izven. Sobota, 28. febr. BELA GARDA. Gostovanje Hu-dožestvemikov. Izven.
Abonenti reda B imajo danes za svoj abonma
v drami Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec« v premijerski zasedbi.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 25. febr. Zaprto.
Četrtek, 26. febr. ob 20: CIGANSKA LJUBEZEN
Ab A. Kuponi. Petek, 27. febr. — Zaprto.
Naznanilo preselitve!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem preselil čevljarsko obrt iz Slovenske ulice št. 12 т Gregorčičevo ulico 11 v Mariboru. Priporočam se posebno za izdelavo ortopedičnib čevljev in vseh vrst škornjev.
JAKOB ZOLLENSTEIN naslednik ŠTEFAN GODEC
TRGOVINA Z VINOM
na debelo išče spretnega
Živina
Mariborsko sejmsko poročilo od dne 24. februarja. Prignanih je bilo 14 konjev, 13 bikov, 200 volov, 284 krav, 8 telet. Skupaj 518. Cene: Debeli voli 7—8.50, poldebeli 6—7.75, plemenski 5.25— 0.50, biki za klanje 0.75—7.50, klavne krave, debele 5—0.25, plemenske kravo 4.50—4.75, krave za klobasarje 2.50—3.25, molzne krave 4.50—5.50, breje krave 4.50—5.50, mlada živina 6.25—8. Prodanih je bilo 224. Od teh za izvoz v Avstrijo U. Cene mesu: Volovsko I. 18—20, II. 14—16. Meso od od bikov, krav in telic 8—12, telečje meso I. 22-80. II. 12-20. Svinjsko meso sveže. 10-22.
Dunajski prašičji sejem. (Porrčilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 13.819 pušutarjev in 2087 Rpeharjev, iz Jugoslavije sku-
Nastop takoj. Ponudbe z zahtevki pod
»Vino« na oglasni zavod ALOMA COMPANY — LJUBLJANA-IZJAVA.
Podpisani Kraje Jernej obžalujem vse izrečene žalitve zoper predsednika Kržiča Ludvika in odbornika Skrbeč Jakoba, pomožnega odbora po-gorelcev vasi Gorenje Jezero v občini Stari trg, in se jima zahvaljujem, da sta umaknila tožbo, naperjeno proti meni.
Stari trg, dne 18. februarja 1931.
KRAJC JERNEJ, posestnik, Gorenje Jezero št. 7.
Ob pretežki izgubi naše nepozabne, nadvse dobre in skrbne mame,
tete in svakinje, gospe

Zahvala
Sirk
se za izraženo sočutje najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so naši nepozabni pokojnici v zadnjih urah stali ob strani, dalje darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so jo počastili s poslednjim obiskom in s spremstvom na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 24. februarja 1931.
Žalujoči sin JOSIP — in vse ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
«■•ki drobna vrstica l-SO Oln ali vsaka bmdn SO par Na|mao|il og'aa ► . 9 Din. Oglaal nad devet vrstic sc računal« «lit. Za odgovor anamnot Na vpraèan|a brca rnamke aa odgovarlamol
I
Sluzbeiiček
Čevljarski pomočnik
(prikrojevalec) želi službo. Vaien je dela gojzerc, šivana in zbita dela ter prikrojevanja gornjih delov in risanja vzorcev. Zmožen v večji delavnici kot delovodja. Gre tudi v manjšo delavnico. — Naslov: Alojzij Pere, Sevnica 151.
Prodajalka
vešča mešane in manu-fakturne stroke želi mesta, kjerkoli. Najraje gre v mesto v svrho nadaljnje izobrazbe. Ob prostem času bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1941.
Stalne službe
želi dekle, 30 let staro, pri boljši krščanski družini 2—3 oseb. Prijazne ponudbe se prosi poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Poštena«.
Delavca za skladišče
in služkinjo (sobarico) sprejmem. — Ponudbe z navedbo plače, prepisi spričeval in sliko pod »Trgovina« upravi »Slovenca« št. 1934.
Šoier
začetnik k osebnemu ali tovornemu avtomobilu -išče mesto. Opravljal bi tudi druga dela. Ponudbe pod »Trezen 22« na upravo »Slovenca«.
Kot šoier
ali skladiščnik pri industrijskem podjetju iščem nameščenja. Kavcija takoj 100.000 Din. - Ponudbe pod »100« upravi »Slovenca«.
Vzgojiteljico
s perfekt. znanjem nemščine, po možnosti francoščine ali italijanščine, s prakso, sprejmem k dvema deklicama. Ponudbe z navedbo izobrazbe, prepisi spričeval, sliko in navedbo plačil, zahtevkov pod »Zdrava in energična« št. 1935 upravi.
Trgovskega učenca
pridnega, poštenega in zanesljivega, s prim. šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. Naslov v upravi pod št. 1784.
Dva vajenca
iz dobre hiše se sprejme za izdelovanje usnjenih in Fibre - kovčegov ter tašnerske robe pri Franc Zorn, dr. z o. z. v Ljubljani VII, Lepo-dvorska ulica 23.
Hlapec
samski, dobi službo k dvema konjema. Mihael Kavčič, Zg. Šiška, pošta Spod. Šiška.
Stanovanja
Opremljeno sobo
udobno, oddam solidni osebi v bližini Ljudskega doma. Električ. razsvetljava in parket. Naslov v upravi lista štev. 1994.
Delavnico
za malo obrt iščemo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mala obrt«.

Gospodinjstvo
Službo išče 49 let stara žena, poštena, zanesljiva in varčna. Najraje v žup-nišče ali kaj sličnega. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1975.
Vrtnarski pomočnik
išče službo za takoj ali pozneje, nairaje pri trg. vrtnarju. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1974. V
Mehanikarja
za popravila pisalnih in računskih strojev sprejmem. Samo prvovrstne moči nai staviin ponudbe z navedbo zahtevkov in dosedanje prakse na Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova ulica 44, telefon int.
2636.
Vinska trgovina
renomirana, rabi za biv. Kranjsko dobrega, agil-nega in vpeljanega pot-1 nika. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo Slovenca v Mariboru.
Kleparskega vajenca
sprejmem takoj z vso oskrbo. Prednost imajo oni, ki so se že nekoliko učili. - Ferdinand Kmet, klepar, mojster, Trebnje.
Kuharica
perfektna, snažna, šted-ijiva in zanesljiva se išče za takoj za obitelj dveh članov na dvorec v provinci pri Zagrebu, koja bi pomagala tudi v gospodinjstvu. - Ponudbe z označbo plače in priporočili je poslati upravi »Slovenca« pod »Kuharica« št. 1973.
Ćamernikova šoferska šola L|ubl{ana, Dunajska c. 36
(Jugo-avtol Prva oblast koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite ponil
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blewei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se prične dne 2. marca. — S o 1 a se preseli 1. marca in objavim naslov pravočasno v časopisih.
ROLETA
I ZAHTEVAJTE "CENIK
VSEU-VRSTMEbOKENSK! H
LJU!3a.J8№*vLINHAATOVf\16
IFLIEIC0 PREHLAD
odstrani čez noč
Masirajte nekoliko na večer z ALGO prsa, hrbet, roke In noge
Vstali boste BREZ VROČINE. SVEŽ
se dobiva noosod	Po pošti pošlje
Elegantna hiša
z zelenjadnim ter sadnim vrtom poceni naprodaj. -Vransko p. Celju. Soršak.
Novo hišo
družinsko, proda Jernej Lampret, Dolgi most, Vič pri Ljubljani.
Staro železo
baker, medenino, svinei in vse druge stare kovi ne kupuje Stupica Franc železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
9L69
I steklenico Din 18
Laboratorij „ALGA' SuSak
4 stek. Din 77 -, 8 stek. Din 131-, 14 stek. Din 205 -, 25 stek. Din 320--
10
•Ji
Opozorilo!
' Svarim vsakogar, kupiti kaj od mojega sina Romana, ker bom zahteval j vrnitev mojih reči. - Za i njegove dolgove nisem ' plačnik. - Brezočnik Roman st., mesar, Maribor.
Posestvo
94 oralov, poslopje zidano in z opeko krito, prodam. - Račje pri Mariboru štev. 63.
Stavbne parcele j
na zelo prijetnem kraju v D. M. v Polju, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 1878.
Lepa trgovska hiša
na prometnem kraju s primernim vrtom, gospodarskim poslopjem, s trg. koncesijo, ob železniški progi, na prejšnjem Sp. Štajerskem, se takoj proda ali da v najem. - Ponudbe na oglasni oddel. »Slov.« pod šifro »Hiša« štev. 1928.
Voz - dera
na peresih, najmanj 1.50 m široka in 3.80 m dolga ter v dobrem stanju, se kupi. - Ponudbe na upravo lista pod »Voz«.
Kupimo rabljen, dobro ohranjen, prenesljiv
hompl.
drog
z blazino. — Ponudbe z opisom in ceno na So-
Harmonika
fina, lepa, nova, dunajska, chromatična in diatonična za polovično ceno pri: A. Pinter, Slov. Bistrica.
Prodajo se
dobro ohranjeni mizarski stroji z vso potrebno transmisiio. - Ogleda se pri Andreju Kregar, tvor-niča pohištva, St. Vid-Vižmarie 59.
kolsko
in
društvo
na Vitanje.
Prodamo
Čebelarji!
Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri Fr. Stupica, železnina — Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Gramofone
in plošče prodaja še po stari nizki ceni Radoslav Dolinar Jesenice.
Pes
čisto volčje pasme, 10 mesecev star, dober čuvaj, naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 1958.
Trgov, pomočnika
sprejmem v trtfovino mešanega blaga. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 1972.
Hlapca
h konjem, ki je obenem vajen poljskih del, takoj sprejmem. Oskrba v hiši, plača po dogovoru Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 1993.
Širile »Slovenca«! I
Posestvo
z malim mlinom, v bližini mesta ali industrije, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stalna voda« št. 1942.
Proda se
krasno stavbišče v bližini kolodvora Vižmarje-Sent Vid, na tako prometnem kraiu Pojasnila se dobe v restavraciji pri kolodv
Čuvajko
zanesljivo — loberman-psico z rodovnikom, 3K leta staro, oddam ljubitelju psov brezplačno. -Teodor T. Drenig, Ljubljana, Drenikov vrh 1.
Ako želite kupiti
no oMb
Motor
5 HP, z žago cirkularko in mlatilnico, prodam. -Ponudbe pod »Motor« na upravo »Slovenca«.
Drva
odpadki od parketov od-daia v vsaki količini par-na žaga Lavrenčič & Ko Liubliana Vošniakova ul. 16. za goreniskim kolodvorom
Puhasto perje
čisto čobano po 48 D1d kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg In čisti puh po 250 Din ke Razpošl-liam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria
Med, vosek
in vse čebelarske potrebščine nudi po najnižjih cenah Blagovni oddelek Čebel, društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4.
Mleko
Dobavljal bi dnevno z : jutranjim vlakom 50 lit. ali j več mleka v posodi, od- i jemalcu v Ljubljani. — Naslov pove uprava lista , pod štev. 1976.

Philipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo je na|-cenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic. Ljubljana, Coizova cesta 9.
Krušno moko in
rženi«' moka
vedno »veio. k opite relo aeodno pr)
A. VOLK LJUBLJANA
Reelieva cesta 24.
Telefon 2059

Premog suh» drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
obrnile
Kreditno detajlnih
se na
zadrugo trgovcev
• z z o z v Ljubljani Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).
I Za stavba
vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladiiska tla, ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Tel. 2424
Takoj naprodaj: avto
in eventuel. koncesija za taksometer;
VOZ
znamke »Adam«, Tipa 35, 6 sedežen, električna razsvetljava itd. Vse v zelo dobrem stanju. - Vpraša se pod »Adam Tipe 35« v upravi »Slovenca«, podružnica Celje.
AVINAL
je znsno sredstvo berlinskega lekarnarja Franka za odvračanje od pijanstva. S pomočjo >AVINALA« se je odvadilo alkohola tudi v naši deželi
že nekaj sto ljudi. Glavni depot : Apo eka Mr. Roimana, Beograd, Terazije 5.
Kupimo mizico
dobro ohranjeno, za pisalni stroj. - Naslov v upravi lista pod št. 1938.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Okoli 20.000 smrek
prodam iz lastnega gozda radi neuspevanja kulture. Debla merijo 12—24 cm prsne mere. Povprečna debelina dreves znaša 17 cm prsne mere. Ves les je lepo stegnjen, brez vsake grče, najbolj primeren za izdelovanje različnih tramov in tramičev. Smreke se nahajajo vse v eni ravni parceli, 7 km od velike nakladalne postaje, na zelo lepi ravni državni cesti. Les se proda ali na panju, ali se po dogovoru steše in pripelje na postajo. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 1858.
raodrocc
vrhne iz ta atrija močno hlaeo Din 240 -otomani Din 550'— mreže ■ postei ne odeie žimo • cvilh najceneife kupite pri Rudolt Sever Liubliana. Marijin trg 2
r jvUMOGf АллПХ)
za
cJL ^сЛл
Cl. AиИЛО-чЛ. -T
ttfcytjwl 4 jvu»

£ SOKLIČ Maribor

Wallet Exprès Ljubljana - Stari trg 19,
naznanja cenj. gospodom in damam, da mu je mogoče potom najnovejšega Univerzal likalnega stroja garderobo v najkrajšem zlikati. Obleke se kemično čistijo z najnovejšimi sredstvi, ki blagu ne škodujejo. Istotako se poši-jeio in obrnejo. Obračun 300 Din. Likanje 18 Din. Stranke na likanje lahko počakajo v posebni čakalnici. Po obleke se pošlje tudi na dom. Posebni abonma 4 kratno likanje in čiščenje 100 Din. Samo likanje 50 Dm.
Širite »Slovenca«!
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, stric in svak, gospod
JAN HORKY
podjetnik
dne 24. t. m, po dolgem, mukepolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, dne 26. februarja t. 1. ob 2 popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 24. februarja 1931.
JENDA, BERUNA, otroka. BERTA HORKA, soproga.
M
117



Ran» Dominik:
Moč treh
Roman t» leta 1855.
Molče se je priklonil Atma, s prekrižani mi rokami na prsih.
»Ostala dva? ... Kje sta?« >Mrtvak...
»Mrtva... oba mrtva?... Tudi Erik Truwor mrtev?«...
»Grešil je in umrl...«
^ Diana se je bolj opotekala ko šla in se usedla na bližnjo klop. Preslišala je avtomobilski znak, ko se je pripeljal njen mož. Ni opazila, kako je stopil z voza. Ni opazila, kako je obstal začuden ... presenečen, kako je stopil Atma k njemu in sta nato oba hodila po poti, ki je vodila v grad, sem in tja. Obvladala je svoja čuvstva šele, ko ji je prišel na uho možev klic.
»Diana!... Diana k
Jo je bila potrla vest o nasilni grešni smrti Erika Truworja, ali je bila le teža vseh teh dogodkov in poročal, ki so tako hipoma navalila na Diano? Lord Horac tega ni vedel, čutil pa je, da mu bodo to razjasnile bližnje minute.
Diana je slišala klic in se ustrašila. Strta od bolečine, z zmedenimi očmi je pogledala svojega moža. Kakor neznanca.
»HoracI... Horac!.. .<
To je bil klic njene duše v najtežji stiski.
»Horac ... ti!... ti!«
Lord Maitland je ovil roke Diani okrog pasu. Čutil je, kako besno bije njeno srce na njegovih prsih v divjih utripih. Čulil je, kako se ji tresejo in trepečejo udje.
»Diana... kaj...«
Previdno in skrbno je peljal lord Maitland Diano nazaj na klop. Hotel je govoriti in ni mogel. Njegova žena se mu je obesila na vrat, ga objela z rokami, kakor bi ga hotela streti... kakor da ga noče nikoli več izpustiti.
Od radosti so se mu zaiskrilc oči.
»Diana?« Napol vprašanje, napol veselje je tičalo v tej edini besedi. Poskusil je nežno ločiti roki, ki sla ga tako trdno oklepali, in obrniti njen obraz proti sebi. Uprla se mu je. Le še trdneje so se oklenile njene roke njegovega vratu, le še tesneje je pri-vila svoje srce k njegovemu.
In tedaj je vedel lord Maitland: Ona je njegova in bila vedno njegova. Z radostnimi očmi se je ozrl kvišku k žarečemu jutranjemu solncu in držal krepko Diano na rokah.
Tako sta sedela tesno objeta, pozabila sta na svet okrog sebe, pozabila na čas, ki je potekal neprestano. Dokler se ni skalil solnčni blesk in je senca padla na njuni svetli postavi. Senca Atme, ki je stal tik pred njima. Ob Atmini prisotnosti sta se zopet zavedla kraja in časa.
»Kje je Jana Bursfeldova?«
Ko hladen pih je zavelo okoli njunih gorečih
src.
»Jana?«... Diana je skočila pokonci.
»Uboga Jana! Hočem vas peljati k njej.«
Počasi in z obotavljajoči m se korakom je šla pred obema možema proti bukvi, kjer je vedela, da se nar liaja Jana. Ob zvoku bližajočih se korakov se je Jana ozrla. Vprašujoče je pogledala zdaj enega zdaj drugega. Potem je spoznala Atmo, planila in mu hitela naproti.	••
»Atma! Atma! Ti... ti tu?«
Sreča in radost sta ji sijala z obraza.

»Atma, ti si tu? Kje je Silvester? Kje imaš Silvestra? ... Kdaj pride? ... Kdaj pride pome?«
Atma je stal nepremično. Z obema rokama je ujel Jano, ko mu je pritekla naproti. Oklenila se ga je za vrat. Objemal jo je le še z levico. Pritiskal ji je levico na srce, medtem ko ji je z desnico privil nežno plavolaso glavico na svojo ramo in jo polahko pogla-dil po čelu in očeh. Polagoma, ko težke kaplje so padale besede z njegovih ustnic: »Silvester... tvoj mož.. je mrtev.«
Jana se je zdrznila. Ne da bi se ganila, je ležala tu na Atmini roki, pustila je, da jo je peljal na klop, še vedno je sedela oprta na roko poleg njega.
»Silvester Bursfeld je mrtev.«
V tišini jesenskega jutra so prodrle besede do uses Diane, ki se je privijala k roki svojega moža.
In še tretjič je ponovil Atma žalostno vest, medtem ko je pritiskal svojo levico na Janino srce, ki se je krčilo.
»Silvester Bursfeld, tvoj mož, je mrtev.«
Jana Bursfeldova je poslušala besede, ne da bi jokala, ne da bi tožila. Počasi je dvignila svojo bledo glavo, strmela v solnčno nebo, gledala, premišljala in poslušala, kaj govori Atma.
O Silvestrovi poslednji uri je govoril Atma. Kako mu je uspel zadnji veliki izum. Kako je izpopolnil do skrajnosti svojo iznajdbo.
Jana je začela v svoji strmeči zamaknjenosti rahlo drgetati.
Atma je govoril dalje. Da se je Silvester ločil s tega sveta, z zadnjim Janinim sporočilom v srcu. Kako sta ga našla, ko se je tudi v smrti še smehljal in tiščal brzojavni trak v otrplih rokah.
Jana je to slišala in njen strmeči pogled se je za-iskril. Njene ustnice so šc drhtele, njen izraz se je pomiri L
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cefc
izdajatelj: Ivan Kako vee.
Urednik: Franc Kremžar.