Št. 132 (16.168) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Dober-ddo" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-ter "-a 1944 dc 1. maja . ^5 v tiskarni "Sloveni!-. '••(im pri Iddc- nja 1945 pa v _: r* ' er je izšlo ^ .jo številka. \EVNIK v za- ■S 4-. : » ČEDAD-Ul. 1» 1500 LIR . —KlACANA v gotovini Spedizione in abboTemenlo postale 45% Art 2, comma 20b, legge 66296 - Filiale di Triesle OLICH & C. s.a.s. 1^ Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 SOBOTA, 6. JUNIJA 1998 Skomine po stari KD Vojmir Tavčar , Ton, ki ga je up j® bil nedvomni 111 hudo napaden Ce je časopis $ke konference L: re označil za glai 28 Italia«, vatikaj ^irvatore romanc IVU Ilci j Jtllli 8 Pa opozoril, bki niso nezmot . Marinijev izb •e stranka sogh Drln Podtalne nap Pretresa italija hčno sceno, ni berita v bistv CePta. Na eni sti . .. ’ CV1UU racijam, na tl 1(1 bi hoteli ir Ce Politične i pa no , re oblas ^•o oblasi ?e občasno evieo ali z ‘>°skus, , -i per “krepil, '-os strani iz ^ranko "bjeni, $ Clonaln Potisnj, obsojen ne8ako -^Pal le kre rali, spet. Polai hieni obla, danj AFRIKA / ZARADI NESPORAZUMOV OKROG STARIH KOLONIALNIH RAZMEJITVENIH C RT Trenja med Etiopijo in Eritrejo izbruhnila v oborožen konflikt Bombe no vojaško letališče pri Asmari - Vse pripravljeno za evakuacijo tujcev ASMARA - Z včerajšnjim napadom etiopskih letal na vojaško letališče pri eritrejskem glavnem mestu Asma-ra, ki je bil za Addis Abebo povračilni ukrep za napad na mesto Makalle ob severni etiopski meji, se je kriza med Etiopijo in Eritrejo spremenila v odkrit vojaški spopad. V ozadju napetosti pa so tako kot v večini konfliktov na črni celini stare kolonialne meje, okrog katerih se ustvarjajo nova razmerja plemenskih in etničnih skupnosti. Posredniki ZDA mrzlično išCejo diplomatske rešitve konflikta, večina zahodnih držav pa je pripravila načrte za evakuacijo svojih državljanov z ogroženega območja. Na 11. strani POLITIKA / TAJNIK LJUDSKE STRANKE Marini napadel škofe KOSOVO / ŠTEVILO BEGUNCEV RASTE Kosovo ne bo »nova Bosna« Tony Blair v imenu EU napovedal ukrepanje, zaskrbljenost ZN RIM, ŽENEVA -Medtem- ko število beguncev s Kosova nevarno narašča in pritiska ne le na albanske, ampak tudi na grške meje, se mednarodna skupnost končno začenja zavedati nevarnosti »nove Bosne« na Balkanu. Slabšanje položaja na Kosovu je bila glavna tema razgovorov britanskega premiera Blaira v Rimu in na Dunaju, kjer je v vlogi predsedujočega EU zagotovil, da Evropa tokrat ne bo čakala križem rok. Zaskrbljenost in obsodbo zaostrovanja razmer je izrazil tudi generalni sekretar ZN Koli Annan. Na 13. strani RIM - Tajnik Ljudske stranke Franco Marini se je znašel v vrtincu polemik po včerajšnjem intervjuju v milanskem Corriere della sera, v katerem je ostro napadel glasilo italijanske škofovske konference TAvveni-re in vatikanski Osserva-tore romano. Katoliška dnevnika sta se znesla nad Ljudsko stranko, ker je podprla zakon o umet-,nem oplojevanju. Marini jima je vrnil milo za drago: dejal je, da lahko tudi škofje zgrešijo, ko spregovorijo o politiki, vatikanskemu glasilu pa je očital, da celo papeževe besede prireja po svoje. Za polemikami se skriva želja škofov o novem močnem centru, ki ga snuje nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga v sodelovanju z Berlusconijem, kar pa Ma-riniju ne diši, saj je ponovil, da je Ljudska stranka Čvrsto na strani Oljke. Na 2. strani Demartin predsednica pokrajinskega sveta GORICA - Svetovalka Oljke iz vrst Ljudske stranke Roberta Demartin je nova predsednica goriškega pokrajinskega sveta. Za podpredsednika je bil izvoljen svetovalec SKP Luigi Bon, potem ko je propadel poskus dogovarjanja z opozicijo. Sprva je večina sicer izvolila za podpredsednika svetovalca FI Zanettija, ki pa funkcije ni sprejel. Na 9 strani Posvet na temo Živeti z mejo MURSKA SOBOTA - V Murski Soboti se je včeraj začelo dvodnevno znanstveno kulturno srečanje Živeti z mejo, ki so ga skupaj pripravili Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, odbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti za proučevanje narodnostnih manjšin, Znanstvenoraziskovalni center SAZU ter Inštitut za migracije in narodnosti iz Zagreba Na 3. strani Prevara z bencinom po znižani ceni TRST - Finančni stražniki so s preverjanjem na tisoCev podatkov o prodaji bencina po znižani ceni odkrili veliko prevaro, v katero je vpletenih 46 oseb, ki so Deželi FJK povzročile veliko škodo. Na 4. strani g KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Deželne volitve Danes se predstavljajo: Romano Maran (LAF); Adriano Ruchini (Projekt avtonomij FJK); Aldo Rupel (SKP). Na 8. in 12. strani PRIMORSKI DNEVNIK v Trstu ima novo telefonsko številko: 7786300 .CENTRO CUITURAIE ITfllO - TEDCSCO Dl „ TBIEST« Deroč* - iTAUtNiscHC KUlTURCKSelUCHftFT TflieST GOETHE ,SO priznan od |NST|TUT NEMŠČINA PRI CCIT poletni program ’98 intenzivni tečaji v juniju/juliju ponavljalni tečaji za mladino » izpiti GOETHE-INSTITUTA študijske počitnice in velika izbira tečajev med letom na 18 sedežih GOETHE-INSTITUTA v Nemčiji informacije, prospekti in vpisovanja pri CENTRO CULTURALEITALO TEDESCO Dl TRIESTE (ITALIJANSKO - NEMŠKI KULTURNI CENTER TRST) Ul. Coroneo 15 - tel. 040/635764 /X CERAMICHE vy UGUSSI TAKOJŠNJA DOBAVA MATERIALA IZ SKLADIŠČA e-Talne in zidne obloge e Vrtni kamini in barbecue KINGFIRE 0 Lesni podi FLORIAN g Sanitarije GHidromasaža g Oprema za kopalnice V ODDELKU DISKONT vedno nove priložnosti Q Privatno parkirišče Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301 Mu/no iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja POLITIKA / TAJNIK LJUDSKE STRANKE RIM / POLITIKA »Heretik« Marini napadel škofe, ki jih mika novi center Intervju v Corriere della sera dvignil med katoličani veliko prahu Berlusconi in Fini bosta danes razčiščevala spor Cossiga je spet napovedal konec strateškega zavezništva med Fl in NZ RIM - Italijanska politika je res ustvarjalno neusahljiva: vsak dan ponuja nove argumente v premislek državljanom, vsak dan izpostavlja nove protagoniste. Ce sta bila v Četrtek na odru politične kronike »krampar« Cossiga in »grobar« Berlusconi s svojo domishco o ustavodajni skupščini, je stopil včeraj v ospredje »heretik« Franco Marini, ki si je -menda prvič - privoščil izreci besedico ah dve proti italijanskim škofom in celo proti vatikanskemu-glasilu Osservatore Romano. Svoje besede je zaupal najveCjemu in najbolj uglednemu italijanskemu dnevniku, milanskemu Corriere della sera. Njegova tarča sta bila osrednja katoliška Časopisa: glasilo italijanske škofovske konference 1’Avvenire in vatikanski Osservatore romano. Dnevnika sta v prejšnjih dneh ostro napadla Ljudsko stranko, ker je podprla zakon o umetnem oplojevanju, kar naj bi bilo v nasprotju s katolišo etiko. Marini je Avvenireju odgovoril, da »lahko tudi školje zgrešijo, ko se spustijo iz verskih na politična tla«, ter namignil, da postaja njegov Časopis »podjetniško glasilo Forze Italia. Direktorja vatikanskega glasila pa je retorično vprašal, ah »je katoličanu zaradi nizkotne politične polemike dovoljeno zlorabljati celo papeževe besede?« Intervju je kot šiba božja udaril v katoliški svet, med škofe in druge cerkvene dostojanstvenike, ponudil pa je priložnost številnim drugim političnim predstavnikom, da so lahko iznesh svoja mnenja tudi o tej pohtiCno-eb-Cni zadevi. Medtem ko je Osservatore romano odločil, da bo vsaj zaenkrat previdno molčal, se je oglasil glasnik italijanske škofovske konference Claudio Giuh-odori, ki je zanikal, da bi imeli italijanski školje za bregom kakršnokoh pohti-Cno namero, paC pa so »hoteli le braniti pravice legitimne družine.« Podobno se je izrazil tudi podtajnik škofovske konference msgr. Giuseppe Beton, medtem ko je pohtolog in Berlusconijev svetovalec Gianni Baget Bozzo ocenil, da je Ljudska stranka »vse bolj ujetnik v komunistični pasti, iz katere se ne more izviti.« Ljudska stranka mnogo dolguje ita-hjanskim škofom, ker je le zaradi cerkvene volilne opredelitve odigrala leta 1968 pomembno vlogo v vrstah Oljke. Oglasil se je tudi hder CDU Rocco But-tighone, ki je Mariniju očital, da je »razočaral katoliški svet,« predsednik senatorjev Forze Italia Enrico La Loggia pa je pridal polemiki še svoj stolček: izjavil je, da je Forza Italia tista stranka, v kateri se priznava še največ katoliških volivcev, in naznanil, da bo kmalu pripravila svoj dokument o vrednotah življenja, o družini, splavu, biogenetiki, šolstvu in razvoju. Napoved je Ciriacu De Miti navdihnila apokaliptični stavek: »Ce bo Forza Italia postala zavetnica etičnih problemov, bo prišlo do konca sveta.« Marini je ponovil, da gre njegov intervju oceniti kot silobran pred napadom škofov, ki skušajo vsiliti neocenhisti- Cno opcijo po Cossigovem receptu. Prav v tem verjetno tiči najnovejši italijanski politični zajec. O tem je prepričan tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema. Italijanski škofje bi po njegovem želeli, da bi se Ljudska stranka odločila za snujoči se novi center, torej za nekakšno obnovitev stare Krščanske demokracije. Tak manever pa je zapisan propadu, ker je »Ljudska stranka Čvrsto na strani Oljke,« je pribil D’Alema. Pritrdil mu je sam škof iz Foggie Giuseppe Casale, ki se je postavil na Marinijevo stran: »Kaže, da bi nekateri hoteli spet strniti katohcane v en sam samcat politični zabojnik. To bi bilo napačno, kot jasno kaže sodobna italijanska zgodovina.« Tajnik Ljudske stranke Franco Marini RIM - Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini in Forza Italia Silvio Berlusconi se bosta danes srečala, da bi razčistila globoka razhajanja, ki so prišla do izraza v zadnjih tednih. Predvsem sta se razšla glede vprašanja ustavne reforme, saj je Fini nekajkrat zelo ostro kritiziral Berlusconija in se opredelil za drugačno pot tudi v iskanju novih rešitev. Medtem ko je Berlusconi za izvolitev ustavodajne skupščine, Fini meni, da bi taka rešitev ne imela zadostne podpore v parlamentu in se mu zdi zato tvornejša pot spremembe ustave s postopkom, ki ga predvideva 138. Člen. Olja na ogenj spora je RIM / MED SVEČANOSTJO OB PRAZNIKU KARABINJERJEV ScaKaro proti napadom na ustanove Naslovnik sporočila je bil Berlusconi, čeprav ga predsednik ni nikoli jasno imenoval RIM - Presednik republike Oscar Luigi Scalfaro je v zadnjih tednih večkrat pozval politike, naj napnejo vse sile in najdejo skupni imenovalec o ustavni reformi. Od kar je dvodomna komisija začela z delom, je Scalfaro pozorno spremljal potek debate, iskanje kompromisov in večkrat tudi osebno nakazal možne poti za iskanje dogovora. Zato ni hotel odgovarjati na napade in je raje ubral pot predlogov. Potem ko je poskus reforme ustave dejansko propadel, pa se je predsednik hotel oddolžiti zlasti predsedniku FI Silviu Berlusconiju, ki ga je nekajkrat osebno napadel in dejal, da je tudi predsednik republike odgovoren za zaostritev, saj naj ne bi bil primemo reagiral pred tremi leti, ko je Bossijev umik povzročil padec Berlusconijeve vlade in torej »prekucijo« kot je predsednik FI tedaj ožigosal spremembo političnega ravnovesja in nastanek Dinijeve vlade. Scalfaro je včeraj med praznikom karabinjerjev zelo ostro podčrtal, da državni ustanovam ni mogoCe pripisovati odgovornosti, odgovornosti imajo posamezniki. Zato je pozval politike, naj ne napadajo ustanov in naj ne prispevajo k rušenju države. Predsednik ni imenoval nikogar, toda smisel njegovega gora, predvsem ap naslovnik sta bila nedvoumna. dolil še bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki je po Četrtkovem srečanju z Berlusconijem sveCano proglasil, da je konec strateškega zavezništva med predsednikom FI in voditeljem NZ. Cossiga se je včeraj povrnil k te) svoji trditvi in jo še podkrepil z ugotovitvijo, da je strateškega zavezništva konec, ker se dosedanja sopotnika razhajata glede spremembe ustave. »Politično bosta lahko še zaveznika, s strateškega vidika pa gresta vsak po svoje,« )e dejal Cossiga in skoraj izzivalno dodal »naj me Berlusconi demantira, Ce misli, da ni zako«. V Nacionalnem zavezništvu so se odzvali zelo previdno na dogajanje. Fini je dejal, da bo današnje srečanje začel z ugotovitvijo, da je Dialog Cossiga-Berlusconi pozitiven, saj je cilj oblikovanje take koalicije, ki bi bila sposobna zmagati na volitvah. »Nujno je, da zato poiščemo sku-pnos strategijo, da bo lahko desna sredina prevzela krmilo oblasti,« je dejal Fini. Navidezno spravljivo stališče pa razkriva precej zapletene probleme, saj gre v bistvu za to, C® naj lOtalija ravije dosedanjo politično bipolarnost ali naj se vrne nazaj v manj definirano shemo, ki jo je omogočal proporCni volilni sitem-O tem se lomijo kopja med Finijem in Berlusconijem. Leva sredina pa opozarja Finija, da ga snujoči se center v tej igrl skuša osamiti. NOVICE Protirasisti obtožujejo policijo zaradi napada na priseljence MILAN - »Policija je dovolila in celo favorizirala napad na maroške priseljence, do katerega je prišlo v sredo zvečer v milanski Četrti Spaventa v južnem delu mesta.« Tako je vCeraj povedal na tiskovni konferenci 32-letni italijanski državljan Fabio Zerbini, ki se je v trenutku napada nahajal skupno s priseljenci v baru Skyrrat v Ul. Meda. Zerbini je pristavil, da bi se sredini izgredi lahko končali z veliko hujšim obračunom, ko ne bi bilo nekaj Italijanov med priseljenci, saj je marsikdo med demonstranti vzklikal, da je treba bar s priseljenci sežgati. Zerbini je govoril na tiskovni konferenci protira-sistiCnega združenja »3. februar«, ki bo danes priredilo veliko protirasistiCno manifestacijo na Trgu Abiategrasso v Milanu. Na srečanju s Časnikarji so bili prisotni tudi nekateri maroški priseljenci, ki so dejali, da se rasizem v lombar-ski prestolnici nevarno širi. Odkrili mednarodno mrežo razpečevalcev mamil GENOVA - Agentje letečega policiskega oddelka iz Genove so vCeraj aretirali 6 elanov zlikovske tolpe, ki je iz Poljske izvažala mamila v Italijo, Nemčijo, Švedsko in Ukrajino. Med aretiranci je tudi 61-letni turški državljan Erkan Altan, ki naj bi vodil mrežo. Tolpa naj bi razpečevala povprečno po 10 kilogramov heroina na mesec. Na Poljsko naj bi ga pretihotapila iz Istambula. Preiskave so genovski policisti vodili skupno s svojimi kolegi iz vseh zainteresiranih držav. Med preiskavami so skupno zaplenili 50 kilogramov heroina. Z avtobusom k oltarju NEAPELJ - NeapeljCanka Valentina Vallefusca, sicer voznik neapeljskih avtobusov, se svojemu prevoznemu sredstvu ni hotela odpovedati niti ob poroki. Zato se je k oltarju zapeljala kar z avtobusom, ki ga vozi vsak dan po neapeljskih ulicah. (Telefoto Ap) RIM / PODKUPNINSKE AFERE Polemikam ni videti konca Amnestija ne navdušuje, prej bi bila potrebna politična rešitev RIM - Nobenega dvoma ni bilo, da se bo vsul pravi plaz izjav, potem ko je eden od milanskih javnih tožilcev dejal, da se skoraj povsem strinja z Gadom Lemerjem, ki zagovarja politično rešitev podkupninskih afer. Se zlasti je taka reakcija razumljiva, Ce je javnemu tožilcu ime Francesco Gre-co, ki je na procesu »Ali Iberian« nedavno zahteval pet let in pol zapora za Berlusconija. Resnici na ljubo pa Greco ni povedal, kaj je tistih 10 odstotkov, s katerimi se ne strinja, a tudi njegovo stahšCe glede politične rešitve Še ne pomeni, da se zavzema za amnistijo, saj pravi, da je pogoj za izhod iz »čistih rok« priznanje, da so bila prizadevanja milanskih sodnikov upravičena in da sprejmejo nova pravila. »Ponovno predlagati' amnistijo za nezakonitosti, povezane s podkupninsko afero, prav v trenutku, ko se na desetine milijonov Italijanov pripravlja na poravnavo davkov, je prava žalitev za tiste, ki spoštujejo državne zakone,« je menil predstavnik zelenih Alfonso Pecoraro Scanio. Član protimafijske komisije Niky Vendola pa je pristavil, da bi bila politična rešitev enakovredna »avtoamnistiji, ki bi si jo darovali vodilni razredi.« Svoje nasprotovanje sta izrekla tudi Francesco Carotti, ki pri Ljudski stranki odgovarja za pravosodje (morebitno amnistijo bi lahko odobrili samo ob koncu globoke reforme italijanskega pravosodja), in odgovorni za pravosodje pri Levih demokratih, Pietro Pole- na, ki pa je bil obenem kritičen zaradi šte vilnih javnih posegov sodnikov, češ d niso naprošeni za dajanje nasvetov, obre gnil pa se je tudi ob politike, ki ovirajo so dno pot. Predsednica državnega združ® nja sodnikov Elena Paciotti je povedala« da ima politična rešitev ima smisel sam0 v trenutku, ko bi lahko rekli, da smo obr^ nili stran, in da je parlament odobril stro ge zakone, ki bi preprečevali ponavljati^ tega, kar se je pripetilo: Ce bi posegli amnistijo, ko gre za mogočneže, delo s° dnikov ne bi imelo več nobenega snusl • bilo bi v naspotju s samim seboj, ker ^ plačani, da zakon uveljavijo tako Pr,U mogočnežem kot proti revežem. Pr0 _ splošni amnistiji se je izrekel tudi mdaj ski pravdnik Francesco Saverio Borei > ker gre za inštitut, ki pride v poštev sam v izrednih trenutkih. , StahšCe javnega tožilca Greca je PoZ<' vil bivši pravosodni minister in poslan FI Alfredo Biondi, ki pa je previdno stavil, da se ne strinja z golo amnistijo, P trebno bi bilo, da prej najdemo politi rešitev. Enrico La Loggia (načelnik se ^ tne skupine FI) ni maral preveC govori politični rešitvi, raje se je zaustavil vprašanju obveznosti kazesnekga P . 0'jr-nja, Ceš da se sodniki tega pravila niso ^ žali v odnosu do vseh strank, kar pom6 da sodni postopek instrumentalno šCajo v politične namene, iz Cesar m0 prava gonja proti Berlusconiju. MANJŠINE / V MURSKI SOBOTI CELOVEC / PO GRASSERJEVEM ODSTOPU Kulturno srečanje Živeti z mejo Kaj stroriti za ohranitev jezika manjšin Haider kandidat FPO za deželnega glavarja Reinchold novi predstavnik svobodnjakov v deželni vladi MURSKA SOBOTA - V Murski Soboti se je včeraj dopoldne začelo dvodnevno znanstveno kulturno srečanje Živeti z mejo, ki so ga skupaj pripravili Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, odbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti za proučevanje narodnostnih manjšin, Znanstvenoraziskovalni center SAZU ter Inštitut za niigracije in narodnosti iz Zagreba. Strokovni del srečanja se je začel s Predstavitvijo kulturnih dosežkov manjšin zlasti v funkciji ohranjanja materinščine. O tem so spregovoril dr. Inzsef Varga, Jožek Horvat, dr. Ernest paric in mnogi drugi. V okviru te teme jf Branko Lenart predstavil kulturno dejavnost društva Člen 7 na avstrij-sLem Štajerskem, Marijana Sukič pa založniško dejavnost Slovencev v Po-mbju, ki so si prav s pisano besedo prizadevali ohraniti slovenski jezik na Madžarskem. Domala vse referate iz razprave je Povezovala misel, da je ohranjanje materinščine ena od najpomembnejših Ualog v prizadevanjih za ohranjenje identitete vsake manjšine. Udeleženci srečanja so na popoldanski okrogli mizi govorili o tem, kaj je treba konkretno storiti za ohranjanje jezikov manjšin. Znanstveno kulturno srečanje Živeti z mejo bodo končali danes, ko bodo udeleženci na zaključni seji tudi strnili ugotovitve iz svojega dvodnevnega dela. Na srečanju poleg številnih strokovnjakov za manjšinska vprašanja sodelujejo tudi predstavniki Zavoda za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave, Društva Romov iz Murske Sobote, Zveze Slovencev na Madžarskem iz Monoštra, Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko iz Gradca, gradiščan-skib Hrvatov iz Avstrije in Hrvatov na Madžarskem. Udeležence srečanja sta uvodoma pozdravila župan občine Murska Sobota Anton Slavic in predsednik programskega odbora srečanja akademik Anton Vratuša, ki je spregovoril tudi o pomenu tega srečanja za kulturni in gospodarski napredek ter sožitje v krajih ob meji. (STA) CELOVEC - Zdaj je uradno. Sef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider bo glavni kandidat svoje stranke na deželnozborskih volitvah na Koroškem 7. marca 1999, pa tudi v primeru, da bi predčasno razpustih deželni svet in volitve razpi-sali že jeseni. To je po več ur trajajoči seji deželnega vodstva koroških svobodnjakov v Porečah ob Vrbskem jezeru sporočil Haider osebno. Njegovo kandidaturo naj bi potrdil izredni kongres deželne stranke še pred poletjem oz. najkasneje septembra letos. Haider, ki je zaradi popolnoma nepričakovanega odstopa svojega prvega moža na Koroškem in namestnika deželnega glavarja Karla Heinz aGrasserja pod hudim pritiskom, je na novinarski konferenci še dodal, da ne bo nasledil Grasserja v koroški deželni vladi. Funkcijo namestnika deželnega glavarja bo prihodnjo sredo na seji deželnega zbora prevzel sedanji državni poslanec Matthias Reichhold, politik, ki je že bil namestnik deželnega glavarja na Koroškem v letih 1992 do 1994. V obdobju 1995 do 1997 je bil Reichhold poslanec v Evropskem parlamentu v Stras-burgu. V zvezi s svojo napovedjo o kandidaturi za koroškega deželnega glavarja je desničarski populist na novinarski konferenci še dejal, da je prepričan, da bo svoj cilj dosegel, v nasprotnem primeru pa je - vnovič - namignil na možnost odstopa. Njegova izvolitev za koroškega deželnega glavarja pa nikakor ne bi pomenila, da bi se pri državnozborskih volitvah junija ah jeseni 1999 ne potegoval tudi za funkcijo zveznega kanclerja. Haider je po seji deželnega vodstva stranke vnovič ostro napadel Grasserja in njegov odstop označil kot del koncepta političnih nasprotnikov, ki s pritiski in izsiljevanjem skušajo zrušiti svobodnjaško stranko z njim na čelu. Pri Gras-serju jim je to uspelo, je priznal Haider in ob tem še posebej izpostavil finančno atraktivno ponudbo kanadskega veleindustrijca avstrijskega porekla Franka Stronacha. Izpostavljeni mikavnim ponudbam naj bi bili tudi nekateri drugi vidni svobodnjaški politiki, še posebej tisti, ki se gibljejo v gospodarskih krogih, je še dostavil Haider. Vsaj na Koroškem z zdaj sprejetimi personalnimi odločitvami s takimi presenečenji ne računa več, je še dostavil politično močno načeti desničarski popu-hst. Ivan Lukan LJUBLJANA / NA KONFERENCI OZN ZA BOJ PROTI MAMILOM Slovenske izkušnje bo prikazal minister Bandelj Tudi v Sloveniji že predvajajo televizijski spot z novimi prijemi, ki jih predlaga OZN za boj proti mamilom LJUBLJANA - Generalni se-kretar OZN Kofi Anan je na po-dlagi resolucije Ekonomsko-so-damega sveta (ECOSOC) sklical Posebno zasedanje Generalne skupščine (GS) OZN o problematiki mamil, ki bo od 8. do 10. junija v New Torku. Slovenijo oo na zasedanju zastopala dele-Sucija, v kateri bodo predstavniki ministrstva za zdravstvo in notranje zadeve. Vodil jo bo no-Lanji minister Mirko Bandelj. Na zasedanju bodo visoki Predstavniki 185 držav (predsedniki držav, vlad, zunanji, no-Lnnji in ministri za zdravstvo) razpravljali o ukrepih proti ne-zakoniti proizvodnji, prodaji, Povpraševanju in razdeljevanju nrog. Razpravljali bodo tudi o nadzoru nad prometom s suro- na, nja, vinami za proizvodnjo drog, o preprečevanju pranja denarja, o sodelovanju med organi prego-o zmanjševanju povpraševa-o amfetaminskih stimulan-tih, o uničevanju nekakonitih posevkov in o alternativnem razvoju. Posebno zasedanje OZN o problematiki mamil bo vsekakor pomemben politični dogodek, ki bo pokazal pripravljenost mednarodne skupnosh, da se odločno upre zlorabi mamil in psihotropnih substanc. V osrednjem dokumentu posebnega zasedanje politični deklaraciji naj bi bile začrtane smernice preprečevanja in zatiranja tega pojava za naslednje desetletje. V njej bo zajeta vsebina ostalih dokumentov in izražena politična volja držav članic za nov pristop na področju boja proti zlorabi drog. Politična deklaracija o boju prod mamilom predlaga uravnotežen pristop med prizadevanji za zmanjševanje povpraševanja (s preventivnim delom) in ponudbe mamil (z represivnim ukrepanjem), predvsem pa terja osveščanje javnosti o nevamosh mamil. Poleg politične deklaracije bo generalna skupščina sprejela tudi deklaracijo 6 vodilnih principih za zmanjševanje povpraševanja po drogah ter vrsto drugih dokumentov pod skupnim naslovom Akcijski načrti. Minister Bandelj bo stališče Slovenije do teh problemov udeležencem konference v svojem referatu predstavil v torek, 9. junija. Njegov sodelavec Dar- ko Maver bo sodeloval v delovni skupini za zatiranje nedovoljene trgovine z mamili, kjer bo predstavil naše izkušnje pridobljene v akciji Kolo, ko je prišlo do razbitja t.i. gorenjske heroinske naveze, ter sodelovanje v tej akciji slovenske z bolgarsko, romunsko, madžarsko, avstrijsko in italijansko policijo. Ker bodo politične odločitve, ki bodo sprejete na tem zasedanju, vzpostavile nadzor nad mamili v 21. stoletju in jih bodo realizirali po vsem svetu, je Mednarodni program Združenih narodov za nadzor nad mamili -UNCDP vsem policijam posredoval televizijski spot, ki ga v teh dneh že predvajajo številne televizijske hiše po vsem svetu in tudi v Sloveniji. (STA) nato / novinarska konferenca LJUBLJANA / POGAJANJA Z NEMŠKO DELEGACIJO Ladje Atlantske zveze v koprskem pristanišču KOPER - v koprskem n staniscu so na novi-arski konferenci včeraj Odstavili skupino tvS*ih vojaških ladij, ki 'lr'jo multinacionalno si .°I° stalnih pomor-s lia Ml zveze NATO v Hib t?-Zem^U’ namenie" hitremu posredova- Vojaška plovila, ki j Luko Koper priplu-hoZ fKtr,tek zjutraj, nji- r,TV °hisk pa se bo kon-• t- nede LJVJahko ogledali tudi v nedeljo, si bodo n,.1 lahko oj hiskovalci. n i^aaski, nemški in ste Častniki so Qr Vllnim novinarjem vložili smotre delo-'U va’ organiziranosti stah,°Lkretne naloge za „ 'h pomorskih sil rih re^ozemlje, v kate-iasUS,tfVi le P° ena vo-Nemri ad,a 12 SPanije, jvjj Clje, Grčije, Italije, Ve]°ueinske’ Turčije, UDA 6 Britanije in Enota za opravljanje mirnodobnih in vojnih nalog v Sredozemlju, po potrebi pa tudi izven njega, so omenjene države ustanovile leta 1992. Do junija 1995 je ta pomorska enota neposredno sodelovala pri uveljavitvi embarga v Jadranskem morju. Po njegovi odpravi se posadke v zadnjih dveh letih lahko bolj posvečajo usposabljanju ter navezovanju stikov s pomorskimi silami evropskih držav, ki so članice Partnerstva za mir. Obisk Slovenije in koprskega pristanišča prav tako sodi v ta okvir. Skupina vojaških ladij bo jutri iz Kopra odplula proti romunskemu pristanišču Con-stanta, kjer se bo nato udeležila velike pomorske vojaške vaje v okviru Partnerstva za mir. (-STA) Pomoč nacističnim žrtvam Slovenija bo posredovala seznam tistih, ki imajo pravico do odškodnine LJUBLJANA - Sloven- ska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Eda Pirkmajerja se je dopoldne z nemško delegacijo, ki jo je vodil svetnik v nemškem ministrstvu za zunanje zadeve Michael Grau, pogajala o uporabi sredstev, ki jih Nemčija namenja za humanitarno pomoč žrtvam nacističnega nasilja med drugo svetovno vojno v Albaniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Jugoslaviji, Madžarski, Makedoniji, Romuniji, Slovaški in Sloveniji. Kot je pojasnila nemška delegacija, gre za t.i. Hirschov sklad, katerega 80 milijonov nemških mark bo na voljo v letih od 1998 do 2000. Iz sklada, ki so ga ustanovili na pobudo skupine poslancev pod vodstvom Burkharda Hirscha, bo preživelim žrtvam nacističnega nasilja izplačana enkratna denarna pomoč. Slo naj bi za moralno gesto, ki naj bi prejemnikom dala zavest, da tudi danes niso sami. Finančni okviri te pomoči sicer še niso določeni, vsekakor pa bodo zneski simbolični. Delegaciji sta govorili o postopkih za določitev prejemnikov. Glede na nemške kriterije bodo do pomoči upravičeni zaporniki v koncentracijskih taboriščih, drugi zaporniki, ki so bili zaprti ali obsojeni iz političnih razlogov, in ukradeni otroci. Slovenska stran je ob tem opozorila na izgnance, za katere pa po presoji nemške delegacije ne veljajo kriteriji Hirscho-vega sklada. Kljub temu pa sta se delegaciji do- govorili, da bo slovenska stran v najkrajšem času predložila ustrezno pisno argumentacijo, iz katere bo razvidno, da gre pri izgnancih za poseben, za Slovenijo specifičen primer nacističnega raznarodovanja oziroma »etničnega čiščenja« pomembnega dela okupiranega ozemlja. Dogovorili so se tudi, da bo pri delitvi pomoči uporabljena obširna dokumentacija, ki je v zvezi z žrtvami vojnega nasilja zbrana na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ter o nadaljnjih ukrepih za uresničitev programa. V slovenski delegaciji so sodelovali predstavniki ministrstev, Rdečega križa, Inštituta za novejšo zgodovino ter predstavniki organizacij, ki združujejo žrtve vojnega nasilja. (STA) NOVICE Bizjak Podobniku izročil poročilo o stanju človekovih pravic LJUBLJANA - Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je včeraj predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku izročil prvi izvod poročila o stanju človekovih pravic v Sloveniji v letu 1997. Poročilo, ki obsega 266 strani, v prvem delu omenja predvsem že razrešene probleme, v drugem delu pa podaja oris stanja problemov v Sloveniji. Predsednik DZ Podobnik je dejal, da je lemo poročilo varuha človekovih pravic dober prerez stanja v Slovenij, saj opisuje dejanske razmere, v katerih ljudje živijo. Bizjak je predsednika DZ zaprosil, naj obravnavi letnega poročila DZ nameni poglobljeno pozornost, saj poročilo omogoča dober vpogled v podatke o tem, na katerih področjih in na kakšen način se v življenju pojavljajo problemi ob izvajanju veljavnih zakonov. Na dnevni red Seje DZ pa bo poročilo najverjetneje uvrščeno takoj v jeseni. Danes na Trbižu akademija malih glasbenikov TRBIŽ - Danes ob 18. uri bo v Občinskem kulturnem centru na Trbižu zaključna akademija gojencev glasbene šole Tomaža Holmarja. Hkrati je to priložnost za praznovanje 20. obletnice slovenske glasbene vzgoje v Kanalski dolini. Prvi tečaji so začeli namreč pred dvajsetimi leti pod okriljem tržaške Glasbene matice. Od leta 1995 je šola samostojna in je del Slovenskega kulturnega središča Planika v Kanalski dolini. Vključena je v deželno glasbeno matico v Furlaniji-Julijski krajini z imenom glasbena šola Tomaža Holmarja. Čeprav je ta glasbena šola skromna, saj ima lemo okrog dvajset slušateljev, je njeno delo vendarle izredno pomembno, saj mladim pod vodstvom visoko usposobljenih mentorjev posreduje glasbeno znanje v slovenskem jeziku in ima zaradi tega v zamejski skupnosti prav posebno mesto. V Ukvah predstavitev združenja Don Mario Cernet UKVE - V farni cerkvi v Ukvah bo danes uradno predstavljeno novo združenje, ki je bilo imenovano po duhovniku Mariu Černetu. Ob tej priložnosti bo nastopil znani New Svving Quartet. Stari Grki niso skrivnost LJUBLJANA - Na 1. državnem tekmovanju iz zgodovme, ki je na temo Stari Grki in njihova mitologija potekalo konec maja v Ljubljani, je zlato priznanje osvojilo 45 učenk in učencev iz 30 osnovnih šol. Kot so včeraj sporočili z zavoda za šolstvo, ki je tekmovanje organiziral, bodo najboljšim priznanja podelili prihodnji petek. Na državnem tekmovanju je sodelovalo 64 učenk in učencev iz 50 osnovnih šol iz vse Slovenije. Najboljši ekipni rezultat je dosegla OS Ledina iz Ljubljane, saj so kar štirje tekmovalci iz te šole osvojili zlato priznanje. VOLILNA KRONIKA Srečanje s tajnikom LD Massimom D’Alemo Danes bo v Trstu tajnik stranke Levih demokratov Massimo D’Alema, ki bo ob 16. uri gost srečanja v hotelu Savoia. V Ronke bo prispel z letalom, nato se bo v centru Han-nibal pri TržiCu vkrcal na gliser predsednika Barcolane Fulvia Molinarija. Tako si bo D’Alema lahko ogledal Trst z najlepše perspektive - z morja, in bo lahko osebno preveril, pišejo Levi demokrati v tiskovnem poročilu, možnosti tržaškega pristaniškega in turističnega razvoja. D’Alema se bo najprej sreCal z županom Riccardom Illyjem na Pomorski postaji, kjer ga bosta sprejela tudi predsednik Pristaniške oblasti Michele Lacalamita in komandant pristaniškega poveljstva admiral Sergjo De Stefano. Ob 16. uri bo v dvorani hotela Savoja napovedano srečanje na temo »Trst in morje: od starega odnosa do prihodnosti mesta«, kjer bo odgovarjal na vprašanja Piccolovega novinarja Paola Rumiza; srečanje bo uvedel Fulvio Molmari. Vstop je prost. Srečanje somišljenikov SSk z Ivom Jevnikarjem V kmečkem turizmu pri Bibcu v Križu se je v Četrtek zbralo lepo številov somišljenikov in aktivistov Slovenske skupnosti s Tržaškega in Goriškega s kandidatom za deželni svet na Usti Ljudske sredine za reforme Ivom Jevnikarjem. Med drugimi so posegli Edvin ForCiC v imenu prirediteljev, torej sekcije SSk za Devin-Nabrežino, deželni predsednik Bernard Špacapan in deželni tajnik Marin Brecelj. VeCer je bil namenjen tudi zbiranju prostovoljnih prispevkov za volilni sklad Slovenske skupnosti in so naslovih na javnost prošnjo, naj tudi z darovi v volilni sklad prispeva k okrepitvi slovenskega zastopstva v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. V Zgoniku praznik tiska LD SinoCi se je v Zgoniku pričel tradicionalni festival Novega Dela in Unita, ki se bo odvil do nedelje na pobudo zgoniške sekcije Levih demokratov. Danes bodo odprli kioske ob 18. uri, do polnoči pa bo ples s Kraškim kvintetom. Jutri bo ob 18.30 nastop mestne godbe na pihala iz TržiCa, uro pozneje pa bo srečanje s podpredsednikom deželnega sveta in nosilcem liste LD za deželni svet Milošem Budinom in s poslancem v slovenskem parlamentu ter bivšim koprskim županom Aureliom Jurijem. Praznik se bo zaključil s plesom ob zvokih Adria Kvinteta. Predstavitev slovenskih kandidatov SKP Slovenska komisija SKP bo priredila v ponedeljek, 8. junija ob 20. uri v prostorih Ljudskega doma v Trebčah predstavitev vseh osem slovenskih kandidatov iz štirih volilnih okrožij dežele Furlanije-Julijske krajine, v katerih živi slovenska manjšina. Slovenske kandidate bo predstavil senator Stojan Spetič. Ugledne osebnosti podpirajo Ghersino (Zeleni) Vsedržavni glasnik Zelenih sen. Luigi Manconi je vCeraj dopoldne na tiskovni konferenci v Trstu naglasil, da so deželne vohtve pomembne tudi v vsedržavnem merilu, in poudaril vlogo Zelenih pri dosedanjem upravljanju deželne uprave. Objavili so tudi poziv, ki ga je podpisala vrsta osebnosti različnega pohtičnega, kulturnega in profesionalnega izvora, ki smatrajo nosilca liste Zelenih Paola Ghersino za političnega predstavnika, ki presega ozke meje strankarske pripadnosti. Izjavo so podpisali med drugimi fotograf Giovarmi Montenero, raziskovalec Vojko Bratina, astronomkinja Margherita Hack in župan Marino Vocci. Miloš Budin: Liste naj se izrečejo o koalicijah V okviru sinočnje televizijske oddaje je nosilec Uste Levih demokratov za deželne vohtve Miloš Budin podčrtal usmeritev stranke za oblikovanje deželne vlade, ki naj sloni na koaliciji Oljke. Vse hste, je poudaril, bi se morale izreci pred volitvami o koalicijski pripadnosti, ker bomo sicer priče negotovostim in nestabilnosti iz preteklosti. To velja v prvi vrsti za sredinske hste, ki skušajo igrah na »desnolevo« dvoumnost. Tudi SKP na Internetu Čedalje več je ljudi, predvsem mlajših, ki posedujejo domaC računalnik in deskajo po internetu. Tem velja sporočilo slovenske komponente SKP, da so njeni glavni kandidati na razpolago tudi na omrežju internet in sicer na naslovu: www.geodhes.com/capitolhill/senate/7645. Na razpolago so kratki življenjepisi kandidatov in osnovne programske točke, ki zanimajo slovenskega volilca. Prek elektronske pošte pa lahko vsak zastavi kandidatom katerokoli vprašanje. Odgovor bo prejel v najkrajšem Času po ish poh. Volilno srečanje z Budinom Danes se bo kandidat Levih demokratov za deželne vohtve Miloš Budin skupaj s kandidatom Gianfrancom Cianijem sreCal z volilci od 10. ure do 12.30 v Narodni ulici na vogalu s Proseško ulico. Praznik komunističnega tiska Drevi se bo v Ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija pričel praznik komunističnega riška, ki ga prireja krožek Pescatori. Ob 19, 30 bo spregovoril tajnik federacije in kandidat za deželni svet Jacopo Venier, in sicer na aktualno temo dvodomne komisije in ustavne reforme, kar ima tudi posledice na deželni ravni. Sledil bo ples ob zvokih ansambla Barbanera. Martelli o političnem centra Na srečanju, ki ga je priredilo gibanje demokratičnih sociahstov SDI, je Claudio Mar-telh ocenil sedanji politični trenutek kot uveljavljanje političnega centra in ošibitev levice. Razbitje glede ustavnih reform med Berlusconijem in Finijem je izraz evropskega procesa, ki ga vodita nemški kancler Khol in španski premier Aznar. Po Mar-telhjevem mnenju D’Alemi ni uspela prenovitev DSL, in tudi koalicija Oljke je v nevarnosti. Zakaj ne bi manjšine prvič zastopala ženska? Na srečanju s skupino žensk, angažiranih v gibanjih civilne družbe, je kandidatka SKP Bruna Zorzini SpehC ugotovila, da so Slovenci od nastanka dežele Furlanije - Julijske krajine imeh v deželnem zbom vsaj tri svetovalce, le v zadnjem mandatu enega. Zato je sedaj pomembno, da vohlci popravijo razmerje sil in spet izvolijo ustrezno število Slovencev, saj je glasov zadosh za vse. PaC pa je bilo na robu srečanja shšah, da slovenske manjšine v deželnem svetu še ni zastopala ženska. Bruna Zorzini SpehC je v občinskem in pokrajinskem svetu pokazala svojo sposobnost in borbenost, zato zasluži glas volilcev, ki se bodo odločili, da podprejo komuniste v zavesh, da bodo najdosledneje branih pravice šibkejših in manjšin. Gombač o pristaniških tarifah Na pobudo Slovenske gospodarsko prosvetne skupnosh je bila v prostorih Hotela Savoia Ex-celsior konferenca o vlogi VEI. priloge pariške mirovne pogodbe iz leta 1947 v tarifemi poh-hki tržaške luke. O še vedno aktualnib problematiki, ki razdvaja tržaške politične kroge, je spregovoril Boris Gombač, ki je zelo ostro in kritično analiziral izbire luških upraviteljev in njihovih političnih sponzorjev. Gombač je predlagal, da se enkrat za vselej uresničijo v Črki in duhu nameni in hotenja VH. priloge mirovne pogodbe tako, da se ugodnosh davčnega in tarifamega značaja preusmerijo v pridobitev novih delavnih mest. To bo mogoče šele tedaj, je dejal Gombač, ko bodo sklenjene koncesije o pristaniških storitvah javne in prozorne. Stoffieri neupravičeno rabi simbol Rdečega križa IndipendenhstiCni kandidat koalicije Fronte Giuliano Pierpaolo Pergohs je vložil priziv proh predstavniku Liste za Trst oz. Forze Italia Giuhu Staffieriju, ker neupravičeno izkorišča simbol RdeCega križa na svojih volilnih lepakih. Staffieri je od RdeCega križa sicer prejel neko priznanje, vedar sama ženevska konvencija o Rdečem križu iz leta 1929 izrecno prepoveduje izkoriščanje simbola rdečega križa na belem polju, še zlash v politične namene. Pergohs zahteva, naj odstranijo Staffierijeve lepake. V KASARNI PRI SV. JAKOBU / OB POČASTITVI 184. OBLETNICE Karabinjerji podali obračun zadnjega leta Na slovesnosti tudi predstavniki slovenske policije Skoraj 5 tisoč kaznivih dejanj, s katerimi so imeli opravka, 139 oseb aretiranih in -drugih 1190 prijavljenih sodnim oblastem: obračun enoletnega dela karabinjerjev tržaškega pokrajinskega poveljstva so podali na včerajšnji slovesnosti v kasarni pri Sv. Jakobu ob 184. obletnici ustanovitve rodu karabinjerjev. Slovesnosti so se udeležile deželne in pokrajinske civilne, cerkvene in vojaške oblasti, med katerimi so bili predsednik deželnega sveta Roberto Anto-nione, vladni komisar in prefekt Michele de Feis, predsednik tržaškega prizivnega sodišča Gior-gio Allegri, škof Evgen Ravignani, deželni vojaški podpoveljnik, brigadir general Giampaolo Pozzi ter predstavniki slovenske policije. S polaganjem venca na spomenik v kasarni, ob katerem je bilo na Častni straži šest karabinjerjev z uniformami iz leta 1833, 1848 in 1915/18, so počastili padle, nakar so prebrali ukaz glavnega karabinjerskega poveljnika Sergia Siracuse. Na vrsti je bil poseg podpolkovnika Giuseppa Gasparetta, ki je najprej poudaril pomen slovesnosti, zatem pa je prešel k navajanju glavnih dosežkov zadnjih dvanajstih mesecev. Poleg omenjenih podatkov je posredoval še vrsto drugih, med katerimi je naglasil zaplembo več kot 10 kilogramov mamila. Nadalje so opravili skoraj 500 službenih kontrol v zvezi z javno varnostjo, pri Čemer je bilo zaposle- nih 1110 agentov. Se posebej je bila zahtevna kontrola mejne Črte, pri Čemer so ustavili 415 tujih državljanov in aretirali 16 oseb, ki so jim pomagali pri ilegalnih prestopih meje. Uspeh pri ustavljanju tujcev je omogočila tudi okrepitev službe na mejni Črti, ki so jo dosegli z operacijo »Lupo«. Ob zaključku slovesnosti je tržaški šolski skrbnik Ugo Mannini izročil nagrade študentom, ki so zasedli prva mesta na nagradnem natečaju, na katerem so kot temo imeli prav rod karabinjerjev. Natečaja so se udeležili dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol v pokrajini, med katerimi je bila tudi slovenska šola »Simon Gregorčič« iz Doline. Celotni seznam je naslednji: Srednja šola »ITALO SVEVO«: 1. Erika Ve-gliach, 2. Sara Taucer, 3. Erik Martellani; srednja šola »SIMON GREGORČIČ«: 1. Ksenija NABREŽINA Predavanje o čebelarstvu v Občinski knjižnici Čebele nabirajo nektar iz cvetov ali sladkornih snovi, ki so prisotne na rastlinah. To predelajo, vsk-ladišCijo in pustijo zoreti v panju. Kar nastane imenujemo med in naši predniki so ga Častili kot božje darilo, v zadnjih desetletjih pa ponovno pridobiva na veljavi zaradi svojih znanih in neznanih hranilnih in zdravilnih lastnosti. O Čebelarstvu in medu pri nas in v svetu je v Četrtek zveCer v nabrežinski knjižnici, v sklopu Projekta za gospodarsko spodbujanje občinskega območja, predaval predsednik Čebelarskega konzorcija za Tržaško pokrajino dr. Livio Dorigo. »Kljub temu, da se tega veckrt ne zvedamo, predstavlja Čebelarstvo v bistvu hrbtenico kmetijstva« je dejal Dorigo. Čebele nam z letenjem od cveta do cveta oplajajo rastline in s tem omogočajo razvoj sadov in semen. Iz tega jasno sledi, Pregare, 2. Piero Bara-zutti, 3. Marco Coletta; srednja šola »DIVISIONE JULIA«: 1. Rubina Ban-co, 2. Jehoshua Sossi, 3. Giorgia Ceraulo; srednja šola »Al ČAMPI ELISI«: 1. Francesco Grassi, 2. Kosta Malabotta, 3. Gabriele Zucca. da je Čebela ključen člen ekosistema tega planeta. V nadaljevanju se je Dorigo zaustavil na lastnostih Čebele, ki živi v družbeno organiziranem in urejenem sistemu. Njen naj-veCji sovražnik je parazit varoza, proti kateremu čebelarji v bistvu še nimajo popolnoma zanesljivega orožja. Kar zadeva ekonomske plati gre poudariti, da je Čebelarstvo pri nas sorazmerno malo razvito, delno tudi zaradi rastlinsko -podnebnih neugodnih razmer naših krajev. Čebelarji si zato pomagajo predvsem s selitvijo panjev v donosnejša, predvsem gorata in rastlinsko bogatejša območja. Niz treh predvidenih predavanj v Čebelarstvu se bo nadaljeval še s srečanji 17. in 25. junija. V upanju seveda, da bo tudi tokrat skromni odziv občinstva in kmetijskih operaterjev nekoliko spodbudnejši. febl J ZAKLJUČEK PREISKAVE ~H V prevare z bencinom vpletenih kar 46 oseb Finančna straža je z navzkrižnim preverjanjem na tisoCev podatkov o prodaji bencina po znižani ceni odkrila davčno prevaro, v katero je vpletenih kar 46 oseb. Vse so prijavili sodnim oblastem. Po ugotovitvah finančnih stražnikov naj bi se okoristili z veliko količino bencina, 50 tisoC litrov, in tako povzročili deželni upravi, ki ima pristojnost nad tem vprašanjem, precejšnjo finančno škodo (govor je o desetinah milijonov lir). Sedem od prijavljenih oseb upravlja bencinske Črpalke, drugi so navadni državljani ali pa upravljajo javne lokale. Med preiskavo, ki je trajala osem mesecev, je prišlo na dan, da so z bencinskimi karticami opravljali razne nedovoljene operacije. Nekateri imetniki so svojo kartico pustih kar na Črpalki, kjer so jo pridno izkoriščali: na kartico so tako zabeležili lažno porabo, nakar so bencin po znižani ceni prodajali p° običajni ceni osebam, ki ne prebivajo pri nas, razliko so seveda vtaknili v žep. Nekateri Črpalkarji so tudi uporabljali kartice klientov, ki o njihovem početju niso bili seznanjeni, za registracijo večjih količin bencina od tistih, ki so jih prodali. V drugih primerih so kartice samih črpalkarjev ah njihovih uslužbencev služile za registracijo prodaje bencina, kijev resnici niso opravili, vendar so si tako zagotovili možnost, da gorivo prodajo po polni ceni. Zaplenili material za strelivo Avto je bil ustavljen na cesti med PadriCarni in Opčinami, šofer pa je nekaj zlagal v prtljažniku-Agenti finančne straže z OpCin so se ustavili, moškega so legitimirali, imel je 46 let in je bil iz Trsta. Pogledali so tudi, kaj je zlagal in odkrili, da gre za povsem nedovoljen material: v prtljažniku sta bila stroja za pripravo streliva, 7500 netilk za naboje, 12 posod z ogljikovim dvokisom, 4500 krogel (deloma svinčene, deloma s plaščkom). V drugih odprtinah v avtu sta bila še 2 kilograma smodnika-Vse, kar so našli, so finančni stražniki zaplenili, moškega, ki je ostal na prostosti, pa so prijavili sodnim oblastem zaradi tihotapstva ter zaradi prevažanja in posesti eksplozivnega materiala. Tatvina v veleblagovnici S pomočjo kavlja so se povzpeli na mostovž, sneli so streho dvigala, na katerem so razbili se vrata, nakar so vdrli skozi druga vrata in naposled prišli do blagajne: plen v veleblagovnici delavskih zadrug v Ul. San Giovanni v Miljah pa nl presegel 7-8 milijonov lir. Precej veC bodo v veleblagovnici verjetno potrošili, da odpravijo posledice narejene škode. S primerom se ukvarjaj0 agenti miljskega policijskega komisariata. Verižno trčenje Na Miramarskem drevoredu je včeraj popoldne prišlo do verižnega trčenja, v katerem sta bila na sreCo samo dva od šoferjev lažje ranjena, zato Pa je prišlo do precejšnjih zastojev v prometu, bodo si v smeri proti mestu kot proti Sesljanu. Izvid so opravili mestni redarji, gasilci pa so odstrani razbitine in počistili asfalt, na katerega se je iz*1 bencin. PROTEST ŠOLSTVO / PRIREDITEV NOVICE Kriška srenja proti sečnji na Bab’ci Podelitev bralnih značk v Gropadi Značke je podelil pesnik in pisatelj Marko Kravos - Prireditve tudi na drugih šolah Pokrajinska gozdna uprava že nekaj Časa Cisti gozd na Bab’ci, to je na področju, ki se razteza od Križa do Nabrežine. To dela brez soglasja kriške srenje, zaradi Cesar je leta v četrtek zaCela protestno manifestacijo za zaščito svojih srenjskih lastnin in pravic. Kriška srenja predvsem zahteva - kot so v Četrtek poudarili njeni Predstavniki na tiskovni konferenci ob prisotnosti številnih domačinov na Parceli srenje pod Kri-Zem (pri Filtrih), kjer so Postavili Šotor in razvili transparent - da se preki-ne sečnja in CiSCenje suhih in obolelih borov-Cev- To zahteva, ker smatra, da so za izdajanje podobnih dovoljenj pristojni le lastniki, v tem konkretnem primeru kriške srenje. Pri tem je treba poja- Po več kot dvajsetih letih spet švicarski konzulat v Trstu Po vec kot dvajse latih bo Švica spet Prla svoj konzulat v ®tu. Tako je odločil deralni svet Švicar konfederacije, ki je t 'Uienoval novega i carskega Častnega k zula v Trstu. Imenc ?a je bila odvetn aola Vogrich, ki je 1 2e nekaj let v stik Syicarskim velepo: aistvom v Rimu ir da pooblaščena za; Prtiča švicarskega ge talnega konzulata v rtatkah za območje F arrije-Julijske krajini Novica o ponovn °dprtju švicarskega k zulata v Trstu je vel: stavništvo delov; atestu skoraj 200 le fn je bilo leta Ukinjeno. Konzu s' rstu je bil na ,P'oh prvo Švica pnzularno pred ”lstvo v Italiji. Odp °a Se v Napoleon r!frh, ker je v Trsti Živela številna tarska skupnost. N orlo trgovcev, ki , narjali z uvozor uvažali h olje Sje in t12 južne Ita iz^e)-v tuiin( fina*, naprave iT' ,kanino in tel Proizvode ter c« V P.ne in zapestn tistem času (17 godili tudi ev sl^tisko cerkev Svi nttar«isa , sv‘ trske evange ^skupnosti v Iti ^dalijansko zu ^ nistrstvo je -tos Priznalo ^t, konzulat In 'nta svoj ; 1 Battisti ie sni ti, da je dežela nakazala 125 milijonov lir podjetju Borisa Bizjaka za seCnjo omenjenih borovcev na osnovi deželnega zakona št. 55/72. Doslej namreč - ugotavljajo v Križu - se še nioli ni zgodilo, da bi kako podjetje sekalo in Čistilo kriške gozdove. Doslej so to opravljali le srenjski upravičenci, to je samo Križani. Kriški upravičenci tudi ugotavljajo, da deželna uprava nakazuje javni denar posameznim podjetjem za podobna dela, ki bi jih lahko sami opravili in deželne finančne prispevke izkoristili za potrebe vasi na srenjski lastnini. Zato ponovno pozivajo deželno upravo, da Cimprej prizna kriško srenjo na osnovi deželnega zakona št. 3 z dne 5. 1. 1996, ki že razpolaga z vso potrebno dokumentacijo, kot jo predvideva omenjeni zakon. Ob vsem tem kriški upravičenci tudi zahtevajo, da se deželni odbornik za gozdarstvo Matassi in direktor deželne gozdne uprave Bortoll udeležita srečanja v sklopu te manifestacije, ki se bo nadaljevala dokler ne bo do srečanja tudi prišlo. Sinoči je bilo tako na sporedu skupno zasedanje komunance agrarne skupnosti srenj in ju-sov tržaške pokrajine, danes ob 17. uri pa bo srečanje sorodnih organizacij iz Furlanije. Jutri ob 11. uri pa bo sre Čanje s predstavniki agrarnih skupnosti iz Slovenije. Ob 18. uri pa bo predavanje strokovnjakov na to tematiko. (a.s.) V prostorih osnovne šole Karla De- poslovili od šolskega leta, pozdravili stovnika - Kajuha v Gropadi se je vce- šolska poslopja in se nasmehnili poCit-raj zbralo lepo število staršev in prija- nicam. teljev naših uCencev ob odprtju razstave likovnih in ročnih izdelkov otrok otroškega vrtca in uCencev osnovn šole. Odprtje razstave so popestrili učenci osnovne šole Primoža Trubarja iz Bazovice z dvema dramatizacijama rezijanskih pravljic. Nastop je spremljalo ubrano petje vseh otrok. Da je bila prireditev še slovesnejša, je poskrbel pesnik in pisatelj Marko Kravos, ki je vsem pridnim bralcem podelil priznanja ob zaključku tekmovanja za bralno značko. (M.O.) V teh dneh številne šolske prireditve Konec pouka obeležujejo tudi letos številne zaključne šolske prireditve in razstave risb in ročnih del. Na nekaterih šolah so jih že izvedli, na drugih se uCenci pridno pripravljajo nanje, da bi staršem in sorodnikom pokazali, kaj vsega so se naučili med šolskim letom. Predstavili se bodo z recitacijami, petjem, plesnimi točkami in tudi dramskimi prizorčki. Res pestra paleta dejavnosti, torej, s katerimi se bodo malčki otroških vrtcev in osnovnošolci V ponedeljek podelitev Kugyjevih nagrad V miljskem gledališču Verdi bodo v ponedeljek podelili letošnje Kugyjeve nagrade. NateCaj je priredila tržaška pokrajina, namenjen pa je bil uCencem in dijakom tržaških šol. Kandidati so letos pisali in risali na temo Kamen: narava, okolje, pokrajina od obale do Krasa. Podelili bodo tri Kugyjeve nagrade (za vrtce in osnovne šole, za dijake in na zasebnike, združenja in društva. Poleg tega bodo razdelili tudi tri posebne nagrade, in sicer predsedstva deželne skupščine, zavarovalne družbe Generali in podjetja Ipanema - Rovis. NABREŽINA / KAMNARSKA HIŠA Fellinijeve sanje pri nas Fellini in Gruden: danes bodo v Kamnarski hiši v Nabrežini, ki je posvečena pesniku Igu Grudnu, odprli potujočo razstavo Zadnje Fellinijeve sanje (Gli ultimi sogni di Fellini). Gre za izbor zadnjih kadrov, ki jih je slavni filmski režiser Federico Fellini posnel pred smrtjo, ob razstavi pa so fotografije objavljene tudi v knjigi. Razstava, ki jo prireja Združenje »Federico Fellini« iz Riminija, se bo po Nabrežini preselila v Ljubljano, Frankfurt, Spodnjo Saško in ZDA. Za devinsko-nabrežinsko občino je to pomemben dogodek, kar odraža tudi izbira kraja za namestitev razstave, Kamnarska hiša se s tako pomenljivim dogodkom primerno predstavlja širšemu občinstvu in nekako uvaja prireditve v Čast pesniku ob petdesetletnici njegove smrti, ki poteka novembra letos. Na današnji slovesnosti, ki se bo zaCela ob 11. uri, bo Grudnove pesmi bral pisatelj Boris Pahor, prireditve pa se bodo udeležili še Gianfranco Angelucci, urednik knjige Gli ultimi sogni di Fellini (Zadnje Fellinijeve sanje), predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in župan Občine Devin-Nabrežina Marino Vocci, ob tej priložnosti pa bo zapel domači zbor »Igor Gruden«. Kot uvod v odprtje razstave pa so vCeraj na sedežu zavarovalnice Ras tržaški prijatelji obujali spomine na velikega režiserja (f. KROMA). Na srečanju, katerega pobudnika sta bila predvsem de-vinsko-nabrežinski župan Marino Vocci in pokrajinski odbornik za kulturo Manfredi Poillucci, sta o »svojem« Felliniju govorila scenograf Sergio D’Osmo in (predvsem) filmski kritik Tullio Kezich. Oba sta se spomnila drugega in najdaljšega Fellinijevega obiska v Trstu, ko je februarja ’62 režiserja najbolj prevzela prekooceanka Vulcania. V svojem dolgem posegu je Kezich tudi posredoval Fellinijevo vizijo o sanjah in zato v skladu z njegovimi pogledi vsem zbranim zaželel, naj nikar ne zapravljajo svojih sanj, temveč naj jih skušajo izkoristiti Cim bolj ustvarjalno. (bip) Nasvet vinogradnikom naj škoropijo trte Služba za usmerjeno varstvo trte pri tržaški pokrajinski upravi opozarja vinogradnike, naj škropijo trte najpozneje do 10. t.m pereronosperi in proti oidiju. Škropljenje je priporočeno na trtah vseh vrst. Za škropljenje proti peronosperi svetujejo tri variante mešanic, in sicer ah dimetomorf in ditiokarbamate ah sistemike in diokarbamate ah aluminijev fosetil s cimoksanilom in diokarbamati. Proti oidiju svetujejo mešanico IBS (sistemiki). Za informacije in morebitne strokovne oglede vinogradov se je mogoCe obrniti na tel. 2029000 (telefonska tajnica). Večer o zaščiti in uporabi vodnih tokov Nocoj bo z začetkom ob 20. uri v dvorani društva Fran Venturini v Domju veCer o zaščiti, utrditvi in uporabi vodnih tokov. Po uvodni besedi dolinskega občinskega odbornika Darija Brajnika bo na sporedu video projekcija z naslovom »Tehnike naravovarstvenega inženirstva«. Nato bo govoril predsednik Italijanskega združenja za naturahstiCno inženirstvo (AIPIN) dr. Giuhano Sauh na temo: »Tehnike naruralisticnega inženirstva pri hidravlični ureditvi vodnih tokov«. Oaled načrta avtocestnega odseka Padriče-Katinara Načrt avtocestnega odseka Padrice-Katinara si bo mogoCe ogledati tudi na županstvu v Dolini, in sicer od 8. do 12. t.m. od 11. do 12. ure.Obtinstvu bo na razpolago v sejni dvorani občinskega odbora. Kot piše v županovem oznanilu, gre za izvajanje postopka o oceni vpliva večjih gradbenih posegov na okolje. Baglioni po maksiekranu Nocoj bo znani popevkar Claudio Baglioni priredil celovečerni koncert v Olimpijskem stadionu v Rimu. Koncert si bo mogoCe ogledati v neposrednem televizijskem prenosu tudi na maksiekranu, ki so ga postavili v sejni dvorani rajonskega sveta v Vili Prinz na Greti v Trstu. Pristavimo naj, da si bo mogoCe na tem maksiekranu ogledati tudi tekme skorajšnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Rajonski svet se je odločil za to potezo, da bi spodbujal družabno življenje v tej predmestni Četrti. Jutri 8-uma stavka na železnicah Deželno vodstvo Državnih železnic obvešča, da sta sindikata FILT-FTT in UELT-FISAFS proglasila za jutri (7. t.m.) 8-umo stavko strojevodij in drugega potujočega osebja na vsem območju FJK. Stavka naj bi se pričela ob 10.01 in končala ob 17.59. Zaradi stavke bodo vlaki vozih neredno. Spremembe avtobusnih prog Od ponedeljka, 8. t.m., dalje bo za nedoločen Cas zaradi javnih del zaprta Ul. Einaudi pri Borznem trgu. Konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) sporoča, da bodo vsi avtobusi, M običajno po njej vozijo, začasno preusmerjeni na Ul. Canalpiccolo. Poleg tega bodo končno postajo proge 11 začasno premestiti na Trg Tommaseo, končno postajo proge 28 pa na Ul. Canalpiccolo pri Borznem trgu. 136 let mestnih redarjev Danes poteka 136 let, odkar so bili ustanovljeni tržaški občinski redarji. Obletnico bodo slovesno obeležiti danes ob 11. uri na Gradu sv. Justa. Poveljnik redarjev Giuseppe De Carlo bo podal obračun enoletnega delovanja, priložnostni nagovor bo imel tudi župan Riccardo Illy, nato pa bodo odprti razstavo risb šolskih otrok, ki so se udeležiti natečaja o prometni varnosti v sodelovanju z mestnimi redarji. Pristavimo naj, da se je v okviru praznovanj svoje 136-letnice pretekli četrtek v evangeličanski cerkvi na Trgu Parifili predstavil novoustanovljeni mešani pevski zbor mestnih redarjev. V torek, 9. junija, pa bodo v paviljonu ARAC v Ljudskem vrtu pri Ul. Giulia ob 12. uri odprti 1. zgodovinko razstavo o tržaških mestnih redarjih. Danes se predstavi Emily’s List Danes ob 11.30 se bo predstavila Emily’s list v kavami sv. Marka v Trstu. Gre za mednarodno organizacijo, ki se zavzema za okrepitev ženske prisotnosti v javnem življenju in še posebej v politiki. Na predstavitvi bosta sodelovati parlamentarka Clau-dia Mancina in deželna svetovalka v Laciju Giulia Rodano. Lutke v Ljudskem vrtu V okvira niza Lutke spomladi bo jutri z začetkom ob 11. uri lutkovna predstava Zaljubljeni Pulcinella v Ljudskem vrtu pri Ul. Giulia v Trstu. S svojimi lutkami bo nastopil Gennaro Ponticelti. Cvetje upanja v tržaški Rižarni V ponedeljek, 8. t.m., bodo ob 11. uri v tržaški Rižarni pri Sv. Soboti odprti razstavo stik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetiti žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča, ki je tu delovalo med drago svetovno vojno. Razstava nosi ime Cvetje upanja in bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9. do 13. ure. Razstavo prirejajo pod pokroviteljstvom tržaške občine. KAJ SE DRŽIŠ T’KU SFMANA Brška noša v okviru dolinskih Junijskih večerov Srečanje bo na K'luži r ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Aljoša Žerjal praznoval 70-lelnico Niz Junijskih večerov, ki jih običajno v tem času ponuja dolinsko KD Valentin Vodnik, bo letos o tvorilo srečanje, posvečeno breški oziroma -kot jo označujejo področni strokovnjaki -brški noši. Zamisel o plesnem, glasbenem, pevskem in obenem predstavitvenem kulturnem dogodku bodo v sodelovanju z dolinskim društvom uresničili še člani Tržaške folklorne skupine Stu ledi in Etnološke skupine pri NSK. Na vrsti pa bo danes, 6. junija, ob 21. uri v sugestivnem vaškem okolju, ki ga Junijskim večerom že nekaj let ponuja dolinska K’luža. Ljudska noša je od nekdaj znak pripadnosti: pri nas je postala še posebno izpričevanje narodnosti, sicer pa gre za obleko, s katero so ljudje navzven prikazali kakšnega so rodu ali stanu, v kateri vaški skupnosti živijo. Noša ima torej v naših krajih in za naše ljudi še posebno globok pomen: tudi zaradi vloge, ki jo je v času pridobila, se je ohranila do naših dni in je še danes obleka za posebno svečane priložnosti, saj jo ponekod oblečejo za procesije, razne kulturne praznike, za ohcet. Predvsem velja to za žensko nošo, ki je najdlje ohranila svojo izvirno obliko. V Skednju in od Boršta proti Istri so ženske nosile škedenjsko ali brško V Brežicah, tipičnem posavskem mestecu, ki se je razvilo ob srednjeveškem gradu na levem bregu Save in je oddaljeno 35 km od Zagreba, bo danes, 6. junija, tradicionalno srečanje štirih pevskih zborov, ki so se prvič srečali pred 25. leti v Kranju. Februarja 1973 so se zbori iz Stražišča pri Kranju, Brežic, Železne Kaple na avstrijskem Koroškem in Vasilij Mirk s Proseka - Kon-tovela, na prvem srečanju domenili za rotacijska srečanja, ki naj bi se odvijala vsako leto v enem izmed krajev sodelujočih zborov. Pevci so obljubo držali in tako bo letos v Brežicah že 26. srečanje omenjenih zborov, ki prihajajo iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega prostora, in sicer Posavja, Gorenjske, Koroške in s Tržaškega. Po že ustaljeni tradiciji bo vsak zbor najprej zapel nekaj pesmi, program pa se bo zaključil nošo: od mandrjerske se bistveno razlikuje v kroju, njen najznačilnejši del pa je kamižot. Prireditelji večera so oblikovali predstavo, v kateri se ljudska pesem prepleta z glasbo in plesi, vse to pa ustvarja okvir, v katerem se bo predstavila brška noša. Na vrsti bo tako prikaz oblačenja, razlaga o pomenu in rabi posameznih delov, odlomki iz pričevanj o življenju, ki se je odvijalo v časih, ko se je ljudska noša pri nas še nosila. Prava poslastica pa bo defilee nekaj primerkov brške noše, v katerem bodo na ogled sami izvirniki. Že na tem mestu gre predvsem zahvala za vse, ki so za jutrišnji večer v Dolini prispevali tako dragoceno ljudsko blago, ki je pravzaprav že izredne zgodovinske in muzejske vrednosti. Današnji Junijski večer se predstavlja z naslovom Kaj se držiš t’ku šfmana..., začetni verz iz kitice znane tržaške ljudske pesmi. Na njem se bodo predstavili ženska pevska skupina, godci in plesalci folklorne skupine Stu ledi, kot rečeno se bo odvijal na Kluži, v primeru slabega vremena pa se bo prireditev, ki se uokvirja v niz pobud ob 120-letnici KD Valentin Vodnik, »preselila« v prostore Sprejemnega centra v Boljuncu. (dam) z nastopom združenih pevskih zborov, ki bodo pod izmeničnim vodstvom dirigentov zapeli štiri pesmi, ki govorijo o krajih nastopajočih . zborov. Vsa dosedanja srečanja so pokazala, da je to pravilna pot, ki dejansko zbližuje pevske zbore v matični domovini in v zamejstvu. Zato bo danes v Brežicah gotovo praznično in prijateljsko razpoloženje ob tej pomembni manifestaciji z zavidljivo dolgoletno tradicijo. Pevci zbora Vasilij Mirk bodo odpotovali v Brežice danes zjutraj, ker je zbirališče zborov predvideno okrog 13. ure v Brežicah. Pred nastopom bodo gostitelji, to je člani zbora kulturno - umetniškega društva iz Brežic, pokazali pevcem nekaj zanimivosti bližnje okolice nato pa bodo imeli nastopajoči pred koncertom, ki bo v viteški dvorani brežiškega gradu, še akustično vajo. (b.r.) Ko smo se pred dnevi udeležili večera, ki so ga skupno pripravili Skedenjci slovenske in italijanske narodnosti v Kulturnem društvu Ivan Grbec ob gledanju filmov o škedenjskem pustu, smo tudi izvedeli, da je naš Aljoša Žerjal, večni potnik, filmski ustvarjalec, predvsem pa po srcu velik in dober Slovenec, slavil v teh dneh svojo 70. letnico. Predsednica društva mu je poklonila spominsko darilo, mi pa smo mu, tudi v našem poročilu, na kratko izrekli čestitke. Pa se nam ni zdelo prav, da odpravimo takšnega človeka, kot je Aljoša le s kratko čestitko, saj gre za večnega potnika, ki je prepotoval takorekoč ves svet (razen Avstralije), ki je iz raznih krajev prinašal filme, s katerimi je dosegel nič koliko vsedržavnih, pa tudi mednarodnih nagrad, ki pa ni nikoli, tudi če je bil oddaljen na tisoče kilometrov od svojega Skednja, pozabil na svoj rojstni kraj in na svojo narodno pripadnost. Tako, kot je v Skednju predstavil vrsto svojih filmov o šk-denjskem pustu, tako ima Aljoša zbrano gradivo o vseh svojih potovanjih, pa tudi filmskih zapisih od leta 1954 dalje, ko se je, pod mentorstvom takratnega »filmarja« Edija Selhausa odločil, da bo dogajanja tu pri nas, pa tudi v svetu, sledil s svojo filmsko kamero. »Od takrat dalje sem posnel okrog 80 filmov iz raznih celin - Azije, Amerike, Afrike in seveda Evrope. Dobil sem okrog 250 nagrad vsedržavnih, pa tudi mednarodnih, eno od teh pred časom na prireditvi v Cesenaticu za film "Čas ne izbriše”«. Z Aljošo je prijetno govoriti, če mu le omeniš njegovo filmsko ustvarjalnost. Rad se spominja svojih treh popotovanj v Tibet (od tu je tudi fotografija, ki jo je tam posnel pred tolikimi leti z mlado deklico, na zadnjem potovanju pa jo je, le nekoliko bolj odraslo, ponovno uje v v svojo kamero). »Najbolj ponosen sem na svoj film o tržaški Rižarni, ki so ga predvajali v Izraelu in New Yorku, rešiser Strehler pa je uporabil nekatere posnetke za program, ki je pred časom tekel po tretji televizijski mreži.« Posebno zgovoren pa je postal, ko je omenil svoj filmski izdelek, ki mu je dal naslov »Jugoslavija mon amour«, ki prikazuje Aljoševo potovanje z motornim kolesom pred več leti po Hercegovini, Bosni, Dalmaciji in še dlje, ustavil se je v Mostarju, kjer je bila takrat še glasbena šola, iz katere se je Culo ubrano igranje. »To je bilo eno mojih najlepših potovanj, ki jih nisem pozabil.« Aljoša ne filma samo krajev in ljudi, ki jih obiskuje, temveč jih hoče razumeti, bolje spoznati njihovo notranjost, njihovo čustvovanje. »Ob tem prihajam seveda velikokrat do spoznanja, da se v svetu vse spreminja na slabše, da prihajajo do veljave bolj slabi, kot dobri instinkti. Vse to pa me ne navdaja s pesimizmom - nasprotno; z večjim občutkom do sočloveka, pa naj bo takšne ali drugačne rase, se mu želim s svojimi filmi približati in jih takšne prikazati tudi na večerih, ki jim imam potem tu pri nas pa tudi na vsedržavnih in mednarodnih tekmovanjih. Pred mano stoji najprej človek potem vse tisto, kar nas lahko ločuje, ali dela iz nas sovražnike.« Aljoša - kaj ti lahko ob tem tvojem pomembnem življenjskem jubileju želimo? Da bi še potoval, prinašal lepe filme, sledil tudi našemu dogajanju in nam ostal zvest, kot smo te od tvojih mladih let vaje- Neva LukeS VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 6. junija 1998 NORBERT Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 17.03 in zatone ob 3.30 Jutri, NEDELJA, 7. junija 1998 SV. TROJICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23.9 stopinje, zračni tlak 1019.9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 79-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODIL se ni nihče. UMRLI SO: 33-letni Silvano Travan, 75-letna Vit-toria Zannier, 74-letni Claudio Scioli, 70-letni Al-do Zanola, 76-letna Carina Bellusi, 79-letna Anna Sch-rot, 86-letna Bianca Sandrin. OKLICI: uradnik Sergio Bon in logopedinja Simo-netta Copetti, slikar No-riaki Sangavva in Solnica Marija Kristina Hmeljak, glasbenik Stefane Bonetti in glasbenica Rossella Ivi-cevic, uradnik Alessandro D’Orlando in uradnica Anna Maria Pelizon, delavec Luigi Alberoni in uradnica Giulia VValcher, podjetnik Daniele Dagri in natakarica Lara Cipolat, lekarnar Ma-soud Seyed Riazirad in Študentka Isabella Rotta, bančnik Alessandro Oio in inženir Paola Cefalo, železničar Carmine DAlessio in delavka Ivana Stefaniua Vaselli, uradnik Corrado Gattinoni in prodajalka Silvia Bartoli, uradnik Euge-nio Lenardon in poklicna bolničarka Valentina Pec-chiar, pleskar Massimilia-no Guarnieri in frizerka Marinella Taccardi, uradnik VValter Olenik in uradnica Susanna Ciocchi, delavec Gianpaolo Ipavic in v pričakovanju zaposlitve Monica Olivetti, inženir Armin Busekros in Solnica Elena Laurenti, uradnik Andrea Budin in tajnica Gabriella Pellegrini, nogometaš Antonio Terracciano in študentka Alessandra Braga, mehanik Fabio Maiola in uradnica Solidea Zancolich, komercialist Sergio Totis in uradnica Mariacristina Testa, Šofer Sergio Loffredo in natakarica Alessia Mignacca, pleskar Fabio Zarottin in Čistilka Elvira Stefančič, ribič Mario Zerbin in delavka Danica Stančič. I * LEKARNE Od ponedeljka, 1. do sobote, 6. junija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Oriani 2 (tel. 764441), Barko vije - Mira-marski drevored 117 (tel. 410928). Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barko vij e -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE TRADICIONALNA PRIREDITEV MPZ Mirk na srečanju pevskih zborov v Brežicah deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Strade per-dute«, r. David Lynch, i. Bill Pullman, Patricia Ar-quette, Balthasar Getty. EKCELSIOR AZZURRA- 17.00, 19.30, 22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturica, i. Johnny Depp. EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.00 »La vita e bel-la«, r.-i. Roberto Benigni. AMBASC1ATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’an-golo rosso - Colpevole fino a prova contraria« i. Richard Gere. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Aran-cia meccanica« r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 -15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Mad City - Assalto alla notizia«, r. Costa Gavras, i. John Tra-volta in Dustin Hoffman. MIGNON - 16.00, 22.00 »Relazioni scandalose di Miranda«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Sesso e pote-re«, i. Dustin Hoffman in Robert De Niro. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Teatro di guerra«, r. Mario Martone, i. Andrea Renzi, Anna Bonaiuto, laia Forte. jg____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA priredi v soboto 13. junija izlet v Avstrijo, v Ziljsko dolino. Vpišite se lahko v trgovini Fortunato še danes, 6. junija, kjer boste dobili tudi program izleta. PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fagagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z G’rice v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na št. 228050 (Švara). MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain summer camp - european coopera-tion (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in VVashington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. -23. 8. Informacije in prijave MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure. -J PRIREDITVE JUNIJSKI VEČERI - KAJ SE DRŽIŠ T’KU ST’MA-NA... KD Valentin Vodnik, TFS Stu ledi in Etnološka skupina NSK vabijo danes, 6. junija ob 21. uri v Dolino na K’lužo na VEČER POSVEČEN BREŠKI NOSI s predstavitvijo originalov last privatnikov in Odseka za zgodovino pri NSK ob petju ženske pevske skupine Stu Ledi in glasbi in plesov folklorne skupine Stu Ledi. GLASBENA MATICA vabi na prireditev ob 20-letnici Sole Tomaž Holmar v Trbižu danes, 6. junija 1998. V avtobusu je na razpolago Se nekaj sedežev. Za vse informacije - tajništvo Sole 040/418605. KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124 - vabi elane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo danes, 6. junija ob 20. uri. Nastopila bosta ženski pevski zbor Ivan Grbec in moška skupina Hrušiski fanti. Vljudno vabljeni! VZPI-ANPI PROSEK-KONTOVEL, pod pokroviteljstvom tržaške VZPI-ANPI, ANED in Ake Sole na Opčinah so 54. obletnici obešanja desetih talcev jm tri, 7. junija ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške železniške postaje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, Amaterski oder Jaka Stoka, taborniki RMV - Družina Sumečih borov in Mladinski krožek s Pro-seka-Kontovela. Govorila bosta zgodovinar Milan Pahor in deželni svetovalec Fausto Monfalcon. Napovedoval bo Matjaž Rustja. POJ, PLESI, IGRAJ in se kaj... Jutri, v nedeljo, 7. junija v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah ob 18-uri. Na prireditvi, ki jo pripravljamo zbori VESELA POMLAD v sodelovanju z MARIJANISCEM, bodo naši gostje OPZ FRAN VENTURINI od Domja pod vodstvom Suzane Žerjal, baletna skupina SD MLADINA iz Križa pod vodstvom Anke Cepelnik Kocjančič ter Čarodej AV-GUSTINO s Ptuja. Zapeli bomo tudi pevci zborov VESELA POMLAD. Prisrč- no vabljeni! SLOVENSKA GLASBE- NA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na glasbeno srečanje mladih, ki bo jutri, 7. junija, ob 20.30, v rojanskem Marijinem domu, Ul. Cordaroli 29. Spored bodo izoblikovali mlay di glasbeniki - diplomanti na konservatoriju Giusepp6 Tartini in na akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopili bodo: Dno Falciano/Frat-nik klarinet in klavir, Jana Drasič - klavir, Neža Gruden - rog in Duo Marco Zaccaron - klavir in Elena Spinetti - flavta. Izvajal* bodo skladbe Beethovna’ Poulenca, Schumanna' Dukasa in Schopina. Vstop prost. . GLASBENA MATICA Sola M. Kogoj vabi na zaključne akademije: v to rek, 9. junija (Pogled v gla sbo 20. stoletja) ob 20.30 1 Deutscher Hilfsverein, L • Coroneo 15. Vabljeni! y KD RDEČA ZVEZDA - ^ ponedeljek, 8. junija, 0 20.30, v cerkvi Sv. Urha Samatorci: Z MISLIJO NA CESKO. Večer bodo oblikovali pevci ženskega^ moškega in mešanega pe skega zbora Rdeča zvez pod vodstvom Rada Mil' Vabljeni! < ZBOR JACOBUS GALLUS pri Glasbeni matic prireja v soboto, 13. j1*®1* ob 20.30 v luteransk evangeličanski cerkvi v stu celovečerni koncert. sporedu bodo nabožne posvetne skladbe sl°vfL-skih in tujih avtorjev, bljeni! PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec priredi v Hribenci 28. PRAZNIK VINA Spored: danes, 6. junija - ples z ansamblom Hapy day jutri, 7. junija - ob 18. uri koncert pihalnega orkestra Breg, sledi ples z ansamblom Kraški kvintet Ponedeljek, 8. junija - ples z ansamblom Status Symbol. SD PRIMOREC TREBČE prireja ŠPORTNI PRAZNIK Danes, 6. junija ob 20.30 ples z ansamblom STATUS SVMBOL jutri, 7. junija ob 20.00 ples z ansamblom MODRI VAL sobota, 13. junija ob 20.30 ples z ansamblom HAPPV DAV nedelja, 14. junija ob 20.30 ples z ansamblom HAPPV DAV Vsak večer ob 19.30 in 20.45 tekme v malem nogometu v sklopu IV. TURNIRJA GOSTILNE PICERIJE VETO Od 17. ure dalje so odprti dobro založeni kioski Vabljeni! JUNIJSKI VEČERI KD Valentin Vodnik - TFS S tu ledi - Etnološka skupina NSK ilj $8 (teli ftl ifjjtUMU breška noša v plesu in glasbi danes, 6. junija ’98, ob 21. uri v Dolini na K’luii Sjolske vesti Na športnem dne- Repnu so otroci po-abili majice, trenirke ?"■ Dobite jih na open-*em ravnateljstvu, Na-noskitrg 2. SREDNJA SOLA S. KO-UVEL na Opčinah vabi v P0Uedeljek, 8. junija ob 20. ri v Prosvetni dom na atijučno prireditev. UCENCi IN UČITELJI ^SNOVNE SOLE AVGU-piA ČERNIGOJA NA Lv?SEKU vabijo na ključno prireditev, ki bo llr?redo, 10. junija ob 19. p 1 v Kulturnem domu na Proseku. npNA ŠOLAH I. GRBEC in MARCHI v Skednju bo-Vp° ^^Ijučili šolsko leto z sr j rn' otroškimi igrami v tla a°’ junija ob 10.40 dvorišču šole. Vabljeni! DCENCI in učiteljice ohnovne šole Virgila Sčeka te]^eSCai° starše in prija-)e> da bo zaključna šol- ska prireditev v četrtek, 11. junija ob 17.30 v šolskih prostorih. Šolska maša bo v soboto, 13, junija ob 9. uri v nabrežinski cerkvi. UCENCI IN UČITELJI COS Stanka Grudna iz Sempolaja vabimo v petek, 12. junija 1998 ob 9. uri starše, vaščane in prijatelje na skupni dan v šoli. Istega dne bo otvoritev razstave šolskih izdelkov. Prisrčno vabljeni! URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do 17.30. 0 ČESTITKE narodna !N STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu k° do nadaljnjega zaprta zaradi Deuporabnosti prostorov Danes se sreča z Abrahamom nas dragi DRAGO CEBRON z Opčin. Iz srca mu čestitajo in mu želijo vse najboljše žena Meri, hčerki Luciana in Daniela, oče Viktor, brat Edi z družino in drugo sorodstvo. Ob 70. rojstnem dnevu želimo našemu dragemu nonotu GIGITU, da bi še naprej tako navdušeno pel in skrbno obdeloval svojo njivo. Njegovi Aljaž, Tadjan, Nastja, Tajda in Janika. ANDREJ danes 4 leta ima. Vesel je, ker zna, da vsi z njim se bomo veselili in z dobro kapljico mu nazdravili. Vse naj naj ti želi kdo? No, ugani pa ti. Slovensko deželno gospodarsko združenje TRIESTE FUTURA - TRST PRIHODNOSTI PERSPEKTIVE ZA RAZVOJ Gregorčičeva dvorana, ul. sv. Frančiška 20/11 ponedeljek, 8. junija, ob 20.00 t uvedla bosta razpravo JERICO PACORINI - Podpredsednik Združenja rieste Futura - predsednik Združenja tržaških dr i^ustrialcev ' -prGlO SUSMEL - Project manager Združenja rieste Futura - predsednik Raziskovalnega cen-a ' Science Park v Trstu ~~___Vabljeni elani in ostali zainteresirani! PRAZNIK TISKA v dneh 5., 6. in 7. junija v ZGONIKU ------- Program: ------— Danes, 6. 6. ob 20.30 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET Jutri, 7. 6. ob 18.30 nastop mestne godbe na pihala iz Tržiča ob 20.30 ples z ansamblom ADRIA KVINTET Kioski z raznovrstno hrano in domačim vinom VABLJENI! SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek-Kontovel pod pokroviteljstvom ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA tržaške pokrajine vabi na proslavo 54-LETNICE OBEŠANJA 10 TALCEV jutri, v nedeljo, 7. junija ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške železniške postaje KD IVAN GRBEC - Skedenjska ulica 124 vabi elane in prijatelje danes, 6. junija 1998 ob 20. uri na ČLANSKI VEČER Nastopila bosta ženski pevski zbor Ivan Grbec in moška skupina Hrušiški fanti. Vljudno vabljeni! Te dni praznuje svoj 70. rojstni dan nas dragi Gigi Škerl Najboljše Čestitke in voSCila mu pošiljajo žena Bruna, Igor z Darjo in Erika z Bogdanom 13 OBVESTILA PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec priredi v Hribenci 28. praznik vina. Spored: danes, 6. 6. ples z ansamblom Happy day; jutri, 7. 6. ob 18. uri koncert pihalnega orkestra Breg, sledi ples z ansamblom Kraški kvintet; Ponedeljek, 8. 6. ples z ansamblom Status. COS FINKA TOMAŽIČA V TREBČAH vabi ob 130-letnici ustanovitve in 20-letnici poimenovanja šole na ogled razstave starih listin, šolskih predmetov in ročnih del bivših učencev. Obiskovalci si za to priložnost lahko ogledajo tudi spominsko sobo posvečeno Finku Tomažiču. Urnik ogleda: danes, 6. in jutri, 7. junija od 10. do 12. ure. UCENCI OSNOVNE SOLE KARLA DESTOVNIKA - KAJUHA in otroci otroškega vrtca Vas vljudno vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih v Gropadi. Otvoritev: danes, 5. junija, ob 11.30. Sodelujejo učenci osnovne šole Primoža Trubarja s kulturnim programom. Urnik razstave: danes, 6. junija, od 8.30 do 12.00; jutri, 7. junija, od 16.00 do 20.00. OSNOVNA SOLA ALBERT SIRK in VRTEC IZ KRIŽA vabita na otvoritev razstave in predstavitev časopisa danes, 6. junija ob Danes se vzameta Luisa in Dano Obilo sreCe in zdravja jima želijo mama Silvana, oče Egon, brat David z Eleno in Jano 17. uri. Nastopal bo otroški pevski zbor Vesna. Rastava bo odprta v nedeljo, 7. junija od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. SD PRIMOREC prireja v dneh 6., 7. ter 13. in 14. junija ŠPORTNI PRAZNIK na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Status Sym-bol, Modri Val in Happy day. Do 14. junija poteka vsak dan turnir v malem nogometu za 4. trofejo GOSTILN A-PIZZERIA VETO. Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 -prireja danes, 6. junija zaključni družabni večer na katerem bodo Francesca Simoni, Martin Maver in Stefan Pahor ob prigrizku in klepetu prikazali svoje POTOVANJE V STOCKHOLM, kjer so se udeležili seminarja VEN, Magdalena Pahor pa svoje izkušnje s seminarja na Madžarskem. Začetek ob 19. uri. KD F. VENTURINI vabi člane in prijatelje, da priskočijo na pomoč pri urejanju prostora za šagro. Dobimo se danes, 6. junija od 9. ure dalje na Krmenki. Zagotovljeno naporno delo v veseli družbi in še kaj za pod zob. ITALIJANSKO ZDRUŽENJE ZA NATURALISTIČNO INŽENE- RIJO prireja danes, 6. ju- v« PAMP/02 Kako lepo! Šolsko leto se končuje. Proslavljamo ga ob dobri pici! pizzeria “RAM RAM” NABREŽINA 168 Rezetvacije tei. 040/200188 nija v dvorani društva F. Venturini v Domju seminar Zaščita, utrditev in uporaba vodnih tokov. Uvodna misel Darij Brajnik (Občina Dolina), sledi video projekcija Tehnike naravovarstvene inženerije, predavanje dr. Giuliana Saulija (predsednika AIPIN) in razprava. ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Repnu. Razstava bo odprta do jutri, 7. junija, z urnikom: od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. FOTOGRAFSKI IN STUDIJSKI KROŽEK ŽAREK IZ SEŽANE priredi 3. mednarodni fotografski ex-tempore KRAS ’98 na prosto temo z območja Krasa. Danes, 6. in jutri, 7. junija 1998. Vpisnina 1000 SIT v Štanjelu, urnik: 7.00 - 11.00 in 16.00 - 21.00. Vsak fotograf lahko sodeluje z enim dia filmom 100 ISO ASA. Za razvijanje poskrbi prireditelj, ne odgovarja pa za poškodbe ali izgube. Zaključni večer bo v soboto, 27. junija, ob 21. uri, v starem delu Štanjela. KRUT obvešča udeležence zdravljenja v Termah Zreče, da je odhod avtobusa jutri, 7. t. m. ob 12. uri s Travnika v Gorici, ob 13. uri iz Trsta, Trg Ober-dan (Deželna palača) in ob 13.15 z Opčin (Prosvetni dom). COS PINKA TOMAŽIČA Trebče prosi lastnike ročnih del, listin, fotografij in šolskih predmetov, da dvignejo razstavno gradivo v ponedeljek, 8., v torek, 9. in v sredo, 10. junija od 8.30 do 16. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 8. junija na kulturni večer ob izidu druge knjige Zore Tavčar SLOVENCI ZA DANES - v zdomstvu in emigraciji. Delo bo predstavil zdomski pisatelj Zorko Simčič, nastopil pa bo oktet Adoramus iz Novega mesta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom - ob 200-let-nici šolstva na Opčinah je do 9. junija na ogled razstava fotografij 1. razredov od šolskega leta 1945/46 dalje. Urnik razstave: ob delavnikih med 16. in 20. uro. Vljudno vabljeni! ZNANSTVENO-RAZI-SKOVALNO SREDISCE REPUBLIKE SLOVENIJE -KOPER in IZOBRAŽEVALNI CENTER MODRA organizirata od 3. do 16. avgusta v Portorožu 5. poletne tečaje slovenskega jezika na slovenski obali. Tečaji so namenjeni tako popolnim začetnikom kot izpopolnjevalnem, starejšim od 15 let. Ob 40-ur-nih jezikovnih tečajih je na voljo bogat spremljevalni program (popoldanski izbirni tečaji z delavnicami in predavanji, večerni kulturni in zabavni program, ekskurzije). Udeleženci lahko opravljajo tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (potreben za vpis na slovenski univerzi ter pridobitev slovenskega državljanstva). Rok prijave do 12. junija 1998. Za vse informacije in prijavo Tel./fax 003866-66-272317; e-mail: vesna gomezel@zrs-kp; http: //www.zrs-kp.sl. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ in SZ BOR prirejata 12., 13. in 14. junija 1998 športni praznik na štadionu 1. maj. Spored: v petek. 12. junija začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 mešano, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov, ob 19. uri začetek turnirja v briškoli-treše-tu ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirty Fingers; sobota, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briškoli-tešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja, 14. junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak večer od 21. do 22. ure happy hour. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR - REZIJA ’98 - od 24. 8. do 5. 9. 1998. Prijavnice dobite v Narodni in študijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška 20, na Odseku za zgodovino v Ul. Petronio 4 in v Ljudski knjižnici Damira Feigla v Gorici, Ul. Croce 3. UPRAVA OBČINE DOLINA organizira od 7. do 14. septembra 1998 v Gra-dežu letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo do 12.6.1998, v občinskem uradu za Skrbstvo s sledečim urnikom: ponedeljek 15.00 - 17.55, četrtek 10.00 - 12.30. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. 740 oz. 101 oz. 201 za leto 1997, ali Mod. O bis M, ki ga izda INPS za letošnje leto; zdravstveno izkaznico. BOLJUNSKA SRENJA in FANTOVSKA vabita vaščane na čiščenje vasi ob priložnosti vaškega patrona in šagre v soboto, 13. junija ob 8. uri pred torklo. 70-LETNIKI z Rovt, Ka-tinare in Lonjerja se zberemo za družabno večerjo v soboto, 13. junija ob 19. uri pri gostilni Bacco. POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. št. 912843 v večernih urah. KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri članih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. MALI OGLASI tel. 040-7786333 PRODAM staro kamnito osodo. Ogled v Doberdo-u, Ul. Boneti 2. PRODAM licenco za gostilno in bar v Sovodnjah ob Soči. Za informacije tel. 0481-530295 v delovnem NUJNO ISCEM sodelavca, od 35 do 40 let starega za razvijanje komercialne dejavnosti. Tel. na št. 040/327171 (Bogdan). ISCEM vajenca peka, z opravljenim vojaškim rokom. Tel. na št. 299286 v dopoldanskih urah. GOSPA S REDNIH LET nudi pomoč v gospodinjstvu ali pri varstvu otrok in priletnih oseb. Prosta in vajena hišnih del. Tel. št. 811396. GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko pomočnico s prakso. Informacije na tel. št. 040/229168. IZGUBILI smo temnosi-vega psa, podobnega hu-skiju v soboto, 30. maja v Vižovljah. Odzove se na ime Medo, tel. št. 291014. FIFTY TOP Malagutti v odličnem stanju z obnovljenim motorjem prodam v Sesljanu. Tel. št. 040-299294. IZGUBILA sem črnega kodra (barboncino) v Ce-rovljah (v soboto, 30.5.). Ima rumeno ovratnico, slep na eno oko. Tel. št. 291482 (Nataša). FIAT TIPO DGT s klimatizacijo in servovola-nom ugodno prodam. Tel. 040-214744. OBČINA REPENTABOR razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko za poletni center, ki se bo odvijal od 6. do 17. julija t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure dne 5.6.1998. Glede podrobnejših pojasnil se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo, tel. 327122. OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra. Rok za predložitev prošenj zapade 6. junija 1998. skladišče 240 kv. m dajemo v najem v Gabrovcu. Tel. 040/229127. ISCEM GOSPO za pomoč pri gospodinjskem delu. Za razgovor kličite na tel. št. 2916029 od 18. do 19. ure. MEDJE VAS 1 - pri Zupanovih je osmica. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Pridite, da ga čimprej spijemo! V ZGONIKU št. 71 je odprl osmico Mario Milič. V SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj. OSMICA je odprta v Dolini na št. 233. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18. PRISPEVKI V spomin na Liliano Možina darujeta Gabriella in Silvano 50.000 lir za otroški vrtec v Trebčah. Ob 1. obletnici smrti mame Aleksandra Živca daruje teta Vera 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja in 50.000 lir za Zinkov dom. V spomin na dr. Franca Škerlja darujeta Gigi Klun 30.000 lir ter Jordan Zahar 50.000 lir za Društvo Edinost - Sklad za dvojezičnost. V spomin na Justa Lavrenčiča darujeta družini Fabio in Majda Pečar 30.000 lir za katinarsko cerkev in 30.000 lir za gradnjo SKC Lonjer-Kati-nara. OB SOBOTAH NA OPČINAH TRGOVINE ODPRTE NO-STOP 2^©00 BREZPLAČNO PARKIRANJE PRI ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI OO Q OO DEŽELNE VOLITVE 1998 Kandidati se predstavljajo Adriano Ruchini Jjph (Projekt avtonomij FJk) ^|lp Rodil sem se v Kopra 15.4.1959, do leta 1965 sem živel v Novi Gorici in od takrat živim v Gorici. Poleg rednega Šolanja sem se učil glasbo pri Glasbeni matici v Gorici, kjer sem nekaj let poučeval harmoniko. Bil sem elan taborniške organizacije in pri planinskem društvu. Na delovnem področju sem, po raznih izkušnjah, pristal na mestu predsednika in generalnega direktorja firme Minerva v Gorici, kjer je zaposlenih približno 100 oseb. Moje prizadevanje za Gorico se izkazuje, poleg poklicnega dela, tudi v stalni pomoči športnim in kulturnim krožkom. Predstavljam se na teh volitvah z novo skupino »Progetto autonomie Friu-li Venezia - Giuha«. To je samostojna skupina izven strank, ki se je rodila iz ne- zadovoljstva velikega števila županov iz naše dežele in oseb, ki smatrajo, da je politika vse bolj daleč od ljudi. Rade volje prispevam tej novi stvarnosti, ki ni proti nobenemu, ampak je nekaj samostojnega z enim moCnim geslom: hočemo, da se spoštuje želja volivcev. Do zdaj se nisem približal nobeni stranki, ker smatram, da morajo obrtniki biti samostojni. Mislim pa, da Ce naša dežela noče izgubiti vlaka, je prišel čas, ko mo- rajo tudi obrtniki vstopiti v pohtiko. V naši Usti imamo osebe, ki so že nekaj dosegle in ki dajejo na razpolago dosedanje izkušnje. Naše mišljenje je enostavno: manj obljub in več dela. Glavna točka našega programa je obnova deželnega volilnega zakona. Volivci morajo imeti možnost, da sami izbirajo predsednika deželne vlade in njegovo ekipo. Za ohranitev specifičnosti potrebujemo stabilnost, profesionalnost in dobro organiziranost; stvari, ki jih na žalost tradicionalne stranke noCejo razumeti. Moje prizadevanje želi biti za vse Slovence, ki imajo v našem projektu svoj naravni prostor, ker naša lista priznava specifičnost in samostojnost vsakega naroda in jezika kot zgodovinski zaklad Mitteleu-rope. Aldo Rupe! (SKP) Rojen v Trstu leta 1941. Matura na realki 1960, Visoka šola za tel. vzg. v Rimu 1963, Tuji jeziki v Vidmu 1983. 26 let na šolah vseh stopenj v Me-strah, Tricesimu, Tržiču, Starancanu, Spetra in Gorici. 6 let sodelavec Dežel, inšt. za zgod. osvobod. gibanja, 7 let IRRSAE, 6 let Svet. centra za mladostnike in starše v Ljubljani. Od leta 1988 na SLORI odgovoren za goriški sedež. Vodilne zadolžitve pri KD S. Škamperle, v Dr. slovenskih srednješolcev, pri Rodu modrega vala, v ZSSDI in predhodnikih, v športnih društvih, v SKGZ in včlanjenih ustanovah na pokrajinski in deželni ravni do odstopa leta 1997. Soorganizator športnih, šolskih in družbenopolitičnih množičnih prireditev. Prevajalec na občinah v Doberdobu in Sovodnjah. Napisal petnajst knjig raziskovalne in izpovedne vsebine ter nekaj stotin člankov. Zbral in uredil dvajset drugih del. Devet let pri reviji Isonzo Soča. Zanimanja: šola v naravi; telesna govorica v okviru psihomo-torike. Priznanja: za mentorstvo z mladimi, obmejno sodelovanje in dejavnost v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Na junijskih volitvah za Deželni svet kandidira za Stranko komunistične pre- nove kot neodvisen na predlog goriške mestne sekcije. Program, za katerim stoji, je v sozvočju z navedenim in z že doseženimi cilji. Poleg tega sprejema strankine vsedržavne trende o zdravstvu (s tem se po sili razmer ubada Četrt stoletja), zaposlovanju (vključno s specifiko »prepiha na hodniku« Barcelona - Kijev), evropski integraciji (s pristopom Slovenije, ker potem ne bomo maloštevilna manjšina), šolstvu, raznih manjšinskih stvarnostih. Slovenske volivce poziva, naj - ko se že odločijo za stranko zaradi programa ah zaradi kandidata, ki jim je najbliže ah jih najbolj prepriča - izrazijo tudi preferenco z navedbo kandidatovega priimka. Z velikim številom preferenc moč kandidata ostane tudi v primem, da ni izvoljen. VOLITVE / ŽUPANSKI KANDIDAT ARIO RUPENI PRI SSO Gorica se mora odpreti, da nadoknadi zamujeno Predstavniki Sveta slovenskih organizacij kritizirali sedanjo upravo in podčrtali potrebo po spremembi miselnosti Svet slovenskih organizacij je na svojem sedežu sprejel županskega kandidata Oljke, SKP in»Po-soCja za Evropo«Aria Ru-penija v spremstvu pokrajinskega koordinatorja Oljke Franca Miccolija. NavzoCa sta bila tudi kandidata Slovenske skupnosti Erika Jazbar in Božidar Tabaj, SSO za Goriško pa so zastopali Janez Povše, Damjan Paulin in Damjan Terpin. Uvodoma je Povše izrazil prepričanje, da je na bližnjih volitvah v Gorici nujno izbrati učinkovito, prodorno in odprto upravo, ki bi sledila zahtevam novega Časa. V tem smislu bi bila izjemno koristna in za mesto potrebna sprememba upravnih idej, kot jih predlaga županski kandidat Ario Ru-peni. Slednji je v odgovoru podrobneje pojasnil svojo vizijo Gorice kot odprtega evropskega mesta, ki mora s hitrimi koraki nadoknaditi zamujeno, povezati v sebi vse različnosti ter odpraviti v lastnem interesu vse notranje delitve. Damjan Paulin je osvetlil delovanje SSO-ja ter še posebej kulturnega centra Lojzeta Bratuža. Nazorno je opisal pomanjkljivosti dosedanje občinske uprave, ki je za slovensko manjšino in njene dejavnosti pokazala daleč premalo posluha in razumevanja, pri čemer je dovolj spomniti le na težave slovenske konzul te, ki sploh ni prav zaživela, kakor tudi na predolgo iskanje trajnega sedeža nižje srednje šole Ivana Trinka. Županski kandidat Ario Rupeni je ob koncu izrazil prepričanje, da bi drugačna občinska uprava v duhu Evrope in novega Časa brez težav lahko našla rešitev za vsa navedena in tudi draga vprašanja. DOBERDOB / PRAZNIK DANES IN JUTRI Trideset let društva Hrast Pevski zbor Hrast je v sredo nastopil na koncertu društva Tržič Na sliki vidimo pevke in pevce zbora Hrast iz Doberdoba, ki je pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča po zmagi na natečaju v Vittoriu Venetu, v sredo zveCer nastopil na dobrodelnem koncertu novoustanovlejnega društva tržiških Slovencev Tržič. Zbor je gotovo cvet v gumbnici SKD Hrast, ki bo danes in jutri v Doberdobu proslavljalo 30-letnico de- lovanja. Nocoj bodo ob 19. uri odprli razstavo Čipk, sledi tekmovanje v briškoli in ples. Jutri bo - poleg pobratenja med občinama Doberdob in Bled, ki bo na sporedu ob 11. mi - program praznika ponudil od 17. uri dirko z gorskimi kolesi za 4. pokni pomladi in zvečer spet ples. Vse prireditve bodo pod šotorom v občinskem parku- VOLILNA KRONIKA Rupeni: Valenti naj si prebere naš program Županski kandidat Oljke, SKP in »Isonti-no per VEuropa« Ario Rupeni odgovarja na trditve kandidata desne sredine Va-lentija, Ceš da je v svoj program vnesel to, za kar se že zavzema sedanja uprava. »Napodi je trenutek, da ocenimo, kaj je uprava naredila in ne, kaj bi bila morala narediti. Valenti “samopotrjuje” ničen obračun štiriletne uprave«, pravi Rupeni in navaja primere neuresničenih obvez. Tudi glede ti. evropskih načrtov je bera skromnac in gre v glavnem za fasadne rešitve. Naravnost smešen pa je sklic občinskega sveta v ponedeljek, 8. junija, to je v zadnjem tednu volilne kampanje, da se poleg dragih točk odobri financiranje “cesarske enoteke”. Rupeni svetuje Valentiju, naj si pozorno prebere njegov program in ga primerja s svojim, pa bo opazil razliko. Zavrača očitke o korektnosti kot tudi namige, da ni “pristen Goričan”, le ker je dolgo živel izven Gorice. Oljka o solidarni skupnosti Na pobudo gibanja Oljke in a kandidata Aria Rupenija bo danes ob 9.30 na Pokrajini javno srečanje na temo Solidarna skupnost. Govor bo o vlogi neprofitnih organizacij na področju sociale. Uvodno poročilo bo imel Stefano Lepri, odbor- nik za socialne dejavnosti v Turinu. Valenti danes na Placuti Kandidat Pola svoboščin Gaetano Valenti bo danes ob 16.30 skupaj s kandidati FI za svetogorski rajonski svet srečal volilce na Placuti. Vito Gnutti na shodu SL Poslanec Severne hge Vito Gnutti, kijev Berlusconijevi vladi bil minister za industrijo, je bil v sredo na obisku na Goriškem. SreCal se je s predstavniki združenj trgovcev in obrtnikov ter s kandidati SL. Srečanje z volilci je bilo v pokrajinski sejni dvorani, kjer je Gnutti govoril predvsem o davčnem vijaku, ki da je preveč napet in ovira razvoj gospodarstva. Županski kandidat odv. Miche-le Formentini pa je pojasnil izhodišča za upravljanje mesta in s prstom pokazal na neuspeh sedanje koalicije. Komel bo govoril v Gorici, Paulinova v Štandrežu Goriški slovenski kandidat na listi Levih demokratov za deželni svet Igor Komel se bo danes ob 10. uri sreCal z volivci pred veleblagovnico COOP v Gorici, Nataša Paulin, kandidatka na listi Oljke za občinski svet pa v Standrežu. Ob 9. uri bodo Levi demokrati v Kulturnem domu v Gorici predstavili »volilni poster«, ki so ga izdelali iz »samoprispevka«. SKP: del tiska zamolčal slovenščino na Travniku V Četrtek so se na sedežu Stranke komunistične prenove zbrali slovenski kandidati za volitve v rajonske, občinski svet in deželni svet. ProuCih so potek priprav na volitve predvsem s propagandnega vidika. Podčrtali so pomen Bertinottije-vega obiska v Gorici in njegovega govora na glavnem trgu ter poseg v slovenščini in italijanščini Alda Rupla. Oboje je krajevni italijanski dnevnik zamolčal, kar je seveda svojevrstno spričevalo. Prav tako o slovenščini na Travniku ne piše prav nic Novi glas, s Čemer dokazuje poleg neprofesionalnosti svojo ideološko opredeljenost na škodo narodnih vrednot, piše v tiskovnem sprocilu SKP. ID za “par condicio” Slovenski Levi demokrati opozarjajo sredstva javnega obveščanja na “par con-dido” v Času volilne kampanije. To velja za dnevni tisk, radijsko in televizijsko poročanje ter tednike, ki prejemajo javna finančna sredstva. Sekcija SSk v Revmi podpira Eriko Jazbar Sekcija SSk Pevma-Oslavje-Stmaver je razpravljala o volitvah. Rajonski predsednik Primožič je povzel štiriletje delovanja sveta in povedal, da je svet ob ra-tinsldh delih, ki obsegajo popravila, hi-drogeološko urejanje m vzdrževanje, onemogočil, da bi bila stavba nekdanjega župnijšCa prodana in z zadoščenjem dodal, da so finančna sredstva za šport-no-kultumi center v njem na dobri poti. Na večeru so predstavili domačo kandidatko za občinski svet Eriko Jazbar, publicistko in kulturno delavko ter ji izrazili vso podporo. Člani sekcije so se zahvalili za delovaje dosedanjim svetovalcem: ob Silvanu Primožiču še Silvanu Bensi, Davidu Grinovera ter Lovrencu Persogli. Kandidati, ki se predstavljajo za SSk na listi Oljke za rajonski svet, so Silvan Primožič, Silvan Bensa, Matjaž Pintar, Lovrenc Persogha in Mirjam Radinja. Prisotni so nadalje poudarili nujnost, da vsak volivec izrazi preferenco za kandidate za občinski in tudi rajonski svet. SKP proti privatizaciji aktivnih javnih podjetij Nosilec liste SKP za deželni svet Roberto Antonaz je na shodu na Trgu Repu- blike v Tržiču obravnaval tudi vprašanje privatizacije javnih podjetij na Tržaškem (Ansaldo, ladjedelnica, Meteor) in zavzel naslednje stališCe:»Prvenstvena naloga naše stranke je preprečiti, da pi podjetja, ki poslujejo aktivno in imajo zagotovljena naročila za prihodnjm nekaj let, prodali zasebnikom in s tem postavih v dvom zaposlitveno raven na Tržiskem. Ce bi do take odločitve prisl0’ si bo SKP na vseh ravneh prizadevala, da se zaščitijo delovna mesta in proizvodnja v obratih, ki so zgodovinskega pomena za tržaško območje in so vzv° gospodarskega utripa v ceh pokrajini'* Komel (ID) o vlogi žensk Obstajajo stvarne možnosti, da bosta slovensko manjšino v novem goriskem občinskem svetu zastopah dve predsta niči nežnega spola. Obe kandidirata n listi Oljke: Nataša Paulin iz vrst Levm demokratov in Erika Jazbar, ki je izr . SSk. Bilo bi prvič, da bi se kaj takega p petilo, je pripomnil goriški kandidat L vih demokratov za Deželni svet Ig01’ mel ter k temu dodal, da»poCasi vend le prihaja do določenih sprememb tu v Gorici. Te spremembe in pa novi na ni razmišljanja v določenih krogih ze I v vseh pogledih ovrednotiti prav vlog « ženske v političnih dejavnostih«. POKRAJINA / PREDSEDNICA POKRAJINSKEGA SVETA GLASBA / V AVDITORIJU NOVICE Večina izbrala Roberto Demartin Podpredsednik je Bon (SKP), potem ko je Zonetti (Fl) zavrnil izvolitev z glasovi večine Nocoj finalni večer natečaja v solopetju Sinoči 12 pevcev v polfinalu Pokrajinska sveto-yalka Ljudske stranke, izvoljena na listi Oljke in obenem županja v Moram Roberta Demar-tin je nova predsednica Soriškega pokrajinskega sveta. Izvolili so jo vCe-faj ponoči na seji, ki se J6 zavlekla skoraj do 2. jne po polnoči. Izvolitev Uernartinove ni bila v dvomu, čeprav se glasovanja niso udeležili Ze-isni, ki ohranjajo “kritič-no-konstruktiven” odnos d° Brandolinove uprave, Pac pa se je zapletlo pri izbiri podpredsednika, M ga je večina ponudila opoziciji. Dogovor je bil, da bo Podpredsednik postal svetovalec FI Zanetti. Slednji pa je poleg pod-predsedstva sveta zahteval, naj mu zaupajo tudi predsedstvo komisije za prevoze, ki jo trenutno vodi svetovalec Terrala-voro (Oljka-LS). Kazalo je, da bo dosegel tudi to funkcijo, nazadnje pa se je ta možnost izjalovila, ko sedanji predsednik komisije ni hotel zapustiti mesta. Na volitvah je tako prišlo do paradoksa: Zanetti je bil izvoljen za podpredsednika z glasovi Oljke in SKP, opozicija pa je demonstrativno glasovala za Terralavora. Zanetti je zaradi tega takoj po izvolitvi odstopil. Sledile so nove volitve, na katerih je bil za podpredsednika izbran Lui-gi Bon (SKP). Na seji pokrajinskega sveta so pred tem brez posebnih težav odobrili tudi lanski obračun poslovanja Pokrajine ter nekatere druge sklepe o tekočih zadevah. V deželnem avditoriju v Ul. Roma bo nocoj ob 21. uri finalni koncert, na katerem so bodo pomerili najboljši med nastopajočimi na 4. mednarodnem natečaju v solopetju »C. A. Seghizzi«. Vsak v finalni del uvrščeni pevec se bo predstavil z 20-minutnim programom, ki bo obsegal po dve sofistični skladbi iz 19. in 20. stoletja. Za uvrstitev v nocojšnji finalni del se je sinoči v polfinalu potegovalo 12 konkurentov, ki so se po prvi selekciji na osnovi ocen mednarodne žirije pod vodstvom Sama Hubada najbolje odrezali. To so: Mateja Arnež iz Ljubljane, Lucas Debevec Mayer iz Buenos Airesa, Leonardo De Lisi iz Padove, Sohyeong Kirn iz Seula, Li-liana Moro iz Vodma, Pa-squa Palmisano iz Barija, Damiana Pinti iz Rima, Gabriele Ribis iz Vidma, Va-nia Soldan iz Trevisa, An-drea Ujvarozi iz Budimpešte, Žita Varadi iz Budimpešte in Roberta Canzian iz Trevisa. Kakovostna raven natečaja je visoka, zato je pričakovati oster in enakovreden boj za prva mesta, ki ponujajo zanimiv nagradni sklad (po pet, dva in en milijon lir za tri prvouvršče-ne), predvsem pa obetajo uspešno koncertno kariero. Organizatorji opozarjajo tudi, da bo slavnostni koncert zmagovalcev jutri ob 21. uri v avditoriju. Srečanje učencev v Selcah Tržiško kulturno združenje in Slovenska komisija vabita na srečanje učencev v Ronkah danes ob 9.30 v parku v Selcah. Nastopajo: otroci slovenskega vrtca iz Romjana s prizorčkom Mavrična ribica in učenci OS Romjan s petjem in plesom Sonček čez hribček gre ali Nekoč pri nas doma. Razstavljajo učenci OS Romjan: Naše igre in pravljice. Občni zbor upokojencev Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem sklicuje danes ob 16. uri svoj sedmi redni občni zbor. Skupščina bo v Kulturnem domu v Gorici. Udeležence, ki bodo prisluhnili poročilom o delu društva ter izvolili nov odbor, bo razveselil tudi nastop mešanega pevskega zbora upokojencev. Doberdob: vaje na strelišču Iz županstva v Doberdobu smo prejeli sporočilo o aktivnostih na vojaškem strelišču nad Selcami, v juniju. Vaje bodo še 9. in 10., 16. in 17., 22., 23. in 24. ter 30. junija, vsakokrat od 8.30 do 17. ure. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na območje strelišča, ki bo ustrezno označeno in zavarovano. Srečanje potapljačev na Soči Društvo Soča iz Nove Gorica vabi na društveni piknik ob otvoritvi potapljaške sezone 1998 in na predstavitev dejavnosti društva, ki bo v koči Soških elektrarn v Prelesju danes ob 11. uri. Na predstavitvi si bo mogoče ogledati potop članov društva, potapljaško opremo društva, organizirana bo tudi vožnja po jezeru z motornim čolnom. Umri v požaru na Dobrovem ^ZDRAVSTVO / PRI SKUPNOSTI ARCOBALENO Center za pomoč zasvojenim Primarij službe Serf dr. B. Spazzapan predstavil namen centra , V Gorici so odprli nov Revni center za q davljenje narkomanov. Huje na sedežu skupno-jti' >>Arcobaleno«na Rojcah §a že obiskuje sedem pa- cientov, ki so v oskrbi med 12. in 17. uro. Pacientom so na razpolago tri psihologinje. Gre za prvo tovrstno ustanovo v deželi. Smisel nove pobude, ki je nastala SKD HRAST - DOBERDOB °b sodelovanju z občinsko upravo Doberdob vabi na praznik 30-LETNICE hrast 6. junija 1998 °o 19.00 otvoritev razstave čipk °b 21.00 tekmovanje v briškoli zvečer ples z ansamblom JUKE BOK 'PPrri, 7. junija 1998 °d 11.00 slavnostno pobratenje občine Doberdob in občine Bled (Slo) ob 17.00 start tekme »IV. POKAL POMLADI« - kross tekma z gorskimi kolesi odprta vsem amaterjem, ob 16.30 podelitev štartnih številk °b 19.30 nagrajevanje najboljših kolesarjev »IV. POKALA POMLADI« zvečer ples z ansamblom STATUS SYMBOL Program bo potekal v občinskem parku pod platnenim šotorom. Vstop prost in deluje v sodelovanju med Zdravstveno ustanovo za Goriško in prostovoljci (skupnost Arcobaleno), je na otvoritveni slovesnosti predstavil primarij oddelka za zdravljenje od zasvojenosti (SERT) dr. Bernard Spazzapan. Center bo v bistvu namenjen pomoči težjim primerom zasvojenosti, ko ni mogoč sprejem v terapevtske skupnosti, pač pa mladi vsekakor potrebujejo tako zdravstveno kot psihološko pomoč specialističnega cenha. Na sliki (foto Bumbaca) predstavniki javnih ustanov na srečanju ob odprtju centra VOLITVE / SHOD ZELENIH »Valenti, kaj si naredil?« Podtajnik Mattioli kliče župana na zagovor Gianni Mattioli (na sliki), ki je bil večkrat v Gorici kot podtajnik za javna dela in je ustavil načrt za financarsko šolo (»82. vojašnico v deželi, kjer je že 81 praznih«), je včeraj spregovoril v mestu kot predstavnik Zelenih. V tem svojstvu je javno poklical župana Valentija na zagovor. Mattioli je povedal, da se je med obiski v Gorici prepričal o potrebi mesta po novih gospodarskih pobudah: zato se je zavzel, da bi mesto pridobilo in bolje izkoristilo vseh 113 milijard od financar-ske šole. Dosegel je, da bodo tri milijarde šle za nov pouniverzitetni tečaj za tehnike v upravljanju teritorija, 27 za renatura-lizacijo in prečiščenje Korna ter hidrogeološko sanacijo. Glede tega je opaziti zaskrbljujoče oklevanje občine, še huje pa je to, kar je Valenti naredil glede ti. rajonskih pogodb: Gorica je bila o tem instrumentu obveščena 4 mesece pred razpisom in bi brez težav lahko pridobila 10-15 milijard, ki bi jih - po izkušnjah - spravile v obtok vsaj 80. 2u- V požaru, ki je zajel njegovo stanovanje na Dobrovem, Grajska cesta 25, je v sredo umrl 55-letni Alojz Markočič. Ogenj je izbruhnil nekaj pred 4. uro ponoči. Gasilce je poklical sosed, ki je kljub nočni uri kmalu opazil požar. Poseg gasilcev je bil odločilnega pomena, da so ogenj ukrotili, preden bi zajel še dve stanovanji v isti hiši, za Markočiča pa ni bilo več pomoči, saj je umrl zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. pan je zanemaril to možnost. »Vlada je lahko še tako pozorna do vas, če pa boste imeli na občini nesposobne ljudi, boste sami krivi«, je dejal in pozval Goričane naj podprejo mladega, dinamičnega županskega kandidata Zelenih Alessandra Bona. Pred njim sta spregovorila sam Bon in nosilec liste Zelenih za deželni svet Renato Fiorelli, ki je dejal, da bo 14. junija volilni spopad med enim mladim, Bonom, in petimi starci, saj drugi kandidati, od baby-upokojenca Valentija do ostalih več kot šestdesetletnikov, gledajo nazaj in ne naprej. OBVESTILA KINO OK VAL vabi na občni zbor društva v torek, 9. junija, v domu A. Budal v Standrežu, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku tradicionalno razstavo vin 1. tekmovanje v pripravi domačega kruha. Odprtje obeh razstav bo v soboto, 20. junija. Interesenti naj se prijavijo na županstvu (pri g. Adrijani Devetti) do 6. jji-nija. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce, upokojence in kmetijske podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav v mesecu juniju (nekdanji obrazec št. 740, zdaj enotni obrazec) lahko poslužijo njenega urada v Gorici (Ul. Malta 2), ki je odprt vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644. SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA SPI-CGIL nudi pomoč pri izpolnjevanju davčnih obrazcev vsak ponedeljek od 16. do 19. ure na sedežu v Doberdobu. Za informacije: Jože Ferfolja, tel. 78072. GORICA VITTORIA 1 20.10-22.30 »II grande Lebow-ski«. Jeff Bridges in Steve Buscemi. VITTORIA 3 17.45-20.00-22.00 »Arancia mec-canica«. Staniey Kubrick. Prep. ml. pod 14. letom. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Monella«. Tinto Bras. Prep. ml. pod 18. letom. Pe KONCERTI GLASBENA MATICA GORICA prheja v četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici pro-slavo»35 let šole Glasbene matice v Gorici«. Vabljeni! S IZLETI SPDG obvešča, da bo odhod na srečanje planincev jutri ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. LEKARNE CADAJACO RUOTE GORICA TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651 Prosvetno društvo Štandrež v ŽUPNIJSKEM PARKU MED LIPAMI V STANDREŽU Praznik špargljev anes, 6. junija, ob 20.30 PLESNA ZABAVA junija, ob 17. uri SREČANJE PRITRKOVAL-' V - ob 19. uri Zbor Mirko Filej, nagrajevanja -'^l°igra štandreške skupine Jaz sem Berto Sni 1 PLESNA ZABAVA - Igrata ansambla -~^^ENIR in ZAMEJSKI KVINTET bOf\v/° °dbcni Sparglji, domača jedača in pijača ~-_AVr SRECOLOV FOTOGRAFSKI NATEČAJ ZASTOPNIK <. ■ A - P -A J -A C o DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI PRODAJA IN POPRAVILA KOLES - DODATKI DANES: 9.00, Bressan Giulio iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Bruna Bregant vd. Sussi iz bolnišnice sv. Justa v Ločnik; 11.00, Neda Delpin vd. Tito v cerkvi Srca Jezusovega (prihod iz Trsta) in na glavno pokopališče. RAVENCA / VČERAJ PREDSTAVITEV Prvo borilo H H 'w' H: ■ v rezijanščim Pobuda Občine Rezija Včeraj zjutraj so na osnovni Soli na Ravanci v Reziji predstavili prvo berilo v rezijanščini z naslovom ”Po nas“, ki ga je izdala rezijanska občinska uprava. Na predstavitvi so sodelovali župan Luigi Paletti ter avtorji, ki so sodelovali pri snovanju učbenika. Gre za znane raziskovalce rezijanskega narečja in kulture, kot so Roberto Dapit, Luigia Ne-gro, Silvana Paletti in Han Steenvvijk, medtem ko je knjigo lično ilustrirala Jasna Merku. Knjiga je za Rezijo vsekakor zelo pomembna pridobitev, saj bo uporabna tako v šoli kakor izven nje, njena izvirna značilnost pa je, da posreduje besede v vseh štirih različicah razijanskega narečja. Ni dvoma, da bo učbenik učinkovito prispeval k ohranitvi domače govorice, občinska uprava pa je s tem izpolnila še eno obvezo iz večletnega programa za ovrednotenje domačega jezika in kulture, (du) GM - ŠOLA »KOGOJ« / DRUGA ZAKLJUČNA AKADEMIJA GOJENCEV Pester program in dobra interpretacija Nastopili so solisti-instrumentisti in pevci ter skupini V četrtek se je v dvorani društva Deutscher Hilsfverein v Trstu zvrstila 2. akademija gojencev Glasbene matice šole »Marij Kogoj« (f. KROMA). Večer se je prijetno začel z natančno zvenečim kvartetom flavt (Irina Perosa, Meta Starc, Zinajda Kodrič, Dunja Fabjan pod mentorstvom prof. Erike Slama), ki je zaigral dva stavka iz Nokturna K. fon Ditter-sdorfa. Sledila sta dva pianista: Axel Furlan, iz razreda prof. Xenye Brass, se je predstavil z otožnim Valčkom op. 64 št. 2 F. Chopina, Mitja Tretjak (prof. Verenka Terčelj) pa je zaigral znani Impromptu op. 90 št. 3 F. Schuberta. Poseben čar tople barve klarineta se je razkril v temi z variacijami A. Grgina, ki jo je Davor Berdon iz razreda prof. Marcella Ma-nuellija zaigral ob klavirski spremljavi prof. Aljoša Starca. Pianist Paolo Biancuzzi (prof. Xenya Brass) je poslušal- cem ponudil prepričljivo izvedbo Chopinove Etude op. 10 št. 12. Violinist Iztok Cergol (prof. Jagoda Kjuder -prof. Vasilij Meljnikov) se je odlikoval s ponosnim podajanjem v čustveno poglobljeni izvedbi Baletnih scen C. de Berlota. Pianist Aljoša Starc je poskrbel za mojstrsko spremljavo. Tudi pianist Goran Obad iz razreda prof. Claudie Sedmach je prijetno presenetil prisotne z ognjevito izvedbo Brahmsove Rapsodije v h-molu. Sopranistka Matejka- Buka-vec (prof. Vesna Topič) je občuteno zapela zah- NOVICE Tone Janša napovedal kakovosten jazz festival Že 39. mednarodni jazzovski festival (MJF), ki bo v ljubljanskem letnem prizorišču Križank v treh koncertnih večerih, od 10. do 12. julija, bo gostil oz. predstavil skupno devet zasedb, tri domače - če k tem poleg Big banda RTV Slovenija z dirigentom Herbom Pomeroyem in kvinteta Primoža Grašiča štejemo še mednarodno zasedbo v ZDA delujočega Slovenca Renata Chicca, - in šest uveljavljenih jazzovskih skupin z ameriških in evropske scene. Tako je v Cankarjevem domu, ki je prireditelj dogodka, povedal novi selektor festivala, profesor na visoki Soh za glasbo v Gradcu, uveljavljeni jazz glasbenik in solist (saksofonost in flavtist), tudi vodja glasbenih zasedb mag. Tone Janša. Med novostmi 39. MJF so - razen novega selektorja - še poskus, da bi s prireditvijo spodbudili predstavljanje novih jazzovskih skladb, nova celostna podoba prireditve, delo oblikovalca CD Braneta Ša-larja, več animacijskih nastopov pred začetkom MJF, ki jih bodo pripravili študentje jazzovskega oddelka srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani in "dragocena podpora" glavnega pokrovitelja festivala Nove ljubljanske banke; festival, ki naj bi stal približno 18 milijonov tolarjev, sicer z dobro tretjino zneska sofinancira ministrstvo za kulturo, CD pa je v finančno zasnovo vključil tudi pričakovani izkupiček od prodaje vstopnic. Prvi večer bo poleg tria Renata Chicca nastopil mlajši, a priznani altsaksofonist Kenny Garrett s kvartetom, večer pa bo sklenila "senzacionalna zasedba" jazz pianista McCoya Tynerja z latinskoameriškimi soglasbeniki (Latin Ali Starš). Big banda RTV Slovenija se bo drugi večer predstavil z dirigentom Herbom Pomeroyem, trobentarjem in znanim pedagogom z Berkeleyskega collega za jazz (pri katerem so študirali tudi mnogi slovenski jazzisti, od Privška do Janše). Big band naj bi krstil tudi novo skladbo Toneta Janše. Sledil bo vpogled v francosko-črnske oz. New Orleanske korenine jazza, ko bo nastopil Terrence Blanchard s skupino; drugi koncertni večer pa bo sklenil vibrafonist Garry Burton z osemčlansko zasedbo argentinskih glasbenikov Astor Piazzola Reunion. Slovenski uvod v tretjem večeru bo prispevek kvinteta kitarista Primoža Grašiča z gostom, trobentačem Petrom Ugrinom, igrali naj bi predvsem improvizacije na domače oz. lastne teme, sledil bo nastop pianista Dieterja Glavischniga in violinista Andreasa Schreiberja (prvi je po besedah Janše klasik evropskega jazza, ki je muziciral v Sloveniji še v blejskem obdobju MJF), večer in z njim festival pa se bosta zaključila z nastopom kvarteta avstralskega multiinstrumentalista Janesa Morrisona, virtuoza, ki zmore teme improvizirati v slogu Bacha ah Oscarja Petersona, pravi Janša. (STA) Duo Tretjak-Sedmak Instrumentalni duo, ki ga sestavljata flavtistka Tamara Tretjak in pianistka Klavdija Sedmak (na sliki), se je udeležil državnega glasbenega tekmovanja v Astiju pri Cu-neju. Tekmovanje je potekalo v dneh od 29. do 31. maja in je bilo namenjeno komornim skupinam s klavirjem od dua do kvinteta. Vse prijavljene glasbene skupine so tekmovale v eni sami kategoriji, prijavih pa so se le izvajalci do 34. leta starosh. Umetniški vodja tekmovanja je bila ameriška flavtistka M. Kessick; poleg nje pa so ocenjevalno komisijo sestavljali še štirje pianisti, in sicer Ferrari, Landffan-chi, Golia in Minzi. Duo Tretjak-Sedmak je z izvedbo skladbe »Jemc« francoskega skladatelja Jacquesa Iberta prejel tretjo nagrado in 86 skupnih točk. Naj omenimo, da je ta naš tržaški duo v svojem štiriletnem delovanju zabeležh vrsto uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih: tretjo nagrado v Sondriu leta 1995, drugo nagrado v Varenni leto kasneje, lani pa tretjo nagrado v Aqui Terme. Poleg izpopolnjevanja pri tržaški mentorici Giuhani Gulli, je duo komaj zaključil drugi letnik tečaja za komorno glasbo, ki ga vodi prof. Lo-vato na glasbenem zavodu S. Cecilia v Portogmam. tevno arijo »Senza mamina« iz opere »Suor Angelica« G. Puccinija. Pri klavirju jo je spremljala prof. Mojca SiškoviC. Sledili sta še dve sopranistki: Tamara Stanese in Nataša Gregori, ki sta z eleganco podali baročno ozračje Purcellovega dueta »Sound the trum-pet« (pri klavirju prof-Beatrice Zonta). Izbrani odtenki De-bussyjeve skladbe Les jardins sous la pluie so zazveneli v prozorni izvedbi pianista Stefana Artesija iz razreda prof-Mojce SiškoviC. Nagnjenost k intimizmu violinista Mateja Santija (prof. Jagoda Kjuder -Vasilij Meljnikov) se je izrazila v dveh stavkih iz španske Simfonije E-Laloja (klavirska spremljava prof. Aljoša Starc)- Mozart je vedno v mislih prof. Petra Filipčiča, ki je pripravil kvartet (violinist Iztok Cergol. violinist Paolo Biancuz-zi; violončelistka Agnese Zotti in pianistka Veronika Pertot), ki je zaključil drugo akademijo s prvim stavkom Klavirskega kvarteta v g' molu KV 478. Rossana Paliag3 Pri Mladiki izšle pesmi Ferruccia Jakomina Ferruccio Jakomin se je rodil leta 1930 v Pobegih pri Kopru kmečkim staršem. Po gimnaziji v Kopru je študiral slavistiko v Ljubljani in nato v Italiji, kamor se je umaknil zaradi političnih pritiskov takratnega režima. Od leta 1956 je poučeval na slovenskih šolah v Trstu. Pesmi je objavljal najprej v koprski reviji Bori, nato pa v tržaški Mladiki. Umrl je v prometni nesreči komaj 28-leten. Ob 40-letnici njegove smrti je Mladika izdala lep izbor njegovih pesmi, ki jih je uredila in k njim napisala spremno besedo Ivanka Hergold. Pesnika pa je na prvih straneh zbirke predstavil Dušan Jakomin. Knjigo so v kratki predstavitvi izočili bralcem in ljubiteljem poezije na kulturnem večeru Društva slovenskih izobražencev. Nekaj pesmi iz zbirke, ki je skoraj v celoti posvečena istrski zemlji in njenim ljudem, je na večeru prebral Livij Valenčič. Knjiga se tudi likovno lepo predstavlja, saj jo krasijo posnetki istrskih krajev. Slavje nabrežinskih zborov »Igo Gruden« Pred kratkim sta nabrežinska zbora »Igo Gruden« proslavila okrogli obletnici delovanja; moški zbor je namreč aktiven že 30 let, ženski pa 25 let. Ob slavnostnem večeru, kjer je sicer imela levji delež glasba, se je ustvarilo vzdušje velikega praznovanja; takega praznovanja, v katerem se stapljajo spomini preminule in pa ponos nad skupno prehojeno potjo. Vsi ti občutki so jasno prišli do izraza na slavnostnem večeru, ki se je odvijal nadvse smiselno in tekoče. P° nastopu združenih zborov se je predstavil Ženski zbor »Igo Gruden« s šestimi pesmimi. Spored ženske skupine je bil nadvse raznolik, saj so pevke odpele tako skladbe slovenskih skladateljev kot tudi dela iz mednarodnega repertoarja. V zadnji pesmi, Memory Andrevva Lloy-da VVebra, so pevke ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta oblikovale res občuteno izvedbo, intonančnim negotovostim navkljub. Sledi je slavnostni govor prof. Aleksandra Rojca, domačina in pedagoga. Pravi kakovostni višek večera pa je bil nastop Moškega zbora »Ig0 Gruden«, ki je pod taktirko Bojane Kralj nadvse ubrano in smiseln interpretiral šest pesmi; tokrat je izbira skladb bila naravnana samo na slovenske avtorje, z izjemo zadnje, ruske narodne pesmi- V te skladbah je moški zbor dosegel lepo komorno zvočnost. Po podelit priznanj, Gallusovih značk in po številnih čestitkah, sta spet nastopi la oba zbora skupaj in tokrat zapela dve pesmi domačih tržaških sK ladateljev: Žogo Ignacija Ote ter Pisane poljane Vasilija Mirka. Naj^ večji uspeh pa je žel sklepni del večera, na katerem so z zboroma na stopili tudi bivši pevke in pevci. Številno občinstvo je vse nasto pajoče nagradilo s prisrčnim ploskanjem. LA KOSOVO / KRIZA V OSPREDJU POGOVOROV TONVJA BLAIRA S PRODIJEM NOVICE Evropa ne bo dovolila, da bi prišlo do »nove Bosne« Po podatkih UNHCR se je v Albanijo zateklo že 10 tisoč beguncev RIM, ŽENEVA - Evropa je zelo zaskrbljena zaradi stopnjevanja napetosti na Kosovu in bo zato poslala »močan in jasen signal« za povrnitev stabilnosti v regiji in za preprečitev nastanka »nove Bosne«. S temi, zelo odločnimi besedami je britanski premier Tony Blair včeraj na sestanku z italijanskim kolegom Romanom Prodijem v Rimu opredelil stališče Evropske unije do dogajanja na Balkanu. Evropa ima do tega območja Veliko odgovornost, je potrdil Prodi, oba državnika Pa nista skrivala prepričanja, da je položaj na Kosovu zelo resen. »Preučujemo vse opcije, kajti ne moremo si dovoliti, da bi se dogajanje na Kosovu nemo-teno nadaljevalo. Napetost moramo nujno znižati,« le pojasnil britanski pre-taier. Zaostrovanje krize na Kosovu je bil tako glavni predmet razgovora J^ed britanskim in ita-bjanskim premierom, ki )e sicer sodil v okvir Blairove evropske turneje Pred bližnjim vrhom v Cardiffu, ki bo označil ko-nec polletnega britanskega predsedovanja Evropski uniji. , Na pobudo Londona se 0 Prihodnji teden v bri-anski prestolnici sestala kontaktna skupina za j\ekdanjo Jugoslavijo, da 01 Preučila krizne razmere na Kosovu. Na dan, ko je Predvideno srečanje zunanjih ministrov Velike ritanije, Francije, Nem-J)6' Italije, Združenih t rzav in Rusije, bo po-®kalo tudi zasedanje sed-m gospodarsko najmoč-e)Sih držav in Rusije gle-6 indijskih in pakistan- skih jedrskih poskusov. Zveza NATO za premostitev kosovske krize ne izključuje »radikalnih korakov«, je v svarilu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču po radiu povedal britanskih obrambni minister George Robertson. Zahod po besedah britanskega ministra ne bo mirno gledal, kako se Kosovo pogreza v nasilje. Tiskovni predstavnik ruskega premiera Sergej Ja-stržembski pa je izjavil, da NATO na Kosovo ne more poslati svojih enot, če tega predhodno ne odobrijo jugoslovanske oblasti in Varnostni svet ZN, v katerem ima Moskva pravico veta. Politični direktor nemškega zunanjega ministrstva Wolf-gang Ischinger je včeraj med obiskom v Tirani izjavil, da srbske sile na Kosovu izvajajo »nedopustno etnično čiščenje«. Ischinger se je o položaju na Kosovu pogovarjal z albanskim premierom Fa-tosom Nanom. Visoki komisariat za begunce (UNHRC) se medtem v severni Albaniji pripravlja na nov val beguncev iz Kosova. Konec tedna bodo okrepili ekipo UNHRC, ki sprejema begunce v severnoal-banski pokrajini Tropoja. Doslej je albansko mejo prestopilo približno 10 tisoč albanskih beguncev s Kosova. Na val beguncev se je začela pripravljati tudi Grčija, ki je določila območja za začasni sprejem ljudi vzdolž svoje severne meje. Kot so povedali predstavniki grških oblasti, bodo začasna zbirališča postavili ob meji z Makedonijo. H NEMČIJA / REŠEVALCI KONČUJEJO DELO Preiskava zašla v slepo ulico Vrsta domnev, ki gredo od tehnične okvare do atentata BONN - Hipoteza o tehnični napaki kot vzroku železniške tragedije pri se-vemonemškem mestu Eschede se vse ; pogosteje pojavlja med izvedenci v Bonnu, čeprav je glasnik policije napovedal, da bo za dokončni zaključek preiskave treba kar veliko Časa, vsekakor pa ne manj kot tri mesece. V sedanji fazi preiskave ni mogoče izključiti, da je imela pri iztirjenju vlaka določeno vlogo popustitev tesnila na enem od koles prvega vagona, je dejal glasnik nemškega transportnega ministrstva Veint Steinle, ki pa je v isti sapi opozoril, da kakršnokoli raglabljanje o vzrokih nesreče za zdaj ostaja le na ravni domnevanja. Teh domnevanj pa je ničkoliko in gredo od hipotez o izrabi materiala do sabotaže oziroma atentata. Naloga izvedencev torej ni lahka, njihova pozor- nost pa je zdaj namenjena ravno materialom in rekonstrukciji trenutkov tik pred nesrečo. Ko bo končana, bodo izvedenci predali ekspertizo preiskovalnim sodnikom v mestu Celle, ki so ozemeljsko pristojni za sodni del preiskave. Od domneve o tehnični okvari se vsaj v tej fazi preiskave ograjujejo nemške železnice, ki so včeraj sporočile, da je bil nesrečni vlak ICE dan pred tragičnim dogodkom na tehničnem pregledu, na katerem niso odkrili nobene napake. Reševalci na prizorišču tragedije medtem končujejo svoje delo, po zadnjih podatkih pa je nesreča terjala 95 smrtnih žrtev. Včeraj zjutraj so namreč iz ostankov enega od vagonov potegnili še dve trupli, za kateri menijo, da sta zadnji žrtvi nesreče. — Premier Drnovšek končal obisk v Avstraliji SYDNEY - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj končal obisk v Avstraliji, v sre-diSCu katerega je bilo predvsem predvsem gospodarsko sodelovanje med državama. Avstralski sogovorniki so izrazili zanimanje za gospodarski razvoj Slovenije, za možnosti sodelovanja med državama, pa tudi za slovensko turistično ponudbo ter ob tem za infrastrukturo in prometne povezave. Danes bo slovenski premier odpotoval na Novo Zelandijo, kjer se bo v tamkajšnji prestolnici VVelling-ton med drugim sestal s predsednico vlade Jenny Shipley, podpredsednikom vlade VVinstonom Pe-tersom in ministrom za finance Billom Birchem ter predaval na novozelandskem inštitutu za mednarodne zadeve. V Avstriji informacijska kampanja o širitvi EU DUNAJ - Avstrijski kancler Viktor Klima je začel informacijsko kampanjo o širitvi EU na države Srednje Evrope. Pojasnil je, da želi vlada na ta način javnost, ki je pogosto v dvomih, obvestiti o posledicah širitve unije. Dejal je še, da se bo tako verjetno moč izogniti temu, da bi nekateri v predvolilnih kampanjah zlorabljali skrbi in strah ljudi. Možnosti za delni umik Izraela z Zahodnega brega JERUZALEM - Tiskovni predstavnik izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je dejal, da obstajajo dobre možnosti za sklenitev sporazuma s Palestinci glede delnega umika izraelske vojske z Zahodnega brega. Poudaril pa je, da bo moral sporazum upoštevati izraelsko zahtevo, da ne pride do kasnejšega večjega umika z Zahodnega brega, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor o statusu tega območja. Dejal je tudi, da morajo Palestinci najprej izpolniti svoje obveznosti glede varnosti. Polemike pred Clinotnovim odhodom na Kitajsko VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton vztraja pri odločitvi, da se bo v Času obiska na Kitajskem udeležil uradnega sprejema na Trgu nebeškega miru, kljub nasprotovanju doma in številnim pozivom, naj tega ne stori. Tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry je dejal, da bo Clinton spoštoval diplomatski protokol in sodeloval na ceremoniji, ki je na trgu Tiananmen v Pekingu predvidena za 27. junij. Tig je postal simbol represije nad demokratičnim študentskim gibanjem, potem ko je kitajska vojska pred devetimi leti tam ubila na stotine demonstrantov. Soočenje prič Dianine smrti PARIZ - V Parizu se je začelo soočenje prič prometne nesreče, v kateri je umrla britanska princesa Diana. Na pričanje je bilo povabljenih devet fotoreporterjev in en kurir, ki so obtoženi uboja iz malomarnosti in nepomaganja. Obtoženi naj bi zasledovali princeso Diano in njenega prijatelja Dodija al Faye-da, preden se je njun avto zaletel v steber predora. Kot sotožnik je na obravnavi navzoč tudi oče pokojnega Dodija, Mohamed al Fayed, včeraj pa se je na sodišču pojavila tudi Dianina mati. Afrika / novo žarišče zaradi starih kolonialnih meja OZN / SELITEV VISOKEGA KOMISARIATA Etiopsko letalstvo izvedlo več bombnih napadov na Eritrejo Vbč deset civilistov ob življenje - Načrti za evakuacijo tujih državljanov ASMARA - Napetost Etiopijo in Eri-re]o se stopnjuje, tako da je nevarnost v°jne vse večja. Eritrejska letala so včeraj Popoldne bombardirala območje mesta 'UkaHe, pri Čemer je po pričanju ocivid-fev umri0 več deset civilistov, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Potrjeno je tudi a r /akratno bombardiranje vojaškega leta-ušča pri Asmari. "ecina zahodnih držav se zaradi vse ecje nevarnosti vojne med Etiopijo in Prejo pripravlja na evakuacijo svojih Pavijanov iz eritrejskega glavnega meri a> i^sfnara- Okrog 650 Italijanov, ki se ^bajajo v Eritreji, je bilo že obveščeno o ožnosti evakuacije, medtem ko so ita-NjPko golo zaprli. g . trejska vlada je včeraj s previdnostjo ob - mednarodni načrt o prekinitvi spopada z Etiopijo in izjavila, r določena vprašanja še vedno niso raz-trt CT ^aPeI°st je zaCela naraščati v Ce-Vzh k° 80 se kakih 140 kilometrov jugo-tank°^n0 Asmare s topništvom in te p! ?P°Padle eritrejske in etiopske eno-0/Odnosi med afriškima državama so Uial6nLenieni 8 posledicami starih kolo-VavTiV mela’ Ei botrujejo veliki večini kr-lh konfliktov na Cmem kontinentu. V Ženevi nova hiša za človekove pravice ŽENEVA - Visoki komisariat OZN za predhodnik OZN, palaCa pa nosi ime po begunce bo imel odslej sedež v palači Wil- ameriškem predsedniku VVilsonu, ki je šel son ob Ženevskem jezeru (na posnetku v zgodovino kot oče svetovne organizacije. AP). Švicarski predsednik Flavio Cotti je Dvesto sodelavcev visoke komisarke se objekt, ki ga je svetovni organizaciji poda- bo v nove prostore preselilo avgusta, švi-rila Švica, vCeraj predal visoki komisarki carski predsednik pa je napovedal usta-za Človekove pravice Mary Robinson. V novitev posebne švicarske skupine opazo-palaci VVilson je imelo od ustanovitve leta valcev za človekove pravice, ki bo delova-1920 do leta 1936 sedež Društvo narodov, la po navodilih visokega komisariata. DEŽELNE VOLITVE 1998 Kandidati se predstavljajo Romano Maran (LAF) Romano Maran je 53-letni slovenski vinogradnik iz Prapotnega, kjer živi v zaselku Senca (Cladrecis). Za deželni svet kandidira na listi LAF - Lega autono-mia Friuli. Kot izseljenec je v letih šestdeset delal v Nemčiji in Švici, nato je bil sedem let pri orožnikih, zatem pa uslužbenec pri Banca d Italia. Od leta 1992 je v pokoju in se v domačem kraju bavi z vino-gradništv.om. Je tudi poveljnik civilne zaščite v Prapotnem. Maran je pristopil k avtonomistični furlanski listi, ker je ta angažirana za spremembo deželnega statuta, s katero naj bi se vzpostavila avtonomija po modelu Škotske. Po doseženi avtonomiji naj bi dežela razpolagala z lastnim šolskim sistemom in policijo, domačini pa naj bi imeli prednost pri zaposlovanju v javnem sektorju. Lista noče secesije, po njenem predlogu bi lahko dežela del las- tnih prihodkov namenila osrednji državi za vzdrževanje osrednjih funkcij kot so vojska ali zunanja politika, drugače pa se centralni aparat ne bi smel vtikati v deželne zadeve. Po Maranovi oceni bi morala sprememba dežele pripeljati do večjih pravic ljudi. S posebnimi prispevki bi bilo treba spodbujati nataliteto, gorskim območjem pa bi prav tako morali namenjati dovolj sredstev, da se ljudje ne izselijo. Kandidat se zavzema tudi za spodbujanje kmetijstva, kjer naj bi se opuščene travnike izkori- stilo v proizvodne namene. Dežela bi morala odpraviti vsa pravila, po katerih je danes vinogradnik primoran voditi razne registre, kar ga pri delu omejuje in ovira. Dežela bi morala odigrati aktivno vlogo tudi pri spodbujanju živinoreje in pri reševanju vprašanja kvot mleka. Vsekakor je po Maranovi oceni za vse spremembe potrebna revizija deželnega statuta. Kandidat LAF korektno govori slovensko ter furlansko in obžaluje dejstvo, da mnogo mladih v Nadi-ških dolinah ne zna domačega jezika. Maran je prepričan, da je znanje slovenščine bogastvo in dodatna možnost, izraža pa spoštovanje do vseh treh manjšin, ki živijo v deželi. Je tudi naklonjen prostovoljnemu poučevanju slovenščine na javnih šolah, Ce se bo o tem z referendumom izrazila večina prebivalstva. V Skednju leta 1921 Stare fotografije pričajo, kako smo bili Slovenci v teh krajih, zavzeti na kulturnem, športnem in drugih področjih, tudi v že problematičlnih časih, ko je fašizem začel kazati zobe. Na fotografiji, ki nam jo je posodil filmski ustvarjalec Aljoša Žerjal, je skupina Ske-denjcev, ki so se zbrali per vaško hišo takoj po koncu občnega zbora Dramskega krožka Skedenj. Aljoša Žerjal je nekatere od te skupine poznal. Gre za Zora Werka (končal je v Mauthausenu), igralca Modesta Sancina, učitelja Karla Sancina in Zerjalovega očeta Ernesta Žerjala. Morda bodo ostale prepoznali predvsem starejši škedenjci (NL) Praznik pomladi Skupnosti družina na Božjem polju Skupnost Družina Opčine - Pro- bo kosilo, raznovrstne zabave z glasek 381, organizira jutri, 7. junija sbo in tombolo z bogatimi nagrada-tradicionalni »Praznik pomladi«, mi, katere izkupiček bo šel v dobro-Praznovanje se bo začelo ob 11.15 s delne namene, sveto mašo, ki bo ob priliki pope- Praznik je namenjem invalidom, štrena s petjem in igranjem na kitaro starejšim osebam, njihovim spre-dekliškega cerkvenega pevskega mljevalčem, sorodnikom in prija-zbora Naselja sv. Nazarija. Sledilo teljem. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI Bogati MOStovi načrti za poletje Danes v Peterlinovi dvorani MOSP-ov večer »Mladi v odkrivanju skupnih poti« je skupina mladih, ki se je minulo jesen in zimo predstavila z vrsto zanimivih pobud. MOSP je prostor, kjer lahko mladi skupno delujejo, uresničujejo lastne pobude in razvijajo skupna zanimanja ter gojijo prijateljstva. Zimska sezona je bila zelo uspešna. V okviru MOSP-a so delovali trije krožki, mednarodni, izobraževalni in rekreativni, poleg tega pa še gledališka skupina Slovenski oder. Mednarodni krožek je poskrbel, da so se v tej sezoni trije predstavniki MOSP-a udeležili intenzivnega teCaja poslovne angleščine, pet se jih je udeležilo seminarja, ki je bil namenjen zamejcem in zdomcem, o ekonomski situaciji v Sloveniji, trije evropskega mladinskega seminarja VEN v Stokholmu, ena pa seminarja o etičnih problemih in krščanstvu na Madžarskem. V sklopu izobraževalnega krožka sta se komaj zaključila dva odmevna projekta: teCaj knjižne slovenščine na visoki stopnji in, v okviru projekta »Learning English With Films«, sklop filmov v originalu. Rekreativni krožek je letos priredil zelo uspel plesni teCaj za popolne začetnike, nekaj plesov in zabav za mlade in serijo filmskih predstav za ljubitelje zahtevnejših avtorskih filmov. Ker je MOSP ves Cas v stalnem kontaktu z nekaterimi študentskimi in mladinskimi organizacijami iz Slovenije, je tudi poskrbel, da je posredoval dragocene informacije o njihovih pobudah, posebno o izletih in potovanjih (pa tudi o plesih in predavanjih), ki jih organizirajo za mlade, ki so torej po precej ugodnih cenah. Tako se je po zaslugi tega krožka veC zamejcev udeležilo potovanj v ZDA, v Prago in v Pariz. Ta teden bo pomenil za mospovce nekak zaključek sezone. Za svoje elane in za elane Slovenskega kulturnega kluba, ki tudi zaključujejo svoja sobotna srečanja, prireja danes, 6. junija, ob 19. uri, v Peterlinovi dvorani, v Ul. Donizetti 3, MOSP-ov veCer, ki bo posvečen prijetnemu družabnemu srečanju z vsemi, ki jih zanima Mospovo delovanje. Ob prigrizku in klepetu bo namreč stekla predstavitev Mospove poletne ponudbe pa še pogovor o željah in predlogih elanov, Francesca, Stefan in Martin pa bodo s pomočjo diapozitivov prikazali svoje potovanje v Stokholm, kjer so se udeležili seminarja YEN; Magdalena pa bo podala nekaj svojih vtisov s seminarja na Madžarskem. Med načrti za poletno sezono so predvsem zanimivi tile: Mednarodni krožek bo poskrbel, da se bo nekaj elanov udeležilo seminarja »Sim-merbarren« (o mladinskem zaposlovanju v manjšinah), ki bo zadnji teden julija v Friziji. Omogočil bo tudi udeležbo na Mountain summer campu - european cooperation, ki bo v organizaciji ZKS potekal od 19. do 26.7. v Kranjski gori in ki predvideva sprehode, pohode, šport v gorah, pa še pogovore na aktualne teme in družabnost. Namenjen je mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Članom bo priporočil tudi udeležbo na Poletnih tednih v Taizeju, ki jih za Slovence organizira S KAM, potekajo pa julija in avgusta. To so tedni duhovnosti, molitve za mir, pogovorov po skupinah in se jih udeležujejo mladi s celega sveta. Rekreacijski krožek pa vabi v Času svetovnega nogometnega prvenstva razposajeni, v Peterlinovo dvorano na skupen ogled najzanimivejših nogometnih tekem na velikem platnu. Obvestila o tem, katere tekme si bo mogoče tako ogledati, bodo sproti objavljena v Primorskem dnevniku. Isti krožek nudi tudi informacije o poletnih tednih družabnosti v družbi mladih iz Slovenije in zamejstva, kot je Izola ’98, ki poteka v organizaciji ZKS od 1. do 10.8. v Izoli, in predvideva zabavo in družabnost na plaži, predavanja in pogovore, likovne delavnice, izlete, plese itd. Prav tako omogoča razna potovanja po zmernih cenah, npr. Potovanje v New York in VVashington D.C. od 5. do 15.8. z možnostjo podaljšanja do 25.8., v Španijo in na Portugalsko od 17. do 28.8., na Sicilijo od 16. do 23.8., vsa v organizaciji Severnega sija in namenjena mladim. V pripravi je še potovanje v Pariz v organizaciji MOSP-a in Severnega sija od 8. do 13. septembra. Izobraževalni krožek pa je prevzel organizacijo Drage mladih, ki bo letos potekala od 3. do 5. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Draga mladih je veliko mladinsko sreCanje, ki je posvečeno predavanjem na kako aktualno temo, družabnim srečanjem, kulturnim točkam, izletom. Udeležuje se ga vedno večje število mladih iz zamejstva, Slovenije in zdomstva. Letošnja tema bo »Vpliv civilne družbe na politiko«. Med predavatelji bodo nekatere ugledne osebnosti (senator Dimitrij Volčič, Časnikarka Glasa Amerike Alenka Adamič Richard-son, Časnikar Maga Janez Markež, predsednik SDGZ Vojko Kocjančič, filozof Tone Jamnik in drugi). O Dragi mladih bomo obširjene poročali še v nadaljnjih tednih Vrata MOSP-a bodo torej tudi v poletnih mesecih odprta za vse mlade, ki jim je pri srcu ustvarjalnost, veselje in prijateljstvo med vsemi mladimi v zamejstvu, Sloveniji in svetu. Breda SusiC r OD GUTENBERGA DO LASERJA / DREVI Ballerina, Ballerina na knjižnem sejmu Pod velikim belim šotorom na trgu pred županstvom je od Četrtka popoldne, ko so uradno odprli letošnji knjižni sejem Od Gutenberga do laserja, je dokaj živahno. Dopoldnevi so po tradiciji namenjeni šolski mladini, popoldne in zvečer pa se odvijajo predstavitve novih knjig in' pa srečanja z avtorji in založniki. Današnji dopoldanski program so organizatorji namenili osnovnošolcem in dijakom nižjih srednjih šol. Od 10.15 do 12.30 bosta Jasna Merku in Arrigo Petrovich vodila likovno delavnico za nižje-srednješolsko mladino, istočasno pa bo za osnovnošoleke priletel vodljivi zrakoplov, saj jim bo videmsko združenje Damatra ponudilo prireditev Arriva il dirigibile. Dopoldne bo tudi na pobudo Studijskega centra zamladinsko literaturo »Alberti« sreCanje s tržaškim avtorjem knjig za mladino Lucianom Nardellijem. Popoldne bo najprej (ob 16.15) na vrsti co Del Čampo je pripravil knjigo o Mestna knjižnica, ki bo predstavila stoletni teniški tradiciji v Trstu, katalog glasbenih in piccolominei- Večerni program pa bo sklenila gle-skih rokopisov. Sledilo bo kraztko dališka predstava, in sicer Ballerina, dopolnilo k otroško-mladinskemu Ballerina, odrska priredba istoimen-dopoldanskemu programu, saj bodo skega romana (Balerina, Balerina) predstavili ilustrirano knjigo SOS Marka Sosiča. Delo je priredil in dal mare, za katero so pobudo dali režiral (v italijanski in slovenski tržaški občinski rekreatoriji. inačici) Branko Završan (v ita- Osrednji del popoldneva (od 17. lijanšCino je prevedla Daria Betoc-do 20. ure) bodo namenili predsta- chi), v njem pa nastopa LuCka vitvi knjig novih avtorjev severno- Počkaj (na sliki, f. KROMA). Obi-vzhodnega predela države, ob 20. skovalcem knjižnega sejma predsta-uri pa bo na vrsto prišel šport. Fran- vo ponuja Zadružna kraška banka. Rdeča zvezda »i mislijo v Češki« Zgoniška občina j® pred časom navezal® stike z občino Cerheni-ce v bližini Prage n® Češkem. Lani sta narn-reC župana obeh občin podpisala listino prija' teljstva ter s tem utrl® pot bodočemu pobratenju. Stiki med obein® krajema pa že potekajo-Tako bo konec prihodnjega tedna odpotovalo na Češko predstavništvo kraške občine, z njim pa bo odše pevski zbor Rdeča zvezda, ki deluje od lanskega septembra in ga vod1 Rado Milic. V Cerheni' c ah sta predvidena dva koncerta, ki bosta tudi prva koncerta zgoniSk6 ga zbora v tujini. Sic® pa zbor sploh §e n doživel svojega celo večernega koncerta. 1 pa bo storil pred odh°^ dom na Češko in sicer ponedeljek ob 20.30 Samatorci. ^ Naslov večera bo » mislijo na Češkem«- a.j njem pa bo predstav splet slovenskih Ij1-*., skih pesmi, par crnS\L spiritualsov in seve eno Češko, na čast g°s teljem. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in druaimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 H TRENDI / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA Potrjen rahel spust majske inflacije (1,7%) S hladno inflacijo lažja vlaganja v delo RIM - Statistični zavod Istat je včeraj potrdil, da je znašala majska inflacijska stopnja 1, 7 odstotka in da se je torej v primerjavi z aprilsko znižala za desetinsko odstotka. V mesečni primerjavi, torej glede na letošnji april, so se življenjski stroški zvišali za 0,2 odstotka. Istat je v celoti potrdil podatke, ki so v drugi polovici maja prišli iz enajstih mest statističnega vzorca. Inflacijsko gibanje torej ostaja pod nadzorom, na kar so včeraj opozorili sindikati, za katere je nizka inflacija pogoj veC, da se obudijo vlagajanja v ustvarjanje novih delovnih mest. Banka Italije pa po nedavnem letnem Poročilu guvernerja Fazia vztraja pri nadzorovanju oziroma zniževanju cene dela, še posebno na bančnem področju. Banke so namreč v procesu globokega preustroja in velikih pre- mikov za koncentracije, vendar je treba za uspešno mednarodno kompeti-cijo skrbeti tudi za zniževanje cene dela, meni centralna banka. Pri prihodnji obnovitvi kolektivne pogodbe je zato treba doseči odpravo elementov togosti v uporabi resurzov in znižati skupno ceno osebja, so opozorili predstavniki centralne banke na včerajšnjem simpoziju o preustroju bančnega sistema, ki ga je inštitut Nemetria organiziral v Foli-gnu. Kaj pa boj proti brezposelnosti? Tudi tukaj ima centralna banka pomembno vlogo, saj ni bil naključen včerajšnji poziv sindikatov, da je treba spričo hladne inflacije nadaljevati proces zniževanja cene denarja, ki se mora spustiti na evropsko raven in tako omogočiti cenejša vlaganja v nova delovna mesta, AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA / PO SKLEPU V1CKERSOVIH DELNIČARJEV Aristokratski Rolls Royce gre ljudskemu VW Volkswagen ponudil več kot drugi snubec BMW in toko je denar premagal snobizem LONDON - Izid tekme med nemškima snubcema za prestižno britansko nevesto je končno znan: Rolls Royce bo prešel v roke Volksvvagna. Nemški »ljudski avto« je torej premagal domačega tekmeca BMW, potem ko je bil izid sedemmesečnega merjenja moči vse do včeraj neznanka. Odločitev je padla v Londonu na včerajšnji razburljivi izredni skupščini delničarjev družbe Vickers, dosedanjega lastnika Rolls Royca, ki so z veliko večino sprejeli Vol-kswagnovo ponudbo. Ta je namreč ponudil 430 milijonov funtšterlingov (okrog 1.200 milijard lir) in tako za sto milijonov (300 milijard lir) presegel ponudbo drugega nemškega snubca. 1TRST / TEMELJITA PREUREDITEV n OCENE / LONDONSKI THE ECONOMIST NOVICE Priprave na tižaški sejem TRST - Na tržaškem sejmišču se vneto pripravljajo na odprtje letošnjega mednarodnega vzorčnega sejma, ki bo Prihodnjega 19. junija. Gre za jubilejno prireditev, saj prireditev letos praznuje 50. izved-°° in se je zato vodstvo Ustanove temeljito pripravilo na to pomembno obletnico. Te dni dokončujejo še zadnja dela in preureditve, v katere so vložili več kot dve milijardi in pol lir. Preuredili so pavi-i°n E in vse bližnje ob-toocje, stopnišče in ce-stišce; popolnoma so obnovili električne in vodovodne napeljave na vsem sejemskem ob-toocju, v kratkem pa bodo dokončali tudi nov protipožarni sis-ein, ki bo popolnoma neodvisen od vodovodne napeljave; namestili s° nova okna in vrata er preuredili strukture, ier prodajajo hrano in pijačo, in to na podlagi' najnovejših zakonskih določil. Te dni dokončujejo še klimatizacijo, ki so jo uredili v prvem nadstropju razstavišča, kjer so doslej razstavljale! in obiskovalci redno trpeli zaradi hude vratine. Letos se bodo sejma udeležila diplomatska in komercialna predstavništva 29 držav, manifestacijo pa bo popestrila vrsta kulturnih prireditev, dnevov posameznih držav in blagovnih sektorjev. Prav zaradi številnih srečanj in konferenc se je vodstvo sejma odločilo za popolno prenovitev kongresne dvorane, ki so jo pred kratkim neznanci poškodovali; na novo so uredili tudi naprave za simultano prevajanje in za video projekcije. Petdeseti tržaški sejem bo odprt od 19. do 28. junija. 5. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1730,00 1756,00 nemška marka 977,00 993,00 funt šterling 2827,00 2882,00 švicarski frank 1173,00 1198,00 belgijski frank 46,74 48,74 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 228,00 238,00 švedska krona 219,00 229,00 kanadski dolar 1177,00 1217,00 portugalski eskudo 9,09 9,99 nizozemski gulden 858,00 883,00 avstrjski šiling 137,80 142,15 španska pezeta 11,09 12,19 grška drahma 5,49 6,29 irski šterling 2442,00 2522,00 japonski jen 12,00 12,90 avstralski dolar 1005,00 1.075,00 madžarski florint 7,00 9,00 hrvaška kuna 255,00 280,00 slovenski tolar 10,30 10,55 Slovenija dela po svoje, vendar je preveč počasna Britanski častnik sicer presenetljivo dobro razume Slovence LONDON - Potem ko se je pred sedmimi leti znebila tuje prevlade, Slovenija uživa v tem, da stvari dela po svoje, toda če bo hotela ostati v krogu tistih držav, ki bodo prve vstopile v Evropsko unijo, se bo morala zadeve lotiti bolj zavzeto, ugotavlja londonski gospodarski dnevnik The Economist. Časnik poudarja, da je unela Slovenija vsaj na gospodarskem področju na začetku najboljše možnosti, ni se ji bilo treba klanjati Svetovni banki ali Mednarodnemu denarnemu skladu. Toda zdaj bo navsezadnje morala plesati tako, kot bodo hoteli drugi. Odpraviti bo morala precej protekcionističnih in nacionahstičnih zakonov, tudi tiste, ki slovenskim podjetjem otežujejo zadolževanje v tujini in tujcem otežujejo ali celo onemogočajo nakup slovenskih delnic. Potrebne bodo spremembe v pokojninskem in socialnem sistemu, postati bo morala bolj odprta, ko gre za državno pomoč industirji in kmetijstvu, tujci bodo lahko kupih slovensko zemljo. The Economist meni, da bo vse to spremenilo tempo reform, ki ni prav hiter. Vlada je prešibka, da bi lahko bila radikalna, koalcija živi, a le komajda, odločanje poteka počasi, parlament pa mora sprejeti okrog dvesto zakonov, ki so potrebni za prilagoditev evropski zakonodaji. Po mnenju The Economista se večini Slovencev ne mudi v reforme, radi bi ži- veli udobno in težko jim je pojasniti, da bodo morale gospodarske drobtine spet -po dolgih letih Jugoslavije - padati v tuje roke. Slovenija je že za časa nekdanje države veliko izvažala na Zahod, ohranila sta se lepota pokrajine in šarm mest, tudi v obdobju tranzicije se prepad med revnimi in bogatimi ni povečal tako kot drugod. Slovenci se zmrdujejo nad nekaterimi dejanji Cehov ali Madžarov, a slovenska inflacija že tretje leto zapored ostaja pri 9 odstotkih, valuta je precenjena, zato izvoz ni konkurenčen, delavce je težko odpustiti, gospodarska rast je za razmere v Evropski uniji sicer v redu, vendar precej nižja od poljske ali madžarske. Ce bo Slovenija želela ostati v koraku s temi državanu, bo pač morala sprejeti nekaj neprijetnih odločitev, zaključuje The Economist. Svetovna banka odobrila posojilo BiH VVASHINGTON - Vodstvo Svetovne banke je odobrilo posojilo za Bosno in Hercegovino v višini 63 milijonov dolarjev za izvedbo ključnih reform v upravljanju javnih financ. Posojilo je brezobrestno, z odplačilno dobo 35 let, prvi obrok pa zapade v plačilo v desetih letih. Gre za zadnje od osmih posojil, ki jih je Svetovna banka v tem proračunskem letu zagotovila za obnovo gospodarstva BiH. Srečanje SDGZ o projektu Trst prihodnosti Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja za svoje člane in podjetnike nasploh zanimivo srečanje o vsebini in perspektivah projekta Trieste Futura - Trst prihodnosti. V ta namen je v svojo sredo in torej v slovensko okolje povabilo podpredsednika Združenja Trieste Futura (katerega ustanovni član je tudi SDGZ), sicer predsednika tržaških industrijcev Federica Pacorinija ter project managerja Združenja, sicer pa predsednika Science Parka v Trstu Lucia Susmela. Večer z naslovom Perspektive za razvoj bo v ponedeljek, 8. junija ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trst (Ul. sv. Frančiška 20). Pokuševalci vin pri Parovelu V Furlaniji-Julijski krajini poteka v teh dneh 16. vsedržavno zasedanje italijanskih pokuševalcev vin. Med petdnevnim postankom v naši deželi se bodo pokuševalci vin udeležili številnih predavanj in okroglih miz, obiskali pa bodo tudi vinorodne kraje ter se pomuditi v raznih vinogradniško-vinar-skih podjetjih. Med drugimi si bodo jutri ogledati tudi Parovelovo klet v Mačkoljah, kjer bodo malo pred poldnem pokusiti domača sortna vina in tudi olivno olje, ki ga proizvajajo na kmetijskem obratu. Delegacija HZ v Grčiji V teh dneh se delegacija Tržaške trgovinske zbornice mudi na delovnem obisku v Grčiji. Njeni člani se udeležujejo dveh posvetov, ki sta v teku v Solunu. Tako je podpredsednik zbornice Franco Gro-paiz govoril na konferenci o intermodalnih prevoznih sistemih, Mario Minca pa na strokovnem srečanju o bodoči politiki na področju ribolova. Tržaška delegacija je med svojim bivanjem v Grčiji imela priložnost navezati oziroma utrditi stike s tamkajšnjimi sorodnimi ustanovami 4. JUNIJ 1998 v LIRAH 5. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1723,00 1753,00 ameriški dolar 1745,190 nemška marka 977,00 995,00 EKU 1940,480 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 984,87 nizozemski gulden 859,00 884,00 francoski frank funt šterling 293,680 2859,140 belgijski frank 46,90 48,70 nizozemski gulden 873,730 funt šterling 2797,00 2887,00 belgijski frank 47,745 irski šterling 2442,00 2537,00 španska pezeta 11,599 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,520 grška drahma 5,60 6,07 irski šterling 2484,280 kanadski dolar 1175,00 1210,00 grška drahma 5,800 švicarski frank 1174,00 1199,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,617 1196,560 avstrijski šiling 137,90 142,40 japonski jen 12,526 slovenski tolar 10,40 10,65 švicarski frank 1183,980 avstrijski šiling 139,960 norveška krona 234,380 švedska krona 224,400 finska marka 324,020 MILANSKI BORZNI TRG 5. JUNIJ 1998 delnica cena Alleanza Ass. 24.886 Bca di Roma 3.563 Bca Fideuram 11.008 Bca Pop.M 1 15.393 Benetton 38.711 Comit 10.174 Credit 9.945 Edison 16.348 Eni 12.691 Fiat 8.011 Generali 58.434 Imi 29.815 Ina 5.564 Italgas 8.237 INDEKS MIB 30: +1,34 var. % delnica cena +1,95 -2,62 +2,69 +1,06 +0,87 -1,69 -0,75 +0,26 +2,25 +1,50 +2,20 +0,67 +1,94 +0,94 La Fondiaria 11.316 Mediaset 11.607 Mediobanca 23.597 Montedison 2.394 Olivetti 2.619 Parmalat 2.638 Pirelli Spa 6.236 Ras 27.185 Rolo 43.947 Saipem 10.175 San Paolo To 27.831 TIM 10.958 Telecom Ita 13.854 a ljubljanska banka Podružnica Milano var. % +2,41 -0,91 +0,92 +0,63 +1,35 +0,72 +0,30 + 1,37 +0,90 +0,63 +0,71 +1,71 + 1,77 - F*i FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Trg Unita - »Od Gutenberga do laserja« Danes, 6. junija ob 21.00, odlomki iz predstave »Bal-lerina ballerina« Marka Sosiča, ki jo je režiral Brane Završan. Igra Lučka Počkaj. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 6. junija, ob 9. uri revija Pastirček: »Pastirčkov dan«. V sredo, 10. junija, ob 10. uri bo v veliki dvorani nastopil mladinski oder PDG s komedijo »Le po kom se je vrgel ta otrok?«. ČEDAD Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: za dosedanje abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. Primorsko dramsko gledališče V ponedeljek, 8. junija ob 20.30, gostovanje Plesnega teatra ikarus - Zdravko Haderlap: »Evropa - mati klavnic«. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. LJUBLJANA SNG Maladrama Danes, ob 20.00 uprizoritev dela M. Mameta » Seksualna perverzija v Chicagu«. SNG Drama Jutri, v nedeljo, 7. junija na velikem odru uprizoritev dela »Se nismo že nekje srečali« Slovensko mladinsko gledališče V petek, 12. junija, ob 23.00. B. Brecht: »Galileo Ga-lilei«. Režija: Matjaž Berger. V ponedeljek.15. junija ob 19.30. Sofokles: »Kralj Oj-dipus«. Režija, Tomi Janežič. Lutkovno gledališče Ljubljana Danes ob 11.00 in 17.00 uri bo na sporedu delo s. Makarovičeve »Korenčkov palček«. V četrtek, 11. junija ob 18.00 in v petek, 12. junija ob 17.00 in 18.30 bo na sporedu delo Jana Malika »Žogica Marogica« FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Zaključne akademije V torek, 9. junija (Pogled v glasbo 20. stoletja). V soboto, 13. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert MePZ »Jacobus Gallus«, dirigent Janko Ban V torek, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese. Gledališče Verdi Pomladanska simfonična sezona 1998 Koncert, ki ga vodi Alain Lombard, violinist Franco Gulli bo danes, 6. junija ob 20.45 v Avditoriju Concordia v Pordenonu in v nedeljo, 7. junija ob 18.00 ponovno v gledališču Verdi v Trstu. Pri blagajni gledališča Verdi lahko do 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Poletni koncerti V ponedeljek, 8. junija ob 20.30 v dvorani Audito-rium muzeja Revoltella, klavirski recital Giuseppa Albaneseja. Gledališče Rossetti Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča V četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in Waldteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva. Slovenska glasbena šola Koncertna pobuda Rojan vabi na glasbeno srečanje mladih, ki bo jutri, 7. junija, ob 20.30, v rojanskem Marijinem domu, Ul. Cordaroli 29. Spored bodo izoblikovali mladi glasbeniki - diplomanti na konservatoriju G. Tartini in na akademiji za glasbo v Ljubljani. Na sporedu skladbe Beethovna, Poulen-ca, Schumanna, Dukasa in Schopina. Vstop prost. Stadion Grezar Koncert ansambla Simple Minds, je prenesen na 23. junij. GORICA Glasbena matica Gorica Prireja v četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici »35 let šole Glasbene matice v Gorici«. Center E. Komel V sredo, 10. junija ob 20.30 v komorni dvorani centra Lojze Bratuž klavirski recital Jana Bratoža in v soboto, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov« i Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, v nedeljo, 7. junija, ob 21. uri bo v veliki dvorani zaključni nastop glasbena šole Roland. V sredo, 10. junija, ob 20.30 bo v komorni dvorani klavirski recital Jana Bratoža. V soboto, 13. junija, ob 20.30 bo v veliki dvorani zaključni nastop »V galeriji zvokov in glasov«. MILJE V ponedeljek, 8. junija ob 18. uri bo v Soli »Car-ducci« prdstavitev musicala »Grease«. DOLINA Junijski večeri: »Kaj se držiš t’ku šfmana...« KD Valentin Vodnik, TFS S tu ledi in Etnološka skupina NSK vabijo na predstavitev breške noše v plesu in glasbi, ki bo v Dolini na KTuži danes, 6. junija 1998, ob 21. uri. SAMATORCA V ponedeljek, 8. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Urhav Samatorci: »Z mislijo na Češko«. Večer bodo oblikovali pevci ženskega, moškega in mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. VIDEM V sklopu 8. izvedbe Udinejazz bo, 6. junija, ob 21.00, v Gledališču Giovanni da Udine nastopil Michel Petrucciani. Štadion »Friuli« 2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija. LIGNANO Kamping Girasole Od četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal festival reggae glasbe »Rototom - Sunsplash«. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes, v soboto, 6. junija Festival suoni e ultrasuo-ni. Jesolo Lido Od 9. do 11. julija bo na sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Ma-rilyn Manson, Prodigy in Sonic youth. VERONA Arena Do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Koncerti v okviru prireditve Verona jazz bosta danes, 31. t. m., ob 21. uri. UKVE Farna cerkev Jutri, 6. junija ob 20.30 ob predstavitvi slovenskega združenja »don Mario Cernet« bo koncert glasbene skupine »New Swing Quartet«. SLOVENIJA NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Swing Quarteta ob 30-letnici delovanja. V torek, 9. junija, ob 20. uri gostovanje SNG Opere in baleta iz Ljubljane v Primorskem dramskem gledališču z opero: J. Strauss »Cigan baron«. PORTOROŽ Križni hodnik samostana sv. Frančiška, Piran. V petek, 12. junija, ob 21.00 - Godalni kvartet Carl Nielsen Avditorij Portorož V sredo, 17. junija, ob 19.00 uri večer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane Santič. V petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne glasbe »Kreslin Predin Lovšin«. Od četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokrovi- teljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. LJUBLJANA SNG Opera in balet Opera balet: Danes, 6. junija ob 19.30 »La Boheme«. Opera balet: 9. junija ob 20.30 gostuje v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici z delom J-Straussa: »Cigan baron«. Opera balet: 20. junija ob 21. uri, gostovanje na Studencu pri Domžalah v poletnem gledališču z delom J. Straussa: »Cigan baron«. Križanke - Festival Druga godba Jutri, 7. junija, bo na sporedu večer z Davidom Sheajem iz ZDA. V ponedeljek, 8. junija, se bo predstavil v Križankah ansambel Nuestra Signora Ensamble. V torek, 9. junija bosta v Križankah nastopili skupini Prvačka pleh muzika iz Slovenije in Afro-cu-ban Ali Starš s Kube. Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Hala Tivoli V ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae. Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. junija, ODPADE. Križanke 10. junija ob 21.00 »Poletna noč« v izvedbi Big Band RTV Slovenija, dirigent Alojz Kajnčan, solistka Anika Horvat in gostje. _____________HRVAŠKA_____________ ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. t. m. je prenesen na kasnejši datum. PULA Arena 5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Fa-mily. Za informacije lahko pokličete na Arena Tours (tel. 0038552-34355). FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Palača Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava tržaškega arhitekta, slikarja in grafika Ennia Cervija. Urnik: vsak dan (tudi ob nedeljah) 10-13 in 17-20. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4); na ogled je razstava Maurizia Galimbertija. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago. Srednja šola Stuparich (Cesta za Rocol 61): na ogled je razstava Jasne Merku. Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Flora Gandolfi. Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Silvia Pavlidis. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob penedeljkih. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do 19. junija razstavlja Sergio Scabar. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella: do 10. junija, razstavljajo irski umetniki za James Joyca »Joyce Sight« Umik: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 20.00. Ob nedeljah od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 7. junija razstavlja ilustrator Ugo Pierri v sklopu prireditve »Fantasia«. Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). ŽKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. MILJE Gledališče Verdi v Miljah: v ponedeljek, 8. junija ob 10.30 otvoritev razstave del »educazione ambienta-le« miljskih šol. OPČINE Osnovna šola France Bevk: še danes, 6. junija so na ogled ilustracije Vesne Benedetič. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom: V okviru proslave ob 200-ietnici šolstva na Opčinah odprt »Fotografski prikaz prvih razredov od leta 1945 dalje« (do ponedeljka, 8. junija). Urnik obiskov ob delavnikih od 16.00 do 20.00. NABREŽINA Kamnita hiša v Nabrežini: danes, 6. junija ob 11.00 otvoritev razstave »Zadnje Fellinijeve sanje«. Razstava bo odprta do nedelje, 14. junija vsak dan od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Druge informacije so na voljo na občini Devin Nabrežina, tel. 040-2017370. ZGONIK Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19. REPEN Pokrajinski muzej: še jutri, 7. junija je odprta razstava »Drugi v Alpah«. Urnik: ob petkih in sobotah 18-20, ob nedeljah 10-12 in 16-19. GRADIŠČE OB SOČI V torek, 9. junija ob 18.30, otvoritev razstave Salva-toreja Viaggija. Na ogled bo do 17. junija. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na ■ ogled je razstava Davida Pintarja. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca. Grad: do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Petersburga«. BENETKE Galerija Contini (San Marco 2765): do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija. Palača Grassi (San Samuele): do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Urnik: 10-19. Ateneo Basso (Piazzetta dei Leoncini - San Marco): do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Gogha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Urnik: 10-19. Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni): do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20. Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701): do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih. Schola di SanVApollonia (S. Zaccaria): do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19. Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Urnik: 11-18 (zaprto ob torkih). Palača Fortuny (San Marco - San Beneto): na ogled je fotografska razstava »Venezia Novecento«. _______________SLOVENIJA_____________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure. V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«. Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča); do 21. junija je na ogled razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SEŽANA Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražin3 od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled Je razstava slik in risb Stefana Planinca. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek i11 galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvez dami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprt0' SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon- 0 pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. PORTOROŽ Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava aktov društva SOLINAR iz Pirana. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moder ne galerije. s Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja A* Prinčič. ka Mala galerija CD: na ogled je razstava Bra Cvetkoviča. , Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov 111 , tografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amster ma. o(j. Narodni muzej Slovenije: še jutri, 7. junija prta razstava dr. Janez Bleivveis in njegov čas. zej je odprt vsak dan, razen ponedeljka med 10-18. uro, ob četrtkih do 20. ure. iaZ_ Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna ^ stava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt 10. do 18. ure. LAPONSKA / STUDIJSKI OBISK PRI NAJSEVERNEJŠI EVROPSKI MANJŠINI Dežela tisočerih jezer in prijaznih ljudi(1) Zadnje dni aprila je na sk-rajnem severovzhodnem de-a Norveške, na meji s Fin-sk°, potekal študijski obisk z Naslovom Sami Community -Skupnost Laponcev, ki sta ga ?,a pripadnike manjšin v Evropi razpisala Evropska komisija in Evropski urad za ^anj razširjene jezike z na-atenom, da bi udeleženci studijskega potovanja spoznavali laponsko manjšino na Norveškem in o njej poroCa- Studijskega obiska v Se-yerni Skandinaviji se je ude-ezilo 14 pripadnikov aianjsin v Evropi in sicer : 'Na Frizijca iz Nizozemske, 611 Lužiski Srb, en Valižan, ajta Furlanka, dva Škota, ki g govorila keltski jezik, dva aska, ena Katalonka ena rka, en predstavnik Romov 116 Švedskem, od Slovencev o Italiji pa novinarka Ivana uhadolc, ki je do lanske je-Seni vodila informacijski ^euter pri Evropskem uradu a manj razširjene jezike v rUslju, ter podpisana. Med enotedenskim bi-atijem na Norveškem smo si Smdali vse najpomebnejše rUžbeno-politiCne in kulturna institucije Laponcev. Naši Premij e valki v deželi veCne-pa snega sta bili domačinki t ar)ut Aikio, profesorica in ^aziskovalka laponske kultu-'aa univerzi v Tromsu, ter st?a hčerka, univerzitetna 'Mentka Sunna Aikio. japonska, ki se nahaja v Sg arilem pasu, je bila takrat UH ^hata v zimski plašč. Na sj_eležence študijskega obi-Dr L ta naredili moCan vtis akresna, zasnežena pok-V1?19 in Čudovita norveška mi. razClenjena v tisočero jj. avlji^nih fjordov. Dan je (N tain’ P0^ Severnim rtom iP ?rhkapp), od katerega nas ' točilo le slabih 200 kilo-pri/°v- zelo dolg, saj se je zjut6 • daniti že okrog treh 23 trah VeCeriti pa šele okrog * * * stanci, rodovna skupno-jej.,Zl)ako-mongolskega po-kar ^enujejo sebe Sami, LAPnVira iz besede SARMI ceVj LAND (dežela Lapon-od 4 na Norveškem jih živi Sv *,0'00°. do 60.000, na 25.0n kem od 20-000 do do na Finskem od 8.000 2-00n h000, v F1181)1 Pa od LUU do 4.000. boijahOIlski nacionalni sim- Zeler|. .stava v rdeCi, modri, P°lk 1 rumeni barvi. En stavp10® na zastavi pred-l\laV(ja, Sonce. drugi pa luno. Uacir, da izberejo sonce za Ueki tLa ni simbol so našli v ki pr nar°dni epski pesnitvi, vi vVl’ da so Laponci sino-S^re sonca, sal; .ržavna himna - napi-Saba f|e laponski učitelj Isak 3) ^75'1921) ter Uuj6j0 acionalni dan- praz-Uiijj ga 6' februarja v spo-Lanri a Prv° srečanje vseh febr„a°ev v Trondheimu 6. rUarJa 1917. * * * v trek^d8^' obisk je potekal sjoku . testih : Alti, Kara-n Kautokeinu. Ker je mestece Alta oddajleno od norveške prestolnice skoraj 1300 kilometrov in ker letalske zveze, zlasti ob koncu tedna, niso ravno najboljše,, smo za prihod do Alte potrebovali dva dni. Enodnevni postanek v Oslu smo tako izkoristili za ogled znanega smučarskega muzeja ob vznožju slovite skakalnice Hol-menkollen. Prvi postanek našega študijskega obiska je bilo mestece Alta, važno gospodarsko središče, znano po živahni sejemski dejavnost i. Tam namreč pogostoma prirejajo tradicionalne sejme, na katerih prodajajo Laponci meso in kožo severnih jelenov. V tem kraju smo si ogledali tudi muzej, kjer hranijo najstarejše podobe o smučarjih in do 6000 let stare grafite. Muzej, ki ga je Unesco uvrstil v poseben seznam znamenitosti svetovne kulturne dediščine, je bil ustanovljen leta 1978, pred sedmimi leti pa so ga preselili v Hjemmeluft, v skrajni zahodni predel mesta Alta. Temu muzeju je leta 1993 Svet Evrope podelil oznako Evropskega muzeja leta. V poletnih mesecih ga obišCe od 60.000 do 70.000 ljudi, vCasih imajo celo do 1000 obiskovalcev na dan. Kot nam je pojasnil vodic, gre za muzej, ki ne pozna takoime-novanih »mrtvih obdobiji, saj se pozimi, ko je tam bolj malo turistov, v prostorih muzeja odvijajo razne kulturne prireditve, namenjene krajevnemu prebivalstvu. Po ogledu muzeja nas je Čakala dolga pot v 200 kilometrov oddaljeni Karaš jok . Vožnja je bila prijetna, skoraj nobenega avtomobila nismo srečali, edino severne jelene smo lahko občudovali, kako so se mirno sprehajali po prostrani, tihi beli ravnini. Vsi zapovrstjo smo hiteli pritiskati na sprožilec fotoapa- rata, da bi v objektiv ujeli najzanimivejše prizore arktične dežele . V Karasjoku smo si ogledali Sami college - Laponski koledž, kjer nas je sprejel ravnatelj šole. Povedal nam je, da imajo pri njih približno 250 študentov na leto, med temi jih je približno 70 % laponskega porekla, pa tudi večina profesorjev govori laponsko kot materni jezik . Na tej šoli si dijaki pridobivajo tudi točke, ki so na Norveškem potrebne za vpis na univerzo. LAPONSKI PARLAMENT Zelo zanimiv je bil ogled laponskega Parlamenta. Ta se sicer trenutno nahaja v nekem hotelskem kompleksu, kjer so prostore prilagodili potrebam parlamentarcev; gostitelji pa so nam obrazložili, da gradijo zdaj novo stavbo.., V parlamentu sta nas vtra-dicionalnih, laponskih narodnih nošah sprejeli predstavnica administrativnega osebja ter Berit Ranveig Nils- sen, Članica petčlanskega ožjega odbora Prvi laponski parlament je bil izvoljen leta 1989, zadnje volitve pa so bile lani. Parlament šteje 39 elanov, med temi je 74% moških in 26% žensk . Večino v parlamentu ima stranka NSR - Norsk Sami Rat ( Norveško-laponski svet) . Parlament nima politične moči, je le posvetovalnega značaja, vendar je stališče, ki ga zavzame, obvezujoče. Izvoljeni poslanci si prizadevajo, da bi to zakonodajno in politično predstavniško telo Cimprej dobilo večje pristojnosti tudi na vz-gojno-izobraževalnem področju. Kdor želi voliti prdstav-nike v laponski parlament, mora biti vpisan v posebne sezname, kar z dugimi besedami pomeni, da mora javno priznati svojo narodno pripadnost, Cesar pa mnogi ne marajo narediti. Med zadnjimi, lanskimi volitvami je stranka NSR vložili veliko truda in denarnih sredstev v kampanijo za pridobivanje novih elanov. Njihov trud se je obrestoval, saj jim je uspe- lo pridobiti 2.500 novih volilnih upravičencev, vendar oni pravijo, da je to še vedno premalo. Pred leti so imeli Laponci svojega predstavnika tudi v norveškem parlamentu, sedaj pa ga nimajo veC. Laponski parlament sestavljajo 4 odbori za kulturo, jezik, gospodarstvo in dediščino . Kar zadeva porazdelitev sredstev, gre poudariti, da je največ prispevkov namenjenih razvoju gospodarstva, nato skrbi zaprevajanje knjig in za organiziranje raznih tečajev v laponskem jeziku ter kulturnim dejavnostim, nekaj denarne pomoči pa pripada tudi urbanistični komisiji. Laponski parlament se je v veliki večini izrekel proti vstopu Norveške v Evropsko unijo . Laponci so namreč mnenja, da bi jim to ne prineslo nobenih posebnih koristi, nobene prednosti, Ceš da o njih - kot manjšincih- že itak odloča Oslo, zakaj bi jim vedril in oblačil še Bruselj. V pogovoru s predstavnico parlamenta . smo med drugim izvedeli, da se laponski jezik, ki sicer spada med un-grofinske jezike, deli na tri glavne skupine : severno la-ponšCino, južno laponšCino in Lule laponšCino. NajveC ljudi obvlada severno laponšCino. Pomenske razlike med eno in drugo jezikovno skupino so precejšnje, tako da se govorci enega ali drugega jezika težko razumejo med sabo, zato kadar v laponskem parlamentu potekajo debate o važnih političnih vprašanjih prevajajo posege posameznih parlamentarcev v norveščino, tako da se lahko sporazumevajo med sabo. Naši gostiteljici v parlamentu, sta nam tudi pojasnili, da imajo Laponci kar dve generaciji izgubljeni: raziskave so namreč pokazale, da obvladajo laponski jezik predvsem starejši, to je ljudje nad 60 let, in zdaj ponovno mlajši rod, medtem ko je vmesna, srednja generacija izgubljena. Gre predvsem za ljudi, ki so se izobraževali po vojni, takrat namreč ni bilo šol v laponskem jeziku, poleg tega je bil med prebivalci še živo prisoten strah, zaradi katerega si niso upali javno priznati svoje narodne identitete, ker so Laponce, kot nomadsko ljudstvo, nacisti med vojn moCno preganjali. Kot že rečeno, je zelo spodbuden podatek,, da se narodna zavednost zadnja leta krepi, kar je opazno predvsem pri mladih, saj mnogi mladi pari uCijo svoje otroke laponšCino in jih vpisujejo v laponske šole. Izrednega pomena je za Laponce Konvencija, št. 169 mednarodmnega urada za delo (ILO) . Ta sporazum, Norveška ga je ratificirala 20. junija 1990, v svojem 14. členu doloCa, da imajo avtohtoni prebivalci pravico do posesti zemlje, na kateri živijo. JEZ NA REKI ALTA V zgodovini Laponcev pomenita konec 70-ih in začetek 80-ih let prelomno obdobje. Takrat je namreč tekla razprava o enem najbolj perečih političnih vprašanj na Norveškem. Na reki Alta so namreč želeli graditi jez, Čemur so avtohtoni prebivalci odločno nasprotovali, ker je reka Alta bogata z lososi in bi po njihovem mnenju gradnja jeza utegnila zmajša-ti število rib, poleg tega pa bi se moCno spremenila geografska podoba kraja, kar bi lahko imelo negativne posledice za floro in favno. Laponci so takrat odločno dvignili svoj glas in ta oster protest proti gradnji jezu na reki Alta so podpirali vsi njihovi sonarodnjaki širom po svetu . Takrat so Laponci v bistvu začutili, da pripadajo neki skupnosti.. Norveška država, ki je želela graditi jez na reki ALTA je trdila, da je ta zemlja last države, medtem ko so Laponci zagovarjali stališče, da je ta zemlja njihova, ker je oni nikoli niso dali norveški državi. Na koncu pa so le prišli do nekega kompromisa: zgradili so jez in sicer nekoliko manjšega od tistega, ki so ga prvotno načrtovali.. Vprašanje o lastništvu zemlje pa ostaja odprto, država je zdaj dala Laponcem dve leti Časa, da izublikujejo svoje stališče glede tega perečega problema. Ines Škabar Bitežnik Na slikah: zgoraj skupinska slika laponskega parlamenta, levo tipična laponska idila. (Konec prihodnjič) NOVICE KOLESARSTVO / DANES NA G1RU NOGOMET / ZA SVETOVNO PRVENSTVO V Parizu španski finale PARIZ - Na mednarodnem teniškem odprtem prvenstvu Francije bo finale španski. Spoprijela se bosta namreč Alex Corretja (nosilec št. 14) in Carlos Moya (12). Corretja je včeraj v polfinalu po 2 urah in 22 minutah premagal domačega idola Cedrica Piolina s 6:3, 6:4, 6:2. V drugem »španskem« polfinalu je Moya z dokajšnjo težavo odpravil rojaka Mantillo s 5:7, 6:2, 6:4, 6:2. Danes bo ženski finale Sanchez Vicario- Seleš. Kanade: Hakkinen najhitrejši MONTREAL - Tudi na VN Kanade bosta McLar-nova bolida skoraj gotovo igrala vodilno vlogo. Že na prostem treningu je bilo to več kot jasno. Mika Hakkinen je dosegel najboljši čas z 1:20, 863, drugi je bil David Coulthard z 1:20, 937. Ferrarijev pilot Michael Schumacher je bil šele šesti (1:21, 891). Drugi Ferrarijev pilot Irvine pa šele deseti (1:22, 450), pred njim se je uvrstil Giancarlo Fisichella na benettonu z 1:22, 378. Marko Kalc debitiral z reprezentanco Slovenije Ženska odbojkarska reprezentanca Slovenije, ki jo trenira naš strokovnjak Marko Kalc, je v četrtek v Užicah proti ŽB Jugoslaviji debitirala na kvalifikacijah za EP. Slovenija je po pričakovanjih izgubila s 3:0 (15:3, 15:5, 15:2), kljub gladkemu rezultatu pa se je gostiteljicam upirala dobro uro. »Njihova fizična premoč ob mreži nam je preprečila i da bi dosegli več točk, nekoliko pa sta odpovedala tudi servis in sprejem, a nisem nezadovoljen,« nam jo včeraj po telefonu iz Dunaja, preko katerega se je reprezentanca vrnila v Ljubljano, povedal Marko Kalc. Naslednja kvalifikacijska tekma bo v torek na Madžarskem. Odločilnih 40 kilometrov 20. etapo v šprintu dobil Italijan Fagnini MENDRISIO (Švica) -Po pričakovanjih je bila včerajšnja etapa Čira zgolj prehodna. Takoj po prehodu čez vrh Colle del Gallo je iz glavnine pobegnila večja skupina kolesarjev, ki pa ne pridejo v poštev za višja mesta na končni lestvica. Ne Pantani ne Tonkov nista imela interesa se izčrpati v iskanju bonusov na Intergiru in cilju, zato je pobeg tudi uspel, v napetem šprintu pa je bil najhitrejši Gian Matteo Fagnini. Pantanija čaka danes težka naloga, saj se tudi sam zaveda, da bo na etapi na kronometer (40 km) povprečna hitrost pr-segla mejo 50 km na uro. »Upam, da mi bo uspelo ohraniti mirno kri,« je dejal Italijan. Gianni Bu-gno pa meni, da je favorit Tonkov, čeprav ne pred včeraj najpomeb-nejše srečanje med Jugoslovani in Francozi, ki je odločalo o tretjem mestu v skupini in igranju za peto mesto na prvenstvu, ki še neposredno vodi na naslednje svetovno prvenstvo. Po izenačenem prvem polčasu so se Jugoslovani na koncu veselili visoke zmage z 28:22 (14:14). V skupini A je prvovrstno presenečenje pripravila Italija. Azzuri so namreč presenetljivo ugnali doslej nepremagane Švede z 29:28 (12:13) in prišli do častne zmage, a so od EP pričakovali veliko več. Končni lestvici, skupina A: Švedska in Nemčija 8, ZRJ 6, Francija in Litva 3, Italija 2. Skupina B: Španija 9, Rusija 7, Madžarska 6, Hrvaška 5, Češka 2, Makedonija 1. Italijanska reprezentanca poletela v Francijo Maldini zmeren optimist Del Piero hitro okreva - Jutri trening tekma samo to je jamstvo za uspešno prvenstvo.« Italija bo jutri bo 17.30 igrala trening tekmo z deželno selekcijo Oisea. Baggio podpisal za Inter MILAN - Državni reprezentant Roberto Baggio je novi član Interja. Milansko društvo je namreč včeraj izdalo kratko sporočilo, v katerem piše: »FC Inter je sklenil dvoletno pogodbo z Bologno za prestop Roberta Baggi3-Inter bo tudi imel opcijo na igralca do 30. junija 2001.« Kamerun ugnal Dansko KOPENHAGEN - Kamey run, ki bo na SP v Franciji igral v isti skupini z Italijo, je včeraj v Kopenhagnu premagal Dansko z 2:1 (2:0). Za Afričane je bil dvakrat uspešen Francois Oman-Biyick. Za Dance je prav ob izteku srečanja dal častni gol Moeller. RIM - Danes se je za »az-zurre« dejansko začelo svetovno prvenstvo: vaorvanci trenerja Cesara Maldinija (na sliki) so namreč včeraj poleteli v Francijo. Reprezentanti so včeraj zjutraj še imeli krajši trening ob pasji vročini (več kot 30 stopinj). Pred odhodom v Francijo je Cesare Maldini imel krajši razgovora s časnikarji. Dejal je: »Pred vsako večjo nogometno manifestacijo so padale kritike z vseh strani. Sprejemam vse kritike, toda dejstvo je, da smo se uvrstili na svetovno prvenstv po zaslugi teh nogometašev. Kljub zadnjemu porazu s Švedsko nisem zaskrbljen.« Maldini je še pristavil: »Vse poteka v najboljšem redu. Tudi Del Piero hitro okreva in lahko že trenira z ostalimi soigralci. Prerano je še napovedati, če bo lahko igral že na prvem srečanju proti Čilu. Mora še opraviti vse zdravniške preglede. Tudi govorice, da bosta Baggio in Del Piero skupno igrala, so iz trte izvite. Sicer pa je predvsem pomembno to, da se ustvari v ekipi pravo prijateljstvo in soglasje, ker Macchiutova po operaciji že v odlični formi TRST - Po desetih mesecih se je na atletske -steze vrnila tržaška tekačica na 100 m z ovira- JI mi Margaret Macchiut. Operacija na kolenu je zahtevala počasno in dolgotrajno rehabilitacijo, naposled pa je pred dnevi Margaret spet nastopila. V Turinu je nsodelovala na tekmi za klube. Kljub močnemu nasprotnemu vetru (kar 3, 2 m/sek) je dosegla zelo dober čas 13, 79. Se bolje se je odrezala pred dnevi na mednarodnem mitingu Krka ’98 v Novem mestu, kjer je s časom 13, 53 dosegla letošnji najboljši rezultat v Italiji. (A.L.) Na OZ Brega tudi ZSŠDI Na občnem SD Breg, ki je bil v Dolini, je poleg predstavnikov organizacij, ki smo jih omenili v našem včerajšnjem poročilu, v imenu ZSSDI nastopil in pozdravil tudi Mario Šušteršič. Blason se je poslovil Roberto Blason (letnik 1958), ki je 6 let igral za doberdobsko Mladost, je pred dnevi imel svojo poslovilno tekmo. Doberdobsko društvo mu je priredilo ob tej priložnosti krajšo svečanost in seveda še zadnjo prijateljsko tekmo, v katerem je Mladost premagala ekipo Blasonovih prijateljev (v tej je igral tudi bivši prvoligaš Antonio Bordon) s 4:3. Bilo je to zares »prijateljsko« srečanje, v katerem je tudi sam Blason dal en gol. Blason je bil namreč izrazit strelec. Pred tekmo mu je društvo in soigralci poklonilo lično darilo, po srečanju pa je sledila družabnost. izključuje možnosti, da bi Pantani obdržal končno prvo mesto. Vrstni red 20. etape (Boario Terme - Mendrisio, 143 km): 1. Fagini (Ita-Sae-co) 3.31:29, povprečna hitrost 40, 571 kma na uro; 2. Piccoli (Ita); 3. Belli (Ita); 4. Colombo (Ita); 5. Rebel-lin;...17. Gonzalez (Kol) +4; 18. Sgambelluri (Ita) +20; 19. Loda (Ita) +2:50 in glavnina v Lodovem času. Skupni vrstni red: 1. Pantani (Ita-Mercatone Uno) 91.31:26, povprečna hitrost 38, 596 km na uro; 2. Tonkov (Rus) +1:28; 3. Guerini (Ita) +5:11; 4. Ca-menzind (Svi) +11:32; 5. Miceli (Ita) +14:23; 6. Cla-vero (Spa) +16:15; 7. Betti-ni (Ita) +19:10; 8. Faresin (Ita) +24:17; 9. De Paoli (Ita) +26:01; 10. Gončar (Ukr) +26:28; 90. Hvastija (Slo) 2:40, 37. Znani polfinalisti rokometnega EP MERAN/BOCEN - Španija in Nemčija ter Švedska in Rusija sta polfinalna para na moškem rokometnem svetovnem prvenstvu v Italiji. V skupini A je bilo ŠPORTNI RIBOLOV / USPEH ČLANA TPK SIRENA Janko Brecelj na DP med favoriti Mladi Sirenin tekmovalec v športnem ribolovu Janko Brecelj je osvojil naslov pokrajinskega prvaka v zvrsti palca s pomola in si priboril pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo septembra letos v kraju La Spezia. Trinajstletni Janko je bil najboljši na obeh preizkušnjah pokrajinske faze, kar sicer ni nobene presečeneje, če vemo, da je že lani sodeloval na DP in pristal na 4. mestu, letos pa sodi v ožji krog favoritov za naslov. Na pokrajinski fazi prvenstva za malde od 10. do 14. leta sta nastopila še dva člana Sirene. Olaf Simonettig je v prvi preizkušnji zasedel 2. mesto, na drugi ni nastopil, Devam Obersnel pa je bil dvakrat peti. V kategoriji do 10. leta starosti je bil Kristjan Mezzaroba enkrat 3. in enkrat5., Axel Petelin Drioli pa četri in šesti. Konec tedna bo na valobranu Rizzo v Trstu na vrsti tekmovanje članov. Pri TPK Sirena so priredili tudi društveno tekmovanje z naslednjimi rezultati, mladinci: 1. Danijel Simonettig, 2. Olaf Simonettig, 3. Kristjan Mezzaroba, 4. Martin Kovač, 5. Devan Obersnel. Dame začetnice: 1. Mariagrazia Andlovič, 2. Marina Mrak. Člani: 1. Vojko Brecelj, 2. Giovanni Legovini, 3. Fulvio Zarotti. Dame: 1. Maria Vitez, a. Lusisa Vattovaz, 3. Nataša Masi. ŠPORTNI DAN ŠK KRAS ZA OŠ ZAHODNEGA KRASA Pred dnevi se je zbralo v Zgoniku kar lepo število osnovnošolcev. Pomerili so se v četveroboju (sprint, skok v daljino z mesta, met kroglice, poligon). V sodelovanju s petimi osnovnimi šolami (L. Kokoravec-Gorazd iz Saleža, 1. maj 1945 iz Zgonika, Avgust Černigoj iz Proseka, Albert Sirk iz Križa in Alojz Gradnik iz Repentabra) športni dan prireja že vrsto let Odsek za otroško telovadbo pri SK Kras. Prireditev je dobro uspela, saj je bilo vreme mladim športnikom naklonjeno, tako da so se posamezne panoge lahko odvijale na prostem na novo preurejeni okolici zgoniske telovadnice. Osnovnošolci so si zelo prizadevali za čim boljše rezultate. O uspehih učencev pa zgovorno pričajo posamični rezultati. 1.RAZRED Deklice: 1. Lara Sancin (GOR) tek 7, 17, daljina 128, 5 cm, kroglica 9, 60 m, poligon 26,49; 2. Mateja Praselj (CER) 7, 56, 132, 7, 51, 35, 33; 3. Tjaša Košuta (SIRK) 7, 55,137, 7, 80. 28, 33; 4. Veronika Tence (SIRK) 7, 31,129, 6, 40, 26, 24; 5. Tinkara Košuta (SIRK) 7, 29,120, 8, 75, 29, 66; 6. Sara Kossutta (SIRK) 7, 86, 129, 7, 19, 30, 58; 7. Tanja Cibiz (SIRK) 7, 75, 93,9,40, 28,99; 8. Arianna Simeone (GRA) 7,40,116, 5, 01, 28, 68; 9. Martina Sobani (GRA) 8, 19, 108, 6, 87, 27, 68; 10. Nastja Foraus (GOR) 7, 99,107,10, 80, 34, 77; 11. Laura Sarasi-ni (GOR) 8,12,121, 5, 60,45, 99; 12. Iri-na Tretjak (SIRK) 8, 22, 121, 4, 90, 35, 66; 13. Evelin Bartolino (GRA) 8, 38, 115, 5, 6, 61, 49, 62; 14. Aliče Lokar (GRA) 8,67,100, 5, 5,90,31,39; 15. Mi-nea Pegan (CER) 8, 85, 96, 4, 87, 34; 16. Martina Timeus (CER) 8, 76, 76, 5, 73, 3, 52; 17. Kim Furlan (CER) 9, 61, 79, 4, 28,3,34. Dečki: 1. Jaš Fameti (GOR) 6,55,131, 5,15, 37, 20, 31; 2. Erik Hrovatin (GOR) 7, 28,139,15, 06, 25, 73; 3. Aljoša Cok (GRA) 6, 98, 122, 5, 15, 86, 24, 37; 4. Branko Kante (CER) 6, 87, 128, 11, 43, 23, 94; 5. Daniel Zhok (CER) 6, 63,132, 8, 05, 28; 6. Gregor Regent (CER) 6, 70, 122,5,11, 24, 94; 7. Jan Bresciani (GOR) 6, 97, 125, 5, 13, 20, 33, 03; 8. Jan Cok (GRA) 7, 35,116,11, 60, 21, 84; 9. Rok Cebron (SIRK) 7, 30,125,14, 70, 30, 38; 10. Simon Košuta (SIRK) 8, 28, 106, 5, 11, 51, 23, 77; 11. Bernard Puric (GOR) 7, 30,107, 9, 80, 29, 06; 12. Matteo Dol-liani (GOR) 7, 96,105,11, 94, 31,47; 13. Ludvik Zobec (CER) 8, 11, 90, 5, 6, 50, 31,05. 2. RAZRED Deklice: 1. Sharon Starc (GOR) 6, 63, 145, 5, 56, 21, 02; 2. Ninocka Tenze (CER) 6, 42,136, 5,11,19, 49; 3. Mada-lena Pemarcich (GOR) 6, 72,151, 4, 61, 21, 83; 4. Tjaša Kralj (GOR) 7, 21, 144, 40, 19, 23, 29; 5. Nika Racman (CER) 7, 06,136, 5, 3,48, 22,64; 6. Manja Košuta (SIRK) 6, 55,144, 2, 80, 24, 63; 7. Nikol Škabar (GRA) 7,06,134,5, 3,15, 24, 74; 8. Martina Coslovi (SIRK) 7, 35, 137, 5, 3, 69, 24, 83; 9. Iva Pertot (SIRK) 7, 31, 124, 4, 23, 25, 28; 10. Ašira Purich (SIRK) 7, 33, 107, 4, 03, 25, 30; 11. Lu- cija Milic (GOR) 7, 64,129, 3,10, 24, 90; 12. Martina Macor (CER) 7, 32,114, 5 3, 39, 28, 05; 13. Soraja Cibic (GRA) 7, 88, 998, 5, 4, 29, 26, 40; 14. Terry Žužek (GRA) 7, 81,120, 5, 2, 85, 26, 33; 15. Karin Kosovel (CER) 7, 75, 106, 3, 82, 30, 12; 16. Taja Luxa (CER) 8, 34,121,2,63, 26, 21; 17. Julija Berdon (GRA) 7, 89, 109,5,3,44, 29,61. Dedd: 1. Stefan Jazbec (GOR) 6, 62, 139, 5, 7, 56,21,96; 2. Jan Škabar (GRA) 6, 72, 131, 7, 24, 20, 13; 3. Luka Starc (CER) 6, 81,138, 7, 09, 20, 56; 4. Gregor Bratož (GOR) 6, 72,136, 5, 6,19, 23, 22; 5, Matija Kralj (GOR) 7, 20, 130, 5, 82, 21, 78; 6. Gianluca Salateo (GOR) 6, 59, 11, 45, 5, 11, 22, 53; 7. Hilarij Starec (CER) 7,42,144, 5,48, 25,40; 8. Matteo Vascotto (CER) 7, 33,142, 4,17, 23, 66; 9. Norman Bratož (GOR) 7, 21,131, 5, 5, 40, 23, 69; 10. Aleksander Albi (CER) 7, 53,118, 6, 05, 22, 94; 11. Peter Pemarcich (GOR) 7, 23, 132, 5, 05, 26, 63; 12. Davide Miniussi (CER) 7, 64,130,4, 98, 24,22. 3. RAZRED Deklice: 1. Darma Milič (GRA) 6, 01, 165, 6, 70,19, 69; 2. Jasmine Schmelzer (1. MAJ) 6, 30, 1, 62, 6, 21, 18, 74; 3. Sharon Ostrouška (1. MAJ) 6, 39,160, 6, 35, 23, 58; 4. Saša Reggente (1. MAJ) 6, 57,145,4, 20, 21, 31; 5. Martina Salateo (1. MAJ) 6, 68, 144, 4, 28, 22, 86; 6. Alenka Versa (CER) 7,05,149, 5, 58, 24, 55; 7. Martina Milkovič (CER) 7, 21, 141,6, 70,24; 8. Ester Paoli (SIRK) 6, 97, 144, 5, 5,42,24,86; 9. Lara Simoneta (1. MAJ) 7, 20,137, 5,19, 22, 92; 10. Valentina Vescovi (CER) 7, 33, 126, 5, 3, 40, 20,96. Dedd: 1. lija Bufon (CER) 5, 84,164, 8, 30,17,19; 2. Alex Vitez (GRA) 6,17, 161,10,10,18, 50; 3. Peter Lisjak (CER) 6, 38,160,7,94,20, 81; 4. Aleš Pegan (1. MAJ) 6, 39,154, 7, 83, 22, 47; 5. Martin Genardi (1. MAJ) 6, 40, 156, 8, 80, 23, 29; 6. Manuel Zuppin (CER) 6, 76,145, 7, 20, 23, 06; 7. Piero Giandon (SIRK) 7, 44, 145, 6, 55, 21, 06; 8. Matija Timeus (CER) 7,19,145,7,30,23,12. 4. RAZRED Deklice: 1. Federica Micussi (1. MAJ) 6, 21,179, 7, 63, 20, 68; 2. Marina Picu-lin (1. MAJ) 6, 29, 178, 6, 82, 20, 34; S.Veronika Milic (GRA) 6, 29,155, 5, 7, 71, 22, 43; 4. Jerica Sirk (SIRK) 6, 44, 159, 6,65,19,89; 5. Anja Zuzic (CER) 6, 54, 155, 7, 27, 20, 77; 6. Katja Škabar (GRA) 6, 79,152, 6, 28,19, 44; 7. Veronika Mihe (1. MAJ) 6, 55,150, 7,48, 22, 15; 8. Jana Majevski (CER) 6, 53,140, 5, 68, 20, 11; 9. Maruška Guštin (GRA) 6, 75, 161, 6, 69, 22, 84; 10. Ivana Milic (CER) 6, 90,150, 4, 98, 20, 96; 11. Neža Milič (1. MAJ) 7, 08,147, 5, 81, 22, 07; 12. Jamška Majevski (1. MAJ) 6, 55,132, 4, 85, 22, 28; 13. Andreja Farneti (1. MAJ) 7, 23,1, 33, 6, 66, 23, 72; 14. Jessi-ca Grigolon (1. MAJ) 8, 31, 92, 4, 46, 33, 14. Dedd: 1. Vasilij Kante ( CER) 5, 99, 188, 5,11, 50,19,50; 2. Kristjan Beltram (1. MAJ) 6, 19, 182, 11, 76, 19, 25; 3. Marvin Pipan (CER) 5,92,152, 9,82,19, 16; 4. Sandi Suc (CER) 6,15,168, 8, 38, 18, 62; 5. Matteo RicMardi (CER) 6, 54, 159, 8, 91, 21, 74; 6. Leonardo Druscovi-ch (CER) 6, 81, 155, 80, 82, 22, 36; 7. Oliver Regent (CER) 6, 93, 135, 10, 89, 23,50; 8. Jan Sossi (CER) 7, 34,148, 5,8, 68, 21, 95; 9. Ryan Starc (CER) 7, 63, 129,6,85,21, 71. 5. RAZRED Deklice: 1. Katrin Sedmak (SIRK) 6, 04, 193, 8, 70, 18, 97; 2. Sandra Vitez (CER) 6,11,183, 5,10, 97,18, 49; 3. Tereza Pertot (CER) 5, 67, 187, 7, 40, 17, 53; 4. Jessica Stoka (1. MAJ) 6,15,177, 8, 37, 19, 08; 5. Francesca Bukavec (CER) 5, 94,178, 7, 45,19, 80; 6. Mateja Mihe (CER) 6,06,180,5, 7,07,20,40; 7. Taddea Dmscovich (CER) 6, 50,165, 7, 97,19,69; 8. Tadeja Savi (1. MAJ) 6, 34, 173, 7, 68, 21, 61; 9. Irena Korelc (L MAJ) 6, 36, 140, 9, 74, 22, 86; 10. Olga Manzato (1. MAJ) 6, 27, 152, 6, 39, 20, 55; 11. kina Bukavec (CER) 6, 65, 144, 11,45, 24, 24; 12. Nikol Rebula (1. MAJ) 6, 35, 154, 6, 03, 20, 61; 13. Poljanka Milkovič (1, MAJ) 6, 82, 130, 8, 41, 22, 46; 14. Valnea Milic (CER) 6, 74,156, 6, 82, 22, 43; 15. Petra Gmden (1. MAJ) 6, 63,161, 5, 67, 25, 68; 16. Sara Matijacic (CER) 7, 51,135,5, 7,56,29,05. Dedd: 1. Gregor Košuta (SIRK) 5, 91, 191, 10, 91, 17, 53; 2. Andrej MaruSiC (GRA) 6, 24,184,11, 30,17, 97; 3. Ivan Jevnikar (GRA) 6, 03,183, 9, 88,18, 31; 4. Tomaž Cefuta (CER) 6, 21,166, 9, 21, 18, 69; 5. Emil Bukavec (CER) 6, 79’ 152,5,16, 35, 22; 6. Matteo Turco (CER) 6, 73, 142, 14, 43, 20; 7. Alex Vescovi (CER) 6, 59, 159, 11, 56, 23; 8. Dejan Kalc (CER) 7,41,124,8,48,26,12. LEGENDA: CER = Črnigoj Prosek; 1-MAJ = 1. maj 1945 Zgonik; GRA ' Gradnik Repentabor; SIRK = Sirk Krti. GOR = Kokoravec Gorazd Salež J+ Med dvema ognjema: 1. Devin A (OŠ Jurčič) SK Kras - Odsek za otroško telovadbo je v okvim 34. občinske razstave vin izvedel zaključno fazo turnirja »Med dvema ognjema« za 18. Pokal Krasa, na katerem so sodelovale šole Didaktičnega ravnateljstva Devin - Nabrežina in openskega ravnateljstva. V n-nalnem delu so se pomerile ekipe R®" pentaborja, Devina, Bazovice in Pr°' seka. V finalnem zagrizenem boju z Bazovico je svoj lanski uspeh potrdila ekipa Devina A. Lestvica 18. Pokala Krasa: 1. Devin A (OS J. Jurčič), 2. Bazovica (OS P- Tnj aar), 3. Repentabor (OS A. Gradnik)> 4. Prosek A (OS A. Černigoj), ■ frebče (OS P. Tomačič) in Prose7-,e PS A. Černigoj), 7./8. Nabrežina P) V. Sček) in Zgonik A (OS 1- n13) 1945), 9./10. Devin B (OS J. Jurčič) n1 Zgonik B (OS 1. maj 1945). ' _ HOKEJ IN UNE / ZAČETEK NAJVISJE LIGE Polet Kvvins meri dokaj visoko Jutri na Opčinah dve tekmi prvega kola Poletova postava letos še bolj okrepljena Jutri se bo začelo ita-ujansko prvenstvo 1. divi-^je, najvisje lige v hokeju 111 line in v katerem bo nastopilo tudi opensko mošt-v° Polet Kvvins. Poletovci so letos sestavili dokaj konkurenčno ekipo, ki ^ori precej visoko. , Ta šport v Italiji skokovito raste. Se lani je bilo v uržavi približno 100 ekip, v enem letu pa se je število Povečalo na 230. Ko bo Pokej in line prodrl tudi na Jug, potem je priCako-Vati, da se bo ta šport zares uveljavil. Openska ekipa bo nastopila v skupini, ki obse-P.a nioštva iz Furlanije Ju-Jjske krajine, Veneta, Tri-entinskega in Zgornjega oadižja. To je izredno Ujocna in izenacnena sku-P1Ila> tako da je pricakova-Velik boj za visoka me- sta. V tej skupini so: Ap-piano, Avalans Merano, Bassano, Bressanone, Gortina Delonghi, Jungen Klub Bočen, Merano. Olkest Bočen, Ora Aura Bočen, Pademo, Polet Kvvins, Squali Gortina in Venezia. Prvo kolo bo jutri na Opčinah. Na Pikelcu bo spored naslednji: ob 15.30: Polet Kvvins - Pademo; ob 16.30: Avalans - Bassano, ob 17.30 Pademo - Squali Gortina, 18.30: Polet Kvvins - Squali Gortina. Poletovti so se letos dokaj okrepili. Med drugim bosta zanje igrala tudi Jure Vnuk, ki je eden najboljših igralcev tega športa v Sloveniji in Boštjan Kos. Trener bo tudi letos Dean Rušanov. Poletova postava je naslednja: vratarji: Mojmir Kokorovec, Andrea D’An-gelo in David Macor; hranilci: Ricky Fonzari, Mau-ro Medeot, Dean Rušanov in Emanuel betica; napadalci: Samo in Mitja Kokorovec, Michele Poloni, Davide Medoet, Jure Vnuk in Boštjan Kos. NAMIZNI TENIS / A LIGA Borbenost in srce na strani Krasa Generali Drevi v Mantovi 2. tekma Drevi ob 20. uri se bodo Krasove prvpligašice na zunanjem igrišču pomerile v povratni finalni tekmi s prvakom Castel-lano. Na prvi v Zgoniku je Kras Generali, formula 1 zamejskega športa, tesno klonil (4:5) proti dvakratnemu zaporednemu prvaku in favoritinjam na papirju, man-tovski Castellani. Polnim tribunam domače telovadnice pa so Krasove igralke, Kitajka Wang Xue Lan, Vanja in Katja Milic navkljub porazu pripravile veliko presenečenje zaradi prikazane kakovostne igre z dramatični zasuki, predvsem pa z borbenostjo in željo po zmagi, od katere jo je ločeval le korak. Na gostovanju v Mantovi bo zelo težko ponoviti podobno tekmo, vendar bodo Ge Kejeve varovanke napravile vse, da zagrenijo Castellani zmagovito pot, ah povedano z besedami Sonje Milič, tehnične voditeljice paradne Krasove postave po tekmi v Zgoniku: »Vsaka tekma me je emocionirala zaradi visoke tehnične ravni, pa tudi zaradi napetih situacij, ki so se ponavljale skoraj v vsakem dvoboju. V tekmo nismo šli brez upov in tudi rezultat dokazuje naše prepričanje, da smo kompetitivni. Nasprotnik je le rahlo boljši, vendar imamo v našem taboru večjo prednost in to je naše srce in borbenost.« OJ.) / V BARDOLINU PCODBOJKA Prvaki Sloge Multinvest še na pokalu Treh dežel Odbojkarska prvenstva So se že konačala. Nekaj Nastopov Čaka le še naše ^jrnlajše. Tu mislimo na deželne prvake v katego-dji naraščajnikov, igalce . °ge Multinvest, ki se Mri odpravljajo v Bardo-lno pri Veroni na nastop (''1 * pokal Treh dežel (Tro-60 Triveneto). Tako tekmovanje je letos na spo-mdu prvjCj prireja pa ga eželni odbor dežele Ve-Oeto. Pravico do nastopa Jja tem tekmovanju imajo sželna prvaka iz Veneta Furlanije - Julijske jjdie ter pokrajinska pr-y a iz Trenta in Bočna, saka napoved o okoncnem izidu je seve-a Zelo tvegana kot ved-0 Pri tako mladih tek-ovalcih. Vsekakor je že e)stvo, da so mladi slo-ki so za nameček še oraj vsi izpod zgornje °voljene starostne meje ^a kategorijo, osvojili sželru naslov, res zelo e *k uspeh in je na na-, °P na tem pokalu le še °datna nagrada za trud, ki so ga med letom vložili v delo na treningih. Tekme bodo igrali na tri sete, kar pomeni, da bodo vsi odigrali devet setov, kar zna biti tudi zelo utrudljivo. Novost je tudi v pravilu igranja, saj je prepovedano sprejemanje servisa s prsti. Tako je pac odločila odbojkarska zveza, čeprav se marsikateremu trenerju to pravilo zdi zelo Čudno, Ce že ne nesmiselno, Ce upoštevajo dejstvo, da je itak edini možni način serviranja z udarcem od spodaj. Kakorkoli že, za naše mlade odbojkarje bo to prav gotovo dragocena izkušnja. Računali pa bodo lahko tudi na pomoč navijačev, saj so starši priredili za nedeljo avtobusni izlet. Tudi to je nadvse spodbudna vest in priča o tem, da se tudi na moškem mladinskem odbojkarskem področju na Tržaškem nekaj pozitivno premika. (Inka) ŠEMPOLAJ / ZAKLJUČNI VEČER SK DEVIN Sezona uspešna za vse odseke Nagradili najboljše - Rezultatai društvena prvenstvd v smučanju Na Stubeljevi domačiji v Sempolaju je bil vsakoletni družabni večer SK Devin z nagrajevanjem najboljših, smučarski, planinski in kolesarski (mountain bike) odseki pa so podali obračun delovanja . Zbralo se je precejšnje število članov, točneje 74, manjkalo pa je preko 25 zaslužnih članov z družinami. Udeležba je bila zelo dobra, očitno pa polnoštevilnosti ni mogoče doseči niti z od- TENIS / PRVENSTVO UNDER 12________ Gajina dekleta napredujejo Fčntje zelo aktivni tudi na različnih individualnih turnirjih Teniska gOfijr, —1 Prvenstva za moško in žensko kate-Gaja UnTer 12, v katerih sodeluje tudi SZ prveLS * * 8 * * * *? LPolnem teku. Ekipe nastopajo v teh dežel -1 V era saira skupini, tako da bo izšel srecajAif^ek neposredno iz medsebojnih lisko Jj. z naknadnega finalnega dela. Dek-Racraao sestavljajo Veronika Danev, Elena žacelg J1! ^milica Carli, ki so vse komaj letos kolik d e™lovaJno dejavnostjo, in so po štirih racaj, v.Se^e samo en par točk in še to na se je s^Pe °d TC Campagnuzza iz Gorice, ki sreč 4anj ^ P^6118^3 odpovedala nastopanju. Iz tlika t)3 V sr®Canie kažeta pa predvsem Vero-TakQ f11611 in Elena Racman lep napredek, l^ogan^3 86 V ^ra)u Pocenii pri S. Giorgiu di srečanj, ^[ec^e Sele ob koncu tretjega seta v ekipno VoTc’ P°teni ko sta bili tik pred prvo pred tem™13®0' ^ prepričljivim nastopom je . svojo nasprotnico premagala Vero- nika Daneu, medtem ko je Elena Racman prepustila srečanje komaj po dveumem boju. Do konca deželnega prvenstva ju čakata še dve srečanji, da nes pa bodo igrale v Latisani. Ravno tako morata odigrali še dve srečanji (danev v Canevi) Matej Cigui in Erik Pertot, ki tudi nastopata v kategoriji under 12. V dveh kolih sta iztržila po eno zmago in en poraz: s čistim 3:0 sta premagala ekipo TC Morena, po maratonskem srečanju (na igrišču sta bila vsega skupaj šest ur!) pa sta v soboto klonila proti AT Opicina s tesnim 2:1 v srečanju, ki se je odločilo v tretjem setu igre dvojic z minimalno razliko 6:4 v korist Opencev. Matej in Erik pa sta zelo aktivna tudi v individualnih nastopih na različnih deželnih turnirjih; predvsem uspešno nastopa Matej, ki je pred desetimi dnevi dosegel četrtfinale na turnirju v Tržiču, ta teden pa celo polfinale v Torviscosi. pošiljanjem vabil 30 dni pred srečanjem! Pri smučarskem odseku so nagradili vse udeležence klubske tekme na Zoncolanu v sklopu zamejskega prvenstva 1.3.98. Klubska prvaka za leto 1998 sta Sarah Sosič in Matej Crismancich. Letos so bili deležni priznanj tudi tisti, ki niso dokončali tekme, saj so vložili vseeno veliko truda. Posebnih priznanj sta bila za odlične rezultate deležna Matej Crismancich, Alessio Sibilla, Daniel Pozzecco pa za napredek. Le-ti so prejeli posebno priznanje smučarske šole SK Devin iz rok učitelja Davida Sosiča. Predstavljen je bil tudi program za prihodnjo sezono 1998/99. Devet najbolj prizadevnih tekmovalcev pa je prejelo poleg praktičnih daril tudi vabilo na celodnevni izlet v hribovite predele naše dežele (ne zasneženih) z obiskom neke znane hidrocentrale! Odsek MTB je še nagradil prisotne in posebej pohvalil za uspehe Danila Bergama-sca, ki je kljub poškodbi (zlom rame) končal sezono na odličnem 4. mestu na deželne ravni! Planinski odsek pa je podelil odličja planincem, ki so se najbolj izkazali! Izredne zahvale so bili deležni vsi, ki so na katerikoli način prispevali s finančnimi ali drugimi sredstvi k uspehu te sezone. Juniores ženske: 1. Martina Gantar (87); 2. Ivana Cante (88) , 3. Nataša Valentič (87), 4. Tanja Valentič (90), 5. Jasmin Legiša (90); Sfiga - Eva Pozzecco (88). Juniores moški: 1. Alessio Sibilla (88), 2. Patrik Štolfa (90), 3. Marko Gantar (90), 4. Daniel Pozzecco (90), 5. Gabriele Calzi (90), 6. Jernej Legiša (91), 7. Olaf Samuele (89) , 8. Stefan Jazbec (90); Ivan Skerlavaj (89), Martina Kocman (88). Članice: 1. Sarah Sosič (74), 2. Gabrijela Pieri (73), 3. Erika Ukmar (55), 4. Irene Zanconati, 5. Elder Švab (57); Sfiga - Nika Furlani (83); Veronika Zuzič (84). Člani: 1. Matej Crismancich (83), 2. Robert Renčelj (74), 3. Stojan Sosič (47), 4. Claudio Peric (70), 5. Jaro Furlani (86), 6. Maurizio Peric (65), 7. Tomaž Sirca (81), 8. Stefano Maizan (81), 9. Marco Sibilla (58), 10. Jordan Puric (39), ll.Roberto Greco (49), 12. Branko Jazbec (55), 13. Matej Štolfa (86), 14. Lu- cijan Sosič (41), 15. Marko Cante (85), 16. Boris Valentič (56), 17. Paolo Calzi (64), 18. Tom Kravanja (86), 19. Miloš Kalc (45); Sfiga - Danijel To-scano (74), Nejc Skubic (86), Danilo Zuzič (44), Fabio Hengl (63); Tomaž Jazbec (85), Dario Štolfa. NOVICE Na Opčinah bo danes znan zamejski šahovski prvak Danesbo pri openskem Poletu ob 14.30 zadnje kolo 13. zamejskega šahovskega prvenstva, ki je veljavno tudi za memorial Zlatka Jelinčiča. Ol-dočitev o končnem zmagovalcu bo padla prav danes, ko si bosta stala nasproti Pino Lakovič in Jan Bednarik. Za osvojitev naslova zamejskega prvaka zadostuje Lakoviču remi, medtem ko mora Bednarik, ki bo imel bele figure, absolutno zmagati. V drugi partiji se bosta srečala Franko in Ukmar. Mateja Crismancich v Cecini Mateja Crismancich, učenka 4. razreda OS Primož Trubar iz Bazovice in gojenka deželnega centra FJK bo zastopala zgoniški Kras Tehtal na državnem finalu Mladinskih iger v namiznem tenisu. Od leta 1992 poteka veliki finale deželnih zmagovalcev za trofejo Topolino v gostoljubnem toskanskem mestu Cecini. Mateja je na deželnem turnirju osvojila 1. mesto v konkurenci sestavljeni v glavnem iz njenih klubskih sotovarišič. Pri fantih je zmagal Matteo Moro (Cus Udine), od 1. do 3. razreda Giacomo Chiozzo (Sistiana). Deželne zmagovalce bo v Cecino spremljala direktorica Deželnega centra prof. Sonja Milič, ki goji že zlasti velike upa za gojenko Matejo. Na nedavnem mladinskem DP je Crismancicheva dosegla ekipno bronasto kolajno. (J.J.) Devet šesteric na 19. memorialu ŠZ Olympia »P. Špacapan« Prihodnji ponedeljek se bo v Slovenskem športnem centru priCel odbojkarski turnir za mešane ekipe (4 moški + 2 ženski) SZ 01ympia za 19. memorial »P. Spazzapan«. Skupno bo nastopilo 9 šesterk, ki jih je organizator razdelil v tri kvalifikacijske skupine. V polfinale se bodo uvrstili zmagovalci vsake skupine in najboljša drugouvrščena ekipa. Tekme bodo od 19.30 dalje na odprtem igrišču ob telovadnici (v primeru slabega vremena pa v telovadnici), igralo pa se bo na dva zmagana seta. Finalne tekme bodo v soboto 13. od 18. ure dalje. Spored: Ponedeljek, 8.6. (skupina A); 01ympia B - Naš prapor; poraženec - SoCa; zmagovalec - SoCa; torek, 9.6. (skupina B); 01ympia C - Mossa, poraženec - Old star, zmagovalec - Old star; sreda, 10.6. (skupina C); 01ympia A - Ex Bor; poraženec - Vivil; zmagovalec - Vivil; petek, 12.6. (polfinale); 1. skupina A proti 1. skupina C; 1. skupina B proti najboljšemu 2.; sobota, 13.6. (finale); za 3. mesto; sledi za 1. mesto. Hrast vabi na tekmo z gorskimi kolesi Jutri bo že 4. Pokal pomladi v organizaciji dober-doskega društva Hrast, tekma z gorskimi kolesi za vse kategorije, od najmlajših do amaterjev in veteranov. Ta prireditev je postala med našimi ljubitelji tega športa dokaj priljubljena, saj je na prvi izvedbi bilo le 30 udeležencev, lani pa jih je nastopilo kar 70. Start letošnje tekme bo ob 17. uri. Proga, ki je blizu občinskega park, je dolga 1, 5 km. Po tekmi bo nagrajevanje posameznikov in ekip, sledil bo prigrizek za vse udeležence. Start tekme bo ob 17. uri, tekmovalci pa se lahko vpišejo še pol ure pred startom. Na specialni olimpiadi kolajne za Terracinova in Jeleniča Pred dnevi so bile v Ljubljani na Kodeljevem 9. letne igre specialne olimpiade Slovenije, na katerih je nastopilo kar 600 tekmovalcev iz Avstije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Olimpiade sta se udeležila tudi dva gojenca Vzgojno-zaposlitvenega središča Mitja Cuk, ki sta se odlično obnesla in ki sta ju spremljala vzgojitelj in vodja ekipe Sandi Stefančič in vzgojiteljica Melita Malalan. Rita Terraccino je osvojila bronasto kolajno v teku na 50 m s Časom 11, 6 in v skoku v daljino z mesta (136 cm).Stojan Jelenič pa je v teku na 200 m z 41, 08 osvojil celo zlato kolajno. Stojan je nato nastopil tudi v metu žogice. Melita Malalan je bila z gostovanjem v Ljubljani kar navdušena: »Organizacija je bila brezhibna. Vse je potekalo v najboljšem redu. Naša tekmovalca sta imela v začetku nekoliko treme, nato pa sta se sprostila in se tudi odlično obnesla. Pri tem naj omenim tudi zavod Dutovlje, s katerim dobro sodelujemo. Irena Konjšek je v skoku z mesta osvojila zlato kolajno, nastopila pa je tudi Marija Pinter na 50 m.« Vanja Jogan za »master« V Fiuggiju se v teh dneh odvija peta in obenem zadnja preizkušnja za italijansko prvenstvo prvokategornikov v biljardni zvrsti »pool«. Na prvenstvu nastopa tudi tržaški Slovenec Vanja Jogan, ki ima realne možnosti, da doseže uvrstitev v elitno kategorijo »masters«. Vanjo se bo ob koncu tekmovanja uvrstilo osem igralcev, Jogan pa po štirih preizkušnjah zaseda prav osmo mesto. Na nedavni preizkušnji v kraju San Dona di Piave je v 1. kategoriji zmagal Robi Miclaucich, sicer »bomber« proseškega Primorja, ki si je napredovanje med masterji že zagotovil. Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice BOG, O BOG! Mama pride vsak večer k našim posteljam in nas pokriža: po čelu, po ustih, po prsih. Za tem se še skloni in nas poljubi. Najhujša kazen za neubogljivost je, če po križanju ne dobim poljuba. Zelo lepo je spati pod maminimi čarodejnimi znamenji. Oče z užitkom preklinja. Mislim, da ima rad besede, ki so tako močne, da sežejo do neba. Tudi drugače se dela norca iz stvari, ki jih ljudje vsem na očeh častijo - drugače pa z njimi ravnajo, kakor nanese. Človek - navaden drek! Svet je prokle-ti svet. Narod, to so sami gobci ali žleve. Resnica je prašiča. Politika, se ve, je kurba, Demokracija - merda, Bog je bogi Kristo dio. Potem vsi svetniki, tista prekleta Eva, pa še hudič in njegova mati in ostalo sorodstvo na nebu in na zemlji -de bi vse strela udarla! Take spušča oče... Kaj pa zdravje, kruh, ogenj, voda, poštenje, delo in denar, ki je sveta vladar?! To pa ne! To so svetinje, ki jih oče spoštuje, in jih ne bi nikoli vpletel v svoje preklinjanje. Hod’ si Boga molit! - je razmeroma krepek izraz, s katerim je oče pošiljal koga, naj gre k vsem strelam. Mama bi v takem primeru rekla: pejd’ se solit. Pa še za ta blagi izbruh se je moralo v njej nabrati kar nekaj jeze. Ko mi je mama rekla: “Pejdi zdej k maši!” sem šel v cerkev. Tam so bili ljudje in je bilo petje: včasih maša, drugič krvavi križev pot, pomirjujoči odpevi pri litanijah, žebranje rožnega venca ali slovesna procesija. Vse lepo in prav. Prvič je zadišalo po krivi veri, ko sem hotel ob prvem obhajilu nastopiti mimo predvidene šege in noše. Ob nakupovanju pr-voobhajilnih čevljev sem se uprl, da bi bili brezmadežno beli. Samo za to priložnost bi bili. Kdo bi jih potem nosil za v šolo, po prašnih in blatnih poteh, čez sočno zeleno travo, ki pušča sledove za vse večne šaše! Mama se pusti prepričati in mi kupi bleščeče črne, lakaste čevlje. Ko se vrneva domov, začne tudi meni rojiti po glavi, da bom naslednji dan v sprevodu in na skupni pr-voobhajilni sliki pred cerkvijo kot črna vrana med golobi. Sem res pri tej slovesnosti tako izstopal? Je ali ni mama še zadnji trenutek odhitela v trgovino po bele čevlje? Res ne vem. Samo tisti ščemeče črni čevlji se pojavljajo kot mora, ko pomislim na to. Drugi tak kriz s cerkvenimi rečmi je bil, ko sem bil nekaj let strežnik. Kakšna muka! Če sem res sledil z duhom maši ali blagoslovu, sem vedno pozabil na besede, s katerimi je bilo treba v latinščini odgovarjati duhovniku; zamujal sem, ko je bilo treba pozvon.čkljati; pozabil, kdaj je treba po slovesno ogrinjalo ali zamenjati mesto s strežnikom na drugi strani oltarja. Ta opravila so čista muka. Zaradi takih skrbi izgubiš vsak stik z Bogom, ki je daleč in ga je tako težko priklicati. Ob strežništvu me doleti vrsta nesreč: iz kadilnice se mi je po preprogi razsulo Zareče oglje. Pri prenašanju mašne knjige z ene strani oltarja na drugo sem trčil ob mašnika, da me je prek dveh oltarnih stopnic lovil za ramo: komaj me je zadržal, da nisem s stojalom, svetimi bukvami in sabo vred zgrmel bogve kam. Najbolj debela se mi zgodi nekoč pri darovanju. Ko sem prilival iz vrčka, sem z vinom stočil v zlati kelih tudi mušico. Mašnik me pogleda, kot da sem peklenšček in da sem mu tisto mušje trupelce nalašč podtaknil. Nekakšen sram te že obide, ko se ti kaj takega primeri, krivde pa res nisem občutil. Zakaj pa? Ker nisem duhovnika opozoril, kaj se je st o čilo z vinom v kelih? - Kako bi si kaj takega upal pred oltarjem, vsem na očeh, ob najslove-snejšem delu maše! Nerodno je res, ker je gospod muho prepozno opazil: šele potem, ko je kelih z vinom blagoslovil in tako opravil dejanje spre- minjanja vina v Kristusovo kri in muhe v... V kaj, pri hudiču, se je muha spremenila? Njeno trupelce je potem končalo v prtičku, ne pa v grlu gospoda Šorlija. Pripetljaj me je zmedel. Predvsem me je begalo vprašanje, kako da je Bog dopustil svoji muhi, da zaide v največjo svetinjo in skrivnost. In da sem jaz zaradi nje po krivici doživel ubijalski pogled svečenika! Cerkev imam kljub temu rad: mrak, vlažen mir, tanek duh po kadilu, slikarije po stenah, neopredeljiv šepet, poki jan je v starem lesu. Kot bi bil v ladijskem trupu ali v trupu svetopisemskega kita. Dozdeva se mi, da rosi name skrivnostna meglica svetosti. Kaj šelesti visoko pod obokom? Nekje in nekoč sem zlezel v votlo lipo. Čutim brnenje v sebi. Od sokov, ki se pretakajo v orjaški rastlini, zadiši po divjem mleku. Postanem del utripajočega telesa, ki iz globokih tal rase v globoko nebo. Nobenega vršanja krošnje od zgoraj, tudi če še tako poslušam. Ob meni in skozi mene lije živiosrebrna tišina. Tako scela izpolnjujem naročilo: hod’ si Boga molit! Postal sem čebela v starodavnem panju. IDILIČNA POKRAJINA Naslednjega dne sem odšel iz Rotorue. Pot me je vodila do New Plymoutha na zahodni obali. Vreme je bilo ob odhodu še kar dobro, a nato se je kmalu poslabšalo in vozili smo več kilometrov kar v megli. Po cesti smo se Ustavili v mestu Hamilton in nato v malem mestecu Te Kuiti, v katerem je bila prav tistega dne - bila je sobota - na sporedu domaCa veselica. Zal pa smo ostali v vasici le pol ure. Nato smo se popeljali proti vzhodni gričevnati pokrajini. Pokrajina je postala zares pravljična. Hribi nad cesto niso bili visoki. Ob cesti je tekla majhna reka. Ob cesti sem končno lahko opažal vedno veCje število ovac, vreme je postalo sonCno, prometa sploh ni bilo, tako da sem si želel, da te poti ne bi bilo nikoli konca. A prišli smo do obale, do Tasmanskega morja in tu sem videl še en biser. Plaža je bila čudovita, bela, divja kot Ce bi bili na Karibskih otokih. Ker je bil avtobus linijski se žal nismo nic ustavili in smo le občudovali idilično pokrajino, ki je tekla pred našimi oCmi. Povedali so mi, da so v bližini snemali film Klavir (The Piano) režiserke Jane Campton, ki je žel velik vspeh po vsem svetu in je tudi osvojil nagrado na filmskem festivalu v Cannesu leta 1993. In končno sem dospel v New Plymouth. Vendar, zakaj sem zašel prav v to mesto, ki ni zares nic pomembno in ki ni uvrščeno v noben turistični vodic? PRIJATELJI IZ NOVE ZELANDIJE Ko sem se odločil, da grem na Novo Zelandijo, sem to storil iz vec razlogov. Nisem pa poznal nikogar, ki bi tam živel. Poznal sem sicer dve osebi, ki sta že bili tam, a z njimase nisem nikoli pogovoril. Dva tedna pred odhodom pa sem v pogovoru z nekim prijateljem odkril, da ima slednji sorodnike prav v tej oddaljeni deželi. Seveda sem bil zelo zadovoljen in sem takoj povprašal za naslov in rekel, da jih bom šel obiskat. Izpolnil sem obljubo in šel v New Plymouth, kjer so stanovali sorodniki. Seveda, ko sem še bil v Aucklandu sem jim telefoniral ter jih povprašal, ali lahko prenočim par dni pri njih. Z velikim veseljem so me povabili na svoj dom. Tako so me tudi prišli iskat na avtobusno postajo in me nato peljali v lastno hišo. TRŽAČANKA MARIJA Nekaj besed moram povedati o tej družini. Ko so leta 1945 prišli Novozelandci v Trst je seveda med nekaterimi domačimi dekleti in vojaki prišlo do ljubezni. Večina zgodb se je končala kmalu, nekatera dekleta pa so sledile vojakom. Med temi je bila tudi mlada tržaCanka po imenu Marija, doma od Sv. Ivana. Leta 1946 se je skupaj z zaročencem, novozelandskim vojakom, vkrcala na ladjo v Tarantu in po 31 dneh plovbe prišla do Nove Zelandije. Marija ni poznala skoraj nobene angleške besede; zato so bili prvi Časi na otoku zelo trdi tudi, ker je živela v majhnem mestecu. Z možem sta imela tri otroke: dva sina (Jim in David) in eno hCer (Jane). V Trst se je vrnila večkrat, zadnjic pred petimi leti. Sedaj je stara 76 let. V New Plymouthu sem obiskal njenega mlajšega sina Davida. NEW PLVMOUTH David je poročen z Američanko, Shary. Imata tri otroke: Brendon, Amanda in Chelsea. Shary, skupaj z otroki, me je prišla iskat na avtobusno postajo in me nato pospremila do doma. Hiša je zelo lepa, prostorna in spominja na ameriške. Ima mali vrt pred hišo. Seveda ne manjka računalnik, katerega pa ne uporabljajo mnogo. Hiša je v precej mirnem predelu mesta. V resnici povedano je celo mesto mirno. Mesto je ob morju. Plaža je iz črnega peska in ni zelo privlačna. Ker pa je morje vedno še kar valovito je priljubljen kraj za surfiste, ki poskušajo svoj pogum, tudi s -slabim vremenom. Kot sem omenil, je mesto še precej mirno, tudi v večernih urah, ko smo šli npr. v pivnico nekaj popit. Naslednjega dne je bilo žal vreme slabo, oblačno in občasno je tudi deževalo. Vseeno sem se podal s Shary in otroci na pohod po mestnih ulicah. Prav tistega dne je bil na vrsti nekompetitivni pohod po mestu. Odločili smo se, da mu sledimo, vendar kaj kmalu smo ubrali drugo pot. Po kosilu smo šli v bližnji park, ki je zelo lep. Poln jezerc, majhnih pešpo-tov, poln dreves. Sredi parka je tudi velik prostor za koncerte. Ob robu parka je živalski vrt in prav v tistih dneh je zbežala opica, zato smo cel čas gledali po drevesih ali mogoCe opazimo ubeglo žival, a zaman. Nekaj dni kasneje sem bral v Časopisu, da so opico našli in jo ustrelili-Tudi po parku smo še kar hodili, tako, da smo se vrnili v hišo prav utrujeni in smo zveCer ostali doma. Za večerjo so v mojo Čast skuhali "pašto", ki ni bila slaba a seveda daleC od domače. In tako s spominom na dom, se je konCal moj prvi teden p°' to vanj a. Na sliki: park Brooklands v Nevv PIymouthu. RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prvi aplavz: Otroški pevski zbor «Vigred» -Sempolaj TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 9.351 10.05 10.55 12.25 '3.30 '4.00 '5.00 15.30 '7.40 '8.05 '8.10 '8.30 19.50 20.00 20.40 23.15 23.20 23.25 015 0.35 3.40 Euronevvs Nan.: Thunder Alley Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Madison, risanke, dokumentarec in nan. Punky Brewster Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Nan.: Una famiglia come tante - Družina kot druge Film: La carovana deli’ al-leluia (vestem, ZDA ’65, i. Burt Lancaster, L. Remick) Vreme in dnevnik Dnevnik Aktualna oddaja : Linea blu (vodita Donatella Bianchi in Mario Cobelli-ni) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaa in Quack Pack Glasbena oddaja v dobrodelne namene: Un cora d’ amore - Pavarotti & Friends. fcr Liberia Dnevnik Nabožna oddaja: A sua immagine Kviz: Colorado Vremenska napoved Dnevnik Variete: Fantastica italia-na (vodita Giancarlo Ma-galli in Roberta Capua) Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horo-skop, vremenska napo-Ved, filmske novosti Sobotni klub - Film: L’ albero degli zoccoli (dram., It. ’78, r. E. Olmi, F R Moriggi, L. Ornaghi) Film: Addio, giovinezza! RAI 2 Aktualno: Brezdelje utruja?, 7.00 Srečanje z Anno Marchesini 9.00, 10.30, 11.50 dnevnik Film: Ladro lui, ladra lei (kom.. It. ’58, i. A. Sordi. S. Koscina, M. Riva) Dok.: Evropski dnevi Komični filmi Variete: I fatti vostri Dnevnik, 13.25 Vreme Risanke: Tom in Jeiry Film: Perdono (kom., It. ’66, i. C. Caselli) Aktualo: Tvoj bližnji Nan.: Komisar Kress, 17.15 Bonanza Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Avtomobilizem Fl: VN Kanade Rubrika o lotu Dnevnik Glasb: oddaja: Da me a te - Koncert Claudia Baglio-nija Dnevnik in vreme Film: Piccoli lupi (krim., ZDA ’69, r.-i. Brian Den-nehy, C. Dutton) Glasba: Mi ritorni in | mente replay RAI 3 7.00 8.40 10.30 11.00 12.00 12.15 14.00 14.50 15.15 18.00 18.50 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.55 0.05 0.30 2,05 Film: Dingus quello sporco individuo Film: Rita la zanzara Aktualno: II viaggiatore -Popotnik Šport: Giromattina Dnevnik Dok.: Quando volava 1’ airone - Portret Fausta Goppija Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: 81. kolesarska dirka po Italiji, 17.15 Proces etapi EP v atletiki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Šport: TGiro, 20.30 Blob Film: Nel buio della mente - In the Shadow of Evil (thriller, ZDA ’95, i. T. VVilliams, M. Colin) Dnevnik in deželne vesti Aktualno: Gli... altri Dnevnik in vreme Šport: Giro di notte Tenis: Open Francije Fuori orario, filmi W. Fassbinderja §2 RETE 4 ITAUA 1 fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 6.30 8.50 10.00 11.30 11.40 13.00 14.30 15.30 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 0.35 1.10 1.30 Nad.: Piccolo amore, 7.20 Aroma de Cafe Eurovillage Variete: Sabato 4 (vodi Patrizia Rossetti) Dnevnik Aktualna odd.: Forum (vodi Paola Perego) Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Aktualno: Chi c’e c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto?* Es medicine a confionto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Colombo (i. Peter Falk) Film: Delitto a Porta Romana (krim., It. '80, i. T. Milian, O. Di Nardo) Parlamento in Pregled tiska Naturalmente su Rete 4 8 CANALE 5 6.00 8.00 8.45 11.00 11.30 13.00 13.30 13.45 15.55 17.55 18.35 20.00 20.35 21.00 23.15 0.00 1.30 2.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Scandalo al colle-giofkom., ZDA ’55, i. Betty Grable) Aktualno: Anteprima, 11.15 Affare fatto Nan.: Robinsonovi, 12.00 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Briganti (dram., It. '90, r. M. Modugno, i. C. Amendola, M. Bellucci) Nan.: Komisar Scali -Kdo je videl Lindo Fra-ser? Aktualna odd.: Nonsolo-moda (vodi Afef Jnifen) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Modamare v Po-sitanu - Evropske lepotice (vodi Gerry Scotti) Aktualno: Šali e Tabac-chi - Potovanje po Italiji Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department (i. Jimmy Smits, N. Tur-turro, Dennis Franz), 1.00 Nočni dnevnik Doppio luštro Aktualno: Laboratorio 5 6.10 10.20 10.50 12.20 12.55 13.30 14.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.30 22.25 0.55- 1.45 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, La posta di Ciao ciao Rally Nan.: Mr. Cooper - Težki trenutki, 11.20 Supercar (i. David Hasselhoff) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Willy, princ z Bel Aira - Iz ljubezni do Lise (i. Will Smith) Risanke Aktualna oddaja: Amid -Prijatelji (vodi Maria De Filippi) Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19,30 La tata (i. Juliet Mills, Richard Long) Film: Nico (krim., ZDA ’88, i. Števen Seagal, Henry Silva) Šport: Mundial Film Italija 1 Šport, Šport studio, Mundial clip Nan.: Freddy’s Nightma-re (i. Robert Englund) # TELE 4 g 23.00 Dogodki in odmevi Sp Nad.: Prava ljubezen Laff Movie Zoom šport trn Laff Movie Film: 11 bandito dagli oc-chi azzurri Ai confini della realta is Zoom - Šport ($) MONTECARLO IlTlTll 19,30, 23.40, 1.55 Dnev-I nik, 19.50 TMC Šport | Glasba: Top Parade I Film: Pekel na Floridi (pust., ZDA 77) I Film: Rocky 3 (dram., ZDA ’82, i. S. Stallone) Glasba: Forte fortissima Montanellijev teden Film: II segno di Zorro (pust., '40, i. T. Power) Film: La spia dei ribelli (pust., ZDA ’53) Napovedniki 1.15 Teletekst Oddaja za otroke: Zgodbe Vremenska panorama iz školjke, 8.30 ris. nan.: Napovednikii Čarobni šolski avtobus, Zlata šestdeseta: Nostal- 8.55 ... gija z avtorji: Pesniki - Tedenski izbor: Dobro- Ciril Zlobec, Veno Tau- došli doma, 9.55 Športni fer, Smiljan Rozman kviz (1. oddaja) Tedenski izbor. Oddaja Promenadni koncert TV Koper: TV Poper Tednik jlQ TV prodaja Poročila, vreme, šport im Euronevvs Vremenska panorama EP v atletiki (1. liga, moški) Tedenski izbor: Duhovni fltUl Košarka NBA (2. finalna utrip tekma) Polnočni klub Tenis: Grand Siam (fina- Film; Movie Crazy - Film le, ženske) zmešnjavfZDA 1932, i. Košarka: Finale slovenske- Harold Lloyd, Constance ga pokala za mlajše dečke Cummings) Vaterpolo: 14. tekma finale Obvestila končnice Obzornik, vreme, šport Kolesarstvo: 81. Giro d' Ita- Oglasi lia Zborovska glasba Film: Clockvvise - Dirka s Na vrtu časom (VB 1986, r. Chri- Ozare stopher Frayn, i. John Dokumentarna serija: Na- , Cleese, Alison Steadman, tional Geographic - Razi- Stephen Moore) skovalec (zadnji del) Oglasi Risanka V vrtincu Oglasi Oglasi Dnevnik 2, vreme, šport Sobotna noč Utrip EP v atletiki (1. liga, Oglasi moški) TV genij Napovedniki Novice iz sveta razvedrila Oddaja o turizmu: Homo turisticus Dokumentarna oddaja: Tretje oko (2. del) Poročila, vreme, šport Film: Un eroe borghese - Junak (It., r.-i. Michele Placido, Omero Antonut- ti, P. Lero"y-Beaulieu) Oddaja TV Maribor: Na S? Koper vrtu Napovedniki Facciamo festa - Praznič- ne prireditve Glasb, oddaja: 10 2 GO TV PRIMORKA n Dokumentarna oddaja Vsedanes Otroška oddaja: Ecchec- cimanca 13.00 Videostrani Progr. v slov. jeziku: Brez muj Videospot dneva meje Glasbena skrinja Primorska kronika [tjh Kolo in kolesarjenje TV Dnevnik, vreme, šport 22.50 Zgodovina avtomo- Jutri je nedelja bilizma Nan.: Štirje pod dež- Pred goriškim sejmom nikom Ing Počitniško delo Dok. oddaja: Odmev 19.30 Videostrani Športni večer: Tenis - ros Program za otroke Grand Siam (finale, žen- ros Videospot dneva ske) RIB Duhovna misel TV dnevnik - Vsedanes ros Spev divjega petelina Košarka NBA: Finale, 2. ros Veselo po nase tekma HIB Obiskali smo: Brje Vsedanes - TV dnevnik 'A Radio Trst A 'A00-13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, ■00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, m6s Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni do-9odki; 8,40 Orkestri; 9.15 Vzhod ni daleč; .5 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester v Slovenija - Trio Europa; 11.45 Filmi na ek-Nh; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 2 Ubip Kanalske doline; 13.20 Glasba po eijah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški K °n- nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 l8nUrna Fanika, nato Mi in glasba: Trio 3; ■ 0 Mala scena: Boljše življenje (F. Tomiz-- Uram. j. Tavčar, r. J. Babič, 8. del); 18.30 ^vahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine m30' 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, pQ' 18.30 Poročila v ital.; 10.00 |r t®r;13'00 Lestvica slov. moderne gl ; (vs ° ;Glasba po'željah; 17.10 Zrno v etru 'h 14 dni), prenos Jadranovih 0ŠQrkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 17 3n7'30, 8’30'10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 70q ' IROO Dnevnik; 6.05 Primorska poje; aijsk Utraniik; 7.30 Noe in dan; 7.40 Agen-rpig,^ Zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-'15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13,30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16,15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Alice;12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hothits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5,00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18".00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19,30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena oddaja Janeta VVebra: Sierra Maestra. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dixieland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18,20 V podvečer; 19.30 Opera: Krog s kredo (S. Osterc); 21,50 Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699,■ fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786300. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51. Dolžina dneva 15.34. PLIMOVANJE Danes: ob 2.47 najnižje -39 cm, ob 8.55 najvisje 14 cm, ob 13.57 najnižje -17 cm, ob 20.15 najvisje 45 cm. Tutri: ob 3.12 najnižje -47 cm, ob 9.29 najvišje 19 cm, ob 14.33 najnižje -17 cm, ob 20.41 najvisje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m 29 2000 m.. °C 16 1000 m 24 2500 m 12 1500 m 20 2864 m... 9 v -j i } l \mm i \ S Einstein naj bi v New Vorku ljubimkal s sovjetsko vohunko NEW YORK - Nemški znanstvenik Albert Einstein naj bi imel sredi 40. let ljubezensko razmerje z Rusinjo, ki je živela v New Yorku in naj bi bila po trditvah nekega nekdanjega vohuna sovjetska' tajna agentka. Dražbena hiza Sotheby‘s naj bi na prihodnjo dražbo uvrstila tudi devet ljubezenskih pisem, ki naj bi jih leta 1945 in 1946 oče teorije relativnosti napisal Margariti Konenkovi, soprogi kiparja Sergeja Konenkova. Strastna pisma, napisana v nemžkem jeziku, spadajo med osebne Einsteinove predmete, med katerimi je tudi zlata ura, njihova skupna vrednost pa se giblje med 250.000 in 350.000 dolarji. Po spominih nekdanjega voditelja sovjetske vohunske službe Pavla Sudoplato-va, ki jih je objavil leta 1995, je Konenkova v ZDA delovala pod imenom Lukas, njena naloga pa je bila vplivati na Roberta Oppenheimerja in druge pomembne znanstvenike na Princetonu. Iz Einsteinovih pisem ni razvidno, da bi nemžki znanstvenik dvomil glede prave vloge svoje ljubice. Po trditvah Sudoplatova naj bi bila Konenkova v iskreni in strastni zvezi z Einsteinom, podobna razmerja pa naj bi vzrževala tudi s Sergejem Rahmaninovom in Borisom Sapljapinom. Sudoplatov v svojih spominih se piSe, da je vohunki uspelo povezati Einsteina z namestnikom sovjetskega konzula v New Yorku Pavlom Mihajlom, ki ga Einstein omenja v enem svojih pisem. (STA/AFP) Našli milijon let staro človeško lobanjo LONDON - Neki italijanski paleontolog je v Eritreji našel milijon let staro človeško lobanjo, kar so najstarejši človeški ostanki doslej, piše britanski dnevnik The Independent. Na lobanji so združene obrazne poteze, značilne tako za modernega človeka Homo sapiensa kot njegovega predhodnika Homo ere-ctusa. Odkritje bi utegnilo voditi do nove ugotovitve, da se je telesni ustroj Homo sapiensa začel pred 1, 1 ali 1, 2 milijona leti oziroma 300.000 let prej, kot so strokovnjaki trdili doslej. (STA/AFP) Discovery do ponedeljka združen s postajo Mir Barve novega laserja DRESDEN - Znanost je lahko tudi lepa: čudovita razpleta barv sta rezultat dosedanjega (na levi) in no: vega tipa laserskega žarka (na desni), ki so ga izdelali v sodelovanju med raziskovalnimi centri, in sicer Yale University (Connecticut), Bell Laboratories (New Jersey) in Max Plank Institut iz Dresdena (Nemčija). Novi laser je občutno močnejši, ker je snop žarkov dosti bolj izostren kot pri dosedanjih (telefoto AP). KOROLJOV, HOUSTON - Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je v četrtek ob 18.58 po srednjeevropskem času združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, poroča Javna ruska televizija ORT, ki se je med večernimi poročili vključila v prenos združitve. Zaradi okvare antene na Discoveryju je bil mogoč prenos združitve le s strani postaje Mir. Z raketoplanom so nameravali postaji poleg opreme in hrane dostaviti tudi 540 litrov vode. Zaradi okvare ventila je voda že v sredo začela odtekati v vesolje. Ni znano, koliko so jo p° poti izgubili. V ameriškem vesolj' skem plovilu je prispelo pet ameriških in en ruski vesoljec, ki imajo večinoma že izkušnje z vesoljskimi poleti-Med Američani sta dve ženski in trije moški. Ruski vesoljec Valerij Rjumin je namestnik direktorja Rake-tno-vesoljske združbe Energija in prihaja na štiridnevni nadzorn1 obisk postaje, ki j0 le pomagal sam načrtovati. Discovery je pripeljal tudi obarvan plin: ki ga bodo po ločitvi plovil v ponedeljek spustili v modul Spekter, da bi našli mesto, na katerem ni zrakote-sen. Današnja združitev je deveta in zadnje združitev enega 0 ameriških raketopl3 nov doslej, a prva z Discovery. S plovilo za večkratno upora se bo vrnil na Zemi) sedmi in hkrati zadnl^ ameriški vesoljec, k1 > v Miru opravljal dolg trajen štirimesečni P let, Andrew Thoma ^ V Združene drža Amerike bodo preP Ijali tudi ameriško r ziskovalno opremo, so jo Američani up°r bljali na Miru. , Na telefoto Ap r"u„ toplan Discovery z žen z rusko vesolj® postajo Mir