Št. 22 (740) L. XV. NOVO MESTO, četrtek, 4. junija 1964 Bela krajina vas vabi na jurjevanje! Bela krajina je polna folklornih zanimivosti, šege in običaje, ki so v tej deželici sonca in grozdja nekaj svojevrstnega in so se skozi stoletja ohranili vse do danes, si bomo, lahko ogledali 6. in 7. junija, ko bo v Črnomlju veliko kulturno slavje. V soboto zvečer bo ob 20.30 uri na zelenici pod železniško postajo KRESOV ANJE, na katerem sodelujejo folklorna skupina iz Draga-tuša. tamburaški zbor iz Metlike, prikazali pa bodo tudi pesmi ljudskega pevca Jaza, ki jih je igral na »gudalo«. V nedeljo dopoldne se začne spored ob 9. uri. ZELENI JURIJ bo s sprevodom krenil skozi mesto, nato pa se bodo zvrstila številna belokranjska kola in ljudski običaji. Ob te i priložnosti bo izletnikom na voljo dovoli domačih specialitet in pristne kapljice po ugodnih cenah, zato bo lahko nedeljski izlet v Črnomelj za vsakogar prijetno doživetje! — Na sliki: tamburaši iz Dragatuša. » 0 razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmečke mladine V štirih dolenjskih obči-nah ljubljanskega okraja (v črnomaljski, metliški, novomeški- in trebanjski), kjer že imajo osnovno zdravstveno zavarovanje za kmete, naj hi 1. januarja prihodnjega lela uvedli tudi razširjeno zavarovanje kmečke mladine od starosti 15 let, pri čemer je upo-itevana tudi starejša mladina (do 2« let), če se šola. Tako zavarovanje bi kmečki mladini omogočilo, da hi bila zdravstvenih storitev in uslug deležna ob ugodnejših pogojih. To cavkrovanje bi kmečki mladini predvsem omogočilo brezplačne zdravniške preglede v ustanovah in doma ter brezplačno zdravljenje v vseh splošnih in specialističnih ambulantah iu na domu. Brezplačna bi bila tudi zdravila in ves material, ki je potreben za zdravljenje, kakor tudi očala na recepte tako zavarovane kmečke mladine. Ua-»"n teh ugodnosti bi imeli zavarovanci zastonj prevoze z "■••Silnimi avtomobili. "a hi l.ihku uveljavili Uiko zavarovanje na Dolenjskem, je tudi treba vedeti, kdo bo dal sredstva. Zgoraj navedene in druge ugodnosti so .sicer -zelo privlačna stran tega zavarovanja, če bodo tako mislili tudi vsi. ki bodo krili stroške teh ugodnosti. Sedanji predlog je, da bi del sredstev prispevali zavarovanci (3,2 odstotka od katastrskega dohodka), 50(1 din na zavarovanca pa občine iz svojih proračunskih dohodkov. Sred-stva bi morali zbrati tri mesece prej. preden bi zavarovanci dobili pravico do zdravstvenega varstva po omenjenih ugodnostih. Predlog p takem zavarovanju zdaj Se kroži na sejah občinskih skupščin, dokončno pa bo sprejet, ko se bodo zanj odločili kmetovalci na zborih volilcev in zadružnih sestankih v Medobčinski zavod za socialno zavarovanje. Nujno potrebno bi bilo, da se povsod odločijo za razširjeno zdravstveno zavarovanje kmečke mladine! Gre za pomembne koristi — predvsem pa za varovanje trdnejšega zdravja mladega rodu na deželi! Prejšnji tetlen je ves svet onemel spričo bolečine, da je v prijateljski Indiji umrl njen dolgoletni predsednik, preporoditelj te velike azijske države — predsednik Nebni. Omahnil je sredi dela, z rdečo rožo v gunibnici, s pogledom, uprtim v srečno prihodnost tega ponosnega ljudstva. Izgubili smo velikega prijatelja, borca za mir In aktivno ustvarjalno sožitji' med narodi vsega sveta. SLAVA NJKGOVEMU VELI. KEMU SPOMINU! Izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti je velika notranja rezerva. Komaj smo jo začeli odkrivati, čeprav že več kot dve leti veliko govorimo o rezervah, ki so v gospodarstvu. Najboljši dokaz, da je tako, je investicijska politika, ki ni rodila zaželenih uspehov. Vse prehitro smo se navduševali za nove gradnje, za nakupovanje novih strojnih oprem in povečali zmogljivosti z novim, vrednost starega pa zametovali. Večjo proizvodnjo je mogoče doseči tudi z boljšim izkoriščanjem razpoložljive strojne opreme, s tem da odpravimo ozka grla v proizvodnji, da uvedemo delo v več izmenah, da uskladimo proizvodnjo po posameznih fazah in podobno. Investicije" torej le niso edina mogoča pot, četudi pravkar naštetih nalog vedno ne bomo mogli speljati brez sredstev za nakup posameznih strojev ali -pa za ureditev izboljšav, ki so potrebne. Modernizacija proizvodnje in rekonstrukcija ne pomenita vselej popolne zamenjave strojne opreme, čeprav smo doslej mislili tako. Modernizacija je zlasti pomembna za obrtna podjetja, ki že preraščajo v industrijska, pa tudi za industrijska podjetja pomen: najboljšo rešitev. Preden pričnemo graditi po starem, velja premisliti, kaj je bolj gospodarno: ali povečati obrat in v njem zaposliti več delavcev z enostavnimi orodji ali pa modernizirati proizvodni proces, kar pomeni: kupiti nove, sodobne stroje in z njimi proizvajati. Boljša rešitev je v sodobnih strojih. Vsak stroj pa ni sodoben samo zato, ' ker je stroj in ker smo ga kupili. Tega nas je praksa že naučila. Preden se odločimo za nov stroj ali pa za novo strojno opremo, je' treba marsikaj premisliti. Izdelaj mo ekonomske račune," pretehtajmo, s koliko odstotki bomo novi stroj lahko izkoristili, v koliko izmenah bo lahko delal in ali stroji, ki jih že imamo, pogojujejo njegovo uporabo. Prav bi bilo, ko bi vsak kolektiv na predvolilnih zborovanjih zahteval račun o tem, kako so proizvodne zmogljivosti, ki jih uporablja, izkoriščene. Najbrž bodo marsikje skušali postreči z učenimi poročili, ki ne bodo veliko povedala Zahvala tovariša Tita BEOGRAD. 1. junija — Prisrčno se zahvaljujem vsem pionirjem, mladincem in državljanom naše dežele za številne čestitke in dobre želje, ki so mi jih poslali za moj rojstni dan iz vseh delovnih kolektivov, šol.dru-žheno političnih organizacij, enot in ustanov JLA in Ljudske milice ter posamezniki. .IOSIP BROZ TITO Program proslave partizanskih artileristov t. juniju bodo ob it.'M udeleženci slavja obiskali Dvor, ob 14. uri Podgrad, ob 18. url pa pridejo v Dolenjske 'toplice. Povsod bodo obdarili šole in položili vence pred spomenike padlih. Ob l!i.::n bo v Dol. Toplicah v prosvetnem domu miting, na katerem ho sodelovala partizanska skupina SNU. Oh 21. uri ho bengalični ogenj. 7. junija oh 7. uri ho v Dol. Toplicah hudniea, od X. iln H. ure pa ua topliškem trgu koncert godbe na pihala gunlsODa "A iz, Ljubljane. Ob 9. uri ho zbor brigade, ob 10. uri pa se bo začel slavnostni program I državno himno, z govori, nastopom par tiranske skupine S\U iu himno artilerijske briga-dr. Oh I'!, uri ho na zdraviliškem vrtu partizansko kosilo, nato pa partizansko rajanje. Borcem arlilerlstom naše čestitke, vse prebivalce vabimo v Dol. Toplice na slavnost! Vreme OD i. DO 14. JUNIJA Dež z ohladitvijo pričakujemo okrog 4. in 9. junija. V ostalem po večini lepo, vendar včasih krajevne nevihte, predvsem okrog 7. in I'.', junija. Dr. V. M. PRED VOLITVAMI NOVIH ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Delavci, zahtevajte odgovore! Ko se pripravljamo na volitve organov DS, naj na predvolilnih zborih steče odkrita beseda tudi o tem, kako izkoriščamo proizvodne zmogljivosti - če bomo zastavili razpravo s prave strani, bomo našli marsikaj, kar smo doslej prezrli, čeprav smo trdili, da je v proizvodnji vse v najlepšem redu. in bodo razpravo celo onemogočila. Delavci naj takrat načno to vprašanje z druge, zelo konkretne plati. Vprašajmo, zakaj se v naši tovarni ali delavnici iz tedna v teden in iz dneva v dan ponavljajo manjši zastoji, ko ostajajo posamezne skupine ali pa posamezni delavci za uro ali dve, pa čeprav tudi samo za nekaj minut brez dela. Vprašajmo, zakaj je nekajkrat "zmanjkalo surovin, zakaj okvara stroja, ki je onemogočila proizvodnjo na celotnem traku ni bila pravočasno odstranjena. v Vprašajmo tako in za-htevajmo stvarne-odgovore! Trditev: »Takšna je pač situacija!« ali pa: »Saj nismo samo mi v takšnem stanju!« ter podobni izgovori nas ne smejo zadovoljiti. Če bomo zahtevali odkrite in konkretne odgovore na zastavljena vprašanja, bomo napake hitreje odpravljali. Tovarišem iz vodstev in strokovnjakom ponekod takšen način pogovora v začetku morda ne bo všeč, koristil pa bo tudi njim. Lotili se bodo dela, ki seveda ni prijetno in so ga doslej odlagali. Delavci pa bodo nato doumeli, da so strokovnjaki potrebni in da kolektiv brez vodstva ne more uspevati, saj jih bodo o tem prepričali dejanski uspehi. Nezdravo ločevanje. Ki je v naših proizvodnih obratih še močno zakoreninjeno: mi spodaj in oni zgoraj, bo s tem tudi prenehalo. »Pri nas ni nobenih posebnih problemov...« Sistem delitve osebnih dohodkov smo zanemarili in ga, odkar smo pred dvema letoma sprejeli nove pravilnike, nismo izpopolnjevali — Najenostavneje je trditi, da se lahko osebni dohodki povečajo le z napori delavcev v proizvodnji, pri tem pa zanemariti delitev, ki bi spodbujala k zmanjševanju stroškov — Tudi o tem naj steče beseda na predvolilnih zborih za volitve novih organov samoupravljanja. t t »Pri nas ni nobenih problemov!« vam .zelo radi zatr« dijo v mnogih podjetjih, če se oglasite v vodstvu. Se rajo vam poreko: »Ni problemov, ki bi jih lahko odpravili mi, ■ so pa seveda takšni, ki so odvisni od sistema delitve. Čakamo, da se bo spremenil, drugo nam ne preostane!« To je zelo hiter odgovor, ki ga dajo bodisi direktor, tehnični, računovodja, komercialni itd. zal moramo ugotoviti, da lahko takšno trditev izusti le tisti, ki ocenjuje proizvodnjo kot nestrokovnjak, samo površno. In ko se v-takšnem podjetju brez problemov usedejj za mizo, ko ti razgrnejo številke in se ustaviš recimo pri nagrajevanju, se izmota na vsem lepem cela kopica pn> blemov. Ugotoviš, da njihov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov nagrajuje samo po ustvarjenih količinah in nič več. »Kako pa je s stroški, tovariši, se vam mar zde nepomembni?« Tudi na to vprašanje je odgovor kaj hitrd pri roki: i Veste, norme bi se že še dale nategniti, toda naši ljudje so preprosti, ne razumejo tega. Kar iznenada bi nastal politični problem, če bi poizkusili. Delovna disciplina ni najboljša, tudi to je# treba priznati, kazni za prekrške bo treba povečati!« . Vprašajmo se, kam vodi takšna miselnost! Mar je res delavec edina stvar, s katero se da povečevati proizvodnja? Mar naj-bo res samo on kriv vsega? Sistem delitve osebnih dohodkov po delu je spodbuden in hkrati združuje interes posameznika z interesi družbe. Spodbude, ki pri delitvi osebnih dohodkov upošteva le število kosov, ki jih je naredil posameznik, torej zgolj količino, se proizvajalec hitro naveliča. Lotimo se torej še stroškov in povejmo v pravilniku: stroški so pomemben sestavni , del proizvodnje, če bodo manjši, nam bo ostalo več za delitev, ta, ki bo ustvarjal z manjšimi stroški, pa bo dobil več kot drugi. S temeljito izdelanim stroškovnikom pa" bomo ugotovili še marsikaj, kar je doslej našim očem ušlo. Treba se bo vprašati: zakaj je ta strošek tako velik, ali se ne bi dal zmanjšati? Ce bi bile strokovne službe v podjetjih to sposobne narediti, bi ekonomske enote, ki zdaj le životarijo na količinskem obračunu, kmalu zaživele. V njih bi stekel živi pogovor o dohodku, o delitvi in o gospodarjenju. Delavsko samoupravljanje bi dobilo še večjo materialno osnovo. Prenehale bi parole: »V upravi nam režejo kruh!« 'ki jih je še vedno slikati. Delavsko samoupravljanje » ■nekaterih kolektivih nato ne bi bilo več nebogljenčefc. Al životari. Postalo bi živa resnica in tudi delavec bi nišel njegovo vsebino. Posamezni modrijani iz vodstev; podjetij, ki še vedno trdijo, da naš delavec nima dovolj zavesti, da bi lahko bil dober upravljavec, bi ostali brez! besed, so celo na sistem bi se nehali Izgovarjati in g* ne bi več krivili tudi za tisto, česar hI kriv! V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Demokratične odnose, ki bodo zgled in spodbuda Da bi se v Zvezo komunistov vključevali ljudje, ki se odlikujejo s svojo zavestjo in predanostjo stvari socializma, z vnemo in požrtvovalnostjo, z osebnim zgledom v vsakdanjem življejnu in 'ieln. z odnosom do ljudi itd., je treba ustvarjati :n poglabljati v Zvezi komunistov takšne demokrati i\v: odnose, ki bodo zgled in spodbuda za razvijanje demokratizma v družbi. (Iz smernic za predkongresno aktivnost komunistov) Zavest in predanost stvari socializma se ne kažeta v besedah, temveč v dejanjih. Nekdo ima lahko polna usta poveličevanja samoupravlja- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR „„n;a, medtem.. ko f v svojih po-, štopkih,' v odnosu ab .-jorj^ei- j..rtih organpv samouprav^anja ravna v popolnem nasprotju S svojo deklarirano prr/rže-nostjo takemu socializmu, kakršen je naš. Toda '.a naš socializem terja spoštovanje človekovih pravic, predvsem pa neodtujljive pravice do sa-: moupravljanja. Če torej komunist v nasprotju s tem, kar ima stalno na jeziku, ne spoštuje odločitev samoupravnih organov, ako misli, da je njegova vloga, da razsoja o tem, kaj je dobro in kaj ni, da predpisuje ih ukazuje, namesto da bi se vključil v demokratičen boj mnenj m tam pokazal prepričljivost svojih stališč, pač ni komunist. Takega je čas prerasel. »Takšni člani ne morejo ostati v Zvezi komunistov, kakor tudi ne tisti, ki uveljavljajo svoje egoistične interese v škodo drugih delavnih ljudi in Interesov skupnosti, ki birokratsko, ni videz v imenu enotnosti in krepitve vodilne vloge Zveze ko- munistov duše iniciativo delovnih ljudi in s svojimi nc-de- mekratifni.iii in nesoei-i'^i'č-nimi dejanji kršijo socialistič-nc družbene odnosa in zavirajo razvoj samoupravljanja.« je med drugim rečeno v smernicah za predkongresno aktivnost Zveze komunistov. Nekatere naše o;novne organizacije Zveze komunistov neredko grešijo, ker presojajo moralno-politične kvalitete člana samo po tem, kaiš.ijoa se posameznik kaže z besedami. To lahko poraja dvoje posledic: bodisi da trpimo v Zvezi komunistov človeka, ki tega ni vreden, kar s svojimi dejanji zanika tisto, kar :)r.a stalno na jeziku; bodisi da spregledamo človeka, k: ima vse pogoje za sprejem v Zvezo komunistov, pa tega ne opazimo, zlasti še, če tak človek ne govori dosti o sebi Zato ni čudno, če tu pa tam zaostajajo pri sprejemanju novih članov, ker preveč ocenjujemo ljudi po tem, kaj sodijo o sebi sami, namesto da bi o njihovi zavesti in predanosti govorila dejanja, vse 'njihovo ;T:vljanJie. Ljudi, ki imajo pogoje za sprejem v« Zvezo komunistov, je treba iskati v boju za večja produktivnost, odkrivajmo jih med pobudniki naprednih rešitev v organih' samoupravi (.mj^a med ljudmi, ki so zgled novih odnosov, med bojevniki proti samovolji itd. Ne oce-njujmo ljudi samo po tem, kako sami sebs deklarirajo, ne glede na to, kako sedi o njih okoOica, kakšen ugled imajo. Ako vidimo, da sk:,raj vsa okolica slabo sodi o t< m ali onem članu, potem se ♦ res treba vprašati, . gojih. Marsikdo si še znnrom predstavlja osnovno or:;iu.i-zacijo kot celico v stalinskam smislu ko je moral oiti komunist čimbolj vesten, urad- niško pedanten izvrševalec rji-rektii višjih organov. Takim ljudem je treba povedali in seveda tudi v praksi pokaza ti, da se v Zvezi komunistov razvijajo takšni demokratični odreši, ki so — kot U :e-čeno v smernicah —, zgled :n spn-Ua'da za razvijanje de-mokretizma v družbi. ulj razvijamo in, utrjujemo y.iti-vice in dolžnosti člana Zvi za komunistov v smislu še večje možnpsti, da aktivno in kar najbolj neposredno sodeluje v izgrajevanju p uitike in sklqjjov svoje organizacije in forumov, da se svpb-rflap izraža o vseh družbenih, po-litičnilr in idejnih vprašanjih, s čimer je treba razumeti tudi njegovo večje poglabljanje v probleme, večjo dejavnost in neposredno osebno odgovornost. Čas, ko se je moral ravnati komunist predvsem po direktivah in manj po lastni glavi, je že preteklost, preteklost, ti ;e b:la v večji meri last nekaterih drugih partij, jmedtem k, si je naša Zveza komunistov qo-0 volj zgodaj priborila pra-0 vico, da misli s svojo gla-, 0 vo. Kot je bila Zveza kot 0 celota odločno prati temu, 0 da bi jih od zunaj vsiljeva-0 li recepte, po katerih se 0 mora ravnati, tako je bil 0 tudi znotraj nje čsdaije 0 močnejši poudarek na us-0 tvarjalnosti vsakega posa-0 meznega člana. Zlasti v 0 pogojih družbenega samo-0 upravljanja je težišče na 0 razvijanju organizacijskih 0 oblik in metod dela, da bi 0 bili komunisti usposoblje- 0 ni za samostojna dejavnost 0 in odgovornost v vsakda-0 njem idejno-političnem bo-0 ju. J. B. 1 iT*- .KRATKE. I IZ RAZNIH STRANI | TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Stališča republiškega in prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS glede razvoja šolstva do leta 1970 zaslužijo, da jim posvetimo malo več pozornosti. Čeprav smo o njih že poročali, je potrebno, da pojasnimo še nekaj konkretnih stališč, ki nas navdajajo z optimističnimi pričakovanji, seveda, če bomo sprejeta stališča tudi uresničili v življenje. Na prvem mestu je stališče, da je do leta 1970 treba zagotoviti potrebne pogoje, da bi učenci vpisane generacije praviloma lahko uspešno dovršili osnovno šolo. V stališčih je uakazana tudi naloiva, da je treba znižati iz-ski pouk na najmanj eno in pol izmene. V večjih središčih je treba omogočiti, da bi večina otrok lahko celodnevno bivala v šoli. Zagotoviti je treba tuni brezplačnost učbenikov in malic. Stališča se dotikajo tudi problemov šol druge stopnje, posebnih šol in višjih šol ter raziskovalnega dela v šolstvu. Rečeno je, da je treba ustvariti potrebne pogoje za kvalitetno delo tudi te vrste šol. Učne načrte, predmetnike in študijske zahteve je treba bolj prilagoditi družbenim zahtevam in objektivnim možnostim. Učnemu osebju je treba ustvariti ustrezno materialno stimulacijo. Zagotoviti je treba sredstva, ki bodo omogo čal.i sodoben pouk. Pospeševati je treba investicije za izgradnjo učnih prostorov, laboratorijev, delavnic, telovadnic in drugih objektov. Prvi dokaz, da ne bo ostalo samo pri stališčih, je sklep odbora republiškega zbora za proračun o spremembah v republiškem proračunu. Rebalans, ki bo šel predvsem v korist šolstva, kulture in sploh družbenega •';--n:larda, znaša okrog 1200 milijonov dinarjev. Sredstva torej niso velika. To je samo eden izmed praktičnih ukrepov, da uresničimo sedanjo politično smer — spremeniti strukturo investicij v korist negospodarskih dejavnosti. Pričakujemo, da bodo šle po tej poti tudi občinske skupščine, zlasti tiste, kjer je gmotni položaj šolstva zelo kritičen. • Na seji organizacijsko-političnega zbora republiške skupščine so razpravljali o samoupravljanju, formiranju in delitvi dohodka v državnih organih. Poročilo o tej problema- IZBOLJŠATI POGOJE ŠOLSTVA tiki je podal predstavnik republiškega izvršnega sveta dr. Pavle Rozman. Med drugim je dejal, da bodo novi procesi v upravi kmalu dobili tudi svojo zakonsko osnovo. V Sloveniji se že dalj časa ne sprašujemo več, ali preiti na novi sistem ali ne, pač pa odločno zahtevamo, da je potrebno v praksi do kraja uresničiti načela samoupravljanja in delitve po delu. V tem pogledu so marsikje že zabeležili lepe uspehe. Številni so primeri, da so organi že začeli odkrivati prikrile notranje časovne in materialne rezerve in jih aktivirati, j • Tovariš Ti*o ie oh obisku sejma tehnike obradu med drugim izjavil, da je ta pri- djtev pomembna za našo deželo, ker omogoča proizvajalcem, da se na njem srečajo in pogovarjajo. Sejem nadalje omogoča tujcem, da vidijo naše Izdelke in spoznajo naše možnosti za menjavo z njimi. 0 Socialno zdravstveni zbor republiške skupščine je, ko je razpravljal o rehabilitaciji invalidov, menil, da rehabilitacije ne smemo tretirati z ozkih socialno humanitarnih pozicij. Rehabilitacija pomeni močan eko- nomski činitelj, čigar namen je vključiti čimveč invalidnih občanov v redni proizvodni proces. — Na seji so obravnavali tudi zdravstveno varstvo žensk in otrok. Med drugim so razpravljali tudi o predlogu za podaljšanje porodniškega dopusta na eno leto. 0 Gospodarski zbor republiške skupščine je obravnaval stanje v gradbeništvu. Ugotovil je, da ta pomembna veja našega gospodarstva zaostaja za splošnim gospodarskim razvojem, zlasti za industrijo, kar ima že sedaj negativne posledice, v prihodnosti pa lahko postane to še pomembnejša ovira v razvoju vsega gospodarstva. Ko so naštevali, v čem se kaže to zaostajanje, so navedli slabo opremljenost, najnižji nivo mehanizacije, močno zaostajanje industrije gradbenega materiala itd. • Jugoslovanski izvoz v aprilu je znašal po vrednosti 21,5 milijarde deviznih dinarjev ali za 2,9 milijarde več, kakor v lanskem aprilu. To je že kar lep uspeh, ki pa ga zmanjšuje dejstvo, da se je v tem mesecu (in to velja tudi za prejšnje mesece) občutno povečal uvoz, celo bolj kot izvoz. • Kot gost državnega sekretarja za narodno obrambo generala armije Ivana Gošnja-ka je te dni prispel na obisk v Jugoslavijo minister za narodno obrambo maršal Sovjetske zveze Rodion Malinovski. Sovjetska vojaška delegacija, ki vrača obisk JLA, ostane v Jugoslaviji deset dni. • V Suvi Reci pri Prizrenu Je te dni začela obratovati tovarna tehnične gume Balkan. Tovarna, ki je prvi industrijski objekt v teh Jkrajih, ho do konca leta izdelala 60.000 met rov transportnih gumijevih trakov, nad 2000 metrov ploščatih jermenov in kakih 22.000 kg tesnilnih plošč. V ta objekt, pomemben za jugoslovansko industrijo, so investirali približno milijardo. • Ameriški list zahteva odstra-n'tev bonnskega ministra. Znani ameriški komentator Sulzberger je svetoval bonnski vladi, naj odstrani iz vlade ministra Seebohma. Ta je nedavno izjavil, da pripadajo Sudeti pravno še vedno Nemčiji in da se jim ta ni odrekla. Nemčija uradno še ni odpovedala mtinehenskega sporazuma. • Izpustili so generule. Da bi si okrepila svoj omajani položaj, je južnovietnamska vlada izpustila štiri generale, ki so jih zaprli konec januarja, ko je izvedel general Khanh državni udar in prevzel oblast. Generali so morali priseči, da se bodo borili za »rešitev domovine pred komunizmom« . / • Estcnssorn že tretiif predsednik Bolivije. Na zadnjih predsedniških volitvah v Boliviji, Je bil izvoljen Victor Paz Estonsko. Opozicija Je skušala njegovo izvolitev onemogočiti, sklicujoč se na ustavo, po kateri ni možna tretja Izvolitev, vendar ni uspela. • Stambolić se je vrnil iz Indije. Predsednik ZTS Petar Rtambo-lič, ki je zastopal ns*a državo na pogrebu pokojnega Nehrula, se je I vrnil v Becgrad V Indiji ga Je med drugim sorelel tudi preds<-d-nik Indije Radakrišnan. • Kitnislti dlnlomM ranrnsil za azil. Prrdstavu'k d'rlomats'« misije v afriški držav1 Bunmd! Ting le zaoro-11 za politični nzll^t ameriškem veleposlaništvu v Usumbu-ri. Ta ie že odpotoval v neko tretjo državo. • Voditelj lahurTslov za nov vrhimitkl sestnnek. ITarold Wilson sondira v Moskvi teren za nov vrhunski sestanek. Ta na I bi bU po britanskih in ameriških volitvah. To Jo In'c'atlva britanskih leburistov. vendar se o tem predlogu zaenkrat le malo govori v svetu • Važen posvet na Havajih. V HonoluluJu le bilo nosvetoviinle o položalu v Jugovzhodni A'1 II. Udeležili so so ga nalbolj vidni predstavniki ameriške volsko, nn no-svetovanju sin blln tudi ameriški • mnanll minister Dean Rusk pa ameriški veleposlanik v Južnem Veltnamu Cnbot Iidgc. To kaže. knkn re>en jo položaj v tem delu Azile. Izvirna belokranjska kola na nedeljskem jurievanju v Črnomlju - ne zamudite! ........................... S 4 novimi stroji - tretjino večja proizvodnja Novolcsova tovarna vezanih plošč v Straži bo letos dobila 4 nove stroje. Veljali bodo približno 116 milijonov din. Z njimi bodo povečali vrednost proizvodnje od dosedanjih 620 na 800 milijonov dinarjev. Inž. Mirko Pečar iz Novolesa je v razgovoru nanizal nekai misli o sorazmerno majhni investiciji, ki se bo bogato obrestovala. — Vaša tovarna je bila zgrajena pred dobrimi 4 leti. Kako to, da že zdaj začenjale z rekonstrukcijo? — Ze ko smo jo gradili, smo upoštevali možnosti razvoja ter prostore in opremo uredili tako, da se lahko proizvodnja poveča za 50 odst. Do zdaj smo delali po 4000 kubikov vezanih plošč, 6L0 do 800 kubikov panelk, 200 kubikov furnirja za sedeže in po 150 kubikov furnirja v listih. Vezane plošče so pomemben proizvod za izvoz, pa tudi domača industrija j)h veliko porabi za izdelke, ki jih prodaja na tujih trž'-ščih. Zato smo se odločili, da zmogljivosti povečamo. — Skoraj vsako ieto so težave v OfCtrbi z bukovo hlodovino. Ali ne bo še teže odslej, ko bodo :mog-ljivosti večje? — Ne bo tako hudo, kot je videti. S pamatno distribucije bomo lahko iz gozdov na našem področju dobili 80 odst. potrebnih surovin. Preostalih 20 odst. pa bomo rska li izven ožjega področja, najbrž na Gorjancih, v gozdovih KGP Brežice ali v onih iz SRH, ki težijo na to stran ker na hrvaški ni prometnih zvez za transport. . — Zdaj pa, prosim, na-štej in na kratko opiši stroje, ki jih boste kupili! — V juliju bomo začeli montirati novo, najsodobnejšo sušilnico vrste Dies3n-Trockner, ki bo imela še enkrat večjo zmogljivost kot dosedanja. Izdelalo jo bo podjetje Žičnica iz Izubijane, stekla pa bo konec avgusta. Veljala bo 35 milijonov, 5 milijonov pa bo treba cd-šteti za napeljave. Nas.ediji stroj je prečni spajač, kupljen v Švici. Z njim bomo zelo povečali kvaliteto vezanih plošč, ker onemogoča preklop furnirskih listo/ na površini plošč. Stal bo 2. do 22 milijonov, zahtevek z i kredite pa je že vložen p-j Ju-gobanki. Trovaljčna brusiika je tretji stroj. Ta bo delovni postopek poenostavila in skrajšala, ker hkrati brusi obe ploskvi vezane plošče in jih pri brušenju ne bo treba vračati kot doslej, ko smo rekonstrukcijo bomo povečali proizvodnjo vezanih plošč za 1500 kubikov na leto, vse pa bomo lahko tudi izvozili!-« nam ie zadovoljen pojasnil inž. Mirko Pečar lahko brusili samč eno ploskev. Za brusilko bomo odšteli 10 milijonov din. Četrti stroj je luščilka, ki lahko 'u-šči furnir s hloda, debelega do 1,40 metra. V 1 minuti bo zluščila 160 metrov dolg fur-nirski list, ima 8 brzin in pnevmatski menjalnik, ki onemogoča vsako okvaro, če pride do prekinitve toka. Luščilka bo stala 45 milijonov dinarjev. S to opremo — skupaj bo veljala približno 116 milijonov din — bom) lahko naredili 1500 kubikov vezanih plošč več, kar je za 320 milijonov dinarjev vrednosti. — Ali bo nova Ltrojna oprema omogočila večji izvoz? — S to rekonstrukcijo se bo, kot sem že povedal, povečala proizvodnja vezanih plošč 'za 1500 kubikov na leto.. Lahko jih bomo izvozili v celoti, razen tega pa se bo povečala proizvodnja furnirja, tako da bomo mogli narediti na leto po 500.000 kosov šivanih furnirskih zabojev. Le-te bomo p'rav ta'to lahko v celoti izvozili, če booo naši izvozniki to omogočili. Za vezane plošče bi dobili 180 milijonov lir, za šivane zaboje pa približno 100.000 cloiar-jev. H. .1 BREŽICE: na kandidatnih listah precej žensk in mladine V občini Brežice bodo v nedeljo zaključeni predvolilni sestanki delavskih svetov in zbori delovnih skupnosti. Samoupravne organe bodo volili tudi v brežiški bolnišnici, Zdravstvenem domu, Ca-teških Toplicah in komunalnih dejavnostih. Priprave na volitve lepo potekajo. Na listah kandidatov je precej žensk in mladine in skoraj povsod je opaziti zdravo težnjo po spremenjenem sestavu teh organov. Med prvimi bodo volili v Agroservisu in Opekarni C8. junijat, večina delovnih organizacij pa je razpisala volitve za 12., 13. in 14. junij. Na zborih delovnih skup nosti so člani razpravljali o stanovanjih, osebnih dohodkih in skrajšanem delovnem tedniku. Lotili so se torej problemov v zvezd s standardom, ki doslej marsikje niso imeli prostora na dnevnih redih sestankov. Naloga vodstva kadra in organizacij v podjetjih je, da podpro težnje delavcev in v okviru možnosti izpolnijo njihova pričakovanja. Livarstvo Dobava bo izdelovalo ohišja za elektromotorje ,r> Prvo četrtletje 1964 je bilo za obrtno podjetje Livarstvo Dobova kar uspešno. Predviden: plan so presegli za 15 odst Podjetje je v stiski zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Naročil ima dovolj tudi za naprej. Izdelovali bodo ohišja za elektromotorje za tovarno Rade Končar v Zagrebu. S svojimi izdelki oskrbuje .Livarstvo Dobova predvsem rudnike in tudi ostala večja podjetja. V dveh letih obstoja se je v podjetju izučJo 8 vajenoev in letos ob zaključku šo'skega le.a nameravajo sprejeti v uk še dva aH tri. Delo je težko in marsikdo že po nekaj cmeh pobegne. Kdor je bolj vztrajen, se na delo privadi in potem tudi ostane v tem podjetju/ Med zaposlenimi so sami domačini. Njihovi osebni dohodki se zvišujejo. Najnižji o-ebni dohodek je 26.000 dinarjev, povprečni osebni dohod?k pa znaša 35.000 dinarjev. TA TEDEN V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE Včeraj je zasedal v Ljubljani odbor za organizacij-sko-politifna vprašanja Repu bliškega zbora in obravnaval zaključni račun sklada SRS za negospodarske Investicije za leto 1963, finančni načrt tega sklada za 1964, zaključni račun dodatnih sredstev za gradnjo sodnih poslopij v lanskem letu in finančpi načrt za taka sredstva v letošnjem letu. — Včeraj je bila tiicli seja začasnega odbora za proračunski sistem orga-nizaoijsko-politlčnega zbora, Hi je delno skupaj z odborom za organizacijsko-politič-na vprašanja obravnavala Ist n vprašanja. Danes dopoldne pa Je bila 2. seja začasnega odbora So-clulno-zdravstvenega zbora, ki je razpravljala o poročilu Republiškega zavoda za socialno zavurovunje o zdravstvenem zavarovanju v naši republiki v lanskem letu. Jutri bo 11. seja orgnnlza- cijsko-političnega zbora skupščine SRS, na kateri bodo poslanci razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunu SRS za 1964 in o predlogu zakona o zaključnem računu republiškega proračuna za leto 1963. Na svoji 11. seji pa bo jutri razpravljal republiški zbor skupščine SRS o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah republiškega proračuna za 1964 in o zaključnem računu republiškega proračuna za 1963. Na dnevnem redu je tudi razprava o finančnem načrtu sklada SRS za šolstvo za leto 1964 in razprava o zaključnem računu tega sklada za lEliakO leto. Predložen bo tudi zaključni račun družbenega investicijskega sklada SRS za leto 1963 in predlog zakona o pedagoški akademiji v Ljubljani. Prijetno presenečenje v Čateških Toplicah Ekipa Geološkega zavoda SRS iz Ljubljane je konec maja v čateških Toplicah pri vrtanju, ki ga opravlja v okviru načrtnih geoloških raziskav, naletela na nov, zelo močan vrelec termalne vode. Vre-les so odkrili v globini 332 metrov. Na sekundo daje 15 litrov vode, ki je topla 58 stopinj in ima 5 atmosfer pritiska. Novi vrelec je za bodoči razvoj znanega zdravilišča v čateških Toplicah izrednega pomena, saj je zdaj skupaj z dosedanjimi vrelci zagotovljene dovolj teri. talne vode, tako za zdraviliško-turistične namene, kot tudi za potrebe toplih gred, ki jih je pri zdravilišču zgradila KZ Brežice. Naravni pritisk termalne vode v novem vrelcu bo omogočal izkoriščanje brez črpalk, kar pri dosedanjih vrelcih ni bilo mogoče. Kolikšnega pomena je to, lahko presodimo, če upoštevamo naložbe, ki so potrebne za nakup črpalk in porabo električnega toka za črpanje, saj bo oboje v tem primeru odpadlo. Investicijska izgradnja Čateških Toplic, s katero so v zdravilišču že pričeli, je torej toliko bolj utemeljena. Kmetje-kooperanti v zadružnih svetih 14. junija bodo kmetijski proizvajalci v novomeški občini izvolili svoje samoupravne organe. To so prve volitve, na katerih bo uveljavljena pravica zasebnega kmeta do soupravljanja v družbenem kmetijskem gospodarstvu, s čimer bo tudi uresničeno pomembno določilo nove ustave. Na področju novomeške kmetijske zadruge bodo kmetijski proizvajalci iz svojih vrst izvolili deset svetov zadružnikov v ustreznih desetih proizvodnih okoliših. Ti organi bodo skupaj šteli 138 članov, v njih pa bo kar 80 odstotkov zasebnih kmetovalcev oziroma kooperantov. V šestih obratih zadruge bodo izvolili, skupen svet delovnih enot, ki ga bo sestavljalo 80 za- poslenih. V višji samoupravni organ, združeni svet, ki bo štel 45 ljudi, bo izvoljenih 27 odstotkov kmetov in 73 odstotkov zaposlenih v kmetijski zadrugi. Po statutu kmetijske zadruge je najvišji organ zbor zadiužnikov, ki ga lahko skliče jo po potrebi, sicer pa vsaj enkrat letno. Gotovo je vsak izmed navedenih organov voljen s povsem določenim namenom. Kakšne naloge in kakšne pravice ima, je določeno v statutu, in sicer v duhu ustavnih določil. Deloma so naloge in pravice teh organov razvidne tudi iz tega, za katero področje so izvoljeni in kdo jih sestavlja. Nedvomno je pri vsem tem najvažnejše, da gre za vključitev zasebnih kmetov v samoupravne organe. To je prav gotovo posledica razvoja na tem področju v zadnjih letih. Kmet je namreč postal v proizvodnem sodelovanju pomemben delovni partner. Ker pa mora kmet kot kooperant najti v kmetijskem programu konkretne možnosti, svojega vključevanja v naprednejši razvoj, je nujno, da tesneje sodeluje z družbenimi organi, da z njimi soupravlja. Le tedaj, če bo z dušo in telesom kot aktiven proizvaja« lec navezal vse možne stike 4 socialističnim sektorjem, bo laže našel rešitev za lastni napredek, bo več pridelal in laže živel. Ustavna načela dajejo kmetu velike pravice pri soupravljanju kmetijske organizacije, vendar pravi posebno določilo statuta kmetijske zadruge, da imajo volilno pravico in so lahko voljeni v zadružna organe le tisti, ki so že sklenili pogodbo o sodelovanju z zadrugo, predvsem pa tisti, ki so trajni kooperanti. Merilo za pravico do upravljanja v zadrugi so predvesm vložen? delo pri zasebnih proizvajalcih in plodovi tega dela. — Vse to pa velja seveda za člane vseh naših zadrug in na samo novomeške. KEMO-OPREMA prvič na sejmu Na gospodarskem razstavišču so te dni pripravili sejem domače kemične industrije, na katerem prikazuje nekaj svojih izdelkov tudi Prvi jugoslovanski sejem lova in ribolova V prostorih Novosadsksga sejma bo od 12. do 20. septembra prvi jugoslovanski sejem lova in ribolova. Na sejmu bo več razstav, na katerih bodo prikazali razne lovske trofeje, živo divjad, lovske pse, staro orožje in opremo ter umetniške fotografije. Zanimiva bo tudi razstava sladkovodnega in športnega ribolova, na kateri bo prikazan prerez teh dejavnosti pri nas. Predsednik prireditvenega odbora je Geza Ti-kvicki, predsednik odbora za gospodarstvo v zveznem svetu zvezne skupščine SFRJ. »Kemo-cprema« iz Trebnjega. V trebanjskem podjetju so v ta namen izdelali polindu-strijski .reaktor s kondenzatorjem, ■ ki mu poseben vari-ator omogoča poljubno število obratov. Taka naprava je bila prvič izdelana pri nas in pomeni pomembno novost za jugoslovansko kemično industrijo. Razen tega so iz Trebnjega pripeljali nekaj izdelkov novejšega tipa, tako sistem ventilnih akcij, nerjaveče črpalke za kisline in nerjaveče ventile za kemično industrijo. Poleg teh izdelkov je »Kemo-oprema« prispevala nekaj povečanih fotografij, ki prikazujejo nekatere od objektov, ki jih je trebanjski kolektiv postavil in opremil širom po domovini. Udeležba na sejmu pomeni za mlado trebanjsko podjetje izreden uspeh, saj se s tem »Kemo-oprema« tudi prvikrat pojavlja pred javnostjo V večjem obsegu. DOLENJSKA NA PROSPEKTU Te dni je prišel iz tiskarne dolgo pogrešani in že pred leti napovedani turistični prospekt Dolenjske. V 30.000 izvodih ga je izdala Dolenjska turistična zveza v Novem mestu, osnutek zanj pa so pripravili sodelavci ljubljanske agencije »Kompas«. Prospekt predstavlja v slikah in s potrebnim tekstom v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku vse glavne turistične znamenitosti med kočevskim Rogom, Posavjem in Kolpo. Z vrsto barvnih In črnobelib, fotografskih reprodukcij, kj so jih prispevali Malljr, Ro. mih, Paulič. Bar, J. Cop, Staut. Šetinc, Kranulec, TO Črnomelj in PD Senovo, je\ zaobseženo res vse, kar je za Dolenjsko turističnega pomena: kraji .ljudje in njihovi običaji, pejsaži, rekreacijski centri za oddih v vseh letnih časih, kulturne- in zgodovinske znamenitosti ter ostalo. Na notranji strani je pregledna turistična karta, ki s posebnimi znaki govori o zanimivostih v posameznih predelih. Dolenjska na prospektu bo nedvomno važen pripomoček talko domačim kot tujim turi. stom. Odveč je posebej poudarjati, da je prospekt namen je/i predvsem tujcem, ki jih prihaja k nam vedno več. Odveč bi bilo govoriti tudi o njegovem pomenu; dobro vemo, kolikokrat smo tarnali, kako pomanjkljiva je turistjč-na propaganda pri nas. Prav gotovo pa ta prospek* še ne bo rešil vseh problemov, da-siravno se je z njim ugled turizma na Dolenjskem močno povečal. B r š I i n — industrijski predel Novega mesta, čedalje bolj kaže svojo bodočo podobo: spredaj vidite nove in stare industrijske hale tovarne NOVOTEKS, v sredini TOVARNO USMERNISKIH NAPRAV kranjske Iskre, zadaj desno pa raste nova TOVARNA STEKLA BELA KRAJINA vas vabi na jurje-vanje v Črnomelj -pridite! St. :J2 (740) DOLENJSKI LIST 21 Tovariš Miha Marinko, sekretar CK ZK Slovenije, med rudarskimi veterani na sestanku v Sallauminesu 19. maja 1964. Foto: Viktor Lapornik, Sallaumines Miha Marinko med rojaki v Franciji Dragi tovariš urednik, piševa vam veselo novico, da smo se pred osmimi dnevi, to je 18. maja, srečali z visokim in dragim gostom iz Jugoslavije. Med nami je bil tovariš Miha Marinko, sekretar CK ZK Slovenije, ki nas je obiskal po končanem 17. kongresu Komunistične partije Francije; le-ta je trajal v Parizu od 14. do 17. maja. Tovariš Marinko je vodil delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije in je pri tem izrabil priložnost, da je prišel pogledat kraj, kjer je pred 40 leti delal kot rudar. Da smo bili nje- govega obiska veseli, se razume! Sprejel ga je odbor Združenja Jugoslovanov v Pas-de-Calaisu in veliko drugih naših rudarjev v okolici. Pozdravil ga je tudi župan mesta Lens (48.000 prebivalcev) dr. Ernest Schlafner, ki je velik ljubitelj Jugoslavije. Toimriša Marinka je sprejel tudi župan mesta Sallaumines, ki se je pobratilo z mestom Trbovlje, bil pa je tudi na sedežu federacije KP Pas-deCalais, ki je v Lensu. Navzoči so bili tudi generalni sekretar rudarjev Francije in vsi funkcionarji sindikata, KP in naštetih občin. Tovarišu sekretarju Marinku, ki so ga spremljali naš generalni konzul v Parizu Branko Jankovič ter drugi člani delegacije, so povsod priredili svečan sprejem. Na federaciji KP so mu pada-rili krasno rudarsko svetilko, na občini Sallaumines pa mu je župan Telle podaril na marmorni plošči klečečega rudarja s kladivom v rokah. Tovariš Marinko je bil vidno gi-njen in se je lepo zahvalil za^vso pozornost. Naj omeniva, da tovariš Marinko izvrstno govori francoščino in še: sam je pokazal konzulu Jankoviču, ki je šofiral avto, v katero ulico naj zavije in pred katero hišo naj ustavi, kjer je stanoval pred 40 leti. Kako dober spomin! Ko smo se pozno v noč poslovili od tov. Marinka, smo si zaželeli srečno pot in veselo svidenje v domovini! No, še besedico o meni. Počasi se mi vračajo moči in zdravje po trimesečni resni bolezni. Upam in od srca želim, da bom tudi letos segel v roke vam v uredništvu, kakor tudi vsem, ki sva jih vzljubila z ženo po najinih desetih obiskih v domovini. To bi bil letos res jubilejni obisk, saj sem vas v letih 1954—1964 obiskal še vsakič. — Tudi najino potom stvo se pridno pripravlja za ta obisk. Vesela sva z ženo, da tudi oni tako radi najdejo pot v najino domovino, v ta »zemeljski raj«,, kakor pravijo oni Jugoslaviji. Sprejmite vi in vsi prijatelji v domovini bratske in tovariške pozdrave! Lens, 27. maja 1964 VAŠA JOŽE in ANI MART1NČ1Č PRED PROSLAVO 20-LETNICE PARTIZANSKIH ARTILERISTOV »Skozi cevi smo merili na sovražnika" Miloš Jančič-Niko, polilkomisar I. diviziona artilerijske brigade XV. divizije o svojih spominih na prve spopade — Partizanski topničarji so bili veliko več kot artilerija v običajnem pomenu besede, čeprav njihovo orožje ni bilo najboljše — Dejstvo, da gire skupaj z enoto v napad tudi baterija partizanskih topov, je v moralnem smislu pomenilo prav toliko ali pa še mnogo več kot topniška pomoč, ki jo je baterija v spopadu nudila — Niko, menim, da bi začela kar z bojem! Povej kdaj si kot partizan artilerist nameril prvič kanon na sovražnika? — Da bd začela z bojem, !e strinjam, prej pa je ljub temu treba reči be-edo ali dve o tem, kako mo bili partizanski artile-isti ustanovljeni. Top je frelika in težka stvar, stežka ga spraviš na polažaj, in preden ga nameriš, ga moraš imeti! Artilerijska brigada XV. divizije je bila fastanovljena takoj po kapitulaciji Italije. Naš divi-jpion je bil formiran v Žabji vasi pri Novem mestu, nakar smo odšli v Trebnje in tam brigado izpopolnili k moštvom in orožjem. V Trebnjem smo prevzeli to- Eve nekdanje italijanske sadke in artilerijski ofi-ski kader bivše jugoslovanske vojske, ki je medtem prišel v partizane. V "Trebnjem smo že postali artilerijska bojna enota. Naš I. divizion je nato nekako v začetku oktobra jj>dšel na področje Kostanjevice, kjer smo napadali Kostanjevico. II. divizion Je odšel ,na področje Buč-;e, da bi nudil topniško bodporo partizanskim enotam, ki so napadale na levem bregu Krke. — Kako ste streljali na Kostanjevico? — Merili smo neposredno, skozi cevi. Merilne instrumente so Italijani, preden so topove predali, večinoma uničili, zato je bilo brožje brez njih. Mi smo Se kljub temu po partizan- Sznašli in poiskali cilj o, da smo ga videli skozi cev topa pred potae-njem. Imeli smo 2 bateriji 100-milimetrskih havbic in 1 baterijo manjših, 75-mi-limetrskih topov. — In zadetki? Ali jih je bilo veliko? mmmmmmmammmmum.....imntiun uum — Razumljivo je, da nismo zadeli z vsako granato, več nemških bunkerjev okoli Kostanjevice pa smo s polnimi zadetki le uničili. Ker ni bilo instrumentov, smo si razen z merjenjem skozi cev pomagali tudi z opazovalnicami. Le-te so nam javljale, kako zadevamo, da smo lahko delali korekture. Pri Kostanjevici smo se zadržali do začetka nemške ofenzive. Medtem smo obstreljevali tudi nemško letališče v Cerkljah, nakar so nas Nemci napadli z letali, čeprav je bilo takrat precej vroče, nam škode na orožju niso naredili. Samo eno izmed naših havbic je zasula zemlja, ki jo je dvignila eksplozija letalske bombe. — Kako ste artileristi preživeli nemško ofenzivo, ki se je začela konec oktobra? — Ko so začeli Nemci prodirati iz Kostanjevice proti Šentjurju, smo dobili nalog topove zakonspirira-ti. Orožja so bila za gor-janske poti in strmine pretežka in bi oteževala premik. Na področju med Polomom, Sošicami in Zum-berkom smo jih zakopali in se nato kot pehotna enota udeleževali bojev, ki jih je bojevala XV. divizija. Konje za vleko topov smo oddali v re*jo kmetovalcem in jih pri njih pozneje spet dobili nazaj. Lahko rečemo, da smo s kooperacijo v kmetijstvu začeli že 25 let prej kot naši zadružniki, kaj praviš? V nemški ofenzivi oktobra in novembra smo bili na položajih okoli Ru-perč vrha in Birčne vasi, štab brigade pa je bil na Uršnih selih. — Kdaj ste vnovič postali artileristi? — Točnega datuma se ne spominjam, vem pa, da nismo bili dolgo pehota. Topovi so bili zakopani morda kak mesec, nato smo "jih odkopali, očistili in sestavili, šli k našim »kooperantom« po konje, in že smo bili spet artileristi! II. divizion, ki je med nemško ofenzivo operiral onstran Krke, se nam je pridružil. Odšli smo v Suho "krajino na področje okoli Jame, Stavce vasi in Lašč in se tam dlje zadrževali. Odhajali smo v skupne akcije z ostalimi enotami. S topovi smo sodelovali v napadu na Zdensko vas, na Tržišče, dvakrat smo napadali Stampetov most, napadali smo Trebnje, Kočevje, sodelovali v bojih pri Občinah itd. To so akcije, ki se jih spominjam in je v njih sodeloval I. divizion. — Rad bi slišal tvojo sodbo o podvigih, ki jih je izvojevala partizanska artilerija? — Pošteno povedano: kot partizanska enota je svoje bojne naloge častno izpolnjevala! Borili smo se s topovi in težavami! Težko je presoditi, koliko naporov stane premik topa v partizanskem vojskovanju, ko se bojišče tako hitro izpreminja, ko je oskrba s strelivom slaba, ko ni instrumentov ne izvežbanega kadra za službo orožju, ko sope! v strmi breg ter s konji in z rokami vlečeš top na novi položaj itd. K temu moraš dodati še to, da so bili topovi, ki smo jih odvzeli italijanski vojski, takšni, da jih vkoplješ in le redkokdaj premikaš! Kljub vsem naporom pa smo svoje orožje neizrečeno ljubili in ga reševali iz še tako težkih situacij. Kolikor se spomnim, smo samo enkrat, to je bilo menda pri Strugah v Suhi krajini, izgubili 1 top, ki Je prišel v roke sovražniku. Prav toliko in še mnogo več kot naši topovi in vojaška pomoč, ki smo jo nudili ostalim enotam, pa Je bila vredna morala, ki je spremljala enote v boj, kadar smo v njem sodelovali s svojim o:ožjem artileristi. Lahko rečem, da mnogih utrjenih postojank brez sodelovanja artlleri-stov ostale enote s pehotnim orožjem ne bi moglč osvojiti. • Iz artilerijske brigade • XV. divizije se je v ju- niju 1944 v Dol. Toplicah formirala I. slovenska artilerijska brigada NOV in POS. Velika svečanost, ki bo 6. in 7. junija v Dol. Toplicah, naj proslavi ta pomembni dogodek. Kmalu po ustanovitvi I. SAB sem odšel na Primorsko in v bojih artileristov nisem več sodeloval. Več kot 300 partizanskih topničarjev, ki so prijavili svojo udeležbo in se bodo po tolikih letih spet vrnili na področje, kjer so se nekdaj borili s sovražnikom, uporabljajoč višjo vojno tehniko, želim, da bi se kot naši gostje dobro počutili! MILOŠ JAKOPEC ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I izvirna belokranjska kola na nedeljskem jurjevanju v Črnomlju - ne zamudite! Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden to darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Hajka Vlrant, član kolekUva Splošne bolnice Novo mesto; Angela Klaovrc, Marija Kasti lir Marija Flitrovec, Ivanka Malensek, Marija PerSe, dani kolektiva Narodne banke Novo mssto; Martina Brudar, Adolf Kraaevec, Verusa Matjašič, Milena Pavlic, Alani kolektiva Industrije motornih vo7.il iz Novega mesta; Marija Poglajen, Slavka Cujnlk, članici kolektiva Novoteks, Novo mesto; Franc Kralj, Marku Krikov.k- Alojz Itl.i/ii-. Pavel (iulob, Anton Gregorčič, Stane StainfelJ, Janez Klobučar, Joie /.uro, Bernard Zbačnik, Marija Palčič, člani kolektiva Iskre, obrat Novo mesto; Franc Kastelic. Anica Kniu-NJa, Slavka Zura, Frano Kastelic, Joža >,,, ina.. Zlnka Mirtič. Vinko SuStarJIč, Mihaela Oragman, Prpca Pavlic, člani kolektiva Industrije obutve iz Novega mesta; Ivan Slaven, član kolektiva Kremen, No.'o mesto; Anton Srebrnjak, posestnik z Velikega Slatn'lu. METALNA v Krmelju skrbi za mlad kovinarski kader Obrat mariborske Metalne zaposluje trenutno 322 ljudi. Od tega je kar 42 vajencev. Letos jih nameravajo poslati v šolo 22 do 25. Do sedaj so jih izobraževali v Industrijski kovinarski šoli v Celju, letos pa je ta šola zelo natrpana in bodo pri sprejemu verjetno naleteli na težave. Možnost za šolanje kovinarskih kadrov imajo tudi v Krškem, kjer pa šola nima tolikšne tradicije. Obrat Metalne si torej precej prizadeva za izobraževanje svojih kadrov. V okolišu je do sedaj lahko dobil le nekvalificirano delovno silo. Kvalificirane delavce zaposluje iz drugih, krajev in iz Sevnice se vozi na delo v Krmelj 18 kvalificiranih delavcev in 3 tehniki. ' SEVNICA: obsežne naloge za predkongresno obdobje Občinski odbor SZDL se bo vključil v predkongresno dejavnost z obsežnim delovnim programom. Ta program vsebuje naloge z vseh delovnih področij. Občinska organizacija SZDL naj bi sodelovala pri reševanju kadrovske problematike in štipendiranja, skrbela naj bi za večje uveljavljanje samoupravnih organov, za uresničevanje novih gospodarskih ukrepov ter poglobitev idejnovzgojne-ga dela. Programe za delo v , predkongresnem obdobju bodo sprejeli tudi vsi krajevni odbori Socialistične zveze. V jeseni 1943 je - tedaj že na 300.000 mož narasla NOV Jugoslavije, zlasti po kapitulaciji Italije — naša vojska kot zavezniški partner po vsem jugoslovanskem ozemlju začela splošno ofenzivo proti nemškemu okupatorju. Takrat i« XIV. divizija dobila med drugim nalogo, da hitro prodre do tržaške proge in uničuje mednarodno železniško progo Dunaj — Trst, po kateri so Nemci hiteli na pomot* svojim enotam v Italijo, kjer se je 9. oktobra 1943 pri Neaplju izkrcala V. ameriška armada. Morala je uničiti tudi močno utrjeno posadko na velikem železniškem viaduktu pri Borovnici, na Štampctovcm mostu, nato pa minirati tudi sam most. — Tudi tale partizanski top ie moral prav v neposredno bližino glavnega bunkerja na moslu. Ko je dajal komandant Daki (na sliki prvi za ščitnikom topa) povelje, da bi topničarji nanagloma potegnili svoi lop po čistini, so ga borci malo zaskrbljeni pogledovuli. Kočno so top po čistini približali ognjenemu cilju — toda pod lastnim zaščitnim ognjem. — Most je bil lako poškodovan, da 17 dni ni vozil čezenj noben vlak! Pozneje, ko je prispelo še več razstreliva, so druge naše enote še dvakrat rušile Šlanipelov most in prav tako dobro opravile svojo nalogo. — Foto: Jože Petek. Založba MLADINSKA KNJIGA SPOROČA VSEM PRIJATELJEM, ZNANCEM, DOSEDANJIM NAROČNIKOM IN KUPCEM, DA BO OBNOVLJENA POSLOVALNICA NOVO MESTO - GLAVNI TRG 16 ODPRTA OD 6. JUNIJA 1964 DALJE NEPREKINJENO OD 7.-19. URE . VABIMO VAS, DA NAS ČIMPREJ OBIŠČETE! Vedno lepe in dragocene knjige MK Založba MLADINSKA KNJI-v Ljubljani nam je v zadnjih tednih spet postregla s kopico novih knjig. Ko se veselimo, da bo tc dni odprta v Novem mestu njena nova, naj-sodobneje urejena kjigarna, si lahko hkrati samo še želimo, pot v prihodnjih tednih in me-.secih kar največ ljubiteljev ' tiskane besede. Nova knjigarna Madinske knjige v Novem mestu pomeni lepo pridobitev za širšo Dolenjsko, saj bomo zdaj še hitreje dobivali tudi v naši- kraje vse nove izdaje te velike založniške hiše in naših drugih založb. V zbirki GLOBUS, kjer se nam predstavljajo slavni raziskovalci s potopisi, monografijami in življenjepisi, sta pred kratkem izšli dve knjigi. Tu je OCEANIJA Dušana Savni-ka; Oceanija v sodobnem svetu, ki jo je avtor poklonil predvsem mladim bralcem, ki jih mikajo široka obzorja, tuje dežele in življenja tujih ljudstev. Kakor smo pred leti toplo pozdravili Savniko-vo knjigo AFRIKA VČERAJ IN DANES, tako z veseljem zapišemo tudi zdaj: Oceanija v sodobnem svetu nam približuje dežele šestega kontinenta, oceanska ljudstva, sodobno Avstralijo, Novo Zelandijo in sodobno Oceanijo: njeno kolonialno razdelitev, Melanezijo, Polinezijo in Mikroneaijo. Življenje v teh krajih in kolo-niane razmere v tem zadnjem kolonialnem območju na svetu so napisane v sočnem, prikupnem jeziku, ki odpira mlademu bralcu obzorja in ga vabi, da bo po takih knjigah še in še segal! — Knjigo krasijo lepe slike, opremil jo je inž. arh. Uroš Vagaja. Vojin Šantič nam predstavlja JAPONSKO v knjigi z istim imenom v prevodu Alberta Široka in opremi Branka Simčiča. Knjiga je pred dvema letoma izšla v srbohrvaščini, avtor pa jo je zdaj izpopolnil z nekaterimi najnovejšimi podatki o novih dosežkih v japonskem gospodarstvu. — Burno življenje Japonske se neprestano spreminja in niha med trdno zakoreninjenimi tradicijami ter utrpi najsodobnejših izumov ter napredka. Knjiga nas seznanja s staro in novo Japonsko, s to zanimivo deželo velikih kontrastov, hudih druž- benih pretresov in razmer, ki so za nas nenavadne. Avtor je bil kot dopisnik Politike na Japonskem več kot leto dni in natn podaja v roke prikupen sodoben priročnik o tej veliki azijski deželi. Zbirka KNJIŽICA PRIRODA IN LJUDJE se je pred tedni obogatela s poljudnoznanstvenim sintetičnim delom uglednega znanstvenika, umrlega dr. Boža škerlja: MISLECI DVONOŽEC. Kdorkoli se zanima za sodobno antropologijo, ne bo mogel mimo te knjige; še več — no-b:n izobraženec ne bi smel mimo tega dela, napisanega na višji stopnji poljudnoznanstvenega pisanja, saj nas seznanja z bogatimi informacijami, zanesljivimi podatki in domiselnim načinom pisanja o vedi o čoveku. Pisec nam predstavlja nastanek človeškega telesr. in njegov »gradbeni material«, telo in njegove oblike, dolgo pot evolucije, razširjenost človeka po svetu in načine ter pota, kako si je člcuvek uredil svet, na katerem živi in dela. Spošna an-tropologijr. dr. Boža škerlja je sad dolgoletnega avtorjevega dela in je polna mikavnosti: izvirnega opisovanja zahtevne materije, ki je •vseskozi prepleteno z znanstvenimi lastnimi stališči in nazori. Vse pojave in dogajanja v knjigi pa presoja dr. škerlj z materialističnega dialektičnega stališča. In prav tako smo drago-gocene knjige tolikaj bolj veseli! — ke. Novomeške šance so zabili s plotom Neučinkovito kaznovanje staršev za izostajanje otrok iz šole Ko je minuli teden občinska skupščina Brežice pregledovala poročilo sodnika za prekrške, se je razvila sirotka razprava o učinkovitosti kaznovanja staršev, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Teh primerov je vedno več in število prijav se je pomnožilo zlasti v zadnjem trome-sečju lanskega šolskega leta Ponekod so vzrok za izostajanje iz šole slabe socialne razmere. Otroci teh družin hodijo na delo zato, da zaslužijo. Vendar ni povsod tako. Pouk zanemarjajo tudi otrocd premožnejših kmetov, ki jih starši zadržijo doma, da jim pomagajo pri delu Odborniki Iz vrst prosvetnih delavcev so izjavljali, da so kazni neučinkovite, ker so prenizke in ker terja postopek od prijave do izvršbe tudi po 6 do 7 mesecev. Postopek se zavleče predvsem zaradi birokratskih zahtev, šola predlaga kaznovanje najprej upravnemu organu — referentu za šolstvo — in šele ta sme dati predlog sodniku za prekrške. Po mnenju vseh odbornikov je treba kazni zvišati za tiste starše, pri katerih so socialne razmere kolikor toliko urejene. Primere, kjer so socialne razmere pereče, pa naj bi skušala obravnavati socialnovar-stvena služba. Skupščina je priporočila svetu za šolstvo, naj prouči in predlaga učinkovitejše reševanje tovrstnih zadev. »Na šahcah« imenujemo v Novem mestu pot pod ostanki nekdanjega mestnega obzidja nad kirurškim oddelkom splošne bolnišnice. To obzidje — šance — je bilo v starih časih močna obrambna meja na severni strani mesta, ki je bil najbolj izpostavljen napadom sovražnika po suhem. Ko je obzidje po stoletjih izgubilo svoj pomen, je pod njim nastala prav prijazna razgledna točka, kjer so se ljudje radi mudili in posedali po tam postavljenih klopcah. Ta kraj pa že vrsto let ni več primeren za sprehode in počitek delovnih ljudi, čeprav bi to še vedno lahko bil! Seveda, obzidje bi bilo treba malo popraviti in zavarovati. Ta edini ohranjeni kos nekdanjega mestnega obzidja je zob časa močno načel, in ker ga nihče ni popravljal ali vsaj malo zaščitil, je pričelo zidovje razpadati. Velike kamenite klade se rušijo na pot, velik del obzidja pa se je podrl že pred leti. - • Pred kratkim so pot pod obzidjem na njenem začetku zagradili z visokim lesenim plotom. To je prav, kajti sicer bi tu lahko prišlo tudi do nesreče; to še posebno zato, ker se najbrž kljub zapori po obzidju igrajo otroci iz bližnje okolice. Rešitev pa vendarle ni najprimernejša za zgodovinsko obzidje. Ali ga ne bi kazalo zaščititi oz. popraviti? Saj je v zgodovinskem pogledu prav toliko pomembno kot na primer popravilo kake grajske razvaline, če ne morda še bolj. Gre za 600 let star objekt — in ko bo za šes! stoletnico Novega mesta tako lepo preurejen Glavni trg, bi se morda dobilo kaj »drobiža« tudi za obnovitev tega kosa novomeške zgodovine. POLDE CIGLER Razstava v novomeškem vrtcu »Vide Tomšič« Kakor vsako leto je tudi letos kolektiv vrtca »Vide Tomšič« v Novem mestu priredil razstavo otroških izdelkov, ki je trajala od 1. do 3. junija. Obiskovalci, največ iz vrst staršev, so si lahko ogledali res lične, koristne in poučne predmete, ki so jih izdelali otroci sami, kažejo pa, kaj vse je sposoben narediti predšolski otrok pod strokovnim vodstvom. Razstavljene so bile živali, narejene iz odpadkov pene, snežki iz škatlic za zdravila, bilo pa je tudi precej lepljenk in risb najmlajših. Iz surove gline, ki jo sproti kopljejo na vrtu, so otroci naredili tanke in čolne; iz zamaškov, žice, kostanja in boba pa so nastale žirafe, gobice, pajki in druge živali. Tudi koruznico so uporabili pri izdelovanju igrač oziroma učil. Iz nje so malčki napravili res lične kozolce, košarice, klobučke itd. Vse to so otroci delali v povezavi z učno snovjo, ki so jo obravnavali. Tovarišice, ki so razstavo pripravile, zaslužijo za ves trud, vestno in požrtvovalno delo vsaj zahvalo javnosti! Bogat spored republiške dramske revije Od 10. do 13. junija, ko bo v Novem mestu republiška dramska revija, bo imelo naše občinstvo redko priložnost, ogledati si odrske uprizoritve, ki so nam na Dolenjskem sicer težko dosegljive. Osem najboljših amaterskih igralskih skupin, ki so bile izbrane na občinskih in medobčinskih dramskih revijah, se nam bo predstavilo z naslednjimi deli: 0 V SREDO, 10. JUNIJA OB 20. URI: Frederico Garcia Lorca: Dom Bernarde Albe; uprizorijo igralci amaterskega gledališča »Tone čutar« z Jesenic. 0 V ČETRTEK, 11. JUNIJA POPOLDNE: Margaret Mayo: Apuci, Manuci, Babuci, igra madžarska manjšinska skupina DPD Svobode iz Lendave; istega dne ob 20. uri: Miloš Mikeln: Golobje miru, igra šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. 0 V PETEK, 12. JUNIJA OB 11. URI: Nazim Hik-met: Legenda o ljubezni, predstava za srednješolsko mladino, igrajo igralci Mladinskega kulturno umetniškega društva gimnazije iz Škofje loke. Popoldne ob 15.30: Niccolo Machiavelli: Mandragola, igra Amatersko gledališče iz Tolmina.. Ob 20. uri: Jean Ancuilh: Ornifle ali sapica, igra DPD Svoboda »Slave Klavora« iz Maribora. 0 V SOBOTO, 13. JUNIJA OB 15.30: klubska uprizoritev Ivana Cankarja Lepe Vide, Izvaja DPD Svoboda z Vrhnike; uprizoritev bo v telovadnici osnovne šole. Ob 20. uri: John Bovnton Priestlev: Nevarni ovinek, izvaja Malo gledališče iz Ljubljane. V času revije bodo vsak dan dopoldne ob 9. uri v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje razgovori, v katerih bodo sodelovali igralci nastopajočih družin in približno 30 režiserjev iz vse Slovenije, ki si bodo prišli ogledat revijo. 11. junija bo posredoval uvod v razgovore Janez Šmon, Mirko Zupanič pa bo govoril nato o temi: Shakespearova umetnost. 12. junija bodo razgovori o predstavah v prvih dveh dneh revije, 13. junija bo Marjan Belina podal oceno repertoarnih prizadevanj dramskih skupin v pretekli sezoni, nato pa bo sledil razgovor o predstavah. 14. junija bo najprej razgovor o predstavah, zaključno besedo pa bo podal Dušan Tomše. Novomeško občinstvo bo lahko kupilo abonmajske vstopnice, s katerimi si bo lahko ogledalo 6 izmed osmih predstav (veljale ne bodo za dopoldansko mladinsko uprizoritev Legende o ljubezni in za klubsko uprizoritev Lepe Vide) po znižani ceni. Abonmajske vstopnice za 4., 5., 6. in 7. vrsto v parterju ter 1. vrsto na galeriji bodO naprodaj po 1000 din, za 8., 9., 10., 11. in 14. vrsto v parterje ter 2. vrsto na galeriji pa po 800 din. Abonmajske vstopnice bodo naprodaj v blagajni doma ljudske presvete do vključno ponedeljka, 8. junija. V redni prodaji bodo vstopnice za parter po 200 din, za galerijo pa po 150 in po 100 din. Predprodaja bo poldrugo uro pred predstavami. Rezervacije si lahko zagotovite na telefonski štev. 21-210. ŠOLSKA REFORMA JE ŠE VEDNO PROCES (Nadaljevanje in konec) Nedvorhno so že danes v teh okvirih dane možnosti, da posamezne delovne organizacije odločajo n. pr. o kadru, o sistemizaciji delovnih mest, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, o notranji organizaciji dela. Da bi Izboljšali vlogo samoupravljanja v teh zavodih, bi bilo Potrebno točno določiti odnos med družbenopolitično skupnostjo in šolo. Ta odnos naj bi bil takle: šola - družbeni sklad za šolstvo - družbeno politična skupnost. Točneje-rečeno: vsaka šola bi morala imeti pogodbeno vezan odnos z družbenim skladom za šolstvo, ki naj kot predstavnik družbe usmerja Politiko Izobraževanja in ^Rajanja na svojem teritorl-' alnem območju ln to politiko tudi primerno finansira. Danas se vsepovsod skladi za Šolstvo pogodbeno ne obvezujejo, ker že vnaprej vedo, da zaradi takega zbiranja sredstev, kakršno Je, ne bodo mogli obveznosti izpolniti. Šele z zagotovljenim takim odnosom, ki bi omogočal šolam po prej dobro preštudi-ranih delovnih programih dobiti sredstva, bo možno delovne organizacije v šolah osamosvojiti od stalne odvisnosti in negotovosti.-Prizadevanja odgovornih družbenih činiteljev gredo v to smer. ,Taki odnosi bi omogočili tudi razvoj samoupravljanja in odpravili včasih nemogoče stanje znotraj šol, izboljšali pa bi tudi položaj prosvetnega delavca kot glavnega ustvarjalca učnega in vzgojnega procesa v šolah. — Kako gledate kot poslance v kulturno prosvetnem zboru na uresničevanji- šolske reforme v dolenjskih šolah, pri čemer upoštevajmo Se prav posebej preskromna sredstva, s katerimi razpolagajo šole? In za konec le: kaj menite, tovariš pro fesor, o predmetnikih osnovnih šol, glede katerih sd pogostne opazke, da učence preobrc-menjujejo? Kadar govorimo o reformi našega šolstva, slišimo navadno " več negodovanja, kakor pa resnične zavzetosti, da bi pospešili reformni proces. Taka negodovanja so največkrat plod nestrpnosti ali. pa nepoznavanja bistva šolske reforme, šolska reforma namreč nima značaja kratkih ča. sovnih rokov, saj lahko rezultate nekega eksperimentiranja na vzgojnem področju merimo v daljšem časovnem presledku. Ne morem se torej strinjati, da šolska reforma ne prinaša ln ni prinesla kaj bistveno novega. Ce se ozremo nekoliko nazaj, če pomislimo, koliko otrok je bilo deležno osnovne Izobrazbe, če pomislimo, koliko konbiniranlh oddelkov je še pred kratkim bilo; če pomislimo, koliko starih šolskih zgradb smo podedovali, kako so bile šole opremljene in če vse to in še kaj drugega primerjamo z današnjirrr stanjem v šolstvu, tedaj pač ne bomo mogli trditi, da ni bilo napravljeno nič. V pogojih, v kakršnih smo začeli z reformo v organizacijskem pogledu, so tudi ti rezultati uspeh. Res pa Je, da s stanjem, kakršnega v šolstvu Imamo, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Nadaljevati moramo z Izboljševanjem materialnih osnov, graditi nove sodobnejše šole (danes naši učenci obiskujejo 883 šol, ki so bile zgrajene pred letom 1945, od tega je bilo okrog 500 Sol zgrajenih pred letom 1900, in sicer 90 šol pred 1850), odpraviti pouk v treh izmenah, v mestih in industrijskih središčih tudi pouk v dveh izmenah^ post oporna uvajati brezplačnost učbenikov ln šolslkih mlečnih malic Itd. To pa so šele materialni pogoji. Reformirati je treba še zlasti vsebinski del, v katerem naj bi prišel do Izraza nov, učinkovitejši pouk, ki pa nujno zahteva sodobnejše učne pripomočke, drugačne prostore, izpopolnjen učni kader itd. Zaradi nizkega starta v šolstvu, ki smo ga podedovali, zaradi tega, ker smo v dani diružbeni situaciji bili bolj usmerjeni v izgradnjo našega gospodarstva, je šolstvo čedalje bolj zaostajalo za splošnim družbenim razvojem. Za to tudi šolska reforma ni mogla v tako kratkem času uresničiti vseh naših upov, še zlasti, če naj upoštevamo, da mora vsako reformo spremljati dobro organizirano raziskovalno delo, od katerega ni mogoče zahtevati, da daje znanstvene rezultate pri minimalnih finančnih pogojih. Eden med pojavi, ki jih je rodil naš burni družbeni razvoj in ki zadeva tudi reformna prizadevanja, so tudi predmetniki. Ti so tipičen primer dejstva, da tavamo med neraziskanimi učenčevimi zmožnostmi ln družbenimi zahtevami. Družba namreč zahteva, naj bi bil naS bodoči- proizvajalec in upravljalec vsestransko oblikovan. Te težnje kaj kma- lu dobijo svojo realizacijo v~ obliki samostojnih predmetov. Res je, da moramo danes \ otroka oblikovati z drugimi vsebinami, ki so ustrezne našim družbenim smotrom, ja pa tudi res, da bi bilo dobro pretehtati, na kakšen način naj te vsebine otrokom posredujemo, da jih bo zmožen tudi sprejeti. Vprašanje je na primer, ali naj bo komunalna vzgoja poseben učno-vzgojni predmet ali pa bi lahko smotre te vzgoje uresničili v okviru nekega drugega predmeta. Dejstvo je, da je naš otrok kvantitativno močno obremenjen (če naj bi izpolnil svoje dolžnosti povsem v redu, bi bil njegov delavnik daljši od delavnika našega odraslega proizvajalca), zato ni čudno, če danes ugotavljamo najslabši učni uspeh pri osnovnih predmetih: pri materinskem jeziku, matemati-ki, fiziki, tujih jezikih in drugih. Smatram torej, da naši predmetniki v reformnih prizadevanjih niso dosegli končne oblike in ne vsebine, temveč da so kot vsa reforma v procesu. VELJKO TROHA Brežicam, obiščite javno tribuno o športu! Občinski odbor SZDL Brežice prireja v ponedeljek, 8. junija, javno tribuno z naslovom »Kaj menijo obiskovalci športnih prireditev o športu v Brežicah.« Ljubitelje športa in športnike vabi prireditelj, da se prvega javnega razgovora o problemih športa udeležijo v kar največjem številu. Začetek bo ob 19.30 v mali dvorani Prosvetnega doma. ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH Ob Krki še vse tako kot je bilo lani. BREŽIŠKE VESTI Občinska skupščina Brežice je na četrtkovi seji obravnavala poročilo o izvršitvi družbenega plana v prvem trome-sečju. Odborniki so se ustavili ob še nezačetih investicijah v kmetijstvu, o katerih naj bi kmetijske organizacije temeljito razmislile in izračunale njihovo rentabilnost. Predsednik občinskega odbora SZDL Vlado Deržič se je zavzel za preusmeritev dela investicij v družbeni standard. Poudaril je, da so delovni kolektivi z odobravanjem sprejeli resolucijo zvezne skupščine in upravičeno pričakujejo vsestransko podporo pri uresničevanju novih gospodarskih ukrepov. Povečati je treba odgovornost samoupravnih organov pri vsaki novi investiciji, da ne bi o njej odločala le peščica ljudi. Odborniki so menili, da je treba nadaljevati že začete investicije. Tako na primer ne bi smeli opustiti izgradnje Čateških Toplic, ker bi sicer nastala velika škoda, investiciji se je zaradi podražitve gradbenih del povečala za 51 milijonov, zato bo to vsoto treba zagotoviti. Precej razprave je bilo tudi o gostinstvu, kjer služba družbenega knjigovodstva ugotavlja neurejeno finančno poslovanje. To je spričo pomanjkanja strokovnega kadra razumljivo. Skupščina je zato sprejela priporočilo za reorganizacijo gostinske mreže, predvsem v samih Brežicah. To naj bi vplivalo, da bo poslovanje bolj urejeno in da V aprilu so popravili 85 vagonov V podjetju za popravljanje Toz v Dobovi so imeli lani zelo nizke osebne dohodke, povprečno 23.875 dinarjev. Letos Sje to povprečje zvišalo na .657 dinarjev. Z uveljavljanjem nagrajevanja po učinku {e izredno hitro naraščala iroduktivnost. Po zadnjih podatkih se je povečala za 23 odstotkov. Mesec april je bil Ea podjetje še posebno ospe- V Ločnh so zgradili gasilski dom 31. maja so v Ločah pri Dobovi slovesno odprli novi gasilski dom. Njegovo vrednost cenijo nad dva milijona dinarjev. Pri gradnji so v glavnem sodelovali občani s prostovoljnim delom. V novi dom je vloženih okoli 75 tisoč delovnih ur. Lani so dobili občani za gradnjo doma 100.000 dinarjev pomoči Iz gasilskega sklada, manjše jneske pa so prispevale politične organizacije. Denarno pomoč je prispevalo tudi Podjetje za popravljanje voz V Dobovi kot pokrovitelj. Obljubljeno imajo še pomoč iz letošnjih sredstev občinskega gasilskega sklada. To pomoč ob tolikšni prizadevnosti prav gotovo zaslužijo. Novi enonadstropni dom ima lepo dvorano in bo služil va-fečanom tudi za prireditve, (»stanke in druge namene. čebelarji vabijo na kostanjevo pašo čebelarsko društvo v Brežicah je bilo ustanovljeno letošnjo pomlad. Vanj so vključene štiri družine: Brežice, bobova, Velika dolina in Krška vas. Društvo je napravilo tudi sedemletni program razvoja čebelarstva v občini. K sodelovanju je povabilo kmetijske organizacije, vendar se niso odzvale. Perspektivni program predvideva povečanje števila panjev in njihovo pravilno razmestitev ter vzgojo članstva. Društvo želi za čebelarstvo vzbuditi zanimanje pri šolski mladini. Upravni odbor društvu obvešča vse čebelarje, naj društvu pravočasno sporočijo, če želijo pripeljati čebele na kostanjevo pašo. Tako bodo pravil.« izkoriščene površine in na p.:-,.,u ne bo zmede! šen. Obnovili so kar 85 vagonov, kar je rekordna številka. Podjetje ima letos sklenjene pogodbe z naročniki v S.o-veniji in na Hrvaškem. Med glavno dejavnost sodijo ,in-vesticiijska popravila železniških voz, delno pa tudi tekoča popravila vseh vrst železniških voz. Podjetje opravlja razen tega tudi razne usluge na specialnih vozovih. Obračun za prve štiri mesece letošnjega leta je dokaj razveseljiv. ■ Pokazal je uspešno poslovanje in velik napredek v primerjavi z lanskim letom. Fakturirana realizacija znaša za to obdobje 130 milijonov ali 143 odst. planirane realizacije, plačana realizacija pa 89,426.000 in je presežena za 25 odstotkov. V podjetju za popravljanje voz je povprečno zaposlenih 130 ljudi. Delovne sile na splošno ne primanjkuje, potrebovali pa bi še več varilcev in elektrovairilcev. Trenutno štipendirajo dva strojna tehnika, dva dijaka ekonomske srednje šole .n trf vajence ključavničarske stroke. Ti se usposabljajo v že-lezničarski induslirijsild šoli v Mariboru V podjetju so se odločili, da bodo odslej zaposlovali predvsem domačine, ker se delavci iz drugih kra- V Brežicah ustanovljen občinski center klubov OZN V mali dvorani Prosvetnega doma v Brežicah so 31. maja prisostvovali ustanovitvi občinskega centra klubov OZN mladinci Iz Artič, Bi-zeljskega, Velike Doline, Brezine, Globokega, Dečnih sel in Brežic. Med gosti so bili: predsednik republiškega centra klubov OZN Jože Mart-man, podpredsednik republiškega centra OZN M. Zorej in predsednik okrajnega centra tovariš 1'etrinica. Tov. .lože llartman je namoče v kratkem predavanju seznanil z delom in nalogami klubov OZN v Sloveniji. Nekaj teh klubov dela tudi v brežiški občini in občinski center naj bi jim pomagal, da bi njihovo delo zaživelo. Dejavnost klubov prikazuje tudi razstava, ki so jo /a to priložnost uredili v Prosvetnem domu. S tako trgovino nismo zadovoljni! Kmetijska zndruga v Sevnici ima v Loki svojo prodajalno umetnih gnojil in kmetijskega orodja. V začetku poslovanja je bila prodajalna vsak dan odprta, vodil jo Je uslužbenec domačin. Pred dobrim letom dni pa Je nastala sprememba. Prodajalno Je prevzel uslužbenec iz Sevnice, ki prihaja v Loko samo ob torkih z vlakom ob 8.40, vrača pa se ob 11.16. Na razpolago Je samo dve uri ali pa m- toliko ne. Zgodilo se je, da •o pred nedavnim ljudje • hribov prišli v Loko po gnojila, prodajalca iz Sevnice pa ni bilo. Čakali so ga do vlaka ob 10. uri, potem pa šli nejevoljni domov. Izgovori, da Je bil prodajalec bolan in da ima samo on ključe, niso opravičljdvi. Ce je omenjeni tovariš zbolel, bi morali poskrbeti za koga, ki bi ga nadomestil. Kmetovalci predlagajo, naj bi bila vsaj v glavni sezoni prodajalna spet vsak dan odprta, vodil pa naj bi jo domačin. S. Sk. jev le težko ustalijo. Ce odidejo, potem so izda ki za njihovo šolanje zgubljeni. Zato je prav, da nameravajo sami vzgojiti delavce in šolane strokovnjake iz vrst okoliškega prebivalstva. Delovni kolektiv podjetja za popravljanje voz se ^daj pripravlja na volitve samoupravnih organov. Predvolilni sestanek so imeli minuli petek; sestavili so predlog kandidatne liste za delavski svet in upravni odbor. Jt. se bodo zmanjšali stroški. Zdaj na primer direktor gostišča združuje vodstveno funkcijo z delom nabavljača, natakarja, skladiščnika in podobno. V majhnih obratih drugače tudi ni mogoče, če-pra,v to ne zagotavlja urejne-ga poslovanja. Skupščina je gostincem priporočila, naj razmišljajo o združitvi brežiških gostišč v eno podjetje, ki naj bi imelo kvalificirano vodstvo. Gostinski obrati v Brežicah naj bi tudi poskrbeli za postrežbo kopalcev ob Krki. Poletje je pred vrati, tam pa je še vse tako kot lani. Zasilno bi prodajo lah-ko-uredili v kioskih. Skupščina je na seji sprejela tudi sklep o ukinitvi podjetja Novokroj. To obrtno podjetje je bilo ustanovljeno 1957. leta in je bilo vseskozi v težavah zaradi neučinkovitega vodstva. Imelo je tri poslovne enote: šiviljstvo, kroja-štvo in konfekcijo. Najbolj uspešno je poslovala konfekcija, ki pa je s 1. aprilom postala samostojna poslovna enota Lisce v Sevnici. Šivilje so imele vseskozi dovolj dela, medtem ko krojačem ni uspslo najti prave zaposlitve. Delno je bila temu vzrok tudi močna konkurenca zasebnih obrtnikov. Oba zbora sta glasovala-za ukinitev podjetja, šiviljstvo pa naj bi se priključilo stanovanjski skupnosti. V njenem okviru bodo organizirali šivalnico 'in kr-pakiico. VKLJUČITE SE V POČITNIŠKO ZVEZO V BREŽICAH! V Sloveniji je precej občin, v katerih so se organizacije Počitniške zveze že utrdile. To želijo zdaj tudi Brežičani. V Počitniško zvezo je vključenih 500 članov in izvršni odbor Počitniške zveze občine Brežice vabi prebivalce, da se še bolj množično pridružijo tej organizaciji. Njeno geslo je: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil.« Predstavniki te organizacije so se že dogovorili za tesno sodelovanje s taborniki in planinci. Ustanoviti nameravajo skupen servis za izposojanje opreme. Tudi nabavili jo bodo iz skupnih sredstev, ker imajo posamezne organizacije premalo denarja zanjo. Izvršni odbor Počitniške zveze v Brežicah vabi v vrste svoje organizacije zlasti delavsko in kmečko mladino, ki do sedaj vanjo ni bila včlanjena. S srednješolsko in študentsko mladino jo bodo družila skupna potovanja, izleti, letovanja in zimovanja. Cementne cevi bodo še letos izdelovali s strojem Obrtno komunalno podjetje Boštanj je v prvih štirih mesecih letošnjega leta uspešno poslovalo, zlasti če upoštevamo, da sta januar in februar pasivna meseca. Realizacija za to obdobje znaša 41,200.000, plan za vse leto pa 95 milijonov dinarjev. V sklade podjetja so v tem času vložili nekaj več kot milijon dinarjev. V podjetju izdelujejo med drugim tudi cementne cevi za kanalizacijo. Izdelava je ročna in pet delavcev jih napravi dnevno 40. Ta postopek želijo mehanizirati. V načrtu imajo nabavo stroja za izdelavo cementnih cevi vseh dimenzij, od premera 10 do 100 cm. Dnevno bi potem štirje delavci napravili 300 cevi. Za nabavo stroja ima podjetje že ponudbo iz Italije. Cena je 4,200.000 lir. Dinarska sredstva ima podjetje zagotovljena in zduj čaka samo še na dovoljenje Jugoslovanske investicijske banke za uporabo deviz podjetja Gramat iz Zagreba, ki bo največji odjemalec teh cevi. Z nabavo stroja za izdelovanje cementnih cevi se bo realizacija podjetja povečala za 60 milijonov dinarjev letno. • -ey »Za učiteljska stanovanja je premalo poskrbljeno« Osnovna šola v Šentjanžu je ena najlepših šo; v sevniš-ki občini. Dokončno je bila zgrajena pred dvema letana, otvoritev pa so slavili že 1960. leta. Solo obiskuje 290 učencev. Mlada učiteljica Marjan-ca Godec je povedala, da je šolski okoliš zelo velik in d3 prihajajo učenci v šolo tudi po dve uri daleč. Odgovorila je še na nekaj drugih vprašanj- »Kam gredo otroci po končani osemletki?« »Nekaj jih ostane doma, ostali pa se zaposlijo. Najraje si poiščejo službo v bližini, bodisi v Metalni v Krmelju, bodisi v obratu Konfekcije Lisca. Veliko jih je zadnje čase odšlo tudi v Store in Velenje. Nekateri se odločajo za srednje šole. Teh je manj. Letos se zanimajo predvsem za srednje strokovne šole.« »Ste_domačinka iz teh krajev? Ce niste, kako se počutite tukaj?« »Doma sem iz Kompolja pri Boštanju. V Šentjanžu službujem drugo leto. Kraj je lep, čeprav precej odmaknjen. Učitelji se na naši šoli zelo hitro menjajo, skoraj vsaki dve leti. Menim, da je premalo poskrbljeno za nji- i hova stanovanja. To je marsikdaj vzrok, da si poiščejo boljše mesto. Poprej so bile tu prometne zveze s Sevnico slabe. Zdaj je to urejeno in nam ni treba več pešačiti uro in četrt do Tržišča. Vozimo se z avtobusom, 1 ki prevaža delavce v Hrastnik.« »Kako preživite nedelje? Zahajate v kino, gledate televizijski program in podobno?« »V glavnem sem doma. Veliko časa porabim za šolsko delo. Kino imamo v Krmelju, vendar ga obiskujem zelo poredko. Televizorjev pa je tu precej in včasih si tudi ogledam kak zanimiv program.« »Nameravate še ostati na tej šoli?« »Za zdaj nimam drugih načrtov. Za šolo bi potrebovali več opreme in učil. Zlasti višji razredi so prenatrpani, in' če bi imeli finančna sredstva, bi opremili še en prostor.« Učiteljica Cvetka Seško je pritrdila njenim besedam: »Naše delo je težko, ker imamo zelo malo učil.« Tovarišica Scškova poučuje v Santjanžu dve leti. Doma je iz Razbora. Vedno si Učiteljici Marjanca Godec in Cvetka šeško iz Šentjanža je želela zaposlitev blizu doma. »Ob lepih nedeljah me rado vleče domov. Do Brega se peljem z vlakom, potem pa me čaka še uro hoje,« je dejala. »Kateri razred poučujete in kako ste zadovoLjni z učenci?« »Peti razred. Z učenci sem zadovoljna. Starši se zanimajo za njihovo napredovanje v šoli, vendar se v višjih razredih večkrat dogaja, da otroke zaradi dela zadržijo doma. Naša šola ima podružnično šolo na Velikem Cirniku in na Kalu. Tam imajo še kombiniran pouk. Učenci teh dveh šol obiskujejo višje razrede pri nas.« »Se ukvarjate kaj z izven-šoisikim delom?« »Na šoli vodim mladinsko organizacijo. Razen tega imamo še pionirsko organizacijo, podmladek Rdečtga križa in pionirsko šolsko zadrugo. Otroci povsod radi sodelujejo.« Dobro založena trgovina V trgovini z električnim materialom tik sevniške postaje je vedno dovolj kupcev, ker je izbira precejšnja. Največ kupujejo potrošniki razne elektro mehanične artikle, zlasti pa je veliko povpraševanje po mopedih T-12, da jih je že kar težko dobavljati interesentom. Tudi Hi-mo hladilnikov prodajo precej. »Kam boste peljali svoj razred na izlet ob koncu šolskega leta?« »Obiskali bomo Bled in Prešernovo rojstno vas Vrbo.« »Kakšno je sodelovanje šole s starši?« »Menim, da zadovoljivo. Roditeljske sestanke običajno združimo s kakim koristnim predavanjem. Predavajo pedagoški svetovalci, zdravniki in medicinske sestre. Tako smo na primer obravnavali pomoč otroku pri učenju, njihov duševni razvoj v puberteti, higieno in oblačenje učencev, prehrano učencev In podobne teme. Starši takšna predavanja prav radi poslušajo.« J. Teppetj Kmetijska zadruga Krmelj se pripravlja na volitve Kmetijska zadruga Krmelj je imela v nedeljo, 31. maja, kandidacijski zbor zadružnikov v Tržišču. V Šentjanžu je zbor napovedan za nedeljo 7. junija. Delovni kolektiv bo Imel predvolilni sestanek 6. t. m. V novem zadružnem 6vetu bo 20 zastopnikov kolektiva in 10 zasebnih kmetov. Matični urad Studenec V nmju sin rodili: Karolina in Ljudmila J.-ublnšek i/. Gor-KonaJ/Jcr lz Zavrmca — Zinko njih Oi-l — Antona. — Porok in smrti ni bilo. Telegrami iz Tržišča ■ Minulo nedeljo so zadružniki v Tržišču izbrali kandidate za zadružni svet. Izbrali so razgledane in zavedne kmete, ki bodo delali za napredek kmetijstva. Ob tej priložnosti je tekla razprava o arondaciji, kooperaciji, preživninah in drugih vprašanjih. ■ Na zadnjem sestanku lovske družine v Šentjanžu so se pomenili, da bodej, smotrneje reševali vpraša- nja kot so: gojitev divjadi, pokončevanje ptic ro-paric, odstrel divjadi z» inozemske turiste in druga. ■ Upokojenci v Šentjanžu so kritizirah podjetje »Kurivo« iz Ljubljane, ker ne oskrbuje s premogom šentjanške podružnice. Največ upokojencev v tem kraju so bivši rudarji-Radi bi organizirali izlet na Primorsko, pa ^majo sredstev. ■ Bife »Svoboda« v Krmelju je namestil moderen gostilniški pult in » tem uresničil dolgoletni načrt. D. B- SEVNIŠKI VESTNIK ANALIZA KONFERENC OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV V KOČEVSKI OBČINI Delavec je še vse preveč samo delavec! Že predkongresne smernice VI. plenuma CK ZK.I so nam dale slutiti, da smo pred pomembnim obdobjem, sredi obračuna z vsemi napakami in slabostmi, tako rekoč na razpotju novih poti in pred novimi nalogami, pomembnimi za ves naš nadaljnji razvoj. V tem duhu je (oziroma naj bi) potekala vsa dosedanja aktivnost Zveze komunistov, posvetovanja, razgovori, konference osnovnih organizacij itd. Pravimo, naj bi, ker so ponekod v redkih primerih zašli od osnovnih nalog in teženj k razpravam o drobnih, vsakdanjih problemih. Toda prav povsod je bilo govora o aktualnih problemih, ki zadevajo slehernega delovnega človeka, to je o proizvodnji, sodelovanju na mednarodnem trgu, standardu. Minuli petek so člani občinskega komiteja ZK Kočevje razpravljali o predkongresnih konferencah osnovnih organizacij in nekaj njihovih ugotovitev bomo zabeležili. Predvsem velja ugotovitev, da so bile te konference veli- f ko bolje pripravljene kot prejšnje redne in so obravnavale najaktualnejše probleme vsakdanjega dela in življenja. Veliko je bilo govora o go spedarskih problemih. Komu nisti so pogumno pokazali na pomanjkljivosti, si delno tudi prizadevali, kako bi jih odpravili, vendar je sedaj, pred vsem v času osmega kongresa, to stvar ostalih samoupravnih organov, medtem ko naj se Zveza komunistov v pretežni meri posveta svojim notranjim vprašanjem. To v marsičem velja za zdravstvo, o čemer naj bi govorili še na posebnih ožjih ali širših posvetovanjih. Na konferencah se je v veliki meri zaostrila odgovornost komunistov, mnogo ostreje so reagirala na razne slabosti, dosegli enotne poglede tako v razvoju proizvodnje, produktivnosti ter pri obravnavanju naleg okrog krepibve samoupravljanja. Vendar osnovne organizacije niso napravile dovolj, da bi metode dela popolnoma prilagodile potrebam. Vodstva ZK bedo morala bolj organizirati delo posameznih komunistov, tako da bo delo v najrazličnejših organizacijah in organih enakomerno razdeljeno. Znano je, kakor so že velikokrat ugotovili, da manjši del komunistov dela na različnih področjih, medtem ko večina stoji neprizadeto ob strani. Referati za konference so bili zvečine, konkretni in usmerjeni v isto problematiko, o kateri govore smernice VI. plenuma. To predvsem v de-, lovnih orgarnzacijt h in zavodih, manj pa v terenskih in vaških organizaedjah. Na nekaterih konferencah (npr. KGP) je bila vse premalo obravnavana idejna vodilna vloga ZK, njena notranja graditev in demokratizacija ob današnjih pogojih družbenega razvoja? Velikokrat so nekatera vprašanja, (npr. notranja delitev dohodka, izkoriščanje proizvodnih kapacitet, nujnost perspektivnih programov, integracijo, odnose med ekonomskimi enotami, večjo proizvodnost, investicijsko politiko, izvoz) obravnavali le mimogrede, brez odkrivanja vzrokov ter raznih tendenc in deformacij v našem ekonomskem razvoju. Tako je bilo pri KGP, Tiskarni, Kemični, Zidarju in še kje. Poročilo na konferenci OO ZK v Kemični je obravnavalo trenutno situacijo v podjetju. Kot poseben problem so obravnavali zalege blaga, pri tem pa niso iskali rešitve v kolektivu, pač pa izven njega, češ da je za to kriv uvoz ultrapas plošč. Zaradi velikih zalog so pričeli načrtno omejevati proizvodnjo. V 1. četrtletju so realizirali le 12,5 cdst. letne proizvodnje in 9,4 odst. fakturirane realizacije, in to ob tri odstotke večjem številu zaposlenih kot lani. Letošnja proizvodnja je v primerjavi z lansko manjša za okrog 40 odstotkov. Ob tem pa komunisti niso spregovorili o drugih pomembnih vprašanjih, kot so začetek obratovanja obrata MeJarnin, izvoz melapan plošč, uveljavljanje samoupravnih organov, investicijska politika, človek proizvajalec ipd. Konference so dale tudi velik poudarek ideološkemu delu, vendar vse preveč gledano skozi študijski program. Razprave so pokazale, da jim ni še povsod jasno, kako to delo organizirati. Osnovno izhodišče Idejno-poUtičnega dela komunistov' pa mora biti vsestranska aktivnost in borba mnenj. Ob proučevanju delavskegain družbenega samoupravljanja so komunisti spoznali, da je eden pomembnih naporov idejnega reševanja družbenih procesov iskanje vzrokov, ki vplilvajo na ne dovcij hiter razvoj samoupravljanja, ali celo iskanje vzrokov, ki teže k etatistič-nim, birokratskim družbenim odnosom. Naj morda omenimo še eno konferenco, in sicer v zdravstvu. Poročilo in razprava sta se sukala okrog drobnih problemov, tako da se konferenca ni v ničemer ra- zlikovala cd navadnega sindikalnega sestanka. Niso pa spregovorili o pomanjkljivostih v zdravstveni službi, ne o vlogi ZK, o samoupravnih organih, notranji organizaciji dela, odnosu do pacientov iskanju skritih rezerv, pravilni razporeditvi zdravstvenega kadra itd. Komunisti v vaških organizacijah so se ukvarjali predvsem z delom članov v raznih organizacijah, premalo pa skrbijo za lastno graditev. Delavec —neposredna proizvajalec je tudi še vse preveč samo delavec, kar se vidi po tem, da le redko posega v razprave. Tudi po tej plati čakajo komuniste še velike naloge. Na plenumu so tudi poudarili, da so nekatere razprave vse preveč načelne kampanjske, da vse preveč samo ugotavljamo stanje, ukrepamo pa počasi ali pa sploh ne. Vse ugotovitve sedanjih konferenc pa naj ne bi ostale brez odločnih ukrepov, najsi bo to na kateremkoli področju, pri dvigu proizvodnje, skrbi za standard itd. Čim bolj je treba izkoristiti velike notranje rezerve, ki niso le v zmanjšanju proizvodnih stroškov, pač pa tudi v večji delovni zavesti proizvajalcev. Na plenumu so se pogovorili tudi o občinski konferenci Zveze komunistov. Leta bo 17. junija. Večje dohodke le z boljšim gospodarjenjem Na seji občinskega komiteja ZK Ribnica 29. maja. so pregledali dosedanji potek predkongresne dejavnosti. Na konferencah osnovnih organizacije ZK so med drugim ugotovili, da se lahko določena vprašanja, ki bi jih morali reševati organi upravljanja, rešujejo na upravah podjetij, na občini in drugje. Pogosto je bila predmet razgovorov delitev dohodka v podjetjih. Vprašanje odprave dohodkov pod 25.000 din so reševali doslej preveč šablon-sko. Administrativni ukrep za dvig plač 20 do 30 odst. najnižjim kategorijam delavcev ni bil v skladu s politiko dobrega gospodarjenja. V podjetjih bi morali narediti analize, dvig osebnega dohodka bi moral temeljiti na povečanju proizvodnje, zmanjšanju materialnih stroškov, skratka, povečanje bi moralo imeti garancijo. To velja za vsa podjetja, kjer so dvignili dohodke linearno ln brez jamstva, da bodo večji izdatki za plače kriti z večjo proizvodnjo. Ne bi se smelo dogajati, kakor se ponekod, da delijo delavce in uslužbence na ljudi višje in nižje vrste (višji so seveda uvtoffbenci, nižji pa delavci). Vsak poklic je vreden spoštovanja ln eden brez drugega ne bi pomenila n:č. -Na seji smo slišali ugotovitev, da se podjetja preveč »upirajo v svoje okvire in zato večkrat tudi ne vidijo širše problematike v svoji okolici, skrb za človeka bi moralu biti stalna in nojpomem-bnejša nuloga tako podjetij kot družbenopolitičnih organizacij. Le-ta Je večkrat bolj fraza kot pa dejanje. V družbenih službah se pojav ljujo negativne tendence v evezi z delitvijo dohodka. Zakaj odpor proti temu, da M uveljavi delitev dohodka po delu? Kdor je bolj prizadeven, naj tuđi več dobi! Komite je obširneje razpravljal o problemih šolstva, o nagrajevanju in drugih vprašanjih, ki so aktualni v šolstvu nasploh. Na sestanku aktiva prosvetnih delavcev-komunistov, ki bo te dni, bodo temeljito prerešetali vprašanja, ki jih tarejo, in pokazali poti za njihovo reševanje. V preteklih dneh je bil us- pel posvet aktiva komunistov, članov Zveze borcev, ki je nakazal vrsto problemov, v teh dneh pa bodo imeli posvete aktivi komunistov sindikata, mladine, Socialistične zveze in občinske skupščine. Gradivo s teh posvetov bo dalo dovolj snovi za občinsko predvolilno konferenco ZK, ki bo predvidoma 14. junija. — Na seji so se pomenili še o drugih aktivnostih komunistov pred konferenco in VIII. kongresom ZKJ. -r. Od recepta bolnik ne ozdravi! Tako pravijo prebivalci iz Sodražice in Loškega potoka. V obeh krajih imajo lepo urejeni zdravstveni postaji z zdravnikoma. Tudi dovolj bolnikov, včasih ftc preveč. Zdravnika napišeta recepte za zdravila, ljudje pa potem dobijo zdravila po prijateljih, avtobusih ali kakorkoli že iz Ribnice, Kočevja ali Lujhlja-ne. Pri tem pa si mislijo, da recept za zdravje še ni dovolj, IlESETO da je treba preskrbeti tudi zdravila. Pri zdravstvenih postajah bi lahko oganizirali vsaj priročno lekarno z najnujnejšimi zdravili ali druguč-no donašanje zdravil iz lekarne. Vendar zahtevata zdravnika, pravijo, precej visoke honorarje za to dodatno delo. Na zadnjem sestanku predsednikov KO SZDL v Ribnici so govorili tudi o tem in ugotovili, da hi se dala dostava zdravil v te kraje lepo organizirati. Recepte bi skupaj poslali po avtobusu v Ribnico, kjer bi zdravila pripravili In jih v posebni škatli poslali v zdravstveno postajo z avtobusom. Ljudje bi jih tako lahko že v enem dnevu dobili in skrbi bi bile odpravljene. Prob'em, ki ne bi smel predstavljati težav in bi moral biti že davno rešen. Saj verjetno bo kmalu. Dolenjevaški gasilci pred jubilejem V vrsti gasilskih prireditev v ribniški občini, bo letos, najpomembnejša proslava devetdesetletnice gasilskega društva v Dolenji vasi pri Ribnici. Pred kratkim so se člani tega društva z bogato tradicijo sestali in se pogovorili, kako bi najbolj svečano proslavili pomembno obletnico. Za organizacijo prireditve, ki bo 12. julija, so na sestanku imenovali poseben odbor. ZABELEŽENO OTIPAVANJE PREPOVEDANO! Gospodinje prihajajo z" nakupa na kavico v »Grajski hram«. Zasople, od jeze jim žarijo lica. Ne najdejo prave besede, šele po kavici pridejo k sebi. »Na, kruha spet ni!« »Mesarji pa kosti prodajajo!« , »V trgovinah nimaš kaj izbrati!« »Pa postrežba!« Vse v en mah. In grem po njihovih stopinjah in tudi meni žare lica. Ne od vročine, od jeze. Mesnica prazna. Skoraj prazna, čeprav smo meso podražili, ga ni nič več. Mesar je optimist. Mesa ni? Kje pa, dovolj ga imamo. Govedino, predvčerajšnjim smo imeli teletino. Nekaj kilogramov. (Nekdo pripomni: »Dve kili, pripeljali pa so ga z »marico« in stražo.«). Meso je res včasih, včasih pa ga ni. Navadno ga ni. Kruh? Včerajšnji je ostal, pa smo ga danes spekli manj. Naj ljudje jedo starega. Navadno pa ga tudi zmanjka. Kmetje delajo po njivah, pa ga ne utegnejo peči sami. Pa se takoj pozna. — Pa ga naperite več! — Ja, nam pa ostane... Ob sobotah pred poldnem ga pa nikdar ni več. Sele v ponedeljek! No, v trgovinah lahko tudi še kaj dobiš, tudi sadje in zelenjavo. Samo — otipavanje je prepovedano! Kdo bi vedel, zakaj. »Razjarjena sem,« pripoveduje gospodinja ob kavici. »Mudi se mi, kosilo je treba skuhati, v šolo moram. Stečem v trgovino, vzamem iz košarice dve limoni. Prodajalka se jezi. Ne smem sama jemati! Potem me še ozmerja, pred ostalimi strankami dodaja nekaj o prosvetnem delavcu, inteligenci...« Gospodinje se stežka umirijo, pa ne za dolgo. Kmalu, že jutri je treba spet nakupovat. Tako se dogaja marsikje, Ribnica ni edina, ki ima podobne težave. F. G. Srečanje pionirjev Gorskega Kotara Odbojka — V ponedeljek je bilo v Ljubljani okrajno prvenstvo v oabojki za mladince in mladinke. V obeh skupinah sta postala prvaka za leto 1964 moštvi VTD Partizan Kočevje. Kegljači — V Kočevju je bilo II. kolo za kvalifikacijo s KK Črnomelj. Ponovno je zmagalo moštvo iz Kočevja s 6216:5918 v igri 8 x 200. V Delnicah je ženska ekipa Kočevja II izgubila z minimalno razliko 21 kegljev s tamkajšnjimi kegljalkami. Kegljišče rie ustreza za taka tekmovanja, kar je tekmovalke zelo motilo. Košarka — V Kočevju Je bilo V. kolo košarkarske lige. Igrale so ekipe TVD Partizan LJubljana-Moste in TVD Partizan Kočevje. Domačim so srečanje dobili s 66:61 (31:30). Najboljši strelec je bil član Partizana Kočevje Kersnič, ki je sam dal 36 ttošev. Nogomet — Nogometaši so bili v Mengšu, kjer so Igrali za prvenstvo LNP. Izgubili so obe tekmi: člani s 4:1 (3:1), mladinci pa 4:3. Ti so imeli Se to smolo, da so zabili dva avtogola. Pionirsko srečanje občinskih re- prezentanc Kočevja in Delnic se je v skupnem plasmaju končalo tako, da so zmagali pionirji iz Delnic z 200:190 in si tako osvojili prehodni pokal Zveze za telesno KOČEVSKE NOVICE kulturo Slovenije. Lanskoletni zmagovalec je bila reprezentanca občine Kočevje. Zmagale so reprezentance Delnic v malem nogometu, košarki (moški, in ženske), v streljanju (moški in ženske), namiznem tenisu (ženske), odbojki (moški) in šahu. Reprezentanca Kočevja pa je zmagala v atletiki (moški in ženske), rokometu (moški in ženske), odbojki (ženske) in namiznem tenisu (moški). V atletiki so bili kočevski pionirji nedo. segljivi, saj so dosegli nekaj izvrstnih rezultatov, na primer: skok v daljino: pionir Jerman 5,67 m; višina: Jerman 160 cm; krogla: Fink 13,43 m; pionirke: skok v daljino' Prijatelj 4,27 m; višina: Lovšin 130cm; met krogle: Gore 9.59. Atletika je bila osrednja točka vsega tekmovanja, M je privabila nad 1000 gledalcev. A. A. Tekmovanje za »JURČIČEVO ZNAČKO« - 6. junija na Muljavi Tekmovanje pionirjev za bralno značko je tekmovanje posebne vrste. Začelo se je xiv. diviziji v ieseni 1943 dodeljeni artilerijski di-vizion se ie temeljito pripravil, da s svojim topovskim ognjem utre borcem pot do nemških bunkerjev na ,Stampctovem mostu pri Borovnici. Večji topovi in maniši (opici so pred napadom na viadukt, seveda dobro zamaskirani, zavzeli položaje. Pridružili so se iim tudi metalci min, ki so bili pravi mojstri v zadetkih. Prva dva topničarja na sliki nista Laha, po zlomu Italije sta si samo oblekla njih uniformo. — (Fotografija je iz albuma Jožeta Petka »s Štirinajsto divizijo«). Matični urad Loški polok Mnja so rodile: Veronika Bcr lol s Hriba T6 — začulo šelestenje (jj-eijts pobočja strmega RisnP in tek Kolpe v dalj* vmes Pa se je 0aia# še fantovska pe-serri-' Ojpv oče je sedaj z matsP in enajstletnim vnuV1 Rudijem sam do-ma. Snovi so doštudirali in š^zt6pu P° svetu, naj-etart*' S°spodar, je pred j'ti firl Oče zmajuje z aiavOn 2 grenkobo premi-ti\ufe ne bo morda njihov nel-°č Prišel v tu-•p ro> tako morda premišljuj«1 tudi številni drugi Itar^BosP0^1' ki s0 osUT1*1 na zemlji. Mali p^ft hodi kakor vsi otroci hrvatskega v šolo v n nji0, se pridno uči in r^ze sedaj dela tihe "čt*za prihodnost. Ka-" rj*o imajo prebivalci Je vasi v Osilnici turi tišino in vse drugo, ,(a moč navezani na ss;c> tdf* Pa, ki na videz \Mi* dva bratska naro-" «še bolj povezuje v eno^110 trdno ledro' 6 FRANCE GRIVEC Kakšna slast, kakšno veselje: prodirati v neznano, spoznavati domovino, vzljubiti nove kraje! Taborniki gojijo partizanske tradicije pravzaprav na vsakem svojem pohodu, saj se vedno znova, srečujejo z ljudmi in s kraji iz naše slavne preteklosti. - Na sliki: z letošnjega prvomajskega pohoda članov novomeškega Odreda gorjanskih tabornikov čez Rog — oddih na Ponikvah 2. maja (Foto: Marjan Dobovšek) Po lepši cesti v ždinjo vas Iz Velike Bučne vasi pelje zdaj v 2dinjo vas nova 3 km .dolga in 3 nv široka cesta, ki so Jo pomagali urediti občani. Zlasti občani 2cJinje vasi in še posebno predsednik cestnega odbora Franc PugelJ so znatno prispevali, da se je izboljšala zveza med dvema sosednjima naseljema. Ko so urejali oesto, niso pozabili are-diti jarke in položiti betonske cevi za kanalizacijo. Zdaj so v teku dela pri ureditvi vasi proti Trški gori. Tudi tu znatno pomagajo občani. Predsednik gradbenega odbora za to gradbišče je Anton Kump iz Bršlina. Predmaturantsko veselje je zdaj že mimo, ker se absolventi zadnjih letnikov novomeških srednjih šol že pripravliaio na zrelostni izpit. Tako i>- tudi z učite-ljiščnikl, ki so še minulo soboto v sprevodu po ulicah Novega mesta oznanjuli, da ie konec njihovega petletnegn napornega študija. — Na sliki: veselo razpoloženi maturanti učiteljišča ubrano po jo ob Kettejevem vodnjaku na novomeškem Glavnem trgu staro dijaško pesem. Berite in razširjajte Dolenjski list! ydk ponedeljek f()|OLuNE lahko naro-..„•wle in druge oglasi f»avnatc naročnino ■*jatMte potrebne infor-\jf Pri upravi Dolenj-"VjjjJ '»sta. Novo mesto, trS — NOV DE-jntf1 CAS OB PONE-„gl^lll: od 7. do 16. ^ prekinjeno. Ob sobotali poslujemo „ s^nke od 7. do 12. nr<- h "OLENJSKl LIST ŠŠD Učiteljišče spet zmagovalec za pokal IMV Ze leta 1861 je mlactina kolektiva IMV podarila mladini novomeške občine prehodni pokal, namenjen zmagovalcu vsakoletnih športnih tekmovanj za dan mladosti. Lani je pokal osvojilo SSD učiteljišča Novo mesto, letos pa je to šolsko društvo organiziralo tekmovanja v počaslilev dneva mladosti. Sodelovalo je 8 mladinskih aktivov v 7 disciplinah, tekmovanja pa so zaključili 24. maja. Tudi letos je pokal znova osvojilo SSD učiteljišča z 930 točkami. Objavljamo zaključne rezultate: STRELJANJE: — ekipa fantov: učiteljišče 120 točk. SKS Grm 100. osnovna šola 80. Kim-nazlja 60. Novotcks 40 ln IMV 20 točk. Najboljši posamezniki: Branko KroSclj, Brane Suhy in Marko Plcek. — Dekleta: učiteljišče 80 točk. Novoteks 60, osnovna šola 40 In gimnazija 20 točk. Najboljše strelke: JoZa Urh. Kalia VJelč, Milena Auer In Anica Zagore. ROKOMET: učiteljišče 80 točk, osnovna šola 60, ESS 40 ln Novoteks 20 točk. — Rokomet (fantje): učiteljišče 100 točk. gimnazija 80, osnovna šola 60. IMV 40 in Novoteks 20 točk. SAH: IMV 160 točk, učiteljišče 140. Novoteks 120, Otočec 100. ESS 80, osnovna šola 60, SKS Grm 30 ln gimnazija 30. — Dekleta: učiteljišče 40 in ESS 20 točk. NAMIZNI TENIS: IMV 100 točk. SKS Grm. 80. učiteljičše 60, osnovna šola' 40 in gimnazija 20 točk. — Dekleta: osnovna šola 60 točk. učiteljišče 40 in gimnazija 20 točk. MALI NOGOMET: gimnazija 100 točk. TOV 80, učiteljišče 60, ršnovna šola 40 in Otočec 20 točk. KOŠARKA: gimnazija 100 točk, ESS 80, učiteljišče 60, osnovna šola 40 in Novoteks 20 točk. — Dekleta: osnovna šola 60, učiteljišče 30 in gimnazija 30 točk. ODBOJKA: učiteljišče 100 točk, Otočec 80, gimnazija 60, Grm 40 in Novoteks 20 točk. — Dekleta: gimnazija 80 točk, osnovna šola 60, Novoteks 40 ln učiteljišče 20 točk. Zaključni rezultati: učiteljišče 930 točk. osnovna šola 600, IMV 400, gimnazija 580. Novoteks 340, SKS Grm 250, .ESS 220 ln Otočec 200 točk. Jože Pečnlk 25 ODST. POPUSTA pri malih o^sih za naročnike .DOLENJSKA LISTA" m/vROČENt CE STE -l NA DOI.KN.ISKI LIST, VAM NUDIMO PRI VS*" L K M OGLASU 2!i"» POPUSTA! 25% pop«sl malih oglasih za redne naiočnike DOLENJSKEGA LISTA! SPOMINCEK NA KAMENO DOBO Meti nama je konec! Tu imaš svoja ljubezenska pisma! BELA KRAJINA VAS VABI - pridite v soboto zvečer na kreso-vanje in v nedeljo dopoldne na jurjevanje v Črnomelj! STIKI MED OSNOVNIMI ORGANIZACIJAMI ZVEZE BORCEV „V Mariboru so nas sprejeli tako, da se ne da popisati..." Organizacija ZB iz Hrasta in okoliških vasi že 3 leta razvija tesne, prijateljske stike z aktivom ZB iz Mariborske tekstilne tovarne 30. in 31. maja so borce iz Hrasta in okoliških vasi povabili Mariborčani k sebi na obisk. Martin Petrič iz Ravnac 11 pri Hrastu nad Suhorjem pripoveduje o srečanju o tem, kako so se prijateljski stiki med obema organizacijama razvijali, takole: — Z aktivom ZB iz Mariborske tekstilne tovarne smo zapeli sodelovati 1962. Naš rojak Milan Bulic iz Hrasta dela v tej tovarni. Bil je doma na obisku, pa je med drugim pogovor nanesel tudi na to, da bi štajerski partizani iz Maribora radi spoznali Belo krajino in kraje, kjer se je odvijal naš boj. Prve stike smo navezali 1962., ko smo Ma- -riborčane zaprosili za tekstilne ostanke. Rade volje so nam ustregli in nam kaj hitro poslali precej ostankov po znižanih cenah, ki smo jih razdelili med naše družine. Za 1. maj lani smo jih povabili k nam na Hrast. Vabilu so se odzvali. Najprej so obiskali Mirno goro, od tam pa so prišli na Hrast, kjer smo jih pri Brunskoletu pogostili, bilo jih je okoli 40. Tako za njih, kot za nas je bil to pravcati praznik. Obiskali so naš spomenik, položili vence in si ogledali Hrast kot vas, ki je bila v revoluciji popolnoma požgana. Pripovedovali smo jim o tem, kako se je pri nas razvijal boj, o tem, kako gre gospodarstvo v našem kraju, in podobno. Napekli smo jim janjčkov in jih pogostili iz srca in po svojih najboljših močeh, že takrat so nas vabili, naj jun čimprej obisk vrnemo. Letos nas je zelo iznenadilo njihovo vabilo, naj jih obiščemo za 1. maj. Ker takrat nismo mogli, smo se sporazumeli za 30. in 31. maj. Poslali so nam natančen načrt obiska, vse do podrobnosti. Tja nas je odšlo 46. Sprejeli so nas tako, da se ne da popisati in da tega ne bomo nikdar pozabili. Ogledali smo si njihovo tovarno, obiskali več spomenikov v Mariboru in muzej NOB. Spoznali smo velike težave, s katerimi so se morali boriti štajerski partizani. Nato smo še prvi dan obiska proti večeru odšli na Pohorje. Naslednji dan so nas odvedli na Usankarico na' bojišče Pohorskega bataljona. Vozili smo se z žičnico, prehrano pa so nam uredili po partizansko. Lepote Pohorja je nemogoče opisati, to mora človek videti! Tovarišem s Štajerskega se zahvaljujemo za pogostitev in vse, kar so nam nudili. Vabimo jih, naj nam obisk še letos, najpozneje pa v prihodnjem letu vrnejo! Nismo dovolj bogati, da bi jim lahko nudili toliko, kot so oni nam, zato pa se bomo potrudili nadomestiti to z gostoljubnostjo in prisrčnostjo! Tako nam je povedal tovariš, Petric. Veseli smo lahko stikov, ki se tako sproščeno odvijajo med majhno belokranjsko vasico in veliko tovarno iz Maribora, ki sta vsaksebi, več kot 200 kilometrov. Tovarišem iz obeh organizacij ZB pa želimo čimveč uspehov v tem plemenitem sodelovanju! M. J. NEPOTREBNIH POTOV BO KMALU KONEC O tem, kako v občinskih pisarnah sprejemajo stranke, kako jim svetujejo in kakšno ie poslovanje občanske upravo Črnomelj, so obširneje govorili na zadnji občinski seji. V nekaj letih ss je sestav občinskih uslužbencev nekoliko spremenil, lahko bi rekli pomladil. Danes ima črnomaljska občina že 7 lastnih strokovnjakov z višjo, 13 z visoko, 30 s srednjo in 21 z nepo-- polno srednješolsko izobrazbo. Kot je bilo ugotovljeno, se strokovnost pri delu kaže tudi v zadovoljstvu strank. Lani je zabeležila komisija za prošnje in pritožbe le 114 ugovorov, višjim organom je bilo iz občine Črnomelj poslanih 69 pritožb, od vseh pa je bilo le 9 upravičenih. Občani se radi pritožujejo, misleč da imajo prav, največkrat pa njihova pritožba ni v skadu s predpisi in zakoni. Ker je bilo pritoževanja v preteklih letih dosti več lahko sklepamo, da je občinska uprava lani bolje poslovala. Odborniki so povedali tudi za primere, ko vendarle občinskih uslužbenci niso prav ravnali, po drugi strani pa so nepotrebna pota povzročali občani sami. Ob tej priložnosti so kritizirali tudi zdravstveno službo, posebno v oddaljenih krajih. Občina Črnomelj ima zelo slabe upravne ih pisarniške prostore, kot posledica tega tudi slabe delovne pogoje. Da bi strankam kljub vsemu kar najbolj ustregli, so se občinski uslužbenci že pred dvema leioma odločili za uradovanje v popoldanskem času. Uvedli so popoldansko delo vsak četrtek, ko delajo tudi nekatere druge ustanove v kraju, razen tega pride ta dan v mesto največ ljudi, ker je semenj in trg. ^ Od občinskih uslužbencev pa je slišati, da-se občani vse premalo poslužujejo popoldanskih uradnih ur, kar velja zlasti za zaposlene stranke. V delovnih organizacijah naj bi zaostrili odhode po opravkih v delovnem času, saj ima vsakdo možnost opraviti popoldne zasebne stvari, naj bo to na občini, v banki "ali na sodišču. Se vedno pa Je tako, da morajo stranke iskati na občini pravega človeka, pri katerem imajo opravek. Preden ga najdejo, obidejo navadno vse pisarne. To povzroča veliko zamudo časa tako strankam kakor tudi občinskim uslužbencem. Tega pa bo kmalu konec. Občina se je odločila najti prostor za sprejemno pisarno, v kateri bodo stranke dobile vsa potrebna pojasnila, da jim ne bo treba več po nepotrebnem odpirati neštetih vrat na občini. R.B. Nove cene za vodo Na 13. seji obeh isborcv skupščine občine Črnomelj so odborniki sprejeli odlok o ureditvi vodovoda in plačeva nju vodarine na območju do mače obSine. Novost je v tem, da bo treba odslej vedo plačevati po porabljeni koti čini v kubičnih metrih, po trebna pa* je bila zaradi lažjega obračunavanja in tudi zaradi tega, da bodo poslej potrošniki gospodarneje trosila z vodo. Potrošniki, ki imajo.vgrajene vodomere bo- TSS je dobila novega direktorja # Občinska skupščina v Trebnjem je imenovala za direktorja Tovarne šivalnih strojev na Mirni Janeza Po-žarja Iz Novega mesta. Dosedanji direktor Franjo Bule bo s 1. septembrom letos upokojen. 0 Razrešen je bil tudi v. d. dierktorja Zavoda za upravljanje družbenega premoženja in kataster Julij Golobic. Novi v. d. direktorja je postal Ciril Bukovec dosedanji direktor »Farmisovega« obrata v izgradnji. Matični urad Mirna Maja nI bilo rojstev Izven , bolnišnice. — Poročili so se: Anton Ostanek, delavec iz Male Sevnice, in Marija Jakopin, kmetovalka lz Gornje vasi: Franc Ribič, kmetovalec s Srednjega vrha, ln Ljudmila Selšek, kmetovalka iz Sela. — Umrla je Alojzija Pevec, užlt-karica iz Praprotnice, stara 79 let. Berite in razširjajte Dolenjski list! do pfaoevali kubični meter vode po 35 din, tisti pa, ki vodomerov nimajo, bodo plačevali pavšalno vodarino, natančno določeno v. odloku. Na račun kvalitete vodomerov, je bilo precej pripomb, vendar so dobili odborniki pojasnilo, da so novi vodomeri zanesljivejši in da jim lahko zaupamo. V Črnomlju in po drugih večjih naseljih v občini bodo takasantl Komunalnega podjetja pobirali vodarino redno vsak mesec, v raztresenih in oddaljenih naseljih pa se bodo zglasill le vsaka dva meseca. Novi odlok bo v celoti objavljam v našem listu na straneh Uradnega vestnika. Matični urad Vinica V aprilu je bdla izven porodnišnice rojena ena deklica. Poročila sta se: Vilim Bartč, natakar lz Lukovdola, in KrlsU-na Malešlč, kmetovalka lz Pod-klanca. Umrli so: Barbara Žagar, gospodinja iz Gornjega Suhorja pri Vinici, 71; Marija Spehar, gospodinja lz Gorice. (3: Jože Troha, kmetovalec Iz Spehar-jev, 66; Vlnccnc Puhek, kmetovalec lz Gornjega Suhorja pri Vinici, 56. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE 25. maja so se na prijateljski nogometni tekmi srečali pri * oli v Semiču fanlie iz Dol. Toplic in Se-miča. "Štirie fantie — velikani, Slirie pa kol komarji...« so se šalili mimoidoči, ko so gledali ži-.vahno mladino ob žoiri. Ker nismo dobili obljubljenega pislna o rezultatu, vam o tem ne moremo podrobneje pisali (Foto: Albin Božič, Črnomelj). LAHKO BI BILO HUJŠE... Da so vse ceste, ki vodijo v Črnomelj, silno slabe, vedo po vsej Sloveniji. Na ta račun kroži že vrsta domačih šal, vendar je stvar postala resna. Ceste so v takem stanju, da potniki v avtobusnem prometu niso več varni. Pretekli torek se je zgodilo tole: Potniki, ki so se peljali med 7. in 8. uro v avtobusu mimo Miklarjev, so na moč prestrašeni prišli v Črnomelj. Avtobus je ob srečanju z drugim vozilom zapeljal na skrajni desni rob cestišča, kjer pa se je nagnil in je obstajala nevarnost, da vsi skupaj zgrme čez škarpo. Potniki so na hitro morali izstopiti in držati avtobus, da se ni prevrnil! Med njimi je bilo tudi nekai odbornikov občinske skupščine, ki so se ta dan peljali na sejo in tam povedali, kaj se jim je pripetilo. O slabih cestah je bilo na seji tudi govora; precej hude krvi pa je povzročila vest odbornika Koširja, da je bilo že pred več meseci odobrenih 19 milijonov din iz okrajnega cestnega sklada za popravilo poti Ju-gorje — Črnomelj, vendar se popravil še nihče ni dotaknil. Kdo je temu kriv? Avtobusna čakalnica je kar na prostem pred gostiščem Grad. Glede- tega so občani še kar zadovoljni, saj navadno tako vsakdo z dežele zavije V to Kostilno na okrepčilo, želeli pa bi, da bi bil na veliki oglasni deski nabit vozni red vseh avtobusov, ki prihajajo in odhajajo iz Črnomlja. Ali bi jim lahko ustregli? Poslovalnica KB tudi v Semiču Ekspozitura ljubljanske Komunalne banke v Črnomlju se je odločila, da z 21. majem odpre svojo poslovalnico tudi v Semiču. Poslovalnica bo imela prostore v krajevnem uradu, delala pa bo vsak četrtek od' 13. do 16. ure. Semičani bodo posle v zvezi s potrošniškimi krediti, hranilnimi vlogami, kreditiranjem stanovanjske izgradnje, odplačili kreditov in zadevami hišnih' svetov tako hitreje urejali. Pobudo ljubljanske KB je treba vsekakor pozdraviti. STARI TRG OB KOLPI: Proslava obletnice partizanskega napada Kot že vrsto let so tudi letos prebivalci Poljanske doline ob Kolpi proslavili krajevni praznik, obletnico, ko 'so prvega junija pred 22 leti partizani , napadli fašistično postojanko v Starem trgu. Letošnja proslava je bila v nedeljo, 31. maja. Na tribuni pred šolp'z venci in zastavami okrašenem Starem trgu so se razen predstavnikov političnih organizacij Starega'trga in Okolice udeležili proslave ttidi ljudski poslanci inž. Pepca Perovšek, Viktor Zupani in Franc Kočevar, predsednik občinske skupščine Črnomelj inž. Rado Dvor-šak, predsednik turističnega društva Črnomelj Janez 2u-nič in drugi. V čestitkah prebivalcem Poljanske doline ob njihovem prazniku so inž. Pepca Perovšek, Viktor Zupančič in inž. Rado Dvoršak naglasili, da je treba tudi v Poljanski dolini storiti vse, da bi se še nadalje izboljšalo' življenje ljudi. Vložiti je treba vse napore, da bi tudi ta sicer skromna zemlja dala čimveč, to pa je možno doseči v pogodbeni in specializirani kmetijski proizvodnji. Se posebej pa je treba ustvarjati možnosti za razmah turizma, za katerega so v dolini izredno ugodni pogoji. V izredno bogatem kulturnem sporedu, ki je sledil govorom, so nastopili šolski otroci pod vodstvom svojih vzgojiteljev. Nastopil je pionirski pevski zbor, žetem pa recitatorji. Masti je vse navdušila folklorna skupina pionirjev in pionirk v narodnih nošah, ki je v sodelovanju s tamburaškim zborom iz So-devc zaplesala nekaj poskočnih obrednih svatovskih plesov ali kol, kot jih imenujejo. Zatem so se pomerili v raznih disciplinah še mladi športniki. Poznate belokranjska kola? V soboto zvečer in nedeljo dopoldne si jih oglejte na letošnjem JURJEVANJU V ČRNOMLJU! Matični urad Gradac Maja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročila sta se: Milan Sober, dimnikar lz Kloštra, in Terezija Zalokar. pletilja iz Črnomlja. — Umrla sta Uršula Simec. upokojenka iz Otoka, ter Matija Kralj, posestnik Iz Boršt«. Matični urad Adlešiči Rojstev izven bolnišnice nI bilo. — Porok v aprilu ni bilo. — Umrli so: Nikolaj Dra-goš, kmetovalec iz Priblncev, 71; Peter Selakovič. kmetovalec iz Paunovičev, 69; Marija Paunovič. užitkarica iz Paunovičev, 77. Maja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Božidar Kralj, kmetovalec iz Tribuč, in Zofija Sikonja. kmetovalka lz Tribuč; Jože Bro-zovič. kmetovalec lz Učakov-pev, in Antonija Butala, natakarica iz Vinice. — Umrla sta: Doroteja Klepec, kmetovaMca iz Dragošev, 69 let, in Anica Popit, učenka osnovne šole iz Priblncev. stara 11 let. Matični urad Semič V aprilu ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Porok ni bilo. — Umrli so: Peter Cek;:da upokojenec iz Vavpče vasi 80; Jakob Kastelic, upokojenec iz Vi-njega vrha, 81: Janez Kambič, posestnik lz Crcšnjevca, 74. Bela krajina skozi stoletja 1 Letos nas bo spet obiskalo mnogo uglednih in zaslužnih rojakov. Naši izseljenci z vseh strani sveta — največ jih bo Iz Združenih držav Amerike, Kanade in zahodne Evrope — že prihajajo, še (a mesec pa je napovedanih več skupin. Osrednja prireditev — piknik za ameriški nacionalni praznik — bo 4. julija na Vinomeru pri Metliki. Naslednje vrstice, ki jih je napisal ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki, prof. Jože Dular, posvečamo našim dragim rojakom, ki bodo letos obiskali svojo redno deželico Belo krajino. S sestavkom bi iradl seznanili tudi druge rojake doma In po svetu z nekaterimi posebnostmi in zanimivostmi deželice ob Kolpi, kjer se bomo 4. julija sešli na vsakoletni piknik. Bela krajina, dežela na jugu Slovenije, predstavlja zaključeno geografsko enoto, ki jo omejujejo na severu gozdnati Gorjanci na vzhodu kršni hribi, na jugu Kolpa in na njeni zahodni strani prostrani kočevski gozdovi. Ozemlje je rahlo razgibano in prehaja iz rodovitnih polj ob Kolpi v kraško planjavo, ki se s povprečno višino 170 m razteza čez večino Bele, krajine, iz katere le tu in tam izstopajo višji, osameli hribi. Proti severu se svet postopoma dviga v Gorjance ln Semiško goro in prav tako proti zahodu, kjer na Mirni gori (1048 m) doseže najvišji vrh Bele krajine. Tudi proti jugu se svet prek dobllške kadunje dviga v gozdnati Debeli vrh (864 m), nato pa prične padati proti Kolpi, ki jo doseže v slikoviti dolini pod Starim trgom. V belokranjski zemlji ne zasledimo večjih rudnih bogastev. Južno od Črnomlja je mladoterciarna kotlina z lignitom oziroma rjavim premogom (premogovnik Kanižarica), tu in tam, zlasti ob Kolpi, so manjša najdišča železnega bobovca, in prav tako ponekod naletimo na lep apnenec (gradaški marmor). V obsežnih plasteh pa najdemo rdečo prst. Zlasti v vzhodni Beli krajini (Suhor, Vinorrijsr, Drašiči, Rado vica) uspeva dobra trta, ki daje med drugim znamenito metliško črnino. Pa vinogradov se od Suhorja vleče proti Semiču in dalje proti Črnomlju Tudi ob Kolpi pridelajo razmeroma dobro vino, zlasti v okolici Vinice (Zeželj), Preloke in Adlešičev (preložnik, Plešivica). Za Belo krajino je značilno milo podnebje, saj jo Gorjanci in kočevski hribi zaklanjajo pred mrzlim vremenom. Zime so zmerne, poletja pa razmeroma vroča in sušna. Poleti se zlasti utoplijo vode in doseže Kolpa, ta izredno čista reka, tudi do 30° C toplote. Rastlinstvo kaže panonsko-pontski značaj", v katerega pa se vpletata baltsko sibirska in sredozemska flora. V nižjih legah so mešani gozdovi. Prav znteu-ni za pokrajino pa so mnogi brezovi steljniki in kostanjeve loze. Kolpa, močna vodnata reka, oklepa na jugu in vzhodu pretežni del Bele krajine, in sicer od Vrtov v Poljanski dolini, kjer teče globoko pod robom gozdnatih kraških planot do izliva Kamenice v Kolpo nad Božakovim. Ti vodi sta hkrati tudi meja med tem delom Bele krajine in sosednjo Hrvatsko. Kot kažejo podatki, plan ni bil preveč napet Osebni tkiieaki zaostajajo za povečevanjem proizvodnje, so ugotovili na zctinji seji občinske skupščine v Metliki — Delovne organizacije naj proučijo sisteme nagrajevanja in naj zagotovijo, da se bedo osebni dohodki po poznejših temeljitih analizah povečali, so menili odborniki Ko so v metliški občini letos sprejemali družbeni plan, so bili mnogi predstavniki iz delovnih organizacij prepričani, da je preveč napet. Menili so, da ga ne bo mogoče uresničiti. Občinska skupščina je pretekli teden razpravljala o stanju konec I. četrtletja, hkrati s tem pa so odbornikom bili na razpolago podatki o uresničitvi plana do konca aprila letos. Slednji sicer niso bili razčlenjeni po podijetjih, kljub temu pa je iz njih razbrati, da se je stanje v aprilu precej popravilo, čeprav že v prvem četrtletju ni bilo zaskrbljujoče. ' • Zračunana realizacija je bila v prvem četrtletju uresničena s 24,4 odst., vnovčena pa 20,3 od'st. Materialni stroš- ki so bili po pianu doseženi z 22,5 odst., narodni dohodek ustvarjen s 16,6 odst., osebni dohodki pa z 21,7 odst. Kot je razbrati, najbolj zaostaja za planom narodni dohodek. To so na seji opravičili z ugotovitvijo, da so se povečali materialni stroški in ne-vnovčena realizacija. Celotni dohodek v gospodarstvu se'je v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta povečal letos, kar se tiče zaračunane realizacije, za 48,4 odstotka, vnovčene realizaci- je za 33,6 odst. in narodnega dohodka za 18,1 odst. Proizvodnja se torej zelo hitro povečuje, hitreje kot narodni dohodek in dohodek. Višje cene niso bistveno vplivale na povečanje proizvodnje. Porast proizvodnje kažejo tudi podatki za mesec #pril, zbrani v NB. Proizvodnja je do konca aprila po letnem planu dosežena s 30,6 odst. in je za 33,6 odst. večja kot lani, materialni stroški pa so doseženi s 33,1 odst. in so za 28,2 odst. večji kot lani. Vnovčena realizacija je za 2,7 odst. manjša od planirane in se je torej izboljšala, saj je konec marca zaostajala za planom za 4,7 odst. V razpravi na seji so se pomudili precej časa pri osebnih dohodkih. Le-ti so v 1, četrtletju uresničeni z 21,7 odst. in so za 10,8 odst. višji kot lani. Ce oba podatka primerjamo z onimi o povečanju proizvodnje v primerjavi z lanskim letom in z 'zaračunano in vnovčeno realizacijo, je na dlani ugotovitev, da se osebni dohodki niso povečali tako hitro kot proizvodnja. Na enega zaposlenega se Je dohodek v primerjavi z lanskim letom v Beti povečal ra 41, v Novoteksu za 13, v Lepisu za 22 in v Kometu za 58 odst. Osebni dohodki pa so v Beti doseženi z 18 odst. in so za 9,5 odst. večji kot lani, v Novoteksu so doseženi z 29,3 odst. in so za 18,5 odst. večji kot lani, v Lepisu so doseženi z 18,8 odst. in so za 9,6 odst. večji kot lani, v Kometu pa so doseženi s 17 odst in so za 20,9 odst. večji kot lani. Ce upoštevamo Še to, da je letos na eno do tri mesečnem priučevanju v proi* vodnji okoli 300 na novo sprejetih delavcev, so nizki osebni dohodki s te plati sicer delno opravičljivi, velik porast proizvodnje pa ne govori temu v prid. Proizvodnja se je torej v prvem četrtletju letos povečala predvsem zaradi boljšega izkoriščanja zmogljivosti, povečanja storilnosti in boljše organizacije dela. Osebni dohodki bi se morali vzporedno s tem povečevati, zato so na skupščini sprejeli priporočilo, naj delovne organizacije temeljito proučijo svoje sisteme nagrajevanja in jih prilagodijo novim pogojem. To naj velja zlasti za tiste organizacije, v katerih so osebni dohodki nizki. METLIŠKI TEDNIK Težave dimnikarja v metliški občini Pred letom dni (31.5.1963) je bil v Glasniku ljubljanskega ekraja objavljen odlok o dimnikarski tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Metlike. Bilo je potrebno, da se tudi v tej občini uredi dimnikarska služba, ki je že nekaj časa šepetal. Zato se je Komunalna uprava v Metliki potrudila, da je dobila novega dimnikarja, ki je uspešno prijel za delo. Vendar je mladi, prizadevni dimnikar naletel na težave, ki jih ni pričakoval. Mnogokje so mu namreč pred nosom zapirali vrata, branili so mu ometati, niso ga puščali na podstrešja in podobno. Težave so bile zlasti na vaseh, kjer so ga gospodinje odganjale od hiše, češ da ga ne potrebujejo in da bodo že same ometale. Po republiški uredbi o obveznem ometanju kurilnih naprav pa mora vsakdo dovoliti, da mu dimnikar strokovno očisti štedilnik ali peč. Tu-di če dimnikar ugotovi, da v predpisanem roku peči oziroma dimnikov ni putrebno očistiti, mu je stranka dolžna plačati kontrolni pregled, ki znaša 70 % veljavne tarife. Kot vidimo, se ta uredba v metliški obični marsikje ne izvaja, saj je bilo v treh mesecih kar 115 primerov, ko lastniki hiš oziroma stanovanj dimnikarju niso dovolili ometati. Ne glede na to, da prihaja dimnikar v posamezne vasi zaradi obsežnega področja komaj vsak tretji mesec — nujno potreben bi bil še en dimnikarski vajenec — pa to vpliva tudi na njegove dohodke in je tako nevarnost, da bo občina zgubila še tega dimnikarja. Poleg tega je tako' ravnanje strank proti predpisom požarne varnosti. Zato pač ne bo odveč, če povemo, da bodo ljudje, ki v nasprotju z republiško odredbo in občinskim odlokom ovirajo dimnikarju njegovo redno delo, imeli v prihodnje opravek s sodnikom za prekrške, šesti člen občinskega odloka o dimnikarski tarifi za dimnikarske storitve namreč pravi, da se z denarno kaznijo do.5000 dinarjev kaznuje stranka »ki ne pusti dimnikarju rednega čiščenja, niti ne plačuje 70 % pristojbine za pregled dimnih naprav«. Iz vsega tega vidimo, da bo glede dimnikarskih storitev v metliški občini nujno treba narediti red. Naj to uvidevno premislijo vsi, ki jih zadeva gornje opozorilo. Belokranjski gozdovi, steljniki in polja so tudi bogati divjačine, da omenimo srnjad, divje prašiče, lisice, zajce, kune in veverice, od perjadi pa predvsem' gozdne jerebe, poljske jerebice, fazane, sloke, divje .gosi in divje race. Tudi vode so polne rib; znani so zlasti somi, ki dosežejo v Kolpi do 60 kg teže, in ščuke, ki jih je veliko predvsem v Lahinji. V La-hinji živijo še krapi, smuči, mrena, v Kolpi pa lahko lovimo sulce in v Poljanski dolini lipane. Razen tega je v belokranjsih vodah na pretek vseh vrst belic. Zanimiva je zlasti Kolpa, ki pod Starim trgom teče v globokem, slikovitem kanjonu in jo tudi na njeni nadaljnji poti spremljajo strmo padajoči robovi kraških planot. Tako teče proti Marindolu, kjer se obrne proti severu. Sele pri Adlešičih oziroma Po-brežju se Kolpa izvije iz globoke struge, ki je bila vse dotlej preprežena z mnogimi pragovi, brzicami in jezovi. Od Pobrcžja teče skozi ravnino mimo Kra-sinca, Podzemlja proti Metliki. Medtem se pri Premost-ku izlije vanjo Lahinja, v kateri so se pravzaprav zbrale vse belokranjske tekoče vode: Tumščica, Do-bličanka z Jelševnikom in Krupa. Tok teh potokov je miren, vijugast, saj tečejo v glavnem skozi ilovnate površinske plasti. Pod Metliko se po nekaj kilometrih teka izliva v Kolpo tudi potok Obrh, prav na koncu Bele krajine pa mejna Kamenica. Bela krajina je bila poseljena že dolga tisočletja, saj se prvi človek na slovenskih tleh pojavil že okoli 150.000 let pred našim štetjem. Vendar zasledimo najstarejše najdbe človekovega orodja in dela šele v encolitu (na prehodu lz kamene v bakreno dobo), to je 2000—1800 let pred našim štetjem. Najstarejše sledi takratnega človeka, ki je prebival v jamah ali pa na prostem v kočah iz brun in ilovice, so našli na Vinomeru pri Metliki, v Metliki, na Kučarju, Vinjem vrhu v Dragovanji vasi, Butoraju in Tribu-čah. Na Vinomeru so v eni prazgodovinskih stanovanjskih jam odkrili vretena in uteži za statve, kar je to zdaj najstarejši dokaz za slatve na Slovenskem. (Nadaljevanje sledi) Poroke le še v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni Občani trebanjske - občine se bodo odslej lahko poročali le še v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni. Do zdaj so mladoporočenci lahko rekli svoj »da« kar v sedmih krajevnih uradih. Ker pa javilo v Dobrniču, Sentrupertu. Veliki Loki, Velikem Gabru in na Trebelnem letno sklenjenih malo zakonskih zvez, je občinska skupščina poročanje v teh krajih ukinila. Do tega sklepa je prišlo na podlagi utemeljitve, da ustrezajo za poročne namene le prostori v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni, saj velja ne-razkošno opremljena poročna soba blizu milijun dinarjev. Spremembe v občin-■ ski upravi Občinska skupščina v Trebnjem je imenovala za svojega tajnika Cirila Pevca, ki je bil do zdaj načelnik oddelka za skupne in družbene službe. Sodnik za prekrške Anton Smole je bil razrešen, na njegovo mesto pa imenovan Stane Hribar, dosedanji tajnik občinske skupščine. Novi načelnik oddelka za skupne in- družbene službe je postal Anton Sever, načelnik oddelka za finance pa Jože Godnja-vec, do zdaj referent za plan. Investicije iu statistiko. Matični urad rnič Maja je rodila Jožefa Molior-čič [z Zngoriec — dečka. — Poročili so se: Jernej Anžlov.ir, delavec lz Dolenjega Sclra in Marija Kastellc. kmetovalca lz Gornje Kamenje: Jože Anžlo-var. kmetovalec I/. Dolnjega Selen, ln Klotlld« Bcrle. kme-mv.-ilka iz Gornje Kamenje: Jože Gabrijel, kmetovulce lz Pristave. In Marija Spellč lz Gornjega Kamenja: Alojz Kuž-nlk. kleparski pomočnik lz Podlislce, ln Frančiška PJfeJl, kmetovalka lz Železnega. Umrli so: Franflškn Konclll-Ja, užltkarea Iz Vrbovca, 7« let: Andrej Koželj, otrok lz Reve. 1 leto; Jože Mlkllč. kmetovalec iz Lokev. 73 let: Frančiška Mfkllc, gospodinja lz Lokev. 60 let. Javno kopališče čaka na obiskovalce! Ta mesec bodo ob količkaj ugodnem vremenu spet zaživela obrežja ob Kolpi. Vendar vsak ne bo utegnil-tja, zlasti ne starejši ljudje, ki jim je Kolpa malo od rok ln morda celo prehladna. Tudi delovni ljudje ne najdejo zmerom časa, da bi se okopali in osvežili v reki. Za te in za druge naj povemo, da je ob sobotah odprto javno kopališče v kletnih prostorih pod metliško pošto. Ce bo morda v toplih poletnih mesecih obisk tega kopališča bolj slab, je še razumljivo; zares pa se človek čudi, da Metličani tako slabo obiskujejo to kopališče v po-mladnih in jesenskih mesecih, pa tudi pozimi. Javno kopališče s kabinami, v katerih je prha ali kopalna kad, je bilo odprto že vrsto let po zadnji vojni, vendar so pred dvema letoma vsega prenovili, kar je zahtevalo poldrugi milijon investicij. Za Metliko; v kateri število prebivalstva zadnja leta stalno narašča, je tako zimsko kopališče nujno potrebno, zlasti ker večina hiš še nima kopalnice. Vendar pa je čudno, da se ob sobotah javnega kopališča — odprto je od 13. do 19. ure — posluži komaj deset do petnajst ljudi. Zato je tudi razumljivo, da kopališče, ki ga upravlja Komunalna uprava, še zdaleč ni rentabilno, saj se z vstopnino krijejo kvečjemu stroški za vodo in elektriko. Kje pa so sredstva za drva, za oskrbnico in drugo! Morda je majhnega obiska tega kopališča krivo tudi to, da nekateri sploh ne vedo, da dela in da je ob sobotah odprto. Mogoče jih bo ta zapis opozoril nanj. Naj ( zato povemo še ceno uslug: kabina s prho stane 100 di- I narjev, s kopalno kadjo pa 150 dinarjev. TREBNJE: prvo četrtletje še kar ugodno! Minuli torek sta oba zbora občinske skupščine v Trebnjem na seji, ki .se je je udeležil tudi ljudski poslanec Grahek, razpravljala o izpopolnjevanju družbenega plana v letošnjem prvem 'četrtletju ter analogno k temu obravnavala' poročilo o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Občinska skupščina je kritično spregovorila tudi o lovstvu in izglasovala priporočilo, da bi s 1. januarjem prihodnjega 'eta uvedli razširjeno zdravstveno zavarovanje kmečke mladine do 15. leta starosti . oziroma do 26. leta, če se šola. Po poročilu o izpolnjevanju plana v letošnjem prvem tro-mesečju so odborniki menili, da so rezultati posameznih gospodarskih dejavnosti ugodni in bržkone boljši kot prejšnja leta. Zato tudi 3,3-odstotni izpad v planu ni tako zaskrbljujoč. Ko so razčlenjevali vzroke, zaradi katerih ni bil plan izpolnjen, so navedli vrsto mnenj, ki so po svoje osvetlila ozadje stanja v minulem, tromeseč-nem obdobju. S tem so hoteli povedati, da so na izpolnjevanje vplivale še mnoge neurejene razmere v gospodarskih organizacijah, najsi gre za povečanje zalog, problem medpodjetniškega kreditiranja, prehitro povečanje osebnih dohodkov ob prepočasni istočasni rasti produktivnosti ali za razmeroma še slab posluh pri reševanju kadrovskega vprašanja. Odbornik Alojz Krhin je zaskrbljen ugotavljal stanje v Tovarni šivalnih strojev na Mirni in pozval skupščino, naj pomaga tej gospodarski organizaciji, da bo lahko izpolnila svoje naloge. Problemi v proizvodnji so vplivali, da se je spreminja- lo razmerje v delitvi čistih dohodkov na osebne dohodke in sklade. Lani je bilo razmerje v raznih gospodarskih organizacijah'»različno, gibalo pa se je (po podatkih iz 17 gospodarskih organizacij) od "99,4:0,6 do 48,3:51,7 v korist" osebnih dohodkov. V primerjavi z letom dni prej se je razmerje povečalo v korist skladov v Tovarni šivalnih strojev, restavraciji »Dana«, Zdravstvenem domu in še kje, poslabšalo pa se je zlasti v Kmetijski zadrugi Trebnje, gostišču »Grmada« in v nekaterih drugih podjetjih. Nekolikanj siabše razmerje je tudi v destilaciji alkoholnih pijač »Dana«, vendar, je to podjetje klub temu edino, ki da več sredstev v sklade kot za osebne dohodke. Na pobudo komisije za Izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah je občinska skupščina priporočila gospodarskim organizacijam, naj uredijo svoje notranjih razmerah in na podlagi analiziranih pojavov ukrepajo za izboljšanje proizvodnih uspehov. V razpravi o zajetnem poročilu o l&vstvu je odbornik inž. Branko Voljč poudaril, da ustrezno vprašanje še ni rešeno, saj nima občina niti svoje lovske organizacije. Povsem neurejene so razmere v ribištvu. Tajnik skupščine Stane Hribar je naglasil, da v Trebnjem celodnevnih dovolilnic oziroma kart za ribolov ni možno dobiti. Podpredsednik skupščine .Tan=z Mihevc je zatem dejal, da je treba začeti vprašanje lovstva načrtno reševati, ustrezno nalogo naj bi v bodoče opravljal eden od referatov v občinski upravi. Odborniki so zatem izglasovali priporočilo, naj bi se s 1. januarjem prihodnjega leta le uvedlo razširjeno zdravstveno zavarovanje kmečke mladine. Na seji so sporočili, da bo do takega zavarovanja prišlo, če se bodo strinjale štiri dolenjske občine ljubljanskega okraja: Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. V trebanjski občini bodo v ta namen tudi zbori -zadružnikov, na katerih bodo kmetovalci povedali, ali so pripravljeni prispevati del sredstev, ki je potreben za uveljavitev takega zavarovanja. Poznate belokranjska kola? V soboto zvečer in nedeljo dopoldne si jih oglejte na letošnjem JURJEVANJU V ČRNOMLJU! TREBANJSKE NOVICE Popraznična fotografija: v Trebnjem še stoji mlaj, ki so ga občani postavili ob minulem krajevnem prazniku — 15. maju 6t. 22 (740) DOLENJSKI LIST II Ustvarjalno delo naj bo osnova za osebne dohodke nad 25.000 din Jariurja letos je bilo v novomeški občini v gospodarst-tu še 19,7 % zaposlenih, ki so imeli mesečne osebne dohodke pod 25.000 din, v marcu letos jih je bilo še 11,3 %, v družbenih dejavnostih jih jebdlo decembra lani še 16,2% marca letos pa 14,4 %. Ti podatki dokazujejo, da smo v akciji za odpravo osebnih dohodkov pod 25.000 din, ki so za današnji čas pač nesprejemljivi, že precej .naredili Ponekod so se lotili tega tako, da so v proizvodnji, v organizaciji dela, v tehnološkem postopku itd. poiskali skrite rezerve in jih uporabili. Drugod spet so zadevo načeli dru gače: z adminstrativnim posegom so izpremenili način delitve tako, da so povečali odstotek dohodka, namenjenega osebnim dohodkom, m zmanjšali onega, namenjenega skladom. Zadnja rešitev ni najboljša, ker z njo niso poiskali vzrokov, zaradi katerih imajo po-meznlki v kolektivu osebne dohodke pod 25.000 dinarjev na mesec. Ce delo na posameznem delovnem mestu nI vredno toliko, da bi zagotavljalo delavcu primeren zaslužek, nekaj prav gotovo ni v redu. Ne izgovarjajmo se na sistem! Brez strahu lahko rečemo, da osebni dohodek, ki je nižji cd 25.000 dinarjev, pomeni omalovaževanje človeka. Mar je taksno delovno mesto sploh potrebno? Morda delavec na njem ni popolnoma zaposlen? Ali se morda ne bi dali združiti dve taksni delovni mesti v eno ali kaj podobnega? V organizaciji dela je treba iskati napako! V delovnih organizacijah, kjer so zgolj z administrativnimi posegi odpravili katego-gorije osebnih dohodkov pod 25.000 din, morajo razmišljata tudi o tem, v kakšnem odnosu bodo čez nekaj časa do organizacij, ki so se tega lotile s pametnimi, gospodarskimi ukrepi. Ne smemo namreč pozabiti, da je administrativno povečanje osebnih dohodkov, doseženo s povečanjem osnov, navsezadnje le zajedanje skladov! Upokojenci pričakujejo izboljšanje Odbor Dništva upokojencev Straža-Dolenjske Toplice je na zadnji seji obravnaval nekatera važna vprašanja ln obžaloval, da še niso sprejeti ukrepi za izboljšanje življenjskih pogojev društvenih članov. Pogovor je nanesel tudi na izlete, ki naj bi jih organizirali letos. Za potovanje - se še niso odločili, radi pa bi obiskali Zagreb in KumrOvec ter nekatera zdravilišča na štajerskem, kakor tudi letoviška mesta ob jadranski obali. D. G. Nihče noče biti predsednik... Nedavno izvoljeni odbor organizacije Rdečega križa v Dolenjskih Tiplicah je v nemajhni zagati, ker noče nihče od izvoljenih postati predsednik. To je za organizacijo, ki je pri občanih sicer popularna, precej hud udarec. Pričakujejo, da se bo morda le našel kdo, ki bi bil pripravljen zasesti predsedniško mesto. To je potrebno, da se bo odbor lahko organizacijsko dokončno izoblikoval in pričel delati. ŠENTJERNEJ: kanalizacija brez čistilnih naprav Pred kratkim je bil tehnični prevzem opravljenih del pri ureditvi kanalizacije v Šentjerneju. Kanalizacija je zdaj urejena od spodnjega dela naselja do šmalčje vasi, nima pa čistilnih naprav. Novomeška kronika ■ PAVLIHA SI JE pred kratkim privoščil Novomeščane, češ da na oblekah odnesejo iz mesta več smeti, kot jih spravijo pometači z vozički. Za kaj gre? Za neprimerno navado, ki jo včasih še vedno srečamo: da pometajo glavne mestne ulice ln ceste prav takrat, ko se vračajo gospodinje s trgov ali ko hodijo otroci v Sole! Saj se to res ne dogaja vsak dan; kadarkoli pa srečamo pometače pri njihovem važnem delu v takem času, ko -Je na ulicah največ ljudi, pa je nevolja zares na mestu. Ali se ne bi dalo uredi-U pometanja tako, da bi bile glavne ulice urejene vsaj do sedme ure zjutraj? V poletnih mesecih naj delavci na mestnih ulicah raje počivajo v sončni pripeki, ■ pometanjem pa lahko začno že navsezgodaj zjutrajl Vsi bomo zadovoljni, 6e bo komunalna uprava vpeljala tak red! ■ PRED KRATKIM so Se V mestnih trgovinah pojavile prve kopalne obleke za letošnjo poletno sezono. Ker so elastične kopalne obleke že preživela stvar, so bUe potr oš niče vesele zaloge kopalk lz blaga v Obrtnikovih trgovinah. Tu Imajo prav lepe enodelne in dvodelne kopalne obleke, Izdelke Znane tovarne »Jutranjka« lz Sevnice, ki je za nekatere svojih modelov prejela na sejmu Moda 1964 več zlatih medalj. ■ V SOBOTO so končali pouk zaključni letniki novomeškega učiteljišča. Po običajnih slovesnostih v dopoldanskem Času so se dijaki obeh S. letnikov odločili še za svojevrstno slovo od vzgojiteljev, v večer- nih urah so pod okni svojih profesorjev zapeli nekaj narodnih pesmi. Lepo petje vsakdo rad posluša, zato so se odpirala tudi okna sosednjih stanovanj, ljudje pa so začudeni poslušali nenavadne, a nadvse lepe podoknice. ■ Novomeška tržnica je bila v zgodnjih jutranjih urah dobro založena, žc okoli 9. ure pa je-bila v glavnem zelenjava razprodana. Se vedno pa je bilo dovolj kupcev pred stojnico s cekarji. pletenimi copatami, konfekcijo, okraski in povsod, kjer so prodajali sadike. Tokrat je merica špinače veljala 50 din, merica solate 40 din, solata v glavicah 30 din. šopki nageljčkov 20 din, potonlke 30 din ena, sirftci 10 din. mleko 70 din. češnje 200 din. šopek čebule 40 din ter redkvice v šopkih 20 din. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Ana Luzar lz Koštialove 37 — Lilijano, Boža Lamberger s Ceste komandanta Staneta 10 —dečka. — Poročila sta se Božin Paunovskl, podoficir, tn Vasa Dlmovska, gospodinja, oba iz Vrhovčeve ulice 11. Umrla je Ivanka Cerar. osebna upokojenka, Nad mlini 27. stara 78 let. Pojdite z nami na Gorjance! Planinsko društvo Novo mesto po priredilo v nedeljo, 7. junija, izlet na Gorjance — na Trdinov vrh ali po želji samo do Gospodične oz. do Miklavža. Odhod z rednim avtobusom ob 6. uri izpred hotela METROPOL do Vahte, od tam paš do Gospodične ln mimo Miklavža na Trdinov vrh. — Vračali se bomo v večernih urah od Gospodične v Novo mesto. Na izlet vabimo vse prijatelje planin! Zbrali se bomo v nedeljo zjutraj ob šestih pred METROPOLOM! — Vse prijatelje Gorjancev vabi na izlet PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO V soboto občni zbor KUS »Janez Trdina« V soboto, 6. junija, bo ob 17. uri v sejni dvorani Zavoda za socialno zavarovanje ustanovni občni zbor kultur-no-umetniške skupine ».lanez Trdina«. Vabimo vse, ki jih zanima delo skupine na področju kulturnega življenja Novega mesta, da se občnega zbora udeležijo. Odbor KUS »Janez Trdina« TERJAMO ODGOVOR ! 0 MLEKU! Novomeške gospodinje se pritožujejo, da ne Jim mlrko, odkar j Je vročini, rado seslrl. V samopostrežnlci in v prodajalni Sadjc-ze- j lenjava, kjer ga prodajajo, smo zvedrll: dnevno ga prodajo 6'JO litrov ! r steklenicah To mleko dobavljajo Ljubljanske mlekarne. Potrošni- j kom sesirjeno mleko v obeh prodajalnah zamenjajo, kljub temu pa i Je osebju neprijetno, ker se morajo opravičevati potrošnikom. Raje j naročajo manjše tollčine ln dopuščajo, da jim mleka zmanjka. Ko Je bila novomeška mlekarna ukinjena, so preskrbo Novega j mesta prevzele Ljubljanske mlekarne. Mleko za široko potrošnjo do- i stavljajo v steklenicah. Dovažajo ga v odprtem kamionu skupaj z j onim v večjih .posodah, Id Je namenjeno večjim odjemalcem. Ka- i mlon prihaja v Novo mesto vsak dan med Z. in 5. uro popoldne, j kar pomeni, da odhaja Is Ljubljane v največji vročini! Ob poprejšnllb ugotovitvah se poraja več vprašanj. Na prvo, { kdaj, kje in kako bomo začeli graditi novomeško mlekarno, ho treba i Iskati odgovor doma. Ostala vprašanja pa so: Zakaj Je novomeški ] potnrimik. kar se oskrbe i mlekom tiče. pastorek, odkar nas oskrbu- j Jejo Ljubljanska mlekarne? Zakaj zaposlene Novomeščanke ne morejo , dohiti mleka takrat, ko se vračajo Iz službe? Zakaj lahko v novo- ] mrskih prodajalnah kupujemo ijutraj samo tisto mleko, ki Je ostalo , od prejšnjega dne (če ostane seveda!)? Ali Je res nemogoče organi- ] ilratl prevoz mleka li Ljubljane do Novega mesta tako, ds bi vsaj i v poletnem času prispelo v jutranjih urah, doklrr Je še hladno, in se ne bi tolikokrat seslrllo? Naš potrošnik plačuje mleko z enakim denarjem kot vsak drug potrošnik In je pač upravičen trrjati odgovor na ta vprašanja. Mleko Je namreč — tega ne smemo pozabljati n i 13 m Li Oglejte si jurjeva-nje v Črnomlju v , soboto in nedeljo! Otočec dobi kanalizacijo 2e nekaj tednov urejajo na Otočcu pri Novem mestu kanalizacijo. Ustrezna dela opravljajo zlasti v spodnjem delu naselja, za nov stanovanjski predel in šolo. Menijo, da bodo dela končana ob koncu tega meseca. Glavni dobitek -upravi za dohodke šmarješki gostilničar Alojz Borštnar se je malo časa veselil milijona, ki ga je ob koncu maja zadela njegova srečka na državni loteriji. Ko je govoril, kako je nenadoma postal bogat, in si pri tem dajal duška s kapljico, mu seveda še na misel ni prišlo, da ima tekmeca, ki mu bo vse račune prekrižal. Slučaj je nanesel, da nI bil ta tekmec nihče drug kot uprava za dohodke v Novem mestu, kateri je bil Borštnar od leta 1960 dolžan nič več in nič manj kot 1,932,944 dinarjev. Ko je uprava izvedela za milijon, je Borštnar-ju prepovedala Izplačilo. Kot nerednemu davkoplačevalcu je to naredila na podlagi uredbe o prisilni izterjatvl davkov in drugih proračunskih dohodkov. Gostilničar Borštnar je nedvomno prvi, ki je na ta način zapravil milijon. NAŠ OBISK Lepo priznanje Poldetu Grahku DELO je pred kratkim objavilo vest, da je Društvo slovenskih rentgenologov podelilo prvo nagrado za strokovno predavanje Poldetu Grahku, rentgenskemu tehniku iz Novega mesta. V pogovoru s Rentgenski tehnik Polde Grahek: »Naše delo je zelo zanimivo!« predstojnikom rentgenološke-ga oddelka novomeške bolnišnice pa smo zvedeli, da vest ni bila povsem točna. Polde Grahek je res prejel prvo nagrado, vendar mu jo je podelilo Društvo slovenskih rentgenskih tehnikov, ki je pred kratkim slavilo 10-letnico obstoja. Nagrajenec Polde Grahek je doma iz okolice Črnomlja in se je ie kot gimnazijec ukvarjal s fotografiranjem. Ko pa je končal še višjo šolo za rentgenske tehnike v Ljubljani in se zaposlil v novomeški bolnišnici, je našel priložnost, da svoje amaterske izkušnje še poglablja pri sicer nekoliko drugačnem načinu fotografiranja v službi. O priznanju, ki ga je pred kratkim prejel, sva kramljala takole: — Kdaj ste se začeli ukvarjati s temo, ki vam je prinesla prvo nagrado? — Lani smo na sestanku sklenili v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem prirejati predavanja in so me kolegi, predvsem pa dr. Ivo Obrez, spodbujali, naj bi se lotil predavanja o specialnih posnetkih glave. V zadnjem času naredimo namreč na našem oddelku veliko takih posnetkov tudi po naročilu specialistov, ki prihajajo iz Ljubljane. Kmalu nato sem se lotil dela. Predavanje sem pripravil bolj na hitro, nato pa sem temo še nkoliko razširil in poslal v objavo za Bilten Društva rentgenskih tehnikov. Isto predavanje sem imel tudi v Ljubljani. Ker smo se v tistem času pripravljali na 10-letnico društva, ki je razpisalo natečaj za najboljša predavanja, sem predložil svoje delo tudi jaz. Tako sem dobil prvo nagrado, poudarjam pa, da je tb tudi priznanje celotnemu kolektivu našega oddelka in kaie na poglabljanje v kvalitetno delo. — Kako obsežno je vaše nagrajeno delo in kakšen pomen ima? — Na 29 tiskanih straneh Biltena sem obrazložil slikanje obnosnih votlin, kanala vidnega živca, piramid in mastoidov, spodnje čeljusti in čeljustnega sklepa, ličnice, predela očesne votline in turškega sedla. Iz raznih virov sem ta material zbral, tako je v slovenščini na razpolago vsem rentgenskim tehnikom in jim bo lahko služil kot pripomoček pri delu. Prisrčno čestitamo tovarišu Grahku in želimo njemu in vsemu kolektivu rentgenskega oddelka nadaljnjih strokovnih uspehov. Ra. Svet za izobraževanje, telesno in tehnično vzgojo skupščine občine Novo mesto razpisuje naslednje STIPENDIJE: 2 štipendiji na fakulteti za matematiko ln fiziko 4 štipendije na pedagoški akademiji za matematiko in fiziko 3 štipendije na fakulteti za tuje jezike (angleščina, ruščina) 1 štipendijo na pedagoški akademiji za tuje jezike (angleščina, ruščina) 1 štipendijo na visoki šoli za telesno kulturo (I. stopnje) 1 štipendijo na pedagoški akademiji za tehnično vzgojo 1 štipendijo na zavodu za glasbeno ln baletno izobraževanje. Prošnje z overovljenim prepisom diplome in kratkim življenjepisom naj pošljejo kandidati do 30. junija 1964 na oddelek za splošne in družbene službe skupščine občine Novo mesto. Prošnja mora biti kolkovana s 50 din, vsaka priloga pa s kolkom za 30 din. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE, TELESNO IN TEHNIČNO VZGOJO Smrtna nesreča v Gotni vasi pred okrožnim sodiščem Odkar je letos 19. januarja v Gotni vasi izgubil življenje Franc Kek, čevljar iz Novega mesta, je bilo med ljudmi dosti ugibanja glede krivde. Okrožno sodišče v Novem mestu pa jc te dni spoznalo za krivca nesreče Franca Kova-čiča, mlinarja iz Novega mesta in ga obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora, razen tega pa na odvzem vozniškega dovoljenja za tri leta. Kritičnega dne je okoli petih popoldne vozil Franc Ko-vačič s svojim osebnim avtomobilom z Gorjancev proti Novemu mestu. V Gotni vasi Je že od daleč zagledal na skrajnem desnem robu dva pešca ln ju je nameraval z nezmanjšano braino prehiteti. Vozil Je s hitrostjo nekaj nad 50 km na uro. Cesta Je bila slaba, razen tega se je mračilo. Ko Je pripeljal do Franca Keka ln njegove žene Frančiške, ki sta šla po cesti, je z desnim žarometom Keka zadel. Sunek je vrgel pešca več metrov daleč, kjer Je udaril z glavo ob tla. Franc Kek Je bil mrtev. Avtomobllist Franc Kovačlč je pred sodiščem dejan.'e pri- znal, krivde pa ne, in je zatrjeval, da se je Kek tik pred avtomobilom spotaknil in omahnili na žaromet. Iz izpovedi prič Frančiške Kek, Ivana Vovka, Miče Devica, Franca Kranjca, Alojza Močnika, Vukoja Petroviča, Draga Soš-tarlča, Franca Cečeliča-, Antona Sprigerja, Jožeta Ficka, Rudija Dularja, iz zapisnika ln fotografij o ogledu na kraju nesreče, iz ugotovitev izvedenca dr. Julija Sajeta, Izvedenskega mnenja Darka Prijatelja ln izvida Instituta za sodno medicino o preiskavi obtoženčeve krvi pa je sodišče ugotovilo, da je nesrečo povzročil Franc Kovačlč in da pokojni Kek ni omahnil pred avtomobil. Po mnenju sodišča je prišlo do nesreče zaradi neprevidne in prenagle vožnje avtomobi-lista Kovačiča, delno pa zaradi tega, ker je bil voznik alkoholiziran. Dve uri po nesreči je imel v krvi 0.62 promila alkohola, ob nesreči pa Je bila stopnja nedvomno še višja. > Senat Je pri odmeri kazni upošteval obtežilne In olajše- valne okoliščine ter se odločili za navedeno kazen. Na eni strani so sodniki upoštevali, da je v nesreči Franc Kek izgubil življenje, da je za las manjkalo, da ni bila poškodovana tudi njegova žena, ki je bila tedaj tik pred porodom. po drugi strani pa dejstvo, da je bil Franc Kovačič doslej neoporečen in da mora skrbeti za dva nedoletna otroka. Sodba še ni pravnomočna. Kekova vdova zahteva od Kovačiča odškodnino, ta pa, bo določena v civilni pravdi.. Na tak način ne bomo privabljali tujih gostov 2e več let Je prihajal na Otočec švicarski državljan Alfred Seiler, ker so mu naši kraji silno všeč. Ko se je lani septembra mudil v tem hotelu, Je hotel nekega đne odpotovaitil. Zahteval je račun tn potni list, uslužbenec v recepciji pa Je Izjavil, da .'e njen potni Ust na postaji LM v Novem mestu in da naj malce počaka. Ko je g. Seiler zahteval pojasnila, kaj ima PLM z nJim opraviti, ln je hotel tja telefonirati, Je izvedel resnico ... ze zjutraj tega dne Je njegov potni Ust vzel računovodja hotela Otočec Riko Urh, se odpeljal z nJim v Ljubljano in pri podjetju »Autoconr merce« kupil nekaj rezervnih delov za svoj osebni avtomobil DKV, ki so Jih tedaj Izjemoma prodajali samo tuj" cem. Blago je prevzel in se podpisal na dobavnico z imenom Seiler. Ker Je tujec slučajno prav tedaj hotel odpotovati, Je zadeva prišla na dan ln Jo Je te dni obravnavalo novomeško okrožno sodišče. Riko Urh je bil zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin kaznovnn na 7 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. Sodba še ni pravnomočna. KAJ JE NOVEGA V BREŽICAH ROKOMET — Brežičanke so se T minulem tednu ponovno izkazale. V lepi in borbeni tekmi so premagale igralke ljubljanske Šiške s 6:5 (5:3) Tehnični vodja Drago Ples Je pripravil najmočnejšo ekipo, ki se bo lahko bralca proti drugi slovenski najboljši ekipi. _ Zmaga nad Šiško je doslej največji uspeh brežiških ro-kometašie. Postava: Podgoršek, BuiančiS 2, Molan 2, Gardin, En-Sel. Veble, Kolar 1, Les 1, Mi-lutinović, Pavlinfcič. Sodnik AJ-aer Je bil odličen. CELJE III — BREŽICE Brežičani so brez težav premagali ekipo Celja II z rezultatom 16:8 (12:1). 14. Junija bo-do naši ponovno igrali v Celju ' odločilno tekmo proti Celju I Za vstop v republiško ligo. Po ostrih napadih in fizičnih prekrških smo sodili, da so Celjani namerno tako ostro igrali. Med Brežičani stn se posebno izkazala mladi vratar Brglez in kapetan ekipe Darko Šetinc. BREŽICE II — ZAPRESlCI (moški): Gostje iz Zapresičev so bili v predtekmovanju in finalu medobčinskega srečanja mladine v Brežicah najboljši ln so zmagali z visokim rezultatom 33:17. BREZICE — SAMOBOR (ženske): Po končani tekmi za republiško ligo so Brežičanke Premagala še ekioo Samobora s 15:2. Igra je bila zelo kvalitetna in so domačnike popolnoma nadigrale gostje. ZASAVSKO PRVENSTVO B EKIP Občinska pionirska reprezentanca se je udeležila zasavskega prvenstva B ekip v Radečah ln dosegla naslednje rezultate: Brežice — Krmelj 11:15 in Brežice — Radeče 12:25. ODBOJKA Pred dnevi so Brežičani odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Bre^ane. Zmagali so gostje 2:1. Odbojkarji Breg s ne so premagali ekipo Sevnice s 3:2 in dobili pokal. Ženska ekipa Brežic se je plasirala v finale; ker tekmovalk iz Samobora ni bilo, so Brežičanke pokal osvojiie brez borbe. Odbojkarji bi morali odigrati prvenstveno tekmo z ekipo Celja II, vendar ti ob napovedanem času niso prišli na igrišče; Brežičani so zmagali s 3:0 brez borbe. PLANINSTVO 40 brežiških pionirjev in pionirk je pod vodstvom planincev šlo na izlet na Lisco. Učenci od četrtega do osmega razreda osnovnih šol so spoznavali prirodo In se učili orien-tacjie na zemljištu. Pionirji nižjih razredov bodo z enakim .v..!; na i«.let na Bo hor. NOGOMET Tudi nogometaši so prišli v finale srečanja mladine ob tekmah »-Bratstva in enotnosti«. V odločilnem srečanju so osvojili pokal. — V celjski ligi so premagali senovske nogometaše s 5:0. ATLETIKA Atleti so s« udeležili spomladanskega krosa, vendar brez večjih uspehov. Pri ženskah je zmagala ekipa Samobora, na drugem mestu so Zaprešičl, tretje pa so tekmovalke Brežic. V moški konkurenci so zmagali atleti iz Zapresičev, drugi so bili Krčani. tretji pa Samo-borčani. SODNIKI ODLOČAJO Novo mesto : Medvode 60:68 <26:37). Igrišče na Loki. Gledalcev okoli 200. Sodnika Gogala «• Kranja in Scfer iz Ljubljane T~ slaba. Novomeščani so vlo-«11 protest. Novo mesto so zastopali: Be-g 2, Franko 8. Petrič. Knoll 16, J*M 6, Blažič 9, Uhan 9, Spli-nal io. S Medvode: Knific T. 8. Knific *. 8. Jeraj 27, Zaletel 8. Jesih JJ. Bešter 2, Plešec 2, Sirena. Hočevar. Bohinc. Neobiektivna sodnika sta odvzela Novomeščanom zasluženo zmago. Medvodeani 60 v začetku v silovitem naletu ušli domačinom za 15 pik. nato pa So se Novomeščani zbrali in se spustil v lov za izgubljenimi koši. Do polčasa so znižali razliko na enajst >košev V drugem delu smo videli izredno dramatično borbo, ki je dosegla vrhunec neka i minut pred koncem. Novomeščani so tri minute pred koncem znižali razliko na pet pik, tedaj pa sta stopila na sceno sodnika, ki sta že prej naredila nekaj večjih napak, in prisodila žogo Medvodčanom. čeravno so vsi, kar iih Je bilo na Igrišču, to obsodili. Gostje so izkorisU-li priložnost, dosegli koš in tekma je bila odločena. Gledalci so bučno negodovali ob sodnikovih odločitvah, ki so stale domačine dve točki, Novomeščani pa so vložili protest zaradi .materialnega kršenja pravil. Bržčas bo protest zaradi pomanjkanja dokazov odbit. Pionirji iz osnovne šole Mrzlava vas pred mikrofonom Uspešen zaključek JPI v brežiški občini jCMbor za zaključek Jugoslovanskih pionirskih iger Je v sode-»j^nJu s komisijo za varnost v prometu pri občinski skupščini Bre- Pripravil lep zaključek JPI v okviru proslav dneva mladosti, »otnu dan tekmovanja so se pomerili mladi kolesarji v spretnostni tj™?!1 na posebni trasi, ki Je bila postavljena na stadionu v Bre-JJ?"- Vsak tekmovalec Je moral dati pred prtčctkom tekmovanja EjHkolo v pregled. Tekmovale so vse ekipo osnovnih šol občine Pionirji so -e pomerili tudi v znanju o prometu ln varnosti £<*stnh. Oddaja »Pokaži, kaj ve* o prometu«, Je bila v veliki dvo-w> Prosvetnega doma. Tudi tega tekmovanja so so udeležile ekipe jS* o\novnlh Sol. Celotno prlredtlov Je lepo vodil napovedovalec pfj LJubljani tov. Erneet Petrin in Jo Je prenašal Radio Brežice, skupina miaJSlh pionirjev Je odgovarjala pred mikrofoni, sta-Pionirji pa so odgovarjali s pomočjo semaforja, na katerem Je Sf1" luč pomolila pravilen, rdeča pa nepravilen odRovor. Pestrost ^*S°vanJa Je dopolnil zabavni ansambel bratov Lopatic iz Boršta. Uj.-O koristnosti lakSnih prireditev ni potrebno govoriti. Vsi plo-jJJ1- ki so prišli na tekmovanje, »o morali v celoti poznati pro-vSjB Predpise Za udeležence so bilo pripravljene lepe\ naernde. -Pionir Je dobil čokolado, ekipe pa denarne nagrade, od 50.000 "•000 dinarlev. Vrstni red: 0.»'■ »kupina- Sromlje, Skopice, Bušeča vas, Mrzlava vas. Orešle, jj?*4. KiiDole. II. ikuplna: PiSeče, Brežice II, Bizeljsko, Velika Do- ',/rtiče. Dobova, Globoko. Brežice I, Pečice, Cerklje. Kjj°»dl matematiki so se pomerili v računanju v osnovni šoli 4hjj°e I. Po triurnem tekmovallu so- plonlr.il zasedli sledeča mesta-Wl "režler II, Duhova, Globoko. Artlče. Cerklje, B'zdjsko, IH|> Dolina Plšcce. Napade so bile od 20.000 do 5.000 dinarjev. Tm!. Zaključek medobčinskega srečanja mladine v Brežicah, na katerem so razdelili pokale in spominske plakete, je dal takle končni uipeh: i. občina Samobor —- 25 toćk, 2. Brežice — 22, 3. Zaprešičl — 14. 4. Sevnica — 11, 5. Krško — 4 In 6. Klanjec — bre/. točke. Samo-borčani so v skupnem^lasma-ju osvojili prvo mesto in dobili prehodni pokal: če bodo zmagal še dvakrat, bo ostal njihov. —Trni Obiščite Črnomelj: KRES0VANJE v soboto zvečer in JURJEVANJE v nedelja dopoldne vas bosta prijetno razveselila! TABORNIKI VAS VABIJO! 31. maja je bil v Škof.ji Loki okrajni taborniški mnogoboj najmlajših tabornikov. Tekmovalo je 11 ekip medvedkov in 11 ekip čebelic: novomeške čebelice so dosegle tretje mesto. V nedeljo, 7. junija, pa bo v Novem mestu okrajni mnogoboj za tabornike in tabornice v dveh starostnih skupinah. V A skupinah bodo tekmovali člani od 11 do 15 let, v B skupinah pa v starosti 15 — 18 let. Prijavilo se je nekaj nad 30 ekip, mnogoboj pa bo pripravil odred gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. Tekmovali bodo na stadionu v Kandiji v nedeljo dopoldne. Skupine bodo postavljale šotore, pomerile se bodo v signalizaciji in v orientacijskem teku, med katerimi bodo morale reševati različne naloge. Po končanem tekmovanju bodo taborniki čete porečanov pokazali na Krki s svojimi čolni nekai manevrov. Obiščite -v nedeljo na novomeškem stadionu naše najboljše taborniške skupine, oglejte si njihovo delo! Priljubljena preizkušnja veščine v prižiganju ognja tabornike vedno znova razvname. Kako pa so tudi sicer spretni pri postavljanju šotorov, pri signalizaciji in orientacijskem'4eku, si lahko ogledate v nedeljo dopoldne na novomeškem stadionu, .„ kjer-fcodo imeli letošnji mnogoboj! Medobčinsko prvenstvo šol v mnogoboju in rokometu Ze nekaj let nazaj se konec maja vsako leto zbrejo v Novem mestu občinski prvaki.osnovnih šol v mnogoboju In rokometu. Letos smo videli najboljše ženske in moške skupine — zimagovalce iz Črnomlja, Trebnjega in Novega mesta. Pogrešali smo tekmovalce iz Metliške občine. Novomeško občino so zastopale v mnogoboju ekipe iz Novega mesta, Smihela iz Žužemberka ter rokometni ekipi iz Novega mesta in Šentjerneja; Črnomelj so zastopali učenci osnovne šole Črnomelj, prišli pa so tudi trebanjski občinski zmagovalci iz mnogoboja ter z Mirne občinske zmagovalke v malem rokometu. Tekmovanje se je odvijalo na igrišču na Loki in pri- osnovni šoli. Učenci so pokazali, da 60 se skrbno pripravljali na medobčinsko prvenstvo, saj so morali biti doma med najboljšimi. Skoda, da na takih tekmovanjih ne vidimo vseh šol. ko po drugi strani mnogoboj in rokomet niti nista preveč zahtevna. ZMAGOVALCI 'Mnogoboj — moški: i. osnovna šola- Črnomelj 853 točk 2. šola Katje Rupena (Novo mesto) 839 točk. 3. šola Smihel 741 točk in 4. šola Trebnje 657 točk. Posamezniki: 1, Stane Rožmarin (Črnomelj) 128 točk; 2. Bogdan Murn (N. m.) 125, 3. Slavko Retelj (Smihel) 120 točk. Presenečenje v mnogoboju so nam pripravili tekmovalci 14 Črnomlja, ker so bili zadnja leta navadno tu najboljši Novomeščani. Prav lep uspeh so pokazali učenci iz Smihela s tretjim mestom. Mnogoboj ženske: 1. šola Žužemberk 817 točk, 2. šola Katje Rupena (N. m.) 703 točk, 3. šola Tjrebnje 689 točk, 4. šola Črnomelj 688 točk. Razveselile so nas zlasti tekmovalke iz Žužemberka; razen vztrajnega dela jim je k velikemu uspehu veliko pripomogla tudi telovadnica, ki jo ima žužemberška šola. Mnogoboj posameznice: 1. Pavla Krizman (Zb.) 119 točk; 2. Milena Kic (Zbk.)'ll2 točk; 3. Vida Cesar (N. m.) 107 tdčk. Veliko navijanje Je bilo pri rokometu, posebno pri igrah deklet. Vsi rokometašj so pokazali dovolj znanja in z veseljem ugotavljamo, da nimamo več odličnih rokometašev samo v Črnomlju, temveč tudi že v Nove™ maslu neju in na Mirni. — Pri moških so v rokometu zmagali Crnomaljčani pred tekmovalci iz Novega mesta in Mirne. Posebno zanimiva je bila tekma za prvo mesto. — Z borbeno igro so se postavile tekmovalke iz Šentjerneja, saj so se krepko upirale bolj izkušenim Cr-nomaljkam. Zanimivo tekmo so hvaležni gledalci toplo pozdravljali. Zmagovalne ekipe bodo dobile spominske diplome. Taki mnogoboji so v učnem načrtu za telesno vzgojo v nižjih razredih osnovnih šol, zato bi morale na občinskih prvenstvih sodelovati vse naše osnovne šole. Tudi rokomet vadijo v šolah že od petega razreda naprej, in res ni težko zbrati ekipo, ki bi zastopala šolo na medobčinskem prvenstvu. Množičnost telesne vzgoje na osnovnih šolah bomo dosegli takrat, ko bodo vse popolne osnovne šole sodelovale na občinskih prvenstvih v mnogoboju in rokometu. Ponekod bo za uresničitev teh načrtov treba nekaj več prizadevnosti in čvrste volje šol in njihovih vodstev! Jože Glonar Krmelj: Beltinci 11:11 Prvenstvena tekma štajerske rokometne lige med moštvoma Krmelj in Beltinci se Je končala neodločeno 11:11, čeprav so Krmeljčanl nekaj pred koncem vodili s tremi goli razlike. Sodnik Slmčlč je sodil z napakami. D. B. Prvi in edini poraz Partizana UČITELJIŠČE : PARTIZAN (N. m.) 11:10 (5:4). Pred kratkim Je bila na Loki odigrana tekma med moštvoma Partizana in Učiteljišča. Prvi Jc bil prvak že v več kolih, na drugem mestu Je bilo učiteljišče. V tej tekmi, neborbe-ni ln počasni, so učiteljiščnikl v obrambi izredno ostro Igrali, kar jim Je prineslo zmago. To Je bil prvi in hkrati edin! poraz novomeškega Partizana v letošnjem . tekmovanju Učiteljlščnild so s to zmago potrdili, da so zasluženo na drugem mestu. Za učiteljišče so Igrali: Medic, Fifolt 4. Kobe 3. Cebln, Jakliči, Pečnik 3, Bele — Partizana so zastopali: Perko, Vovk 1, Bele 2, Blnžlč 3, Smerdu, Stokanovič. Medle 2, Splihal 2. Rodil Je sodnik Kralj iz Novega mesta — dobro. -»I AMERIKA : 0UMPIJA v Ljubljani! Košarkarska tekma ameriških profesionalcev z ljubljansko Olimpijo je morala biti prestavljena na 3. in 4. junija. Tako so prvo tekmo odigrali že včeraj zvečer; vstopnice, veljavne za 5. junija, pa bodo veljavne za nocojšnji drugi nastop. — Ekipo Olimpije bodo okrepili državni reprezentantje Djerdja, Kovačič in Djurić. DRUGA TEKMA BO TOREJ NOCOJ in ne jutri zvečer! HREN: 915 kegljev, nov dolenjski rekord! V Zagrebu Je bilo v soboto in nedeljo državno kegljaško prvenstvo posameznikov, ki se ga Je udeležilo prvih 24 kegljačev s slovenskega prvenstva. Med njimi Je bi! tudi zastopnik Dolenjske in član Pionirja Bogdan Hren. Tekmovalci so imeli po dva nastopa, enega na Grmoščici in drugega na težkem kegljišču Lokomotive. Na kegljišču Grmoščice so bili doseženi zelo dobri rezultati. Vsekakor najboljši je bil SteržaJ z 982 keglji, kar niso dosegli niti zagrebški tekmovalci, ki dobro poznajo to kegljišče. Med slovenskimi tekmovalci je bil na drugem mestu Grom z 947, njemu pa je sledil naš Hren z 915 keglji. kar Je obenem tudi nov dolenjski rekord. Prejšnji rekord je imel tudi Hren (915 kegljev). Sledili so Va-novšek 909, Slibar 902, Mlakar 882, Turk 875 itd. Mnogo slabši rezultati so bili doseženi na kegljišču Lokomotive. Edino pet tekmovalcev Je na tem kegljišču preseglo 860 kegljev; najboljši je bil Grom (904) in ševo (901). Drugi so dosegali rezultate med 750 in 830. Tudi Hren je dosegel tu samo 795 kegljev, ker je prvič kegljal na tem težkem kegljišču. V skupnem vrstnem redu se je Hren uvrstil na '23. mesto, med Slovenci pa na 7. mesto. Vrstni red: 1. SteržaJ 1869. 2. Sevo.1853 , 3. Grom 1851, 7. Slibar 1770, 13. Mlakar 1730, 20. Vanov-šek 1724, 21. Turk 1714, 23. Hren 1710. Mali oglasi t domačem listu: zanesljiv uspeh! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 5. JUNIJA: 8.55 Pionirski tednik. 9.20 Odmevi naših krajev. 10.35 Novost na knjižni polici. JI.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Leon Klemene: Spolnost in ojalovitev domačih živali. 13.30 Skladbice iz našega življenja. 14.35 S popevkami po .tugoslavijl. 15.15 Vsak dan za vas. 17.05 Na obisku pri inincoskih skladateljih. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Cotrt ure z orkestrom Man-tovanl. SOBOTA, 6. JUNIJA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.25 »Poletno sonce že greje«. 10.35 Pojo Italijanski zbori. 11.00 Pozor, nima* prednosti! 12.15 KN — Edl SenegsJčnik: Prevažanje čebel na pašo. 12.25 Vedri zvoki. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 21.00 Sobotni ples. NEDKIJA, 7. JUNIJA: 800 Mlft-dlnska radijska igTa — Gabi In njene dogodivščine. 9.05 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Zgodba s Sutjetske. 11.50 Ham-mond orgle. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.50 Koncert pri vas doma. 14.10 »Glasba ne pozna meW*. 15.05 »Danes popoldnea. 16.0/ Humoreska tega tedna — Lojze Zupan: Cigareta. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 8. JUNIJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9 25 Poje sopranistka Ada Sardo. 10.35 Naš podlistek — M. Alllngham: Albert Campion ln drugi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr Franjo Janežič: Varstvo poljščin v luči zakonskih predpisov. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravllajo. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 liak dan za vas. 18.10 Glasbeni spomini štiridesetih let. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. TOREK. 9. JUNIJA: 8.35 Nekaj domačih 9.45 Samospevi Antona Lajovca in Janka Ravnika. 10.15 Ciganske melodije z ansamblom Toki Horvath. 1100 Pozor, nimaš prednostll 12.15 KN — dr. Tone Vrablč: Plodnost In proizvodnost krav na farmi Zalog. 13.30 Orke- ster RTV Ljublljana s popularnim domačim sporedom 14.35 Narodne pesmi v priredbah. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra Klara Feher: K t-na stvarstva. SREDA, 10. JUNUA: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.10 Petnajst/minut z mlaJimi pevci. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Drago Hanzak: Sadna rastlina zahteva delo vse leto. 13.30 Jugoslovanske melodije. 14.35 Slovenski pevci zabavne glasbe. 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana, di. rigira Milko Skobeme. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoteke Radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razgiei.ice. 20.00 Španski motivi v zabavni glasbi. ČETRTEK, 11. JUNIJA: 8.05 S koncertnih in opernih odrov. 9.25 Beograjski ln zagrebški pevci zabavne glasbe. 10.15 Pihalna godba Rudolf Urbanec. 11.00 Pozer, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Jože Kregar: Nove vrtne lilije. 12.15 Opoldanski spored lahke glasbe. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turist Ična oddaja. 13.45 Kulturna kronika. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov, večer domačih pesmi In napevov 22 (740) DOLENJSKI LIST 1. V TEM TEDNU VAS ZANIMA L .... . . • <•__________ .,■ " .. _—_:_,_ .....: OD 6. DO 14. JUNIJA V LJUBLJANI 5. mednarodni lesni sejem Petek, 5. junija — Ferdo Sobota. 6. junija — Zdenko Nedelja, 7. junija Zorica Ponedeljek, g. junija — Medard Torek, 9. junija — Primož Sreda, 10. junija — Marjeta Četrtek, 11. junija — Srečko PREKLIC Alojzija Bukovec iz Urinih sel 27 preklicujem vse, kar sem govorila o Mariji Plantan z Urinih sel 39. Mariji Tomšič, Rafki Grilc, Jel-ki Križanec, Elici Kap«, tovarišu Jožetu Pekolju in medicinskim sestram splošne bolnice v Novem mestu se lepo zahvaljuje za predavanje in požrtvovalnost — Rezka Avsec. PRODAM LEPEGA mladega psa. Anica Počkar, Dol. Težka voda 2. PRODAM MONTAŽNO GARAŽO in novo žensko kolo. Naslov v upravi lista (385/64). PRODAM električno ščetko ln bojler za 10 litrov. Pivk, Mestne njiv« — blok "4. PRODAM levi vzldljivi štedilnik. Kristanova 17;»«Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno vprežno kosilnico. Jernej Krajšek, Ločna 35. Novo mesto. PRODAM novo ostrešje za hišo. Naslov v upravi lista (360/64). PRODAM HIŠO blizu Novega mesta. Naslov v upravi lista (395/64). TRODAM dobro ohranjeno tri-glasno harmoniko (na 3 vrste s poltonom) znamke »Flels«, ploče vmasto rabljeno kopalno kad, novo kletno okno, več solftnih cevi za dimnike in prosto stoječ štedilnik s pečico. Naslov v upravi lista. ŠOFERJA za 8-tonski avtomobil sprejmemo takoj (plača od 80—100 t.soč) ter mizarskega pomočnika in vajenca z vso oskrbo. Plača do bra. Jurkovič, Ljubljana, Grada-ika 12. ELEKTROIN ST AL ATERJE in vajence sprejmem takoj v stalno delovno razmerje. Možnost dogovor« za stanovanje. Sporočite naslov Vinku Erženu, Kranj, Koro ška c 57 STAREJŠI 2ENI, H bi pazila otroke, nudim vso oskrbo na deželi. Naslov v upravi lista (367/64) ODDAM OPREMLJENO samsko sobo. Cena 5.000 din. Naslov v upravi lista (366/64). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLA-TINA: Pri zdravljenju hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S »tem ublažite bolečine in krče. Prijetno ln učinkovito sredstvo za to Je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini! Trgovine pa ga bode v No- vem mestu pri trgovskem podjetju »HMELJNIK« — tel. 21-129 in »STANDARD« — tel. 21-158. Brežice:' 7. in 8. junija: italijanski barvni film »Mongoli«. 9. ir. 10. Junija: francoski film »Polnočni sestanek«. Ribnica: 6 in 7. junija: sovjetski film »Ivanovo otroštvo«. Črnomelj: 5. in 7. VI. italijanski film »Vsako noč novo leto«. 9. in 10. VI. ameriški film »Golo mesto«. Dol. Toplice: 6. in 7. "VI. amer. film »Vrtoglavica«. Kočevje — »Jadran«: Od 5. do 7. VI. mehiški barvni film »Jaz. pustolovec«. 8. in 9. VI. »Luka zadovoljstva«. 10. In 11. VI. angleški film »Človek na mesecu«. Kočevje — Rudnik: 6. in 7. VI. norveški film »Mladi grešniki«. Kostanjevica: 7. VI. francoski barvni film »Ambiciozna«. 10. VI. ameriški barvni film »Ali ljubite Brahmsa?« Metlika: 6. in 7. VI. nem. film »Ne pošiljaj žene v Italija!« 10. in 11. VI. jugoslovanski film »Vzkipelo mesto«. Novo mesto — »Krka«: od 5. do 8 VI ameriški barvni film »Severno proti Aljaski«. Od 9. do 13. VI. bo dramska revija. Mokronog: 6. in 7. VI. ameriški film »Najljubši učenec«. Predgrad: 7. VI. nemški barvni film »Indijski nagrobni spomenik«. Sodražica: 6. in 7. VI. francoski film »Vreli asfalt«. Stara cerkev: 6. ln 7. VI. slovenski film »Samorastniki«. Straža: 6. in 7. VI. špansko-ar-gentinski film »Žeja«. Trebnje: 5. VI. ameriški barvni film »Toby Tyler«. 6. n 7. VI. angleški film »Betonska džungla«. Brod na Kolpi: 6. in 7. VI. ameriški film »V znaku Zoroa«. Sevnica: 6. in 7. VI. italijanski film »Lepi Antonio«. •Videm-Dobrepolje: 6. In 7. VI. jugoslovanski barvni film »Obračun«. 10. VI. egiptovski film »Al-žirka Djamila«. mmmmmm MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 25. maja do 1. junija je bilo rojenih 27 dečkov in deklic. Poročili so se: Anton Drab, poljedelec iz Vel. Cerovca, in Mar!-' ja Hrovat, poljedelka s Konca; Janez Božič, delavec iz Gor. Suha-dola, in Ana Božič, poljedelka iz Gabrja. Urmla je Fani Zupančič, upokojenka lz Dol. Boštanja, stara 78 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Gole iz Korit — Jožico, Katica Prijano vič iz Tribuč — Heleno, Marija Dragan iz Brezja — Malčl, Marija Radi lz Velike vasi — Polonco, Marija Jare iz Velikega Lipovca — Henrika, Marija Zupančič z Jezera — Slavko. Vera Dijak iz Šentjerneja — Marka, dr. Tatjana Hvala-Andrej aševič iz Krškega — Zorana, Majda Mrhar s Trebelnega — Jolando, Ana Fifolt iz Podhoste — Mihaelo, Anica Balkovec iz Malega Nerajca — dečka, Rozalija Slak lz Dolnjih Ponlkev — dečka, Vera Korasa iz Žabje vasi — dečka, Anica.Klemenčič iz Regerče vasi — dečka. Marija češnovar iz Hra-stulj — deklico. Marija Zalokar lz Dolenje Brezovice — dečka, Ka-rolina Lunder iz Radovlje — deklico, Jožefa Legan iz Stavce vasi — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po-lodniAmcrl rodile: Karlina Lisec Iz Anovca — Antona, Anica Jovanovič iz Brežic — Aleksandra, Hermlna 2!čkar lz Vidma-Krškega — Zdenka, Greta Geč iz Sevnice — Polonco, Antonija Podgoršek iz Podgorja — Danico, Antonija Baško- vič iz Malene — Martino, Marija Clrriski iz Rigonc — Antona, Cirila Muster iz Krške vasi — Ido, Justina Hrastovšek lz Bukovška — Franca. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ivanu Brsanu, uslužbencu iz Gornje Straže, "je hlod poškodoval levo nogo; Jože Zabkar, posestnik iz Straže, je padel pod voz in si poškodoval roke; Jože Hudelja, sin posestnika s Hrasta, si je na cirkularki poškodoval prste desne roke; Tone črtalič, mizar lz Ostrega, je padel s kolesa ni si poškodoval glavo; Franc Blažič, šofer iz Tržišča, je padel po stopnicah in si poškdoval roki. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Petrišič, delavec iz Rlsvice, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Zvonko Rangus, sin gasilca iz Vidma-Krškega, je padel s kolesom in si poškodoval levo koleno; Jože Zmavc, delavec iz Stare vasi, je padel pod voz, naložen s senom, in si poškodoval desno nogo, hrbtenico in rebra; Franc Geršak, sin posestnika iz Bizeljsks vasi, je padel ln si poškodoval levo nogo; Andrej Skor-ljanc, delavec s Čateža, je padel pri čiščenju bazena in si poškodoval glavo; Marija Barblč, žena po-setnlka iz Dobrave, je padla pod voz in si poškodovala desno nogo in roko; Stanko Lepši na, hčer šoferja, je povozil avto in JI poškodoval levo nogo; Jožeta Straserja, posestnika lz Sel, je udaril konj po desni nogi. Dolenjske Toplice pričakujejo tepničarje 6. in 7. junija bo v Dolenjskih Toplicah proslava prve slovenske topniške brigade, ki je bila tu ustanovljena pred 20 leti. Na to se Topličani smotrno pripravljajo. Preskrbljeno je, da bo naselje urejeno in da bo dobilo kar najbolj praznično podobo. V ta namen so že ukrepali razni organi. Pa tudi domače turistično društvo je naredilo ustrezne korake. Lahko pričakujemo, da bo srečanje s preživelimi borci topniške brigade res pristno, kot se spodobi kraju, ki je bil med NOB pomembno središče ljudskega odpora proti fašističnemu nasilju. Odlično za Brežice in Šentjernej! Okrajnega šahovskega prvenstva.ki je bilo nedavno v Ljubljani, se je udeležilo tudi nekaj osnovnih šol z Dolenjskega. Med 35 ekipami s 140 pionirji in mladinci so se posamezne ekipe takole uvrstile: mlajši pionirji: 4.-5. mesto Birčna vas. 7 točk; mlajše pionirke: 3. Kočevska Reka. 9 točk. 6. Smihel pri Novem mestu, 5: starejši pionirji: 5. Smihel pri N. m., 4,5 točke; mladinci: 4. osnovna šola Katja Rupena (N. m.). 7 točk; mladinke: 1. osnovna šola -Brata Pir-kovič«. Šentjernej. 15 točk. Na 14. slovenskem pionirskem in 7. mladinskem prvenstvu osnovnih šol so brežiški mladinci osvojili 2. mesto 7 9.5 točke, mladinke iz Šentjerneja pa 3. mesto z 8 točkami. Na republiškem . prvenstvu je nastopilo 31 reprezentanc. Pretvornik na Grmadi 2e pred časom je bilo slišati glasove, da bo RTV Ljubljana zgradila na Grmadi nad Ortnekom relejnik (pretvornik), ki bi kril precejšen del zahodne Dolenjske. Sprejem na ekranih televizorjev v Ribnici (tu imajo že nad 100 televizijskih sprejemnikov!) in bližnjih krajih ni zadovoljiv, medtem ko v Sodra-žici skoraj ni mogoče gledati televizije. Prav bi bilo, da bi se za to pozanimali tudi pristojni činitelji pri RTV Ljubljana. NESREČE ■ iM^jiiiiiiiim.....mnmmmmmmmi;.....i*......miMnn-niiiii iwiiii-iiiiiiini.irm"---J—— 0SM0Š0LEC! SI ŽE IZBRAL SVOJ POKLIC Morda bi rad poslal trgovski pomocViik če si uspešno končal osemletko, se lahko po triletnem šolanju pridružiš prodajalcem v eni izmed naših sodobno urejenih trgovin s tehničnim materialom v Ljubljani. OGLASI SE PRI NAS ALI PA NAM Piši NA NASLOV: metalka PERSONALNI ODDELEK LJUBUANA-DALMATINOVA 2 V soboto dopoldne .bodo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču slovesno odprli 5. mednarodni lesni sejem, na katerem razstavlja 64 domačih in 37 inozemskih podjetij iz 11 držav. — Letošnja razstava bo pokazala, kakšen skok je naredila v zadnjih letih slovenska in jugoslovanska lesna industrija, ki je med najpomembnejšimi industrijskimi vejami v republiki. Danes stojimo s kvalitetnimi izdelki naše lesne industrije ob boku industrijsko visoko razvitih držav in že uspešno tekmujemo na zahtevnih tržiščih. Pri tako naglem in uspešnem razvoju lesne industrije so imeli pomembno vlogo tudi specializirani mednarodni lesni sej- mi v Ljubljani. Poleg podob., nih sejmov v Parizu in Kolnu se tudi ljubljanski uvl»? šča med vodilne svetovne specializirane sejme za lesno stroko. Letošnji sejem zavzema vse pokrite prostore GR in vrh tega še dobršen del odprtih razstavnih površin; to bo doslej največji lesni sejem 4,'i Ljubljani. Prvič sodelujejo "na letošnjem sejmu tudi. Francija, Velika Britanija in ZSSR. Inozemski razstavljal-' ci bodo pokazali na sejmu zlasti sodobne stroje, orodje in reprodukcijski material za lesno industrijo. Obisk sejma bo zanimiv za vsakogar, za*i to ga priporočamo zlasti delovnih kolektivom lesne stroke! OBJAVE - RAZPISI Vpisovanje v novomeško gimnazijo Srna skočila na cesto Na avtomobilski cesti pri vasi Podgračeno je voznik osebnega avtomobila K—55—642 A Albin Pe-tnč 29. maja podrl srno, Id je skočila pred vozilo. Škodo na avtomobilu so ocenili na 20.000 din. Trčil pri umikanju V višnjegorskem klancu Je hotel nemški voznik Bernhard Polski z osebnim avtomobilom OF—EP—782 D 29. maja prehiteti tovornjak s prikolico. To pa mu ni uspelo, kar je prišel nasproti neki avtomobil, kateremu se Je moral Polski umakniti. Pri tem Je trčil v prikolico tovornjaka. Škodo so ocenili na 20.000 dinarjev. Osebni avto v plamenih Milica Zupan, ki je 28. maja potovala po avtomobilski cesti iz Novega mesta proti Trebnjem, Je doživela s svojim avtomobilom LJ—109—89 precej nenavadno ne-siečo. Pri vasi Jezero Je vozilu zmanjkalo goriva, zato Je Zupano va ustavila. Ko je vožnjo s polnim rezervoarjem za gorivo nadaljevala, se je vnel motor. Ogenj Je Iz-bnihnll zato. ker se Je izgubil vi-Jak za reguliranje zraka v motorju. Škodo so ocenili na 200 000 dl narjev. Zadremal je za krmilom 29. maj« zjutraj Je zavil z avto-mob:lske ces'e pri Bell cerkvi tovornjak IJ 237 25 s prikolico 11 86 LJ. ki gu Je-vozil Štefan SkulJ. Tovornjak Je pudel v obcestni jarek In se prevrnil. Do ne- Gimnazija v Novem mestu bo sprejela v šolskem letu 1964/65 — 140 dijakov v I. razred gimnazije, od tega 70 v pedagoški oddelek. Vpisovanje bo do 26. junija 1964. Kandidati naj k vpisu prinesejo: 1. prijavo za vpis, ki mora biti kolkovana z državnim kolkom za 50 dinarjev; 2. originalno spričevalo o uspešno končanem 8. razredu osnovne šole; 3. originalni rojstni list. Dijaki, ki se bodo vpisali v pedagoški oddelek gimnazije, naj prinesejo s seboj zdravstveno potrdilo, da so zdravi. Ce bo število prijavljenih kandidatov večje od možnosti sprejema, bo izbira po preizkušnji iz slovenskega jezika in matematike. Vsi prijavljeni kandidati naj se zberejo v avli gimnazije 27. junija 1964 ob 8. uri, kjer bodo obveščeni o sprejemu v gimnazijo oziroma o preizkušnji. Sprememba delovnega časa Center za socialno delo ' občine Novo mesto sporoča strankam, da je uvedel s 1. junijem nov delovni čas. In sicer: ob ponedeljkih od 7. do 16. ure: ob torkih, sredah, četrtkih m petkih od 7. da "14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Stranke^ sprejemamo ob ponedeljkih ob 8. do 16. ure ter ob sredah in petkih od 8. do 13. ure. Popoldansko delo ob sredah je od 1. junija dalje ukinjeno. Izven sreče Je priilo. ker Je voznik zadremal. Škode je za 150.000 dinarjev Neprevidna otroka na cesti 31. maja Je v Žužemberku pred hišo št. 105 Franc Brulc z osebnim avtomobilom NM—21—23 podrl 4. letnega Marjana Kuhlja. Ta je tik pred vozilom prečkal cesto, tako da vozniku kljub naglemu zaviranju ni uspelo preprečiti nesreče. Teže ranjenega otroka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Podobna nesreča se Je Istega dne pripetila tudi na cesti med Brežicami in Krškim, kjer Je motorist Martin Držanlč podrl 6-letno Ireno Katlč, ki Je neprevidno prečkala cesto. Nesreča se Je pripetila, ko Jo motorist prehiteval vprežnl voz. Nezavestno deklico so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa Je izven nevarnosti. Motorist je bil laže ranjen. Nepazljivo na glavno cesto Ko Je Henrik ClgoJ 31. m«i« zavil na glavno cesto lz Leskovca v Krško, se ni prepričal, če Je cesta prosta. Zato Je z avtomobilom NM 21—04 trčil v osebni avto NM 14—97. s katerim se Je peljal Alojz Tratnik. TratnlKow avtomobil Je po trčenju zadel telefonski drog. Skupno gmotno škodo so ocenili na 300 000 dinarjev. tega določenega delovnega časa z*"* sprejem strank bomo sprejemali le stranke z nujnimi in izjemnimi' zadevami. Razpis delovnega mesta,. Združenje borcev NOV občine. Novo mesto razpisuje delovno? mesto strojepiske. Pogoji: dovrše-, na dveletna administrativna šola t obvladanjem stenografije. Prednost imajo otroci padlih borcev ter i otroci članov ZB. Razpis velja dal zasedbe delovnega mesta. SLUŽBO DOBI Zavod za izinero in kataster zemljišč v Novem mestu razpisuje delovno mesto katastrskega referenta. Pogoji: ustrezna strokovni izobrazba in 5-letna praksa v katastrski službi. Razpis velja do za- . sedbe delovnega mesta. Ugoden nakup Gosttusko podjetje KOLOnvOK-SKA RKSTAVKACIJA NOVO MESTO proda rabljene mize In stole.- Pojasnila dobite v upravi podjetja/j Razpis licitacije Občinsko sodišče v Novem mestu razpisuje 10. junija ob H. url licitacijo za prodajo avtomobil* znamke Volksvvagen 1952 (300.000 dm i in osebnega avtomobil* znamke Mercedes 170 V (35M.O0O din). Ogled vozil je možen vsak dan na občinskem sodišču od 7. do 12. ure. Pri nakupu ima prednost družbeni sektor, če teh interesentov ne bo, pridejo v poštef tudi zasebniki. Licitacija bo n* občinskem sodišču v Novem mestu. 60-letnica gasilskega društva Veliki ObreŽ 6. in 7. junija bo Gasilsko društvo Veliki Obrez pri Do* bovi proslavilo 60-letnico obstoja. V počastitev jubilej" so pripravili nekaj slovesnosti: v soboto, 6. junija. hO ob 20. uri na Obrežu bakla-da, nato bo slavnostna sej* društva.ter podelitev |.r'mu.nj dolgoletnim članom. Naslednjega dne bo ob petih zjutraj budnica, ob 10. uri sprejem gostov, ob 14. uri pa svct*j nost s podelitvijo , .llikovartl najzaslužnejšim gasilcem. I* končanem programu bo prosta zabava s srečolovom. D. V. I Naročite domači tedw nik bratu ali sinu, ki $ pri vojakih! Obiščite Črnomelj: KRES0VANJE v soboto zvečer in JURJEVANJE v nedeljo dopoldne vas bosta prijetno razveselila! DOLENJSKI LIST I.ASI NIKI IN* IZDA.lArKL.ll: Občinski odbori s/.DL ure/ne Črnomelj, Kočevle. Metlika. Novo mesto II u-ptoa Sevnica In Trebnje UREJUJE URKDNISKl <>DBKI,o v i.iubllanl.