I r "■ l GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKI SOVO KES1*) CA - — u i u LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1200 din Oziroma * ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev- »4 (544) Leto XI NOVO MESTO, 25. AVGUSTA 1960 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave Št. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Casopisnr podjetje *De!o« v Ljubljani Vsak dan je dragocen za pravoCasno in predčasno uresničitev letošnjih proizvodnih pianov V sredo, 17. avgusta je bila v Novem mestu skupna seja predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze in sekretariata Okrajnega komiteja ZKS Novo mesto. Razpravljali so o izpolnitvi polletnega in izvrševanju letnega družbenega plana, o sprejemanju odlokov o minimalni agrotehniki ter o Ljudski tehniki. »KRKA« V PRVI POLOVICI LETA SPET NAD POVPREČJEM Industrija našega okraja je izpolnila letos v prvih šestih mesecih 48,7 odstotkov letnega plana. Ker imamo precej podjetij, ki so sezonskega značaja, predstavlja ta odstotek lep uspeh in nas prepričuje, da bomo lahko izpolnili letni plan celo do 29. novembra če bomo povsod vložili vse sile za uresničitev nalog, ki so še pred nami. Največ podjetij je imelo ob nolletju okoli 50 odstotkov izvršenega letnega plana, vendar st ponekod še pojavljajo stare slabosti, da nekatera podjetja ne izpolnijo plana, nekatera pa ga precej presežejo. Tako je IMV dosegla le 13 odst. letnega plana, primer za stalno prekoračevanje pa je Tovarna zdravil »Krka«, ki je ob. polletju dosegla že 66,2 odst. letnega plana. Glavni vzrok za neizvršitev pri IMV je vprašanje obratnih sredstev, ki je bilo delno rešeno šele pred kratkim. Na izpolnitev okrajnega plana bo v drugem polletju vplivalo — vendar ne odločilno — delno pomanjkanje obratnih sredstev in sezona dopustov. SUROVINA DRUGAM — DOMAČA TOVARNA STOJI Dp konca leta naj bi bili izdelani že občinski in okrajni plani za prihodnje leto in perspektivni petletni plani. Nekateri kolektivi težijo, da bi bili plani za prihodnje leto nižji od letošnjih, predvsem zaradi obratnih sredstev, goje pa tudi željo, da bi vnesli v plane višje materialne stroške. Vse take in podobne želje bi lahko imele težke gospodarske posledice. Pri sestavljanju petletnega plana moramo težiti za tem, da bodo podjetja izkoriščala predvsem domače surovine. Dogajalo se je namreč, da Je neko podjetje obratovalo s precej manjšo zmogljivostjo kot bi lahko, oziroma je tudi stalo, ker ni imelo surovin. Surovine, ki jih to podjetje uporablja, pa je Izdelovalo podjetje v iBtcm kraju In jih zaradi obvez do združenja, v katerem je včlanjeno, prodajalo v druge okraje. Skratka: pomagali smo pri izpolnjevanju plana drugim okrajem — kar je prav — ne pa domačemu (kar bi lahko!). Upoštevati bomo morali tudi združevanje sredstev podjetij. Lani je zaradi neprožnega združevanja sredstev ostalo v okraju neizkoriščenih nad milijardo dinarjev. Podjetja, vsaj v okraju, naj bi se medsebojno kreditirala, predvsem tista, ki so po proizvodnji sorodna. »MEDVEDJIH USLUG« NE SPREJEMAJMO! V razpravi so se tudi pogovorili o bodočih investicijah v okraju Ugotovili so, da bo treba analizirati rentabilnost dosedanjih investicij, razvoj delovne storilnosti, družbenega standarda in osebne potrošnje. Opozorili so na »usluge« ne- kate/ih večjih podjetij, ki so značilne pravzaprav za kapitalizem, pa se dogajajo tudi pri nas. Neko zagrebško podjetje je izdelalo nekemu našemu popoln načrt proizvodnje in dokazalo rentabilnost novega obrata, v katerem bodo seveda stari stroji zagrebške tovarne. Pri tem pa so »dobrotniki« seveda zamolčali, da imajo doma za isto proizvodnjo že modernejše stroje, s katerimi bodo hitreje in seveda ceneje uspešno konkurirali našemu podjetju. * « • Razprava se je kritično dotaknila tudi nekaterih posameznih direktorjev, ki odločajo sami, brez delavskega sveta in upravnega odbora podjetja. Predvsem je to slučaj v nekaterih podjetjih, ki se še širijo in razvijajo. Nad razvojem takega podjetja ima običajno pregled le ozek strokovni kolegij, ki hitro rešuje vsa vprašanja, delavsko samoupravljanje pa pusti ob strani. Razne organe in organizacije vidijo nekateri direktorji le takrat, kadar bi potrebovali njihove pomoči, drugače pa se jih na daleč izogibljejo. Skratka: zgodi se lahko, da se kakšen direktor zgubi kot človek-komunist-izvrševalec politike družbe ter podjetja In postane navaden absolutist-individualist in zgolj komercialist. DA BO VEC KRME IN PŠENICE V nadaljevanju so razpravljali še o zakonu o racionalnem izkoriščanju zemljišč in agrominimumu. Ugotovili so, da je bilo razprav o tem po občinah že precej, vse premalo pa po vaseh. Najdlje so se zadržali okoli agrominimuma v travništvu in pri žitih. Lani je bilo v kooperaciji in na sodobni način obdelanih z vsaj minimalnim umetnim gnojenjem itd. v okraju 3.200 ha travnikov in 2.150 ha žit. Letos naj bi se številki pomaknili pri travnikih na 10.000 ha, pri žitih pa na 5.000 ha. Za te površine bodo letos tudi zagotovljena zaščitna sredstva, umetna gnojila in drugo. Posamezne občine naj sprejemajo odloke o agrominimumu v travništvu in pri pšenici, vendar ne za vse ozemlje, pač pa le za tista področja, kjer bo res zagotovljen velik uspeh pri pridelkih na najboljši zemlji. Hkrati naj sklepajo pogodbe o kooperaciji tudi z ostalimi kmetovalci, ki to žele. Akciio o obveznem agrominimumu bo podprla po svoji liniji tudi orgaiizacija SZDL. ♦ V • • • Nazadnje so se pogovorili še o Ljudski tehniki in o 10-mesečnem tekmovanju društev Ljudske tehnike. Ugotovili so, da tehnika vse bolj prodira v naše življenje, saj danes zaradi njene množične uporabe ne moreš biti niti gospodinja, če nimaš vsaj malo pojma o gospodinjskih strojih. Z novimi stroji je treba znati ravnati, jih pravilno uporabljati ln popravljati — vse to pa uči Ljudska tehnika. Večkrat se je zgodilo, da so nekje ležala tehnična sredstva neuporabljena, ker ni znal nihče z njimi delati, ali pa so jih prehitro pokvarili. Delo organizacij LT moramo zato podpirati na vseh področjih. Sprejeli so sklep, da naj Okrajni odbor LT nastavi stalnega sekretarja. V soboto praznik NOVOTEKSA V soboto, 27. avgusta, se tovarniška sirena v Novoteksu ne bo Oglasila. Kolektiv bo praznovRl deveto obletnico delavskega samoupravljanja. V torek, 30. avgusta, bo namreč preteklo deset let, odkar so tudi v Novoteksu uresnl- gll Marxovo geslo-: »Tovarne deve eni Ce pogledamo razvoj Novoteksa v minulih desetih letih, moramo priznati, da Je bil dosežen velik napredek. Največ nam povedo podatki o proizvodnji ln gibanju delovne sile. Proizvodnja se Je v teh desetih letih povečala za več kot C-krat, število zaposlenih pa le za dva in polkrat. To pomeni, da se PRIHODNJIČ: 9 V novo šolsko leto 9 V Brežicah so sklenili O Delavska univerza v Vidmu-Krškem (Zaradi pomanjkanja prostora danes odloženo) # Reportaža iz XXI. stoletja # Sto tisoč kopalcev Je močno povečata tudi storilnost dela. V Metliki so odprli novi obrat - predilnico volnene preje. -Uvedli so kompleksni sistem nagrajevanja po učinku, skrbeli za izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka itd. Nedvomno je, aa imajo pri tem največ zaslug prav organi delavskega samoupravljanja, ki so uspešno premagovali vse težave i« ovire. Teh ni bilo malo. Našo trditev potrjuje tudi poaa-tek, ki pravi, da Je bilo v minulih desetih letih - ali točneje povedano - od 11. oktobra 1950, ko je bila prva seja delavskega sveta, do danes kar 205 sej upravnega odbora in 87 sej delavskega sveta. V organih delavskega samoupravljanja Je sodelovalo 154 članov kolektiva. Od teh Je Se danes zaposlenih v podjetju 101 ljudi. Ob tej priložnosti bo v soboto dopoldne ob 10. uri slavnostna seja delavskega sveta, na katero bodo porabili tudi vse dosedanje člane delavskih svetov in upravnih odbo-ki so se v podjetju in Številne goste. Na seji bo direktor podjetja med drugim opisal razvojno pot Novoteksa v minulih desetih letih In smernice bodočega razvoja podjetja. Prav tako bodo na slavnostni seji razglasili rezultate športnih tekmovanj, ki Jih Je sindikalna organizacija v Novoteksu organizira- la ob deseti Obletnici delavskega samoupravljanja med kolektivi novomeške občine. Ob 13. uri se bo v tovarni zbral ves kolektiv. — Na zborovanju bo zbranim spregovoril prvi predsednik delavskega sveta Janko Kastelic. Zatem bodo priredili še majhno zabavo za vse člane kolektiva. Ob tej priloinostt bo Jutri izšla tudi prva Številka domačega tovarniškega glasila, ki ga bo odslej redno vsak mesec izdajal delavski svet podjetja in prek njega seznanjal vse člane kolektiva s sklepi samoupravnih organov in z drugimi zanimivostmi iz življenja ln dela kolektiva. Kolektivu Novoteksa, še posebej pa vsem članom dosedanjih delavskih svetov in upravnih odborov ob tem pomembnem jubileju tudi ml iskreno čestitamo z željo, da bi čimprej uresničili načrt, ki predvideva 8 milijard bruto produkta na leto! Prvo knjigo Dolenjske založbe -Bevkovo povest DOMAČIJA -dobite v vseh knjigarnah. Cena v platno vezane knjige 560 din, broširane 450 din p. Visoki gost v Dol. Toplicah Odkar je v Toplicah dograjen Športni bazen. je ta kraj postal privlačna točka za turiste. Vsak dan prihajajo gostje iz bližnjih in oddaljenih krajev. Posebno velik obisk je ob nedeljah. Pred dnevi se je mudil med gosti v športnem bazenu tudi preds^nilk GO ZB NOV tovariš Aleksander Rankovič s svojo družino. BRIGADIRJI! Zbor XIV. novomeške mladinske delovne brigade bo v ponedeljek, 29. avgusta, ob 16. uri pri osnovni šoli v Novem mestu. Brigadirji, ki ste se prijavili za to brigado, bodite točni! 7. julija 1943 sta na kraju, ki ga označujejo črtice, prebredli Cankarjeva in Sercerjeva brigada • Krko ter udarili po nemških okupatorjih na letališču v Cerkljah. V nedeljo se je na g-ičkih na desnem bregu reke nad vasjo Dobrava zbralo nad 700 ljudi, ki so tu počastili spomin na partizanske borbe, hkrati pa so na najlepši razgledni točki nad Krko odkrili lepo kamnito spominsko obeležje. Zbrani množici je govoril sekretar Obč. komiteja ZKS Videm-Krško tovariš Milan Ravbar, igrala pa je gasilska godba na pihala iz Krškega. V Dobravi so takoj nato na Strojinovi hiši odkrili spominsko ploščo očetu Francu in hčerki Dragici, ki ju je zločinska »črna roka« ubila tu 14. maja 1944. O liku pokojnega aktivista je govoril pred Strojinovo hišo tovariš Lojze Colarič, nekdanji komisar Cankarjeve brigade. — V vasi je bila nato prav prijetna zabava, za kar je treba pohvaliti domačine in organizacijo ZB Podbočje. Prireditev v Dobravi je bila hkrati zaključno slavje letošnjih obširnih proslav praznika občine Videm-Krško Z DESETE SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO K reševanju šolskih problemov pritegniti tudi gospodarske in vse druge činitelje v občini Čeprav malo dolg, Js bil dnevni red 10. seje ObLO Novo mesto, dne 19. avgusta, zanimiv in aktualen. Odborniki so se tokrat seznanili z nekaterimi najbolj perečimi vprašanji (šolstvo v občini, novi krajevni odbori, gradnja nove bolnišnice, nov gasilski dom ln ustanovitev poklicne gasilske enote, gospodarski problemi Itd.), kar pa je Se važnejše - na seji niso molčali: samo v razpravi o šolstvu Je tokrat sodelovalo 22 odbornikov, skupno pa se je na seji oglasilo k besedi nad 40 tovarišev, kar se prav gotovo že lep čas ni zgodilo. - Skrčen obseg Usta nas sili, da danes kot kronisti le v glavnih potezah opišemo potek zanimive seje in njene sklepa, čeprav bomo o posameznih problemih v prihodnjih številkah še poročali. Pravtako bomo na ostre očitke o neodgovornosti tiska, konkretno glede pisanja Dolenjskega Usta, ln na kritiko časnikarskega dela odgovorili tovarišu predsedniku ObLO zaradi pomanjkanja prostora prihodnji teden. Občinski svet za šolstvo je že pred sejo seznanil odbornike s tehtnim, 33 strani obsegajočlm poročilom o perečih vprašanjih ln stanju šolstva v občini. Tako temeljite analize, ki jo je na seji podprl z nekaterimi sugestijami in predlogi še predsednik sveta Sergej Thorževski, že lep čas ni bilo pred ljudskim odborom. Kakor je problematika široka — saj zadeva kar 43 osnovnih, strokovnih in srednjih šol v občini - in dostikrat kar boleča, jo vendarle lahko strnemo v kratko ugotovitev: tega, kar Je bilo v šolstvu zadnjih 100 let zamujeno, dolga desetletja zinemarjano in v razmerah nekdanjih oblasti načrtno zatirano, sami v kratkem povojnem poldrugem desetletju nismo mogli ne re- Tovariš Zoran Polič je obiskal Dolenjsko V preteklem tednu je obiskal naš kraj tovariš Zoran Polič, pomočnik sekretarja za finance ZIS iz Beograda. S predstavniki OLO in okrajnih političnih organizacij se je zanimal za perspektivni plan in nadaljnji gospodarski razvoj novomeškega okraja. Ogledal si je tudi obrate IMV, Tovarno zdravil KRKA, Novoteks, Novoles in nekaj objektov v Beli krajini, bil pa je tudi v Dolenjskih Toplicah. Siti, ne v celoti popraviti! Prehuda je bila dediščina stare Jugoslavije ln pregloboke so bUe rane, ki jih je šolstvo dobilo v letih okupacije, da bi bili lahko z njim danes glede stavb, opreme, učil in kadra zadovoljni! Prav tu se veliko bolj kot kjerkoli drugje čutijo bridke posledice nekdanje nerazvitosti naše pokrajine. Brez dolgoročnega posojila repubUke, načrtnega združevanja sredstev OLO, ObLO ln vseh gospodarskih organizacij ter samopomoči državljanov ne bo moč kmalu zadovoljivo rešiti problema šolskih prostorov, stavb in učilnic, stanovanj za prosvetni kader in pod. Tuđi gradbeni plani za to področje so bili vsa zadnja leta navzlic vsem objektivnim težavam le premalo čvrsti ln premalo je bilo trdne vztrajnosti, da bi glede reševanja šolske problematike dosegali večje, nujno potrebne uspehe! Odborniki so glede potreb posameznih šol povedali veliko bridkih ugotovitev. Ponovili jih bomo v eni izmed prihodnjih številk; našteli so kopico problemov in predlogov za in proti ukinitvi nekaterih osnovnih šol. Opozorili so, da nimamo plana, ki bi pokazal perspektivne potrebe po novih kadrih. SliSali pa smo tudi kritiko, ki jo morajo prenesti na vse šolske odbore in krajevne odbore: da marsikje, zlasti pa še v odročnih krajih, še vedno manjka toplega odnosa prebivalcev do mladega učiteljskega kadra 1 Da se marsikje učitelji in učiteljice dobesedno pehajo, tfa pridejo do tople hrane, da jim ljudje nič kaj radi ne pomagajo, da je šola zato hladna in mrzla — ne pa dom njihovih otrok, v katerem bi učiteljeva skrb in ljubezen povezovala mladi rod v eno samo veliko družino 1 Da je z eno besedo — kopiea drobnih, a nddvse važnih vprašanji ki jih lahko rešijo ljudje sami brez dinarja investicij! Med najvažnejšimi sklepi seje naj navedemo tu le nekatere: — v najkrajšem času naj se prične z novogradnjo osnovne šefie v Šentjerneju, kjer je stanje najbolj kritično; — za vdrževanje sedanjih šolskih prostorov se osnuje pri ObLO posebni fond, v katerega se bo v obliki dotacije stekalo na leto približno 8 milijonov dinarjev (2 odat. od proračuna). Ta denar bo namenjen samo za vzdrževanje, za opremo in učila; — mlečne kuhinje je treba obdržati pri vseh šolah; — osnovne šole (štirirazrednice) Bela cerkev, Gabrje, Gor. Sušica, Globodol, Laze, Poljane in Pod-i:rad se obvezno prekvalificirajo v srtrirazredne osnovne šole, viftji letniki pa prešolajo na najbližjo višjo organizirano šolo; — o predlaganih ukinitvah osnovnih šol Dobrava, Grčevje in Trska gora bodo odborniki razpravljali na bližnjih zborih svojih volivcev. V treh letih: nova bolnišnica Dotok bolnikov v novomeško bolnišnico že vsa povojna leta znatno presega njene zmogljivosti. Čeprav se je ustanova zlasti organizacijsko močno izpopolnila po letu 1945, mora premagovati pomanjkanje (Nadaljevanje na 3. strani) VREME ZA C AS OD 25- AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA: Med 27. in 30. avgustom včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 30. avgusta. V ostalem lepo poletno vreme. — Okrog 4- septembra zopet krajevne nevihte. Dr. V. M. LJUDSKA TEHNIKA NOVOMEŠKEGA OKRAJA V JUBILEJNEM LETU 1961 Milijon ditiarfev nagrade $a hmeljiščih po okraju je Se vedno živahno. Vsak dan se zbira na stotine obiralcev Oblralk, otrok in mladine.; vse hiti pomagat, da bo žlahtna »grenka roža« čimprej v suSilnicah ... ■M posnetek kaže pridne obiralce v Šentjerneju: Čakajo, da »e bodo zvrstili s oddajo polnih tnerie. Več o njih berite a* 2. strati daoaftnje itevU** Prihodnje leto bomo po vsej državi slovesno praznovali 20. obletnico začet ka upora jugoslovanskih narodov. V to Islavje se vključuje tudi Ljudska tehnika našega okraja. S 1. oktobrom bodo njene organizacije začele z vsestransko živahno dejavnostjo, ki bo pokazala javnosti vso pestrost in razširjenost od krožkov do klubov, društev in obč. odborov LT ter njihovih komisij. Da bi se delo v organizaciji kar najbolj razvilo, ga bo tajništvo okr. odbora LT podprlo še posebej z nagradnim tekmovanjem. Od oktobra do junija prihodnjega leta bodo društva in klubi, krožki in komisije kot občinski odbori Ljudske tehnike skrbeli za različne prireditve, nastope in razstave, tekmovanja in javne manifestacije. V tednu mladosti naj bi prireditve dosegle vrh, junija 1961 pa bo v Novem mestu zaključna razstava LT in tekmovanja. Točen načrt dela J predvideva podrobnosti zanimivega tekmovanja. V društva, krožke in klube bodo v tem času vključili predvsem strokovno tehnični kader, ki žal še marsikje stoji izven vrst LT. V vseh organizacijah bodtf upeljali evidenčni dinar kot članarino, v vrste LT pa bodo vključili predvsem kar največ delavcev, kmečke mladine in odraslih. Verjetno bodo med tekmovanjem posebno zanimive prireditve »Pokaži kaj znaš — vse o tehniki«, razstave, prirejanje poučnih predavanj, predvajanja tehničnih filmov in podobno. Koristno bo uresničiti zamisel, da bi pri vseh stanovanjskih skupnostih ustanovili delavnice z geslom »Pomagaj si sam!* Okrajna tehnična razstava naj bi bila zadnje dni junija 1961 v Novem mestu. Tu bodo posamezne občine pokazale, kaj smo dosegli na področju Ljudske tehnike. Postavili se bodo fotoamaterji z obveznimi posnetki o tehničnih dejavnostih-, izdelava diafilma bo eden izmed pogojev za udeležbo na razstavi. Radioamaterji bodo izdelali hišni telefon in zvonec ter enocevni sprejemnik. Modelarji in brodarji bodo pripravili več presenečenj, medtem ko pričakujemo posebno močan odziv avtomoto društev Elektrostrojna društva in sekcije naj b: predstavile elektromotorje, makete razdelilnih plošč, različne strojne naprave ln podobno. Mladi gradbeniki, kmetij- stvo, kmetijski strojniki in drugi bodo lahko pokazali napredek s teh področij. Vsak občinski odbor LT bo sestavil veliko zidno karto svojega področja z vsemi gospodarskimi, turističnimi in geografskimi zanimivostmi občine. Hkrati z razstavo bodo v Novem mestu številna tekmovanja v tehnični dejavnosti: nastopi radioamaterjev, spu-ščalci zmajev, balonov in letalskih modelov, ocenjevalne vožnje s kolesi, z mopedi, motorji, avtomobili in s traktorji, skušnje pionirjev v prometnih predpisih in podobno. Povsod naj bi nastopale občinske ekipe za prvenstvo okraja. Za tekmovanja, nastope ln srečanja bodo v kratkem izdana vsa potrebna navodila. Da bi še bolj pospešil razvoj tehnične ravni v okraju, pa ho Okrajni odbor Ljudske tehnike razpisal denarno nagrado v znesku enega mM iona dinarjev, kar bo prav go'ovo vel-ka in mikavna izpodbuda za kar najboljšo razgibanost v tej akciji. Hkrati pa lep prispevek ovgtfnizacij LT v jubilejnem letu naših narodov. —mtr— B/+///^^ 999999999999999999999999999999929999999999999999999999999999999999999999999999999999999999992999999999999999999999999999999999541 Stev. 34 i/0 IMV pojasnjuje Na Zeljo Upravnega odbora Industrije motornih vozil Novo mesto z dne 15.avg. 1960, objavljamo spodnje pojasnilo o potrebnih investicijah in proizvodnih načrtih podjetja, ki dopolnjuje razpravo s seje Zbora proizvajalcev ObLO Novo iaejto z dne 29. 7. 1960. Pojasnilo kolektiva IMV dopolnjuje hkrati *udi podatke iz članka »Iskre okrog ISKRE in IMV* iz 32. številke našega tednika z dne 11. avgusta 1960. Dne 15. aprila 1960 so na »eji OLO Novo mesto pod prvo točko dnevnega reda obravnavali poročilo »O gospodarskem stanju in razvoju IMV«, ki je bilo na osmih tiskanih straneh dostav'jeno pred sejo vsem odbornikom OLO. Podrobnejšo dokumentacijo je pred sejo OLO obravnavala gospodarska komisija OLO. na podlagi katere je podfpredsed- OLO tov. Ludvik Golob poročal na seji. V poročilih in razpravi je bilo vsem odbornikom pojasnjeno, da je z ozirom na sedanje cene vozil spodnja meja rentabilnosti proizvodnje tri vozila dnevno, ta pa ne zagotavlja podjetju samostojnega nadaljnjega razvoja; proizvodnja petih vozil na dan pa zagotavlja rentabilno proizvodnjo in možnost s a- Motorist v konja 10. avgusta ob 20.20 Je vodil J. Z. po sredi ceste lz Trebnjega proti Štefanu vprežnl voz, ki nI imel luči. Voznik Je bil spredaj pri konjih. V Rožnem vrhu Jim je pripeljal nasproti motorist F. C. Vozil je po sredi ceste. Pred vožnjo Je po lastni izjavi izpll približno pol litra vina, kar Je imelo za posledico, da je bil manj pazljiv. Nasproti prihajajoči voz je opazil na S do 6 metrov, ko je bilo prepozno. Izogniti se ni mogel in Je zapeljal v levega konja. Konja sta se spla-ŠUa in ju je voznik ustavi! Sele po kakih štiridesetih metrih. Šofer in potnik sta dobila pri trčenju hujše poškodbe, na vozilu je škode za okoli 70.000 dinarjev, poškodovan pa je tudi konj. ■ Takim nesrečam bi se v bodoče izognili, če bi Imel voznik vprežnega voza ponoči na vozu luč ln bi vozil po svoji desni; šofer pa pred vožnjo ne bi smel piti alkohola, moral pa bi voziti po desni strani: Vzroke le ugotavljajo. nesreče ln krivdo mcstojnega nadaljnjega razvoja podjetja. Za proizvodnjo petih vozil na dan pa je treba novih investicijskih sredstev: za opremo 90.000.000 din, za gradbene objekte 111,360.000 dinarjev ter za obratna sredstva 811,000.000 din- (Pripomba UO: vrednost opreme in gradbenih objektov računana po veljavnih cenah v začetku leta 1960.) Z ozirom na to, da je analiza pokazala, da je razlika v investicijah v osnovna sredstva med potrebnimi sredstvi za tri vozila na dan in potrebnimi sredstvi za pet vozil na dan relativno majhna v odnosu na rentabiliteto proizvodnje, je bil sprejet sklep, da bomo proizvajali pet vozil na dan. OLO pa je istočasno sprejel sklep, da se IMV omogoči najetje potrebnih kreditov in sklep o okvirnih garancijah za omenjena sredstva. Med razpravo so si odborniki OLO ogledali proizvodne prostore in proizvodnjo v tovarni. O vsem tem sta pisala »Dolenjski Ust* in »Delo*. Dne 29. aprila 1960 so na seji ObLO Novo mesto ponovno obravnavali pod 3, točko dnevnega reda »Poročilo o gospodarskem stanju in razvoju IMV*. Tudi občinskim odbornikom je bilo dostavljeno poročilo na osmih tipkanih straneh- Podrobnejšo dokumentacijo je obdelala gospodarska komisija ObLO, katere poročilo Je podal predsednik občinskega Zbora proizvajalcev tov. Miloš Jevšek. Pred razpravo so si odborniki občin- Zadružni center v Žužemberku V 2užemberku Imajo že pripravljene načrte za gradnjo zadružnega centra. Ze letos bodo začeli graditi skladišča. Stavba bo enonad-stropna, 25 m dolga ln nad 9 m široka. Spodaj bo imela tri prostore, v njih pa bodo skladišča za krompir, Jabolka, umetna gnojila ter zelenjavo ln garaža. V zgornjem Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: rmana, rdeče deteljice Ust: breze, šmarnice. vinogradniškega lapuha, gozdne jagode, melise, ozkolistnega trpotca, robide, maline, pekoče koprive, jeternika. volčje češnje. Rastlino: pelina, gladišnika, hribske rese, kopitnika, krvavega mlečka,tavžentrože, ftent-Janževke, rmana, melise, vodne kreše, črnobine. ptičje kaše, ženiklja, materine dušice, jetičniika, gladeža. zlate rozge. Korenine: arnike, šmarnice. malega divjega Janeža, velikega divjega janeža, medvedovih tac, trobentic, črnobine, maSe norice, peko *e koprive, srčne moči. Lubje: češminovih korenin, Češ mi novi h palic. krMlke. Razno: suhe borovnice, kum-na, rženi rožlčld. Za prodana zdravilna zelišča, ■veže In suhe lisičke ter gobe zahtevajte GOSADOVE NAGRADNE KUPONE, da se boste v jeseni lahko udeležili velikega nagradnega žrebanja ln srečolova. Vsa ostala pojasnila ln cene dobite v zadrugi ali pri GOSAD, skladišče Novo mesto. Slakova ulica 8. delu bosta prostora za zdravilna zelišča in za stroje. Gradnja bo stala nekaj nad 8 milijonov dinarjev. Sredstva bodo zbrali tako: 4.5 milijonov iz lastnih skladov, 2 milijona bo dala občina (za zadružni dom, ki so ga odstopili IEV), 2 milijona posojila pa bo dala Zadružna hranilnica in posojilnica Novo mesto. Računajo, da bodo skladišča že letos vsaj delno dogotovili in da bodo vanje že Jeleni spravili prvič pridelke. Precej materiala za gradnjo imajo že pripravljenega. Kasneje nameravajo zgraditi se 15 m dolgo zadružno stavbo. V njej bodo prostori za priročno skladišče, trgovino, tri sobice za pisarne tn dvorana za seje zadružnega sveta. Denar za to zadružno stavbo, ki bo stala nekaj manj kot skladišča, bodo začeli zbirati predvidoma v prihodnjem letu in takrat Jo bodo tudi začeli graditi. Kraj za gradnjo zadružnega centra Je že določen. Vsi objekti bodo blizu skupaj. Tja bodo premaknili tudi mostno tehtnico in sejmišče. Nočni požar v Rožnem dolu Zadnji četrtek ob 20.50 je sirena na rotovškem stolpiču naznanila, da nekje gori. Komaj dobrih 5 minut po alarmu so že zdrveli novomeški gasilci na požarišče, ki Je bilo to pot precej oddaljeno. Gorelo je v Rožnem dolu pri posestniku Antonu Huterju, vendar so bili Novomeščanl v dobri pol uri že na kraju nesreče in krepko stopili v aflccljo. Ko so prispeli tja, se Je goreče poslopje že pričelo rušiti. Ker Je obstajala velika nevarnost za vse okoli stoječe hiše ln gospodarska poslopja, so novomeški gasilci napadli ogenj z dveh strani ln ga kaj hitro zadušili. Navzoči so bili tudi gasilci lz Rožnega dola, ki so bili prvi na mestu in se zelo trudili, da bi goreči skedenj in hram obvarovali, vendar pa so bili sami za to preslabotni. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Semlca ln Uršnih sel. - Vsem skupaj se Je posrečilo požar omejiti, da se ni razširil. V skednju je zgorelo tudi precej krme, tako ga ima gospodar občutno škodo. Vzrok požara trenutno še ni znan. -r- skega zbora proizvajalcev prav tako ogledali proizvodne prostore in proizvodnjo IMV. Po razpravi je ObLO sprejel iste sklepe kot OLO, t. j., da se IMV omogoči proizvodnja petih vozil na dan in podpre nadaljnji razvoj. V razpravi na seji OLO in seji ObLO je še predstavnik IMV odbornikom natančno pojasnil, da so meje investicij pri današnjih tržnih pogojih in prodajnih cenah vozil pri proizvodnji petih vozil na dan, da pa vsako približevanje prodajnih cen naših vozil cenam evropskemu tržišču zahteva povečanje proizvodnje na deset in več vozil na dan, kar pa zahteva temu primerne investicije. Za to pa morajo biti dani splošni gospodarski pogoji, ki bodo omogočili odjem take proizvodnje. Spričo novih gospodarskih ukrepov in situacije po vprašanju obratnih sredstev pa je Narodna banka odobrila podjetju le 485,000.000 din dodatnih obratnih sredstev za zagotovitev minimalne rentabilne proizvodnje treh vozil na dan UPRAVNI ODBOR INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO ZUIiarUEPOLITIČBI TEDENSKI PREGLED Najnovejša obravnava kongoškega vprašanja v Varnostnem svetu OZN, ki je trajala dvanajst ur, na srečo ni še bolj zapletla položaja, ampak ga je — čeprav ni bilo nobenega formalnega sklepa — omilila in nekoliko razbistrila. Nujnost in pomen obravnave zadeve je očitna, če upoštevamo, da je bila seja Varnostnega sveta v nedeljo in je trajala skoraj celo noč. Najvažnejše je to, da je potrdila akcijo generalnega sekretarja v Kongu. Sovjetska delegacija je umaknila svojo resolucijo, ki precej ostro kritizira Hammarskjoldovo ravnanje oziroma sestav »posvetovalne skupine* v Kongu, Kongožani so pove-' dali svoje pripombe, Belgijci pa so sporočili, da bodo v osmih dneh umaknili svoje vojake iz Konga. S tem položaj seveda še ni rešen. Kongo ln svetovno organizacijo čakajo še ogromne težave, ki niso samo poli-tič narave, ampak tudi gospodarske in upravne. Toda s pomočjo OZN in prijateljskih afriških držav — predvsem pa z vero v lastne sile — je upati, da bo Kongo utrdil svojo neodvisnost in čedalje bolj razvijal svoje gospodarstvo, ki ima dovolj surovinske baze. Spomenica nemškega generalštaba, da bi bilo treba opremiti Bundestvehr z atomskim orožjem ni povzročila odpora samo v Vzhodni Nemčiji, ampak tudi precejšnje vznemirjenje v Zahodni Evropi, predvsem v Veliki Britaniji. Ni še tako dolgo, ko je vojni minister ZDA med obiskom v Bonnu dejal, da bi morali oborožiti zahodnonemško armado z raketami »Polaris* ln ko je zahodnonemški obrambni minister Strauss odgovoril, da to ne prihaja v poštev. Ze takrat je ta izjava vzbudila hudo vznemirjenost, ker so vsi pač vedeli, da S traussov demanti ni iskren. Zdaj pa je prišlo naravnost do zahteve pa atomski oborožitvi Bundesvvehra. NI nobenega dvoma, da skuša Bonn čimbolj izkoristiti sedanje poslabšanje v mednarodnih odnosih, posebno med obema blokoma, za svoje namene. Toda pri tem gre celo proti pristojnostim, ki bi morale na Zahodu ostati v rokah no pristala nazaj na Zemljo in da je prav tako varno pristala tudi kabina z živalmi in rastlinstvom, pomeni, da Je znanost že rešila doslej najtežjo nalogo, kako omogočiti človeku, ki bi poletel v vesolje, vrnitev na Zemljo. In res nekateri napovedujejo, da bodo že letos izstrelili človeka v tir okrog Zemlje in da bo najdlje v desetih letih človek ustanovil svojo prvo »kolonijo* na Mesecu. Ob istem času je bil v Kjobenhavnu kongres geologov. Neki sovjetski znan- Kaleidoskop tedna Atlantskega pakta. »Ce je oborožitev z raketami Polaris izključna zadeva NATO,* se sprašuje londonski časopis »Times*, »v kakšni zvezi je potem to z Bundeswehrom?* Gre torej za pristojnost. Beograjska »Borba* duhovito pripominja: »Ce upoštevamo sedanji položaj, ni izključno, da ne bi bonnski vojni minister Strauss nekega lepega dne postavil vprašanje: ,Če je oborožitev z raketo Polaris izključna zadeva Bundesvvehra, kakšno zvezo ima s tem Atlantski pakt?'* Morda smo dejansko že prišli tako daleč. Iz sovjetske zveze prihajajo novice o novem koraku v vesolje. Novica, da Je druga sovjetska vesoljska ladja var- stvenik je dejal, da človek sicer sega že po planetih, kar je prav in lepo, večkrat pa pozablja, da o lastnem planetu zelo malo ve. To velja posebno za sestav Zemlje pod njeno vrhnjo skorjo, saj se je človeku doslej posrečilo to skorjo le neznatno »opraskati*. V prenesenem pomenu bi dejali, da se človek pripravlja na polete v vesolje, ne da bi prej spravil lastno hišo v red. Kadar se človek odpravlja na dolgo pot, po navadi uredi doma vse zadeve. Zadeve na Zemlji pa nikakor še niso urejene. Nasprotno, mednarodno vzdušje se je po neuspehu parišku konference na vrhu poslabšalo. Ali niso tudi najnovejši uspehi znanosti pri osvajanju vesolja opozorilo, da bo treba čimprej urediti zadeve doma? Ta hmelj hmelj as ti... Na hmeljišču, minuto iz Šentjerneja, je bilo ziuah.no. Raznobarvne rute žena so se sukale med hmeljem, se sklanjale nadenj in ga vlekle z žic. Kamorkoli pogledaš — hmelj. Pred tremi leti so ga tu. komajda poznali- Takrat so ga prvič obirali. Letos ga že tretjič in postali so izurjeni. Koliko ga naberejo na dan? »■Pred nekaj dnevi ga je nekdo nabral enaindvajset meric,*' je povedal Stanko M as silo, pomočnik upravnika kmetijskega posestva Dolnja Brezovica. Po rodu je Savinjčan. Hmelj pozna od doma. »Drugače pa ga dobri obiralci naberejo povprečno petnajst meric, ^včasih več, včasih manj. Od merice dobijo po 55 dinarjev,*' je nadaljeval. Med obiralci je največ žena. Veliko je tudi otrok. Otroci ne naberejo največ. Obiranje hmelja je zanje prav poseben dogodek, nekaj takega kot prve češnje. Vsi se zapodijo v hmelj, ga vlečejo po hmeljišču in se obešajo nanj. Med njimi jih je tudi nekaj, ki komajda govorijo. »Pa ga zopet obiramo, ta hmelj hmeljasti,*> je zavzdihnila starejša žena s kopico otrok okoli sebe. »So to vsi vaši?« jo povprašam, »Ne. Samo v reji jih imam, v reji,« je povedala. »Pa ga dosti naberete?* Zena je pogledala po vreči, v katero je dajala kobule hmelja in malce zaničljivo rekla: »Nekaj je že, nekaj... * Stopil sem v drugo vrsto. »Veste, ta ima skrbi z otroki,« je povedal star, zgaran delavec. »Sliiic, kam pa gliiiš?« se je pripodil za menoj štiriletni rejenček... »Kaj pa bol z denarjem,* pobaram Ivana, ki bo šel letos v osmi razred osemletke. »Za zvezke, zvezke, zvezke,*' se oglasijo otroci okoli njega. »Ne. V hranilnico ga bom dal« se odreže Ivan. »Res?« ga vprašam. »Ja. V hranilnico na jplac'.« »Ha, ha. Tudi jaz!« se še eden oglasi- »V hranilnico k sladoledarju!« Tako nabirajo. Štejejo merice, ure, denar, ki ga zaslužijo. Za zvezke, sladoled, obleko, čevlje, za hišo ... Uslužbenci, kmetijci, kmetje, delavci, otroci... Mnogi so si prav te dni, ko je v ospredju vsega hmelj, vzeli dopust. Pravijo, da je obiranje hmelja nekaj prav posebnega... »Le čisto pobiraj,« govori nadzornik temu in onemu, ki ne obira dovolj čisto. »Saj je zdrav kot ribica...« Letos je hmelj na šentjer-nejskem polju res lepo obrodil-Obiralcev je več kot dovolj. Pred nekaj dnevi jih je prišlo kar pet sto •.. Danes jih je skoraj tri sto- , Hmelj odpeljejo v zabojih v sušilnico, ki je na Brezovici. Traktorji ves dan vozijo sem ter tja. V sušilnici je dela na pretek. Spodaj, v »pritličju«, dela kurjač Martin Gorenc. Nalaga dvanajst ur na dan. »Koliko premoga zmečete v peč v dvanajstih urah?« me j2 zanimalo. »Več kot 1500 kilogramov,« odgovori in si obriše pot z obraza. »Vroče je, vroče,« Ampak sedaj še gre. Najbolj vroče je takrat, kadar čistim peč. Cele kupe žerjavice in pepela moram zmetati ven. Peč mora biti čista in dobro kurjena. Le tako se hmelj dodobra posuši. .« S Slavkom se povzpneva na vrh stavbe. Sušilnica je ena največjih zgradb tu v bližini. Z nje vidiš celo šentjernejsko polje. »Hmelj sušimo do pet ur,« je povedal Ludvik Groznik, ki vodi delo v sušilnici. Hmeljarji pravijo, da je najbolj prizadeven delavec. »Pretrgal se bo od dela* je rekel Slavko, ko mi ga je predstavil. »Ni tako hudo,« ga je zavrnil Ludvik. »Hmelj je samo enkrat na leto in takrat je treba zagrabiti.. .« Posušen hmelj odpeljejo iz sušilnice v skladišče, ki je preurejen kozolec. Tam leži mesec dni. Suhi hmtlj mora sprejeti določeno stopnjo vlage, tako da se ne drobi. Šele potem je sposoben za prevoz. »Letos ga pa bomo pridelali, letos...« pravijo v Šentjerneju. V hmeljskih sušilnicah imajo te dni trdo, naporno ln odgovorno delo: dobro je treba posušiti na deset tisoče kilogramov hmelja, da bo res suh in kar najbolj kvaliteten »Letina je dobra,« je povedal odbornik občinskega ljudskega odbora tovariš Majzelj. »Vse kaže, da so tla šentjer-nejskega polja zelo ugodna za hmelj. To so potrdili tudi strokovnjaki, ki so prišli na ogled iz Žalca. Kmetijsko posestvo ima 13,5 ha hmeljišča. Velike zasluge za naš hmelj ima predvsem Stanko Massilo. Zavzel se je za hmelj... Čeprav že več kot deset let živi na šentjemejskem polju, ima še vedno dovolj izkušenj in znanja o gojenju hmelja. Edine težave, ki smo jih imeli letos, so v zvezi s sušilnico, ki je preobremenjena in ne more sproti sušiti tako velikih količin hmelja. Pri nas sušijo hmelj s Klevevža, mi pa ga moramo sušiti v Škocja-nu in Brežicah ... * »Hmelj bomo obirali vsaj še štirinajst dni,« so povedali v hmeljišču. »Od šestih zjutraj do noči," je rekla neka žena, ki je čakala, da bodo začeli meriri. »Od šestih zjutraj, pa do satelita,« je pribil Tone, mariborski študent, ki je tu na počitnicah. »Kakšnega satelita, beži no beži,« ga je zavrnila žena, saj včeraj ni mogla verjeti, da je svetla premikajoča se zvezdica na večernem nebu res satelit.. P. B. Na Jami pri Dvoru je gorelo V sredo, 17. avgusta, zvečer Je zagorel skedenj pri Francu Spelku na Jami pri Dvoru. Požar je zanetil petletni Tonček. Zaradi stisnje-nosti poslopij je bila velika nevarnost, da se bo požar razširil. Sreča Je bila v tem, ker Je bilo ozračje mirno in da so ljudje skupno z gasilci .požrtvovalno oblivali bližnje strehe ln poslopja. Požar Je tako uničil le skedenj, katerega ni bilo mogoče rešiti. Franc Spelko je bil močno oškodovan, saj mu je s skednjem vred zgorelo vse seno. žito in orodje. Stavba je bila zavarovana le za 150.000 din. Pri gašenju požara so se posebno požrtvovalno izkazali gasilci Franc Mir-tič z Dvora, Alojz Knafelc z Jame in Alojz Bukovec iz Loške vasi. M. S. Na Vrhu gori, pomagajte! Polagoma se Je spustil mrak na zemljo. Redke kresnice se svetlikajoče pojavljajo nad travo in grmovjem. Mehka poletna noč z visokim, temnomodrim nebom, na gosto posutim z milijoni zvezd, pokriva samotne domačije in gradič državnega posestva Vrh pri Skocjanu. Potoček pod žago tiho žubori ln se klokotajoč izliva v globoko rako, preko katere se pne iz dveh drevesnih debel narejena brv in se zgubila med gostim gr-mičjem. Noč je kljub številnim zvezdam vedno temnejša, okrog žage je vse tiho -delavci so že zdavnaj odšli domov. Toda, ne! Na brvi se lz temnega grmovja zvije moška postava. Postoji sredi brvi in se tiho razgleduje, nato pa pri-huljeno huškne preko brvi in Izgine v temi. Izza žage ln izpod hriba, na katerem stoji gradič, se pojavijo še tri postave. Obstoje tik potoka na razmetanem, debelem kamenju in nekaj Sepe-čejo. Kmalu se jim pridruži le četrti. -Tukaj-, pravi močan, velik možakar, »tukaj bomo zažgali 1 Podkuriti jim moramo, da bodo še dolgo pomnili to noč. Hitro na delo! Ob devetih mora goreti, da se bo videlo na vse strani ...«. Kot na povelje zginejo vsi štirje v hrib proti gradiču. Moreča tišina. V soparno noč regljajo žabe. Le v redkih hišah so še luči. Ljudje so prišli s polja trudni in prepoteni, komaj čakajo, da opravijo živino, povečer-jajo in ležejo, saj Jim Je čas počitka zdaj zelo kratko odmerjen. Po cesti od gradiča pripeljejo neki moški zvrhan voz suhega dračja in ga z vso naglico zmečejo na tla v bližini žage ob potoku; kmalu za tem prldričajo še visoko naložen lojtrnik, poln slame in Jo prično zmetavati na kup dračja, ki vidno raste. Toda »požigalcem* to ne za- dostuje. Se tretji voz, poln dračja, pri-vlečejo in ker ga ne morejo dovolj hitro sprazniti, voz enostavno prevrnejo Eden izmed »-sumljivih« moških pogleda na uro in se skoro prestraši: »Fantje, osem minut do devete, ob devetih mora goreti!* Mrzlično vlečejo suhe veje s prevr-njenega voza ln namečejo na kup le slamo. Minuto pred deveto zlije eden izmed njih na kup Se posodo bencina, drugi pritakne goreč vžigalnik - ogenj vzbuhne visoko pod nočno nebo in v trenutku je vse naokrog svetlo kot podnevi. Moški se hitro umaknejo v senco ter poiskusijo dvigniti prevrnjeni voz... v daljavi zatuli gasilska sirena - moški ob ognju se veselo nasmejejo: akcija je pravočasno izvršena. Malo pred deveto, vprav ko so ognjeni zublji pri vrhovški žagi puhnili pod nebo, so v Skocjan pridrveli novomeški gasilci na svojem avtomobilu z zadaj pripeto motorko. Sredi vasi ustavijo in povprašajo za pot na Vrh ter povedo, da je tam vse v ognju, nato pa zdrve po naznačeni poti proti »požariš Su-, kamor jim dovolj razločno kaže pot ogromni sij ognja na žagi, ki Je škocjanskim in zbur-škim gasilcem zgovorno pričal o velikem požaru ... V 8 minutam po danem alarmu je bilo novomeško društvo že na požarišču, po 14 minutah pa so te pridrveli škocjanski gasilci, ki so takoj stopili v akcijo: napeljali so cevovod, ga preko ceste zavarovali z deskami in v minuti in pol že poslali prvi curek v plamene. Dobre 4 minute za njimi so bili na mestu nesrtče *e gasilci i/, precej oddaljenih Zbur, po 32 minutah pa so pridrveli Se gasilci i/ več kilometrov oddaljenih Grmoven. Vsem prispelim gasilcem j« bUo takoj Jasno, da gre za nenapovedano gasilsko nočno vajo z zelo obširnim delokrogom. Zato so se takoj podredili poveljniku občinske gasilske zveze Novo mesto in si pod njegovim vodstvom ogledali položaj. Ob svitu gorečega dračja ln slame so ugotavljali vse možnosti gašenja in reševanja v slučaju morebitne nesreče na tem mestu, novomeški gasilci pa so izrisali tudi potrebno skico požariJča, oziroma ogroženega teritorija in izdelali kompletno situacijsko shemo. Tov. Stane Zupančič, komandir občinske GZ Novo mesto, Je nato poveljeval zbor in sprejel raport desetarjev vseh štirih sodelujočih društev. GD Novo mesto je sodelovalo z g člani, gd. Skocjan s 26 člani, gd. Zbure s 16 ln gd. Grmovlje z 10 člani. Tako Je bilo na »kraju nesreče* zbranih v najkrajšem času 61 gasilcev, pripravljenih na najtežje napore gašenja in reševanja. Drugih ljudi se je nabralo najmanj toliko in večina njih Je bila - kakor je bilo spoznati lz njihovih čeprav sem in tja morda malo satiričnih in grobih pripomb - pripravljena sodelovati zlasti pri reševanju živine, kar je pri požarih resnično najtežje Nočno vajo sta zamislila komandir ln predsednik občinske gasilske zveze Novo mesto, da preizkusita tamošnja gasilska društva. Seveda nI razen njiju in nekaterih članov upravnega odbora nihče vedel za to m Je vaja doletela gasilce povsem nepričakovano. Izkazalo pa se Je, da so tamošnji gasilci kljub vsemu velikemu kmečkemu delu v tem času vendarle vedno v pripravljenosti in zmožn! pravočasno priti na pomoč. Naloga alarmiranja Je bila poverjena novomeškemu gasilskemu društvu, ker Itn« dobro prepozno sredstvo ln je p'' 'i ' najbolle opremljeno. Novomeščani so alarmirali Zbu- glvisna od raznih člniteljev: prostora za pripravo, višine j-'ispevka staršev, zainteresiranosti učiteljskega kolektiva itd. Vrednost živil RK je znašala v letu 1959 99,951.000 din, dotacije občinskih ljud. odborov i 037.867 din in prispevki sftar-■zv 7,611.514 din. Kar lepe številke! Z ukinitvijo mednarodne pojoči z živili se bod0 pogoji za letovanje naših šolskih kuhinj bremenili. To pa ne sme biti razlog ali opravičilo za zastoj •šolskih kuhinj ali celo za nji-'ovo ukinitev, ker so šolske kuhinjo vse preveč važne za ^iravo rast in razvoj otrok. ?ri programa šolske prehrane e treba upoštevati: 1. Šojska ma'ica naj bo do-Polni!ni obrok in na.i nudi Otroku hranilne snovi, ki so za njegovo rast in razvoj neogibno potrebne in jih v svoji dnevni prehrani dobiva običajno v premajhni količini. Ana- Poletje gre h koncu. Za zaključek kopalne sezone še model prikupne obleke z barvnimi geometrijskimi liki liza naše prehrane je pokazala, da vsebuje premalo živalskih beljakovin in zaščitnih snovi — to je rudninskih snovi in vitaminov. Tu ne smemo upoštevati želje in okus otrok, ki cenijo malice s hrenovko ali salamo ter čajem ali malinoveem. Te malice so sicer zelo priljubljene, primerjava njih prehranjevalne vrednosti in cene pa je v primerjavi v najenostavnejšo mlečno malico dokaj porazna. Le poglejte: pol hrenovke, 10 dkg kruha in 2 del malinovca nam da: kalorij 387, živalskih beljakovin 5 gr, kalcija 76 mgr, vitamina A 18,7 I. E., sfcane nas pa 35,75 din. Dva del mleka in 10 dkg kruha pa nudi otroku: 380 kalorij, 6,8 gr živalskih beljakovi, 245 mgr kalcija, 280 I. E. vitamina A, stane pa nas komaj 12.60 din. Čc pogledamo gornje številke, je menda vsaka dopolnilna razlaga za starše in otroke odveč. 2. Malico mora dobiti otrok ob pravem času, ko potrebuje energijo za nadaljnje delo pri pouku. 3. Šolska malica naj bo za otroke tudi vzgojna: a) V družbenem smislu, ke> vsi otroci ob istem času zauži jejo isto malico, kar vzbuja med njimi občutek za skupnost in enakost. b) V prehranjevalnem smislu ker se otroci z enotno šolske malico navajajo k posebnim navadam v prehrani ter vedno bolj sprejemajo Po vrsti vse jedi v malici, ker so zdrave in za njih potrebne. Razen tega se s tako malico otroci privajajo tudi lepemu vedenju pri jedi. O pomenu malic z vzgojnega kot zdravstvenega vidika ni potrebno več govoriti. Pač pa moramo razmisliti, od kod dobiti sredstva za nadaljnje nemoteno delovanje šolskih mlečnih kuhinj. Starši so v prvi vrsti poklicani in dolžni, da skrbijo za zdrav razvoj svojega dtiroka in s tem v zvezi za dobro delo šoteke mlečne kuhinje, ki nudi učencem dopolnilni obrok. Razume se, da bodo po svoji liniji tudi družbeni in upravni organi ter družbene organizacije pomagale tem pomembnim ustanovam. Na roditeljskih sestankih, v šolskih odborih, v stanovanjskih skupnostih, na zborih volivcev in Se drugje je dovolj priložnosti, da se vsi zavzamejo za to vprašanje. Mogoče bo ta ali oni Izmed staršev pripomnil: »Mar ne dajem vsak mesec prispevek, (50, 100, 150 ali celo 200 din) za šolsko malico!« Res je, na nekaterih šolah je to lepo Urejeno in so prispevki staršev zadovoljivi. Okrajno povprečje pa znaša le 50 din mesečno ali 1,6 din za obrok. Ekonomska cena naj skromnejše malice — 2 del mleka in 10 dkg kruha pa znaša 12,6 din. Kdo je dolžan plačati razliko? Navedeni prispevki staršev so dejansko nekoliko višji, ker vodstva šol vključujejo s prispevki staršev tudi stroške za kritje brezplačnih mailic tistim učencem, ki ne zmorejo plačila. V bodoče naj bi izdatke za otroke, ki so potrebni podpore, krili iz skupnega sklada, kamor se bodo stekali prispevki občinskih organizacij, socialnega zavarovanja, kmetijskih zadrug, raznih podjetij in ustanov. Za načrtno delo. pravično delitev sklada za šolske mlečne kuhinje in za reševanje vseh drugih vprašanj, ki se bodo pojavila v zvezi z delom šolskih mlečnih kuhinj, bodo za šolstvo pristojni sveti ljudskih odborov ustanovili komisije za šolske kuhinje. V te komisije izvolimo aktivne družbene delavce, ki so pripravljeni delati sami in zainteresirati za to delo svojo organizacijo — SZDL, RK, KZ, sindikat. DPM itd. Le nekaj dni nas še loči do začetka pouka. Razmislimo, kakšna oblika pomoči bo za naš kraj najbolj primerna (zvišanje deniarnelga prispevka, zbiranje pridelkov preko KZ, priprava zimske zaloge — konzerviranje, zbiranje sredstev Po podjetjih in ustanovah) in začnimo takoj delati! Plačilo zc naš trud bo boljši uspeh na šoli fn zdrav rlvrašcaj. J. Z. KJE IN KDAJ LAHKO KONSERVIRAMO V soboto ln v nedeljo bo v Vidmu-Krškem člansko prvenstvo LRS v plavanju za leto 1960. Prijavljenih je 11 klubov: 2PK Ljubljana, SD Triglav - Kranj, TVD Partizan — Bled, SD Prešeren -Radovljica, PK Domžale, PK Iiliri-ja - Ljubljana, SD Rudar - Trbovlje, ZPK Neptun - Celje, SD Partizan — Rudar Velenje, SD Fužinar — Ravne na Koroškem in domači klub Celuloza. Prijavljenih je 258 tekmovalcev, od tega 111 žensk in 147 moških. Po številu prij avljencev je to največja udeležba na članskem prvenstvu LRS po osvoboditvi. V disciplini na 1500 metrov moški prosto bo plavalo 49 tekmovalcev, na 100 m metuljček — ženske 39 tekmovalk, 100 m hrbtno moški 49, 400 m prosto ženske 44, 100 m prosto moški 74, na 200 m prsno ženske 59, 400 m prosto moški 60, 100 m prosto ženske 63, 200 m prsno moški 63, 100 m hrbtno ženske 46 in na 200 m metuljček moški - 52 tekmovalcev. Razen tega bo v šafe-tah 4 x 100 m mešano moški plavalo 21 štafet, na 4 x 100 mešano 18, na 4 x 100 m prosto ženske 17 in na 4 x 200 m prosto moški 18 štafet. Koledar letošnjih republiških in zveznih tekmovanj je zelo ponesrečen. Razen tega so se datumi raznih prireditev pogosto spreminjali. Na skupščini PSJ v Beogradu smo se potegovali, da bi bilo pri nas za občinski praznik kakšno državno, mladinsko ali pa prvenstvo posameznikov. Prvo-je bilo oddano Rudarju iz Trbovelj, drugo oa Triglavu iz Kranja. Tik pred nastopom sta oba kluba organizacijo odpovedala. Podobno se je zgodilo tudi z mladinskim waterpolo prvenstvom LRS, za katerga je bilo določeno, da bo zadnje dni julija v Kopru. Tudi ta je tik pred tek- movanjem brzojavno odpovedal organizacijo. Ponudili smo, da sprejme naš klub organizacijo tega prvenstva s pogojem, da se le-to preloži za dva dni. Prejeli smo brzojavno odpoved z utemeljitvijo, da so sodelujoči klubi zasedeni, kar pa sploh ni bilo res! Plavalna zveza Slovenije bi nam morala bolj pomagati. Na mladinskem prvenstvu LRS, ki je bilo 6. in 7. avgusta, smo za Triglavom iz Kranja zasedli drugo mesto s 24.365 točkami. Dnevno časopisje se je o nekaterih, ki so bili za 6000 točk za nami, na široko razpisalo, medtem ko so nas komajda omenili... Na pionirsko prvenstvo LRS, ki je bilo 19. avgusta v Celju, smo zaradi pomanjkanja denarja poslali le deset tekmovalcev. Ti so zasedli peto mesto. |! pricno 4. septembra Pred kratkim je Odbojkarska zveza Slovenije razposlala članom republiških lig razpored tekem v jesenskem delu lige. Moški in ženske pričnejo tekmovati že 4. septembra. Moška ekipa Partizana se takrat sreča (doma) z Olvmpio (Ljubljana), ženske pa so proste. Moški nato igrajo doma s Poštarjem iz Ljubljane, nato v Žirovnici s tamkajšnjim Partizanom, nato spet doma s Kamnikom in 2. oktobra na Jesenicah odločilno tekmo za prva mesta. V zadnjih dveh kolih se pomerijo še doma s Kropo in v Kanalu s Partizanom Kanal. Ženska ekipa igra najprej v Ljubljani (11. 9.) z 20K Ljubljano, nato doma s Kamnikom, nato na Jesenicah in za zaključek spet doma z Olvmpio II. Nogometaši Lokomotive med nami CARE misija za Jugoslavijo je poslala Okr. zavodu za napredek gospodinjstva v Novem mestu kompletne priprave za konservi-ranje. Gospodinje, ki nimate možnosti, da bi konservirale doma, lahko prinesete po predhodnem dogovoru samo material in posodo ali pa pripravite konzerve same v prostorih zavoda — v Sindikalnem domu. Uprava zavoda meni, da bi glede na tržne dni konservirale vsak ponedeljek, torek jn petek. V nedeljo so se v Novem mestu mudili člani upravnega odbora nogometnega kluba Lokomotive iz Zagreba ki je član druge zvezne lige. Ker bodo njihovi igralci od 29. avgusta do 4. septembra bivali na Otočcu, so si prišli ogledat novi stadion ln naprave. Radi bi imeli na igrišču nekaj treningov in prijateljsko tekmo z NK Elan. Po ogledu stadiona in po razgovoru so se člani upravnega odbora NK Lokomotive zelo pohvalno izrazili o lepo urejenem stadionu in napravah in obljubili, da bodo priporočali še drugim zagrebškim klubom, da bi hodili na letni odmor na Otočec in koristili stadion v Novem mestu. Od trenerja Lokomotive tov. Horvateka smo zvedeli, da bodo gostje trenirali na našem stadionu vsak dan dopoldne ali popoldne (izmenoma), uporabljali bodo tudi zasilno igrišče na Otočcu. Domenili so se s predstavnikom NK Elan, pa bodo odigrali prijateljsko tekmo med Lokomotivo in Elanom v četrtek 1. septembra ob 17. uri popoldne. Elan bi seveda okrepili nekateri boljši igralci klubov iz našega okraja. To bo prva priložnost videti tekmo moštva druge zvezne lige. Vabimo vse, da se tekme v čim-večjem številu udeleže! Vabimo tudi vse igralce in druge ljubitelje nogometa, da si ogledajo na- de, lepo kažejo medtem ko je čin in potek treningov ob bivanju y sadovnjakih slabše. Večna skrb zaradi denarja V klubu ne ustvarja ravno najboljšega vzdušja med tekmovalci. Prejšnja leta smo se preživljali I oglasi, ki smo jih objavljali V naši brošuri in s podporo, XjL smo jo doboli od sindikalne podružnice tovarne »Djuro Salaj«j odnosno od uprave kopališča. Letos smo denar iz dohodkov Jx-daje brošure že porabili, podpore pa smo prejeli le 60.000 din. Do dneva republike bomo izdali novo brošuro, za katero upamo, da bomo nabrali nekaj oglasov. Ne vemo pa, kako bomo s tem denarjem životarili, če ne bomo dobili drugih dotacij. Janez Breskvar Lovci ob prazniku občine Videm-Krško V programu praznovanja letošnjega občinskega praznika so imeli lovci tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. - Pred tekmovanjem je lovce nagovoril predsednik obč. Lovske zveze Lojze Co-larič In poudaril pomen občinskega praznika. Na stadionu »-Matije Gubca* se je 17. avgusta ob treh popoldne zbralo okoli 30 lovcev dveh družin. Tekmovali so v skupinah po 6 članov. Za prva tri mesta so bile razpisane nagrade. Prvo nagrado je dobil Franc Murko, drugo Franc Skofljanc in tretjo Ernest Cener. Vsi trije so člani LD Krško. Po tekmovanju s sklenili, da bodo še v prihodnje prirejali strelske vaje ta tekmovanja D. F. Lepo vreme in kmetovalci Lepo vreme, ki je nastopilo v zadnjih dneh, sili kmetovalce doline, da pohite s poljskimi deli. Sedaj kosijo otavo, hite pa tudi z deli na polju, ki je zaradi slabega vremena v prejšnjih dneh precej zaostalo Lepega vremena si sedaj želijo zlasti vinogradniki. Vinogradi, ki jim spomladanska slana ni napravila večje ško- nogometašev sredini Lokomotive v naši D. Gr. DOBER NOGOMET Preteklo nedeljo smo na novomeškem stadionu gledali prav zanimivo in tudi kvalitetno nogometno tekmo med moštvoma domačega Elana in črnomaljske »-Bele krajine«. Gostom se je poznalo, da niso navajeni na travnato igrišče, toda s tem ne mislimo opravičevati njihovega poraza. Elanovci so Neuspeh zaradi nediscipline Obe novomeški atletski ekipi poraženi v Karlovcu — V ženski ekipi so nastopile le 4 atletinje! — Najboljši rezultat: Igor Penko 15 metrov v metu krogle TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »M I R N A« prične z novimi krojno-šivalniml tečaji s 1. septembrom v NOVEM MESTU, SEVNICI, HINJAH, ŽUŽEMBERKU, BRE2ICAH in v drugih krajih. Prijave sprejemajo Gospodinjski centri. Tovarna daje na razpolago v tečaju lastne šivalne stroje in nove, izpopolnjene krojne pole. Vabimo k udeležbi! »MIRKA« Nedeljsko gostovanje novomeških atletskih vrst v Karlovcu — v okviru III. kola zvezne atletske lige »B« program — se je končalo s težkima porazoma, ki sta posledica nediscipline in obsojanja vrednega odnosa nekaterih posameznikov in posameznic do svojih kolektivov. Čeprav so obljubili, da bodo v Karlovcu nastopili, obljube niso izpolnili. Obe vrsti sta v Karlovac odpotovali močno oslabljeni. Vrsta onih, ki so zakrivili dvojni poraz obeh novomeških ekip, je tokrat precej dolga. Ker so z nedisciplino prizadejali novomeški atletiki precejšnjo škodo, se bodo morali zagovarjati pred disciplinskim sodiščem društva. V nedeljo zjutraj so se atleti in atletinje zbirali na bršljinskem kolodvoru. Do odhoda vlaka je manjkalo le še nekaj minut, ekiroi pa sta bili nepopolni. Na vlaku se je kombiniralo in kombiniralo. Radi bi sestavili ekipi tako, da bi dosegli čimveč točk. Nekateri se bodo morali žrtvovati. Nastopiti bodo mo«di v disciplinah, katerih niso vajeni, — da bo vsaj 300 ali 400 točk več. Se slabše je v ženski ekipi. Vse štiri - Kotnikova, Vidmarjeva, Gantarjeva in Svetličičeva - bodo morale nastopiti v dveh disciplinah, razen tega pa bodo tekle tudi v štafeti, Na 800 m, kjer so bile Novomeščanke vedno najboljše, tokrat novomeška ekipa ne bo Imela predstavnic. Ni prišla ne Goršinova, ne Hudetova, Kukma- nova in ne Barbičeva. Nimajo čuta odgovornosti. Ne zavedajo se, da bo s tem trpela ekipa, da bo s tem zmanjšan ugled novomeške atletike. V Karlovcu so se čudili. »Kako da vas je tako malo?« so spraševali. Težko nam je bilo, ko smo navajali razne vzroke, ki so nam prišli v glavo. Bilo nas je sram! Včasih smo tudi raje molčali in samo zmigovali z rameni. Tekmovanje je teklo v redu. Namesto v dvoboju smo tekmovali v troboju, ker je pri moških nastopila še Mladost iz Zagreba in pri ženskah Željezničar iz Slavonskega Broda. Fantje in , dekleta so se potrudili kolikor so mogli, toda praznin niso uspeli popolnoma zapolniti. Opravičeno ni nastopil le Grmovšek, ki ima še vedno poškodovano nogo. Ker :e Triglav lz Kranja v tem kolu zbral 10.673 točk. je prehitel našo ekipo za okoli 200 točk. Prvo mesto bi se vrnilo v Novo mesto le v primeru, če bi novomeška ekipa v zadnjem kolu -9. oktobra v Novem mestu -zbrala okoli 11.000 točk. Tak podvig je možen, toda le v primeru, če bi bili vsi tekmovalci v dobri formi in če bi bila ekipa kompletna. Pri ženskah je položaj še težji. Ker je ekipa zbrala le 5.345 točk (to je za četvorico atletinj več kot dober rezultat!), je prvo mesto že oddano celjskemu Kladi-varju, ker je razlika v točkah precej velika. Omenimo naj, da je ekipa štirih atletinj, ki zaslužijo vso pohvalo, napravila majhen podvig. Za 11 točk je prehitela kompletno ekipo Zeljezničarja iz Slavonskega Broda, medtem ko je za Karlovčankami zaostala za skoraj 1000 točk. Se o najboljših rezultatih: izmed Novomeščanov se je zlasti odlikoval Igor Penko, ki prihaja v rekordersko formo. Kroglo je tokrat vrgel točno 15 m, kar. je najboljši rezultat tekmovanja (922 Kje jih ne najdeš? Skoraj povsod so. Meseci junij, julij in avgust so njihovi in izkoristijo jih, kakor jih najbolje znajo. Delajo v pisarnah in skladiščih, na bencinskih postajah, v tovarnah in na njivah, so kurirji v ustanovah in prodajalci v trgovinah. Spoznaš jih po vedrini, s katero gredo v življenje. Njihova leta? Številke od deset do dvajset. J^^7 Učenček osemletke, <«Jak gtnrnazije učiteljišča, srednje ekonomske šole. V teh mesecih si hočejo s poštenimi<*el<>™ služiti dinar ali dva, ki ga bodo porabili za to in ono. Krog njihovih želja je velik. Kako ne bi bil, saj so mladi in vse ješe Kred njimi. Danes navaden delavec-di-jacek, jutri mogoče računovodja, tehnik, inženir ali karkoli. Te vrstice so pogovori z njimi. Pogovori o kruhku, ki si ga služijo. Govorijo o tem, kako so se ti mladi fantje in de-faeta znašli in prišli do prepričanja, da je človek tisto, kar dela... Avgust je ln nekaj jih je že odšlo na počitnice Zaposleni so bili v juniju ta juliju. V službah so ostali le najresnejši. Med njimi je veliko takih, ki so letos končali četrti razred gimnazije ta pojdejo V jeseni na univerzo v Ljubljano ali pa V Zagreb. SKUPAJ V SOLI, SKUPAJ V SLUŽBI •o v Invalidskem oddelku na okrajnem ljudskem odboru letošnji »osmošolci« novomeške gimnazije: Jože Slntič, Ivanka Staniša ln Marija Lukšič. Vsi trije bodo v jeseni odšli v Ljubljano na univerzo. Ko sem vstopil v njihovo sobo, sem jih dobil pri premlevanju neke invalidske zadeve. Jože pregleduje, veže in razporeja spise in seveda ne more mimo fega, da včasih ne bi pogledal vanje. »Ti ugaja delo?« sem ga vprašal. »■Seveda mi. Te stvari so zanimive. Posebno me zanimajo, ker sem se odločil *a študij prava. Ko pregledujem spise, se ■eznanjam s socialnim stanjem prebivalcev vse Dolenjske .. .« »Si bH kje na počitnicah?* . »Ze pred zrelostnim izpitom sem se japoslil. Po Izpitu sem odšel v brigado »h sedaj sem zopet tu. Medtem sem bil •eden dni na potovanju po Sloveniji.« »?n kaj boš z denarlem, ki ga boš za-■IttžU?« »Denar sem pa že porabil ... Nakupil •**n al nekaj stvari za v LJubljano .. .* ■Jaz pa ga Se nisem porabila,* Je po-••daSa Ivanka. »Izračunala sem že, kaj •l bom lahko kupi1"..-" Potem je našte-Ma: plašč za 12.000 dinarjev, desi-t zvez-■Ifc kovček in Se nekaj drugjh drob- Kruhek mladih »In kaj boš Studirala V Ljubljani?« »Stomatologijo, agronomijo ln ekonomijo,« je namesto nje odgovorila Marija. Ivanka je hitro pojasnila, da se še ni odločila za enega Izmed teh oddelkov na univerzi, vendar pa, je povedala, se krog njenega zanimanja vse bolj oži okoli stomatologije. Marija je dejala, da bi sedaj najraje vzela dopust, saj je hmelj dozorel in vsi njihovi so odšli v hmeljišče ... Toda ne da se pomagati. Ljubljana je pred vrati in kup skrbi z njo tudi. Potrpeti bo treba še mesec ali dva, zaslužiti za knjige, stanovanje ln morda za zimski plašč. ucencki novomeške osemletke delajo v tovarni za mlečne izdelke - v Mlekarni, ki stoji ob cesti, ki vodi v Žabjo vas. Deset jih je. Povedali, da so v službi od Šestih zjutraj do dveh popoldne. In kaj delajo? »V pločevinaste škatljice vlagamo za-maške. Te škatljice so pokrovčki za kokte,« so povedali. »In £e kaj drugega delate?* »Ne. Samo to.« ' »O, pa malicamo tudi,« se je pohvalila Zvonka. »Malicamo! Pa ne samo enkrat. . .« »Kaj pa?* »Mleko, jogurt, kokto,« so odgovarjali v zboru. »Koliko zamaškov pa naredite na dan?« ' »Osemnajst, šestnajst kilogramov,* povejo. »Največ jih naredi pa Pavlinček! Zadnjič jih Je imel čez 26 kilogramov,* je dvignila roko Anica, prav tako kot v šoli, in »zatožila« Pavlinovega Janezka. »Koliko pa* zaslužite na mesec?* »Plačano imamo po učinku,« je resno povedal Ivan. »Čimveč kilogramov zamaškov, več dinarjev .. .« »In kako boste porabili denar?* Ob tem vprašanju so se odgovori kar vsull. »Za zvezke, lizike, za mamico, za novo šolsko torbo, za plesno oblel nosijo vojaško suknjo, povezani z življenjem v kolektivu- Prav vsi rudarji - vo-laki se iskreno zahva-("ujcji za nepričakovano pozornost ter izražajo željo, da se čimprej vrnejo v svoj kolektiv. KZ Dvor se priključi h KZ Žui:mberk? Na seji upravnega odbora kmetijske zadruge Dvor in na zasedanju zadružnega sveta te zadruge so pred dnevi razpravljali o potrebi priključitve te zadruge h knrstijskj zadrugi Žužemberk. V načrtu je namreč predvideno, da bosta v občini le dve kmetijski zadrugi: v Žužemberku in na Hinjah. M. S. M DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Sredi razgibanega življenja Razgovor s tovarišem Francem Sabličem, predsednikom občinskega odbora SZDL Brežice Vpr.: V. kongres SZDLJ je tudi v brežiški občini sprožil veliko razgibanost, ki ima odsev v čedalje večjih uspehih na vseh področjih družbenega življenja. Nedavna po-kongresna občinska konferenca Socialistične zveze je ugotovila, da je organizacijska sestava Socialistične zveze ' precej prilagojena novemu statutu ali bolje rečeno — potrebam sedanjega časa. Nekaj izkušenj iz preteklih let pri iskanju boljših organizacijskih oblik v vaši občini lahko koristi tudi drugim organizacijam SZDL. Odg.: Najprej je bilo na področju občine 68 osnovnih organizacij Socialistične zveze. Taka organizacijska sestava pa se je pokazala kot neučinkovita; organizacije so bile preveč razdrobljene, s šibkimi kadri, oddaljene od problemov, s katerimi so se ukvarjali kmetijska zadruga šolski odbor ln drugi samoupravni družbeni organi. Na področju Do-bove na primer je obstajalo 9 osnovnih organizacij Socialistične zve/i in samo en krajevni odbor — družbeni organ, en šolski odbor, kmetijska zadruga itd. Nobena izmed teh devetih osnovnih organizacij si' ni zanimala za delo teh or?anov, ravno tako pa med njimi ni bilo so- delovanja pri reševanju skupnih problemov, ki so presegali okvir ene same organizacije. To je terjalo, da smo se lotili reorganizacije, ki pa je šla spet v drugo skrajnost: na področju občine smo ustanovili le 22 osnovnih organizacij Socialistične zveze, ki so bile sicer kadrovsko močnejše, imele so povezavo z družbenimi organi na svojem področju vendar so bile odmaknjene od član stva in niso mogle sproščati vseh drobnih, a pomembnih pobud spo daj na vasi. Ob lanskoletnih občnih zborih Socialistične zveze v decembru smo v skladu z izkušnjami in potrebami terena ustanovili 14 krajevnih odborov in 70 podružnic Socialistične zveze. Vpr.: Nedavna občinska konferen ca Socialistične zveze je ugotovila da taka organizacija Še ni dokončn: in da jo bo treba Še vnaprej vskla jevati s potrebami terena. Kakšn nacrte imate v zvezi s tem, Odg.: Izvajanje novega statuta n kampanjska zadeva, marveč je nr kaj, kar mora služiti živi. vsako Inevni praksi. Med članstvom b naprej vse do jeseni odprta ži vahna razprava o prilagajanju or i;anizacijskih oblik novim potrebam Razen tega bo treba območja kra- jevnih odborov Socialistične zveze vskladiti s krajevnimi odbori — z družbenimi organi, ki jih je trenutnr, 22, torej nekoliko več kot krajevnih organizacij Socialistične zveze. Ta vskladttev bo odpravljena delno žf s tem, ker bomo v kratkem ustano vili tri nove krajevne odbore Socialistične zveze: v Orešju. Stari vas in Pečicah. Vpr.: Morda je konferenca dala tudi konkretne napotke za ustanavljanje sekcij Socialistične zveze? Odg.: Pokongresna konferenca je posvetila precej pozornosti sekcijam ki pa jih ne bomo ustanavljali s predpisovanjem in z določanjem ljudi vanje. Menimo namreč, da morajo sekcije nastajati po potrebi, ob problemih, ki žulijo ljudi in so vredni globljega proučevanja in jasnih, določenih stališč. Razprava na konferenci je opozorila na potrebo, da naj bi na Bizeljskem čimprej ustanovili sekcijo, ki bo proučila probleme obnove vinogradov, v Bre >icah sekcijo za proučitev nekaterll oroblemov komunalnega značaja, i? boljšanje servisnih služb in podobno Skratka, V. kongres Socialističr.t /.veze delovnega ljudstva Jugoslavij« ima pri nas, v brežiški občini, vel i V odmev, ki so kaže v še večjem zani manju državljanov za aktivno sodelovanje v družbenem življenju ln v iskanju najboljših oblik, ki bodo omogočile uresničitev njihovih po-!reb In želja Pred krajevnimi konferencami S7M v Sevnici V petek se je v Sevnici sestalo razMr-leno predsedstvo občinskega odborn >ZDL. Na seji so se v glavnem pogovori o pripravljalnih lAstMSkih s S"danjim? t-ašklml odbori SZDL glede sprememb, ki ado po sklepih V. Kongresa S^DI.J po •-cbne tudi v tej občini. Se ta 'mesec b< večini sektorjev niz sestankov z odbori ašklh organizacij. Na sestankih bod" ;rcgledali možnosti za uveljavitev spre temb v organizacijah, podrobneje pa m odo pogovorili tudi o bodočih obllkan ;ela in o poteku krajevnih konferenc. Zn >rlprave nanje bodo porabili ves september, konference pa bodo v drugI polovici oktobra. Na teh bodo razen organizacijskih sprememb nprejeU plan dela v sekcijah ln volili delegate «a občinsko konferenco Osnova za delo sekcij bodo organlza cijam, kt so že sestavile predlog plana z» rizvoj svojega področja za nartiljnjlh ir let, prav ti podatki. Po vesteh i občin« bodo vsak čas pridali te podatke obde iovatl; upoštevali jih bodo tudi že pi' sestavi druibenr^a plana leto 1961 Organizacije bodo predvsem o vritnen redu del, ki jih bo pnmigala uresničevat s sredstvi občina, l*hVn te živahno ra/ oravljale. Bistveno pri tem Je. rti bod< vsi predlogi In ■ItltM rManov SMH .oma postali stvarnost, razumllivo prej tam, kjer bo članstvo pripravljeno ve« pomagati. Stev. 34 (544) DOLENJSKI LIST To in ono iz Semiča E MESTNA GODiiA iz Me tlike je 23. julija gostovala v Semiču z odaj o »Pokaži, kaj znaš«. Hazen l^Otfičfi&ov so se na oddaji prečil .u•>•;.. tudi cicibani, pionirji in odrasli iz Semiča. Dvorana je bila nabito polna. Izmed nastopajočih lz Semiča je dosegla prvo mesto recltatorka-pionirka Sonja Novak, drugo mesto pa sta si de-ilili mestna godba iz Metlike in godba sindikalne podružnice IEV obrata »Kondenzator« Vrtača. Slednji vadijo šele dobre tri mesece in so sami novinci. Oddaja je lepo uspela. Pohvaliti je treba nastopajoče iz Semiča, ki so se pripravili v kratkem času in pokazali veliko prizadevnost, kakor tudi Metli-čane, ki so oddajo priredili. Občinstvo je navdušeno spremljalo poteik prireditve. Podobnih gostovanj si v Semiču še Želimo! H POTROŠNIKI v Semiču se upravičeno razburjajo nad poslovanjem v trgovinah. Razen K Z imamo v Semiču še dve trgovini z mešanim blagom. To sta poslovalnici STP iz Črnomlja. Obe trgovini sta bili pred nedavnim .zaprti v popoldanskem času kar tri dni zapo- red. Prvi dan zato, ker je bi. četrtek, drugi dan je bil v Cr nomlju sestanek, tretji dan pa zato, ker je bila sobota. Tisti k! so zaposleni v dopoldan skem času, teh je v Semiču precej, so bili najbolj prizadeti, saj so bili tri dni odtrgani od trgovin. Prizadeti so bili tudi ljudje iz oddaljenih vasi, ki so zaman prišli v Semič. — Pri tem pa niso trgovine izobe silo nobenega obvestila, ki bi potrošnike opozarjalo na to, da so popoldne zaprte! Končno so trgovine tu zaradi potrošnikov in ne obratno! E OSKRBA TRGOVIN je preslaba. Trgovine bi morale biti z blagom bolje založene. Predvsem je premajhna izbira tekstila. STP Črnomelj naj od prejetih pošiljk materiala odstopi k?.j boljšega tudi svojim poslovalnicam na vaseh! B SLABA OSKRBA je tudi s kruhom, kljub temu, da imamo svojo pekarljo. Ne vemo, ali se prodaja v bifeju ali v pekarni. Včasih ga ni ne tu ne tam, včasih pa je samo za nekatere. Tak postopek je nepravilen. Morda bi prodajo ' re- Sindikalna podružnica IEV, obrat »»KONDENZATOR« Semič, je počastila letošnji dan borca s kolektivnim izletom k Bazi 20 na Partizanskem Rogu. Na izlet so povabili tudi nekaj starih semišklh borcev, s katerimi so si ogledali barake na bazi. S pečenimi jagnjički in dobro voljo je bil uspeli z le t zaključen, vsem pa je bilo na Rogu nadvse všeč! VTEM TEDNU VAS ZANIMA vzela tudi kakšna trgovina. Ig Skratka: v Semiču imamo precej problemov, ki bi se dali urediti brez denarja — samo z razumevanjem in dobro voljo odgovornih ljudi! H PRIMERNA AMBULANTA nam je razen gostišča že dolgo potrebna. Pozimi smo na zborih volivcev sklenili pobirati 3-odstotni krajevni samoprispevek za ureditev ambulantnih prostorov. V ta namen so preuredili gostilniške prostore v bivši restavracij! (na Krču), kamor se bo ambulanta verjet no še ta mesec vselila. —ič- Krvodajalska akcija v Žužemberku V petek, 19. avgusta, je bila v Žužemberku krvodajalska akcija. Na odvzem krvi je prišlo 147 ljudi, od teh pa je bilo 31 odklonjenih, tako da je kri dalo 116 krvodajalcev. Organizacija, ki jo je vodil Občinski odbor RK, je vredna pohvale, posebno pa je treba pohvaliti delo krajevnih organizacij RK v Žužemberku in na Dvoru, od koder je prišlo največ krvodajalcev (79"/.). Slab je bil odziv iz Smihela ln iz Hinj. Iz Smihela je bila edini krvodajalec Karlina Maver iz Dra-8če vasi, Roje Jože z Lopate pa je zastopal Hinjčane. Krvodajalcev bi bilo več, Ce ne bi bila prav zdaj glavna sezona poljskih del; razen tega je ljudi iz oddaljenejših krajev oviral dež. M. S. Več avtobusov v Mirensko dolino! Prebivalci Mokronoga, Seat-ruperta, Mirne in okoliških vasi smo se pred mesecem iskreno razveselili odločitve avtobusnega podjetja »Gorjanci«, da uvede tudi v naši dolini avtobusni promet. Potovanje v naši dolini je bilo do se* daj izključno navezano na železnico. Prebivalcem je bila z uvedbo avtobusnih prog storjena velika Usluga, saj so lahko hitro prišli do občine, sodišča, katastrskega uradu, idravnika in živinozdravnika v Trebnjem ali v Novem mestu. ftovomefe kronika ■ Nova skladišča v Bršljinu, ki so v glavnem dograjena, bodo vseli ena predvidoma v prvi polovici septembra, skladišča imajo vgrajen železniški tir, kar bo znatno olajšalo natovarjanje in iztovarja-nje vagonov. Skladišča so zelo prostorna in sodobno urejena, da bodo mestu v ponos. Eno tretjino prostorov bo predvidoma zasedlo podjetje »2ito* Ljubljana, dve tretiini pa trgovski podjetji »Rog* ln »2eleznina«. Sedanje skladiščne prostore bo trgovsko podjetje »2e-leznina« oddalo trgovini na drobno. Detajlisti se bodo zato lahko bolje založili z večjimi količinami materiala, ki gre hitro v promet. ■ Grozdje prodajajo v novomeških zelenjavnih trgovinah že približno mesec dni. Cena se je znižala od začetnih 220 dinarjev za kg na 120 dinarjev. Na dan prodajo v eni poslovalnici 100 do 120 kilogramov grozdja. ■ Trgovsko podjetje H-2eleznlna*> Ima na seznamu 120 kandidatov za »flčkote*. Povpraševanje po tem narodnem vozilu je torej veliko. >»2elezninU Je uspelo pred kratkim navezati i s tovarno »Zastava* neposredne trgovske stike. Po novem naročnikom za avtomobUe ne bo treba čakati po več mesecev, ampak bodo dobili vozilo v tridesetih dneh, vendar pod pogojem, da imajo na razpolago - denar. -Tovarna bo dobavljala prvenstveno kupcem, ki bodo plačevali v gotovini oziroma, ki bodo položili primeren znesek kot predplačilo. Tudi pogoji za najetje posojila za nakup avtomobila so se s prvim julijem zaostrili, saj predvideva nova uredba 23 odstotkov samo-udeležbe, posojilo na 4 leta in 6'/o obresti. Cena »fičkotom* je ostala neizpremenjena, se pravi »samo« 815.000 dinarjev. Zaradi novih pogojev bo gotovo marsikateri bivši kandidat za flat-600 odpadel. Nova pošiljka 25 fiatov bo prispela v Novo mesto še ta teden. ■ ponedeljkov živilski trg je nudil precej živahno sliko. Največ je bilo naprodaj sadja: hrušk od 40 do 80 din kg, breskev od 80 do 100 din kg, jabolk od 50-70 din kg. Dobiti je bilo tudi solato po 90 din kg, krompir po 25 din kg, paradižnike po 40 din kg, papriko po 60 din kg, fižol po 40 din kg; cvetačo, peso, petršilj, korenje in ohrovt so prodajali na komade oziroma na šopke. Precej prometa je bilo tudi z ribami. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Ogrin z Ragoveke 21 -dečka, Marjeta Tavčar z Glavnega trga 4 - deklico in Marija Zibert z Zagrebške ceste 27 - deklico. -Porok in smrti ta teden v mestu ni bilo Ob 10-letnici — prisrčna proslava Ob deseti obletnici ustanovitve podjetja in deseti obletnici delav-akega samoupravljanja je priredil kolektiv Vodovodno lnatalaterske-fa ln kleparskega podjetja Novo mesto v nedeljo zjutraj v dvorani OSS prisrčno proslavo. Razen članov kolektiva z družinami Je bilo na slavju tudi nekaj gostov, med njimi član OK ZKS Miha Počrvlna tn zastopnik občinskega sindikalnega svota Jože Blažlč. Najprej Je govoril predsednik upravnega odbora podjetja Ivan Smajdek. Na kratko je orisal razvoj podjetja od prvih treh oziroma petih ljudi in 1 milijon 600.000 din bruto prometa pred desetimi leti, do letošnjega plana 42 milijonov bruto produkta z 31 zaposlenimi, da ne govorimo o strojih in orodju, ki so Jih med tem časom nakupili. Povedal je, da so v teh letih včasih bolj slutili kot razumeli vso globino delavskega samoupravljanja. Vedno so ostali zvesti idejam marksizma ln verovali so v pravo pot ioetallzma. Med govorom ni pozabil omeniti tudi nekaterih .-labosti, ki so •* zgodile. Upravni odbor je vča- sih premalo skrbel, da bi seznanil ves kolektiv o svojih sklepih. Občinski ljudski odbor tudi ni mnogo naiprav41 za razvoj podjetja. V desetih letih je obiskal podjetje zastopnik občine le enkrat, sedanji odbornik občinskega zbora proizvajalcev, ki so ga oni volili, pa niti enkrat, čeprav so ga večkrat vabili na sestanke. Pa govorimo o vse tesnej«h stikih komuna - podjetje! Govoru je sledila zborna recitacija Klopčičeve pesmi Noč. Lepo, dolgo pesem bo delavci,vajeni kladiv ln klešč, dobro naštudlrali. Sledila Je spet uspela recitaciji Klopčičeve pesmi Drečnik Andrej govori. Delavci so nad pričakovanjem lepo zaigrali še kratek skeč »Prikaz delovnega mesta — plača po učinku«. Gledalci so igrici, ki jo Je napisal upravnik podjetja, z zanimanjem sledUi, se smejali in na koncu navdušeno ploskali. Res, kaj takega nismo pričakovali! Za zaključek so bile razdeljene skromne nagrade. Trije člani kolektiva, ki so v podjetju že deset let, so prejeli za nagrado ure. Ti so: delavca Jože Pureber ln Ivan Smajdek ter upravnik Riko Cigoj. KAJ JE NOVEGA NA LOKI 2e nekaj tednov sem tabori na Loki skoro vsak dan kaka skupina inozemskih vikend turistov. Seveda bi prihajali tudi že prej, Pa takrat taborjenje na Loki še ni bilo dovoljeno. Med tujci Je haj več Nemcev in Francozov. Uprava gostišča Loka ureja z njimi Prijave ta odtave, pa tudi zaračuna Jim tistih 160 dinarjev na osebo, od katerih dobi 60 din občina, 100 din pa za delo z njimi gostišče. Pogovori med inozemcl in uslužbenci Loko se odvijajo v glavnem ■ slovarjem oziroma z že v obeh jezikih napisanimi priložnostnimi Pogovori. TI turisti se pripeljejo k nam seveda z avtomobili, vendar se zelo motimo, če mislimo, da dado našim gostincem kaj dosti zaslužiti " Hrano in pijačo pripeljejo v glavnem s seboj. Kuhajo na ihajhnih' štedllničklh, ki jih tudi pripeljejo s seboj. Upravnik gostišča Loka Je povedal, da mu je doslej dala zaslužiti nekaj le skupina •Wajših taozemoev, ker Je le-ta v gostišču tudi jedla in pila. . V nadaljnjem pogovoru je upravnik še povedal, da letožnje slabo vreme precej škodi gostišču Loka. saj posluje z izgubo. Manjko "rije Kolodvorska restavracija, ki ppada pod isto upravo. Da bi bil oblsk kopališča in gostišča večji. Je kupilo gostišče več gramofonskih plošč in uredilo v vseh prostorih ln zunaj zvočnike. Ta muzika Prtvablja vedno več gostov, ki med poslušanjem najnovejših plošč kramljajo, nekateri pa se tudi zavrte. Upravnik pravi, da Je najemanje godbe za gostl.šče nerentabilna stvar. Ta godba stane lahko včasih tudi več, kolikor bi tisti dan, če bi bilo slabo vreme, sploh Jjftluzui. Kljub temu so godbo letos nekajkrat že najeli in Jo bodo *6 kdaj, vendar ne prepogosto. Tudi občinska komunalna uprava Je že nabavila nekaj novih eoinov. ki so int: t: srntom na razpolago na kopališču Loka. Vožnju z njirnJ po romantični Krki stane na uro 100 dinarjev. Kljub temu ^ je cona malo visoka, bo ob lepem vremenu marsikdo rad segel v žep in plačal, saj se bo po službi na lepi Krki prijetno odpočil. Potovanje z avtobusom pa je bilo prijetno le nekaj dni. Kaj kmalu so ljudje zvedeli za ugodno zvezo in naval na avtobus je bil naravnost neznosen. Sedaj sedeža dostikrat ne dobiš že v Mokronogu, kaj še- ZDAJ: XIV. MDB! Okrajni in občinski komite LMS Novo mesto ustanavljata novo, XIV. mladinsko dPlov-no brigado »Milke Kerinove«, ki bo štela 120 miadincev. Na gradnjo avtomobilske ceste bo odšla proti koncu meseca- Brigadirji bodo med gradnjo obiskovali tudi razne tečaje. • * Okrajni komite Ljudska mladine Novo mesto bo v jeseni izvedel med kmečko mla-dmo anketo, kakšnih predavanj si vaška mladina najbolj želi (gospodarskih, kmetijskih, tehničnih, kulturnih in drugih). Centralni komite LMS je že izdelal teme za vsa predavanja. Okrajni komite bo na podlagi ugotovitev ankete zahtevana predavanja razmnožil in jih poslal vaškim aktivom LMS. * Mladinski aktiv Ljuben pri Uršnih selih je začel v nedeljo 21. avgusta s prostovoljnim delom. Pomagal je pri gradnji zadružnega doma. Akcije so se udeležili vsi člani aktiva in prispevali že prvi oan 120 delovnih ur. Sklep o prostovoljnem delu pri gradnji zadružnega doma je sprejel aktiv na nedavnem ustanovnem občnem zboru- le v Mirni. To je nepopisna gneča, v kateri sprevodnik ne more v redu opravljati službe. Gneča je. tolikšna, da potniki, ki stojijo, ne morejo izvleči denlarnic, da bi plačali vožnjo! Vse to kaže, da je ena avtobusna zveza na dan v vs.^ko smer premalo. Ali ne bi moglo podjetje »Gorjanci« uvesti razen obsotječe zveze Novo mesto — Mokronog — Trebnje — Ljubljana še drugo: SENTJAN? — KRMELJ — MOKRONOG -9ENTRUPERT — MIRNA -TREBNJE IN NAZAJ? Ljudem bi bilo s tem zelr ustreženo, prevoz pa bi bil kul tumejšl. tfcu«u&\Me&ar Četrtek, 25. avgusta - Dragoraci Petek, 26. avgusta - Peruša Sobota, 27. avgusta - Zlatko Nedelja, 28. avgusta — Avguštin Ponedeljek, 29. avgusta - Bole-slav Torek, 30. avgusta - Maša Sreda, 31. avgusta - Borivoj Črnomelj: 26. in 28. VIII. francoski barvni film »Ljubimci-"'. 30. VIII. sovjetski film »Jutro mladosti«. 31. VIII. italijansko-fran-conski film »Lepe, toda siromašne«. Dol. Toplice: 27. in 28. VIII. češki barvni film »Dobri vojak Svejk*. 31. VIII. in l. IX. angleški barvni film »Sejem želja«. Kostanjevica: 28. VIII. mehiški fUm »Serenada v Mehiki*. 31. VIII. italijanski film »Krik«. Metlika: 27. in 28. VIII. »Doživljaji kapitana Vajta«. 31. VIII. »Cesta dolga leto dni«. Mokronog: 27. in 28. VIII. mehiški film »Ko nekoč odidem«. Novo mesto »Krka«: od 26. do 29. VIII. jugoslovanski barvni fUm »Maščevalec«. 30. VIII. ln 1. IX. ameriški film -Obtežilna priča«. Semič: 28. VIII. francoski film »Ko bi vsi fantje sveta«. Senovo: 27. in 28. VIII. franco-sko-italijanski film »Avanture Ca-sanove«. Sevnica: 27. in 28. VIII. nemški film »Lažni Adam«. Trebnje: 27. in 28. VIII. ameriški barvni film »Nismo angeli«. 28. avgusta pa francoski film »Ljudje brez pomena«. PRODAM MOTORNO KOLO. - Kranjec, Kristanova 21, Novo mesto. PRODAM MALO RABLJEN električni štedilnik z dvema ploščama in pečico. Cerček, Jerebova 20/II, Novo mesto. PRODAM NOV ELEKTRIČNI šivalni stroj Singer in več;o nemško, dobro ohranjeno mlatilnico. Hrovat, Ratež 1, Brusnice. PRODAM KUHINJSKO OPREMO. Naslov v upravi lista (1116-60). SPREJMEM STAREJŠO ali mlajšo gospodinjo k družini. Lahko začetnica ali upokojenka. Naslov: Zagorski, Ljubljana-Siška, Ulica Zofke Kvedrove 16. DEKLE S POPOLDANSKO zaposlitvijo ali upokojenko za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu sprejme tričlanska družina. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v upravi lista (1117-60). FANTA 14-16 LET starega sprejmem za lažja kmečka dela. Plačam dobro. Tome Franci, pošta Dobrova 86 pri Ljubmjanl. OD KRANJA DO NOVEGA MESTA sem izgubil rezervno kolo od vespe. Vrniti proti nagradi Maroltu. IMV Novo mesto. 2ELEZOBETONSKA OKNA za hleve, delavnice, betonske cevi in drugo ima na zalogi Cihlar Antonija, Jezica 38 pri Ljubljani, tel. 31-073. NUDIMO SADrKE JAGOD, zelo zgodnje sorte »Macherauch-Er-fuhrernte«: Zadružno posestvo »Matiia Gubec«, p. Leskovec pri Krškem. KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA razprodat)a naslednja osnovna sredstva: l. več rabljenih sodov, g. v*8 rabljenih tehtnic, 3. več ročnih in motornih škropilnic, 4. snopove-zalko, 5. dva trljerja, 6. sejalnioO; 7. stiskalnico za seno, 8. stiskalnico za vino, 9. razni manjši inventar in orodje. Razprodaja bo 4. septembra 1960 ob 7. uri zjutraj. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. OBVESTILO Vajenska šola trgovske stroke Brežice obvešča, da bodo popravni izpiti 29. VIII. od 7. uri daljo. Končni izpiti 30. Vin. Začetek pouka za n. ln IIL letnik bo 20. IX. 19C0. Ravnateljstvo do 29. avgusta Je dečkov in 13 de- NOVO MESTO V času od 22. bilo rojenih 18 klic. Poročili so se: Jože Tramte, delavec, in Bogomila Jerman, delavka, oba iz Zloganja. Janez Ra-taj, delavec z Jame, in Vida Medic, hči kmeta iz Birčne vasi. Robert Podllpnik, strojni tehnik, ln Dragica Korošec, risarka, oba iz Maribora. Smrii ta teden ni bilo. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Župan z Brezja - dečk/t, Zofija Zupančič z Rožnega vrha - dečka, Marija Saje iz Vel. Kala - dečka, Anica Kump iz Stranske vasi -deklico, Marija Hočevar iz Brezovice - deklico, Katica Lavrič Iz Kočevja - dečka, Anica Vuko-repa iz Črnomlja - deklico, Miroslava Prelog iz Šentvida - deklico, Slavka Bartolj z Mirne - dečka, Ana Deželan lz Brusnic -dečka, Marija Campa iz Jelš -deklico, Julka Planinšek lz Kle-vevža - dečka. Marija Majer lz Jelovca - deklico, Marija Volaj lz Vavte vasi - deklico, Vera Krizman iz 2abje vasi - dečka« Draga Jančar lz Cešče vasi - deklico, Marija Pajk z Luže — deklico, Rozalija Lužar lz Skocjana - deklico, Marija 2epič z Obrha - deklico, Poldka Saje lz Mokronoga - dečka, Jožefa Dolžan z Migolske gore - dečka, Julka Gl> movšek iz Vidma-Krškega — dečka in deklico, Marija Okleščen iz Irce vasi - deklico, Marija Vo» glar lz Kočevja - deklico, Mira Stegen iz Postojne - dečka. KRONIKACJNESR^r Pretekli teden so se ponesrečilj in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jožefa Zupan, hči delavca iz Cerovega loga, si je poparila z vrelim mlekom obraz ln ramo. Francu Slmčiču, posestniku s Hrasta je padla kosa na levo roko. Vida Kolar, hči kmeta z Jugorja, Je potegnila s štedilnika vročo vodo in si poparila levo nogo. Marko Breznikar, sin kmeta z Mirne, Je padel z odra in si poškodoval glavo. Janeza Grl-derja, delavca iz Slovenske vasi* je zagrabila vrv stroja ln mu poškodovala prste leve roke. Šentjanž s hmeljem ne zaostaja Kmetijska zadruga v Šentjanžu nam je pred dnevi sporočila, da njen predstavnik ni bil povabljen na zadnjo sejo oz. posvet upravnikov KZ, ki je bil v Sevnici. Zaradi tega tudi podatki o stanju hmelja na območju te zadruge ndso taki, kot so o njih razpravljali na tem posvetu. Zadeva s hmeljem je v šentjanški zadrugi takale: KZ Šentjanž ima 10 hektarov hmelja, od tega je 5 ha drugoletnika, 5 ha Pa so posadili letošnjo pomlad- Polovica hmeljišč prvega letnika je ze- Mali oglas v domačem tedniku — zanesljiv uspeh! Tri kratke žužemberške 113 članov Društva upokojencev Ljub'Jma in njihovih svojcev je obiskalo v četrtek, 18. avgusta, 2užemberk. Posebni vodič jim je razlagal zgodovinske znamenitosti tega starega mesta, posebno pa še važnejše dogodibe lz NOB. Upokojenci ln svojci so se pripeljali a tremi avtobusi. Po nekajurnem postanku so se odpeljali proti Dolenjskim Toplicam, Novemu mestu, Otočcu ln Šmarješkim Toplicam, med potjo pa so se seznanjali z na- Obisk v Loki Pred kratkim je obiskal Loko urednik »-Matajurja-«, glasila Beneških Slovencev v Italiji, tov. VojmJr Tedolfis s soprogo Ljubljančanko. Razgo-varjal se je s potomci Beneških Slovencev, katerih starši so se preselili pred 60—70 leti v Loko in okolico, ko so gradili cestni most v Zidanem mostu. Slikal je še edino ženo, ki se je preselila semkaj pred leti, tov- Marajo Pec roj. Culetto, Potomci Beneških Slovencev so bili zelo zadovoljni, ko se je tov. urednik razgovarjal v narečju njihovih staršev. 8k šimi kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi. Nad Žužemberkom j« postavila šotore četa Zelenega Roga iz Straže. 30 tabornikov bo kmalu zaključilo 4-tedensko življenje v naravi. Kdor bi rad vedel za svojo bodočnost, naj vpraša zanjo kakega Suhokranjčana. Med njimi je namreč še nekaj takih, ki vedo za svojo bodočnost, saj na občinski upravi za dohodke zatrjujejo, da ne bodo nikoli bolni in da zato ne bodo plačevali kmečkega zavarovanja. V koristnost obveznega kmečkega zavarovanja za slučaj bolezni dvomijo zaenkrat samo 9u-hokranjcl. DOLENJSKI LIST v vsako hišo Spodnjega Posavja, Bele krajine in Dolenjske! lo lepa in prekaša v rasti sev-niški hmelj, drugo polovico pa je nekolikanj prizadejala letošnja suša. V drugem letniku je položaj docela drugačen: tu so začeli obirati hmelj dne 18. avgusta, ker so pridelki navadno teden dni kasneje zreli kot drugod v sevniišk' okolici- 2e prvi dan so imeli 140 odraslih obiralcev, 30 so jih pa odklonili, ker niso pred obiranjem sklenili pogodbe. Tudi sušilnica ne bi zmogla posušiti vsega hmelja, če bi imeli koliko obiralcev.'Te dni se je število obiralcev že povečalo, skratka - sušenje je steklo »s polno paro«. Na parceli, kjer so obirali prvi dan, bo znašal pridelek verjetno 1500 kg suhega hmelja druge površine pa imajo še lepši hmelj. Obiranje in sušenje lepo napreduje; čeprav so začeli graditi sušilnico šele letos 15. junija, je bila pripravljena za delo tik do obiranja. • Veseli nas. da so tudi šent-ajnški zadružniki zadovoljni z Otrok pod motor 13 avgusta je peljal po cesti Ob-člne-Korenltka motorist A. M. V vasi Pluska Je skočil pred njega na cesto triletni P. K. Ko je otrok zaslišal motor, se je sredi ceste obrnil in stekel nazaj, vendar motorist, ki J* zagledal otroka na ce-' stl v oddaljenosti 5 do 6 metrov, ni mogel več preprečiti nesreče: z lučjo motorja je zadel fantka v glavo. Otroka, ki je dobil hude poškodbe, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ■ O podobnih nesrečah smo ie večkrat pisali. Zgode se zaradi tega, ker starši premalo pazijo na otroke in ker jih ne navajajo na to, da bi se prej prepričali, če Je cesta prosta ln Šele nato stekli preko. Tudi motoristi in avtomobllisti bi morali v vaseh bolj paziti. Prav v tem primeru se Je nesreča zgodila na zelo preglednem kraju. -Preiskava o vzroku nesreče ln krivdi Je še v teku. lepim pridelkom hmelja in želimo jim, da bi ga obrali in posušili v iepem vremenu! Obisk železničarske godbe 2elezniška godba lz Zidanega mosta, ki je sodelovala tudi že pri proslavah v Sevnici, je obiskala od 19. do 21. VIII. Rovinj, kjer ima 2TP direkcije LJubljana svoj 2elezničarskl dom z moderno obednico in večjim številom letnih hišic. Izlet je organiziral tov. Adam, namestnik šefa postaje Zidani most in predsednik železniške godbe, po rodu Novomeščan. Priredili so 3 koncerte umetnih, narodnih in partizanskih pesmi 19. in 20. v 2el. domu, a 21. VIII. že v bolnišnici za kostno TBC, kjer so jim bili bolniki za njihovo izvajanje zelo hvaležni. Vsak večer je Jazz železnlčarske godbe igral za razvedrilo in ples. Kar prijeten Je bil kratek izlet in oddih na Jadranu ob ugodnem vremenu. Sk. Danes seja ObLO Brežice Predsednik ObLO Brežice Miroslav Kambič je sklical za danes 24. sejo obč. ljudskega odbora. Na skupni seji obeh zborov bodo obravnavali poročilo o dosedanjem delu Delavske univerze v Brežicah in njenem programu za naslednje leto. Izvolili bodo odborniško komisijo obe zborov ObLO za sodelovanje pri sestavi perspektivnega plana gospodarskega razvoja brežiške občine, hkrati pa imenovali strokovno komisijo za to delo. Posebej bosta razpravljala oba zbora na ločenih sejah o vrsti važnih vprašanj. Na dnevnem redu Je tudi predlog odloka o minimalni agrotehniki pri vlsokorodnl pšenici na območju občine, kot o predlogih za ustanovitev novih skladov: za komunalne naprave, za kulturno prosvetno delo, za pospeševanje turizma in gostinstva ter gasilskega sklada . Sinu, bratu, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA, pripravite največje presenečenje, če mu naročite še danes DOLENJSKI LIST! Polom — vreden svojega imena! 0 O koči na Polomu smo že pisali, kako je lepa in kako prijetei. oddih nudi miru željnim ljudem. Propagande zanjo je bilo precej dn ljudje so .se začeli zanimati zanjo. # Pred dnevi je tudi družina iz Beograda, ki je bila tu na dopustu odšla z MiHavža na Polom. Hodili so šest ur — tudi otroci — in prav veselili so se tople hrane in prijetne koče, o kateri so toliko slišali. Toda na Polomu so doživeli pravi »-polom-«. Koča zaprta, krog nje pa vse zapuščeno in zanemarjeno. Prav slabo volje nad takim turizmom in turističnim društvom, ki to kočo upravlja, so morali nadaljevati pot vse do Kostanjevice. Pravijo, da je bila pred njimi večja družba ljudi, ki so seveda naleteli na isto. 0 Čemu je šlo toliko deiarja za kočo na Polomu? Zakaj koča ni odprta in oskrbovana? Je mar to korak k dvigu turizma na Dolenjskem, o katerem toliko govorimo? Naši novi naročniki Jancžič Fani, »Induplati« Jarše, p. Domžale; Kum-Ijan Anton, Boldntž 3. p. Metlika; Ruklič Marica, Področje 8; Cekuta Franc, Ostrog 42, p. Šentjernej; Dupin Marjan, Tabor 9, p. Cerknica; Koprive Jano, podruž. »Delo«, Trbovlje; Stajner Marija, Zdravilišče Sežana; Zradič Josip, Lepa njiva 64, p. Mozirje. Hotel - Penzion *-BLF')*, Via Statilia 19, Roma (Italija); Zupančič Slavka, oronto 4, Ont., Canada. ZABELEŽENO 0 lovcih, mladini in logarjil, To-ariš uredn'k, na članek pod gornjim naslovom, ki ste ga objavili letos v začetku junija, Vam pošiljam nekaj besed in prosim, da jih objavite v našem listu. 2e v mladih letih sem čutil veseje do logarskega poklica Zel,;a ' e a.i je izpolnila, čez nekoliko let še druga — postal sem še lovec. Hočem reči, da logarji, ki smo si izbrali ta poklic z veseljem, nismo želeli delati v gozdovih le kot logarji, temveč res hkrati tudi kot lovci. Ce je gezd združba rastlin in živali, zakaj delamo i -tem mi enostransko? Po naši krivdi prav gotovo ne! Kdor izmed nas ni varaj nekolikanj lovca, po mojem mnenju tudi ni ne gozdar ne logar. Nekaj let sem bil logar v gozdovih, kjer so upravljale lovišča lovske družine. Takrat sem se vključil med lovce, zadoščeno mi je bilo. obe želji sta se mi družno izpolnili. Nepozabne Gorjance pa sem moral zapustiti in se >a drugem delu okraja lotiti spet samo logarskega poklica. Upam, da me bo razumel vsak lovec, kako mi je bilo pri srcu, ko moram dan za dnem hoditi po roških gozdovih brez orožja, pa nimam niti n jmanjše pravice, da bi se sploh zanimal za lov-vske zadeve. Imel s*m prložnost. da sem pred kratkim govoril z uglednim "ovem. Začel sem mu nripovedovatj kakor sem bil tega nedavno še vajen: tam Je srnjak, ki je močno zdelan, driska ga bo ugonobila, potreben bi bil odstrel; v tej lisičini so mlade lisice, treba bi Jih bilo uničiti in pod. Na vse to pa nisem dobil niti od^vora S tem. da zanemarjamo divjad, se ne bi popolnoma strinjal, kot navaja pisec. So pa seveda tudi tu izjeme. Ce pa človeka lz leta v leto odvajaš od lova. nekako otipi In res začne nemarno zanemarjati divjad. Pisec v vašem članku pa pravi drugim takole: ».. .a vendar bi bila tudi njihova dolžnost (se pravi na5a logarjev in gozdarjev) — tako moramo soditi kot državljani socialistične skupnosti — da vidijo ln vedo vse. kar se v ro?4» dogaja*. To je res in s tem se doc la strinjamo. Kdo izmed nas pa ne ve In ne vidi, kaj vse se v nnsih revirjih dogaja, saj hodimo po skritih poteh tjdi pozimi, ko ne stopi v gozd druga Človeška noga kot naša! V drugih letnih časih smo še neposredno v stikih z gozdnimi delavci in vozniki, ki nam lahko tudi veliko povedo o stanju divjadi. V tem času so niše sile neizčrpne. Popolnoma z drugačnimi občutki bi hodili :m> goz.lu. če bi bili hkrati logarji In lovci. Na koncu bi rad <«oudaril še to. da bi nam družba lahko yaup.. ii- tako odgovorno delo, kakor se zahteva danes 7 gozdarstvu ln lovstvu. Želja nas logarjev Iz Roga i'., da postanemo vredni lovci naše socialistične ^ vorne ladje bodo vse let« opravljale trgovska potovanji pod ledom tečajnih morij in tako po najkrajši poti združevale dve celini. Skladišča sedanjih goriv bodo odpadla Posebei maramo omeniti rngr torje rečnih in oceanskih ladJJ prihodnosti. Ni dvoma, da bodo to atomski motorji. V čem je Izredna prednos* izkoriščanja atomske energijf za transport v primeri s prV mogom in proizvodi naftofl Predvsem v tem, ker je ene** gija, ki nastane pri cepitvi urana, izredno velika: kilo1-gram urana-235 je po toplotni moči enak približno 2,5 tiso* tonam keksa, to je tovoru d ven tovornih vlakov. (Nadaljevanje sledi) Se nekaj let — ali pa morda le še nekaj mesecev in tednov, kdo ve? — in človeštvo se bo lotilo osvajanja Meseca, Marsa, Venere in drugih svetov v vesolju. Nekoč neostvarljivi sen — zdaj skorajšnja resničnost... CEMTJ SE SMEJIJO JANI ITALI- Poročali smo že o letošnjih izkopavanjih v Drnovem, danes pa objavljamo fotografijo, kako pomagajo domačini skupini arheologov pri njihovem zanimivem delu. Letošnje izkopavanje je uvod v večletno sistematično izkopavanje v Drnovemt hkrati pa je to tudi prvo sistematično izkopavanje antične naselbine v Sloveniji sploh. Letošnje izkopavanje bo trajalo dva meseca. Sredi vasi, v sami rimski naselbini, so našli arheologi številne temeljne zidove gospodarskih in stanovanjskih prostorov. Nadvse zanimiva je najdba ostankov rimske »centralne kurjave«, imenovane hipokaust, ki je s toplim zrakom ogrevala tla posameznih prostorov. Zanimiva so tudi izkopavanja v nekdanji rečni strugi Save, kjer so doslej odkopali že 30 velikih kamnitih blokov. Tu je nekdaj bilo rečno pristanišče (morda tudi svetišče boga Neptuna?) rimskega mesta Neviodunuma. — Doslej so našli pri izkopavanjih že nad 100 bronastih rimskih novcev raznih cesarjev od 1. do 4. stoletja nove ere, razen tega pa več bronastih okraskov in čez 20 keramičnih posod. — Za občinski praznik Vidma-Krškega je arheološka ekipa priredila v izložbenih oknih v Krškem majhno razstavo izkopanih predmetov, ob koncu izkopavanj bo pa urejena razstava izkopanin v šoli v Leskovou pri Krškem. — Se ti ne zdi, draga moja, da pušča tvoja l*»manjkljiva kopalna obleka preveč svobode tujim očem? — In potem? . •. Poštena žena nima kaj skrivati pred drugimi 1 50-LETNICA MATURE NA NOVOMEŠKI GIMNAZIJI 50-let,nico mature so proslavili maturanti novomeške gimnazije iz l. 1910 nedavno v Ljubljani. Bil je to predzadnji letnik, ki je maturiral -še v starem poslopju nekdanje frančiškanske gimnazije pod ravnateljstvom Fr. Breznika in inšpektorjem Fr. Hubadom. Od njihovih nekdanjih profesorjev živita samo še dva: dr. Milan Serko (na sliki) in dr. Janko Lokar, ki so ga slavljenci obiskali na njegovem domu v Ljubljani. Pet je bilo zadržanih in niso mogli na proslavo: Ivan Lo-vrenčič (Smihel pri Novem mestu), Miško Beljan (upokojeni sodnik v Ljubljani), Ladislav Mlaker (upokojeni prof. v Mariboru), dr. Niko Sever (zobozdravnik v Zagrebu) in dr. Leo Vučina (Kaisersberger), upokojeni načelnik bivšega Ministrstva železnic). Na sliki (z leve na desno) sedijo: dr. Rudolf Mikuš, zdravnik v Vojniku pri Celju; prof. dr. Milan Serko (Ljubljana); dr. Robert Zalokar (upokojeni načelnik zagrebške železniške direkcije); stoje: Nace Perko (upokojeni inž. ljubljanske občine), Milan Vovpotič (upokojeni uradnik zagrebške železniške direkcije) in dr. Pavel Breznik (profesor na Strojni fakulteti beograjske univerze). Slavljenci so prišli tudi v Novo mesto. Ogledali'so si mesto, obiskali naše uredništvo in gimnazijsko ravnateljstvo. Prelistavali so z velikim zanimanjem stari katalog matur in ugotovili, da na mnoga nekdanja izpitna vprašanja iz. raznih predmetov danes ne bi mogli več odgovoriti (predvsem ne iz matematike) ... 46. Nemca sta se umaknila na sprednji del čolna in isk»la kritje za jamborom. Oba čolna sta obstala, rahli valovi so ju začeli zibati sem ter tja. »Ne pustim ju k jamboru!-« je r^kel Bojan. Jure se je z veslom postavil poleg njega. Nagel preobrat je tudi Maši pregnal solze. Vzela je drugo veslo in se postavila poleg dečkov. Kurt je besno prhal sline skozi zobe. VVerner mu je nekaj pošepnil. »Dava vam denar,« je rekel, če nama vrneta barko. Saj sva se samo šalila. Barka je najina, čoln je vaš. Zamenjamo! Saj j» i 47. »Ne damo barke!-« je rekel Bojan. »Mašr., vzemi robec in mahaj. Moramo dobiti pomoč.« Toda v bližini na mer j" ni bilo nikogar. VVerner je razreza! pas, ki je oklepal usnjeni zaboj. Pod usnjem se je prikazala porjavela pločevinasta škatla. »Vsak dobi zlato,« je prigovarjal. »Pridite na čoln in odvežite barko!« Preden so utegnili uporniki kaj odgovoriti, je pretresel ozračje divji krik. Kurt je planil k Wernerju in 7jrrabil škatlo. Wemer je odprl pokrov.. '»Kamenje!« Je tulil Kurt. »Kje j 3 zlato?« . Tlo 48. Sele zdaj je bilo ujetnikoma jasno, da sta jim Nemca ugrabila čoln zaradi te pločevinaste čkaile. V njej je bilo torej zlato... Ampak zdaj še samo kosi kn menja iz ograde pri taboru. »Prekleti smrkavec!« je tulil Kurt. »Ta majhna podgana nu je ukradel zlatnino. Petdeset milijonov! Ubijem ga, ubijem."* »Mišo?« je radostno šepnila M?ša. »Gotovo pride pomoči* »Mišo!« je šepnil Jure. »Vedel je za skrivnost...« Bojan je nameril harpuno na Kurta, ki je vstajal in s staknjenimi pestmi prihajal proti njim. »Ubijem vas, prokleti lopov!!* »Nazaj!« je »»vpil Bojan. Kurt se je s spačenim obratom umaknil. 899532 8 76