-S7

-niegovo zaledje v glavnem
pivoma italijansko*

Tri slovanske države Vzhodne Evrope sc se združile v poli¬
tičen 'blok. Ali je to, obrambni pas, ki ga hoče Moskva zgraditi?

Vsa belgrajska zunanja politika hi hila sicer nerazumljiva,

6e hi jo smatrali kot čisto nacionalno politiko, katere cilji so iz¬
ključno jugoslovanski. Kaj je pravjssfprav gesnični pomen komlikta za¬
radi Trsta? Pravega opravičila za zahteve rega mesta ni$ čeprav ima

slovensko prebivalstvo, je mest© samo brez
Z gospodarskega stališča gledano ne nudi Trst Ju¬
goslaviji nobenih koristi. Da, toda Moskva išče izhoda na Sredozemlju.

Zakaj pa je ta Jugoslavija, ki hoče uveljaviti v Jadranskem
pasu težko dokazljive zahteve, pri drugi občutljivi točki Balkana ta¬
ko rezervirana: Solun? To pristanišče ima grško prebivalstvo, vedno
pa zavaruje zvezo Makedonije z morjem. Leta 1915 je mala predvojna
Srbija dobila tam svobodno cono, prve, ki je bila kdaj osnovana v pri¬
staniščih Balkanskega polotoka. Kaj danes to pristanišče ne zanima
več Jugoslavije? Ze, a Moskva je naročila Sofiji, da stavi glede tega
pristanišča svoje zahteve in uveljavi dobro utemeljene interese make¬
donske zvezne republike. Belgrajski ugovori so morali kloniti pred
Kremijevo balkansko politiko.

Treba je torej poznati pravi značaj vloge, ki' jo igra mar¬
šal Tito v političnem življenju Podonavja in Balkana, da morem© pra¬
vilno nakazati na politični šahovnici delo, ki ga je pravkar dokončal.

Rovi blok, ki ga je na svojem potovanju osnoval, Ima malo
predhodnikov v diplomatski zgodovini med obema vojnama. Poljsko -ju¬
goslovanski odnošaji so bili vedno precej dobri,kar ustreza državama,
•tki sta imeli skupna zaveznika (Francijo in Romunijo) in ki nista ime-
PfcLi nobenih različnih interesov, zaradi katerih bi se morali sporazu-
‘ meti. Toda čim. se je tak interes pokazal, sta se uveljavila nasprotstvo
in spletkarjenje. OciVidno je, da pogodba, ki je bila v preteklem
aprilu sklenjena med Belgradom in Varšavo, ni zapečatila .tradicionalne¬
ga prijateljstva!

Čeprav kaše prav nasprotno., so imeli odnošaji med Jugoslavijo
in Češkoslovaško pravtako značaj brezbrižnosti, njuna zveza, ki je bila
vključena v "Malo antanto"-, je bila naperjena le proti madžarskemu
revizionizmu. Kmalu po prvi svetovni vojni sta Praga in Belgrad prouče¬
vala možnost ustanovitve koridorja, ki naj bi združil obe državi,
obenem pa ločil Madžarsko od Avstrije. Ta predlog, ki ga zapadne ve¬
lesile niso nikdar odobrile, je propadel zaredi pametne avstrijske
nevtralne politike in nekaj let nato je brezbrižnost Jugoslavije do
"Male antante" postala vidna.. Torej tudi nova zveza med Prago in Bel¬
gradom ne ustreza nikaki zgodovinski tradiciji, še manj takojšnji
politični potrebi.

Tretja stran trikotnika, ki ga je sedaj maršal Tito zarisal
v velikem krogu ruskega vplivnega področja, zveza med Prago in Varšavo,
je vidno v nasprotju z vsakim političnimi izročilom in se bolj z ozrač¬
jem, ki je značilno za odnošaje med obema glavnima mestoma.

Treba je še ugotoviti, čemu je Kremelj zahteval tak preobrat
noša j ih med podonavskimi državami: če hoče Moskva spet,-obdelovati

UUBUASiJ

Str.2. j

Štev. 86.-- Domači glasovi, 2.maja 1946.

vseh šest različnih nacionalnih lastnosti, da iz njih zgnete enoten
trden blok, se je treba bati najhujšega glede tistih treh podonavskih
narodov, ki ne spadajo v novo pol.itj.6no skupino - Romunije, Madžarske
in Avstrije. Kajti v tem slučaju bi slo v Moskvi za to, da si preskr¬
bijo izhodišče za vdor v srce Osrednje Evrope.

Ce pa stremi Moskva v Podonavju le za defenzivnim,ciljem,- •
se zdi, da je noVa mreža zvez med temi tremi slovanskimi državami -
odveč. Sovjetska zveza se boji protisunka antisovjetske politike. Na
njeni zapadni meji so jo trikrat napadli v manj kot 30 letih. Vsaka
država pa ima pravieo do varnosti, in 6e je Rusija bila dovolj veli¬
ka, da se je 1.1941. združila, in dovolj močna, da se je 1.1943« spet
dvignila, tedaj to še ni vzrok, da bi z lahkim srcem gledala na pono-
vitev takih udarcev usode.

Vendar ni vzrok v tem, marveč v napačnem ocenjevanju vti§a^
ki ga je napravil razvoj dogodkov v letu 1944 na vse podonavske na¬
rode. Ne da bi se predali boljševizmu, se ti narodi nočejo nikdar
več spustiti v spletkarsko igro proti mogočnemu sosedu na Vzhodu.

Zgornji članek je 19.aprila 1946 izšel v francoskem listu
" Temps Pršsents".

♦ ‘ 1

m javna življenje

"Ne prosim, da bi jih svetu odvzel, marveč, da jih obvaru¬
ješ hudega. Posvečuj jih v resnici! Tvoja beseda je resnica. Kakor si
mene poslal v svet, tako sem jih tudi jaz poslal v svet."

Te besede iz molitve visoke duhovščine stojijo pred očmi
kristjanu, ki mora vztrajati pred svojo vestjo in ki ve, da more iz¬
polniti svojo nalogo le, če ravna in dela na podlagi Kristusove resni¬
ce. Sv.oče je pred postnimi pridigarji Rima govoril o tej temi s tisto
občudovanja vredno jasnostjo, katere smo v sedanji duhovni borbi tako
potrebni. Zato prinašamo najvažnejše odstavke iz njegovega govora:

NIKAKO "ZAKRISTIJSKO KRŠČANSTVO”, "Predmet pridige o veri je katoliški

nauk, to se pravi, Razodetje z vsemi
njenimi resnicami, z 4 vsemi temelji in pojmi, ki jih predpostavlja, z
vsemi zaključki, ki jih prinaša s seboj za nravno vodstvo človeka kot
posamezno osebo v domačem in socialnem živijenju, - pa tudi v javnem inJB

nnl i t.1 čnam«

političnem.

Vera in nravnost tvorita nedeljivo celoto. Moralni red,
božje prepovedi veljajo enako za vsa področja človeškega udejstvovanja-
brez izjeme. Kamor segajo, se razprostira tudi poslanstvo Cerkve in
zato tudi beseda duhovnika, njegov nauk, njegovi opomini, njegovi
nasveti, ki jih daje njemu zaupanim vernikom. Katoliška Cerkev se ne
bo pustila nikoli zapreti med štiri stene božje hiše. Pred krščanski
in katoliški miselni svet je postavljena ločitev med vero in življenje^ .
med Cerkvijo in svetom.

OZNANJEVANJE VERE OBSEGA VSE. Pravica Cerkve je, pa tudi njena bistve¬
na dolžnost, poučiti' vernike z besedo
in tiskom, s prižnice in potom drugih običajev, o vsem, kar se tiče
vere in nravnosti ali pa je tudi nezdružljivo z njihovim lastnim živ¬
ljenjem in zato nedopustno za katoličane; vseeno je, ali gre za filo¬
zofske' ali verske sisteme ali pa za cilje,'katere so si zastavili nji¬
hovi zagovorniki ali pa za njihova moralna pojmovanja, ki se dotikajo
življenja posameznika kakor tudi. skupnosti. > - J

Str.3.

Štev.86. ---— Doma6i .glasovi, 2. maja 1946.

PRAVICA GLASOVANJA IN VEST. Izvajanje glasovalne pravice je dejanje

težke moralne odgovornosti, vsaj tedaj,
kadar je treba izvoliti tiste, ki bodo dali državi ustavo in zakone,
ki se tičejo predvsem n,pr.posvečevanja praznikov, sv.zakona, družine,
šole in pravične ter hitre primerne ureditve raznolikih socialnih
razmer. Zato je naloga Cerkve,, da objasni vernikom njihove moralne
dolžnosti, ki so v zvezi z volilno pravico.

NOBENO VMESAVNAJE V POLITIKO. 43 .člen konkordata iz 1.1929 prepovedu¬
je duhovnikom v Italiji, da bi se vpi¬
sali v katero koli politično stranko in zanjo nastopili. Cerkev ima
namen, da so zvesto drži te določbe. Pripravljena je tudi, da zabra-
ni eventuelne prekršitve take obveznosti posameznim duhovnikom in da
:jih kaznuje. S svoje strani na noben način ne misli vmešavati se v
čisto politična vprašanja, pri katerih pušča katoličanom kot takim po¬
polno svobodo mišljenja in delovanja. Na drugi strani pa se ne more
odpovedati zgoraj navedeni pravici.

DUHOVNIK IN DRŽAVNI URADNIK. Katoliškega duhovnika se ne more kar ize¬
načiti z javnim uradnikom. Ti so nameščen-
|ci ali zastopniki države, od katere so samo-posebi umevno odvisni in
*Čigar zakonite interese oskrbujejo. Država more torej odločati tudi
glede njihovega zadržanja v političnih zadevah.

Duhovnik pa je služabnik Cerkve in ima poslanstvo, ki se
razširja na vse okrožje verskih in nravnih dolžnosti vernikov in za¬
radi izvršitve katerih more biti njegova dolžnost dajati nasvete ali
nauke, ki se 'tičejo tudi javnega življenja. Zato je jasno, da se ne
more prepustiti morebitnih zlorab pri takem poslanstvu zgolj meščanski
oblasti, ko bi sicer izpostavili dušne pastirje oviram in nadlegovanjem,
ki jih povzročajo skupine, ki niso naklonjene Cerkvi, pod pretvezo,

•da hočejo držati duhovščino-proč od politike.

"POLITIČNI KATOLICIZEM". Ne sme se pozabiti, da se je ravno nacional¬
socializem po služil izgovora, da hoče za¬
treti takozvani "politični katolicizem". V resnici pa je stremel za
tem, da uniči Cerkev; mobiliziral 'je vsa sredstva, preganjanje, zati¬
ranje in policijsko vohunjenje, proti čemur so se možje Cerkve, čigar
junaški pogum ves svet občuduje,branili in celo s prižnic morali'bo¬
riti. " ( "Inf ormations di en st",versko -kulturni obzornik, od 13.IV.1946.)

Za spoznanje Anglije ne zadostuje, da živimo tri ali štiri
leta v Londonu, niti ne zadostuje, če obiščemo starodavna mesta, pro¬
učimo književnost in zgodovino Vel,Britanije, ali da v počitnicah o-
biskujemo svoje prijatelje na deželi. Tudi če prisostvujemo parla¬
mentarnim sejam v spodnji' zbornici, ali če v Hyde Parku poslušamo
javne govornike, z vsem tem še ne bomo imeli pred očmi prave slike
Anglije. - Za spoznavanje Anglije moramo iti v "pub".

Kaj je praznprav "pub"? Beseda je kratica, ki izvira iz
"public house", je neke vrste gostilna, kjer si v posemezih dnevnih
urah lahko privoščimo kozarec piva. Lahko pa dobite tudi alkoholne
pijače.

.Ozračje v notranjosti "puba" je povsem svojevrstno in ga
skoraj ni moč opisati* Ljudje, kim jih najdete na vlaku ali v avtobu¬
su, so vedno isti, toda med-tem, ko so si na vlaku popolnoma tuji,
postanejo v "pubi;" zelo zgovorni in prijateljski 9  "Pub" ima vse znake

Štev, 86,

Str,4.

Domači glasovi, 2. maja 1946.

zasebne ustanove, ki ima na stekaj odprta vrata, da sprejme vsakogar
in kjer postane socialna enakopravnost dejstvo - bolj kot kjer koli
drugod v Angliji, To je edini kraj, kjer vsakdo lahko prisrčno spre¬
govori z nepoznanimi osebami in se lahko pogovarja o vsem, kar mu
pride na misel'. Naj bodo predmet pogovora vojaki, bančni ravnatelji,
vseučiliški profesorji, kmetje, pesniki ali krojači.

V Londonu jo na stotine "pubov"; v vsej Angliji jih je .na
tisoče in tisoče. Toda vsak"pub" ima svoje posebno ozračje. "Pubi".so
v delavskih-okrajih Londona, kjer govorijo delavci londonsko govorico,
ki se imenuje "cockuey" in ki daje pogovorom poseben izraz. Potem so,.
"pubi" v pristaniškem okraju East End, med katerimi je najznamenitejši
tako imenovani "Charlie Erovsn" , kjer je vhod v West India Dock, kra¬
ljestvo mornarjev iz vsega sveta.

Tudi v okolici Covent Gardena lahko najdemo "pube", ki jih
obiskujejo trgovci; v okolici St.Thomas treeta najdemo v "pubih"
študente medicine, ki se med šolskimi odmori porazgovarjajo ob ste¬
klenici črnoga piva "stout", Druge "pube",spet obiskujejo gledališki
igralci, akrobati in novinarji. Najvažnejši izmed teh je "Old Chesire
Cheese" v Fleet Streetu, ki so ga zračni napadi zelo prizadeli. Dr.
Samuel Johnson, eden izmed najpriljnbnejšib obiskovalcev tega ."puba"
je dejal; "Nikdar ni človek iznašel nekaj, kar bi moglo nadomestiti
takšne gostilne in ljudi napraviti, srečnejše."

V "pubih" ustvarjajo angleško javno mnenje. Ob kozarcu piva
ali whiskyja eo. ljudje razgovorjajo o sestavu priljubljenih nogo¬
metnih enajsteric, o prednostih novega avtomobila, o zadnji vladni se¬
ji in grajajo vse v ,adne osebnosti. Pomen jku jo j o se tudi o prihodnjih
konjskih dirkah ali pa o zadnjem Bevinovem govoru v spodnji zbornici.
(Po "Glasu zaveznikov").

NA JAPONSKEM.bodo zn prehrano
.prebivalstva v letošnjem lotu za¬
klali 170,000 konj. Odločitev je
sporočila japonska vlada ameriškim
oblastem. Gre predvsem za vojaške
konje, ki niso sposobni za poljsko
delo.

BOGATA ŽILA ZLATA V JUŽNI
AFRIKI, Reuter poroča, da so odkri¬
li v Jušni Afriki zilo^ zlata, ki .
vsebuje skoraj 2 kg dragocene kovi¬
ne na tono zemlje. To je najboga¬
tejša šila, .ki so jo doslej odkrili
v Jušni Afriki. Zaradi tega nena¬
vadnega odkritja so delnice zlatih
rudnikov ..zabeležile močan porast
na londonskijn. johanesburški borzi.

V TEKU ZADNJE VOJNE je Švica
poleg pol milijona vojakov za na¬
rodno obrambo mobilizirala 300.000
mož in šena za pomožno službo in ; .
približno '100.000 za krajevne stra¬
že. Mobilizacija je zajela nad 1/5
prebivalstva Švice in je obremeni¬
la 'državni proračun za 9 milijard
švicarskih frankov.

"SLOVENSKI POROČEVALEC"' piše,
da je komisija za ugotavljanje
vojnega dobička v Ljubljani 29.

4.. razpravi jala o vojnem dobičku
sledečih oseb; Vabič Jelka, tov,
"Zika", Jančar Rudolf, poslovodja,
in Golobič Dora, trgovska sotru-
dnica.

JANKOVIČ JANKO, Mission Catho
lique Yougoslave, Merlebach, Rue
Colscn 24 - Moselle, France, išče
svoja sinova: Antona, roj,4.5.1926
in Janka, roj.19.1.1929. Oba sta
študirala v Ljubljani. Kdor kaj
ve, naj javi, očetu na gornji na¬
slov.

UMRLI SO; Mimika Seršen-Llpo-
vec, v Ljutomeru; dr. Fran j o J) o vreč.
biv.odvetnik v Mariboru,’ Franc
Janež, pletarski mojster, v Dol¬
skem; Blatnik Nuška v Lukovici;
Franc B.rovč, stroj.kijučavniČag/v
St.Vidu nad Ljubljano; Borštnik
Sto jan »abiturient, v Nov.-mestu;

Avg. .št in Lee jak in Marija Co.ter — ■
Lozar - oba -vLjubljani-.