, w šio p; ilno • prve® u ^ ovi iti«1 ,saV8t! jubi Ž SPOMNITE se slovenskih Juncev s kakim ^ROM! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 4, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL Till le, ce veste fi* harfo? To je »mo nt na kakl"! "'teifl]"11' kar nas'Je prid"i lad, večerne koncerte v 18. sto-1 i anciji ženski svet ^odalo kot svoj in-j . .'i izredno blagogla-1 J' kl se jih lahko iz- Vlada prevzame danes oljne refInerije zverinjaku so volkove, k: Na kletko so Washington, 3. okt. — Predsednik Truman bo v četrtek prevzel oljne refinerije, da omogoči dovoz oljna in gazolina po 'deželi. Tako se je glasilo sporočilo iz Bele hiše. Vzrok tej akciji je, ker ni prišlo do sporazuma med CIO unijo in oljnimi družbami v stavki, ki se je razširila po državi Ohio in 13 drugih državah. To je prvi prevzem kake industrije od strani vlade, odkar je bila poražena Japonska. Danes bodo vladni uradniki izgotovili vse potrebno in v četrtek bo predsednik Truman naznanil narodu, da prevzame vlada ®o divji' .................. Pribilj sv KleT;K0 s°| Priporočilo, da vlada prevzame oljne refinerije je dal delavci teh ° izrednij ski tajnik Schwellenbach, da se zagotovi gazolin in olje civilne--kfrgove .ZVen" Je,mu prebivalstvu, armadi in mornarici, ukrotil ^"j6 reke1' i Schwellenbach dolži 10 izmed 11 oljnih družb, da so krive, klett nšel J'e vsak -—- klet),*? ln nazadnje je tkok »[m to se je Molotov nese nov vsako «onskeL^ , ih.93° tri volkove, ki so' o]jn"e refinerije." ker ni prišlo do poravnave z unijo, ker niso hotele sprejeti po. sredovalnega predloga delavskega tajnika. Ako bo unija ukazala stavkarjem, da se vrnejo na delo v refinerije, ki bodo zdaj obratovane od vlade, še ni znano ob tem času. Obratovanje refinerij bo imel v rokah notranji tajnik Ickes. Ob šestih zvečer je bilo zaključeno brezuspešno zborovanje zastopnikov oljnih družb in unije. Do sporazuma niso prišli, ker je unija vztrajala na zahtevi 30% priboljška pri plačah, oljne družbe se pa niso hotele podati za več kot 15 fo. Dogovori so se vršili najprej v Chicagu in ker niso mogli priti do sporazuma, jih je delavski tajnik poklical v Washington, pa tudi brez uspeha, kot je videti. Delavski tajnik Schwellenbach je rekel, da je zelo razočaran, ker ni mogel pripraviti obe stranki do sporazuma. Dal jim je do 4 popoldne čas, da se sporazumejo na njegovem predlogu, ki je bil, da on imenuje posredovalca v sporu, kj bo do 1. delembra razsodil v sporu in obe strani se morata podvreči temu odloku. Unija naj bi ukazala delavcem, da se vrnejo takoj na delo, a oljne družbe naj začasno dajo 15% priboljška pri plačah delavcem. Za ta predlog se je strinjala unija in pa Sinclair Oil Co. Dru|ge oljne družbe, med temi Standard Oil Co. iz Ohio, so dale k temu svoje pogoje, katerih pa Schwellenbach ni mogel sprejeti. Delavski tajnk Schwellenbach je tudi izjavil, da delavci, ki bodo delali v refinerijah, obratovanih od vlade, ne bodo dobili nobenega priboljška pri plačah, da je to še vedno treba rešiti med unijo in kompanijami. no —... je laKiV 0 P0P0ldne.! , in Wse tri pnvezai predlog za imir na 10,1 Peljal po mestu F J 'Kot krotke psičke. Balkanu Stalinu London. — Komisar Molo-poročali samo j tov je odšel včeraj iz Londona, Potem so se, da predloži Stalinu nov posre- fl A h 11 v^.fd« stoletia da* j so se evropski S- vfati° 13red cer-J dovalni predlog, potom katere-jn navzočnosti1 ga bi se dosegel sporazum za v .srecb 16. stoletja'Balkan. Ta posredovalni predli ^i poroku xr npr- log je dal ameriški državni tajnik Byrnes. Predlog se glasi, naj bi napravile mirovne pogodbe za Bolgarijo, Romunsko in Madžarsko samo Rusija, Anglija in Zed. države, toda pozneje naj se pa te mirovne pogoje predloži v potrdilo vsem združenim narodom. Ruski komisar Molotov je za. hteval na konferenci, da imajo pravico samo "veliki trije" skle. pati mirovne pogoje za balkanske države. Molotov ni mogel sam ničesar ukrepati glede tega, ker to pravico ima samo Stalin, zato je ostala zadeva na mrtvi točki in zunanji ministri so se razšli, ne da bi kaj dosegli za mir in sporazum. -o- Harold Stassen bo šel iz javnosti San .Francisco. — Poveljnik Harold Stassen, bivši guverner Minnesote, ki se je vrnil s Pacifika, je izjavil, da se bo za nekaj časa vrnil v zasebno življenje. Mornarica ga bo odpustila 19. decembra. Njegovo ime je bilo mnogo v javnosti leta 1940 kot možni predsedniški kandidat republikanske stranke. t t -o- Na trgu bo kmalu tudi pomarančni zdrob Washington. — Kot je zdaj jšek iz Rio "a trg,u jajčni in mlečni zdrob, W-i Poroke v cer-eni Postavi. D% * * S. Od10 38 W aja največja A K L a na svetu V inštalirala jo Ka ameriška dru-, iSn3ylvanija. Ta ši"' čevljev dolga, Veljal ' tehta 7,000 %f ^U00..000. V 1Ste se mora i! in 17 notra-, Sir. Vsaka imajo ;V7> '^jučavnico. S. j, lahko prenese bi hotel pre-\na ,Vratih z 'lil tak°j zadušili kiji?" vsebuje jeklo ki povzroče i Se jih razgre-h?V °ni dan gene-'tiitj azal svojim k, Vse glavne ja-^ aJ* °dprla tudi ^erika licem na " držav ima le-rek°rd, da je največjo raz- ^ naj mu da kongres oblast, kazal v tem mestu toplomer 101 stopinjo nad ničlo. To je bil naj. bolj vroč 2. oktober od leta 1877. Leninovo truplo so pripeljali nazaj Moskva. — Maziljeno Leninovo truplo, ki so ga bili odpeljali v Sibirijo, ko so naciji ogrožali Moskvo, so pripeljali zopet na- da določi postavne cene za nove in stare hiše, ker sicer bodo šle cene v oblake. Kislo zelje vzeto iz racioniranja Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo v par dneh vzeto kislo zelje iz racioniranja. Letošnja letina bo za ZAP0JM0! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ameriške Domovine, isti naslov. V knjigi je nad 150 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več. zaj v mavzolej na Rdečem trgu.1 70% večja kot lansko leto. 15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jero Petrovčič v spomin 10, obletnice njene smrti. Prestavljena mala— Maša za pokojnim vojakom Cpl. Edwardom Strauss bo drug teden in ne jutri in to zaradi pogreba. Je pa davi slanca— Tekom noči je v mnogih krajih Ohio zapadla slana. Sinoči je padel toplomer na 34 stopinj, kar je rekord od leta 1899. Danes popoldne bo skočil toplomer na 62 stopinj, jutri pa celo na 70, trdi vremenski urad. -o—- Hoteli so obtoženi previsokih cen New York. — Urad za kontrolo cen je obtožil 7 Statler hotelov, med njimi tudi enega v Clevelandu, da so računali preveč za sobe. Družba Statler ima hotele v New Yorku, CIevd:m-( du, Detroitu, Buffalo in St.' Louisu. AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 4, 1945 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVBO. Editor) «117 St. Clair Ave. HEuderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: £a Ameriko in Kanado na leto 60.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto 17.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, po pofttl, pol let« 14.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta «2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta M.23. Za Cleveland In Euclid, po razna&lclh: Celo leto 16-60. pol leta 13.60. četrt leta 13.00 Fommesna številka I eent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. KIM per year. Cleveland, by mall, 17JH per year. U. 8. and Canada, $S.M for 6 month*. Cleveland, by null. 14.00 tor • month«. D. s. and Canada. 12.00 for S months. Cleveland, by mall, $3.25 for t months. Cleveland and Euclid by Carrier. MJO per year; t3J>0 for 6 month«. 13.00 for I months. Slngto copies I centa. Entered aa second-claw matter January 6th, 1M*. at the Post Of fie* at Cleveland. Ohio, under the Act of March Srd. 187t. No. 231 Thurs., Oct. 4, 1945 Mrzel kamen bi se zjokal Že en teden prinašamo imena onih naših beguncev in izgnancev, ki so bežali v tujino pred divjimi bolgarskimi in macedonskimi komunisti, ki jih je poslal "odrešenik" Jugoslavije — maršal Tito — v naše kraje, da pokoljejo vse, kar ne bo priseglo na komunistični evangelij. Pustili so svoje rojstne vasi, svojo domačo grudo, ki čeprav revna in trudna, pa je bila vendarle ljubi in edini domek našim rojakom. Pustili so vse, pa morda le z malo culico v roki bežali, dia si rešijo golo življenje: nadležni tarčki, sključene ženice, dojenčki in dekleta in fantje in možje. Vse je bežalo v tuje neznane kraje, ne vedoč, kje bodo dobili streho, kam bodo položili svojo trudno glavo. Tem našim revežem, tem mučenikom, tem izgnancem iz doline Šenflorjanske, je zaklical tajnik SA^Sa, Mirko Kuhelj ". . . da ne bodo nikdar več videfi slovenskih planin, da se ne bodo nikdar več smeli vrniti na'svoja polja, na svoje senožeti, v svoje rojstne vasi — zato, ker so izdajalci, ki da zaslužijo tako usodo, da se potičejo zdaj po svetu kot Ahasver . . . Da so izdajalci! Vprašamo vas, naše čitatelje, ki Citate in pregledujete dan za dnem imena naših beguncev, od katerih poznate mnoge, ker so vaši sorodniki, poznanci, tovariši iz mladih nog, vprašamo vas — ali boste verjeli, da so bili ti ljudje izdajalci in da so zato morali bežati pred roko pravice? Vemo, da boste rekli: nikoli! Po letnicah njih rojstva vidimo, da so bežali v tujino pred komunisti mnogi 70 letni in še starejši. Vidimo tudi, da so med begunci otroci, pa mladina, komaj odrasla otroškim letom. Pa naj so ti izdajalci, ki so izdajali domovino!? Sramota, večna sramota vsakemu, ki more tem slovenskim revežem, tem trpinom, ki niso poznali vse svoje življenje drugega kot trdo delo ob borni hrani — zalučiti v obraz grdo besedo — izdajalec. Sramota za ves SANS, za ves odbor, ki ni niti z besedo protestiral, ko je njegov tajnik zapisal, da se jim prav godi, tem slovenskim izgnancem in.da ne bodo smeli nikdar več videti drage in nepozabne slovenske zemlje, katera je prepojena z bratsko krvjo, požgana in porušena po "osvoboditeljih" — partizanih. Imena, ki jih priobčujemo dokazujejo, da so bežali iz rojstne domovine — ne izdajalci — ampak mučeniki za svoje prepričanje. Iz Device Marije v Polju jih je bežalo 240. In da so vsi ti izdajalci!? Iz rojstne vasi pisca tega članka, jih je bežalo 52, skoro vsa vas, pa ki lahko za vsakega pri-sežem, da je bil najbolj pošten človek na svetu, ki ni ničesar bolj ljubil kot slovensko zemljo, pa ničesar bolj sovražil kot fašista in nacija. Samo baraba, samo človek črne duše in brez srca more reči, da so bili ti ljudje — izdajalci. Kamen, mrzel kamen, ki vidi njih nesrečo, njih žalostno usodo, toči solze, samo slovenski "prosvitljenci" v Ameriki jim privoščijo njih nesrečo in jim žugajo, da ne bodo nikdar več videli slovenske zemlje. Poznamo petičnega slovenskega trgovca, ki najbolj trdo dela tedaj, kadar dvigne steklenico, da natoči gostu kozarček žganja. Nismo mu nevošljivi in mu ne očitamo sreče, ki jo je našel v tej deželi, čeprav mu je za vzor neka druga dežela, kjer bi moral, če bi bil tam, trdo.delati za svoj vsakdanji kruh. pa če bi ga še dobil. Ta človek je vesten dopisovalec v Prosveto in Proletarca, torej lahko presodimo — kdo je, če ga sodimo po reku: povej mi s kom se družiš in povedal ti bom, kdo si . . . Torej ta človek je, v neki družbi pokazal na uglednega slovenskega trgovca in mu zasmehljivo rekel: "Ti si tudi eden tistih, ki so darovali petak za one izdajalce!" Nihče ga ni vprašal, naj! sam kaj da, nihče mu ne očita komu kaj da, ampak da je tako grd, da ne privošči drobtinice, da bi jo dobili naši izgnanci iz rok človeka, ki se mu smilijo, to presega absolutno vse meje dostojnosti, tak človek ni vreden, da se šteje — Slovenca. Dosti imen smo že priobčili iz imenika slpvenskih beguncev in izgnancev in še dosti jih bo. Vedite, da je bil ta imenik sestavljen v uradu angleške in ameriške vojaške oblasti. Da ne bo kdo morda rekel, da so kaka izmišljena imena: Priobčamo jih, da bo naš narod tukaj v Ameriki videl po njih imenih, da so med begunci v tujini njih sorodniki, njih znanci in prijatelji. Morda jih bo to ganilo, da bodo kaj darovali zanje, denar ali obleko. Mnogi so že dali, nekateri ponovno in oonovno. Tisti naj vedo, da s tem brišejo solze' z razoranih lic naših slovenskih nesrečnežev, da s tem tešijo glad bogljenim otročičkom, ki jim izsušena materina prsa ne morejo dati hrane, da s tem pomagajo obleči vsaj za silo nagoto slovenskih izmučenih teles. Ko so leta 1918 pribežali pred italijanskimi fašisti tisoči in tisoči s Primorskega in Goriškega in Koroškega v Jugoslavijo, so tam našli odprte roke in varno streho. Kot bratje in sestre so bili sprejeti v Sloveniji. Tisti begunci so bili prav toliko krivi, da so morali bežati iz rojstne domovine, kot so krivi naši današnji begunci, ki so bežali. Takrat so bežali pred fašisti, zdaj so bežali pred komunisti — eno in isto. Takrat ni nikomur prišlo na misel, da bi primorske begunce nagnal z —- izdajalci. Saj bi ga bili ljudje linčali. -In kako z enakimi nesrečneži postopamo danes nekateri! Ali smo še ljudje, ali smo že postali krvoločna zverina, ki hlasta po drobovju svoje žrtve? Danes zbiramo denarne prispevke in obleko za te slo- j jali obljube, da bodo tu ali tam venske nesrečneže. Naj bi ne bilo nikogar, ki ga je rodila postavili cerkev, ako Bog pri-slovenska mati, ki bi ne dal nič. Vedite, da bodo te vrstice čitali tudi naši izgnanci, ker pride naš časopis k njim. Naj vedo, da so v Ameriki še zlata slovenska srca, pa naj vedo tudi, da so tudi taki, ki res zaslužijo ime — izdajalca slovenskega naroda, ki se morejo žalostni in tužni usodi tisočerih rojakov — smejati in jim nesrečo celo privoščiti. Sramota! Ne bodo pozabljeni dobrotniki, pa tudi ne bodo pozabljeni — Kajnovci! iiiiiiiii finTi riu i n r» nn ■ m 11 rim 11 >mhn n BESEDA IZ NARODA 0 cerkvi sv. Jožefa £ nad Preserjem Piše Jože Grdina Cerkev sv. Jožefa nad Preserjem Cerkev sv. Jožefa nad Preserjem je porušena! Tako sem zvedel od nekoga, ki je o do-godki'h iz Jugoslavije dobro informiran ; nedavno pa sem prejel pismo od enega naših Presercev, ki se je moral umakniti pred komunisti, ter šel v tujino in zdaj piše med drugimi novicami: "Ker so se partizani ugezdili v cerkev sv. Jožefa nad Preserjem, so Nemci iz daljave s topovi obstreljevali cerkev in pri tem porušili zvonik in cerkveni strop." To poročilo o cerkvi sv. Jožefa je kratko, a pove dosti. Zvonik in cerkveni strop je porušen; z drugimi besedami: od cerkve so ostale le še gole stene, kar niso uničili topovi bo pa dež in druge vremenske nezgode. Kdo je to zakrivil? Nemci seveda, a v glavnem pa partizani, oziroma komunisti, čemu so se partizani ugnezdili v cerkev, ne vem; vem pa to, da nista niti cerkev niti grič, na katerem stoji prikladna za kako bojevanje. Grič, na katerem stoji cerkev, je le na za-padni in nekoliko na južni strani bolj slabo poraščen z drevjem in grmovjem, z vz- i Jožef z častno družbo Preser-skih podružnic in ni ga Pre-serca, ki bi na 19. marca, ko je bil praznik sv. Jožefa in še potem tretjo nedeljo po Veliki noči, z veseljem ne pohitel na prijazni grič sv. Jožefa, kjer je bila slovesna služba božja z pridigo. Pa ne samo Preserci, tudi iz oddaljenih krajev so se radi prišli poklonit svetemu Jožefu. Ob tej priliki tudi ni manjkalo tako-zvanih štantov z lectom in drugo sladkarijo in spominki, kot je to bila po Slovenskem splošna navada ob žegnanju ali drugih cerkvenih slovesnosti. Zdaj, kakor izgleda, je s tem začasno končano, ako morda ne kar za vedno. Bodo li cerkev obnovili v teh tako črnih, dnevih? Dvomim. Morda pozneje, a prav možno nobenkrat, zlasti ako bo ostala še nadalje izpostavljena, razkrita dežju in snegu, ter vročemu soncu. Komunizem, ki zdaj tam gospodari, bo ■stvar oviral, ako ne kar naravnost preprečil, da se cerkev zopet vpostavi, pa ako bi ljudje še tako morda želeli. Da se je to namenoma napravilo, da se cerkev razruši, kaže dejstvo, da so se partizani, kakor pravi pismo, ugnezdili.;_ ugnezdili zato, da se jo razbije, a krivdo vrže na Nemce, ki so res krivi, a v glavnem pa le komunisti. Stoletja so se zbirali verni Preserci leto za letom pri sv. Jožefu, ga prosili pomoči v raznih križih in težavah in veliko krasno bandero sv. Jožefa je l banderi drugih cerkva poveličevalo slovesno procesijo v jutru velikonočne nedelje in potem na praznik Presv. Reš-njega Telesa; cerkev sama pa je bila v ponos in kras župniji Preserje, ki je z podružnicami tako bogata, da je v dekaniji Vrhnika glede tega na tretjem mestu; v tem ji prednjačita sa- hodne strani pa ga obdajajo "10 Vrhnika in pa Polhov gra-ravniki. Neprimerno boljši je Srobotnik na južni strani, še bliže pa Tisovec in štanga, predvsem pa Krim z svojim pogorjem. Vsi ti kraji so močno zaraščeni, v prvi vrsti z jelkami in smrekami, bukovjem in drugimi mogočnimi drevesi. Dokler podrobno ne izvemo o ondotnih bojih, je to težko soditi; vtis pa obstoji, da je bilo to namenoma napravljeno. Kaj se je zgodilo z drugimi cerkvami ali podružnicami, katerih je šest poleg farne cerkve sv. Vida, h kateri spadajo, ni znano ; pisec pisma pove nadalje: "Cerkev na Žalostni gori še stoji nepoškodovana . . ." Cerkev sv. Jožefa je za Žalostno goro najbolj odlična podružnica v župniji ter stoji na 439 metrov visokem griču; nekako v sredi Preserske župnije, ter jo obdajajo sledeče vasi in podružnice: na severni strani stoji na sosednjem griču Cerkev sv. Jožefa, ki je postala žrtev razmer prosvitlje-nega 20. stoletja, je bila zidana leta 1658, ali najbrže leto kasneje. To je razvidno zlasti iz knjige "Vrhniška deka-nija," spisal Marijan Marolt leta 1929. Pisatelj se je pri tem oziral zlasti na nadškofijski arhiv v Vidmu, potem na Valvazorja in še na nekatere druge. Iz 1jega je razvidno zgodovinsko to, da je oglejski patriarh Janez, dne 29. avgusta 1658. dovolil Ludoviku Ci- zanese in odvzame to šibo. Tako zaobljubo, da se postavi cerkev na čast sv. Roku v Drav-ljah so potrdili tudi Ljubljančani in že leta 1646 so pričeli z zidanjem te cerkve, ki še danes stoji. Ko je divjala na Štajerskem, so Ptujčani v cerkvi sv. Jurija storili slovesno obljubo, da hočejo slovesno praznovati god sv. Jo.žefa in sv. Ruperta s procesijo in obdarovanjem- siromakov in posebej še sv. Jožefu zunaj mesta postaviti cerkev,.kar so tudi izvršili. Slično so obljubo izvršili Celjani, ko je kuga leta 1679 morila, p.a so prebivalci Celja bosi romali na hrib, s seboj pa vlekli težak lesen križ in ga postavili v pričo mesta z obljubo, da postavijo tam cerkev sv. Jožefu, ako jim Bog odvrne to strašno šibo. Tako piše dr. Gruden in o slednji cerkvi tudi župnik Volčič v knjigi "Življenje Preblažene Device Marije in nje prečistega ženina sv. Jožefa." Med tem, v teh letih, kakor vidimo, je nastala tudi cerkev sv. Jožefa nad Preserjem. Ako tudi ni v kroniki nič zabeleženega, zakaj je nastala, bi se iz gori omenjenih zgodovinskih popisov tolmačilo, da je moralo biti kaj podobnega v zvezi z to cerkvijo. Tu je še treba pripomniti, da je tiste čase po Slovenskem razsajala še druga kupa — lu-teranstvo; ta je bil v gotovem oziru še hujši od kuge, ker lu-teranstvo je pretilo, da okuži naš narod duševno. Glavni voditelj za razširjenje te Lu-trove krive vere je bil rojak Primož Trubar. Bilo je dosti napora, da se je zatrlo luteran-stvo na Slovenskem. Po teh težkih časih dveh kužnih bolezni : kuge in luteranstva, je nastala ta cerkev, a v koliko pa je z tema v zvezi pa se ne ve, le sodi se lahko in to prav upravičeno. Cerkev je baročna stavba zidana v osmerokotniku, in je za njeno širino nenavadno visoka. Dolga je 22 m, široka v ladji 10 m, med stolpom in zakristijo pa 14.67 m. Njena višina lepo pristoji griču, na katerem stoji, ter je pogled nanjo prav impozanten. Glavni oltar je po izjavi M. Marolta odlične kvalitete. V oltarju je lep kip sv. Jožefa obdan z lilijami; prav na vrhu je dvo-glavi orel z krono, na ščitu pa črRa "F." Odkod in zakaj, to ni pojasnjeno. Poleg glavnega, sta še dva .oltarja, ki sta posvečena, eden sv. Antonu, drugi pa sv. Urhu; oba ta dva oltarja sta lesena. v Cerkev je bila kakor videti prav dobro prirejena in opremljena, ako se jo primerja z drugimi podružnicami, razen Žalostne gore. Trdi se, da je glavni oltar, ki je zadaj v žup-ni cerkvi sv. Vida, bil nekdaj pri sv. Jožefu, kar se pa z druge strani trdi, da ne, pač pa, da je en stranski oltar, ki je zdaj v župni cerkvi, ako ne rijanu, priorju kartuzijanske- j kai, o5a nekdaj bila pri sv> Jo_ ga samostana v Bistri, da sme | žefu- Bodi prvo ali drug0; eno blagosloviti Vogelni kamen za j bo že reg in iz tega razvidn0j cerkev sv. Jožefa. Po tem se' da se je cerkvi svoj čag dalo dosti pozornosti. Sv. Jožef je bil nekako neodvisen; dočim je vsaka podružnica spadala k tej ali oni vasi, ter je bilo ob priliki go-dovanja v dotični vasi žegna- da torej soditi, da je bila najbrže dogotovljena naslednje leto. Povod oziroma namen, zakaj je nastala ta cerkev ni znan, a čisto gotovo je, da je moral vseka/ko biti poseben' nje, ni bilo tega' pri sv .Jože-cerkev sv. Ane, ob vznožju vas ] vzrok, da je nastala. V onih fu. Uradno spada cerkev k va-Podpeč, tam za sv. Ano, kjer letih, predno je nastala in še | si Preserje in tam je bil tudi potem so bili za naše Sloven-j mežnar te cerkve; v javnem ce, bodisi na Kranjskem, Ko-1 pa se jo nekako svoji Podpeč. roškem in štajerskem ter dru-1 To se je videlo predvsem pri god jako hudi časi, kuga ali! slovesnih procesijah na Veli-"črna smrt" je po nekaterih konočno nedeljo in pa na praz-apostola; nizko doli, na .iužno-j krajih strašno gospodarila; v ' nik Presv. Rešnjega Telesa, vzhodni strani farna cerkev sv. I Dravljah pri Ljubljani, na pri- Medtem ko so fantje- iz Pre-Vida in vas Preserje, na južni! mer, je malo manjkalo, da ni serja skrbeli za farno bande-strani je obsežna vas Kamnik vsa vas izumrla. O tem in tej ro, ter ga nosili v prosesiji, z cerkvijo sv. Florijana, na ju- grozni morilki piše dr. Gruden Prevaljčanje pa eden iz Gori-žno zapadni strani pa Žalostna v zgodovini Slovenskega naro- čice za žalostnogorskega, Ka-gora, ob njenem vznožju vas da; tu on tudi popisuje zadr- mničanje za bandero sv. Flori-Prevalje ln dalje tja pa vas žanje ljudstva v onih časih, jana, Jezerci in pa Planinci za Goričica. Tako je obdan sv. kako so ljudje molili, pa izva- bandero sv. Ane, kjer sta bila je vas Jezero, stoji na nizkem hribčku Cerkev sv/ Lovrenca mučenca; od vzhodne strani jo iz visoko ležeče Planinice pozdravlja cerkev sv. Tomaža na drugi strani bandera sv. Lovrenc in pa sv. Tomaž, apostol. Prvi patron jezerske, drugi pa planinske podružnice, so fantje iz Podpeči skrbeli pa (Nadaljevanje na 3. strani) -o- Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz ŠT. VIDA pri Stični so sledeči: Avgustinčič Franc, 1925 Adumlje Jožefa, 1914 Bregar France, 1901 čebular Alojzij, 1929 Drobne Janez, 1928 Drobne Janez, 1902 Dolenc Roza, 1924 Fajdiga Janez, 1928 Fabinc Marija, 1925 Kastelic France, 1907 Kralj Janez, 1926 Jordan Marija, 1926 Jode Franc, 1910 Lovrinc Marija, 1904 Nered Stanislav, 1928 Nered Jožefa, 1924 Novak Ana, 1913 Novak Marija, 1934 Novak Stanko, 1936 Medved Janez, 1897 Prpar Franc, 1902 Petancic Stane, 1929 Piškur Alojz, 1906 Princ Marija, 1926 Sodar Anton, 1902 Sovje Jože, 1930 Skubic Štefka, 1923 Stepec Jože, 1884 Stepec Jožefa, 1898 Stepec Jožefa, 1927 Stepec Marija, 1930 Stepec Vida, 1931 Stepec Ciril, 1933 Stepec Anton, 1935 Stepec Ana, 1935 Steiner Ivan, 1929 Tiček Karel, 1905 UrbančiČ Franc, 1882 Vencelj Alojz, 1911 Iz ŠT. VIDA nad Cerknico so sledeči: Makovec Jožefa, 1921 Rupar Antonija, 1910 Rupar Anton, 1898 Rupar Jože, 1891 Štrukelj Franc, 1884 štrukelj Ivana, 1920 Tekavec Marija, 1887 Tekavec Zofija, 1923 Tekavec Alojzij, 1923 Tekavec Matija, 1887 Tekavec Marija, 1876 Tekavec Angela, 1917 Znidaršič Alojzij, 1897 Znidaršič Frančiška, 1900 Znidaršič Francka, 1927 Iz TOMIŠLJA so sledeči: Benko Jakob, 1887 Benko Marija, 1890 Benko Frančiška, 1927 Benko Franc, 1930 Dolenc Andrej, 1897 Dolenc Alojzija, 1887 Dolenc Angela, 1922 Dolenc Alojzija, 1923 Dolenc Ivan, 1942 Fistei Jakob, 1898 Grum Slavka, 1915 Grum Fani, 1932 Grum Ivan, 1933 Grum Marija, 1939 Grum Franci, 1944 Jamnik Jože, 1903 Kraljič Janez, 1902 Kraljic Neža, 1906 Kraljič Janko, 1938 Kraljič Nežka, 1939 Kraljič Franci, 1940 Kraljič Antonija, 1915 Kumše Janez, 1931 Modic Jože, 1887 Modic Frančiška, 1884 Modic Frančiška, 1927 Modic Jože,* 1929 Meše Franc, 1929 Modic Jakob, 1919 Modic Ivana, 1924 Modic Ivanka, 1945 Modic Alojzij, 1908 Modic\Marija, 1912 Modic Marija, 1937 Modic Ivana, 1939 Modic Alojzij, 1911 Modic Frančiška, 1926 Modic Franc, 1930 Muren Jože, 188? Oblak Martin, 1896 Oblak Ivana, 1923 Oblak Feliks, 192» Oblak Ivanka, 1936 Oblak Zalka, 1931 Oblak Ciril, 1933 Oblak Anton, 1935 Švigelj Anton, 1928 Seskar Marija, l9"' Seskar Jožefa, Založnik Matija, 1!)' Zalar Martin, 192» Zalar Anton, 192* K, k IJa seir trPeti, "S 8freal Hra 'In kaj je . I vprašam, če sem P® j ^ nazaj jaz sam? SaJ - ^ ca itak vse pade j pri tej hiši," sem j skemu spolu, ki ^ fj "''a^ šlo v glavo, da sem * j »tl^, življenja spravil cel° tPj' j u^ se s tem izpostavil s" J !e r ihta j, ko vendar v^' v hiši zdaj v moji , bi mene ne bilo-' % ^ sproti zaležali, od . m 8Vo doli do Jimmya-" . ^ ^ • "Rekel mi sicer * ^ zal tudi ne, amp?*^ ^ Vi la, da bo najbolj maknem naza.1, K< šla zvečer od P1"'^!' Vfl bilo nikogar doma;; f ata naročal vse P°S H^kc treba storiti," Je ^ akcijo sestrica. ^ "Vidiš jo, la Viuis JU, gla ziniti besedici ,J iz šova in ko Si se J ia v tiste fam fV % «t skoro oči stopile Js< tO(j 'Rada bi vedel«- jH' t. ravno tebi poWr „ jej \e _ ihtavi! g!*1 * Ve^ sem uro nar •jvF liko glasneje let«' aJ bika, ki je že v rem so dekleta nj , so trdno prepay O svet ustvarjen a radinjih- ^ p V*- k; menjih ,da bo v 'ca , Si £ h< Je, zah. Njih prvo gte. A"; tj; reč nohti, kot "O, my £°sb/.-, jseli' 1" s^f ifhj^' Uij blažen razvese" f ^ katerega bo M? ter > ^ b o M, mene vec i"" , j huronski sm^r.^i,^ 'da ! ker je bilo en^j/ f^jjjj KS pri hiši, ne p " Jj > Q prste vmes... o- ,: ril ter se klet, da bi V^A namreč veh^ j ^ preknili med > -pi ^......... ^ odnošaje, P^^V^St miti še vse ^ . U V DtsJ lil 1,1 miti še "no, no, saj - , . , je spet vse v * _____ -- - . vestni hišni g „ Lit'0 ram še pohv^ ^^1' I pozabili na ^ JS\ 'At0'"se obraza tedaj ^c podar, "ali ' "Prav nič. J1 j|jJ j( no zatrdim. gl0 ^ J "Morda %jje.fl* Ji ^ t bi rad vedel d . V. ^ V^j "Seveda grem po p g° svoj diplom^ ste •' >:%v pa siga raz celo"3', ii ! , na"11 Kak«' ; 1z m ne lažern! »i Set» H* še % rekla! Vi se lase belega kruha š l^ekaj reči, toda - da6 pri nji. \ ?ako slabe vo- od ^ dale torej za- švoilje vzr0Jil in J ^ Ves ' ek0 Co spredaj na /j.0 dvigne od tal !^lt0 ° mače. H ^f« z materjo? Oco ,naučim!>, govori Mlakar No ona z "Ali 1)5 kZ Prav' da sli" saj ati 3». Ki si ne, če bi ti Vbn Upa! Oh, še >ejša ; Pretepavala, itia! ; Seveda, ka- , nrno Kft,iaj.Vemo' saj llCf ' > ti ' haja vse to! taV srerekia!" 16. ^ »N sok- P0menlJ'iv0 ' j^i lk ftkakor vse-nS J Vtt6la 0Pozoriti :r > Mla-P0Pahcoter li W • Pretepavati ^ 0i^,ČaSa ^ de" |a ih s' Is m0' P0tem Pa t»! Uo- Ko io ie dci oh ; K 'oble«;, v , J dla kakor Si SJ l^fc s°bina vra- ob p Palico vprt Zbral je se po A* rj i hir™- Z C'skl°nil ,o ie £ i v0 . m^l »a • ti re" o, ti dokler ne •ža » 0 so ti od- Pa kaj a ti, h i \, reke k; k H 'kl i nimaš ^ fc^ s: od koder Ste ser„r ■ Vem, da bi vsak rajši bral na vse strani informirati, o rezultatih ali uspehih tega' Priznati je treba, da se v tej mučno nesoglasje. Bilo mu je, j dela, kakor o delu samem. Ve- točki pojavljajo nepričakova-kakor bi se moral skloniti hj^eti moramo pa tudi, da je ne ovire, bolje rečeno: zbira-hčeri ter jo poljubiti, skloniti k Vsak začetek težak in da se nje informacij gre počasi od uspehi dela ne kažejo vedno rok. Vprašanje je, če bi mo-sprot'i. Zato je pač treba kar gli mi, kar bi nabrali med ljud-največ delati, zraven pa ime-'mi, poslati naravnost našim ti potrpljenje. j brezdomcem. Zavedamo se, Naša LIGA je seveda, kot! da bi se na tako zagotovilo na-nova organizacija, precej za-Jši ljudje najbolje odzvali. Ime-poslena s propagando. To se | li smo celo nekaj upanja, da pravi, da se skuša uveljaviti | bo kmalu vsak sam naravnost med tistim delom naroda, na i v kako taborišče poslal, zlasti katerega računa, da pojde ž če bi tam koga poznal. Žal, do njo. V tem pogledu so uspehi tega še ni prišlo in se ne obeta tf8i'e Nadene I,?8' «e opot oce- red* 'iti p J čr n°bene be- »sr M^ - V!; ' kak samo poor bi mu ,ro. 0 )f rtjei1 "i iiBi 'i;''L to j k moj« do- bi ga C G bi r./' preklel ^^ Ponesel tihi, isilo mu a kri fj li ^' cčetu ter ga dvigniti od tal — bilo mu je, kakor bi moral oba prositi odpuščanja. Ozrl se je na enega in na drugega in nekaj časa ni vedel, kaj bi storil. Toda kmalu je zmagala zopet njegova trdovratnost, njegov stari ponos se je pojavil izno-va in zatrl je ona mehkejša čustva, ki.so se mu pojavljala tako neprijetno. Počakal je toliko, da se je pobral stari oče od tal in da se je zavedla hči, potem pa je odšel z doma. Ženi, ki ga je vprašala, kam gre, ni dal odgovora. VII. Drugi dan po tem razburljivem dogodku je bila Anica 's svojim dedkom sama doma. Dedek se je premetaval po svojem ležišču, ona pa je sedela z obvezano glavo poleg njega ob postelji. Neusmiljeni udarci, s katerimi jo je obkladal oče prejšnji dan, so se bili razbole-li in občutila jih je zdaj bolj nego včeraj. Žalostno je pove-šala glavico, dedek pa ji je po stari navadi gladil lice in sočut_ no je vpiral oči vanjo. "Ali te še močno boli, Anica?" "Ce sem pri vas, dedek, me prav nič ne boli!" Starčku je zaigralo srce vpri. po teh otročjih besedi. Saj je izprevidel iz njih, kako resnično mu je vdano dekletce. In še bolj se mu je zasmilila, ko se je spomnil na to, koliko bridkega in grenkega jo še čaka. Oči se mu napolnijo s solzami in s tresočim glasom vzklikne: "O, ti ubogo moje dete!" Anica ga začudeno pogleda. Ni umela, kaj hoče. "Kaj vam je, dedek?" ga vpraša. "O nič, nič!" Domislil se je, da ji ne sme delati težkega srca, da jo mora temveč tolažiti, dajati ji pogum. Ali starčev vzdih je bil vzbudil v dekletovem srcu neko temno slutnjo in nekaj kakor grcza jo je izpreletelo. "Tako se bojim!" je rekla ter se stisnila k njemu. "Cesa se bojiš? Saj si pri meni!" "Če bi prišli mati, pa bi me žopet . . ." "Nič se ne boj, nikogar ne bode! Oče je s posli na polju, mati—pa ali spi in lenuhari, ali pa je šla zopet popivat." Stari Mlakar se je zamislli, potem pa je govoril na pol glasno, kakor bi govoril sam s seboj : "Oh, ta ženska, saj pravim! To, kar sem jaz s tolikim trudom in trpljenjem pridobil, bo pa vse ona zapravila! ... Pa zaradi mene naj bo kakor hoče!" Pomolcal je, potem pa je govoril glasneje in proti Anici : "Zaradi mene naj bo, kakor hoče. Saj jaz ne bom več dolgo prenašal teh nadlog. Ali ti boš ubožica, ti, moja Anica! No, pa tudi tebi m treba obupati. Tudi tebi bo še bolje na svetu. Bog bo skrbel zate, če boš pridna in dobra, kajti svojih ljudi ne zapusti. (Dalje prihodnjič.) že zelo jasni. Skoraj po vseh naselbinah so hitro razumeli pomen LIGE in se ji že tudi odzvali. Ni dvoma, da bo tega vedno več. LIGA nadalje išče stikov in informacij. To vzame veliko dopisovanja tu v Ameriki in z Evropo. Žal, pošta z Evropo deluje še vedno silno počasi. Do šest tednov hodijo pisma samo na eno stran. In je videti, da zračna pošta ni nič hitrejša. Tu je treba torej veliko potrpljenj-a. LIGA, kot veste in Vidite, zbira denarne prispevke. Lahko razodenem, da ob času tega pisanja zbirka gre že globoko v tretji tisočak, če vzamemo v poštev vse okoliščine, to ni tako slabo. Seveda bi bilo lahko šp mnogo boljše. Pa se tudi trdno zanašamo, da bo, LIGA se zaveda, da bo o pravem času lahko zelo dobro uporabila ves nabrani denar, pa naj bo še toliko. Pazila pa bo,* da si bo poprej zbrala dovolj vseh potrebnih informacij, da bo denar šel res za dobre reči. Tudi na to bo pazila, da bo lahko dala narodu odgovor za uporabo darovanega denarja. LIGA je že v svojem prvem apelu na javnost omenila nujno potrebo za obleko tistim slovenskim brezdomcem, za katere se je trenutno v prvi vrsti zavzela. Tako so nanesle okoliščine, kakor znano. Med "obleko" spada tudi obuvalo in vse, kar človek dene nase, da se smatra za "oblečenega." Preden pa more LIGA dobro razložiti, kako bi mogli v tem oziru naši ljudje pomagati, se mora sama o tem za bližnjo prihodnjost. Vsaj tako je podobno. Imamo nekaj znakov, da je začela podpirati naše brezdomce znana UNRRA. Imamo nekaj znakov, da deli mednje obleko zavezniški Rdeči križ. Tudi druge podobne dobrodelne organizacije, ki ji'h je veliko, baje store nekaj tudi za naše. Zlasti imamo obljubo od takozvanega War Reliefa NCWC, ki je v rokah ameriških škofov. Mislili smo, da bomo potom tega Reliefa tudi mi lahko svojo zbirko poslali. Sicer še vedno upamo. Nastali so pa zelo neljubi zadržki, ki jih ni nihče osebno kriv. Zato se je stvar zavlekla in zima se bliža. Škofovski War Relief ima svojo pisarno v New Yorku, visoko v znanem State Empire deli za usodo naših brezdom-Buildingu. Ravno ko smo zve-cev in skušali priti v stik,s tem War Relief uradom, je bil znani "crash" v tistem uradu. Prav tja se je zaletel oni aero-plan in postavil na glavo ves urad. Dolgo nismo mogli dobiti od njih- glasu. Malo pozneje se je sicer vse uredilo in smo bili ž njimi v osebni in pismeni zvezi. Prav te dni smo pa pričakovali končno besedo od njih, zdaj je pa v New Vorku štrajk eleveterski'h operatorjev in uradi v takih viso-činah mirujejo. Tudi pošta se jim ne dostavlja. Tako moramo poziv na zbiranje obleke spet odložiti, ker moramo pač poprej natanko vedeti, kakšno zagotovilo lahko damo ljudem in kakšnega ne. Iz teh kratkih opazk lahko vidite, da je LIGA na delu. Pa za bandero sv. Jožefa. Na tem banderu je bila na eni strani slika, Varstvo sv. Jožefa, na drugi pa sv. Urh in sv. Nikolaj; slednji je patron čolnarjev in ti so bili Podpečjo. Pod svetnikoma krajina, ki je predstavljala čolnarje na Ljubljan-ci. Na kraju, kjer stoji cerkev, je menda nekoč stal grad; še danes se tam vidi staro zidov-je pri cerkvi, ki je najbrže ostanek tistega gradu. Marsikaterega Preserca bo neprijetno dirnila usoda cerkve sv. Jožefa, ki je bil poseben varuh Preserja, zdaj se je' pa tudi on moral umakniti, kakor so se morali mnogi Preserci ter iti v tujino, kot je nekoč moral bežati sam sv. Jožef v daljni Egipt v tujino, da je tako rešil novorojenega Odrešenika pred Herodovimi "partizani." Kakor mnogi Preserci, tako je tudi on danes brez strehe. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. ' MALI OGLASI PELO DOBIJO DELO DOBIJO m 111111111111111111......11111 ■ 111 ■ 11111 ■ 11 e ■ 1111111E m ■ 11111111 ■ 11111 [ 111111111 i 111111 ■ 111111111111111 * I Vaša prilika za dobro delo je tukaj 1 | THE NATIONAL TUBE CO. V LORAINU | | ima na ducate del odprtih za moške—predznanje ni = potrebno. S g Dobra plača, čas in pol za nadurno delo. Dobri delovni pogoji. Reden predmestni in lokalni prevoz do tovarne. MB S E Zglasite se H 1 NATIONAL TUBE COMPANY, LORAIN, OHIO 5 PODRUŽNICA U. S. STEEL KORPORACIJE. = • I MALI OGLASI Furnezi! Pohištvo naprodaj Naprodaj je zelo poceni pohištvo. Zglasite se na 10710 Hathaway Ave. ali pokličite RA 9652. (233) Hiša naprodaj Naprodaj"je'msa za 2 družini, 6 sob zgoraj, 5 spodaj, dvojna garaža, dvojna veranda, 2 furneza; blizu Gordon parka; eno stanovanje je prazno. Hiša je v zelo dobrem stanju. Prodaja lastnik. Zglasite se na 8817 Esterbrook. (234) Peč naprodaj Za gretje, rabljena samo eno zimo. Vprašajte na 1105 E. 66. St. (232) POZOR! Zaboji v domovino! Zdaj lahko pošljete svojim sorodnikom do 11 funtov teže. Stane samo $1.83 od zaboja. Za več informacij se zglasite pri Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (Oct. 4, 11, 18.) Rodeo in Horse Show na Silver Dime Ranch, lastniki Mr. in Mrs. Anthony Bozeglav. Na Chardon Rd. 14 milje zapad-no od SOM Center Rd. Wil-loughby, v nedeljo 7. oktobra ob 1 uri popoldne. Vstopnina vključno davek 50c. (233) Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdicott 0437 (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (X) Za hišna opravila Dekle ali žena se sprejme za hišna opravila. Stalno. Nič pranja ali likanja. Dobra plača. Katero zanima, naj se zgla-si na 17820 Nottingham Rd. (234) Stanovanje iščejo Mlad zakonski par z 1 otrokom išče 4 sobe in kopalnico med E. 55. in 72. cesto. Kdor ima kaj naj sporoči na 6202 St. Clair Ave. suite 8 (231) Y najem stanovanje V najem se oddajo 3 sobe. Vprašajte na 5818 Prosser Ave. (231) Pohištvo naprodaj Proda se 8 kosov pohištvo za jedilnico; je samo 1 leto staro. Zglasite se na 1100 E. 71. St. ali pokličite EXpress 4817. (231) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte proti nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. * Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) ženske za čiščenje Dnevno delo Poln čas Plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. (233) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Be priporoča za popravila in barva-nle vašega avtomobila. Delo točno In dobro. RF-NU AUTO ~hODY CO. 982 East I52nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo bodv in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Čuclo atomske bombe. — Silna moč in v ročina, ki nastane ob eksploziji atomske bombe je nekaj nezaslišanega. Na sliki je v ideti ,kakq je vplivala silna vročina na pesek, kjer je bila blizu Almagordo, N. M. ju lija meseca za poskušnjo raztreljena prva atomska bomba. Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemlji šče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedho do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St.. KE 5030. (Thur. —x) Carpenterji Izkušeni Poln čas Unij-ska plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. __(231) Za gostilno Sprejme se bartenderja ali natakarico za petek in soboto zvečer od 8 do 2:30 zjutraj. Plača $15.00. Naslov izveste v urada tega lista. (231) Dekle za grocerijo Sprejme se dekle za grocerij-sko prodajalno. Vprašajte pri Joseph Metlika, Grocery, 14516 Sylvia Ave. (233) MALI OGLASI Išče stanovanje Zakonski par z 11 letno hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od E. 55. St. do 79. St. Se morajo seliti kakor hitro mogoče. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 1748 (233) Dve sobi v najem Odda se v najem dve sobi s privilegjjami v kuhinji. Zglasi-te se na 729 E. 96. St. (232) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 sobe na 6120 Glass Ave. zgo-rej. (231) Pozor, rojaki! Ali bi želeli potovati v krasno Arizono? Jaz odpotujem tje in bi raid vzel s seboj 2 ali 3 osebe za spremstvo in sicer take, ki znajo vozit avto in ki bi šli lahko takoj. Katerega veseli naj pokliče, Mr. Jelerčiča, Diamond 1046. (233) 01532353234823484853532348532348025323232353234853489023530102 I AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 1945 A na drugi pogled so bojevnike spoznali in hoteli zavriska-ti iz naj polnejših grl, pozdraviti jih in jim želeti vso srečo. "Pozneje, dobri ljudje, tako za teden dni!" je spregovoril needen jezdec, po obliki in orožju načlnik dotične čete, brez-dvomno eden izmed županov s svojimi ljudmi . . . "Tako, da s vrača Premisl?" Ljudem so se iskrile oči in se jim nehote smehljale ustnice in v pljučih in grlu se jim je zopet zahotelo, da bi vriskali. "Vrača se — seveda!" "Saj je že čas — zadnji čas — da bi bil v naši domovini enkrat red!" "Bode — dočakate ga! — Le nekoliko potrpljenja ... In molčite, da smo šli todi . . . Recite, da so bili to duhovi!" In res so te čete potovale kakor duhovi. Njih pohoda ni bilo niti slišati; mogoče jih je bilo samo videti. A po vaseh so jim dajali vse najboljše, kar so imeli. Ni se sicer moglo izbirati, a nekaj za zobe so imeli vendar povsodi. Dil je strog ad-ventni post. "In ali pride tudi Premisl?" "Je že šel!" "In kdaj?" "Danes zjutraj!" "O, dobro sem vedel, da je to 011; toda kako naj bi se človek drznil!" "če bi bil vedel, bi se vendar ne bil premagal! — Jezdil je na konju kakor vsakdo drugi, tudi čelado je imel ravno tako, niti po krznu se ni ločil od drugih, in meč ob boku je imel tudi obe. šen kar na obe roki, a vendar tok v Berounko. Po dolini se menjavajo gozdovi z vrtovi, oni višje na pobočjih in ti v podnožju . . . Pri vsakem deblu je bil privezan konj, pri marsikaterem tudi dva . . . Zakurili so si tudi ognje; megle so bile goste, da jih dim ni mogel prodreti, in če b,i se tudi dvignile, Premisla ta fro blizu Prage ne sluti nihče • • • Ta bojni pohod je bil res kakor ježa duhov . . . Koderkoli so šli, nikjer niso dolgo ostali . . . Danes ostanejo v ti dolini do noči in odidejo šele, ko se zmrači — in pred Prago obstanejo, ko se o Premislu ne bo nikomur niti sanjalo . . . Vdarimo na vtrdbe, jasni gospod, kakor 'hitro se jim približamo! Predno jutri zapo-41,'jo petelini, sedeš ti na Hrad-£i,nih na vojvodski prestol!" Drslav Černin se je z obema rokama opiral ob dolgi meč. Knez na ta predlog ni odgovoril. V mislih so mu bile poslednje besede njegove ljubljene Draguške, ko jo je daleč na severu strastno pritisnil na prsi in jo poljubil na lice: "Prizanašaj krvi, raje odpuščaj, ata moj . . . Saj je njih kri tudi naša kri . . . Ata, obljubi to svoji Draguški!" — Mesto odgovora je svojo hčerko vnovič poljubil; tudi oče Dobrogost mu je prigovarjal, naj se najprej pskusi dogovoriti mirno, cla ga bodo gotovo razumeli in da mu povsodi sami odpro brane . . In zato je k Černinove-mu nasvetu molčal. "če se tvoja stvar ne pogre- je Premisl opetovano nasprotoval černinu. "In če se mu je prestol priljubil, vojvoda moj? — Ali bi se mu ne bilo težko posloviti od knežje časti!" "Potem si svoje pravo hočem braniti in ga bom tudi branil z mečem . . . Potem si dovolim sprejeti vašo cenjeno naklonjenost in dejansko pomoč . . . Saj že prihajajo poslanci . . . Torej!" Pred Otokarjem je obstalo nekoliko mož, oblečenih v običajne kožuhe deželanov in s kozlovkami na glavi . . . "V Pragi, svitli vojvoda, je vse mirno . . . Nikomur se o nas niti ne sanja . . . Vs'i so čisto brez skrbi ,. . . Knez se baje pripravlja, da odpcftuje na Moravsko . . Za nas se ni nihče niti zmenil . . ." "In mišljenje Pražanov?" Posel je bil, kakor da premišlja, ali naj pove resnico, ali naj rajše molči ali naj se umetno izgovori. "Ali si slišal? — Kaj pravijo v Pragi o novem vojvodi?" "Ne morejo ga dovolj na-h val iti . . Posel je pritajil glas in po- vesil glavo v tla. "Naj smo vprašali, kjer smo hoteli, povsod so nam rekli: Kaka razlika med prej in zdaj,!" "Ali ste slišali?" Premisl se je obrnil k trem gospodom, s katerimi se je pravkar ^posvetoval. "Delaj po svojem razumu; mj smo ti obljubili zvestobo že pred leti, ohranili smo jo ne- omadeževano do danes in ti jo ohranimo celo svoje življenje M "Celo svoje življenje!" sta spregovorila za černinom kakor iz enega grla Bavor Stra-konicki in Ratmir s Krasikova. "Le da bi vam mogel vse povrniti ... o vaši zvestobi nisem nikdar dvomil ... V Boga, svetega Vaclava in vas sem upal v najtežjih dneh, ki so prišli nad nie lit hvaležnost vam .]« na . . . Moj brat $ * menil; če ga 'hvalijon mu tudi jaz ne odre C j hvale, če da Bog, pritrdite tudi vi!" "To da j ta Bog i" ® clav, svitli gospod, v di mi stavimo vse (Dalje prihod«1 sn nje! Državni tajnik James F. Byrnes in njegova soproga sta odpotovala v Evropo, kjer se je državni tajnik udeležil prve seje zunanjih ministrov evropskih držav, ki se je pričela v Londonu 10. septembra. Potovala sta na potniškem parniku Queen Mary. je skoro drznost, vzeti tako te- či te dni, svitli gospod, je iz- V. « ^ , • «» ___.LlJ^n.^ itn^ ■»■> !'' žak meč v boj "ž njim je bil Plzenjski župan, Drslav černin . . ." 'Moj Bog! — Da mi ni prišlo gubi jena za vedno.! "Jaz bi rekel ravno tako. če' je izgubljena tvoja stvar in bi pretekla naša vojna brez us- na misel! — Seveda — seveda' peha, smo izgubljeni tudi mi —sjij je bil černinom podoben . . . Tudi mi bomo morali is-j ... Na drugi strani je jezdil šel kati gostoljubnega krova izven neki drugi gospod . . . Izpod ha- meja . . ." je pristavil Ratmir-lje mu je gledala rdeča suknji- s Krasikova. I ca z velikim belim križem . . .". "Ne bilo bi jih pametno po-"Bavor Strakonicki, veliki čakati na polju . . . Praga pri' prljor vitezov svetega Ivana." prvem naskoku pade v naše ro-"Aha! — Tudi tega bi se bil ke . . . Moramo jo vzeti." j lahko domislil. — Take ljudi vi- Bavor Strakonicki je stiskal devam v Pragi pri sveti Mariji z desnico ročaj težkega meča,! za mostom . . ." !ki ga je tudi prinesel iz križar-( Seljak je klepetal in se tolkel ske vojske. | z vsemi prsti ob čelo, da se ni te. j Premisl je še vedno molčal,' ga spomnil popreje. >|a v duši so se mu oglašale po- "Vse to sem vedel; takoj sem' slednje besede Dragušcine in jih spoznal; toda kako bi se mo-;očeta Dobrogosta glasnejše in gel drzniti, da bi jih vstavil in1 glasnejše; in poleg tega mu je { pozdravil!' je razlagal drugi se- bil ta brat izmed vseh članov Wfmi/v surrenders to Weather-ford It's unconditional surrender, too. The soak-ings by thiB old villain won't phase Weather-Bird Shoes because they have 5 "WcaiivUiai" features backed by special fitting qualities and extra reinforcements in vital parts. ljak Mudroh. njegovega rodu najudanejši,1 Naenkrat se je ozvaio po mir. | vedno najodkritosrčnejši; saj ( ni pokrajini zategneno troben- So ga zaradi njega preganjali, tanje, enkrat — dvakrat — tri-' zaradi njega zaprli, krat —." | Premislove oči so se vpirale j Jezdeci so lesene čaše od- v sneg, kakor da čita na beli stavili, od ust, medice niso ni-1odeji sam Bog ve kaka poro-' ti popili, s kratkimi besedami čila. so se zahvalili vaščanom, spod- Naenkrat je dvignil glavo, bodli konje in odjezdili po šir- ozrl se po gospodih, se trpko nem polju v stran, od koder nasmehnil in spregovoril: "Zdi jim je prišlo na ušesa zateg-se mi, da trnje, s katerim je posut vsak knežji prestol, šele neno trobentanje . . . Premisl Otokar je dal sklicevati posamečne roje v eno četo ... Do Prage ni bilo več daleč, in treba se je bilo pripraviti na vse . . . Pod njegove zastave se je zbrala iz jugo-zapadnih Čehov vojaška moč, katero mu je bilo mogoče postaviti proti vsakemu številu svojih sovražnikov, černini so mu res pripravili trdna tla, kar najskrbnejše so mogli. Če Bog da, mu zdaj ne bo treba zapuščati domovine . . . Premislova vojska se je vta-borila v mirni dolini, ki se približno uro hoda od tod zožuje bolj in bolj, da nastane iz nje ozka proga, zagrajena o4 obeh strani z visokimi skalami, zdaj pričenja zbadati. Iz daljave smo videli samo cvetje, in glogovina se je pokazala našim očem šele iz bližine . . . Svest sem si svoji'h dolžnosti do vas, moji zvesti, ne tajim, da bi vsled moje nesreče trpeli škodo tudi vi; toda poznam tudi svojega brata, ki mi niti v mislih ni storil nikdar nič hudega . . . Sami ste rekli, da je sprejel vlado v teh deželah samo zato, ker o meni ni bilo niti duha, niti sluha . . . Upam, da se z Vladislavom poravnava brez meča . . ." "Svitlj tvoj brat je iz dna duše dober gospod! — Toda njegovi svetovalci!" "Saj se njihovega vpliva v med katerimi se vali bister po-I odločilnem trenotku oprosti!" KAY SHOE CO. Naznanja odprtijo svoje nove moderne prodajalne na 6418 St. Clair Ave. Mi bomo še nadalje nudili našim odjemalcem isto najboljše kvalitete postrežbo v vseusnjenjih čevljih, ki so- bili trgovska znamka Kay Shoe Co. zadnjih 13 let. V četrtek, petek in soboto se bodo dajale dvojne premium znamke na vseh nakupih. KAY SHOE CO. 6418 ST. CLAIR AVE. (nov naslov) Nasproti S. N. D. uiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiui^ S 1 Jos. Zele in 8inovi | POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolni&kl voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdlcott 0583 E COLIN WOODSKI URAD: S 458 E. 152nd STREET. TeL: KEwnore 31X8 = ?iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiii"iiiiiiiiinir xxxxxxi i »»i i r.txx SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 "iHiiiiimmiTiimiiiiiiinmiiiHiIiri w; Naznanilo in ^ah%)ala V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je nemila smrt posegla v našo družino in smo za vedno izgu" bili našega ljubljenega in nikdar pozabljenega očeta Valentin Blaško ki je po kratki in mučni bolezni preminul in nas za ved*1,0 zapusti dne 30. avgusta 1945 v starosti 68 !let. Doma )e bil iz Lokavca fara Št. Lovrenc. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi MarUe Vnebovzete je bil položen k večnemu počitku dne 3. septembra 1945 na pokopališče sv. Pavla. Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti Rev. ^lC Tomcu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge ce''' kvene obrede. Prisrčna hvala Msgr. Hribarju za obiske v bolnišnici in,za podelitev svetih zakramentov. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v bU spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sic®1"' Mr. in Mrs. Henry Blaško Sr., Mr. in Mrs. Henry Bias*0 Jr. ^ družina, Miss Christine Blaško, Miss Pally Blašk0' Mr. in Mrs. Frank Nemec Pa., Mr. in Mrs. Cyril Furl»n Pa., Mrs. Katy Bozic in družina Pa., Mr. in Mrs. Krist Boko Pa., Mr. Cyril Blaško, Stanley Kinese, Olga Kinese, In Romask, Charles Augustine, Mr. in Mrs. John Strand Sr., John Strancar Jr. družina, Rudy Strancar družin?' Frank Strancar družina, Mr. in Mrs. Ernest Bauchei" družina, Mr. in Mrs. Victor Opaskar, Mr. in Mrs. Batich in družina, Mrs. Mary' Batich in družina, M*"** Mrs. Anton Vidmar in družina, Mr. in Mrs. Stan Herman in družina, Mr. in Mrs. Frank Pike, Mr. in Mrs. Henr/; O'Palek, Mrs. Josephine Pike, Društvo Vipavski & SNPJ, Društvo Kras SDZ. la Iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maŠe, se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše in s*£e Mr. in Mrs. Henry Blaško Jr., Mr. in Mrs. Ernest BaucP^ Mr. in Mrs. Victor Opaskar, Mr. in Mrs. Ben Pike, Mf- _ Mrs. Anton Vidmar, Mr. in Mrs. J. Kuchling, Mr. in Monahan, Mr. in Mrs. John Pike, Mr. in Mrs. Joe Pike, n ' in Mrs. Frank Suban, Mr. in Mrs. Krist Lokar, Mr. Fra Stibil, Mr. in Mrs. A1 Shuva, Mr. in Mrs. Vic Karlingjf Mr. in Mrs. Joe Mocnik, Mr. in Mrs. Joe Trobentar Sr.)Jj . in Mrs. Joe Kausek, Mrs. Rovsek, Sustarsic družina, ™ Zaman, Mrs. Sedej. Lepa hvala vsem, ki so se udeležili svete maše in greba. Prisrčna hvala članom in članicam društva V»P ski Raj in društva Kras, ki so se tako v velikem številu n ležili pogreba ter ga tako častno spremili k večnem*1 čitku, še posebno pa nosilcem krste. Hvala lepa vsen1'. so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. » vsem, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali in n bili ob strani v teh žalostnih dneh. Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavod11^ vso postrežljivo naklonjenost in tako lepo urejeni p°£r . Ti, predragi ljubljeni oče, končalo se je Tvoje i*^ sko trpljenje, odšel si v kraj večnega miru, kjer ni nje ne nadlog. Počivaj mirno tam v hladnem grobu v 9 bodni ameriški zemlji in plačilo večno uživaj. Žalujoči ostali: MARY PIKE in PAULINE KUCHLIG, hčeri. Cleveland, O., 4. sept. 1945.