Inserati se sprejemajo in vel j A
tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, „ „ , j n 2 „ 16 n n n u 3 „
Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša.
Roko pisi te ne vračajo, uefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekBpedicija na Starem trgn h. št. 16.
SLOVENEC.
Po pošti prejeman velja:
10 Ki.
o .. —
Političen lisi za slrasll narod.
Za celo ieto za pol leta za četrt leta
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. za pol leta . . 4 za četrt leta .	2 „ %(j '
V Ljubljani na dom po velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trgr» hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Dajte nam četrtek, dajte!
Gg. profesorjem, vodjem in drugim visokim gospodom v resen prevdarek.
Časi spreminjajo se in z njimi spreminjajo se ljudje v svojih duhovnih in svetovnih, družinskih in državnih zadevali. Posebno naglo se godijo take spremembe od 1. 1848. Kolike prenaredbe so se od tedaj izvršile na pr. po šolah, da je stara nekdanja šola komaj poznati!
Naglica ni pridna, pravi pregovor, in resnico njegovo bridko skušajo že tudi po srednjih šolah, kterim vedno gine mladina, da se praznijo čim dalje tem bolj od leta do leta. Malo jih prihaja poslednji čas iz srednjih šol v više, in še ti niso nič kaj trdnega zdravja. Od kod neki to?
Velikrat se je govorilo in pisarilo že o tej žalostni prikazni; vendar ni doslej še nobenega sledü, da bi visoki gospodje, kteri v tem oziru pomagati morejo in smejo, v resnici skoraj tudi pomagati hotli. Ali potreba je prevelika, in silno že vpije; morda naposled vendar kaj privpijel?
Kolikor so v stari šoli premalo, toliko v novi preveč mladini natezajo duha in telo. Premnogoteri so učitelji in preobilni so nauki, s kterimi se po sedanji šolski osnovi pitajo mla-denči koj v prvih razredih gimnazijalnih in realnih. Nemilo, duhu in telesu nevgodno, bodočemu življenju in delovanju nevarno je to, da morajo vsled tega po tri—štiri ure zapored, po pet—šest ur na dan postavno truditi se le v šoli, brez naukov prostih, kteri tolikrat človeku zboljšajo stan. Dokler toraj premnogih naukov in ur šolskih ne skrčijo, krčilo se bode
šolski mladini dušno in telesno zdravje, ter skrajševalo časno življenje.
Obtežil in shujšal se je stan šolski mladini vzlasti, kar so v srednjih šolali tudi po Kranjskem vzeli ji prosti četrtek ter dali jej namesto njega v sredo in soboto popoldan. Poprej je učenec zdelal lahko domače naloge v četrtek dopoldne in popoldne si počil; sedaj jih mora zdelovati v sredo popoldne, in nima ga zdatnega počitka od nedelje do sobote popoldan, in vzlasti trpijo tiste noči, za kterimi imajo po štiri razne nauke in štiri razne uče-nike zapored dopoldne. — Razdrta je po tej prenaredbi ljuba šolska vzajemnost, ker se v istem mestu po raznih učiliščih ne vjemajo v istem prostem in šolskem času na pr. na uči-lišču bogoslovnem, na vadnici in pripravnici učiteljski, v ljudskih šolah mladenških in dekliških, kjer praznujejo ob četrtkih, in v srednjih šolah realnih in gimnazijalnih, kjer praznujejo ob sredah in sobotah popoldne, kar bistveno opovira potrebno vzajemno podučevanje ter mnogotero razdira ali obtežuje prijazno občevanje.
Razdrta je po tej prenaredbi ljuba domača in šolarska vzajemnost. — Ilčerka je v šali nunski, sinko v mestni šoli ljudski, sinova dva druga sta v šolah srednjih, in celo leto nikdar ne more rodovina zjutraj skupaj na Rožnik ali Cvetličnik! — Pomlad vabi mladino in svetuje se, naj mladenči sprehajajo se pod milim nebom o ranem jutru; toda — dijak srednjih šol celih deset mesecev ne more na piano ali na zeleno zjutraj nikdar, kajti med tednom je šola, v nedeljo je cerkev in toraj služba božja. In rakom žvižgat naj gre isti šumeči skupni izhod, izvoz ali izlet, kteri vradno vravnan — več ljubo ne mika! — Illače se
mi preprezajo, podplati raztrgajo, oče obolijo, mati god obhajajo, gospodinja nima soli, in — drknem jo v četrtek brez znaka inplakadomü; a sedaj — v sredo ali soboto popoldne pridem domii, toda nazaj v cerkev in šolo do časa brez pike in zatike ne morem!
Razdrta je po tej prenaredbi Bogu in ljudem draga domača in šolska snaga. Ob četrtkih se je prej marsikaj lepo opralo; po šolah ali šolskih sobanah čisto pometlo in prevetrilo, in prah se obrisal; sedaj se po vseh ne more in se v resnici vselej tudi ne zgodi. Bivati je učencem večkrat v nesnagi, požirati mnogi šolski prah. Koliko se pisari po časnikih, koliko pridiguje po zborih učiteljskih, kako prostorna in čista naj bodo poslopja šolska, kako velika in zračna; a po novi prenaredbi se to ne izvršuje in se kar izvrševati nc more. Da torej mladina peša in hira, komu gre krivda? Da potem sama ni prav snažna po vnanje, da se po notranje ne vzbuja primerno za lepoto in krasoslovje, če tudi se o tem podučuje; komu — komu zopet gre krivda? —
Razdrta je po tej prenaredbi Bogu in ljudem mila verska in nravska snaga. Čemu je prosto pred nedeljo v soboto popoldne, tega nobena krščanska duša razumeti ne more ; in — ker je o sredah in sobotah največ postov in ker si novejši poganski kristjanje v soboto na večer radi napravljajo svoje plese in besede — veselice in radovice: sumičijo nekteri, da svet po tej vravnavi vabi k sebi mladino, češ, naj se krščanski mladenči brže opoganijol Po sobotnih takih večernicah in nočnicah se človeku toži vstati in tako se nekterikrat v nedeljo zaspi služba božja. Da potem gine tudi šolski mladini verna in nravna snaga, komu gre krivda? In da po nravnem gine tudi zdravje naravno ali telesno,
Lazarjeva dvojčka,
ali
trojno veselje o novi maši.
Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem.
(Dalje.)
Med njimi, ki so šli bojevat se za do-movje, bil je tudi Janez Lazar, Nežin mož in oče mladih dvojčekov. Ker je bila sila velika, moral je na vojsko, kdor je bil zato, ker veljalo je za vero in domovino. Ko je tedaj gosposka vabila, prijel je za orožje, kdor je le mogel in tako je tudi Lazar slovo vzel od žene in od dojencev, ter šel branit najsveteje pravice. Trepetalo mu je srce pri slovesu, ni si bil svest, če pride še kedaj nazaj, vendar je upa poln tolažil objokano ženo in vroče poljuboval dvojčeka v njenem naročji, in čez prag gredč je solzen klical: Bog vas obvaruj, dokler se zopet ne vidimo! —
Bila je zmaga gotova, verni Slovenci so na glas Bnga hvalili in mu prrpevali hvalne
pesmi. Žene so radostne sprejemale može, ki so se srečno vračali iz vojske, matere so objemale hrabre sinove 111 prijatelji so si radostni v roke segali po dolgi ločitvi. Marsikje pa so tudi tekle britke solze, več ni bilo nazaj moža, sinu in prijatla. Padel je v bltvi, ali pa so ga odpeljali Turčini, ni ga in ne bo ga več. Tudi Janeza Lazarja ni bilo domu, in nihče ni vedel, kam je prešel.
Podzemeljska jama.
Preden je slovenska vojska prišla na Dolenjsko, preteklo je več tednov, in tisti čas so Turki divjali, da je bilo groza. Ropali in po-žigali so ne samo po novomeški okolici in po šentjernejski ravnini, ampak posamne druhali so se zaletavale celo v daljne kraje, stikali so po vseh hribih, tako da morala je posebno srečo imeti soseska, da bi ne bili va-njo pri-dirjali. Tudi na Lazu so se jih po pravici bali in treba je bilo pete odmakniti.
Mnogo ljudi je bilo pobegnilo iz obližja, skrivali so se po gozdih in rovih, nekteri celo
potegnili jo v daljne kraje. Neža Lazarjeva pa se ni mogla odpraviti z doma. Žalovala je po možu in milovala nade polna dvojčeka. Neko jutro zgodaj prikoraka siv starček, bližen sosed, potrka na okno in zakliče: Neža, ali si doma? Ona se oglasi in sosed nadaljuje preplašen: Veš kaj, zdaj pa ne smemo več odlagati. Zdelo se mi je, da si še pri domu, zato sem nalašč mimo prišel. Turki so blizo, morebiti še danes prilomastijo v naše hribe, tedaj beži, da vsaj otineš svoje življenje in mala otroka.
Zu božjo voljo, kam pa čem iti? vpraša Neža zbegana. Starec pa urno odgovori: Daleč ne prideš danes in tudi ni nobena pot varna; slišal sem, da tudi za Savo že rogovilijo pes-jani, od Krškega gori jih je neki privrelo čudo veliko. Znana pa ti je Vranja peč, ni daleč do nje, in Če je že kdo tudi v njej, za te bo vendar še prostora; hodi z menoj, tudi jaz sem doli namenjen; dovolj je tista pečina skrita, menim, da je vendar ne ovohajo grduni.
Ni bilo časa premišljati. Neža potegne iz miznice prt in hleb kruha, uabere nekaj obleke,
kdo ne ve?! Ako že ne sme biti prost četrtek sam, zakaj ni prosto potem v torek in četrtek popoldne, da bi bilo vsaj med tednom nekoliko oddihljeja ? —
Poleg postave vojaške, ktera strahovito prazni srednje šole, in preobilice šolskdi naukov, gotovo je omenjena prenaredba poglavitna, vsled ktere šolska mladina gine duhom i telom. Marsikaj se je že pisalo o njej, marsikaj bi se še lahko povedalo, vendar za zdaj naj zadostuje to. Bo li kaj zdalo? Morebiti vsaj toliko, kolikor je Ivamničanom po narodni pravljici zdala njih prošnja za torek. — Imela je Ljubljana dva tržna dneva — sredo in soboto; Kranj je imel pondeljek, Loka je imela soboto; toraj sklenejo vrli Kamničanje prositi za torek. — Pridejo pred cesarja; govorniku sapa zastaja. — „Prosimo, gospod Oče! za torek". — „No, 110, torek imate", odgovorijo cesar. — „Hvala, hvala, gospod Oče!" pravijo Kamničanje, pa odidejo. — Euacega dobrovolj-nega uslišauja svčst si kliče:
Dajte nam četrtek, dajte!
Kdini glas
dijaštva slovenskega.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. julija.
Avstrijske dežele.
Dunajski Üliei'iilni listi poročajo, da B r e s t e 1 je v Inšpruku zbolel in se bode zarad tega odpovedal državnemu poslanstvu, kar je te dni storil tudi poslanec velikih posestnikov koroških, baron K n o b 1 o c h.
Hftelegaccji se po sklepu zadnjega skupnega ministerskega sveta snidete 20. sept. Prav gotovo pa to še ni, ker so se ministri nad vojnim budgetom tako spodtikali, da ga je treba čisto predelati. Če jim tudi potem še ne bode po volji, se boste morali delegaciji za nekaj časa odložiti.
I'i-asko vseučilišče bode kmalo same Piuse imelo za profesorje, na filozo-fičui fakulteti jih je sedem, na mediciuični tudi s e d e m, pa trije j u d j e. Ti gospodje so že pod sedanjo vlado prišli iz blažene Pru-sije v zlato Prago iu so s posebnimi pogodbami skrbeli za to, da ne bodo imeli škode, če bi tudi kakega dne morali pobrati kopita in iti nazaj, od koder so prišli.
38 r vaška sa?»or se snide 24. avg. M o 11 i n a r y se je podal v Budapešt, da se z vlado dogovori o graniških železnicah.
vzame mlado Nežico v naročje, Blažeta pa da staremu sosedu, in tako jo urno popihata z Laza po sredi temnega gozda proti Mirni.
Plašno sta tavala po skrivni stezi, malokdaj in le na tiho je kteri spregovoril. Ravno je solnce vzhajalo, ko sta prišla do Mirne, in kmalo sta zagledala potok, ki šumi iz Vranje peči. Zavijeta jo navzgor in prideta do strme skale. Tam je votlina in pri njej se ustavita. Čudno je bilo Neži pri srcu, starec je bil sicer miren, le včasih je v skrbeh pokimal in dejal: Moj Bog, kaj sem v starosti doživel!
Blizo pečine za Mirno je imel ribič Ža-povčan kočo. Le-ta je vsaki dan hodil v votlino ribe lovit. Sedela je Neža z dvojčekoma in s starcem v zatišji pod košato bukvijo, kar se priplazi ribič in strme postoji, kojih ugleda.
Dobro jutro, Žapovčan! spregovori starec, prišel si na lov, kaj ne?
Prišel sem, ali Bog pomagaj, kaj delate tukaj? vpraša ribič, in se ne gane.
Oh, kaj, pravi Neža, kako je zdaj v naši deželi ?
Vnauje države.
<1 Hercegovini se pripoveduje, da namerava Avstrija južni del prepustiti Črnogorcem, severni del in Bosno pa zediniti z Dalmacijo. Uatavovernim listom to ni nič kaj po volji in „D. Ztg." kar naravnost trdi, da združenje Hercegovine z Avstrijo bilo bi za državo pogubno. Nerazumljivo nam je, po kteri pameti ,,D. Z." to zamore trditi. Slovani so bili od nekdaj najzvestejši podložniki Avstrije in so cesarstvo rešili pred pogubo, ktero so mu napravljali Nemci in Madjari. Ohranjenje Avstrije je tudi sedaj ena najglavuiših toček avstrijskih Slovanov. Za državo se tedaj ni nič bati, pač pa za ustavoverno nemčurstvo, ki se je v zadnjih letih privadilo državo pa sebe enačiti. Za te ima Avstrija že zdaj preveč Slovanov in če bi mogli, bi jih najraje s korenino zatrli. Lahko tedaj umemo, da jim nikakor ue inore biti ljubo, da bi Avstrija pridobila še eno ali dve slovanski deželi. — O uporu samem se sliši, da se čedalje bolj razširja in ruski poslanec Ignatjcv dobil je zarad tega od svoje vlade povelje nemudoma iz toplic vrniti se v Carigrad. Tudi Črnogorci že komaj pričakujejo trenutka spopasti se s starodavnim svojim nasprotnikom in knez Nikita je svojega najvišjega poveljnika llija Plemena ca poslal k razgovoru na Dunaj, ob enem pa vnanjim konsulom naznanil, da mu je nemogoče več krotiti navdušenost naroda svojega, ker bi sicer sam prišel v nevarnost. Turška si na vso moč prizadeva zadušiti upor, pa če vstanejo Srbi in Črnogorci, ne bode opravila nič. Kajti vojna, ktero zamorejo proti upornikom poslati, znaša komaj 150.000 mož, Srbi sami pa jih imajo 156,000 in Črnogorci
!zamorejo jih v boj postaviti 15.000 in ž njimi zarad goratih krajev od levice zdatno kljubovati vsaki proti Srbiji obrnjeni vojski. Pod-j ložniki že komaj čakajo, da bi otresli jarm turški in bodo gotovo na vsih krajih se vzdignili ter Turkom delali nove zapreke. „Za Srbsko in Črnogoro je tedaj trenutek ta silno ugoden, piše „Politik", in od Turkov napadeni se ne morete in ne smete več obotavljati dejansko stopiti na bojišče."
]?lo£iuiski nadškof baron Ke t tel er,
je preteklo nedeljo obhajal petindvajsetletnico svojega škofovanja. V teh 25 letih ni bilo nobenega važnega vprašanja ua Nemškem, o kterem bi Ketteler ne bil spregovorili ter jasno in odločno zaznamoval poti, po kteri edino se zamore priti do srečnega cilja in konca. Pisal
če ne, če ne, prikima Žapovčan, pa ven-J dar ue, da bi bili Turki že na Lazu.
Blizo so, reče starec, in jame razlagati, kako in kaj. Pomenkvaje se in izdihujejo, Neža se pogosto zjoka iu tudi staremu sosedu se včasih debele solze vlijejo po licih. Ribič jih tolaži in obeta, da bo pomagal, kar se bo dalo, dajal jim bo rib, prinašal tudi drv, da se bodo greli v votlini in da bodo imeli svitlobo.
Neža je vedela za Vranjo peč, ali v njej še ni bila poprej, zato jo je bilo groza, ko je pogledala va-njo. Staremu možu pa je bila znana od mladih nog in se ni bal strahu. Šla sta z ribčem prostora iskat, pa dračja sta vzela seboj, da sta podnetila ogenj. Koje bilo vse v redu, šla sta po Nežo ter jo peljala v podzemeljsko bivališče. Starec je namreč rekel, pa je najvarniše kar v jami ostati, ker Bog ve, kod se klatijo Turčini in kam še prilomijo.
Vranja peč je velika, pravijo, da je tri ure hodii po njej. Prec od vhoda pelje ozka »steza tik potoka, potem pa se o Ipira še druga
je mnogo ne le proti napadom državnikov iu ošabnih nemških učenjakov ali protestantov-skih veljakov na katoliško cerkev, spregovoril je tudi o nemškem prašanju in o osodi delavcev in v vsih njegovih spisih veje pravi katoliški duh in navdušena narodna zavest. Kaj jo v teh 25 letih dosegel, priča živahno katoliško gibanje, priča ljubeze in vdanost ljudstva in duhovnikov. Težko, da bi bila ktera vlada spominjala se častnega dneva Kettelerjevega ter pripoznala mu kako odlikovanje; pa tega mu ni treba, Ketteler živi ne le v srcih katoliškega ljudstva, ampak čislajo in spoštujejo ga celo drugoverniki in so se ga v nedeljo častno spominjali. Le nesnaga dunajske „N. fr. P r e s e", ki prestavljajo Ofenheime, Bismarka, Garibaldia, Mazzinia, Serrana in druge take junake, je nadškofa Kettele rja o priliki petindvajsetletnice njegove, psovala, oči-tavši mu, da vedno išče prepira, da je neči-murn, da trosi sovraštvo in razdor, da se zdaj sem obrača, zdaj tje in da še med socijalnimi demokrati išče zaveznikov. Minister Auersperg je prav imel, ko je tisto časnikarstvo dunajsko imenoval časnikarstvo škandalno.
Il*varski deželni xltor šteje 79 rodoljubov in 77 liberalcev, ktetili volitve pa gotovo ne bodo vse potrjene.
Italijanom s preiskovalnimi komisijami kar ne gre po sreči. Te dni so imenovali tako komisijo za Sicilijo, pa od 9 udov se jih je takoj 5 odpovedalo tej časti, dasi imajo razun stroškov za popotovanje še po 60 lir, t. j. 24 gold. dnevščiue in jim morajo go-sposke povsod skazovati tako čast kakor kakemu kraljevemu princu. Pa če se jim tudi posreči sostaviti to komisijo, vendar ne bode imela boljega vspeha kakor vse dosedanje take komisije. Prva je bila imenovana 1. 18G3, ko je bil Lamarmora načelnik na Napolitanskem. Takrat se je o tej komisiji zvedelo le to, da je bilo 7151 tolovajev usmrtenih. Kdor je namreč držal s pregnano rodovino kraljevo, bil je proglašen za sovražnika zedinjene Italije — za tolovaja in obsojen k smrti. Druga taka komisija bila je 1. 1864 imenovana za Turin, kjer so bili na krmilu sedanji ministerski predsednik Minghetti s tovarši svojimi Visconti-Venosto in Spavento. Nasledek te komisije je bil, da so 150 miroljubnih prebivalcev, mož, žen in otrok očitno ustrelili. Tretja taka komisija je imela preiskovati sleparije nekega železniškega podvzetnika. Izdala je bila veliko denarja iu nabrala veliko pisem, ki so se hra-
| luknja, in od tam naprej se razprostira čedalje veči prostor; na sredi je globoko jezero, okrog malo planjave, tik ravin pa visi skalovje, večidel kapničevje.
V to votlino tedaj je bežala Lezarjeva žena z dvojčekoma in starec ji je bil za varha. Ribič je vsaki dan hodil k njim in prinašal najpotrebniših reči.
Čudno je bilo v jami, ni se videlo, kdaj je noč, kdaj dan. Gorelo je dračje in svetilo, nad glavo so letali netopirji in po vodi so pljuskale ribe. Po trdih tleh je bilo nekaj slame nastlane, prinesel jo je bil ribič. Čas je bil dolg in ure bridke. Nihče ni hodil pravit, kako jc z vojsko, ker starec si ni upal na hrib in ribič je malo izvedel. Mnogo solz je prelila Neža, mučila jo je misel, da tudi njen mož je šel v boj, žalovala je po domu in smilila sta se ji dvojčeka. Ali mnogo dni je prešlo, preden se je spremenilo.
(Dalje sledi.)
nila v ministerskem poslopji o Florencu. Ko je pa komisija hotela sostaviti svoje poročilo in zahtevala dotičua pisma, ni bilo v njih ne sledu ne tiru več in podvzetnik je ostal bogat in imeniten mož. Četrta je imela preiskovati goljufije in tatvine, ki so se godile pri veličan-stvenih pridržkih, pri tabaku itd. Poslanec, major Lobbia, je v zbornici trdil, da ima dokaze v rokah, da so raznotere osebe jako goljufale. Pa še tisti večer bil je major zavratno v Florencu napaden. Sodnija je izrekla, da si je ta napad Lobbia le izmislil sam in še le čez 5 let je sodnija v Luki Lobbia opravičila. Kaj pa je komisija dosegla, se nikdar ni zvedelo. Najbrže bo tedaj tudi komisija za Sicilijo stala jako veliko, opravila pa bo ravno toliko, kakor vse dosedanje.
Izvirni dopisi.
Yt. l»olei»j*Bi«'tfn, 2G. julija. (Učitelj pa duhovnik). Velika in častna je naloga, ktero zastopa duhovstvo in učiteljstvo med ljudstvom, zlasti med priprostim. Srce in um se ogrevata še nespridenim otročičem, ter tako se vadijo biti kedaj značajni domoljubi, zanesljivi državljani, pa tudi pošteni kristijani. Srečen kraj, srečen narod, kjer duhovstvo in učiteljstvo delujeta v lepi razumnosti in kre-pivni slogi, tam odganjajo kali prave omike, pa tudi le tam se more vzdigniti narod iz nezavednosti svoje ter postaviti na častno stopinjo med človeštvom. A tužnega srca moramo sami priznati, premišljevaje današnje okolišine, da pri nas ni tako.
Šolstvo, pač blaga naprava, sprejemati ima dečke in deklice starišem iz rok, izrejo, ktero so morda z doma prinesli, nadaljevati, strasti iztrebovati, gojiti čednosti. Šola imela bi biti mladini skrbni vrtnar, ki slabe odra-steke drevesca odreže, dobro goji, mu pa tudi kol priveže, da ga vihar ne izruje, mu plot izplete, da ga žival ne pregrize.
Saj se vendar pridno šole obiskujejo; šole, ktere so bile nedavno skoraj prazne, so prenapolnjene, zidati se morajo nove. Otročiči držijo se v šoli 5 — 6 ur na dan, da jih zarad dolzega sedenja kosti bolijo, upati je, da so se dosti dobrega privadili. Kaj še? Očete in matere vidiš z ramami majati, ko se vrača njih sinček, njih hčerka domu, vidiš jih opazovati iz šole gredočo mladino. „Ančka, jaz ne vem, kako je to, da sta naš Janezek in naša Marička tako svojeglavna, odkar hodita v šolo, saj prej vendar nista bila nikdar taka, boljše bi bilo, da bi ju nikdar ne poslal bil v šolo, pa moram še toliko plačevati," pravi stari Bo štijan. „Ko smo še mi v šolo hodili, e kako smo bežali pred učiteljem!" „Pes je tako," odgovore mati, „naša otroka sta čudna postala, pa seže še bojita, a jaz imam pravi križ ž njima, ko bi bila vedela, nikdar bi ju ne bila poslala, naj bi bila rajši pasla, ali tu dete pestovala, da moram tujo varhinjo imeti. Če bode tako, ne vem, kaj bo."
Učitelji sami se pogosto pritožujejo, da ni moč shajati, da jim fige kažejo.
Da bi imela izreja častnejši prostor v naših učilnicah, kakor ga, žalibog ima, potem bi smeli boljšega vspeha pričakovati od šol, kakor ga vidim. Samo učenje, samo znanje, samo vedenje stori človeka puhlega ošabnega, pra-vege „vedeža" kakoršna je žalibog današnja mladina in učiteljstvo. Uči se res veliko, za ta čas preveč; iz vsacega predmeta vjame nekoliko besedi in žc misli v svojej oholosti, kdo ve, kaj že ve. So na pol učenjaki, pravega trdnega znanstva pri njih iskati ni, so sod, ki
tem bolj bobni, čem bolj je prazen, so pravi nevedneži.
Taka je pri mnogih sedanjih učiteljih. Glavo nosijo po konci, po petah trdo stopaje, pa tudi lahko po prstih, kedar je treba pri-lizniti se. Vedejo se kaj mogočno, povsod hočejo prvo besedo imeti, kazaje svojo globoko učenost, misle, da vednost obstoji v blebeta-vosti. Le poslušaj jih malo, pa sezi tudi v žep, primi za ruto, položi jo na usta da ti smeh se ne vsili, ko si spoznal površno in puhlo učenost.
Kako hočeš pa tudi boljše pričakovati? Odločene ure drži, kolikor mogoče na tanjko, boje se mnogih, kteri mu na prste gledajo, vtegnili mu bi vendar le vščipuiti kruh. In to je glavno. Komaj čaka, da je vdarila ura v zvoniku, naznanivša mu, da je šola končana. Brž se počeše, ogladi si brado, pogleda v zrcalo, bo že, seže še po palici in hajdi. Kam? Med svet. V šoli je huda vročina, grlo se mi je skoraj posušilo, treba ga malo zmočiti. Prav. Kdo mu bode zameril ? A ni to pravi namen, ki ga vleče tje; žila ga srbi, kazati mora zopet svojo učenost. V vsacem kraji, nahaja se kolikor toliko tacih, ki hočejo posebno za imenitne in učene veljati, imenujejo se pa radi liberalne, tudi učitelj mora biti med njimi, biti mora liberal; ga prašaš zakaj, ti ne ve odgovoriti, misli si, to je „nobel"
Da bi marsikteri učitelj spoznal svojo dolžnost, mir delati v srenji, ne pa rovati in podpihovati, koliko zla in prepira bi izostalo v srenjah! A nekteri vse prevoha, vsa kota prehodi, žene in otroci mu pridno prinašajo novine, on pa dela zdražbo. Če je le kak pod-pihač v fari, je skoraj gotovo učitelj med njimi. Igrati v cerkvi med službo božjo bilo bi za-nj nečastno, korači rajši v krčmo tačas, ali puši smodko krog cerkve, posmehovaje se ljudem, da še hodijo v cerkev. Kdo mi pa kaj more? Rad se posmehuje duhovnim napravam in nič ne uide njegovi bistri kritiki. „To si neumen, če še greš k vel. spraševanju, ali spovedi sploh. Kaj ti pa more kdo? Naj govori, kar hoče." Tak govor se dopada mnogim, kteri se krog njega zbirajo. Vede se prav mogočno, s svojo „Schulzeitungo" si silno „einbilda", ktero ima stokrat v ustih.
Tak je, žalibog, današnji stan mnogih naših učiteljev. Ali bi imel katehet še veselje hoditi v šolo? Odkritosrčno povem, kakor jako mi je tudi blagor naroda pri srcu, med kterim sem se rodil, zrastel in živim, kakor veselje bi tudi sicer imel, blažiti srca mladine, razvijati njen um, peljati jo na boljšo stopinjo spoznanja in prave omike; štejem si zdaj hoditi v šolo v najnadležniše opravilo svoje. „Tagblatt",
prospeh ubogega naroda, da vaji bode pomnif še daljni rod. Si pa našel veternjaka, proč od njega, čim manj imaš opraviti ž njim, tem boljši si, ogibaj se ga bolj kakor gada, od zunaj se ti sladka, na skrivnem te pa grize, in če je le količkaj mogoče, spodkopal ti bode tvojo čast.
Naj bi naše duhovstvo in učiteljstvo prav skrbno prevdarilo te vrstice in samo sodilo, koliko je resnice na tem.	jlj.
% l>iin»jit. 26. julija. Že dolgo se tukaj snuje neka nova katoliška stranka, ki pravi: mi smo mi, vsi drugi katoličani pa niste za nič; tudi delavni konservativci pa državno-pravna stranka ne velja nič. Imenuje se zdaj „Katholische Reichspartei", zdaj „Oesterreich. Centrumspartei", sodilo bi ji pa „centralistična ali ustavaško-katoliško-ministerska. „Ideje njenega programa so: Vsakdo si mora misliti državo, v kteri mogočen vladar dežele svoje vlada po edinstvenih postavah, ne da bi se vtikal v zadeve cerkvene. Je vlada te države konštitucijonalna, si prav lahko zamoremo misliti vsem narodom skupno vstavo z državnim zborom, kterega volijo vse kronovine, in ki z ustavo svojo ni nasprotnik sv. cerkve. Najbolje bo, da ta stranka in njen patron zgubita ves svoj vpliv, kterega zdaj skušata vtrditi s tem, da nenaročeno pošiljata „Volksfreund", kakor ljubljanska „Narodna tiskarna" kmečki liberalni list. Pa ideje strankine o Avstriji, cerkvi in Slovanih so gnjile.
„Schulzeitung" in „Slov. Narod", glasila tacih kričačev, vedno vpijejo: duhovni se odtegujejo od šol in pričakujejo od novega mil. knezoškofa, da bode z brezovko podil gg. katehete šolo. če tudi je pretirano kričanje teh listov, spoznajmo vendar resnico, da so marsikteri gg. duhovni hrbet obračati j e 1 i š o 1 a m, s p o-znavši tako gnju sobno obnašanje m ar si k te rili. Kdor ima le količkaj s šolo opraviti, prepričal se bode, da ravno otroci tacih učiteljev daj o gg. katehetom največ opraviti, ko slišijo doma, da st? jim ne sme nič storiti. Trudi se, kakor se hočeš, ves trud bode zastonj.
Naj bi pač dobro prevdarili gg. kateheti, preden bolj zaupno občujejo s svojimi učitelji Si dobil značajnega, poštenega, zanesljivega, za omiko vnetega moža, čislaj ga više nad srebro, prekramljal bodeš marsiktero prijetno urico ž njim, delal z veseljem in vspešno za
Domače novice.
V Ljubljani, 29. julija.
(Knez in škof dr. Janez Zl. Fogačar) so se včeraj popoldne odpeljali na Dunaj, kjer bodo 2. avgusta cesarju storili obljubo.
(Odlikovanje.) Naš rojak, na Dunaji izob-razujoč se malar g. Jurij Šubic, je dobil prvi dar zlate medalije za obris Schillerjevega stavka v pesmi „Iloja ua plavž", ki se nemški glasi: „Der ist versorgt und aufgehoben".
(Sodnijska obravnava) proti Slovencu pred porotniki zarad pošte otoške bo 12. avgusta.
(Iz seje deželnega odbora 23. in 24. julija.) Predlogu krajnega šolskega sveta na Vrhniki, da se nadučiteljska služba na ljudski šoli na Vrhniki podeli sedanjemu nadučitelju v Trebnjem Vincenciju Levsteku, je deželni odbor pritrdil. — Poročilo vodstva deželne gozdarske šole v Šneperku, da bode 28. avgusta konečna preskušnja z dijaki te šole, vzelo se je na znanje. — Za cestarja na krško-grosupoljski cesti je deželni odbor v službo vzel Boštjana Šemeta iz Gmajne pri Krki in Matija B e r 1 a n a iz Plešivice. — Okrajne glavarstva se naprosijo, da skrbe za to, da se po deželi silili ti č ni bolniki ne puščajo doma, ampak da se pošljejo prec v bolnišnico. — 24. dne t. m. je deželni odbor skupno se poklonil novemu gospodu knezoškofu dr. Pogačarju, ki je rekel, da bode prišel v deželni zbor.
(Gledališke igre za slovensko mladino) je začel izdajati gosp. J. Tomšič, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani. Dozdaj je prišel na svitlo prvi zvezek z igro „Star vojak in njegova rejenka". Je sicer le ponatis iz „Verteca", a vendar bo tu skupno mladini bolje došla, nego večkrat pretrgana v časniku. Dobiva se ta knjižica po knjigarnah in pri izdajatelju. Cena nam ni še znana.
(Nemčurska surovost) se kaže v najgrši obleki v zadnji „Schulzeitungi". Poročajoč o smrti gosp. učitelja Šota prhne ta list, kakor da bi hotel izreči, da za takim učiteljem ni treba žalovati, tako le: „Liberalno učiteljstvo
in šola nista na njem nič zgubila". To je sicer najlepši dokaz, da je bil gospod Šot vrl učitelj, ker ga nemčursko-liberalna učiteljska brozga ni mogla trpeti; vendar pa je tako pisanje o umrlem součitelju — naravnost rečeno — divjaško, kauibalsko, in človeku se mora dozdevati, kakor da bi bil pisatelj teh besedi vsak hip pripravljen, po navadi divjakov, na grobu ranjcega plesati in iz črepinje njegove piti na zdravje nemčurskega učiteljstva. Na tako pisavo mi nimamo druzega odgovora, kakor tega: Naj bo vam nemčurskim učiteljem še pred smrtjo vašo rečeno: Ko bi vi vsi skup šli v krtovo deželo, ue bi bila to ne le nobena z g u b a za šolo in deželo, marveč velik dobiček za oboje, ker bi se znebili vragov, ki nam mladino spridujejo.
(„Požarna straža") ljubljanska se je šla v nedeljo kazat v Loko, kjer menda mislijo osnovati enako „stražo." S kako lahko vestjo se je peljala tje, temu je najboljši dokaz ta, da si je najela 40 loških „korenjakov", ki so jo kot bramba spremili v mesto in nazaj do kolodvora. Loški nemčurji so prišlece sicer pozdravljali z možnarji — strelni prah se vname, naj pride z ognjem blizo, kdorkoli — a vendar se ni, kakor se sliši, vse tako gladko izteklo, krivi so bili ljubljanski „požarničarji", ki so neki s svojo ošabnostjo LoČane dražili. Ker pa nimamo še zanesljivih poročil, ue moremo o tem „izletu" obširno pisati; prosimo pa, da bi nam iz Loke kdo naših prijateljev poslal kako poročilo.
(Na korist pevovodje gosp. Antona Stöckl-a) napravi čitalnica v nedeljo 1. avgusta na čitalničnem ta večer posebno okinčanem in razsvetljenem vrtu „besedo", pri kateri sodelujeta moški pevski zbor in domači pomnoženi orkester. Program pevski: 1. Stock 1 — „Opomin k petjih moški zbor. l. Veit — „Praga", zbor.
3.	B. Ipavic — „Zapuščena", čveterospev.
4.	R,ih. Genee — „Tikajo se', šaljivi moški zbor. 5. A. Wagner — „Andante", bariton-solo s spremljevanjem glasovira, poje gosp. Josip Nolli. G. Vogel — „Kovaška", moški zbor s čveterospevom. 7. Stöckl—„Mladost", baritonsolo s spremljevanjem orkestra, poje gosp. A. Pucihar. 8. Sebora — „Templarsky pohod" iz opere „Templafi ua Morave", zbor s tenor- in baritonsolo in spremljevanjem orkestra in glasovira. Program godbeni: 1. Stegnar — „Popotnica slovenskih pesem". 2. K r e u t z e r — „Ouvertura" iz opere „Nachtlager von Granada". 3. Beethoven — „Ade-laida", duo za gosli in glasovir. 4. Balfe — Ouvertura iz opere „Zigeunerin". 5. Mozart — Symphonia G-moll, kvintet za gosli, flavto, cello in glasovir za 4 roke. G. Mašek - „Slo venska ouvertura". 7. S i n g e 1 e e — „Fantazija" z varijacijami za gosli s spremljevanjem glasovira. S. Schantel — „Potpouri po slovanskih napevih". — Vstop za osebo 30 kraje, brez omejenja posebne radodarnosti. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Ako je vreme ta večer neugodno, se bode dan besede pozneje po časnikih in plakatih razglasil.)
Čitalničin odbor.
,,	,.	bizovlak ,,	6. ,,	8	„	zvečer.
,	„	hitri pošt vi. „	2.	„	48	„	ponoči.
,'	„	zmtšanivlak „	9.	„	17	,,	zvečer.
Iz Trsta br/.ovlsk	10.	„	31	,,	zjutraj.
„	„	poštni vlak	12.	„	67	„	opoldne.
,,	,,	hitri portni vlak	3.	,,	43	,,	ponoči.
,,	.,	zmešani vlak	4.	„	45	„	zjutraj.
Razne reči.
—	Nov češki dnevnik „Vestnik V i den s ky," bode začel izhajati na Dunaju. Na čelu dotičnega odbora je grof Janez Ilarracb.
—	Sij no star srebrn denar so ne davno našli v Opatovicu na Ceskem, ko so nek skedenj delali. Na enej strani ima živin-
sko glavo z rogmi, na enej pa boginjo Palado, okoli ktere se dobro bere napis: „Basileos Lysimachu" (kralja Lisimaha.) Lisimah je bil eden izmed vojskovodij Aleksandra Velikega in je po njegovi smrti postal namestnik v Traciji. L. 313 p. Kr. bil je oklicau za kralja ter je prisvojil si Maccdonijo in velik del Male Azije. Umrl je 28 p. Kr. Najdeni denar je tedaj star okoli 2200 let, pa je prav dobro ohranjen. Ravno tam so našli tudi zlat prstan z dragocenim kamenom.
—	Bolezen gališkega c. namestnika, rofa Goluchovskega se je zopet shujšala.
—	Od kod ima Amerika ime? J. Marcoue v „Atlanticu" dokazuje, da Amerika se ne imenuje po Benečanu Amerigu Ves-pucciju, ampak da že ob času Krištofa Kolumba so Indijani „Amerik" imenovali neko hribovje v srednji Ameriki, kjer je bilo veliko zlqte rude. To ime se je kmalo razširilo v pomorskih mestih zahodnje Indije in je od ondod prišlo v Evropo, kjer je po spričalu nekega francoskega tiskarja veljalo za indijansko ime, ki je pomenjalo zlata bogat kraj v Novi Indiji.
Prihajajoči in odhajajoči žclezuični vlaki v Ljubljani.
Južna železnica.
Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min. popoldne.
(BrzovlaKi stoje po 4 min., navadni vlaki po 10 inin., zn.ešani po pol uro.)
Itudotrov» (gorenjska) železnica.
Odhajajo ua dan po 3 \ laki; pri i ob 3. uri 65 min. ponoči.
drugi „ 10. ,, 40 „ dopoldne, tretji ,, 6. ,, 36 ,, popoldne Prihajajo pa trije: ob 2 uri 35 min. ponoči od sv. Valentina.
„ 7. „45 „ zjutraj „ „ „ ,, fi. , — ,, zvečer od Lesec.
Eksekutivne dražbe.
2.	avg. 2. Jože. Marckhart-ovo v Zagradeu (47.725 gl.). — 1. Jože in Urše Šventnsr-jevc (8700 gl.). — 2. Jože Paver-jevo (26000 gl.), vse v Ljubljani. —
3.	avg. Jurij Trank-ovo iz Čelja (1600 gl.) v Bistrici. 2. Len. Lenasi-jevo in Anton Ge-rometta-vo iz St. Mil lela (934 gl.) v Senožečah. — 2. Mart. Bajuk-ovo iz Hadovice (3575 gl.). — 2. I'cter Pi us ovo iz Radovice (623 gl.), oba v Metliki. — 2. Tone Kostslc-evo iz Dobropolja (1400 gl.) v Bistrici. —
4.	avg. 3. Jak Žakelj-evo iz Horjula (365 gl.) na Vrhniki. — 3. Matija Darovic-evo (963 gl.) v Rudolfovem. — 3. Jože Pintarjevo iz Spodnje Lipnice (1095 gl) v Radoljci. — 3. Franc Drobnič-evo iz Vel. Blok (1914 gl.) v Ložu. —
Telegralit-ne denarne ccne 28. julija.
Papirna renta 70. 85 — Srebrna renta 74.10 — 18601etuo državno posojilo 112.70 — Bankine akcije 935
— Kreditna akcije 215.--London 111.50 — Srebro
101.50. — Ces. kr. cekiui5.25. — 20Napoleon 8.89.
Deiiargtvene cene. 27. julija.
Državni fondi.	Denar. | «Ingo.
5°/o avstrijska papirna renta . . . .	70 90 71.—
5°/o renta v srebru..............73. 0 74.10
8rečke (loži) 1854. 1..............105.25 105.50
„ „ 1860. 1.. celi.....112.60 112.80
„ „ 1860. 1„ petinke . . .	118 25 118.76
Premijski listi 1864. i.,............130.25 135.75
Zemljiščine odveznice.
Stajarske po 5°/0 ........—._ —._
Kranjske, koroške in primorske po 50'0	—.— —.—
Ogerske po 5%.........82.— 82.30
Hrvaške in slavonske po 5....	80.75 80.75
Sedmograške po 5% ............80 75 80 25
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.......9,56.— 938.—
Unionske banke................97.10 97.30
Kreditne akcije........216.— 216.25
Nižoavstr. eskomptne družbe .... _.— j —.—
Anglo-avstr. banke.......110,70 110.90
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	163.50 164.—
Tržaške „ 100 ., k. d. .	13.26 13.50
,. 50 „ „ „ .	66.50 —.—
Hudenske „ 40 gld. a. v. .	27.75 28.50
Salmove „ 40 „ „ „ .	36 75 37.26
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	27 50' 23.-
Clary-jeve „ 40 „ „ „ .	27.50 28,—
St. Genois „ 40 „ „ „ .	27.50 28.—
Windischgrätz-ove „ 20 „ ,, „ .	21.26 21.50
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	22.75 23.76 Srebro in zlato.
Ces. cekini ...•......5.24— '5.25 —
Napoleonsd'or..................8.89 8 90—
Srebro..........101.60 101.70
Naznanilo.
Podobe vsake vrste, svete in posvetne, med zadnjimi smešne in resne, fantazijske in zgodovinske
slike ter podobe iz narave — vse v pozlačenili okvirih (romih) — od G do 60 gld., kakor tudi najkrasnejša zrcala za salone od 20 gld. naprej, se dobivajo v prodajalnici v hiši banke „Slovenije", narodni trg, štev. 24 pri tleh.
Posebno lepi
križevi poti po 280 do 400 gld.	(113 2)
Kdor si hoče kaj lepega po ceni in priležno napraviti, ima tu najlepšo priliko, ker plača, da skoro ne ve kdaj.
Dovoljujejo se za plačevanje tudi obroki po 6 do 10 mesecev.
Poziv.
VRajhenburgu na spodnjem Štajarskem prav blizo kolodvora je naprodaj ali pa se v najem daje
lepa zidana hiša
s 3 sobami, 2 kletima, kuhinjo, sobo za hrano, živinskim in svinjskim hlevom, dvema vrtoma in borštom;
hiša stoji tik potoka in Save. Kraj ima zdrav zrak in posebno dobro studenščino; vse je posebno sposobno za kakega pen-zijonista. — Več se zve pismeno pod naslovom :
V. Z. hiš-št. 5, Reichenburg, „poste (55-3)	restante-.
Naznanilo.
Pri podpisanem se dobe nove iznajdbe
mehovi za cerkvene orgije;
eden bi zadostoval za G do 10 spremenov, drugi za 10 do 18 spremenov, in
liMlianiioiiijiiiii,
po novi iznajdbi izdelan, ima prijeten in močen glas. Pri mehovih je sapa ravna in ne tresoča se, da, ako je meh še veči, ga zamore vsak 12letni deček goniti. Pri tej ponudbi se zahvaljujem vsim čast. cerkvenim predstojništvom za do zdaj mi skazano zaupanje, in se priporočam na dalje za nove orgije, pa tudi za vsako popravljanje, po kar mogoče nizki ceni.
Ig. Zupan,
(53—3)	orgljar v Kropi na Gorenjskem.