Leto IX, it. 41 i, petek 24. februarja 1928 ia trt«l« aH ♦» »nitrai. ca Stane tneaeCno Lhz> «5— sematvo Dir io*— Oglav po tariha. Uredništvo 6 Ljubljana, Knatiova uHca Štev. s/L Telefon ftt. «071 tn >804, ponoči tudi & 1034. Rokopisi se ne »račajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upravnim«: MubJjana, freternova uMca it S4* ~~ Teleiori St. >036. iMcnUaf oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica k. 4. — Telefon St. U9* Podrninid: Maribor, Atensa idrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Saten pri postnem ček. zavoda: Ljub«', lana št. 11J41 - Praha čialo 78.180.1 Wten, Nr. 105.141. Novoimenovani ministri so prevzeli svoie posle Mučna senzacija povodom zaprisege. - V zadnjem hipu spremenjena ministrska lista. - Težkoče in razočaranja že pri porodu nove vlade. - Narodna skupščina se sestane v sredo Ljubljana, 23. januarja. Čeprav je dolgotrajna kriza končala povsem tam, kjer je začela, so dogodki zadnjih tednov vendarle situacijo v državi v marsičem temeljito razčistili. Veliki boj. ki ga bojuje KDK za enakopravnost in svobodo v državi, je končal z etapo, ki sicer ni prinesla _ formalnega uspeha, pač pa mnogo izkušenj, ki bodo najboljše služile za nadaljnji boj KDK. Predvsem so razbiti vsi napori in poskusi nasprotnikov KDK. da jo s klevetami, grožnjami, pretnjami in mamljivimi obljubami razcepijo ali pa vsaj zanesejo vanjo inalodušje. Oba voditelja KDK gg. Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič in vsi njuni soborci so se ves čas krize borili z enodušnostjo in elanom, ki ne dokazuje le mladostne žilavosti, marveč tudi zavest velike zmagujoče ideje, ki mora tako gotovo zmagati, kakor gotovo v vsem življenju prej ali slej preraste mladost starost in preperelost. Nasprotniki so sedaj morali spoznati etično in moralno silo nove tvorbe; kajti videli so. kako je bila KDK edina parlamentarna skupina, za katero niso bili ministrski portfelji vaba, in kako je KDK odločno in brez omahovanja zavračala vsako ponudbo, ki ne bi nudila popolnega jamstva za izpolnitev njenih minimalnih in princi-pijelnih zahtev. Vsi prečani. ki na svoji koži najbolj občutijo vso težo nevdržnih razmer v državi, smo KDK hvaležni, da se je v hudih bitkah tako junaško držala. Zavedajmo se. da v naših razdrapanih razmerah samo še ravna pot lahko vodi do uspeha. V politiki ni mogoče iz principijelnih razlogov odklanjati kompromisov. Tudi popustljivost je velika čednost politikov, ki jo poznajo. V današnjih časih, ko so nasprotniki pričakovali, da se bo tudi ta kriza reševala kakor se sklepajo kupčije med konjskimi mešetarji. so morali doživeti, da ie KDK postavila v interesu vseh onih, ki trpe zaradi nadvlade in nesposobnosti hegemonistov, povsem jasen in določen program, brez katerega izpolnitve ne bo ne enakosti, ne svobode, a tudi ne sreče in ne miru v državi. Vse. kar je v državi poštenega in dobrega, vidi v KDK še edini in zadnji up za izboljšanje razmer, KDK ne more in ne sme v družbo, od katere že v naprej ve da je nepoboljšljiva tn ki si ne da dopovedati, da se bo pri dosedanji brezvestnosti streha nad glavo porušila. Naj le ostanejo v družbi g. Vukičeviča klerikalci, o katerih pristaši zaradi tega zmajujejo z glavami in obupujejo. Pred par dnevi smo slišali podeželskega župnika, ki se je zgražal nad politiko dr. Korošca ter dostavil: »Saj še za nas (duhovnike) ničesar ne dosežejo, kaj naj pa dosežejo šele za druge!» Veliko razčiščenje je prinesla kriza v vprašanju kooperacije demokratskih strank, pri čemer pa so se žal Davido-vičevi demokrati pokazali v drugačni luči. kakor jih je preje g'edala javnost. Pokazali so, da so tudi oni predvsem srbijanska stranka z isto hegemonistič-no in isto politično mentaliteto. ki nas tako odbija pri radikalih. Obe stranki, demokratska in radikalna, sta sedaj javno in brez pridržka dokumentirali, da -se povsem strinjata z Vukičevičevi-mi hegemonističnimi načrti ter z nazi-raniem. da je država last beograjske čaršije, za katero morajo krvaveti in trpeti vsi državljani, zlasti pa prečani. Od 18 min:strov Vukičevič-Davidovi-čeve vlade je 16 Srbijancev in le en klerikalec in en musliman sta jim do-deliena za «pušeljc» Značilno je. da so podporniki tega hegemonističnega režima iz prečanskih krajev edinole klerikalci in muslimani, torej isti ljudje, ki so bili v bivši Avstriji najbolj vneti zagovorniki in zaupniki črnožoltega Du-naia. v naših prečanskih krajih pa tudi naihuiši nasprotniki jugoslovenske mish. Iskreno nam je žal. da je srbijanska demokracija tako razočarala vse, ki so verovali in upali v njo. in da se m pokazala zrela za veliki trenutek. A politika ne pozna sentimentalnosti in zato moramo tudi mi računati samo z dejstvi. Manifestacija KDK v Novem Sadu Beograd, 23. febr. i. Te dni se je ogla* sila v Narodni skupščini v prostorih obeh klubov KDK deputacija iz Novega Sada, ki je obvestila vodstvo KDK o vehkih pri« pravah za manifestacijsko zborovanje, ki se bo vršilo 4. marca v Novem Sadu. So< deč po izjavah te deputaciie, bo zborova* nje v Novem Sadu še veiičastnejše, kakor Je bila skupščina KDK v Zagrebu. Beograd, 23. februarja p. Danes je bil včerajšnji sporazum med gg. Vukičevičem in Davidovičem perfektuiran z imenovanjem nove vlade. G. Vukičevič je zjutraj ob 9.30 odšel v dvor, kjer je ostal pol ure. Novinarjem, ki so ga pričakovali pred dvorom, ni hotel podati nikakih točnejših izjav, temveč ie le namignil, da je predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju nove vlade. Z dvora je g. Vukičevič odšel v pred-sedništvo vlade, kjer so ga že pričakovali radikalski ministri. Ob 11. je nato g. Vukičevič ponovno odšel na dvor, odkoder se je čez pol ure vrnil s podpisanim ukazom. Prisega v vladnem predsedstvu mesto na dvoru G. Vukičevič je nato obvestil vse ministre, da je vlada imenovana in pozval, da se ob 12. zberejo v vladnem predsedstvu, da položijo predpisano prisego. Novinarji so se zbrali pred dvorom, da sprejmejo nove ministre, ko se bodo vračali z dvora od zaprisege. Največjo senzacijo in razne komentarje je vzbudilo dejstvo, da se zaprisega ni izvršila v dvoru, kakor je bilo doslej vedno običajno, marveč kar v predsedstvu vlade. Govori se celo. da kralj ni hotel sprejeti nove vlade, da zapriseže v njegovi navzočnosti. Iz vladnih krogov te vesti seveda deman-tirajo, češ. da je kralj lahno obolel. Zaprisego so izvršili dvorni prota Mihajk) Popovič, katoliški župnik dr. Wagner in beograjski hodža. Po končani ceremoniji je imel g. Vukičevič na zbrane ministre kratek nagovor, v katerem je naglasil potrebo, da Narodna skupščina nadaljuje s svo'im delom, predvsem pa, da zaključi proračunsko debato. Program ostane nespremenjen Ministri so se po zaprisegi takoj razšli. G. Vukičevič je, odhajajoč iz predsedstva. izjavil novinarjem, da je vlada sicer nova, toda s starim predsednikom in da je zato »brezpomembni ln ničvredni« program vlade dovolj znan in vsaka deklaracija nepotrebna. (Običaj je namreč, da min. predsednik po imenovanju vlade poda novinarjem daljšo izjavo o smernicah bodoče vladne politike. Op. ur.) Pač pa je g. Vukičevič povabil novinarje za jutri zvečer na banket k »Srbskemu kralju«. Prevzem poslov Popoldme ob 5. so novi ministri prevzeli svoje posle. Dr. Kumanudi ni osebno izročil svojemu nasledniku g. Grolu min. poslov, marveč je prepustil to delo svojemu kabinetnemu šefu. Zelo humoristične komentarje je vzbu dila predaja poslov za izenačenje zakonov dr. Grge Andjelinoviča dr. Šu- menkoviču. Pravijo, da mu je izročil strojepisko, šoferja in avto . . Jutri popoldne se bo vršila prva seia novega min. sveta. Sklicanje Narodne skupščine Nocoj je b;.l v Narodni skupščini objavljen razglas. da je prihodnja seja Narodne skupščine sklicana za sredo, dne 29. t. m. ob 10. dopoldne. Ker ie pni podpredsednik Narodne skupščine Pera Markovič stopil v vlado kot minister javnih del, bo treba izvoliti novega podpredsednika. Kot najresnej-ša kandidata se imenujeta demokratska poslanca Žika Rafailovič in Rado slav Agatonovič. V ostalem pa bo Narodna skupščina nadaljevala dnevni red, to je razpravo o proračunu. Zopet revizija poslovnika Kakor se zatrjuje, se vrše med gg. Vukičevičem in Davidovičem že razgovori o spremembi skupščinskega poslovnika. G. Vukičevič se očividno boji kritike opozicije in hoče zato s spremembo poslovnika onemogočiti ali vsaj skrajšati proračunsko debato na minimum. G. Vukičevič utemeluje svojo zahtevo s tem. da je zaradi vladne krize izgubila Narodna skupščina mnogo časa in dia je treba zato proračunsko razpravo kar najbolj pospešiti. Dnevno se bodo vršile tri seie, dopoldne, popoldne in ponoči. Sprememba vladne liste v zadnjem hipu Beograd, 23. februarja r. Lista ministrov, ki smo jo objavili včeraj, je bila danes tik pred podpisom ukaza o imenovanju nove vlade nekoliko spremenjena. Minister pravde je postal Milo-rad Vuj eič, ki velja za centrumaša, dočim je bil prvotno za ta resor določen pašičevec Krsta Miletič, katerega pa je g. Vuldlčevič v zadnjem hipu izigral. Ministrstvo ver ie prevzel radikal Milan Smcnovič, ker je prejšnji kandidat Mrorad Vtijičič dobil resor pravde. Ostala, včeraj objavljena lista je ostala nespremenjena. Danes zjutraj so se raznesle tudi vesti, da to ostal v vladi le še tudi dr. Angjelinovič kot edini zastopnik Hrvatov, ki naj bi obdržal še dialje ministrstvo za izenačenje zakonov. Iz tega pa ni bilo nič in ostalo je pri včerajšnjem sklepu, da prevzame ministrstvo za izenačenje zakonov dr. Šumenkovič. ki bo obenem zastopnik zunanjega ministra. Gg. Krsta Miletič in Angjelinovič sta prav do prisege živela v prepričanju, da bosta m nistra in sta prišla že tudi k prisegi Šele tam sta izvedela, da nista na listi. Bilanca tritedenske krize Boj za enakopravnost še ni dobojevan Kljub obnovi stare vlade je hegemonistični režim omajan v svojih temeljili. — Razen ministrov in klerikalcev ni nihče zadovoljen z novo vlado Razočaranje in nezadovoljstvo z novo vlado G. Vukičevič je določil radikalske ministre zopet kar na lastno roko. — Pašičevci tudi v novi vladi nimajo nobenega zastopnika. — Nezadovoljni demokrati Beograd, 23. februarja, p. Obnovljena Vukičevičeva vlada ni pomirila ne-zadovoljnežev v radikalskem klubu, pa tudi v demokratskem klubu ne uživa nedeljenih simpatij. G. Vukičevič je sicer obljubljal i centrumašem i pašičev-cem da jim bo dal v vladi primerno zastopstvo in je tozadevno pristal na razne koncesije, nazadnje pa je radikalski del vlade ostal v glavnem neizpre-menjen. Mesto ministra pravde dr. Su-botiča je stopil v vlado Milorad Vuji-čič. ki pa pripada nevtralni skupini, tako da njegov vstop ne predstavlja koncesije niti centrumašem niti paši-čevcem Prav tako pašičevci; tudi Milana Si-monoviča ne smatrajo za svojega. Prvotno bi imel vstopiti v vlado mesto Vujičiča Krsta Miletič. Še sinoči je dal g. Vukičevič pašičevcem zagotovilo, da bo Krsta Miletič minister, ^v zadnjem hipu pa jih je zopet izigral. Še danes ob 10. dopoldne, ko se je sestavljala de-finitivna lista ministrov, je g. Vukičevič pašičevcem zatrjeval, da stopi v vlado tudi g. Miletič, ki je nato res odšel domov in se preoblekel, da se udeleži zaprisege. Ko pa je ob pol 12. prišel v vladno predsedstvo in je bil ukaz o novi vladi že podpisan, je šele izvedel, da je ostal na cedilu. To je vzbudilo seveda . med pašičevci največje ogorčenje. Popoldne so izjavljali novinar-iem. da bodo nadaljevali svojo borbo preti g. Vukičeviču in če treba podprli v Narodni skupščini tudi opozicijo. Prav tako pa vlada nezadovoljstvo s sestavo nove vlade tudi v delu demokratskega kluba. Glavnega nezado-vol.ineža sta dr. Kumanudi in dr. Grga Angjelinovič. ki sta si zelo prizadevala, da bi ostala še nadalje ministra. Doktor Kumanudi je bil tako ogorčen da svojemu nasledniku g. MManu Grolu niti ni hotel osebno izročiti ministrskih poslov. Dr. Grga Angjelinovič je vse do zadnjega mislil, da ostane na svojem mestu. Včeraj je bil določen za njegovega naslednika dr. Ilija Šumenkovič. toda na današnjih dopoldanskih konferencah je bilo znova dogovorjeno, da ostane Angjelinovič minister za izenačenje zakonov, tako da bo v vladi vsaj en Hrvat. Ko pa je g. Vukičevič po povratku z dvora prečital v vladnem predsedstvu zbranim ministrskim kandidatom ukaz o imenovanju nove vlade, je izvedel tudi g. Angjelinovič, da je izgubil svoj ministrski položaj. Ves ogorčen ie zapustil vladno predsedstvo m v razgovoru z novinarji napadal g. Davidoviča. češ da je podpiral sestavo vlade, v kateri ni nobenega Hrvata. Radič odootoval v Zagreb Beograd. 23. febr. L Nocoj ob pol 12. je Stepan Radič v spremstvu nekaterih po« slancev odpotoval v Zagreb. Beograd, 23. februarja, L Ponovim Vukičevičeva vlada je bila danes opoldne zaprisežena; s tem je formalno zaključena nad tri tedne trajajoča kriza, ki je imela pokazati, ali je v naši državi še mogoče ustvariti režima enakopravnosti in svobode. Obnovitev Vuki-čevičevega sistema znači, da boj še ni dobojevan. V nestrpnem strahu za svoje interese so se hegemonisti zopet združili in pobotali so se največji dosedanji neprijatelji. a g- Davidovič je položil demokracijo na oltar g. Vukičeviču. Vendar pa je hegemonistični režim pretrpd silen pretres in je mogel svojo vlado le s silo zopet zakrpati. Kako se na to vlado gleda, je pokazala na naravnost senzacijonalni način današnja zaprisega. Akoravno se kralj popolnoma dobro počuti, se zaprisega vlade ni izvršila pred njim. temveč v ministrskem predsedništvu, kar je dosedaj edinstven slučaj v naši državni zgodovini in kar je naravno izzvak) v političnih krogih najmučnejšo senzacijo. Tako je novi vladi že ob njenem rojstvu izpodkopana vsaka avtoriteta in njen provizorični značaj je naravnost demonstrativno podčrtan. To je tudi logično, saj predstavlja ponovni Vuki-čevičev kabinet le poslabšano izdanie bivše Vukičevičeve vlade, ki se je. čeprav je formalno razpolagala s parlamentarno večino preko 200 glasov, zrušila na svoji politični in moralični nesposobnosti. Hegemonistični značaj novega Vuki-čevičevega kabineta je še jačje povdar-jen s tem, da vanjo ni bil vzet niti en Hrvat. Res so v njej zastopani Slovenci po šefu klerikalne stranke dr. Korošcu, toda to zastopstvo je le formalnega značaja, saj je znano, da ie doktor Korošec v prošlih kritičnih dneh opetovano izjavil, da zanj misli in odločuje g. Vukičevič. Slovenski klerikalci so postali že davno, kakor je pokazalo vse njihovo obnašanje v Narodni skupščini, poslušen privesek velesrbi-.ianske policijske radikalije. Za popolno nesposobnost in nerazumevanje nove Vukičevičeve vlade za aktua'ne probleme našega državnega političnega življenja je karakteristično dejstvo da je resor pravde, ki ima pred seboj veliko delo izenačenja zakonov v zakonodajnem odboru, izročen gospodu Vujičiču, dolgoletnemu srbijan-skemu sreskemu načelniku, ki o teh vprašanjih najbrž niti pojma nima resor soc:jalne politike pa je izročen gospodu Cedi Radoviču, enemu izmed najbolj konservativnih poslancev iz notranjosti Srbije. Sestava nove vlade je vzbudila v samih vladnih vrstah obče nezadovoljstvo in tako v radikalnem, kakor v demokratskem klubu ji napovedujejo brzi konec. Med radikali so posebno ogorčeni pašičevci in centrumaši, ki jih je Vukičevič še v zadnjem trenutku izigral. Prvotno je bil na listi pašičevec Krsta Miletič za ministra pravde, a ga je g. Vukičevič brisal in mesto njega vzel g. Simonoviča, ki je bil svoječasno res pašičevec. pa je že davno prešel v Vukičevičevo skupino. Pašičevci bodo sedaj nadaljevali izdajanje svojega lista «Oslobodjenje». ki najostreje kri-tikuje g. Vukičeviča. Tudi centrumaši napovedujejo otvor-jeno borbo g. Vukičeviču. V demokratskem klubu so nesoglasja še večja. Danes se že oglaša bivši minister dr. Angjelinovič z javnim protestom proti temu, da demokratski klub ni predlagal nobenega Hrvata v vlado in je s tem pokazal popolno oreziranje hrvatskega dela našega naroda. Edino zadovoljni so v trenutku morda klerikalci, ki pričakujejo, da bo doktor Korošec preganja! njihove politične nasprotnike v prečanskih krajih. Ako bi se to res zgodilo, se bo kmalu pokazalo. da se klerikalci v svojem pričakovanju motijo, ker bo KDK našla način, da onemogoči partizanska našil-stva njihovega notranjega ministra. V ostalem so dnevi dr. Korošca že danes šteti in klerikalno veselje bo kratko. Sicer pa ima dr. Korošec priložnost, da svojo energijo in sposobnost pokaže v drugi smeri, ne pa proti svojim političnim nasprotnikom. Stališče KDK napram novi vladi je povsem jasno. Ona bo nadaljevala svoio borbo za enakopravnost, moralno in politično še ojačena. ker je tekom krize celemu narodu dokazala, da ji ne gre za ministrske portfelje, temveč da je njeno .sodelovanje v vladi odvisno od tega. da se sprejmejo najelementarnej-ša načela enakopravnosti in svobode v vladni program ter njihova izvedba tudi zajamči. Obnovljena Vukičevičeva vlada, ki predstavlja koncentracijo vseh srbiian-sk:h strank v znamenju hegemonizma, bo imela v KDK svojega brezobzirnega. vendar pa skoz in skoz stvarnega nasprotnika, ki se zaveda svoje končne zmage. Način, kako je bila danes vlada zaprisežena, je dokaz, da najmerodaj-nejši faktor v državi tej vladi ne poklanja polnega zaupanja in da pričakuje skorajšnje izpremembe sistema, ki ga predstavlja današnji Vukičevičev kabinet. »Začasna delovna vlada stalnega brezdelja" Stepan Radič o hegemonizmu nove vlade Spremenjeni nazori g. Davidoviča. — Trije pakti pa hegemo-nizem. — Vlada brez Hrvatov. — Potreba novih volitev Zagreb, 23. februarja, n. Stjepan Radič je posla! iz Beograda za jutrišnji »Narodni val« članek, v katerem izraža svoje mnenje o novi vladi, ki jo imenuje »začasno de- lovno vlado stalnega brezdelja«. »K sreči,« pravi Stj. Radič, »je karakteristika te vlade začasnost, kar ie vlada tudi sama priznala. V svojo sredo je neprestano vabila najprej HSS in končno s težkim srcem vso KDK, da bi postala definitivna vlada«. »Vladno krizo je otvoril Ljuba Davidovič v glavnem zato, da bi se izvedla taka koncentracija, v kateri bi se izgubila prečanska fronta. Ko je predsednik HSS iziavil Ljubi Davidoviču, da bi bilo to potom koncentracije mogoče, je Liuba Davidovič navdušeno izjavil: »Tudi jaz jim to govorim, toda nočejo tega videti, vendar pa sedaj že polagoma uvidevajo«. Toda obe srbljanski stranki, radikalna in demokratska, sta zapadli v hegemonizem in sta potom Davidoviča in Vukičeviča sklenili poseben pakt za učvrstitev Tadikalno-demokratske hegemonije in pljačkania«. »To je tretji pakt za hegemonizem. Prvi je bil blejski pakt dr. Korošca, ki se je s tem paktom obvezal, da bo Velja Vukičevič v bodoče govoril in mislil za slovenske klerikalce. Sli če n pakt je sklenil dr. Spaho. Tako je postala srbijanska radikalno-demo-kratska večina, ki pa je istočasno zadušila vsako svobodo za prečane in vsako ravno-pravnost«. »Ta tretji pakt se bo skrivoma ojačeval z nasiljem in korupcijo vse dotlej, dokler bo na čelu vlade Velja Vukičevič ali kdo drugi njemu sličeB. S tem paktom so srbi-janske stranke pogazile osnovno misel naše države, ravnopravnost Hrvatov in prečanskih krajev ter so pogazile tudi internaci-jonalni značaj naše države, ki je tudi kra- ljevina Hrvatov in ne samo Srbov in Slovencev«. \ »Napravile so tudi to napako, da so že v naprej odbile razpravo o vsaki zahtevi opor zicije, celo o prehrani gladujočega naroda, morebiti zato. ker umira ta narod samo v prečanskih krajih. S tem se ie ustvaril nov, mnogo tež.il politični položaj, kakor je bU pred krizo. Hegemonisti so torei nalašB opoziciji ustvarili in usilili prečansko fronto Oni so s tem črnom, baje v obrambi parlamentarizma, bržkone onemogočili KDK tudi vstop v bodočo vlado pod nevtralno osebnostjo. Toda hegemonisti so k sreči samo začasno tako močni. Njihove metode tri ura-firajo samo začasno, ker je iz te krize edini izhod, da gremo v volitve, ki bodo tokrat brezpogojno svobodne.« Vlada brez Hrvatov Beograd, 23. febr. p. S sestavo nove vlade ni nihče zadovoljen razen onih, ki so postali ministri. Radikalom ni všeč, da so demokrati dobili na njihov račun en port* felj več, neprijeten pa jim je tudi g. Milan Grol, ki je vodil poprej najhujšo borbo proti g. Vukičeviču in radikalom sploh. Pašičevci izjavljajo, da nove vlade ne pri« znavajo za svojo in da si bodo obdržali svobodne roke. Davidovičevci rn marin* kovičevci očitajo drug drugemu, da imajo preveč ministrov. Marinkovičevci so se trudili, da bi po izločitvi dr. Angjelinoviča spravili v vlado dr. Ribarja. ki je tudi lir« vat in velja za nekakega nevtralca med obema kriloma demokratskega kluha. A niti to jim ni uspelo. Baje se je Ribarje*l kandidaturi najodločneje uprl sam Davidovič, ker je dr. Ribar na znani seji de» mokratskega kluba nastopil proti D«vido« vieevemu predlogu za prokinjeoje koeHsfc je z radikali «JUTRO» E & fmmMBamm&nassseeaet fiki M. w. m Narodna banka izkazuje 75 milijonov dobička Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1927, — Funkcijo-narji banke dobe 4.5 milijona tantijem, delničarji pa 28 milijonov dividend Beograd, 23. februarja, i. Dne 4. marca se bo vršil redni letni zbor delničarjev Narodne tenke, bi je izdala za to priliko obširno poročilo o svojem lanskoletnem poslovanju. Iz tega poročila posnemamo naslednje: Posl! z državo. Posli Narodne banke z državo so se gibali tudi lansko leto v dveh smereh: vršitev brezplačne službe državnega blagajnika in faklična stabilizacija dinarja s pomočjo smo-trene devizne politike. Od L 1923. Narodna banka ni dajala državi nikakih novih kreditov. Državni dolg Narodni banki, ki je prvotno znašal 1.237,413.759 Din, se krči vsako leto in je koncem leta 1927. znašal 1 milijardo 72,664,873 Din. Od raznih državnih blagajn tako v centrali, kakor pri podružnicah je lani Narodna banka inkasirala 4742 milijonov, kar znaša dve petini celokupnih državnih dohodkov. Na račun države je Narodna banka lani kupila inozemskih deviz aa 4314 milijonov dinarjev. S temi devizami Je Narodna banka podpirala stabilizacijo dinarja in potrebe domače trgovine in industrije. Poročilo Narodne banke ugotavlja, da se je lani še bolj ojačila koncentracija deviznega prometa pri Narodni banki, kar je naj-'boljše jamstvo za stabilizacijo dinarja. Žetev, izvoz in uvoz, trgovina in industrija. Poročilo ugotavlja, da je lansko leto z ozirom na žetev daleč zaostalo za letom 1926., Čeprav je bila žetev cerealij v ostalem svetu boljša, kakor prejšnje leto. Pšenice je bilo posejano 1,873.695 ha, to je za 120.132 ha več kakor predlansko leto. Koruze je bilo posejane 2,250.279 ha, za 84.879 ha več, kakor 1. 1926. Kljub temu pa je donos pšenice nazadoval za 23 %, donos koruze pa za 43 %. Uprava apelira na državno in privatno ini-cijativo, naj bi v čim izdatnejši meri podpirala kmetijstvo, ki je edino v stanju popraviti splošno gospodarsko stanje v državi. Uvozna trgovina se je borila z raznimi težkočami, v prvi v-sti s tem, da je poljedelec zaradi splošne gospodarske krize in slabe žetve postal slab kupec uvoženih predmetov. Posledica tega je bila, da so trgovci postajali nelikvidni. Tudi predvojna in povojna industrija je prišla v razne težkoče. Kljub temu pa ugotavlja poročilo, da se postavlja naša mlada icdustrija z vsakim dnem na bolj zdravo podlago, da se njen položaj boljša, edino v mlinski in mesni industriji se kriza še zaostruje. Kreditna politika in denarni trg. Narodna banka je lani podvojila svoje delo za zboljšanje eskomptnc politike in za konsolidacijo eskornptnih poslov. Ban* ka je napravila načelen sklep, da noben denarni zavod pri njej nc more imeti kres dita nad 50 miri jenov dinarjev. Tekom lanskega leta je Narodna banka posameznim denarnim zavodom dovolila rednih kredi* tov za 676 milijonov, sezonskih kreditov pa za 189 milijonov. Poročilo ugotavlja, da je bilo obrestovanje tudi lani še vedno drago. Glede kmečkih dolgov smatra Narodna banka, da bi jih morali kmetovalci sami vrniti, ne pa država ali samouprave. Kme* tijstvu bi se dalo najbolje pomagati s tem, da bi se za vse vrste kmetijske delavnosti ustanovili posebni instituti, ki naj prouču« jejo najmodernejše načine intenzifikacije kmetijske produkcije. Glede dinarja ugotavlja poročilo, da je dejansko stabiliziran že tri leta in sicer na točki 9.13 švicarskega franka. Čisti dobiček Narodne banke. Za lansko leto znaša čisti dobiček 75 mi= lijonov dinarjev, 6 odst. te vsote je dolo« čenih za tantijeme, od ostanka dobi drža« va 60 odst., 28.250.000 Din pa se razdeli med delničarje kot dividenda. Uprava pred laga, naj se določi dividenda 400 Din na delnico. ■"Ssiso" Velika odgovornost g. Davidoviča Svetozar Pribičevič o razvoju vladne krize in o situaciji po obnovitvi Vukičeviceve vlade Beograd. 28.' februarja p. G. Svetozar Pribičevič le danes proti večeru sprejel novinarje in jim podal na vprašanje, kaj sodi o novi Vukičevičevi vladi, sledečo izjavo: Draga vlada g. Vukičeviča je obenem vlada g. Davidoviča. Dc&jn je g. Davidovič o prvi vlsdi g. Vukičeviča lahko trdil, da jo le samo toleri-ral, ie pri sestavj druge Vukičevičeve vlade aktivno sodeloval. Za prvo vlado g. Vu-Jdčeviča smo delali odgovorne samo radikale. za drugo vlado pa nosilo odgovornost pred narodom v enaki meri tudi demokrati. Se več. Demokrati so za to vlado tembolj odgovorni. ker so jo ustvarili na razvalinah združene demokracije, na katero je polaga! narod toliko na de. Osebno odgovornost g. Davidoviča ?xi delo te vlade, poveča še dejstvo, da je v njei niegov naj-totlmnelŠ! zaupnik g. Milan Grol. G. dr. •Marinkovič se absenlra in gre v inozemstvo na dopust. S tem postane glavna demokratska oseba v vladi g. Vukičeviča z. MSan Grol. kar pomeni z drugimi besedami, g. Davidovič. Na shodih v Vranji in Melaku za časa voMne borbe Je g. Davidovič dejal: »Narod. grešil sem pred teboi. ko sem pomaga!, da Je prišel na čelo vlade g. Vukičevič. prosim te, da mi to oprostiš. Ko bom imel drugič priliko, da govorim, bo slišal drugačne besede.« Sedaj je imel g. Davidove priliko, da govori drugače, toda on ie pri tej priliki sankcij oni ral vse. kar je storil g. Vukičevič. Neki beograjska list je včeraj pisal, da je g. Davidovič napravil sporazum z Vukiče-vičem za obrambo demokracije in narla-memtarizma. To meri na predlog g. Radiča o izvempa-ri amentarni osebi na čelu koncentracijske vlade. K temu je treba pripom-Orti, da Je bil sporazum med Vukičevičem in Davidovičem sklenien, še preden ie padel predlog g. Radiča. Ta predlog torej ni mogel vplivati na ta Mporafcttm. Poleg tega pa so predlo« g. Radiča popolnoma napačno in namenoma nepravilno ranesli v javnost. Radikali so se" deli v vladi i dvema aktivnima generaloma v uniformi, a se nlso oroti temu niti najmanj bnnili. Tudi v vladi, v katero so §11 demokrati, sta bila dva generala, razen tega pa so bili od iste vlade imenovani aktivni polkovnik] za velike župane. Sedaj pa se ti parlamentarci bunljo proti Radi-čevemm predSoru hi vprlzarjajo gonlo proti KDK. G. Radič is prelagal izvemparlamentar-»o osebnost, kakor so io demokrati zahtevali že krta 1920. O. Radič pa nikdar ni retoel. da mora to biti general, marveč ie samo dopuščal, da le ultima linea lahko to tudi oseba iz vojske, url čemer Je izrecno naglašal, da to ne more bit, aktivni vojaški čimlteM ki da misija te nevtralne osebe ne sme biti naperjena proM parlamentu. Zaradi tesra Je g. Radič tudi zahteval, da morajo Wti v vladi, la bi io sestavila taka nevtralna oseba, vsi šefi parlamentarnih strank. Če so v vladi vsi šefi parlamentarnih skupili, potem pač ne more Wti taka vlada naperjena proti parlaroeartu. Leta 1923 so predlagali gotov krogi sestavo vlade ood vodstvom vojvode St. štepaooviča. Ponavljam, da sem pred par dnevi v navzočnosti fc. Radiča vprašal g. Davidoviča. aH ne bt taka vlada pod vodstvom vojvode Stepanoviča s šefi parlamentarnih strank nudila več garancij za pravni red wi parlamentarizem, nego vlada. kateri načelule poHcaJ-radikal g. Vukičevič. G. Davidovič Je takrat popolnoma lioiatao priznal, da to drži. kakor ie to tudi evtdentno. ako bi sestavil Vlado g. Bafug-džič. KI h* temu pa dVeaAo nečuveno go-šlo moti KDK. G. Korošec kot notranji minister ima nalogo, da s svojim talarjem pokrije zločine radikalske policije. Demokratizem g. Davidoviča in tovarišev najbolj ilustrira dejstvo, da so glavni resor v državi izročili klerikalcem. Naj vprašajo g. Pamle-veja. Herriota in druge avtoritete zapadtiih držav ali bi prišlo tam komukoli na um, da stori r.ekaj sličnega. Radikalska policija ne bo pod zaščito dr. Korošca prav nič boljša, kakor ve bila takrat, ko je nos.l odgovornost radikalski minister. G. Davidovič le na seji demokratskega kluba izjavii, da je morala kriza biti zaključena na tak način, češ. da je KDK stavila tako težke zahteve, da bi jih tudi oni sami ne mogli sprejeti, če bi jih kdo stavil. Ta izjava najbolj karakterizira pojmovanje g. Davidoviča o enakosti fn ravnopravno-sti. Kaj smo mi zahtevali? Zahtevali smo revizijo davčnega zakona, revizijo proračuna, eno važnejših ministrstev, prehrano gladujočega naroda in depolitizacijo državne uprave. Ali so te zahteve nesprejemljive? Vprašam objektivne ljudi v celi državi, katera izmed teh naših zahtev je takšna, da je ni mogoče sprejeti in da je nismo zahtevali popolnoma upravičeno? G. Davidovič menda misli, da smatramo mi za srečo, ako nas sprejme v vlado, da smo mi liudie brez idej in načel, ki se tepejo za portfeiie. Mi smo vsakemu mandatarju krone stavili iste zahteve, kar dovolj Jasno dokazuje načelnost naše politike. Proti tej vladi g. Vukičeviča, bomo nadaljevali najostrejšo borbo v parlamentu in izven njega. Današnja »Politika« p!še, da je v sedanji vladni večini 91 prečanskih poslancev, dočim jih imata Radič in Pribičevič samo 85. Toda »Politika« ne pove, da je • naših 85 poslancev izvoljenih po svobodni volji naroda, polovica vladnih prečanskih poslancev pa samo s pomočjo policije in korupcije. Za Radičem in Pribičevičem stoje vsi Hrvati, za današnjo vlado niti eden. Račun, ki ga podaje »ugledni demokrat« v »Politiki« temelji vrh tega na rezultatih septembrskih volitev, ko sva se g. Radič in jaz še medsebojno pobijala in ko še ni obstoiala KDK, ki je bila osnovana z znano beograjsko resolucijo. Če bi se vršile volitve po tem zgodovinskem dogodku aH danes, bi bil rezultat popolnoma drugačen. Na koncu moram še pripomniti, da ie naša vest mirna. Od 5. oktobra, ko se je sestala Narodna skupščina, pa do sporazuma med Vukičevičem in Davidovičem, smo mi storili vse, kar je v naši moči, da se združi celokupna demokracija, za večjo garancijo pa smo ponudili demokratom osnovanje enotnega kluba, ki hi imel absolutno večino v Narodni skupščini. Hoteli smo izvoliti demokrata za skupščinskega predsednika, a glasovali smo zanj mi, dočim so demokrati sami glasovali proti njemu. Hoteli sme se kar najtesneje združiti v demokratsko stranko, da bi na ta način prešlo težišče v Narodni skupščini na združeno demokracijo. A vse to je bilo zaman. Demokrati so napravili napram nam edini plašni korak z ustanovitvijo izvršnega odbora Demokratske unije, a še tega je gosp. Davidovič porušil, ko je sklenil sporazum z Vukičevičem. Mi imamo sedaj popolnoma svobodne roke in se bomo opredelili tako, kakor bo odgovarjalo interesom naroda, ki nam je dal svoje zaupanje. Nenaden preokrot v monoštrski alerl Demarša Društva narodov v Budimpešti Predsednik sveta Društva narodov zahteva odgoditev javne dražbe v Monoštru, ki se ima izvršiti danes, — Nad vse uljuden odgovor grofa Bethlena. — Tudi grški zastopnik za takojšnjo inicijativo. — Presenečenje v Ženevi Ženeva, 23. februarja, s. Glavni tajnik Društva narodov sir trik Drumond je poslal madžarskemu ministrskemu predsedniku nujno brzojavko, v kateri mu sporoča, da ga je naprosil se- danji predsednik Sveta Društva narodov kitajski poslanik v Parizu Ceng Lo, naj brzojavno sporoči madžarski vladi, da se Svet Društva narodov sedaj bavi s predlogom češkoslovaške, rumunske in jugoslovenske vlade glede nionoštrske afere in da je v listih zvedel. da namerava madžarska vlada prodati zaplenjeno orožje. Z ozirom na to bi bilo na mestu, da se ta prodaja odgodi, dokler Svet Društva narodov ne_bo prouči! zadeve. Ženeva, 23. februarja, s. Korak sedanjega predsednika Sveta Društva narodov Ceng Loa. s katerim direktno posega v monoštrsko aiero, je v ženevskih krogili povzročil nekako presenečenje. ker je ta korak v očitnem ] nasprotju z določbami glede investiga- j cijskega postopanja. Kakor znano, se more Svet bavlti z investigacijskim postopanjem samo na formelni predlog. Svet more šele po proučitvi zadeve skleniti, kakšni koraki se bodo storili proti državi, ki je pod investigacijo. Nikjer v investigacljskem pravilniku ni govora o kaki direktni inicijativi predsednika Sveta. Mogoče se najde pojasnilo za ta korak pariškega kitajskega poslanika danes v «Matinu» objavljenem razgovoru Sauerweina z grškim delegatom pri Društvu narodov in članom varnostnega odbora Poli t i som. V tem razgovoru se zavzema Pofitis za splošno ln takojšnjo iniciativo Sveta Društva narodov v monoštrski zadevi. Mogoče je Cong Lo je nato sprejel novinarje, katerim je sporočil intervencijo pri grofu Bethlenu. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da še ni prepozno; ker je ravnokar dal glavnemu tajniku Društva narodov nalog, nai noto takoj odpošlje. Ako bomo postopali hitro, je dejal Cong Lo, bomo mogli v Budimpešti še intervenirati ter onemogočiti prodajo vojnega materijala. Pri teh besedah je bil Cong Lo poklican k telefonu. Ko se je povrnil, je izjavil, da je ravnokar dobi! obvestilo, da je bila brzojavka madžarski vladi odposlana. Kakor vidite, je končal Cong Lo. je bila madžarska vlada pravočasno obveščena o želji Sveta Društva narodov-. Budimpešta, 23. februarja, g. Ministrski predsednik grof Bethlen ie na brzojavko glavnega tajnika Društva narodov odgovoril z naslednjo brzojavko: Madžarsko vlado je presenetila vsebina Vaše brzojavke. Iz uradnih poročil listov ie bilo že več tednov znano. da bodo kompetentne oblasti predmetni materijal v smislu obstoječih norm uničile ter prodale na dražbi, ako se ne javi legitimni lastnik. Ker je dražba določena za jutri zjutraj in ker se bo vršila pod nadzorstvom konrpetent-nih sodnijskih oblasti v Monoštru, je nemogoče odgodi ti izvedbo postopanja. Naj mi bo dovoljeno pripomniti, aa norme. ki se tičejo pravice investigacije, ne vsebujejo nobenih določb za tak slučaj. Ne glede na to. bo madžarska vlada iz vljudnosti proti sedanjemu predsedniku Sveta Društva narodov naprosila kupce, naj pustijo predmete, ki jih bodo kupili na dražbi, na licu mesta. Grof Štefan Bethlen. Pariz, 23. februarja, s. Listi nadaiju- Ceng Lo na podlagi tega članka in pod | jejo z razpravami o tihotapstvu orožja vplivom Briandove intervencije izvršil svojo demaršo. Monoštrska afera, ki je medtem že zaradi njenega relativno manjšega pomena postala bolj postransko vprašanje programa Sveta, je vsled tega koraka Ceng Loa dobila popolnoma drugo sliko. Pariz, 23. februarja, g. Zunanji minister Briand je sprejel danes predsednika Sveta Društva narodov Cong Loa. V svojem razgovoru sta sklenila oci-po-slati protestno noto madžarski vladi na Madžarsko. Ženevski poročevalec Petit Parisiena poroča, da je treba pričakovati, da bo nameravana preiskava monoštrske afere po Društvu narodov zavzela večji obseg. Menijo, da bo Društvo narodov sklenilo razširiti preiskavo sedaj na vsa madžarska oboroževanja. Ni izključeno, da bo Društvo narodov zopet ustanovilo vojaško kontrolo na Madžarskem. Stalni zastopnik Madžarske v varnostnem odboru se z vso silo prizadeva, da opraviči posto- zaradi nameravanega uničenja v Mono- j panje svoje vlade v tej aferi. Njegov štru zaplenjenega vojnega materijala. i dokument pa je ostal brez uspeha. Fašisti iiočejo kolonizirati slovensko zimilo Dogodek v Selcait je dal fašističnemu tisku nov povod za na pade na slovensko prebivalstvo Rim, 23. februarja. !. Izid preiskave giede atentata proti miličnikom v Sel-cah pri Postojni ni še znan. kljub temu pa zvračajo fašistični listi v svojih poročilih vso krivdo na tamošnje prebivalstvo. Na podlagi teh neupravičenih obdolžitev zahtevajo fašistična glasila, naj vlada poskrbi za drakonične mere proti obmejnim ^slovanskim nacionalističnim tolovaistvom«. kakor se izraža n. pr. «Giorna!e d'Italia». Milanski šajev. Potrebno bo, da bodo pri rešitvi tega vprašanja pomagali činiteJji trgovske? a sveta m zastopniki gospodarskega živ« jenja. Akcija fašistov 23. febr. h. Glasilo češfcosk>va» šistov «Riska Straž« bo od 1. marca naprej izhajalo kot dnevnik. Z« svoj list delajo fašisti bombastično reklamo. List jo izhajal vsak dan ob 13. tiri Pred prenosom francoskega zlata iz Londona v Pariz Pariz, 23. febr. s. »Journal Industrielle» poroča, da namerava Franooska narodna banka svoj zlati depot prenesti iz Londo na v Pariz, Istotako namerava banka spre* meniti v efektivno zlato svoje zlate devize, !ci jih je nakupila, ia obdrži stabHnoet franka. Francoska narodna banka ima se« daj približno 130 milijonov funtov. Pr, ški Burov alarmira Sofija, 23. febr. g. Kakor poroča «Z*o» do*, je zunanji minister Burov v ministra skem svetu podal vznemirljivo poročilo o položaju na bcrfgarsko»jugoslovenski meji. Po njegovih informacijah zbira Jugoslavi« ja ob bolgarski meji z ozirom na ojačenje delovanja makedonskega komiteja močne čete. Makedonske tolpe so dobile ojašpnje s strani Arnavtov. Prekinjenje trgovinskih pogajanj med Italijo in Madžarsko Budimpešta, 23. febr. h. Kakor znano, ;>o se pred časom med Madžarsko m Itali* jo pričela pogajanja za sklep trgovinske pogodbe. Madžarska delegacija se je po večtedenskem bivanju v Rimu pretekli te* den vrnila na Dunaj, da poda poročilo o dosedaj doseženih uspehih. V ponedeljek pa je v Budimpešto prispela brzojavka, v kateri se naproša madžarska vlada, naj za sedaj ne pošlje svoje delegacije v Rim, ker je italijanska delegacija bila poverjena z drugo nalogo. Ta nenadna prekinitev trgo vinskih pogajanj, je v gospodarskih kro* gih povzročila veliko razburjenje. Listi, ki stoje blizu vlade skušajo zmanjšati utis tega prekinjeiija ter izjavljajo, da .se bodo pogajanja takoj zopet pričela, ko bo itali* janska delegacija Končala svojo novo na« !<■ go. Stalin bo demisijonir&I? Pariz, 23. febr. d. V borbi med Stalinom, Rikovom in Kalininom je bil poražen Sta« lin, ki bo kakor poroča moskovski poro« čevalec lista «Messager Socialist» odložil svoje mesto kot generalni tajnik komuni* stične stranke. Pričakovati je preokret sovjetske politike na desno. Boj za ruski petrolej Pariz, 23. febr. d. Rakor poroča «New York Herald-«, to ostaii načrti, da bi pri« šlo do sporazuma med Standart Oil in Royal Deutch Companv do sporazuma bre/ uspeha. Vodja ruske petrolejske in* austrije, ki se nahaja v Newyorku je izja« vil, da namerava sovjetska vlada zvišati rusko produkcijo petroleja v sedanjem ie« tu Se za 33 odst. Ker hoče ruska vlada najeti posojilo 10 milijonov dolarjev, ki jih hoče porabiti za potrebne stroje in in* stalacije v petrolejski industriji, je posla* Ia svojega zastopnika v Ameriko. V ame» riških krogih smatrajo, da bi pomenilo zvi* Sanje ruskega produkcijskega programa težko ogrožitev mednarodnega trga. Pomanjkanje žita v ruskih mestih Moskva, 23. febr. d V Rusiji so se j t vile zopet težkoče s preskrbo žita. ie izrecno povdarjsl na zadnjem gospodar« skem kongresu Rykov. ki je priznal, da ne« katera mesta niso mogla dobiti dovolj žita. V mnogih krajih se občuti tudi veliko po« manjkanje industrijskih predmetov. Vlada licče zato dirigirati celokupno industrijsko produkcijo v provinci, da bo na tak način omogočila zadostno preskrbo mest z živili Žitne zaloge so v tem letu mnogo manjše kot v isti dobi lanskega leta. Vlada bo t vso strogostjo pričela pobirati davke, ter proti zamudnikom, ki imajo žito, odredila najstrožje sankcije. Splošni gospodarski položaj se je sicer zboljšal, vendar pa za sedaj še ni izgleda, da se bodo vse težav« končnoveljavno odstranile. Debata o Gradiščanski v avstrijskem parlamentu Dunaj. 23. februarja, d. V špecijalni proračunski debati se je socijalnodemokratski poslanec Sailer bavil tudi z razmerami na Gra-dišPanskein ter je povdarjal, da na meji še vedno ni miru. Pozabiti se ne sme na gotove dogodke v zadDjem času, kakor n. pr. na znano pismo madžarskega knezoškofa Sere-dija, na monoštrsko afero in na vpade madžarskih orožnikov. Enkrat za vselej, je dejal poslanec Sailer, se mora madžarskim grofom, in madžarski veleburžoaziji javno reži: Kolo zgodovine ee ne more pomakniti nazaj. Gradiščanska spada k Avstriji, kjer bo tudi ostala. Poslanec Sailer je nato apeliral na madžarski narod ter dejal, da se madžarska ozemlja, ki spadajo sedaj k drugim državam, ne bodo pridobila z vojno ali s podporo velikašev na Madžarskem ter se ne bo popravila krivica trianonske mirovne pogodbe, temveč z napredkom demokracije in socijalizma. Govoril je nato o odstopu deželnega glavarja Rauhoferja, ki je bil priljubljen pri vseh strankah. Prisiljen ie bil k odstopu, ker so ostale vse njegove prošnje pri vladi za kredite brez vsakega uspeha. Danes dajejo kredite na Gradiščanskem madžarske banke in posojilnice. Nihče ne more zakriti velikih nevarnosti, ki jih povzroča to dejstvo. Z ozirom na to pozdravlja prisrčno idejo, da se ustanovi deželni hipotekami zavod. Končno se je bavil z velikopotezno agrarno reformo na Gradiščanskem, ter zahteval, da se mora zvezni ljudskošolski zakon razširiti tudi na Gradiščanskem. Sramota je, da veljajo na Gradiščanskem še vedno madžarski zakoni. Afganistanski kralj v Berlinu Berlin, 23. febr, s. Vlada je poklonila afganistanskemu kralju Junkerjevo letalo. Predsednik Hindenburg je priredil danes na čast kralju in kraljici diner, na kate* renj je izrekel zdravko, pri kateri je opozarjal na obstoječe prijateljske odnosa je med obema državama. Afganistanski kralj je v svojem odgovoru povdarjal, da so prijateljski odnošaji med Nemčijo m Af* ganlstanom že več let trdno utemeljeni. Ob 10. »večer se je vršila na čast gostom pred hiSo državnega predsednika velika vojaSba parada. Velik požar na Krasu Trst, 23. febr. e. V Pristavi pri St. Pe« tru na krasu je snoči izbruhnil v neki hiši požar, ki se je naglo širil zaradi vetra, ker so hiše večinoma krite s slamo. V kratkem je poiar zajel nekatere bližnje senike in 5tin Mfe. Dve hifi sta bili popolnoma uni» čeoi, ostali dve pa deloma. Škodo cenijo na 300.000 lir, U j« le deloma krita z za* varovalntno. Pri požaru so pomagali tuda ognjegasoi is Postojne in Tnsta. Itako ie poiar n—tal, H ni dognaao. Oznanjevalci pomladi Kljub temu, da se je živo srebro v zad-rKh dneh skrčilo in zlezlo pod 0 in da skozi nekaj dni brije precej pusta, rezka burja, so se že pojavili prvi oznanjevalci pomladi. V prisojnih rebrih je odklenil korenine sv. Valentin in sol n črni žarki so privabili prvo cvetje. Še zanesljivejši oznanjevalci pomladi pa so ptice selilke. Kot prvi so dospeli, kakor pač vsako leto, divji golobi, pribe in pa škorci. Divje golobe smo opazili v ljubljanski okolici 18. februarja, 2 dni kasneie kakor lani. Sedaj bo preteklo najbrž nekaj dni, dokler ne prileti druga skupina, v katerih bodo zastopane zopet druge vrste selilk. Posebno razne divje race. In ne bo dolgo trajalo, ko prilete tudi prvi kljunači. A tudi one ptice, ki so ostale čez zimo pri nas, so postale živahnejše. Senice že skozi dalj časa vsako opoldne čebljajo svojo pomladansko pesem, ki se zelo loči od otožne jesenske, še bolj pa od žalostnega zimskega škrbetanja Tudi ščinkavec ne ščinka več, marveč jo že zavida tako. kakor bo prepeval v cvetoči pomladi. Rmeni strnadi se ie ozirajo po drobnih družicah. Najbolj nestrpni so pač črnogrli vrabiči, ki so se menda nalezli predpustnega razpoloženja od ljudi, v katerih bližini se počutijo prav dobro. 2e sedaj se šopirilo ter plešejo okoli skromno oblečenih samic in tu pa tam smuknejo v zidne odprtine, kjer nameravajo graditi svoje domove. Le črnemu kosu se letos kar noče od-tajati kljun kljub izredno vabljivim solnč-«iim žarkom. Cepeč pod grmom včasi malo poskuša z zaprtim kljunom, ali da bi se dvignil na drevo in pustil z višine odmevati svojo mehko melodijo, mu ne pride na misel. Upajmo, da bomo, ako ostane vreme kakor sedaj, v par dneh slišali tudi njega med ostalim ptičjim zborom. S tem pa seveda še ni rečeno, da nas rte bi več počastila bela starka zima. Saj nam je še dobro v sponunu, kako ie lansko leto imel zeleni Jurij belo osedlanega konia. Bodočnost Rogaške Slatine (Dopis.) Z novo železniško zvezo Krapina-Roga-tee se bo razvilo ob gornji Sotli novo življenje. Promet bo postal znatno živahnejši, osebni kakor blagovni. Kolikor se sedaj dela na Slatini, bo komaj izpopolnilo primanjkljaj na stanovanjih v pretekli sezoni. Računati pa je treba, da bodo v sezoni 1.929 še znatno bolj narastle množice gostov, saj ni dvoma, da bo nova železniška zveza privabljala ljudi z vzhoda in jugovzhoda. Rogaška Slatina bo predvsem postala izletišče Zagreba. Kakor poleti Gorenjska za Ljubljano, bo Slatina s svojo bližnjo in širšo okolico, Pohorjem itd. poletno izletišče za Zagrebčane. Seveda, ako se bo znala temu primerno akomodirati. Razen nove železniške zveze bo vplivala na razvod tudi novo uvedena zrač. plovba, ki zaenkrat obstoja samo še med Beogradom in Zagrebom, a je računati, da se bo dosegla tudi nidaijnja zveza do Ljub- DANES ZADNJIKRAT Naprei TOM M Razbojniki na ekspres TOM MIX je v tem pustolovnem filmu gibčen kakor kača, hraber kot lev, podjeten kot orel in bor« ben kot volk. TOM MIX ustavi ekspresni vlak TOM M1X reši devojko. TOM MIX lomi pečine. TOM MIX skače iz pečine na ekspres. TOM MIX meče razbojnike z ekspresa. TOM MIX obvlada deset banditov. itd. itd. Predstave danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Ijane m eventualno še do Maribora. Rogaška Slatina ne bi smela prezreti tega važnega momenta Uvrstiti bi se morala med-letalska pristajališča vsaj med sezono. Treba bi bilo oskrbeti pristajališče in bi v to svrho bilo potrebno krajevno društvo, ki bi s pomočjo sedanjega gospodarja zdravilišča — oblastnega odbora — izvršilo primerni načrt. Sla trna z novimi prometnimi zvezami ne bo le izletna točka nedeljskih izletnikov. Ni dvoma, da bi si cele rodbine izbrale Slatino za letovišče v še večji meri, kakor doslej, če bi našle primerna zavetišča — enodružinske vile. kakor jih imajo Ljub'janča-ni in drugi na Bledu in v Bohinju. Tega na Slatini n,. Pogrešalo pa se bo to v bodoče v še večji men, kakor doslej. Treba bo v tem pogledu nekaj ukreniti, bodisi z ini-cijativo zdraviliške uprave, ali pa z akc.jo med privatnimi interesenti. Trgovec, industrij ec itd iz Zagreba, Beograda, Banata in od drugod bo z največj.m zadovoljstvom poslal svojo obilelj na letovanje v zasebno vilo na Slatini, ako bo potom novih zvez lahko v par urah pri svojih in obratno po potrebi zopet pr,- svojih poslih. Vse to dandanes niso več fantazije, marveč stvari, ki so drugod že v običajni praksi. Treba je samo več podjetnosti. Zanimiva statistika upokojitev Nedavno izišla knjiga Jovana Protiča z naslovom »Naši upokojenci« vsebuje točno statistiko o upokojitvah v preteklem letu. Statistika nudi izredno zanimivo sliko in mnogo značilnih posameznosti o stanju naše državne uprave. V celoti ie bilo tekom lanskega leta upokojenih 3712 oseb, samo uradnkov, ne vštevši vdov, družin in prevedb kronskih upokojencev. To znači. da se povprečno v naši držav, upokoji dnevno po 10 uradnikov. V naši državi imamo vrlo visoko število uradmštva. Jasno, da si dosluženi in onemogli uradniki zaslužijo primemo pokojnino. Toda pričujoča statistika točno dokazuje, da je bila samo lani upokojena ena tretjina takih, k' še niso dopolnili 50 le* starosti: njih število znaša 1364. Nekaterim se je posrečilo, da so se jim službena leta uračunala že z desetim letom starosti. K temu je seveda pomagala vojna. Nekateri med njimi so dosegli pravcate rekorde, posebno vojaške osebe. Tako je n. pr najsrečnejši med njimi narednik Borivoj Mi-hajlovič, kateremu ie začela teči pokojnina že dve leti pred rojstvom Star je namreč 31 let, ima 14 tet efektivne službe, za pokojnino pa mu je priznanih 33 let. Sanitetni polkovnik Jovan Pelnarž le star 48 let, pa ima 36 let efektivne službe, a priznanih 45. Nadaljnji srečni upokojenci so, kakor sledi: narednik GJorgje Nikolič, star 52 let, ■ma 36 let efektivne službe, a 48 let za pokojnino; podpolkovnik Gjorgje Bojevič iz Zaječara, star 44 let, efektivne službe 30 let, za penzijo pa 40 let itd. Civilne osebe niso imele toliko sreče. Najsrečnejši med njimu je Peter Prokič, železniški direktor v Sarajevu, Id mu je pokojnina začela teči v tretjem letu starosti. Star je 52 let, ima 30 let efektivne službe, za pokojnino priznanih 49 let. Njemu sledi Slavko Hadžič, preglednik fin. ministrstva, star 36 let, pa ima 16 let efektivhe službe, a priznanih 29. Med kronskimi upokojenci, k. so bili lani prevedeni na dinarske, je 14 bivših avstr. generalov in njihovih družin. Med uradniškimi vdovami, ki jim je bila lani odobrena pokojnina, je tudi gospa Gjurgjina Pa-šičeva, ki brez draginjskih doklad prejema letno 78.000 Din. Pravda, ki se vleče že 54 let Beograjska višja sodišča se zadnje mesece mučijo z rekordno pravdo, ki se vleče že celih 54 let. Bilo je to v februarju 1. 187,4-, ko sta se premožna brata Jovan in Marko Jevtič iz vasii Bukora pri Šabcu sprla z istotako premožnim sosedom Ilrjo Tovarovičem. zaradi posestva, imenovanega Lipova voda, obsegajočega 6 oralov, ki je takrat bilo vredno 50 zlatnikov. Vložila sta cavflno pravdo pri sodišču v Šabcu in proces se ie vlekel v nedogled Vsi trije so že pomrli, a sodiSče v šabcu je šele pred dvema letoma rešilo tožbo v prid toženemu pokojnemu Tovareviču. Nasledniki bratov Jevtičev so zadevo tirali pred apelacijsko sodišče. Ker se sodišču v Šabcu ni posrečilo pravdo rešiti prej kakor v 52. letih, se tudi apelacija ni po-žurila. Pred dvema mesecema ie ugotovila, da vobče ni kompetentna za to zadevo ter jo je odstpila kasacijskemu sodišču. A tudi kasacijsko sodišče ni hotelo pojesti te grenke piltile. Vrnilo je zadevo apelaciji s po-vdarkom, da je ravno apelacija kompetentna za odločitev, ker gre za vrednost borih 50 zlatnikov, kar da. iznaša v današnji valuti 625.70 Din in je za vse pravde po vrednosti izpod 3.000 Din pristojna apelacija kot poslednja instanca. Toda apelacija je zopet našla razlog, da se proces še dalje zavleče: vrnila je sporno zadevo sodišču v Šabcu v ponovni pretres, ker je ugotovila, da je po čl. 18. uredbe o pospešenem postopku kompetesrten za razpravo in presodbo sodnik-poedinec in ne sodni kolegij. In tako se sedaj proces pokojnih bratov Jevtičev proti pokojnemu Tovaroviču vrača v isto fazo, v katerem se je nahajal v februarju 1. 1874. Naključje je naneslo, da je sodišču v Šabcu bila to&a vrnjena ravno isti dan kakor pred 54. leti — 22. februarja. In tako imajo sodniki v Šabcu priliko za proslavo svojevrstnega jubileja. SSS- Velik požar v svibenškem gozdu Najlepši gozdni kompleksi zgoreli. — Več deset tisoč dinarjev škode Litija, 23. februarja. Zadnje dni, ko se solnce toplo upira v prisojna pobočja in so resje. praprot in trava že povsem suhe. beleži kronika več požarov ob železniški progi Litija-Sava. O požaru na Rotarjevem gozdnem kompleksu pri Mošeniku je «Jutro» že poročalo Včeraj je nastal večji gozdni požar v najbližji litijski okolici. Okoli 13.30 ure, po odhodu popoldanskih vlakov z litijskega kolodvora, so ljudje opazili dim na levem obsavskem bregu na hribu Svibno. Ta čas je začela pihati precej močna burja, ki je raznesla iskre po vsem hribu. Posušena, še nepobrana stelja se je takoj vnela. Ko je zapihal močnejši val burje, je bil hrib mestoma ves v ognju. Vedno bolj naraščajočo nevarnost so slednjič opazili tudi železniški delavci, ki so pri Kosovi čuvajnici popravljali progo. Na odredbo progovnega mojstra g. Steinerja so se podali v gozd, kjer pa niso bili kos ognjenemu elementu. Na kraj požara so prihiteli orožniki in Gasilsko društvo iz Litije, v obrambno akcijo pa je stopilo tudi navzoče občinstvo. Po navodilu okrajnega gozdarja g. Zuljana so v primerni razdalji od požara odstranjevali suhljad in listje, da bi prazen vmesni prostor preprečil razširjenje požara. Reševalci so z vzgledno požrtvovalnostjo uničevali ogenj z vejevjem, goreča debla pa pokrivali z ilovico — v strmem bregu ni bilo drugih možnosti za preprečenje ognja. Vetrovno vreme je gašenje zelo oviralo. Ogenj so udušili šele okrog 16. ure. Po požaru je najbolj oškodovan g. Feliks Pregelj, čevlnr v Gradcu. Njemu so uničeni 4 ha hrastovega gozda, kjer so bila drevesa v starosti od 10 do 40 let. Manjšo škodo trpi ponoviška graščina. Slični požari, nastali zaradi iskre z lokomotive, se ponavljajo vsako leto, posebno ob času prvih toplih dni. ko se osuši razno ščavje in grmovje. V interesu gozdnih lastnikov samih in v interesu javne varnosti bi morali gozdove ob železniški progi temeljito očistiti in odstraniti vso gorljivo drob-njad. Le na ta način bo mogoče omejiti stalne gozdne požare. Prizadeti lastniki zahtevajo, da povrne železniška uprava vso škodo, ki znaša več deset tisoč dinarjev. Zaradi ugotovitve natančnega odškodninskega zneska pošlje ljubljanska železniška direkcija v Litijo posebno komisijo, ki bo stopila s posestniki v pogajanja. Pokopani pust Ves predpusiu. čas je zbadal ln bodel, dokler se ni sam nabodel. S pepelnično sredo je bilo njegovega razuzdanega življenja konec. Pokopal: &a sicer niso tako ofici-jelno, kot »svoje cajte«, vendar je bilo nje-novo slovo dovolj pomembno, da bo ostalo tej ali oni obsedeli devici v dobrem ali žalostnem spominu. V nekem domačem podjetju, pri katerem je zaposlenih precej za možitev godnih deklet, so starim tradicijam dosledni hudomušni moški nagačili prav zalega pusta -ženina in ga na pepelnično jutro predstavljan dekletom, pri katerih se je Amor zaman trudil, da bi jih spravil v zakonski jarem. In tega predstavljanja ni bilo kmalu konec, kajti ie bilo tudi deklet precej. Pa nikar, da bi moral stiskati roko in kondo-lirati vsem upravičenim! Ne bi debil le žuljev kot predsednik Zedinjenih držav o priliki gratulacij. zrabila bi se tudi slama, s katero je bil tako mojstrsko tiagačem. Popoldne je bil razstavljen i® je pričakoval obiskov. Prešerno je sedel na starih zabojih s stekleničico konjaka v žepu ta z odlikovanjem reda »plesnjivega krofa« na prsih. Za slučaj nepotrebnega nadlegovanja in odgovarjanja je imel pn sebi razločno pisande: »Sedem let nevesta, vedno bila zvesta, sem sedaj prišel po Tebe Tvoj Don da«. Potem pa je napravil najbulj žalosten konec; meso in kri, sicer sama slama, so požrli plameni, glava, iz velikega klopčiča motvoza, je romala v ekspedit, oguljena oblačila pa že brišejo prah s pisarniškega inventarja. Na žalost je Pust še svoje zadnje ure pokazal svojo nerodnost. Pri raztelesenju je polomil dva dežnika, ki sta prej služila za oblikovanje tako 'epo nagačenih beder. Torej se je poslovil z veseljem, ponekod z žalostjo, povsod pa s primernim spoštovano em! Bombe smeha in krohota izzove šele drugi del filma Dobri vojak Švejk na fronti Pride! Pride! Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA Kulturni pregled Ljubljanska drama Petek, 24.: «Danes bomo tiči>. C. Sobota, 25.: cSestrična iz Varšave*, premijera. Premijerski abonma. Ljubljanska opera. Petek. 24.: Zaprto. Sobota, 25.: , v kateri nastopijo ga. Nablocka, gdč. Mira Danilova ter gg. Levar in Rogoz. Zasedba sama nam že jamči, da bo to repertoarno delo v vsakem pogledu uspelo na našem odru. Režija je v rokah ravnatelja g. Golie, novo sce-nerijo pa je napravila po osnutkih scenografa gosp. prof. Vavpotiča gledaliSka slikama. Premijera je za premijerski abonma. Nedelja v ljubljanskem gledališča. Ljubljanska drama uprizori 26. t m. ob 8. zve- J čer izvrstno komedijo cSestrična iz Varšave» kot ljudsko predstavo po znižanih cenah. V operi se poje isti dan popoldne ob 3. cPro-dana nevesta*, zvečer pa opereta . Obe predstavi sta ljudski po znižanih cenah. Gostovanje berlinskega dramskega ansambla t Ljubljani. Dne 5. in 6. marca gostuje v Ljubljani berlinski dramski ansambel pod vodstvom intendanta dr. Hansa Brockmanna. Gostovali bodo dva dneva, in sicer prvi večer s Shawovo komedijo , drugi večer pa bodo igrali Molnarjevo komedijo «Spiel im Schloss*. Po zatrdilu intendanta, je sestavljena skupina gostov iz priznanih prvorazrednih nemških igralcev in vsled tega smo prepričani, da uspeh ne bo izostal. To gostovanje se pa vrši le v tem slučaju, ako bodo vstopnice, ki se dajo danes v predprodajo, razprodane do sobote, dne 3. marca. Zato prosi uprava vse p. n. interesente, da si pravočasno kupijo vstopnice. Cene posameznim prostorom so sledeče: Lože v parterju in I. redu po 400 Din; balkonske lože po 220 Din; sedeži v parterju po 70, 60. 50, 45 in 40 Din; na balkonu po 45, 35 in 25 Din; na galeriji pa po 20, 16 in 15 Din: dijaško stojišče stane 10 Din: galerijsko pa 5 Din. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Gostovanje Edvarda Kohouta v ljubljanski drami Danes je najsvetlejša točka moderne če* ške dramaturgi je dr. Hilar. bojevnik proti provinci j alizmu v češkem teatru, mož, ki se trudi, da združi modem duh s klasič« nim. Iz Hilarjeve šole, iz njegove najbliž* je okolice, poteka tudi g. Edvard Kohout, ki smo ga spoznali snoči v naslovni vlogi Hamleta. Prinesel nam je pozdrave češke dramatske umetnosti. Prav ta pvar je pri« šel, da vme obisk: naš slovenski Hamlet L Rogoz je v Pragi uspešno rep rez en tiral Ituro slovenske odrske besede v širokem Shakespearjevem formatu. G. Kohout je prišel zdaj k nam v goste in se nam je predstavil v isti vlogi. Nemara sta bila oba prvi lastavici na vsako stran, ki sta oznanili za poznejšo dobo medsebojne an» sambelske posete?! To, loar nam je nudil g. Kohout kot Hamlet, je žal le iztTgan del celote, ki je ž njo zrasel; manjkala mu je vsa tista oko« lica, ki nujno vpliva na vsakega dramske* ga umetnika: predvsem jezikovno zlivanje z ostalimi igralci, duh režije, kompaktnost in uravnovešenost z nastopajočim ansam« blom. To se je mestoma dokaj občutilo, vendar je umel praški umetnik s silo svo« je igre, z intenzivno vživljenostjo v vlo« go ta nesoglasja sproti paralizirati in po« dati zelo interesantno, plastično, z mla* dostno silo prožeto hamletsko figuro, lci je gledalca ves čas mikala, čeprav je bila mno« gim njegova beseda manj umljiva. Brez dvoma je g. Kohout zapustil globok vtisk, dasi ostane Hamlet tudi pri njem v skraj« nostih še vedno nedognan, najtrši oreh za največjega umetnika, problem, ki je reš» ljiv zgolj s povsem individualno interpre« tacijo. In to svojo interpretacijo nam je podal g. Kohout z vidnimi sledovi dobre Hilarjeve šole. Gledališče je bilo razprodano, pač do« stojna počastitev odličnega gosta iz Prage. Ko se je g. Kohout pojavil na odru, ga je pozdravfl buren aplavz. Po prvem dejanju ga je občinstvo štirikrat poklicalo pred zastor. Ob nadaljnji pavzi je prejel dva krasna venca in šopek cvetlic. Navduše« nje je veljalo tako njegovi osebi kakor ideji kulturnega, torej tudi gledališkega sodelovanja med Prago in nami, ideji, ki je sila poosebljena v njegovem obisku. Preverjeni smo, da bo mladi umetnik, ki še veliko obeta svojemu narodu, odnesel od nas najboljše vtiske. B. zopet na repertoarju. Ljubljanska opera uvrsti prihodnji teden v svoj repertoar znamenito Beethovnovo opero mo, ki je snežno bela m ima prijetno dišeči vonj. Nivea-crcma. imiiiiiiiiiim prvotno objavljeno) končen v veliki dvorani Narodnega doma Izvajal bo skiaobe L. van Beethovna Antona Dvoraka in B. Smetane, ki jih doslej še niso izvajali Od imenovanih treh skladateljev si je trio izbral najpomembnejša deia. Iz Tržiča 6— Pustni torek v Tržiču. Neznani po« tegač je Trščaae tudi letos prav neusrai« Ijeno potegnil. Nalepil je več lepakov in oznanil senzacij žeijnemu občinstvu, da pridejo popoldne svetoan&ki godci na ko« njih in pa več skupin mask s Pristave. Za» četek sprevoda je bil naznanjen za četrto uro. In res se je zbrakj na trgu vse, kar leze in gre. Štiri je že davno odbilo, a sprevoda ni bilo od nikoder Kmalu so ljudje uvideli, da so bili potegnjeni še bolj kot oni meščan, ki je šel gori k Blejcu te« stament delat, kar je posebno zanimiva zgodba za poznejši čas. In so se iepo sme« je razšli in še malo niso zamerili potegaču. Zvečer je bila maskerada Bralnega dru» štva, in sicer v Globočnikovem salonu. Zbralo se je mnogo občinstva in 16 parov krasnih mask. Prvo nagTado sta prejeli go« slačici gdč. Volčičeva in gdč. Ažmanova, druga gdč. Malijeva za rokoko in tretjo dve srčkani pierotki. V veselem razpelo« ?enju so veseljaki pričakali pepelnico in sklenili pokoro. Po vseh gostilnah so bile domače zabave, ki so bile vse dobro obi* skane, saj je kurentovanje Slovencem, po« sebno pa še Trščanom globoko v krvi. Ne« sreče ni bilo nobene, čeprav je bila bitka s koriandoli tako Ijuta kakor še nikoli. č— Lepe reklamne lepake s sliko planin« skega doma na Kovcah in koledarjem za leto 1928. je izdala družba »Salonit® v Spli* tu; planinski dom je namreč pokrit s sa« lonitom. Lepak je najlepša reklama za na« šo planinsko postojanko, le škoda, da je napis premalo točen. Zapisano je namreč le «PIaninski dom na Kovcah», kar je ven« darle premalo. Prosimo torej vse zastop« nike «Salonita*>, da sami pridenejo zraven še besedilo pri Tržiču. Lepak je natisnjen v 10.000 izvodih. č— Oskrumba groba. Zadnjič smo po« ročali, da je umrla Marija Perkova, sopro« ga predilniškega mojstra. Žalujoči sorod« niki so ji poklonili krasen šopek svežih rdečih nageljnov, katerega so položili na svežo gomilo. Ko je prišel drugega dne žalujoči mož na grob svoje žene, so bili vsi nageljni porezani, Ie peclji so ostali. Kdo je tista hijena, ki umrlih rože krade, se ne more ugotoviti; ve se le toliko, da se take stvari pogostokrat dogajajo na po« kopališču. č— o 10 Din. SV. VID PRI PTUJU. V inozemskih listih smo čJtali, da ie 9 t. m pogorel mlin g Burge in da se ie posrečilo gasilnemu društvu iz Ptuja, da ie rešilo stanovanjsko hišo ter gospodarsko poslopje Podpisano načelstvo ugotavlja, da ie gasilno društvo Sv. Vid pri Ptuju že 'melo napeljane cevi. ko je prispelo gasilno društvo iz Ptuja, ter da ne more biti govora, da 6e ie posrečilo temu rešiti hišo in gosipodarsko poslopje, ki niti nista bila ogrožena Kakor naše društvo. se je moralo tud. sosednje društvo iz Ptuja bavin' le z gašenjem ognja Načelstvo gasMnega društva Sv Vid pri Pruiu. LJUTOMER. Dramatični odsek Sokola ponovi na vsestransko željo ljudsko igro »Deseti brat«, in sicer v nedeljo 36 t m. ob 15. uri Ker ta igra ne bo prišla več tako hitro na oder. vabimo občiastvo. da se je pelaoštevtiao udeleži Do 3. marca samo je obnova srečk za tretji razred dovoljena. Opozar|tHv privrženec. Vere in ljubezni tak du* hovnik ne more dati našemu ljudstvu. Ko* likor manj bo domačih duhovnikov, toliko lažje bodo dohajali iz Italije duhovniki raz lične vrednosti ali vneti izvrševalci faši* stičnih ciljev med «drugorodci». Škof Fo= gar utegne doživeti čase. v katerih mu fa* šizern odtrga zadnjega «poklicnega ozna* njevalca vere in ljubezni«. p— Radi potnega lista. Poročali smo, da je bil aretiran trgovec Jakob Demšar iz Loma vri Po lianah, ki ie hotel pri Pod-brdu priti čez mejo s potnim listom, na ka terem ie bila prilepljena stran s podpisom italijanskega konzula v Ljubljani, iztrgana iz zapadlega notnega lista. Demšarja so peljali v Gorico in postavili pred sodnike Tam ie priznal, da is strga' ono stran, stori; pa ie to. ker ie bil niegov potni list že ves porabljen, italijanski vizum na še veljaven. Sodišče ie obsodilo Demšarja na en mesec zapora, toda le pogoino za dobo petih let. p— Zastava v gnoju. V Dolenji Trebuši so našli pred kratkim italijansko zastavo v gnojišču. Zaprli so celo vrsto domačinov. 1 mesec zapora ali pogojno. P— Neprestano preganjajo fašisti trgovca Frana Žgurja v Podragi na Vipavskem. Znan je kot vrl narodni delavec in pesnik. Ko je slavil svojo 60 letnico v krogu prijateljev, je bil ovaden sodišču, ker se je zapelo v njegovi hiši par slovemsk:h pesmi. Orožniški brigadir ie dovolil sestanek, nato pa je ovadil Žgurja. Obtožen je bil tudi razpečavanja mladinske knjige »Prvi koraki«. Pji razprav, v Ajdovščini je bi! oproščen, ali državni pravdnik je vložil utok. V Gorici razpisana razprava je bila nepričakovano prenesena. Zigurja preganjajo celo radi tega, ker je nedavno priobčil v »Edinosti« par priložnostni^ pesmi znancem cb jubilejih! p— Nova okrož?i?ca šolskega skrbnika za JalPsko Krajino. Šolski skrbnik ie poslal k okrožnici naučnega ministra glede mladinskih organizacij še svojo posebno, v kateri nalaga učitel'em to - le. Kot Italijani imamo dolžnost, da podpiramo delovanje nacionalne vlade, kot vzgojitelji imamo dolžnost. da vzgojimo fašistovske državljane, knr učitelji na meii domovine imamo odgovornost. da sprejemamo s ponosom in navdušenjem nalogo, da pripravimo generacijo. ki bo popolnoma udana Italiji, vzgojena v zavesti niene moči in v veri v njeno vePčino. 2e v drugih okrožnicah sem priporočal. da se zavzamete za mladinske organizacije. Dalje sem Vas poziviial v to na sestankih, ki sem iih sklical in ki iih sklicujem za učitelje raznih delov Juliiske Kra^ jine. Beseda njegove ekscelence ministra bo našla torej dobro pripravljena tla in bo brez dvoma uslišana. Jaz bom čuval, da bo rodila najboljši sad in da dosežeio naše mladinske organizacije tisto številno in •kvalitetno moč. ki io hoče Vodia in Nacista .. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (4§4 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON • (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Petek. 24 februarja. BERLIN 21.05: Resne in poskočne skladbe. — 1. Debussy: Črno - belo. — 2. Skladbe za čelo in klavir. — 3. Stirirožne klavirske skladbe. — 4. Pesmi. — 5. Skladbe za dva klavirja. FRANKFURT 20.: Orkestralen koncert. Nato recitacijski večer. LANGENBURG 18: Večerni koncert orkestra. 20.20: Čehov: «Tri sestre»; drama v 4 dejanjih. STUTTGART 20.: ; komedija v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Predavanje o govorečem filmu Nato koncert skladb Hugona Wolfa, o priliki 251etnice njegove smrti. LANGENBERG 18.: Orkestralen koncert vojaške kapele. Nato zabaven večer. PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato zabaven večer. LONDON 20.45: Koncert stare angleške narodne glasbe. Odlomki iz operet. ZAGREB 19 30: Prenos opere iz Narodnega gledališča v Ljubljani. BRNO 19.: Glasbene pravljice, -r Bendl: cSnegulčicas>. — 2. Cajkovskij: cObuti mačeto. — 3. Humperdink: cjanko in Metkam. — 4. Dvorak: cVrag in Katra*. — 5. Nedbal: Bedasti Janez. RIM 20.45; Operni večer. — 1. Mascagni: ; uvertura. — 2. Puccini: •cMadame Butterfly, drugo dejanje. DUNAJ 18.: Popoldanska akademija. (Pesmi, čelo in klavir.) 20.05: Sternheim: cArciška markiza*; igra v 5 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert solistov in orkestra. STOCKHOLM 20.15: Večerni keneert. Poslano Knezoskofu gosp. dr. A. Karlinu v Mariboru. Podpisana si usojam javno vprašati p. t. naslov, ali mu je znano, da dela dekan g M. Medved v Braslovčah pri pogrebih razliko glede na politično pripadnost umr* lih. Ne morem si namreč drugače razla* gati njegovega obnašanja 20. t. m., ko je prepovedal kondukt itd. Ker je ravnanje g. dekana notorično, pro sim p. t. naslov kot nadrejeno cerkveno oblast, da blagovoli imenovanega gospoda poučiti, da je on zaradi faranov in ne fa* rani zaradi njega ter da v bodoče ne žali po nepotrebnem pri pogrebih že itak do* volj nesrečnih sorodnikov umrlih. V Letušu, 22 n 1928. S spoštovanjem MARIJA FERŽANOVA. Izjava Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svoje žene Nežke. ANTON VIRANT 434 mizar drž, žeL, Ljubljena. POMENI-ZDRAVJEIN-Hi ZAHTEVAITEI0V-TRG0VINAH Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 23. februarja 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja e 2 a 33 u o. E u H a ai 3* Liubliana Maribor . Zagreb , . Beograd . Saraievo . Skoplje . . Dubrovnik Split PraTia . . , 7 /78 I 7/89 778"t> 775 ' 7/6-8 7 2-8 770 f 771-1 -ti - 5 - 3 - 7 - 7 - 4 2 0 60 75 64 64 (Liubljana), Tvornica za dušik d. d. Ruše, Julio Meinl d. d. (Zagreb), Stavbna družba d. d. (Beograd - Ljubljana), cArbor>, lesna trgovska in industrijska d. d. (Ljubljana), Kolinska tovarna hranil d. d. (Ljubljana) in Jurija grofa Thurnskega je-klarna d. d. v Ravnah. = Uredba o ugotavljanju čistega katastral-nega dohodka. Generalna direkcija katastra je te dni v sporazumu z generalno direkcijo davkov izdelala načrt uredbe o ugotavljanju Čistega katastralnega dohodka po novem zakonu o neposrednih davkih. Uredba daje navodila za praktično izvajanje tozadevnih predpisov novega davčnega zakona tako glede ugotavljanja čistega katastralnega donosa v krajih, kjer že obstoji kataster, kakor tudi v ostalih pokrajinah. Ta načrt uredbe je bil odposlan zainteresiranim gospodarskim korporacijam In organizacijam v izjavo. nakar bo predložen finančnemu odboru Narodne skupščine v odobrenje. = Občni »bor Gremija trgovcev v Ljubljani. V ponedeljek, 27. t. m. se bo vršil v mali dvorani hotela «Union» redni občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pozdrav načelstva. 2.) Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Računski zaključek za t 1927. 5.) Poročilo preglednikov računov. 6.) Odobritev proračuna za 1. 1928. 7.) Volitev odbora. 8.) Samostojni predlogi. — Samostojni predlogi morajo biti v smislu pravil predloženi načelstvu pismeno 8 dni pred občnim zborom. V primeru .nesklepčnosti občnega zbora se bo v smislu pravil vršil 1 uro pozneje drug občni zbor t istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepaj ob vsakem številu navzočih članov, = Odkop vicinalnih ieleznie. V prometnem ministrstvu je bila te dni sestavljena posebna komisija, kateri je bjla stavljena paiega, da prouči vpraSanje odkupa vicinal-nih Železnic, katerih delnice se nahajajo v privatnih rokah. Seleti M bflo, da bi se to vprašanje končno vendarle likvidiralo, ker je dosedanje zavlačevanje I« itak hudo škodovalo našemu ugledu ia kreditu v inozem- stvu. Seveda je na drugi strani treba upoštevati, da je to vprašanje velike varnosti za naše državne finance, ker gre za ogromno vsoto, ki jo predstavlja vrednost privatnih železnic v naši državi. Peleg tega pa bo treba rešiti tudi vprašanje železniških obligacij, ki so jih izdale družbe, kot lastnice železnic in vprašanje zakupnin, ki jih je država dolžna tem družbam za obratovanje na teh progah. = Pogajanja za ustanevitev kartela med češkoslovaškimi io jugoslovenskimi donavskimi paroplovnimi družbami. Ob priliki sestanka naše in češkoslovaške parlamentarne delegacije se bodo, kakor poročajo i* Beograda, vršila pogajanja med češkoslovaškimi in jugoslovenskimi paroplovnimi družbami na Donavi zaradi ustanovitve kartela. O tem vprašanju se ie že lani razpravljalo, vendar ni prišlo do konkretnih zaključkov. = Pravilnik e uničevanju povzročitelje* sadnih in rastlinskih bolezni. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdelalo pravilnik o uničevanju povzročiteljev sadnih in rastlinskih bolezni, ki bo v kratkem stopil v veljavo, ker so se v mnogih oblasteh pojavile razne težke rastlinske bolezni. = Dobavitelji obvezilnega materija!* se opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo 600 kartonov obvez za porode, ki ga je objavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v cUradnem listu* od 17. t. m. Bor^e 23. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Privatna ponudba je bila v devizah na Trst in Bruselj. Narodna banka je morala kriti veliko večino potrebe. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vo;'ha škoda dalje zelo čvrsta. Pri živahnejšem prometu se je promptna trgovala po 459. za februar po 458, za marc po 460 — 461 in za april po 464. Investicijsko je bilo zaključeno po 91. Med bančnimi vrednotami se je živahneje trgovala Praštediona, in sicer po 875 — 882.5. Za Narodno banko je bilo povpraševanje po 6450, vendar ni bilo blaga pod 6800. Med industrijskimi papirji se je trgovala Slavonija po 15 — 16, Danica po 14 in Tvornica vagonov (Brod) po 50. Vevče so notirale 140 — 148 brez zaključka. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.90, Berlin 13 57 _ 13.60 (13.585), Bruselj 7.885 — 7.915 (7.90), Budimpešta 0 — 9.9438, Curih 1093.5 do 1096.5 (1095). Dunaj 8.0018 — 8.0318 (8.0168). London 0 — 277.6. Newvork 56.79 do 56.99 (56.89), Pariz 0 — 223.88. Praga 168.27 — 169.07 (168.67), Trst 0 — 301.5. Zagreb. Dunaj 8.0018 — 8.0318, Berlin 13.57 — 13.60, Bruselj 7.91 _ 7.94. Budimpešta 9.9288 _ 9.9588, Milan 300.5 — 302.5, London 277.2 — 278. Newvork 56.79—56.99, Praga 168.27 — 169.07. Curih 1093.5 do 1096.5. Trst. Beograd 33.05 — 33.35, Dunaj 268 do 269, Praga 55 85 — 56.15, Pariz 74.1 do 74.4, London 91.975 _ 92.175. Newyork 18.83 do 18.89, Curih 362.25 — 364.25: dinarji 33 do 33.5. Dunai. Beograd 12.45375 — 12.49375. Berlin 169.08 _ 169.58, London 34.5725—34.6725 Milan 37.54 — 37.64, Newvork 708.35—710.85 Pariz 27.87 — 27.97. Praga 20.9850—21iXS0, Curih 136.36 _ 136.86. Curih. Beograd 9.13. Berlin 124, Newyork 519.45. London 25.34375, Pariz 20.435, Milan 27.52. Praga 15.40. Budimpešta 90.80. Bukarešta 3.19, Sofija 3.755, Varšava 58.30. Dunaj 73.175. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0. Praštediona 880 — 0, Kreditni zavod 165 — 0. Vevče 135 _ 0, Kranjska industrijska 320 — 0. Ruše 265 do 280. Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 458 — 459, kasa 458 _ 459, za februar 458 do 460, za marc 461 — 462. za april 464 do 465. za december 482.5 — 486, investicijsko 91 _ 91.5, agrarne 58 — 59; bančne: Hipo 65 — 66. Poljo 18.5 — 19.5, Kreditna 90 do 91. Praštediona 880 — 885, Narodna 6450 do 6800, Srpska 142 — 143, Jugo 96.25 do 96.5. Zemaljska 12 — 143, Ljubljanska kreditna 135 — 136; industrijske: Gutmann 220 do 240. Slavonija 15—15.75, Slaveks 105 do 125, Narodna šumska 16 — 0, Šečerana 0 do 570. Tvornica vagonov 50 — 52, Dubrovačka 425 - 435, Vevče 140 — 148, Trbovlje 520 do 530, Mlinska 18 — 0, Union mlin 240 de 260. Beograd. Vojna škoda 457—457.5. za marc 462.5 — 463, za april 465.5 — 467, investicijsko 91.25 — 92. agrarne 58.5 — 59. Blagovna tržišče Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključena sta bila 2 vagona moralov, fco vagon naklad, posta-j po 450. Deželni pridelki: Tendenca za žito dalje čvrsta, zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se p š e-n i c a (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 287.5 — 292.5, za marc po 292.5 _ 295, za april po 297.5 — 300; moka: baška, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 535. Novosadska blagovna borca (23. t. m.) Pšenica : baška in sremska, 77/78 kg, 2 % 342.5 - 347.5; baška, 78/79 kg, 2 % 345 — 350: gornjebanatska, 78/79 kg, 2 % 337.3 - 342.5. R ž: baška, 72 kg, 2 % 305 do 315. Oves: baški, sremski, banaški io slavonski 280 _ 260. J e č m en: baški, 66 kg 295 — 305; makedonski 240 — 245; promet 2 vagona. Turščica: baška, sremska in banatska 247.5 — 255; baška, sremska in banatska, za marc - april 247.5 _ 265; baška ia april - maj 260 — 265, sremska, pariteta Indjija 250 — 255; promet 47 vagonov. Moka: baška «0g> in <0gg» 475 — 485; «2» 455 - 465; «5» 485 — 445; <6> 870 de 380; «7» 300 - 310; «8* 225 — 240; promet 1 vagon. Dunajska borza za kmetijske proizvode (22. t. m.) Čvrstejša tendenca na prekopior-skih in kontinentalnih tržiščih je povzročila oživljenje na dunajski borzi. Opažati je večje razpoloženje za nakup ter tendenco k dviganju cen. Za turščico je zanimanje dalje vahno. Uradne notieije pšenice, rži ip ovsa so bile povišane. Uradne notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 89.5 — 40.5, madžarska Tisa (81/82 kg) 45.25 - 45.75; rž: marchfetd-ska 40.50 — 41; turščica; 38 — 33.75; p ve s: domaČi 84.25 — 35, madžarski do 35.75. in sveta Dr, Beneš, predsednik varnostne komisije, ki zboruje te dni v Ženevi. Antarktična ekspedicija kapitana Byrda Na aerodromu v Teterburu v okolici Hasbrouck Heiesa v Novem Jerseyu so se začele istočasno kakor v Italiii velike priprave za ekspedicijo na severni tečaj. To ekspedicijo bo vodil pogumni Dolkovnik Byrd. ki je pred par leti prekosil Amundsena, in ki se je tudi lani pri poletu čez Ocean izkazal izredno pogumnega, a tudi sposobnega letalca. Byrd se bo poslužil za svojo letošnjo ekspedicijo aparata Fokkerjevega tipa, podobnega letala, kakršnega je rabil že rta svoiem prvem polarnem poletu. Poskusne polete s tem aparatom je absol-viral norveški pilot Berndt Balchen, ki se je udeležil Byrdovega poleta na severni tečaj 1925. Byrdovo letalo je to pot nekoliko drugačno kakor aeroplan «Amerika», s katerim je Byrd prehitel Amundsena. Aparat lahko razvija 200 konjskih sil. Letalo ima posebne naprave, ki ga ščitijo pred oledenitvijo kril in pred drugimi nevarnostmi. Opremljeno je tudi z aparati za spuščanje na snežena polja in na ledenike. Kabina za Byrda in njegovega sopotnika je posebno udobno urejena. Grela jo bo električna naprava. Dosedanji poleti z Byrdovim Fokker-jem so se dobro obnesli in Byrd si obeta v bodoče še lepših rezultatov. Novi fokker bo letel z velikansko brzino in bo tudi v tem oziru tolkel dosedanje rekorde. Nobilova kriiarka pred poletom Iz Rrma javljajo, da je že do zadnjih podrobnosti dovršen vodljivi zrakoplov «L IV». ki bo krščen tudi na ime «Ita-Iia» in s katerim poleti na spomlad general Nobile na severni tečaj. Zračna krfžarka stoji sedaj v veliki lopi na Ciampinu po'eg Rima. od koder jo potegnejo na prosto v orvih dneh aorila. Iz Rima pojde «L IV» najprej v Milan, ki je določen kot uradno izhodišče poleta. Nobile je za ta polet angažiral izključno italijansko moštvo, po večini mladeniče, ki so se udeležili že Amund-senove ekspediciie 1. 1925. Seveda je bil nava! ljudi za ude^žbo Nobilovega poleta tudi to pot izredno mogočen. Cela vrsta aeronavtov je prosila generala, nai jih vzame s seboj na pot. Vendar Nobile ni mogel ugoditi vsem amaterjem. ki bi radi šli z «Italio» iz Italije Svetovni sloves in humor slavnega K. Nolla se razvidi šele iz drugega dela filma Dobri vojak Švejk na fronti Pride! Pride! Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA samo zato, da bi doživeli fantastično pustolovščino. Nobile se je oziral v prvi vrsti na moštvo, ki ga je spremljalo že z ladjo «Norge» in ki se je izkazalo po njegovi sodbi kot vztrajna in zanesljiva posadka. Podoba je, da je general Nobile opustil načrt leteti čez Ljeningrad. Za oporišče poleta na severni tečaj si je izbral zopet Kingsbay. Letošnji polet pa bo mnogo težji od prejšnjega. Nobile bo opremil ura- dopi&i. tuzrU,jT "J t; Captolin?? Brivskega pomočnika tmajšega, ki je dober delavec, sprejme takoj z vso oskrbo v hiši A. Štojs, brivec, Sevnica. 6542 Gozdnega^ in lovskega čuvaja absolventa tečaja v Kostanjevici, oženjenega, ne nad S2 let starega, zdravega in krepkega, sprejmemo Prošnje s prepisi spričeval, življenjepisom in navedbo referenc na upravo velepo-sestva Podsreda, via Raj-banburg- 6535 Krojač, pomočnika »&mo«tojnaga in dobro iz-■vsžbanega sprejem takoj za Boko Ktorsko. Ponudbe na naslov: Franjo Noč, fcroia. T i v a t, Dalmacija. 6534 Kroj. pomočnika »v malo delo — mlajšega, sprejme takoj Franjo Vidmar. krojaški mojster v Železnikih. 6523 Prodajalko sprejmem v trgovijio i do-likatasami Prednost imajo tiste, ki so IzuSeoe v ta;' široki. Ponudbe na oglasni od d sle V »Jutra« ped šifro •Delikatesa«. 6495 Prekajvalskega pomočnika dobro izvežbanega, tako. Kejme Mihael Osterman min. Plača p« dogovoru 6490 Hišnika |i©ToS«nega. brez Qtrok, Starega 40 let, mizarja, sprejmemo takoj. Naslov b opisom dosedanje službe na podružnico »Jutra« v Celin pod »Hišnik«. 6484 Kroj. pomočnika sprejmem Naslov v oglas oddelku c Jutra«. 6649 Inkasanta »anesTjivega in vestnega, W lahko položi tudi kav-f.ijo, sprejmemo za inka-sl-janjp po LfuMjani. — Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo za prvi teden T mesecu«. 6653 Za mesarsko obrt dprejmem zdravega in krep-ltecra v a J e n c a. kmečkih Klarirv. ne nad 15 let starega. Naslov ▼ ojflara«" Odde-Ttu »Jutra«. 6675 Damsko frizerko nfrovrstno. spreime frlzer-nkl »»Ton MrakiA, Maribor, Caals»->j«rva ulk» t Nartop itek«}. Prodajalka špec stroka želi premenitl službo takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Poštena prodajalka* 4811 Kontoristlnja z znanjem slov nemščini.-, italijanščine, strojepisja in vseh pisarniških del, želi preminiti sedanjo službo Ponudbe na ogla,- oddelek »Jutra* pod »Vešča 32» 5132 Kontoristlnja začetnica, veiča vseh pisarniških del, želi službe Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Marljiva 08». 6556 Brivec ondulsr, barvilec las, rekordni strižec bubi in Sesalec gospodov ter frizerka manikerka, oba oblikovalca las, želita primerne službe, lahko tudi za sezijo Ponudbe z oznako plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Frizer«. 6641 Bivši orožnik srednjih let, želi službo sluge ali kaj »ličnega Našlo* v oglasnem oddelku Jutra 6618 Šofer 25 let star, trezen in zanesljiv, želi stalne službe. Plača eksistenčni minimum Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Šofer Rus» 6492 Bivši orožnik 32 let star, zdrav, trezen in znafajen. želi službo vratar ja, sluge ali kaj sličnega Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6610 Captolin?? Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v naj večji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje, 261 6L% A, Najbolisi koks Cebin SVolfova ulica 1/U Ul Fotoaparat 9 x 13, ugodno prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutri«. 6557 Hrastove palice 27 x 27 mm, od 1—1.60 m dolge, za vrtne ograje, vinograde ali metlišča po 50-1-70 para komad nudi parna žaga »Zora«, d z o. z. v Črnomlju. 4642 Znamke (2900) prodam za 1200 Din. Poizve se od 8.—10. ure pri Egon Mi&son, Janez Trdinova ulica 13. 6612 Sive ajde 1 vagon in & vagona lepe domače pšenice prodam. — Naslov: poštni predal št 5. Novo mesto. 6600 Hrastove odpadke od žage. za kurjavo, z žico v *nope povezane, po 1250 in nevezane po 1100 Din za desettonski vagon franko Črnomelj nudi parna žaga »Zora«, d. z O. z., Črnomelj 4641 Orehe in suhe gobe razpošilja pri poljubnem odjema Peter 8etina, trgovec, Sevnica ob Savi. 6408 Za trgovce! Kadi opustitve trgovine l»rodam po najnižjih cenah večjo množino manufaktur nega. špecerijskega in že lezninskega blaga, okroglo za 200 000 Din skufiaj ali |M>samezno — Naprodaj je tudi hiša s sadnim vrtom, zelo pripravna za trgovino, in gozd Albert Kopač. Slo-venjgradec. 6465 Delikatesa Verbič ima vsak petek žive ribe in namočeno poleno Vko. 55 Pudel ln polico v dobrem stanju, proda po ugodni ceni St&nko Ciglar. Fiarijanska 10. 6596 Staroslovan. uakit krasen. =taro skrinjo in drug8 starinske stvari prodam. Poleg tega tudi dobro ohranjeno kredenco iz orehovine. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6662 Zračno Sesalko veliko, za garažo, rokavice,, havbo, očala in ščitnika za kolesa (Kniescbo-ne) proda Lajnpič, krznar, Kolodvorska 26. 6661 Vrtalni stroj (Schnellbohrmaschine) — na nožni pogon, proda Grošelj, Ljubljana VIL, Vodnikova cesta 25. 6624 Razno pohištvo poceni prodam. Naslov v oglasnem eddeSIru »Jutra*. 6526 Opravo stensko uro, nočno omaro, sliko, kompletno posteljo in salonsko suknjo ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6636 Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo — Prestoioaa slednlka Patra nHca 26 jftisffilfiiS Captolin?? Motor na surovo olje, 10—15 k. 8. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Štabil*. 6635 Špecijalke avstrijskega general, štaba u Kranjsko, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Špecijalke«. 6601 Vsakovrstno zlato kupuj* oo natviijlh penah Cerne — iuvellr Ljubljana. Wolfov8 oltca 4 88 Srebrne krone zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova ulica 1. 4202 Akvarij r^ilmo lil črno pisalno mizo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cena«. 6638 IT, Captolin?? Lokal pripraven (a vsako obrt, oddam v Florijanelfi ulici It. 10. 6631 Mesarski lokal na najbolj prometni točki v mestu oddam radi amrti v najem. V poštev pridejo samaatojui obrtniki z nekoliko gotovine. Interesenti se naj tgIa«ijo do 1. marca na naslov, ki ga pove oglasni oddelek Jutra. 6599 Hišo s stavhno parcelo, vugalno, pripravno sa obrtnika ali peka, ter 2 decimalni tehtnici in 2 mali. prodam na Fužlnah-Jeseaice. 6560 Parcele prodam na lepem, cuiieiu prostoru. Naslov v oglae. oddelku ».Jutra*. 0533 Tovarniško poslopje blizu kolodvora, pripravno za vsako obrt ali podjetje, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6532 Zemljišče približno S—4000 m* kupim v okolici Maribora. — Ponudbe s navedbo cene pod »Ne stavbišče» na podružnico »Jutra* v Mariboru. 6580 V Domžalah prodam 7 malih stavbnih parcel od 800—600 m« v blilinl kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6598 Gostilno in kavarno z vsem inventarjem, v esn-tru Ljubljane takoj poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4061 Lokal ali delavnico želim za čevljarsko obrt. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. 6551 Kavarno novo renovrrano. s vsem inventarjem takoj poceni prodam v sredi Ljubljane Na«!ov v oglasnem oddelku »Jiitršt*. 64» Imenovan „Cosmopo!lfan Stx" vadi sooje splošne priljubljenosti Glej! — nov avtomobil, večje moči in brzine, nove krasne linije in udobnosti. „COSMOPOLITAN SIX" Dolg. nizek eleganten v liniji in barvi je novi OAKLAND edin v krasni kombinaciji lepote in slikovitosti s močjo in brzino — kakor tudi radi primerne nabavne cene in stroškov obratovanja. Čeravno je OAKLAND nizko grajen se mu je še povečala udobnost pri vožnji, ter trdno leži na cesti tudi pri največji brzini katero more razviti. Močno izdelani in precizno izravnani motor razvija 60 konjskih sil, kateri deluje brez vibracije. To je vzrok, da »COSMOPOLl-TAN SIXc že pri startu nadkriljuje vse druge avtomobile. Noul model — nove pssebnosti. Novi okusni vetrobran, kateri se da popolnoma preklopiti, nova velika reflektorja, mehanične zavore na vseh štirih kolesih, transraisijska naprava in motor montirana na gumijastih ležajih, motor opremljen s čistilcem za zrak, sitom za olje in benzin... Ne samo to, ampak tudi veliko število drugih tehničkih posebnosti je vzrok, da »COSMOPOLITAN SlXc prekaša avtomobile svoje vrste kod radi elegantne Unije tako radi svoje tehnične dovršenosti. Novi OAKLAND »COSMOPOLITAN SIX« je sedaj prispel. Vedno smo Vam pripravljeni, da Vam razkažemo njegove posebnosti na pokušnji vožnji ter razložiti Vam pogoje otplačevanja, da morete nabaviti si ta dovršeni avtomobil od Vašega normalnega dohodka. Proizood Oeneral Motors V. & M. Barešic & Co. ZAGREB LJUBLJANA Enkovtčeva ulica 30. Dnnajsfea cesta 12 Zastopniki tudi: Beograd, Sarajevo, Novi Sad, Bitoli- OAKLAND »COSMOPOLITAN SIX" Hotel, restavracfio oddam takoj mlajšemu inteligentnemu zakonskemu paru brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »1000/66». 660S Captolin?? Stanovanje s i sobami in kopalnico želim za takoj ali maj — Ponudbe na poštni predal št 242. 4905 Stanovanje s 4 sobami in kopalnico želim za takoj ali maj — Ponudbe aa poštni predal št. 242. 4965 Stanovanje sobe in kuhinje oddam le tistemu, ki odkupi pohištvo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Majhno stanovanje«. 6650 Stanovanje 2 sob. z uporabo kuhinje odda opremljeno ali prazno, ves dan odsotna vdova. — Ponudbe na oglae. oddeiek »Jutra* Dod »Brez otro\» 6619 Sobo oddam % go«podoma. Kje. pove oglasni oddelek Jutra 5207 Opremljeno sobo I »po. oddam takoj boljšemu gosrpodu. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 6857 Opremljeno sobo oddam s 1. marcem. Naslov V oglasnem oddelku Jutra 6616 Mestni pogrebni savod V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, ded, prad®d, tast in stric, gospod Janez Bu£ar zasebnik daues, dne "iei. t. m., po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 90. letu svoje starosti, bogu-vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 25. februarja 1928 ob H 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta 20, na pokopališče k Križu. V Ljubljani, dne 23. februarja 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Akademik Ieli stanovanje s 1- marcem Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra* po. 6658 Prazno sobo želi za takoj solidna gospodična — Prijave z navedbo cer« pod »Nujno 100« na oglasni oddelek »Jutra*. 6621 O rb Rotman: Debeluh in Debelinko sta vstala in sta Sla sa jeleni. Prišli so do majhne hišice; ješ je s palico potrkal na vrata in velik racak je stopil na prag. »Prepelji ta dva palčka, brodnik,« je velel doktor Vohljač in jo plačal prevoznino Kralj Debelnb se je prisrčno zahvalil ježu u njegovo pomoč; nato sta se odpeljala po veliki vodi Čoln, ki sta sedela v njem, je kakor puSčica brzel proti drugemu bregu. Toda raeak je bil hudoben brodnik in ni maral palčkov. Baš n* pol poti so bili Prazno sobo s separiranim vhodom ln električno razsvetljavo, v centru mesta želi obrtnica. Cenjene ponudbe pad šifro »Mirna obrt« na oglasni oddelek »Jutra-. bičkanosnim podjetjem, • kapitalom 50—80.000 Di«. Družabnik