O UflMlani, v petek, 21 merim 1901
XLI. leto.
a vsak dan zvečer izvzemsi nedelje In praznike ter velja po posti prejeman za atsiro ogrsko dežele za vse leto 25 k, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mubliano s pošiljanjem na dom za vso 24 k, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 k, za četrt leta,5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko Ileto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat tolpo 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopis) naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tal upravniirvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon at 34.
Posamezno številko po 10 k.
Upravnlifea telefon št/M.
Brezpravnost slovensKesn Jezika.
(Dopis iz Ptuja).
V uvodniku »Slovenskega Naroda« z dne 27. julija 1908 št. 182. je pri občen slučaj, iz katerega izhaja, kako krivično se ravna s slovenskim jezikom, s slovenskimi strankami in s slovenskimi zastopniki pri gotovih sodiščih na Spodnjem Štajerskem.
Iz navedenega slučaja je izhajalo, da je ptujsko sodišče, oziroma ptujsko okrajno glavarstvo zavlačevalo nasproti slovenskim strankam zadevo zavoljo motenja posesti nad eno leto, čeravno se imajo take pravde po zakonu najnujnejšim potom obravnavati.
Šele, ko je interesirali i slovenski odvetnik vložil neposredno pri državnem sodišču na Dunaju vprašanje, ali so se akti sploh predložili tej najvišji instanci v presojo radi namišljenega, afirmativnega kompe-tenčnega konflikta, in ko je dobil odlok od te centralne oblasti, da se dosedaj sploh akti predložili niso, se je navedena zadeva zopet nadaljevala; toda čujte in strmite kako!
Namesto, da bi se akti v resnici predložili na državno sodišče, se je zopet v prvi instanci razpisala razprava in merito, in sicer kakor sodišče v Ptuju trdi, radi tega. k e r (!) se akti niso predložili na višjo oblast.
To je logika, ki je razumen človek pojmiti ne more.
S tem je torej dokumentarično dokazano, da je nemški nacionalni sodnik uganjal pravi liumbug s svojim sklepom glede afirmativnega kompetenčnega konflikta, in da se je prav pošteno norčeval iz avtoritete državnega sodišča.
To je treba tukaj javno pribiti.
Iz tega se da posneti, kako nečuveno in hudomušno nastopajo sovražniki našega jezika v uradih, ki ne respektirajo niti avtoritete najvišjega sodišča.
Zanimivo pa je tudi to, da so se v dotičnem slučaju prikrivali navedenemu slovenskemu odvetniku gotovi prezidijalni akti, ki stoje s to zadevo v zvezi.
Iz teh aktov bi se dalo namreč posneti, kako je okrajno sodišče v Ptuju opravičevalo pred justičnim ministrom svoje postopanje.
Ker še zadeva ni sklenjena, se ne moremo nadalje v podrobnosti spuščati.
LISTEK.
Ho rodnih tleh.
Povest; spisal IFr. Ran t (Dalje.)
»Torej nisi vezana in dr. Brnot je ravnal pošteno, da je najprej z menoj govoril,« je nadaljeval Vrbovec ne da bi bil prepričan, da je dr. Brnot njegovo pohvalo zaslužil. V trenotku, ko je Vrbovec izrekel to pohvalo, se je prav dobro zavedal, da je Brnot njegovo hčer že prej, četudi ne naravnost, pa vsaj s svojim nastopom, s svojim vedenjem, s pogledi in slučajnimi besedami premotil in zase pridobil. A pohvalil je Brnota vendar, ker je hotel svoji hčeri s tem pokazati, da je nepristranski in da proti Brnotu nima samo neutemeljenih predsodkov.
»Poslušaj me, Anica. Da te od srca ljubim in da ničesar drugega ne želim, kakor tvojo srečo, to mi lahko verjameš. Zato ti svetujem, nikar ne vzemi Brnota. Jaz nisem njegov nasprotnik in visoko cenim njegove vrline in zmožnosti. Toda prepričan sem, da ž njim ne boš srečna. Mož je slavohlepen in častilakomen v ljubezni, resnične ljubezni ni zmožen. Ti si Še premlada in premalo izkušena, da bi to mogla spoznati.«
Konštatujemc le, da prikrivanje posameznih aktov svedoči slabo vest višjih predsedstev. Iz tega prikrivanja zamore javnost sklepati, da živimo še sedaj v časih kabinetne j u s t i e e , kakor pred letom 1848.
Tudi drugo zanimivost moramo povodom tega slučaja širši javnosti izročiti.
Omenjeni slovenski odvetnik je dne 2. avgusta 1908 sub Nr. 335/K. G. vložil neposredno pri državnem sodišču vlogo, v kateri prosi, da državno sodišče uporabi svoj vpliv, da se drugi enaki slučaj, in sicer slučaj zakonskih Jernej in Urše Zafošnik iz Spodnjih Jablan, reši od kompe-tenčnih upravnih oblasti, ker se v tem slučaju gre za takoimenovani negativni kompetenčni konflikt. Zakonska Jernej in Urša Zafošnik sta bila oškodovana s tem, da je pred tremi leti občinski predstojnik v Cir-kovcih dal posekati celo vrsto dreves pri korenini, češ, da ta drevesa škodujejo občinski eesti, čeravno je med cesto in dotično parcelo poldrugi meter širok jarek in je le nekaj vej viselo preko tega jarka, ki pa eesti niso nobene škode delale.
Tudi tožba se je pri sodišču vložila v slovenskem jeziku pred blizu tremi leti, toda okrajno sodišče v Ptuju je izreklo svojo nepristojnost, češ, da zadeva ne spada pred sodu i -jo, ampak pred upravno oblast.
Upravna oblast pa zopet odklanja svojo pristojnost in trdi, da stvar spada pred sodnijo.
Tako teče ta negativni kompetenčni konflikt že tri leta in Botr zna, če bode stranka ali pa dotični odvetnik doživel rešitev tega vprašanja.
Tako se deli pravica slovenskim strankam, če se te poslužujejo svojega jezika.
Z odlokom državnega sodišča z dne 23. oktobra 1908 je državno sodišče o tej vlogi odklonilo vsako in-gerenco, tako, da ni upanja kina I u dočakati pozitivnega uspeha.
Slučaj Blaža in Veronike Cuš v Hlaponcih pa jasno kaže, da tudi interpelacija, v državnem zboru stavljena, nima nobenega učinka; kajti naši državni poslanci imajo včasih čudnoprožne nazore in niti ne reagirajo na to, če jim dotični resortni minister obljubi, da jim bode po njihovi s m r t i poslal na oni svet kak odgovor na dotično interpelacijo.
Tudi se niti zelo ne ozirajo na to, če je dotični ministrski odgovor resničen in dejansko utemeljen ali ne.
Anica je dvignila glavo in njen pogled je bit tako neskončno žalosten, da je Vrbovcu pretresel dušo in srce. Ves iz sebe je objel svojo hčerko, jo stisnil k sebi in ji zaše-petal na uho.
Anica, moja   ljuba Anica, odloči kakor hočeš.«
Ves prestrašen je Vrhovec gledal svojo hčer. Z obličja ji je bila odtekla vsa kri, tresla se je mrzlično po vsem životu in njene ustne so bile vse blede.
»Papa — saj ostanem pri tebi,« j«* dihnila polglasno in naslonila glavo na Vrhovčevi prsi. Toda telo se ni vdajo njeni volji, tako, da svoje bolesti ni mogla prikrivati. Nekaj trenotkov je težko sopeč zaduševala svoja čuvstva, potem pa se naenkrat silovito razjokala.
»Anica -— ti ga torej ljubiš?« je vprašal preplašeni Vrhovec.
»Ne — vem,« je še vedno jokaje odgovorila Anica.
Vrhovec si je pogladil od razburjenosti potno plešo.
»Čemu sem jo to vprašal?« si je očital na tihem. »Saj človek nikdar ne ve, če ljubi in zakaj ljubi in saj tudi nikdar ne pozna človeka, pred-no se vanj zaljubi. Spoznanje pride vedno šele pozneje.«
Vrhovec je bil dobra duša. Celo v navadnih stvareh se je rad vdajal željam svojih otrok in jima je le sil-
Slučaji Klasine, Zafošnik in Cuš so tipičnega pomena. Iz njih sledi, da v novejše*m času nemško-naci-onalni sodniki in politični uradniki ne sodijo in ne uradujejo niti po zakonu, niti po ukazih višjih oblasti, ampak izključno le po željah in intencija h lako imenovane« a nemškega »Volksrata« — in da se ozirajo v svojih uradih bolj na intencije nemškega ministra-rojaka, kakor pa svojega resortnega ministra.
To je tudi čisto naravno, kajti pri vsakem imenovanju ima ta nesrečni »Landsmann-minister« svojo odločilno besedo.
Končno so uradniki tudi ljudje iz mesa in krvi in se boje več tistega, ki jim lahko pri napredovanju škoduje, kakor pa tistega, ki podpiše le formalni   dekret pri imenovanju.
To so neznosne razmere in naravnost nečuveni škandali. Tein razmeram se da samo na tak način v okom priti, da se imenuje jugoslovanski minister-rojak, ki bode imel nalogo po zgledu češkega ministra-rojaka paralizirati neugoden vpliv nemškega »Volksrata« in nemškega »Landsinann - ministra« v javni uprav L
Čudimo se, da je glasilo slovenske klerikalne stranke, ljubljanski »Slovenec«, o vprašanju glede jugoslovanskega ministra-rojaka zavzel neko megleno stališče, trdeč, da bode jugoslovanski minister imenovan, kadar bode zahtevala državna potreba.
Mi smo mnenja, da ta državna potreba obstoji že sedaj, in obstoji že dolgo časa, kakor to zgoraj navedeni slučaji jasno dokazujejo.
Nemška nacionalna birokracija je postala na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in deloma tudi na Kranjskem, že tako ošabna, brezvestna in nasilna, da si niti trohice ne stori iz tega, če v posameznih slučajih gazi in tepta zakon iz samega tevtonskega fanatizma.
če »Slovenec« ne uvidi državne potrebe za jugoslovanskega ministra-rojaka, nego čaka, da bo ta državna potreba šele kdaj v davni prihodnjo-sti nastala, mu bode slovenski zgodovinar lahko po pravici očital izrek slavnega rimskega klasika: »Roma deliberante Saguntum pe-riit.« _
Pogajanja barona Biener-tha z voditelji parlamentarnih strank.
Dunaj, 19. novembra. Ministrski    predsednik    nadaljuje svoja
no težko kaj odrekel. Videč bolest in solze svoje hčere, je bil Vrbovec tako potrt, da ni bil v stanu kljubovati svojemu otroku. Srce mu je bilo jw)lno smiljenja z Anico, toliko da ni ginjenost  njega samega premagala.
»Anica, ljuba -moja Anica,« je prosil nežno in poljubljal svojo hčerko, »nikar ne jokaj. Saj nisem vedel, da ga ljubiš. Verjemi mi, da nimam druge želje, kakor da te vidim srečno, če ga hočeš — jaz ti ne bom branil, nikakor ne!«
Laha k. na pol še bolesten, na pol že radosten usmev je šinil Anici čez lica, ki jih je zopet zalila kri. Hitro se je nagnila na roko svojega očeta in jo poljubila.
»Kako si dober, ljubi papa,« je vzkliknila in ko ji je oče odtegnil roko, ga je objela in mu šepetala na uho: »Kako bom srečna, ljubi, dobri moj papa.«
Vrhovec je bil vesel, da je končno prišla njegova žena, ki je smehljaje vstopila v sobo in razprostrši roke poklicala k sebi Anico.
»Srečna boš Anica, ah, kako boš srečna,« je radostnega srca zatrjevala gospa Vrhovčeva. »Jaz sem že premišljala, koga bomo vse na svatbo povabili. Velika in sijajna mora biti tvoja svatba, da bo še v »Narodu« popisana, saj je lahko mogoče, da boš enkrat celo ekscelenca.«
Vrhovec je pobegnil. Kar je go-
pogajanja z voditelji večjih strank, v prvi vrsti s Čehi in Nemci. Novi vladi je do tega, da se v češko-nemškem sporu doseže premirje vsaj za nekaj mesecev, da se med tem zagotovi parlamentu mirno delovanje in da se pripravi sprava med Cehi in Nemci. Obenem pa si vlada prizadeva, ustvariti predpogoje za parlamentarno ministrstvo. Bienerth upa, da bo mogoče do novega leta sestaviti parlamentarno vlado. Z druge strani pa se zatrjuje, da imajo Bie-nerthova pogajanja s strankami poglavitno ta namen, da zagotovi prvemu branju o zakonu glede aneksije Bosne in Hercegovine, kar bodo predlagali krščanski socijalci nujnim potom.
Praga, 19. novembra. Jutri se vrši seja mladočeškega izvrševal -nega odbora o tem, kako stališče za-vzemo čehi napram novi vladi.
Za drugega podpredsednika določeni dr. Hruban je izjavil v svojem glasilu, da je edina stvar, ki jo more parlament dovoliti uradniškemu ministrstvu, proračunski provizorij. O aneksiji Bosne in Hercegovine more parlament razpravljati le pod novo parlamentarno vlado.
Načrti nemškega ministra-rojaka.
Dunaj, 19- novembra. Novi nemški minister dr. Schreiner se poda kmalu na informacijsko potovanje v Gradec, Trst, Celovec, Brno in Solnograd, da stopi v osebne zveze z vodstvi »obrambnih« društev »Schul-vereina« in »Siidniarke«. V parlamentarnih krogih pripovedujejo, da podari minister Schreiner večino svoje ministrske plače omenjenima društvoma.
Iz ogrskega državnega zbora.
B u d i m p e š t a , 19. novembra. Dne 21. t. m. pridejo pred imunitetni odsek hrvaški poslanci Lorkovič, Vinkovič, Lukinič, Pinterovič, Popo-vie, Mažuranič in Harambašić. V današnji seji je imel posl. Zagorac daljši hrvaški govor. Govoril je o nevzdržljivih razmerah,ki vladajo na Hrvaškem že od leta 1868. Govornik je zahteval, naj se razveljavi hrvaško - ogrska nagodba. Sporazumlje-nje z Ogrsko je mogoče le na temelju paritete.
Dogodki na Balkanu.
Vojne priprave v Črni gori.
Kotor, 19. novembra. Razpoloženje v Črni gori je zelo bojevito.
Staro in mlado se oborožuje, ker je vse prepričano, da mora priti do vojne. Na avstrijski meji pod Lovčenom in Krtacem so že pred tremi tedni nastavili 40 črnogorskih topov, ki so naravnani na Kotor, Goraždo, Vr-inac in Crkvice. Med topovi je tudi onih šest velikih, ki jih je podarila Črni gori Italija. Te topove je iz Kotora z daljnogledom prav lahko razločevati od drugih. Nad avstrijsko mejo je Črna gora v naglici napravila zidove z luknjami za streljanje. Cena živilom je v Kotoru neznansko poskočila, ker Črnogorci ničesar ne prinašajo več na trg.
Črnogorska vlada je razdelila med vse moške prebivalce orožje in streljivo. Ob celi avstrijski meji so nastavljene v primerni razdalji stalne straže. Črnogorci, ki so živeli v inozemstvu, so se večinoma že vrnili v domovino. Te dni se je zopet vrnilo več sto Črnogorcev iz Bolgarije. Pri povedo val i so, da so bili z uradnimi pozivi poklicani domov, ker bo vojna. Črnogorski agent v Kotoru opominja v mestu in okolici živeče Črnogorce, naj bodo mirni. Poštne in druge prometne zveze s Črno goro so normalne. Avstrijsko prebivalstvo v Boki je mirno.
Izjava črnogorskega ministrskega predsednika.
C e t i n j e , 19. novembra. Ministrski predsednik dr. Tomanović je izjavil napram nekemu slovanskemu časnikarju, da Srbija in Črna gora tvorite ravno tako narodno enoto, kakor Bosna in Hercegovina. Zahtevamo neodvisnost Bosne z guvernerjem, ki ga naj imenujejo velesile. Za tako mesto je poklican kak srbski ali črnogorski princ. Ako se to zgodi, ako bi Evropa storila krivico, potem moramo poseči po zadnjem sredstvu. Na stroške Turčije ne zahtevamo nikake odškodnine, ker je naš knez prijatelj sultanov. Ako konferenca velesil ne bi rešila bosanskega vprašanja v našem smislu, zahtevali bomo Hercegovino in nekdanjo dubrovniško republiko zase.
Ali je za Kotor nevarnost?
Dubrovnik, 19. novembra. V vojaških krogih so uverjeni, da za Kotor ni tako velike nevarnosti, ako izbruhne konflikt s Črno goro, kakor se sodi po položaju mesta. Vojaške priprave v Kotoru so tako obsežne, da bodo popolnoma zadostovale dotle, da .pride novo vojaštvo. Vse vojaštvo je noč in dan pripravljeno. Srbski vojni svet.
Belgrad, 19. novembra. Vesti   o   izrednih   vojaških pripravah
vorila njegova žena, ga je zopet raz-dražilo zoper dr. Brnota. Spomnil se je tudi, da je obljubil dr. Brnotu sporočiti mu še ta dan svojo in svoje hčere odločbo, in to mu je bilo povod, da se je mogel odstraniti, z jezo v srcu, da se njegova žena veseli poroke, ki jo smatra on za nesrečo.
Peljal se je v Topolno. S težkim srcem je prestopil prag hiše, kjer je bila v pritličju dr. Brnotova pisalna, nad katero je imel Brnot svoje stanovanje.
Ko je vprašal pisarja, če je doktor doma, je Brnot že prihitel iz druge sobe. Jasnega obraza je podal Vrhoven roko, rekŠi kar najvljudneje:
»Prosim vstopite — dobrega znanca najdete pri meni.« \
V Brnotovi pisarni je sedel Marko. Prišel je bil k odvetniku v nekih pravdnih zadevah. Čim so bile te urejene, ga je začel dr. Brnot obdelavati, naj vstopi v njegov agi-tacijski odbor.
»Tebe sicer osebno skoraj nič ne poznajo,« je Brnot razlagal Marku, »toda tvoje ime je pri ljudeh v dobrem spominu izza časa, ko sta tvoj oče in tvoj stari oče tod gospodarila. Vrag razumi, da so si ljudje to tako dobro zapomnili, ko vendar vsak dan čitamo, da živi današnji rod tako naglo, da sproti vse pozabi.«
Vstopivši z Vrhovcem v sobo, je dr. Brnot veselo zaklical:
»Čujte, gospod Vrhovec — Marko Košan mi je obljubil, da vstopi v moj agitacijski odbor.«
»Nikakor ne,« je ugovarjal Marko. »Jaz ti nisem ničesar obljubil in tudi v tvoj odbor ne vstopim, ker se neČem baviti s politiko.«
Vrbovca pa zdaj te politične stvari niso zanimale. Pozdravil je Marka in potem polglasno rekel dr. Brnotu:
»Peljite se z menoj — Anica vas pričakuje.«
Dr. Brnot je svojemu bodočemu tastu hvaležno stisnil roko in naredil kolikor mu je bilo mogoče srečen obraz. Prosil je za nekaj trenotkov potrpljenja, češ, da se mora primerno obleči in je pohitel v svojo sobo. Vrhovec in Marko sta ostala sama v pisarni.
Vrhovec ni skrival svoje razburjenosti. Marko jo je takoj opazil, a iz diskretnosti ni ničesar omenil. A smilil se mu je stari gospod, ki je ves potrt sedel pred njim, držeč roki sklenjeni med koleni in zmajujoč* z glavo, kakor bi hotel potožiti svoje bolesti.
»Da, da,« je zavzdihnil Vrhovec po kratkem molku, »človek zasleduje dogodke po domovini in po vsem svetu, pa ne vidi, kar se godi dva koraka od njega.«
Avstro-Ogrske so povzročile v Srbiji skrajno razburjenje. Snoei je bilo v konaku vojaško posvetovanje, pri katerem so bili kralj Peter, prestolonaslednik Gjorgje in vsi generali belgrajske garnizije. Razpravljalo se je o oboroževanju. Vojni materijal se neprestano dovaža.
Srbski načrti za vstajo v Sandžaku in v Bosni.
Sarajevo, 19. novembra. Turške oblasti v Plevlju so baje dobile v roke srbski načrt o nameravani vstaji v sandžaku Novi pazar in Bosni. Glasom tega načrta ima Srbija pripravljenih kakih 20 čet z več kot 300.000 oboroženci. Čete se raz-dele sledeče: bosansko - hercegovin-ska legija, ki jo organizira bosansko-hereegovinsko društvo v Belgradu, šteje 2000 mož; črnogorska legija, obstoječa iz Črnogorcev, ki žive v Srbiji; macedonska legija, ki šteje 500 macedonskih vstašev, ki se raz-dele v čete po 25 do 30 mož. Naloga macedonskih vstašev je, razstrelja-vati mostove, železnice in razna vojaška skladišča. Nadaljne legije so dijaške, in sicer legija kneza Mihajla, legija prestolonaslednika Gjorg-ja. Legija smrti šteje 5170 prostovoljcev, približno toliko mož šteje tudi legija bivših prostovoljcev, sestavljena iz samih dosluženih vojakov. Legijo junakov sestavi telovadno društvo »Dušan Silni«. Namen »črne legije« je tajen. Legije so baje že poslale svoje vohune preko meje. Opomin velesil v Srbiji in Črni gori.
B e 1 g r a d , 19. novembra. Danes je izšel sledeči uradni komunike: »Včeraj so zastopniki Anglije, Italije, Francije, Nemčije in Rusije prijazno opozorili srbsko vlado, naj v interesu dobrih razmer s sosednjo monarhijo umakne svoje vojaštvo od meje ter prepreči sestavljenje vsta-ških čet. Ministrski predsednik je odgovoril, da na mejah ni srbskega vojaštva in da se vstaške čete sploh niso sestavile. Srbska vlada bo tudi v bodoče resno gledala na to, da se čete ne bodo mogle sestavljati. Potem je ministrski predsednik opozoril zastopnike velesil na znana dejstva, iz katerih je razvidno, da je sosedna monarhija kršila teritorijalne določbe.
Dunaj, 19. novembra. Kakor pri srbski vladi, bodo zastopniki Anglije, Italije, Nemčije in Rusije jutri tudi črnogorsko vlado resno posvarili zaradi oboroževanja proti Avstro - Ogrski.
Turški program za evropejsko konferenco.
Carigrad, 19. novembra. Program Turške, ki so ga velesile po nekaterih spremembah odobrile, obsega sledeče točke: 1. državnopravno stališče Vzhodne Rumelije; 2. državnopravno stališče Bolgarije, vprašanje o tributu Rumelije in Bolgarije in del turškega državnega dolga, ki ga mora prevzeti Bolgarija; 3. državnopravno stališče Bosne in Hercegovine; 4. Srbiji in Črni gori se ne da nikaka kompenzacija, ki bi pomenila gmotno ali teritorijalno izgubo za Turčijo, toda iz drugih vzrokov za splošni položaj je želeti, da bi se to vprašanje ugodno poravnalo; 5. spremembe nekaterih določb berolinske pogodbe. Srbsko - mohamedanska opozicija v Bosni.
Sarajevo, 19. novembra. Srbsko - mohamedanska opozicija nadaljuje tajno agitiranje. Vodja opozicije Ali beg Firdus je odpotoval iz Carigrada v Ženevo, kjer se že mudi odličen Srb iz Mostarja. Dva Srba iz Mostarja se pogajata v Belgradu in Parizu. Opozicija namerava odposlati posebno misijo v London in Petrograd, da apeluje na velesile, naj se postavijo zoper aneksijo.
Sporazumi jen je z Mladoturki.
B e 1 g r a d , 19. novembra. Kakor znano, je narodni odbor za deželno obrambo odposlal v Carigrad Našiča in profesorja Stojanoviča, da se pogajata z Mladoturki. Odposlanca sta opravila svoj posel prav dobro, ker se je doseglo z mladotur-Škim odborom popolno sporazumlje-nje, da je treba skupne interese Srbije in Turčije skupno braniti.
ProtldemostrucUe pred sodRčem.
Razžaljeni in tepeni Belgijci.
Sodni tajnik B u 1 o v e c , obtožbo zastopa stotnik Schoebin-g e r; zagovornik dr. ž i r o v h i k.
Poveljništvo c. in kr. pešpolka St. 27. je naznanilo tukajšnji finančni o. kr. prokuraturi, da se je dne 26. septembra t. 1. nekako ob 11. dopoldne zgodil v tobačni trafiki na Sv. Petra cesti št. 26 sledeči slučaj: V trafiko je prišel prostak 27. pešpolka Josef M a x 1 ter zahteval cigarete. Prodajalka mu ni hotela dati cigaret, temveč se mu je posmejala, zaklicala »pfui zibenundcvanziger« in mu pljunila v lice.
C. kr. finančna prokuratura je
nato kaznovala lastnico trafike z 20 I kronami globe, a le-ta je, plačavši to globo, izjavila, da ni storila tega ona sama, temveč njena prodajalka gospodična A. G. Z ozironi nato je polkovno poveljstvo tožilo to gospodično radi žaljenja časti omenjenega vojaka in obravnava se je vršila včeraj pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
O b t o ž e n k a se je zagovarjala, da ni zaklicala »pfui« in da tudi ni pljunila vojaku v lice, pač pa se je }K)smejala in tedaj je bilo mogoče, da ji je izletelo nekoliko sline iz ust. Najboljši dokaz za to je, da vojak potem, ko je šel po stražnika, ni mogel stražniku potrditi, da bi bila v resnici zaklicala »pfui zibenund-cvancgar« in tudi ni mogel pokazati stražniku, kam je bil zadet po pij uncu.
Kot priča zaslišani prostak Jo-sef M a x 1 izpove enako, kakor je izpovedal v predpreiskavi, in potrdi iznova oni »pfui« in tudi to,da je ob-toženka pljunila vanj.
Dr. Žirovnik: Zakaj niste nič pripovedovali stražniku, da je obtoženka rekla »pfui zibenund-evancgar«, in tudi niste mogli pokazati, kam ste bili zadeti od pl junca t
Priča: Stražniku sem izrecno povedal, da mi je prodajalka zaklicala tudi »pfui zibenundcvancgar«. Stražnik me je vprašal, če sem bil po pij uncu zadet, nakar sem rekel, da sem bil. Nekaj »špricerjev« mi je priletelo v lice.
Dr. Žirovnik: Kam pa drugi pljunec!
Priča: Drugo je padlo na okno in na moje prsi.
Dr. Žirovnik: Morda je mogoče, da se je obtoženka zasmejala, da ji je tedaj izletelo iz ust kaj sline, ne da bi bila hotela pljuniti f
Priča: Prodajalka je vstala in direktno pljunila.
Stotnik Schoebinger: Večkrat se zgodi, da brizgne človeku pri govorjenju ali pa pri smehu slina skozi zobe ali sploh iz ust. Povejte na svojo prisego, ali je morebiti v tem slučaju bilo tudi kaj takega mogoče !
Priča: Ni mogoče! Je direktno pljunila.
Dr. Žirovnik je že prej stavil predlog, da naj sodišče zasliši kot pričo lastnico trafike in pa onega mestnega stražnika, kateri je posredoval pri celem dogodku, in predlaga sedaj, da sodišče povpraša tudi pri pristojnem poveljništvu stotnije, kateri pripada priča, kako je z njegovo verodostojnostjo, kajti priča služi že tretje leto in je čudno, da je še vedno prostak. Gotovo je kaj zakrivil, da ni bil še povišan, in kar bi moglo omajati njegovo verodostojnost.
Funkcionar državnega pravdni-štva predlaga, da naj sodišče ta predlog odkloni, če bi mu pa ugodilo, pa predlaga, da naj zasliši kot priča tudi korpo ral a P r o b s t a , k j je bil tedaj tudi v bližini Temu predlogu se priklopi tudi stotnik Schoebinger.
Sodnik proglasi sklep na zavrnitev teh predlogov z ozirom na določno izpovedbo zaslišane priče, ker tudi druge pod dokaz stavljene okolnosti za presojo dejanja niso odločujoče važnosti.
Stotnik Schoebinger predlaga obsodbo.
Dr. Žirovnik: Pridržujem si ničnostno pritožbo. Po meni navedene priče bi mogle ravno tako pod prisego potrditi, da se dogodek ni vršil tako, kakor ga je opisal sedaj zaslišani priča. Dopustilo se mi tudi ni dokazati, da ta priča ni verodostojna. Mož služi že tretje leto, nosi strelske »cofe« in je gotovo zakrivil kaj, da ni bil povišan, in kar bi moglo omajati njegovo verodostojnost. Za si i sat i bi bilo moralo sodišče tudi stražnika, kateremu priča ni mogel potrditi, da bi ga bila obtoženka psovala, niti pokazati, kam mu je pljunila. Izpovedbe teh prič bi gotovo omajale verodostojnost edine te priče. Nedopustno je na podlagi izpovedbe edine te priče obsoditi obto-ženko. Predlagam oprostitev.
Sodnik proglasi razsodbo, po kateri je obtoženka kriva prestopka po § 491. k. z., storjenega s tem, da je dne 26. septembra zaklicala prostaku Josefu Maxlu »pfui zibenundcvancgar« in mu pljunila v lice, ter se obsodi na 20 K globe, v slučaju neiztirljivosti na 48 ur zapora. Sodnik je na podlagi izpovedbe zaprisežene priče smatral za dokazano, da je obtoženka očitano ji dejanje v resnici storila in tako izročila pričo javnemu zaničevanju. Olajševalno je neoporečnost in razburjenost, obtežilnega ni nič, zato se je pri izreku o kazni uporabil § 266. in z ozirom na njeno socialno stališče tudi § 261. k. z.
Dr. Žirovnik priglasi ničnostno pritožbo in vzklic proti izreku o krivdi in kazni.
Izzivanje Belgijcev postaja v resnici že nesnosno. Dasiravno vedo ti ljudje, da jih ljubljansko slovensko
občinstvo mara samo toliko, kakor ščurka v skledi, vendar se mu usi-1 ju je j o povsod in povzročajo s svojim samopašnim vedenjem in izzivanjem prepire in pretepe, katerih bi ne bilo nikdar, ako bi polkovno poveljništvo odločno prepovedalo moštvu tega polka obisk slovenskih lokalov in tudi sicer primerno kaznovalo vojaške izzivaee in razgrajače. Bilo je že par slučajev pred sodiščem, ki jih je povzročilo edinole izzivanje Belgijcev. Omenimo naj le slučaj Pajk, kjer je vojak belgijskega polka v svoji pijanosti nahrulil človeka, ki ni storil drugega, nego da je šel mirno svojim potem po cesti slučajno za vojaki, a obsojen in kaznovan je bil končno le nahrulje-nec. Ali oni slučaj v Šiški, ko je letal Belgijec s potegnjeno sabljo po cesti, potem ona razna »pljuvanja«, katera so videli in slišali vojaki edinole v svoji razgreti domišljiji in svoji nemško-nacionalni zagrizenosti, ali pa jih povzročili s svojim iz-zivajočim in občinstvo žalečim vedenjem. Vse to in še vedna nadaljevanja takih in enakih dogodkov, so gotovo prav posebno sposobna — da govorimo v c. kr. uradni slovenščini — pomirjajoče vplivati na razburjeno občinstvo, in zahvaliti je edinole treznosti Slovencev, da se ne vrše dannadan poboji med občinstvom in vojaškimi izzivači, dočim ne bo nihče dvomil, da vsled takih dogodkov rapidno pada v občinstvu zaupanje v dobro voljo vojaške oblasti, nasprotno pa raste ogorčenje, ako ne že celo gnus predvsem, kar nosi rumene našive. Ako ne bi bilo v slovenskem občinstvu toliko potrpežljivosti, kakor je je v resnici, potem bi imeli pač v Ljubljani trajno obsedno stanje edinole po krivdi slavnega c. in kr. pešpolka št. 27. In kaj takega si menda žele, ako ne drug, vsaj gotovi graški in dunajski listi, da bi mogli iz polnih čebrov razlivati svojo smrdečo gnojnico po »bindišarjih štrasenraubarjih«.
Naravnost čudno pa je, da se med temi c. in kr. belgijskimi izzivači pojavljajo tako pogostokrat iste osebe. Že parkrat smo videli pred sodiščem iste »gospode« korporale in »cugsfirerje« kot »priče« — recte obtožence — in mislimo, da nam ne bo nihče zameril vprašanja, kako to, da ima slovensko občinstvo iz najrazličnejših slojev in najrazličnejših koncev mesta prav edino na te gospode tako »šarf«, da »pljuva« prav edino le tem pred noge, da »žali« edino le te. Naše mnenje je pač, da nos zmrzne le tistemu, ki ga pomoli iz gorke sobe na mraz, da najde le tisti, kdor išče, in da jo skupi le tisti, ki sitnost le preveč prodaja. In če so to vedno isti ljudje, potem si je pač lahko misliti, kakšni so ti ljudje! Psa, ki grize, je treba prikleniti na verigo, ali pa mu potisniti nagobčnik na gobec, ne pa ga puščati na ulico. Dobro bi bilo, ako bi se to upoštevalo tudi pri slavnem peš-polku št. 27.
V noči z dne 11. na 12. oktobra sta jo skupila dva taka izzivača, če-tovodji F 1 ti c h in Schmutte-rer, na Metelkovi cesti, v bližini vojašnice. Nekaj »prokletih civilistov« jima jih je nametalo nekoliko po grbi in to je bilo povod današnji obravnavi pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Obtožencev je šest: Janez M u h o v e c , ki ni navzoč, Josip Potočnik, laborant v kemičnem preizkuševališču, Ivan Sekule, krojaški pomočnik, Ivan F o r t i č , strojnik, Ivan Vrhovec, dimnikarski mojster in Anton Zajec.
Josip Potočnik, zagovarja ga dr. Š v i g e 1 j , izpove: Pri celem dogodku nisem bil prav nič udeležen, ker sem prišel slučajno sam iz Most, kjer sem bil na ribjem lovu. Od svojih tovarišev Petriča, uslužbenca v Fischerjevi knjigarni, akademika Munda, poslovodje Langerja in Ivana Oražnri sem se poslovil v Mostah. Prišel sem slučajno do gostilne »pri Znamenju«, odkoder sem slišal gori pred cerkvijo neki vriše. Ko pridem čez mitnico, vidim pred cerkvijo gručo ljudi. Razločil sem, nekoliko bližje prišedši, da se je vršil prepir med civilisti in dvema vojakoma. Obrnil sem se takoj, pa so prileteli mimo mene civilisti in sem obenem začutil bolečino na hrbtu. Takoj sta bila pri meni dva orožnika, ki sta me peljala v krčmo. Zaslišan sem bil najprej na magistratu, potem pa pri vojaškem sodišču. Ta moj zagovor morejo potrditi tvidi vsi soob tožene i.
Janez Sekule: Bil sem zadevnega dne v krčmi »Pri znamenju«, v kateri hiši stanujem. V krčmo sta prišla dva Belgijca, mislim, da četo-vodji, in je začel eden kar brez vzroka razbijati. Nato je Ivan Vrhovec enega poklical in mu velel, naj bo miren, naj se dostojno obnaša, da ne bo tepeža. Vojak ga je osorno vprašal, kaj da je in grabil za svoj bajonet. Tačas je bilo že vse pripravljeno na odhod in je takoj prišel stražnik napovedat policijsko uro.Jaz sem šel zadaj vun v svoje stanovanje spat. Izmed soobtožencev ne poznam dru-
gega kakor Janeza Vrhovca in Antona Zajca, s katerim sva sedela skupaj pri mizi. Izrecno potrdim, da Josip Potočnik ni bil v gostilni.
Ivan Fortič: Z Ivanom Vrbo vcem sva prišla v gostilno »Pri znamenju« okrog trieetrt na 12. Sedela sva sama v zasebnem pogovoru v posebni sobi, ko sva zaslišala v prvi sobi neko vpitje. Stopim bližje, vidim dva vojaka 27. pešpolka, četo-vodji, od katerih je manjši metal krono ob mizo, dočim so bili že drugi gostje oči vidno vznevoljeni radi tega počenjanja. Ta vojak in njegov tovariš sta oba držala za bajonete, tako, da je bila situvacija taka, da bo prišlo do kake rabuke. Vrhovec je poklical -drugega, večjega, četo-vodjo, hoteč pomirjevalno vplivati. Dal mu je roko na ramo in rekel: »Belehren Sie Ihren Kollegen, dass nicht was vorkommt.« Ta je odgovoril osorno: »Was kiimmert Sie das? Was sind Siel Was glauben Sie, dass ich ein Idiot bin?« Vrhovec mu je nato odgovoril: »Moglich, es kann schon sein.« Ker je vojak še vedno opetovano zahteval, da naj mu Vrhovec pove svoje ime, je ta rekel: »Ich bin der Baron Codelli!« in mu je končno, ko oni le ni odnehal in je še vedno tiščal vanj, povedal tudi svoje pravo ime, katero je vojak zabeležil. Prišel je potem stražnik in smo šli vsi iz gostilne. Kaj se je pozneje zgodilo, ne vem, ker sem šel naravnost domov. Potočnika nisem videl, drugih soobtožencev ne poznam nobenega.
Ivan Vrhovec: Blizu okrog 12. ure sem prišel s Fortičem ^Znamenju«. Šla sva v drugo sobo, kjer sva sedela sama in se pogovarjala. Kar se zasliši vrišč iz prve sobe in natakarica je priletela v drugo sobo in klicala: »Tepli se bodo! Fortič je šel pogledat, jaz pa za njim. Videl sem, da je metal neki četovodja krono ob mizo in držal za bajonet. Enako tudi drugi četovodja. Ljudje so vsi stali. Poklical sem k sebi drugega četovodjo in ga opozoril, da naj vpliva na svojega tovariša, da bo miroval. Vojak je zahteval moje ime, in rekel sem mu v šali, da sem baron Codelli. Vojak je potem klical: »Ich brauche keine Belehrungen! Riihren Sie mich nicht an! Glauben Sie, dass ich ein Idiot bin,« nakar sem mu rekel: »Mir scheint schon so, sonst hittten Sie schon langst Ordnung ge-maclit!« Ker je še vedno hotel vedeti moje ime, sem mu ga povedal. Ker je prišel potem stražnik napovedat policijsko uro, smo šli vsi ven, jaz in Fortič zadnja. Šel sem naravnost domov; stanujem ravno nasproti gostilne. Drugi dan sem šele izvedel, da sta bila ona dva vojaka tepena. Potočnika ni bilo v krčmi.
Anton Zajec je bil tudi v krčmi »Pri znamenju«. Bila sta tamkaj dva pijana Belgijca, ki sta se prepirala in grabila za bajonete. Ob policijski uri so šli vsi vun. Ko je šel po Radeckega cesti proti domu, je prišel mimo mlad fant, ki mu je iztrgal palico iz rok in stekel za vojakoma. Videl je gručo ljudi pri cerkvi, ki so se tepli. Palice in onega fanta ni več videl. Obrnil se je, ko so prileteli mimo civilisti in za njimi orožniki. Udeležen sam ni bil pri pretepu nič. Potočnika ni videl nikjer.
Obtoženec Janez M u h o v e c ni navzoč' in tudi ne priče Valentin Stoje in Kovačevič.
Kot priča zaslišan izpove Blaž Novak, poštni aspirant v Ljubljani, sledeče: V noči od 11. na 12. oktobra sem šel v družbi s Kovačevičem mimo vojašnice. Srečala sva dva Belgijca, za katerima sta šla dva neznana civilista, katerih pa ni nobeden med današnjimi obtoženci. Eden teh dveh civilistov me je udaril po hrbtu, ne da bi mi bil kaj naredil. V hipu, ko pogledam nazaj, sta se že sprijela z vojakoma, udarila in zbežala. Videl sem nato, da je prišlo kakih pet ali šest civilistov po cesti od hiralnice proti vojašnici, nakar se je začel med njimi in vojaki pretep. Stali so na cesti nasproti cerkve. Ker je šel moj spremljevalec Kovačevič bližje, sem se hotel približati tudi jaz. Predno pa je bilo to mogoče, so že stekli. Prišla sta takoj dva orožnika in en stražnik. Drugega ne vem. Poznal nisem nobenega. Izjavim na tozadevno vprašanje, da bi poznal kakega, ki je bil med tisto družbo petih ali šestih civilistov, pa moram izjaviti, da od današnjih obtožencev ne morem spoznati nikogar.
Funkcionar državnega pravdni-štva predlaga preložitev obravnave v svrho zaslišanja ^lasnes nenavzoče-ga obtoženca Janeza Muhovca in izostalih prič, posebno Četovodij Flu-cha in Schmuttererja, obeh orožnikov in mestnega stražnika.
Sodni dVor preloži obravnavo.
SJF   Slovenci] VFi
fflp zbirajte zo irtoe 1 ^ffi
Dnevne vesti.
V Ljubljani 20. novembra.
— Zopet zaplenjeni. Včerajšnja številka »Slov. Naroda« je bila zopet zaplenjena. Konfiscirana sta bila dva odstavka članka »Et meminisse« in sicer drugi, ki se začenja z besedami »Najresnejši spomin nam je pač ta« in konča »boljšega kalibra nego nemškutarski kanalčki«, ter zadnji, ki se začenja z »A kdo si tit ne veš li, da si bes?« in konča z »Evo ti, narod slovenski!« Zoper konfiskacijo se pritožimo.
— Vse slovanski ples v Petro-
gradn« „Praški krožek" v „Obščestvu slavjanskoj vzaimnostiu priredi meseca februarja prihodnjega leta v Petro-gradu vseslovanski ples pod protektoratom Člana carske rodbioe. Patro-nese bodo soproge ruskih poslancev v gosudarstveni dumi. Ples ima biti živ slovanski narodopis. Gospodje in dime so vezani nastopiti v slovanskih narodnih nošah. Proizvajali se bodo sumi slovanski plesi, med njimi Češka „beseda", moravski „trojak", slovaški „Čar daš", sr bo hrvaški „kolou, bolgarski „horou, poljska „mazurka" in ga-liško-ruska „holomijka". Za ples bo merodajen staro slovanski ceremonial.
— Slovanski politiki Petro-
grada so v „Obščestvu slavjanskoj vzaimnosti" ustanovili „Praški krožek", v katerega so vstopili ruski in poljski politiki, ki so se udeležili slovanske konferenoe v Pragi, člani tega krožka so: M. V. Krasovskij, grof Bobrinskij, A. S. Gižiokij, J. S. Kljužev, P. G Dopelmajea, M. A. Iskriokij, N. N. Lvov, V. A. Makla-kov, grof J. E. Olizar, grof G. R. Potočki, R V. Drnovški, G. J Svjen-Čicki, J S. Montoill, J V. Snieizin-ski, V. M Behtjerev, E M Dement-jev, J P. Filevič, J. A. Ozerov, V. M. Volodimirov, V. A Franoev, N. D. Vajdak, A. A. Stolypin, G V. Komarov, dr. D. Vergan, A. plem. Stahovič, V. P. Svatkovski, T. J. Gej, J A Sobolev, V. N. Korabljev, L. Straszevicz, Z Balicki, J. S^cki, V. Konic in V. Lapaoevič. Člani »Praškega krožka" so stari slovano-fii in neoslavisti. Krožek si je izvolil izvrševalni odbor, obstoječ iz 14 članov.
— Predavanje o Ricmanlih v Petrogradn- Te dni je imel v nKluba obščestvjonih dejatelej" poslanec go-sudarstvene dume grof Vladimir Bo-brinskij predavanje o v tiskih svojega potovanja po avstrijskih slovanskih deželah in po Balkanu. Začetkom svojega predavanja je slikal svoje bivanje na Slovenskem ter a velikim priznanjem govoril o slovenskem narodu in o njego vin stremljenjih. Med drugim je naglasa!, da je slovenski narod brez dvoma za ^ehi n a j kul tur n e j ši narod slovanski. Nato je na drobno opisoval borbo, ki jo vodi že dolgo vrsto let slovenska občina Bi omanje v Istri e drŽavo in katoliško cerkvijo za svobodo vesti. Govornik je poudarjal, da se je na svojem potovanju prepričal, da dajejo zakoni v Avstriji in na Ogrskem sicer popolno versko svobodo, a v praksi velja ta svoboda samo za slučaj, ako se prestopi k protestantizmu ali starokato-lioizmu Ako pa se hoče prestopiti v pravoslavje ali ako se zahteva samo stari slovensko bogoslužje, delajo državne in cerkvene oblasti vsakomur največje zapreke. Dokaz tega je pred vsem slovenska občina Biomanje. Biomanjoi so pred leti prosili svojega škofa, da bi jim dovolil v oerkvi slovansko bogoslužje. Toda tega dovoljenja ni bilo, pač pa so prišli v vas orožniki, da bi vašoane prisilili spremeniti svoje naziranje. Toda Biomanjoi tega niso štorih*. Škof jim je vzel duhovnika in jim zaprl cerkev. Od tega Časa opravlja vaški poglavar Berdon vse verske obrede sam: Ber-don krščuje otroke, poroča zaročence in pokopava mrtveoe. To se godi že leta, a državna oblast še ni ničesar storila, da bi uredila te nenormalne razmere in to samo radi tega, ker hočejo Biomanjoi prestopiti v pravoslavje. Konoem svojega govora je grof Bobrinskij naglašal, da je v Avstro Ogrski ustava samo na papirju, v resnici pa je ni, slasti kar se tiče nasvetejših človeČanskih pravic Predavanju so poslušalci, katerih
1"e bila polna dvorana, sledili a veli-im zanimanjem, zlasti pa so vzbujale pozornost razglednice is Riomaoj, ki jih je grof Bobrinskij kazal poslušalcem.
— „Slovenac ' je očital županu Hribarju, da prihaja poleg „razglasil" za razsvetljavo a nemško „Kundma-chungo" in to po 20. septembru t. 1. Očitanje je bilo utemeljeno. A kaj poreče nSlovenec" k temu, da raspisuje kranjski slovenski deželni odbor službo, računskega svetnika v št. 266. „Ljubljančankeu samo v nemškem jeziku. To kaše v trenutku, ko se od trgovcev in obrtnikov zahteva samo-slovenskih napisov, vso resnost nekaterih gospodov, katere tosadevno v doslednosti   prekaša — kinematograf
'athe". Ali naj mi tudi rečemo [eilu dež. odbor?
— Bojkot kranjsk h klobas.
,Mitteilungen   dee   Vereines Siid lark" čitamo: „Die beliebten Krainer iirste  sin d  meist   windisohes Er-ugnis, vveshalb wir unseren Freun-r n die deutsche  Firma B a i m u n d t n d r e 11 o in W a i t s o h  bei L a i -a oh   zum   Bezuge   dieser Wiirste mpfehlen.11 — M« privoŠimo Audret-:ve klobase in srca nemškim želodcem, ker vemo, kakšno meso je v ?h klobasah, takisto pričakujemo, „a bo g.   deželnovladni zdravstveni -eferent dr. Seemann izvrševal svoje adaorstvo   v   Andrettovi tovarni jlobaB   z   isto    „ vestnostjo" kakor Jcslej.
— Nočni izgred poročnika *7. polka. V Zajčevi hiši na Rimski :esti stanuje pri gospej Kreuzberger-evi nemška igralka Kern. Pri tej je
noči od srede na četrtek spala njena tovarišioa Jenny. Opol noči je nastal ,red sobo imenovane igralke veli-anski šunder, da je bila mahoma rsa hiša pokonci. Ljadje, ki so prihiteli gledat, kaj se je zgodilo, so videli pred vratmi igralkinega stanovanja mladega poročnika tukajšnjega 2 7. pehotnega polka, ki je s pestjo in sabljo kakor besen bil na vrata ter divje kričal: „Ioh wili meine Jenny haben !u Zbesnelega poročnika so opetovano pozvali, naj miruje in ne moti nočnega miru, toda opomin ni zalegel prav nič, nasprotno, mož je še bolj divje razbijal in razsajal. Posrečilo se mu je celo s silo odpreti prva vrata k igralkinemu stanovanju. Sele, ko je ga. Kreuzbergerjeva zagrozila poročniku, da bo poslala po stražnika in po patruljo in ga dala s silo odstraniti, se je razgrajač streznil ter urnih peta odkuril. — Vprašamo slavno vojaško oblast, ako ji je znan ta dogodek in kaj misli ukreniti, da se takšni nočni ekscesi ne bodo več ponavljali? Zahtevamo jasen odgovor, sioer bomo spregovorili o teh in sličnih dogodkih na drugem mestu. Iu mi jamčimo, da beseda na onem mestu ne bo služila v čast naši vojaški oblasti!
— Zagrnjena steklena vrata in okna imajo sedaj nemški in nem ■ škutarski trgovci na svojih prodajalnah. To je varnostna naprava v zaščito slovenskih grešnikov in grešnio, ki se plazijo kot tatovi skozi zadnja vrata v te trgovine. No, tem ljudem povemo, da vidijo in slišijo včasih celo stene, kamoli zagrnjena vrata in zakrita okna!
— Na naš včerajšnji opomin je dal lastnik hotela „Lloyd" g. Počivalnik takoj odstraniti nemško tablo na MiklcŠiČevi cesti. Tudi g Marčan v Prešernovih ulicah je dal odstraniti nepotrebni nemški napis. Prav tako !
— Nemški razbijači šip v Maribora so Še vedno na delu. Dne 16 t. m. zjutraj okoli 2 je zopet eden teh junakov razbil šipo v „Narodnom domu". Po dnevu so si nekateri kmetje ogledovali to kulturno delo mariborskih Nemcev. Bbzu stoječi policaj seveda ni imel nujnejŠega dela, kakor da je šel kmete razganjat. Nemcem je seveda vse dovoljeno, isloveneo pa naj le molči, tudi če se mu šipe pobijajo! Naj bi se v on-dot ni nemiki kazini kaj enakega zgodilo, oelo mesto bi bilo po koncu. Kaj pa bi se šele zgodilo, če bi kdo ubil kako šipo na ljubljanski kazini? Deželna vlada takoj pošlje žandarje in vojake patruljirat po Ljubljani.
— Iz šolske službe. Absoivi-rana učiteljska kandidatinja gdč. Pavla Hočevar je imenovana za provizo-rično učitelj i oo v Loškem potoku. Zaradi bolezni je dobil dopust nadu-čitelj g. Henrik Likar v Grahovem in pride na njegovo mesto absolvi-rani učiteljski kandidat g. Ivan G-a-brovšek. Iuterimistično vodstvo šole je prevzela definitivna učiteljica gdč. Marija Kralj
Iz gledališke pisarne« Ker je gospa Liii Nordgartova prehlajena in hripava, se mora za jutri nameravana predstava opere „Zrinjski" odložiti ter se ponavlja drugič Straussova opereta „Netopir" z gdč. Šipan-kovo, gdč. Hadrboloovo, g. Bičićem in g. Povhetov. Opereta „Netopir" je že dvakrat docela napolnila gledališče ter je po svoji glasbeni vrednosti najboljša dunajska opereta. „Netopir" se po jutršnji reprizi odloži za deoember. — Ker je g. Jos. Toplak zbolel na influenci, ga je snoči pri predstavi „Matere" nadomeščal g Povhe, v Gorici pa ga bo nadomeščal g. Nučič.
Slovensko gledišče. Snoči so igrali na našem odra izvirno slovensko noviteto Ksaverja Meška dramo V treh dejanjih „Mati" pod geslom: .Materi domovini, od lastne deoe zaničevani." Pisatelj je v igri hotel pokazati pogubnost in slabi vpliv tujine ter povzdigniti žar rodoljubja, ki ga, šal, Slovenci pogrešamo, ker so tujci zanesti med našo mladino premnogo tujega doba ali pa ae ga je mladina zunaj navzela sama. Rešiti nas le more samo domovina, sladka in do-
bra. — Vsebina igri je ob kratkem tale Iaženirjeva vdova Strelčeva, rodoljubna žena, ima troje otrok in sioer slikarja Milana, že od tujine prepojenega, dalje sina Ivana, dijaka, ter hčer Tinko, vzor rodoljubne de-vojke ter rejenko Silvo. V to poslednjo se je zaljubil slikar Milan, toda ona ga je zavrnila, ker je že ljubila cigana Šandorja, moža brez doma, kakršna je bila tudi sama. Milan zahode Šandorja, vsled Česar ga zapro, Silva gre v tujino, tudi Ivan gre od doma v šolo, ostala je materi in domovini zvesta edina hčerka Tinka, kakor nje mati, vsa prepojena domoljubnega Čuta, trdna opora omahljiv-oem in tolažnioa skesanim. Odločno je odbila od sebe že potujčenega logarja Križnika, narodnega odpadnika. V rodoljub j u je njo in mater potr j al zlasti župnik, prijatelj rajnega očeta, ćez tri leta (v tretjem dejanju) pa se je pričela kazati kvarljivost tujine. Milan se je potrt na dahu in telesu vrnil domov, ušel je iz jetnišnioe, vrnila se je ta ii Silva, bolna na smrt, tudi o Ivanu Čujemo, da se mu najbrž godi slabo, ko se je izključen iz šole, napotil v tujino. Samo mater je želel videti preganjani Milan Še enkrat in potem naj se zgodi karkoli. Izpolni se mu ta želja in Milan se zgrudi na tla. — Gospo Strelčevo je igrala gospa Dragutinovi ć ev a. Igrala jo je preudarno, želeli bi samo pri burnejših nastopih malo manj poudarjenosti. Slikarja Milana je predstavljal g. Nučič. Pogodil ga je dobro, in se nam zdi, da v prvem delu bolje nego na konou, ko je bil ves Čas na višini afekta. Ivan g. Iličića je bil prilicao dober, takisto tudi Križnik g. Danila. Gospa Borštnikova je ustvarila iz svoje vloge tip, kakršnega je pač mogla. Mirno in umerjeno je igral tudi g. Dragutin o vi6 starega župnika. Gdč. Win-terova, ki je predstavljala rodo ljubno mladenko Tinko je zopet snoči pokazala, da je nadebuden talent; pogodila je svojo vlogo vsekakor povoljno. Poklonjen ji je bil krasen šopek. O pravi j ivo in jezično tržanko je dobro predstavljala ga. BukŠe-kova, oigana Šandorja pa gospod Povhe. Sploh je bila igra skrbno uprizorjena. Gledališče je bilo razprodano, navzoč je bil tudi g pisatelj osebno. O igri sami naj pripomnimo še tole. Zdi se nam, da bi igra na veljavi nič ne izgubila, ako bi se se min tj a skrajšali le predolgi dialogi, ki nikdar ne dosežejo svojega namena, ker spravljajo občinstvo ob pozornost. To se je čutilo zlasti v prvem dejanju. Sentimentalnosti se igri tudi ne manjka in žalostni prizori se vrste kar drug za drugim, skcro neprestano vse na višku, v ekstazi. Pisatelj je v drami povedal mnogo jedrovitih resnio in rodoljubnih izrekov, ki bi se pa po naši so ibi bolj dali porabiti v knjigi, nego na odra, kjer je treba le mnogo dejanja in še enkrat dejanja. —š—
Gostovanje slovanske dramo
v Gorici. V nedeljo igra naša drama v Gorici Fuldovo „Maškara do", v ponedeljek pa Paultonovo burko nNiobo". Osobje se odpelje v nedeljo dopoldne v Gorico ter se vrne v torek dopoldne v Ljubljano. Gostovanje priredi druStvo „Narodna prosvetau pod vodstvom pisatelja g. dr. Al. Gradnika.
Koncert Oodowskega. Opozarjamo še enkrat na današnji koncert slavnega poljskega umetnika, ki ga priredi „Glasbena Matica" ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela „Union".
V Belgradu je v torek umrl g Milan    M i 1 i č e v i e , državni svetnik, oče dr. Mite M i 1 i č e v i ć a, ki je bil srbski zastopnik pri odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani.
Roditeljski večer na II. dri. gimnaziji bo jutri v soboto 21. t. m. zvečer ob 6 v razredu za proste predmete v I nadstropju na levo. Kakor smo že poročali, bo predaval g. vodja dr. Bezjak. Opozarjamo občinstvo novic na to predavanje.
Vojaški veteranski kor ima v nedeljo, dne 22. novembra ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani .Mestnega doma" redni občni zbor. Dnevni red : Poročilo o delovanju in o računskem sklepu, volitev odbora in računskih preglednikov, ter raznoterosti. Gg. kor ni člani se vabijo najnujneje k poinoštevilni udeležbi.
Fanta nemškega Pammerla
čutita potrebo, da gredoč iz šole kopata lioejke. Ako oče Pammer ne bode naučil svojih fantov reda in dostojnosti, bodemo morali storiti to drugi ljudje.
L lud tka galert|a v Simon Gregorčičevi čitalnici na Kongresnem trgu se je s 16. t. m. zopet otvorila in po svojem lani še toplo hvaljenem običaju donesi a pisano vrsto umotvorov izpod rok najuglednejših mojstrov, klasikov kakor Modernistov a vseh krajev oivilizovanega z veta, da je prava radost posedati pred temi izborno posnetimi slikami in se ob pridodanih pojasnujočih besedilih aatap-Ijati v njihove mikavne posebnosti. Znani Švicarski slikar Albert Welti je to pot zastopan a dvema slikama:
prva nosi naslov „Skopuh" in kaže možaka, ki sedi v čolnu, naslanjajoč se nad kupom zlatih cekinov, ki jih prešteva s tresočo roko. Njegov čoln pa, ki je ves okrašen s prečudnimi obrazi in spakami, krmari zelen satan. Krog in krog v prelepi krajini pa je mir. Tam na bregu se je v travo zleknilo lepo dekle in se radovedno ozira za čudnim skopuhom i u njegovim voznikom. Druga slika, ki jo je takoj spoznati izmed stotin drugih, ker je tudi slikana nekako stihzo-vano, kakor je to Weltijeva navada in manira, se naziva: Kraljic ne. Snov ji je povzeta iz švicarske bajke: dve kraljični gresta na vse zgodaj (kako Čist je planinski zrak! Kako se modrijo vrhovi gora!) v dolino v cer kev; molitvenike imatk. v rokah in molita, krone na glavah. Za njima stopa dekla varuhinja, pred njima pa hodi čudežen, pobotnicama od boga poslan jelen, ki ima na svojih rogovih sveče, da jima sveti po pobožni zgodnji poti. — Kakor že omenjeno, slika Welti nekako stilizovano; odlikuje ga pa izreden barven okus in čuda točno podavanje čvioarskega ostrega in jas nega ozračja. — O ostalih umetninah pa jutri.
Poučni tesal za gostilničarje fe pred durmi. Poučni tečaj za gostilničarje otvori v Ljubljani deželna zveza za tujski promet dae 7. januarja 1909. Vodstvo in prireditev tega te čaja je prevzel obrtnopospeševalni urad o kr. delavskega ministrstva na Dunaju, ki da podporo 1500 K. Poučevalo se bo umetno kuharstvo na dunajski način, za kar je najet poseben dunajski kuhar, prednašalo se bo pravila serviranja vsake vrste, poučevalo se bo o ravnanju s pivom in vinom in končno se bo predavalo o navadnem hotelskem knjigovodstvu in dopisovanju. Kakor je iz tega programa razvidno, je učni načrt jako zanimiv. Tečaj bode trajal 4 tedne. Veliko kuhinjo je dal iz posebne prijaznosti na razpolago v „Narodnem domu" g restavrater Kržišnik. Omeniti moramo, da je zasluga tajnika trgovske in obrtne zbornice kranjske g. dr. Murnika, da sta se ta tečaj in ta podpora pri obrtnopospeševalnem uradu dosegla. Za napredek in po-vzdigo našega gostilničarstva posebno na Gorenjskem je ta tečaj izredne važnosti in je velik korak naprej za povzdigo našega gostilničarskega go spodsrstva. Pogostoma se sliši med našimi obrtniki želja: „Daite nam strokovne Šole!" Tu bomo imeli strokovno šolo najboljše vrste, ki se je skrbno pripravljala že eno leto. Zaradi tega upamo, da se bodo naši gostilničarji, pa tudi drugi mero daj ni faktorji zanimali za to stvar Na tej podlagi je mogoče, da se v poznejših letih ustanovi v Ljubljani stalna go-stilničarska in natakarska šola. Po drobno sti o tem zanimivem tečaj t prinesemo v eni prihodnjih številk Tudi priredi deželna zveza nalašč v ta namen v kratkem predavanje na Bledu.
Novi Oddelki strojnih pnšk se
ustanove s 1. januarjem m s cer pri infanteriji 79, pri lovskih bataljonih pa 20 V področje 3 armadnega kora se ustanovi po en tak oddelek s 1. januarjem pri pehotnih polkih 7, 87, in 97 in pri lovskih bataljonih 9 in 21, s 1. februarjem pa pri pešpolku 27 in pri lovskih bataljonih 19, 20 in 24.
Državna anbvenclja Za vodovod v Kalu politični okraj Liti a je dovoljene 2248 K   državne pidpore
NOVO pOŠtat Dne 1. decembra t. 1. 80 otvori v Fari, v političnem okraju Kočevje, nov poštni urad z uradnim imenom nF**a na Kranj skemu, ki se bo pečal s pisemsko in VOŽno pošto ter zaedoo služboval kot nabiralnica poštno hraailničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po obstoječi poštni vožnji Nova Sela na Kranjskem - Brod na Kulpi. Istočasno se opusti dosedanja poštna nabiralnioa v Pari.
¥ Beti« nad Hrastnikom je padel Čez pečine 50 m globoko berač Jevšovar iz Dola ter se ubil.
Trboveljska premogokopna drniba. Pod tem naslonom je pri nesel .Slovenski Narod" one dni ne kaj vrstic o razmerah pri rudokopu zlasti v Hrastniku. Kakor Čujemo si Leiler & Comp. belijo glave, kdo da je taisti nemČurski paznik, ki bo dj-bil tako lepo stanovanje, dočim se morajo Slovenci zadovoljiti oelo m eno sobo. Tu moramo priznati, da nismo docela natančno poročali, kajti dotični nemskutar ni paznik (sa to nezmožen!), ampak je le malo. malo višji v šarži kakor so navad o i radarji. To pa, da je zagrizen nemskutar, mu je pripomoglo, da ga L-i-ler (temu Leilerju bomo enkrat tudi kaj povedali o njegovi besedi!) tako protežira, če še sedaj ne bo spoznala konferenca slavnih hrastniških nem-škutarjev in nemSkutaric, kdo je ta mož, ji svetujemo, naj ae obrne Iga v S t. Jurij pel Tabor, pa naj vpraša tamkaj atarega možička lepo po slovensko (germanske „šprahe" ne razume 0 kod hodi njegov Mihce . . .
Na tri tedne lešo je bil obsojen
v Gorici 18letni Ana to 1 i j P r en s i s, ker je večkrat klical „Fora i soiavi".
Od volakov ]e pobegnil drago-neo Anton B e n e d i k s Kranj ■ skega in sioer iz Gorice ter jo popihal v Italijo. V Vidmu se je pa sam prijavil policiji, naj ga pošlje v Gorico nazaj.
Pred tržaškim porotnim sodiščem se začno v ponedeljek kazenske razprave in sioer te le: Josip in Marija I v a n č i č zaradi goljufije, Marija Sardotsoh zaradi gol Jurije, Viginija Danelotti zaradi detomora, Ivan W e r k in Er-nest L o n g a r o 1 1 i zaradi razžaljen j a časti potom tiska, Karel Bole zaradi istega delikta
Pohotaei. V Trstu je neznan moški izvršil hudodelstvo na 91etui deklici Valeriji S., ki je vsled tega obolela, da je morala v bolnico. Dekle noče povedali imena pohotneže-vega
500 izseljenikov se je pred-snoČnpm vrnilo iz Amerike v Trst.
Nesreća nn morju. Ko je peljal tržaški parnik „Maria" blago v New Vork. zadel je kakih 250 milj od Bermude na ameriški parnik „Spear", ki ga je vihar gnal semtertja. Kapitan tega parnika je povedal, da so valovi že teden dni metali parnik na vse strani, dokler ni dobil luknje. Mornarji so stali neprestano pri briz-galnah in brizgali vodo iz ladje. Ko je prišel na vidik tržaški parnik, je vihar Še vedno razsajal. Od tega parnika odposlan čola ni mogel priti do ameriške ladnje, ki se je že potapljala. Končno se je posrečilo Američanom s svojim čolnom priti z lastnega parnika ter pri pluti k tržaškemu. To je trajalo c-do uro. Takoj nato se je „Spear" potopil. Vozil je premog iz Filhdelfije v Calais Maine.
Dolgo prs tneia. Ko sta snoči v Cazakovi gostilni skupaj pila mesarski pomoćnik Ivan P. in Jožef Kocjan, je zadnji po odhodu pogrešil v ž-»pu denarnico, v kateri je imel 31 K 60 v denarja Ker se je dobro spominjal, da je utakml denarnico v žep Še med prisotnostjo P , se je obrnil sum na tega. Poizvedbe so dognale, da je bil osumljenec res pra*i krivec. Sel je z denarjem v neko drugo gostilno in ga skril pri gospodarskem poslopju pod mrvo, v kateri so pri preiskavi res našli de-narnioo in še ves denar. Kocjan je vzel svojo last nazaj, P. pa se bode pral pred sodiščem. — Predvčeraj šnjim se je dal v neko trgovino na Dunajski cesti neopazovano zapreti neki obrtni vajenec. Ko je bilo vse mirno je ukradel iz odklenjenega predala 27 K 47 v denarja, po trm pa odklenil zuotraj zaklenjena, na dvorišče vodeča vrata in odšel z denarjem. Nepridiprava so izsledili in dobili pri njem še ves denar.
Ne polten pekovski vajenec Predvčerajšnjem je Bizjakov pekov* ski vajenec Pavel Ban vzel v imena sveje gospodinje pri neki stranki v Kolodvorskih ulicah za oddani kruh 30 K denarja in jo neznano kam popihal. Bdn je star 15 let ter je doma na Trati pri Šiofji Loki.
Ubegla prletllenoa, o katerih smo včeraj poročali, sta 27tetni Aleksander Pichler rodom iz Sekula pri Celovcu in 23 etni Ignacij Furoan rodom iz Mostarja.
Delavsko gibanje. Včeraj se je s južu* ga kolodvora odeljalo v Ameriko 15 S ovenoev in 20 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 60 H vatov in Slovencev. V H-b je šlo 35 Hrvatov.
Izgubljeno In na|deno Gospa Jožtfa ScLouoaoher.eva je izgubila zlat uhan — Gospa Marija Gostičeva je izgubila 30 K v zlatu. — Zaseb-nioa gospa KI zabeta H*>gemannova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja, zlato naočnike in nekaj vi zitk. — Mehanik Elvard E esmi je našel zlato žensko uro z verižico in jo oddal pri magistratu.
Uradne VOStl* Pri okrajnem sodišču V Pliberku na Koroškem je razpisano mesto sodnega sluge, ki zna slovenski. Prošnje je vlagati pri deželnemu sodišču predjedst "a v Celovcu do 18 decembra 1908 — Na trirazrednioi v Kovom se odda mesto d nuitivnega učitelja Prošnie je vlagati do 15. decembra 1908 pri okrajnem šolskem svetu v Kranju.
— Okrajno sodišče v  L >žu je po slavilo  Marijo  Prevo, vžitkarioo iz ViŠevka  št 36,  zaradi sodno do gnane   bedosti   pod  skrbstvo Njen oskrbnik je Ivan Prevo is Viševka.
— 22. decembra 1908 bo pri so dišču v Kranjski gori ob četrt na 11 dopodue dražba nepremičnine vlož. št. 132 kat. obč Dovje, za katero se je ustanovila izkliona oena in sioer za paro. št 1342 stavbišče hiša št. 78 v Mojstrani z mlinom, gospodarskim posl< pjem in solastninsko pravico lil št 1341 travnik v anesku oo 10 105 K 70 vin. ia za p«rc št 1532/85 gozd v znesku po 237 K 38 v Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo,
narodnjaki! PrtspMnjte za Trubarjev spomenik!
Drobne novice.
— Princ v ječi. Sodišče v San Remu je obsodilo princa Leva Rad-ziwilla, ki je z avtomobilom povozil mlado dekle, v enomesečno ječo.
— Smrtno je zbolel bavarski vladar ter ni upanja, da bi ga rešili, ker je že 88 let star.
— Milijardo frankov posojila si namerava najeti francoska vlada, ako k temu pritrdi parlament.
— Atentat se je izvršil proti italijanskemu glavnemu konzulatu v Marzilju. Poslopje je močno poškodovano, vendar ni nihče poškodovan.
Telefonsko in brzojavna poročilu
Potres v Celju.
Celje, 20. novembra Danes ob 5 10 zjutraj so tu čutili precej močan potres, ki je trajal 8 sekund. Potres je imel smer od jugovzhoda proti severozapadu.
Baron Bienerth v Peštl. Dunaj, 20. novembra. Baron B ieneith se odpelje danes popoldne v Pešto. Dr. Wekerle mu jutri priredi svečan banket. Jutri popoldne se zopet vrne nazaj na Dunaj.
Italijansko vseuciliško vprašanja. Dana], 20. novembra. Opoldne je prišlo pred parlament 200 italijanskih dijakov, ki so demonstrirali za laško vseučilišče. Poslanec Bagatto je prišel med nje ter imel nanje patriotski nagovor. Dijaki so se na to, pevaje italijanske pesmi, vrnili na vseučilišče.
Ogrsko  hrvatski drža/ni zbor.
Budimpešta 20 nov. V današnji seji je prvi govoril hrvatski poslanec dr. Lorkovic, ki je ostro kritiziral sedaj vladajoči zistem na Hrvaškem. Kot drugi je govoril dr. Gjuro Šur-min in sioer v madžarskem jeziku. Polemiziral je proti listu „Budapesta ter zavračal njegove trditve glede velikosbrske propagande na Hrvatskem.
Vojne priprave v Črni gori.
Bar, 20. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) V vsi Črni gori se z vso intenzivnostjo pripravljajo na vojno. Crnogorci, ki so bili na delu v Turčiji in Bolgarski, so se že večinoma vrnili domov. Ob hercegovin-ski meji se dan in noč grade utrdbe. Takisto se popravljajo stare utrdbe v Nikšiču, Presjeku in Spužu. Po vsi Črni gori se vrše nervozno najobsežnejše vojne priprave, edino v Baru in Podgorici je navidezno vse mirno, ker baje tu kar mrgoli raznih tujih vohunov. Prihodnji teden pripelje več parnikov streljivo in drugi za vojno potrebni material v Bar. Dotične stvari je vlada naročila deloma na Francoskem, deloma na Italijanskem.
Srbko - črnogorska delegacija. Belgrad, 20. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Med srbsko in črnogorsko vlado se je jelo razpravljati vprašanje, če bi ne kazalo ustanoviti stalni skupni odbor po vzoru avstro - ogrskih delegacij, ki bi imel reševati vprašanje zunanje in gospodarske politike ter vojnih institucij. Ta odbor bi se naj eventuvalno pre-osnoval v slučaju potrebe v balkansko delegacijo, v kateri bi naj imele svoje zastopnike Srbija, Crna gora. Bolgarska in Turčija.
Kdo želi direktnih pogajanj med Srbijo in Avstro - Ogrsko? Belgrad, 20. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) »Slovenec« zani-kuje, da bi bil baron Aehrenthal ponudil Srbiji direktna pogajanja glede bosanskega vprašanja, čes, da je direktna pogajanja predlagal dr.Mi-lovanovie, a da jih je Aehrenthal odklonil. Istinitost naših trditev dokazuje dejstvo, da so pred par dnevi dunajski listi, ki zastopajo Aehren-thalovo politiko, z zadoščenjem pisali, da pride dr. Milovanovič na Dunaj, kar znači, da je bil tudi Aehrenthal vesel tega obiska. Tudi »Slovenec« je pred par dnevi pisal, da bi njega veselil poset dr. Milovano vica na Dunaju.
Vtisk avstro - ogrskih vojnih priprav v Srbiji. Belgrad, 20. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Veet o velikih vojnih pripravah v Avstro - Ogrski je bila tu sprejeta popolnoma hladno in ravnodušno. Srbija je pripravljena za vse slučaje in se čuti varno,ker ni osamljena, in ker ve, da ima za seboj mogočne zaščitnike.
<+jr^*Z* dobi povsod! neobhodna natrahaa Taksa (ml
tedržuje soba Ciste, bala In zdrava.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 12. novembra: Marija Kumar, kaj-zarjeva hči, 21 let, Radeckega cesta, il
Dne iS. novembra: Ivan Ko rele, hlapec 47 let. Dovozna cesta 4.
Dne 14 novembra: Elizabeta Volič, gostija, 8-5 let, Karlovska cesta št, 7. — Luka Vodnik, gostač, 67 let, Japljeve ulice 7.
Dne 15. novembra: Urban Jamnik, gostač, *9 let. Radeckega cesta 11. — Marija Lukežič, Čipkarica 22 let, Ulice na Grad 15.
Dne inovembra: Leopold Sibic, ključarjev sfn, 9 dni, Opekarska cesta 33. — Ivan BraČko, sprevodnikov sin, 1 in pol leta, Streliške ulice 15
Dne 18 novembra: Viljem Kvsela, zasebni uradnik, 50 lei, Resljeva cesta 26.
V deželni bolnici:
Dne 10. novembra: Matevž Erklavc, gostač, 74 let. — Ivana Kerč, posest, hči, 28 let.
žitne cene v Budimpešti.
Dne 2o- novembra 1908 Ti iyw»at»
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12 83 Rž za april n . za 50 kg K 10 82 Koruza za maj „ . za 50 kg K 754 Oves    za april    ,     .   za 50 kg K 813
ti v. 5 vin. ceneje.
Heteorotositao porotno,
^too« nad merjeni 20«. ttradnjl *r**nt tlak 7M « —
novem. 1	Cas opazovanja	Stanj« barometra ▼ mm	So	Vetrovi	Ne5e
19.	9. zv.	732-9	10	sl szahod	dež
	7. zj.	73 il	M	brezvetr.	megla
	Z pop.	733-1	28	si. jvzbod oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura 11', norm. 2 8° Padavina v 24 urah 12 9 mm
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljub-ljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa
Marica LoisekMovec
preminula. 4195
Lindenberg - Gradac, dne 16. novembra 1908.
Žalujoči ostali.
Namesto vsakega posebnega naznanila.
Išče se Inteligenten
4 53 2
mladenič
ki ima veselje za proučevanje zobo*
tehnike, Prednost imajo izuČeni zlatarski vajenci.
Kje, pove uprav. „Slov. Narodau.
Zadrnžnega 42u
uradnika
sprejme Posojilnica v Šoštanju na Štajerskem.
Pismene ali ustmene prošnje je podati g. notarju Vinku Kolsku ¥ Softtanfu, ki daje pojasnila glede pogojev.  Nastop službe lahko takof
Ravnateljstvo posojilnice v Šoštanju.
prvi starejša, drugi mlajša moč, za trgovino z mešanim blagom in
učenka
is dobre meščanske rodbine se sprei-me]o takoj ali posnele pri tvrdki M. Elsner v Litij«. 4209 i
Perilo
za
4197—1
dome In gospode
nojflneje izdelano In po loko nizki ceni, priporoča nojtoplele
N. Alešovec.
rvo nahsce
za izdelovanje perila
Eliznbetnu cesto 6.
Sprejema ■ »varovanja " Sloveftkega štv-Uei\J» po aajr&anovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga savarovalnica Zlarti je ugodno nevero vanje ne doživetje in emrt s manjkajočimi M vplačili.
Veek  član   me po  preteku   petih lat pravico dogdiTidende.
•t
SLAVI J A"
45—135
• ■ - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - . . Rez. fondi: 41,336.041-01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vseskail zlovanzIio-Darodiio upravo.
Vu pojasnila daje:
IsnOTllnl mastap V Ljneljanl, šigar pisarne so ? lastnej bantnej hiii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ikodam po najnižjih eenah Škode eenjoje takoj in najknlantaeje. Uživa  najboljši^ slove«, koder posluje.
Dovoljuje  iz  ciatega   dobičke iadato« podpore  v   narodne  in občnokoriatn« namene.
Gostilna
„Pri Bobenčku" na Oliacah
z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred se  Odda zaradi bolezni
tako| «11 posnele v najem. = Istotam se odda tudi =
prod&jaliuca, m staraj in delim.
Veo* se izve na Olincab št. 37 pri Ljubljani. 40-8-7
Salmijakove pastile
preizkuSene
olajšujejo hripavost In kašelj, razkrajajo allz.   4.06 -i
1 škatljica stane 2o b, 11 škatljic 2 K.
NaroČila izvršil je po povzetja lekarnar
G. nccoll v LluMlanl.
c. kr. dvorni založnik mam »szazzalsLtl e^stl.
Kolodvorska restavracija
4211
(Joe.
ar-*
Osak petek
sveže morske ribe
Sronceooll kakor tudi dobro-znonl itol. brodelto s polento.
Nastavil se je tudi dobroznani
cvliek od dr. Schmlermaulo.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 6 50.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa ae odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejoe oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val a pari samo 14 6 dO.
Za oaročitev zadostuje dolgost.
4203 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
NengajajoČe rad zamenjam
5 J božutioulno sss 4
1
kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri
.Angleško skladišče oblek10. Bernatovič
1^ 3"ui"bl3ana., Umestni txgr 5.
CM
CM I
O- kr. avstrijske
•
državne) Založnice.
Izvleček iz voznega reda.
Vel}«ven od 1. oktobra 1908 leta. ■
ttdHo* ts L{voljna« fas. teLi
/*oe zjutraj. Osebni Tlak t smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, Ju2. žel., Gorica, d. JL, žcHTrst e. kr. drž. žel. Beljak čez Po-
drozjco, Čelom, Prago. 7*07 u t raj. Osebni Tlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 2© »redpeldno. Osebni vlak v smeri t Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
1- 3 8 e rod poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. ieL, Trs drž. šel* Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
•os pepel d ne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
»•♦e pepeidn«. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žeL, Beljak, (čez Pod cžčico) Celovec, Praga.
7-10 z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7m30 zve6er. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga,
o-40 »«n«ai. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. SL trst drž. žeL, Beljak juž. žeL, (čea Podrožčico).
Odhod ti Ljabilaae ari. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- o5 pep*idne. Osebni vlak v Kamnik. 7MO zveoer. Osebni vlak v Kamnik
10- 50 ««n«6l. Osebni vlak v Kamnik. (Saz— ab nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
Prihod v L|aMfaao |až
ono zjutraj. Osebni vlak is Beljaka Ini
žel., Trbiž«, Jesenic, Gorice, Trst«, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak 1« Kočevja, Straa*
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 11-22 predpeldne. Osebni vlak  is Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčici
in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča 232 popoldne.  Osebni vlak is Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje« 4-is popeidne.  Osebni vlak Is Beljaki
luž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čet
Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trsta dri
žel. Jesenic, Tržiča. 0-5O »večer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) jesenie.
8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Kudotfovega, Grosuplje,
8-46 zveder. Osebni vlak is Beljaka jul žeL, Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri. ŽeL Gorice dri. i«L Jesenic, Tržiča. *
U-60 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Prihod v Ljobltano ari. kolodvori
e-4« zjutraj. Osebni vlak im Kamnika. 10-69 predpeldne. Osebni vlak iz Kamnika O-IO zveder. Osebni vlak iz Kamnika. ©-69 pen«oi. Osebni vlak iz Kamnika. *% ob nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
(Odhodi in prihodi so označeni v sredo|s evropejzkem času.)
G. kr, ravnateljstvo dijavnih železnic t Trstu,
te
Croatia Croatia Croatia Croatia Croatia Croatia Croatia
je edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba.
je edina zavarovalnica, katera daje dve četrtini dobička svojim zavarovancem.
je edini zavod, kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje.
sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste.
sprejema zavarovanja kristalnih šip, proti slučajnemu ubitju.
ima najnižje tarife.
4069—3
išče akviziter je in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranjskem in Štajerskem.
Vsa pojasnila daje:
CJlauni zajtop „Croatie"
o Ljubljani, Gosposke ulice SL 4.
JfaroJna trgovina!
Pri iti ceni Jarf
Cjubljana
Sv. Petra cesta štev. 2.
Velika izbera raznega zimskega blaga, velika zaloga rasnega parila za gospode in dame, dalje (moder-cev) atlakaloikov, bluz, kravat, srajc, ovratnikov, obuval Itd. Zaloga   potrebščin   za  krojače in
Šivilje. 4213-1
JfaroSna trgovina!
i
3
♦♦♦♦ttttzzzli**************
p
Pozor!
Pozor!
Kavarno
,Leon
V Ljubljani S9Ž 4S
na Starem trgu št. 30 je vsaki dan
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-o  o   tričnl klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
L
4er»-
;7
Stenograf
ki bi hotel dve gospioi na domu br. poučevati  v   slovenski stenografij
se Dnino iftče.
Ponudbe z zahtevo honorarja do \ delje na upravništvo tega lista pod našlo v o m „Stenograf." 4i3S-~
Glavnik za barvanje las
Z navadnim česa-f njem izbremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta. Na tisoče v rabi!    Komad 5 K. Razpošilja
J. SchfLller na Dunaju IX
Aloiegasse 3. 2396-
Prva slovenska
modna trgovina
LJubljana, Mestni tri 19,
se najtopleje priporoča.
Blago in cene brez konkurence.
Nizko pod ceno
prodajam radi poanunjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
3871 22        za gospode in. dečlse
kakor najmodernejšo konfekcijo za Bame in deklice.
Konfekcijska trpina A. LuKič.
r
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem
©tvoril Pod Tfaačo
cvetlični salon.
V zalogi bodem imel vedno vse sezijske cvetlice, različne rastline ter bodem izvrševal vsa naroČila točno in po zmernih cenah.
Naročila na deželo i z obratno poŠto. :
Slavno občinstvo pa prosim, da me blago-hotno podpira. ::
Z vele spoštovanjem
pX. Jajce
vrtnar. 4093-3
-i
Poštne pošiljatve dvakrat na dan.
E
S
•c
L.
r
Trjouina s špecerilo, delikatesnim in
4080—6
tjttbljana FR. KHAM Žjnbljana
uaNproti  liotela, „Union** —— priporoča rasen vsega druzega blaga tudi: ——
Kranjske klobase z gorenjskega
na x»Ui> «...<b
Osak petek svtSt morsko ribe.
S
s*
"F
Brzojavi: Kham, Ljubljana.
i
Iadajatelj im šUnorni miMM Baifl £ m s tasl asalak,
Lastnina in tisk »Narodne tiskarna««
W+Q