233. številka. Ljubljana, vtorek 13, oktobra. VII. leto, 1874. Uhato vaak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po. pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo len, 16 *oid., za pol leta 8 rbld ia četrt leta 4 gold - Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en BMM I •old.'B kr. Z.? pošiljanj na dom M raettaa o krik za n.eaec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 rold. za pol lota 10 fold. - Za roaSode ucltelle na ljudski fioiab ta aa drj-ke vcMja znižana cena in mcer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold 50 kr., po pošti , rtjeman za četrt U ta 3 gld. - Za oznanila i pSčffud S itopno potu-vrste 6 kr.. čo ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr. ćo se dvakrat in 4 kr. čo ae tri- ali večkrat tiska D,>p.fli naj sp izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na oeluvikl oeitl v Tavčarjevi hlii Hote) EvroDau Us>ra vinar v<>. na ka?rn» :;:n w l.-ag..v. ;.-;o i-,.„ : .,• ■ čniim. reklama^ ozn an U a, t. j. administrativna reči, je v .Narodu] tiskarni" v Tavčarjevi hiši Tisto čestite p. d. naročnike, ki še nijso naročnino na „ Slovenski 'Narod" za pretepeno dobo nli /w tekoče četrtletje plačali, prosimo, tla bi to nemudoma storiti blagovolili, ker smo sicer dotičnim gg. naročnikom pošiljanje lista ustaviti piisiljoiii. Administracija fffil. Naroda", Deželni zbori nikakor no bodo tako tiho razlili se in tako brez političnega vtisa občni položaj v Avstriji pustili, kakor so nemški UStavoveroi prorokovali in žtieli.— Cehov v deželucm zboru večiuun ui j a izročili so ruu spis, v katerem protestujejo proti krivici, ki se njihovemu narodu godi. Kako neugoden jo ta prosved za vlado, to se vidi iz člankov vladi ud., n. 11 i i sto v in iz načina, kako o izjavi 77 ataročehov pitajo. Na moravske m zboru je Pražak s lovaiiši izročil nasvet cesarju adreso izročiti, katera poudarja Slovanom krivični volilni red in prosi naj „naiedi kar je primerno, da se do&cžfl noraznniljcnjo mej narodi. Ta nasvet sicer ne bode sprejet, a segel bode daleč iz zbora. — "Vorarlberg-Bki deželni zbor, nemški, je sprejel resolucijo ki zameta krivice, katere se tudi nam {Slovanom gode z „direktnim" volilnim redom, ki večino Slovanov v manjšino po-tianv. — Tirolski zbor, tudi hamu nemški, je v resolucji ostro sodbo izrekel o rajbs-ratu, tako, da se je ustavo verno časnikarstvo dunajsko jezo vzpenjalo. — V tržaškem zboru jo prišlo do burnih debat, Slovenci so zapustili zbor, ko jc sprejel za nje krivično postavo in tako mignili vladi, da jo ne sme potrdili. — V dalmatinskem zboru so Slovani poteguili se za svoj jezik v srednjih šolah iu uradili, in Italijani svoj srd kažejo s tem, da sami prosijo naj bc razpusti zbor. — V Bako rini se federalisti ne udeležujejo zbora, iz druaifa zborov pak uteguemo še poslednjih ducb Čuti baš naštetim enake glasove.— Ruš k ra nj s ki zbor jo podpisal ostro dr. Zaroikovo interpelacijo zarad krivic, ki jih vladni organi delajo naši narodnosti v šoli in uradu, in v štajerskem zboru je, — kakor oan poročilo is Grradoa pravi — slovenski poslanec dr. U om :n kuš užo oznanil vladi interpelacijo zavoljo ponemče-vauja 8oL Vse to prikazni — kaj pomenjajo, k čemu opominjajo? Da jo pri nas vse nerešeno v.se negotovo, iu da se cela sistema lcliko jutri premeni. Ako na Dunaji računati znajo — in o tem ne dvomimo — preraču-nili »i bodo iz teb vedno ponavljajočih se glasov iz večine deželnih zborov, da Avstrija v svoji notranjosti nij organizirana, da ima hude rane, katero jej ne bi pripuščale, da stopi v veliko akcijo na zunaj, predao teh notranjih zad.ev no uravna. Denes more vsak bolj, nego kedaj dvomiti, da bi bilo absolutno vladanje (in tako vladanje!) nemške ustavoverne strauke še dolgo mogoče. Ustavovcrci to sami čutijo, za to s» jim ti dnevi, ki drže še poslance- deželnih zborov skupaj, jako mučni iu teško Čakajo, kedaj zopet reš lui državni zbor svoje sedanje prične in se začno zgoraj pozabljati ustavovercem neugodui glasovi iz deželnih zborov. Mi ne spadamo mej tiste, ki vedno upajo in vsak čas pričakujejo federalistične" nove vlade. Moida smo Slovan je, posebno Oebl, sami krivi, da užo zdaj mnianio vlade, ki bi Slovanom krivična ij uarodno-protivna ne bila. Mi smo se pripravili na dolžjo bo.bo iu Bino menih, da nas v tej borbi utegne Še marsikateri mali udarec zadeli, kateri pak se ve da ne more vzeti nam upanja v končno zmago narodne enakopravnosti iu samoodločbe avstrijskih Slovanov, — Kakor pak se reči zdaj kažejo, smo morda bližje za- hiuSaju, «»6o o ui \j al udilcjUU Up.ill pO (lilCtit- uib volitvah in po češkem chabrusu. Deželni zbori. Deželni zbor štajerski. Iz Gradca, 10. okt. [Izv. dopis.] Cesarski namestnik naznanja v 14. seji 10. okt„ da se ima deželni zbor najdalje do 15. okt. skleniti. Dr. Dom in kuš nazuanja in ter pela cijo do vlado glede poduka nemškega jezika v slovenskih ljudskih šolah na Slovenskem Štajerskem. — Seidl vpraša vlado, kedaj misli urediti stolne pristojbine. Potem je razprava o reguliranji Mure, katera se ima zgoditi od Gradca doli do ogerske meje pri Cvenu. Celo reguliranje bodo veljalo 1 milijon 580.000 gl. iu se ima najdalje v 20 letih tedaj do leta izvršiti. K tem stroški m dona-^a država 4 desetinke, okraji Gradec, Wildon, Lipnica, Maribor, Cmurek, Radgona, Zgornja Radgona in Ljutomer skupaj eno desetinko, vse občine katere leže ob Muri od Gradca do Baeua tudi eno desetinko. Občinam jc na prosto voljo dano, da smejo svoje doneske pobirati ou lubtuik* v posestev, katera leže ob bregovih Mure. Za vzdrževanja in popravila >sled reguliranja, je še 35.0C3 gld leto treba, kateri se po ravno istem načinu skupaj spravijo, po katerem stroški za ic-guliranje. Doneski se na okraje iu občine razdele v razmeri dobička ali nevarnosti, katera se je s tem odstrauila ali po vrednosti zadetih posestev. Postava je bila po jako dolgi debati sprejeta. Za Joanej znašajo potrebščine 41770 gld., dohodki 2598 gld. Vlada je tehniko prevzela v svoje oskibovanje, tedaj odpade 00.000 gld. za plačo profesorjev itd. Za slikarsko galerijo in akademijo 80 7688 gld., pokiitjo 200 gld., za deželno gledalUco 2988 gld. potrebščine, dohodki pa 0008 gld., ker plača sedanji ravnatelj 4000 gold. letne najemnine, tedaj je čisti dohodek 3023 gld. Politični razgled. , ' V Ljubljani 12. oktobra. «»o'4i.\ .#< „Tagcspost"' piiuasa o slovenski dr. Zamikov! interpelaciji tik: bedast uvodni članek, kakor ga more le n.inšk ustav overec misliti. Ne vemo ali so ti ljudje vetji biuavci ali večji ncdolžueži v' vedi kaj je narodno vprašaujc in kaj na-tuma pravici v tem oziru.. „Vaterlaud" čegar novice pak nijso ni-" koli iviHphnn „..«-«lj:..-, **« o<3 J« Ur. iirf.% k riti n ponujalo miuisterstvo za Češko tako kakor je Ziemialkovski minister za Galicijo. V Jbf*t?Or##Jfceitt naboru je z ogromno večino, s 43 glasovi proti H sprejeta postava o novi naredbi administrativnih obla-stij. Proti so govorili le magjaroni. Viat&aajk' iH.ržt&vc?* Stroga postopanja francosMee vlade proti novinarstvu so lue prav tako neslana, kakor avstrijske konfiskacije. Tako je prepovedal prefekt liavinel poulično prodajo republikanskemu organu Deux Lsvres, zaradi |irav neverjetnega uzroka. Prepoved namreč se glasi tako le : „Mi, prefekt v depa tementu Deux-keures, javljamo, da časopis Deux-Lćvres od 24. sept. glede podp:sane mirovne pogodbo g. Tbicrsa, v soglasji z naiodno skupščino, — oglaša, da je narodna skupščina kapitulirala pred sovražnikom. Ker ta izraz tasramuje narodno skupščino, se tedaj prepoveduje in ob enem naročamo i. t. d." Menda jc na Francoskem dovoljeno samo ,eči, da je v veraaillskem miru kapituliral nemški cesar [ired Frauoosi. Nemški škandal „Aruim" nij še izvršen. Arnimov zagovornik advokat Munkel preklicuje, da bi bil ou svetoval grofu naj pisma izroči. — Cela familija Aruim -va je piisla v ISeroliu na posvete. — Arnim je preiskovalnemu sodniku rekel, da jo rajši \cč let zap;t nego da bi 8: sili udal. Ali pisma hoče izdali, ako bode od kompetcntuega .sodiiču ua to obsojen. Dopisi. Mm dlradca 10. okt. [lav. dop.j (0 reguliranji Savine.) Poročali smo uže eukrat, da je Stajcr.-ko deželno uamestniŠtvo z odlokom od 21. avgusta t. 1. predložilo deželnemu odboru popolni geucralui načrt o reguliranji Savine osnovo dotične deželne po- poBtave in instrukcije o izvršitvi na pregled. Deželni zbor Štajerski je po nasvetu dr. D o-minkuša sklenil, naj se deželnemu odbora naroČi, da z dotičnimi deli hiti, da more vlada uže v pribodnjej sesiji dotično postavo predložiti deželnemu zbora. — Iz predloga vidimo sledeče posameznosti, ki so jako važne za Savinsko dolino. — Od početka je bilo v namenu samo reguliranje reke od Mozirja do Celja, ter je v ta namen proročunjeno 100.000 gold. — Vsled peticij občin Kečice, Kukarja, in Ljubno, dalje od okr. odbora gornje-graškega, katere povdarjajo, da je plav treba varovati, vožnjo s plavmi uže od Ljubnega je deželno namest-ništvo misel sprožilo, da se tudi reguliranje gornje proge te reke vzeme v ta predlog, ter glede večjih stroškov, ki bi nastali, obljubilo, da bode ministerstvo dovolilo primerno državno podporo. — Ker je deželni odbor sklenil reguliranje tudi gornje Savine, obsega tedaj omenjeni načrt rečne proge od Ljubnega do Celja 245.40° ali (i milj 646°, ter se je na tak način vsled reguliranja skrajšala reka za 1970°. — Skupni stroški bi znašali 192.500 gold. in z zemljiščino odškodnino vred blizu 7500 gold. — na 2C3.000 gld. katere imajo pripraviti vsled predložene postavo z 2/10 dotični okraji in občine z 4 10 dežela in 4/10 pa država sama. Vsa rečna proga se razdeli v več oddelku? za reguliranje; tsvriitev te uravnave se pa določi na 20 let, — čas ki se nam mimo grede rečeno, predolg zdi, — ako ima reguliranje nalog, nevarnosti o povodnjih v dotičnih krajih zabraniti in krajši nnt reki odmeriti. — Zavoljo tega opozor-njujemo dotične oooiuo m u*t*«ijvu» i~ da morejo svoja mnenja v tej zadevi še pred prihodnjim zborovanjen dežela, zbora izraziti v peticijah ali pa po svojih poslancih. Iz Gorice 10. okt. [Izv. dop.] Učiteljske poskušajo so v Gorici letos 12. nov. Ali pride letos mnogo kaudidatov, k izkušnji tega z odločnostjo še sedaj no morem reči, dvomiui pa jako, da bi jih letos veliko iz kušnjo delalo, ker vsled nekega minister-skega ukaza od 1. okt. t. 1. smejo se le oni pustiti k skušnji, katni so preparandijo uže dobro izvršil in mogo pokazati spričevalo zrelosti, katerega so dobili na pripravnici. Kakor sem sliŠcl, odbila se je prošnja uže mnogim, kateri so prosili, da bi se jim dovolilo delali učiteljski izpit užc ta november. Mej temi so nekateri, ki si"že uže več let kot začasui učitelji na deželi. Ali je to pravično in kako da je ta ministerđki ukaz baš sedaj prišel, ko bo le še dvakrat učiteljska izkušnja po starem, (mesca novembra letos in maja 1875) ne morem :si raztolmaČiti, pa tudi preiskaval ne bodeni. Lo toliko mi bodi dovoljeno izreči, da zastarelemu učitelju, upo-gibajočemu se pod težo družinskih skrbij pač nij mogoče mature najprej narediti, ker prvič novoustrojene preparandije obiskaval nij, drugič pak mu je skoro nemogoče, da bi si V kratkem tol.ko znanosti j pridobili kakor se baš pri maturi na preparandiji aahteva. Mešajo in mešajo, da bi pri učiteljevu kaj prenaredili in na bolje obrnili. A namesto da bi se gledalo na to, da se p o m an j k a n j u učiteljev nekoliko v okom pride, bode sedaj stvar le še hujša iu pomanjkanje učiteljev le še večje. Z l>limtj*t G. okt. [Izv. dop., Listje odpada in naša metropola dobiva zopet ži- vahno življenje in časnikar, ki je v poletnem času težje dobival zanimlmosti, je zopet na dobrem. Državni zbor se bode odprl, deželni zbori zborujejo in gledelišča bodemo imeli in sodili i. t. d. Največje važnosti je, to se ve da državni zbor, iu ugiblje se užo, kake predloge pač bode vlada poslancem stavila — in ali sn ona sama ne bode spremenila ! Po oficijozih soditi, bode letošnja sesona prav suhoparna, (ako iz nenadnega kaj ne pride) razpravljalo se bode po večjem o višje gospodarstvenih vprašanjih, katera sicer nijso nevažna in manj zanimiva, a katerih obravnavljenje pa je v našem parlamenta suhoparno, ker nemarno dosti duhovitih gospodarjev v njem, ki bi narodno-gospodarskim nedostatkom hodili na živo. Posamezni odseki bodo delali in kar ti odobrijo sprejelo so bode od skupne hiše vstajanjem in človek imel bode priložnost se prav nrčuo dolgočasiti na galeriji. Tako tedaj letošnje zasedanje ne obeta dosti burnih sej, in razen interpelacij, ki jih bodejo vandar gotovo slovanski poslanci stavili, bodemo le studirali znanje narodnega gospodarstva v našem parlamentu in peštanski vaš dopisnik bode zabilježiti imel j toliko in toliko milijonov so delegacije potrdile za Krupove topove, toliko in toliko odstotkov se od davkov neizbriše, ampak prosimo Šs več, ker ta in ta oddelek minister-stva jc letos imel slabo letino, varčevati nij mogel itd. Slovensko dijaštvo je tu dobilo povabilo k otvorjenju zagrebškega vseučilišča. M;j dijaci gre govorica, da so bode teško kdo udeležil, ker — mladina nema denarjev! oioveuiju aUi a.«si.„ 4«a; uStm opravi denar vkup za delegacije. Poslalo se bode pozdravilo, deputacija bi bila na mestu, v Strassburg so celo nemški dijaci pražke univerze deputacijo poslali. Ministerijalni ukaz od 28. sept. komisarjem pri drž. izpitih, da naj strogo ravnajo z juristi in dekanom, da naj pazijo, da se kolegije več pohojevajo od juristov, izbudil je nekaj jeze mej tukajšnjimi dijaci in nij veliko dvomiti, Če ne dajo odgovora kaj ministru ; glave uže vkup stikajo; pomagalo seveda nič ne bode. Domače stvari. — (Volitev dež. poslanca). Iz Radovljice na Gorenjskem se nam piše 10. okt. Volitev deželnega poslanca namesto odsto-liivšega g. Piutarja denes nij bila nikakor viharna, nego vršila se je v vsakdanjem miru, kajti mej 42 volilci, ki so prišli, izvoljen je penzijonirau davkar g. Luka Robič, narodnjak, z 37 glasovi. Ostale glasove je pri prosil si tukajšnji okrajni glavar pl. Wiuzbach, kateri jc pa uže prej vedel, da voljen ne more biti. — (Odprtje ljubljanske realke.) Ljubljanska hranilnica je razposlala vabila ni program za svečanost pri ladanja znduiejra kamcua novega realkin« ga poslopja, pri kateri sa bode tudi St:cmayer i.delež- val. Povabljeni so samo načelniki raznih oblasti]« il lui poslauci, in izmej časopisov baje samo dnevniki. — (Dramatičnega društva novoizvoljeni odbor) je imel dosedaj tri seje, ter se jo posebno pečal s potrebnimi pripravami za gledališko saisono, katera se bo p.ieela v soboto 17. t. m. Pridobil si je več novih igralnih moči j, z nekaterimi je le v pogajanji. V eni teh sej je bila izrečena enoglasno želja, naj se opuBti od strani nekaterih časnikov neopravičeno napadanje odbornikov, ki so izstopili iz odbora, ker tako napadanje prvič ne govori resnice, kajti ravno napadani odborniki so po izjavi odbora samega marljivo in zaslužno delovali za društvo, drugič pa taki napadi ls škodo delajo narodnemu d r u š t v u katero potrebuje vsestranske složne podpore. — (Izlet v Zagreb.) Izkaznice za znižano vožnjo k svečanosti stvarjenja hrvatskega vseučilišča so uže došle in se dobivajo od denes naprej vsak dan po-poludue od 2 — 5 v pisarnici dramatičnega društva (v Čitalnici I. nadstropje.) — (I z S e n o ž o č) na Notranjskem se nam poroča, da so štirje delavci, ki sn iz pivovarne bili izpuščeni, izpustili 70O veder najboljšega piva. Dvanajst sodov p3 popolnem izteklo, pri treh je bilo še pol notri. Dokazano še nij, da bi bili storilci baš oni štirje odpuščeni delavc', ali Riimi Re. Zločinci so prišli skozi streho v klet. Izpred porotnega sodišča. (Daljo.) V Ljubljani 8. okt. Razen tega je bilo mogoče oba oddelka (kabine) zapreti z železno štango, ki se je poprek črez obojne duri položila, in na kateri je bila obeševalna ključavnica. Matevž Furlan je imel pri ribiču Janezu Hočevarju ključ od omenjeue ključavnice iu hoiol j<» odpreti. Dozdevalo ne mu je pa, da je uže odprta. Vzame torej štango doli in stopi v eno teh kabin, v kateri se je po navadi slačil. Odprla so se pa s tem tudi vrata od 2. kabine, in ko se je po njej ozrl, zagleda v velikem strahu človeško truplo na tleh. Hitro pokliče ribiča Jaueza Hočevarja, ki je še od svoje strani 2 druga moža poklical iu ti 4 možje so konstatirali, da je na tleh ležeče truplo od dr. Matevža Mava. Furlan je zdai hišico zaprl , izročil ključe ribiču in tekel v mesto, da je pri sodniji stvar naznanil. S strašno hitrostjo so je po kamniškem mestu razširjal glas, da jo dr. Mav v svoji hiši za kopanje ubit, in v kratkem je bilo pred njegovo hišo polno radovednih ljudij. Eden pivih, ki so na nesrečen kraj prihiteli, je bil okrajni ranooelttik France Sau-ran, da bi poskusil roŠiti in k življenji ga obuditi. Ta je ukazal ribiču Hočevarju hišico odpreti, našel je pa truplo užo popolnem mrzlo in je konštat;ral, da je morala smrt UŽO pred več ur;1 mi nastopiti. Mej tem ča«"»m se je bilo izvedelo, da je nek Andrej Golob iz Ne vel j zjutraj videl umorjenega, ko je š»l v druščini z nekim drugim neznanim možem h kopališčni hišici. — Saiir.au posije po tega moža (Goloba) in Andrej Golob potrjuje to iu začne neznanega spremljevalca dr. Mavovega opisovati. France Saurau, kateri so je mej opino-vatijern okrog po poslušalcih oziral, zagledal je mladega moža, kateri je bil tak po osobi in podobi in tudi po obleki, kakor ga je Golob opisoval, in Sauran je hitro, kakor nadihuen zaklical : „tcdaj je pa ta" in pokazal jo na onega mladega moža. Golob atopi nekaj bliže in reče: „Ravno tak je", na kar neznani odgovori: „jaz nijsemV Sanrau vpraša tega človeka, kdo je in on odgovori, da se imenuje Jože Mav, da je doma iz Izlak, in da je ubiti njegov atrije Ob enem postane bled in začne se tresti. — Ko ga je Saurau dalje vprašal, kedaj je v Kamnik prišel, začne jecljati in pove, da je ob 10., pozneje, da je ob 11. v Kamnik prišel. V tem trenotku pride sodnijska komisija z Kamnika; ta pa nij hotela zavoljo preoddaljenih sumičnih okoliščin njegove osobe se polastiti, in s tem je dala deuaš-njemu zatožencu priložnost, da se je, kakor «e je pozneje dokazilo, v največji naglosti domov peljal, vsa znamenja doprinešeuja dejanja na svojei osobi odpravil. "'■ Ogled na mestu je pokazal : truplo dr. Ma'evža Mava je ležalo v kolibi na hrbtu , raztegneno na tleh. Zgornji del trnpla in glava sta bila nekoliko na levo pripognjena, in na detnn na senci jc bil precejšen vtis. Obraz je bil s krvjo zamazan in napihnjen, usta so bila zavleecna. Oblečeno je bilo truplo s srajco, ki j« bila popolnem s krvjo pomazana, s telovnikom in hlačami, krvavimi, iu na pol Škornjami, tudi krvavimi. Na vratu j'j ležala črna rutica. Poleg glave iu nekoliko pod glavo je ležala siva, s krvjo in blatom namazana suknja. Toliko žepi od telovnika kakor žep na levi strani so bili izvleČeni, preobrnem iu popolnom krvavi in prazni. Poleg trupla so bili 4 kameni, težki J,\ do 8 funte, od katerih so bili o z frišno krvjo namazani. — Razen tega je bil v kopeli dežnik in klobuk ubitega. Stene v kopeli, klopi in ena truga, s katero je dr. Mav kamenje iz vode vlačil, so bile tudi s krvjo omadeževane. Tudi palica dr. Mava je visela na drevesi pred hišico. — Na podlagi preiskav so izvedenci sledeče izrekli: 1. Da so bile na glavi najdene zlomljene kosti in drobljanci ubitemu z večimi, z hudo močjo posebno na obe strani glave prizadetemi udarci s topastim ali robastim orodjem, najbolj gotovo s kamni, kateri so se v kopeli našli, prizadjane in iz oddrg-nenc kože na rokah in odzadej rok se je sklepalo, da se je Mav braniti moral. 2. Da se iz raztegnenega desnega ustnega kota, iz vtekliue in iz zasedenja krvi pod gornjo in spodnjo ustnico, katera do notranjih lic sega, in ker je slizna kost na več krajih režala, razvidi, da je Mava, ko se je on branil, ubijalec z roko prijel in ga držal in sicer tako, da je 4 prste v usta Mavove utaknil, palec pa odžuuaj imel, kar je bilo tem ložje, ker so bile čeljusti brez zob iu je odspodaj od desuega prednjega zoba majheua špijca m dela. 3. Ker se je v želodcu kri našla, mora se tako razlagati, da je pri ravno omenjenem dejanji, se slizna kost v ustih utr iu je krvi p« žrl. 4. Da se iz lege trupla, iz lastuOBti kopale v katari se je dejanje vršilo in iz tamo najdenih krvavih sledov iu iz krvavih prstnih zuamenj razvidi, da jc dr. Mav stoječ napaden bil, in da ga je morilec s kamenom po glavi tolkel, da se je potem bra- neč se obrnil in pri tej priložnosti ga je ubijalec za usta, razvidno v tem namenu prijel, da bi mu sapo zaprl, da je bil dalje tako dolgo tolčen, da se je brez zavesti na tla zgrudil iu da je najbrž še na tleh nekatere udarce dobil, da se je storilec prepričal, da nema več življenja v sebi ; po-slednjič 5. da so dr. Mavu na glavi prizadete poškodbe brezpogojno smrtne in tako rane, katere to užo sploh na sebi neodvisno od dragih razlogov smrt v malo minutah po-uzročile. Slišal je mej l/§8 in 6 uro zjutraj Peter Hems kajžar v Nevljih iz Mavove kopele velko upltje, na to zaporedoma 1 poke in potem je vse utihnilo. MUlil si je, da otroci iz va«i zopet starega gospoda nadlegujejo iu se nij z* to reč dalje zmenil. Ravno tako pravi Helena Novak, učenikova dekla v Nevljali, da je o pol šestih k ribiču Hočevarju po mleko prišla in daje takrat iz Maveve kopele slišala klic: „0 JeZOB, Marija pomagajte" iu tudi eu udarec; isto potrjuje tudi hči 11 cesarjeva, čej:ar hiša je le GO korakov od kopeli oddaljeua, da je tudi oua v kopeli nekatere glasove slišala, pa nij na to pazila, da j>s Lenka N ivak potem ko jc uže mleko iz hiše odnesla, zopet nnzaj prišla in pravila, da se je sedaj zopet neki hrup slišal, da pa oua o tem nij ničesar več slišala in se za to nij dalje brigala. Nikakor se ne more dvomiti, da je hrup, upitje in klic na pomaganje, katerega so ravno omenjene osoba slišale, o tistem času ustal, ko se jo to strašno hudodelstvo na dr. Mavu doprineslo. Truplo Mavovo jo bilo na pol oblečeno, na perilu se nij zapazilo, da bi se bil kopal, kar dokazuje, da ga je nekdo precej, ko se jc jel slačiti, napadel. On si je samo suknjo stekel in zavratuik odpel, škornje pa je imel na sebi. Ta okolnost pa, da se je Mav slačiti jel, dokazuje pa na drugi strani, da je bil zavratuo napaden, ker bi se gotovo ne bil mirno slačil, ako bi bil čutil nevarnost. — Ubijalec je tedaj zunaj ute čakal, da se je Mav slačiti jel in jc odzad nanjega planil v trenotku ko se je on tega najmanj zavedel. Iz pregledovanja trupla se je dalje pokazalo, da je bil želodec ubitega prazen, in to dokazuje, da se je dejanje poprej doprineslo, predno je Mav zajterkoval ali sploh kaj jedel. Dr. Mav je navadno po spričevanji njegove deklo Mar jo Drešar in kerčmarju Janeza Jamnika zlato uro pri sebi imel, o kateri jo večkrat pravil, da je brez verige 70 gld. vredna in je imel tudi pri sebi listnico, v kateri ie bil spravljen ključ od njegove Wertbeimove kase. Ko ro se pri ubitem vsi žepi obrnili, iu prazni našli, o uri iu hranilnici nij bilo no duha ne sluha, in ker so ne more reči, da ho bile to reči Se le pozneje mrliču odvzete, je nior:4a tista osoba, katora je Mava umorila, tudi njegovih reci polastiti bo. Ker se pri rmeujenih okoluostih nikakor dvomiti ne more, da je ubijalec namen imel dr. Matevža Mava usmrtiti in se potem njegovega premakljivega blaga polastiti, kar se tudi iztej okolnosti razvidi, da je,morilec železno šino črez vrata utice položil in se tako prizadeval, vse v poprejšnjem stanu ohraniti, kar bi mu ne bilo v korist, če bi si no bil zavest, da se Mav ne bodo zbrih-tal, ter zopet ustal, ustanovi to dejanje hudodelstvo doprinešenega zavratnega roparskega umora po £i>. 134 i 186, št. 1 i 2 k. p., kaznivo po 186 k. p. Tega silovitega in strašnega dejanja, je kakor se uže iz ravno omenjenega razvidi, lastni stričnik umorjenega, Jože Mav silno sumljiv. Ca se vse okolščine, pod katerimi seje ta umor storil, pazljivo pretehtajo, mora se vsak prepričati, da ubijalec nij imel samo namena, ure iu denarnih pičeni umorjeneca polastiti se, n^go da je k temu dejauju še drug veliko važucji namen bil. Roparju, kateri bi bil mislil, to pobrati kar je Mav pri Ncbi^inid, prisojitl, bi ne bilo potreba« ujega tako ne&loveSko in tako dolgo trpinčiti, da bi svojo dušo vzdilmil, dovolj bi bil en sam m >čan udarec, kateri bi bil starega moža (mamil in drugi, kateri bi ga bil za b(an nezmožnega storil, in potem bi si bil pobojnlk prilastil njegovega imenja, in ne bil imel nobenega drugega uzroka oropanega usmrtiti. Storilcu je morala tedaj Mavova smrt v korist biti in tako korist so morali lo njegovi sorodniki imeti. Dr. MntcvŽ Mav nij bil oženjen, nij imel živih staršev in govorilo se je o njem, daje bogat. Da je bila ta misel prava, se je videlo pri ogledu, ko so Wertbelmovo kaso odprli iu v nej našli dragocenosti in v denarji znesek od 22.0.5'J gold. 19. kr. Ako jc dr. Mav brez poslednje volje umrl, so poprej u*e omenjeni otroci njegovih umrlih bratov, katerih je bilo vkup 8j njegovi postavni dediči. Dediči so imeli torej dovolj uzrokov, želeti si smrti starega bogatega strica. Jožef Mav je bil v slabem denarnem stanu in njegovi upniki so ga vedno terjali. Pred mah) tedni se je v Izlake na zelo zadolžen mlin prižeuil in je imel še tam veliko dolga. Tako je bil dolžan vinskemu trgovcu Gregorju Južni iz Zagorja na vinu 608 gld. f>0 kr. in mu je obljubil, ker ga je trejal, 31. maja t. 1. dolg v nekaterih dneh poplačati, ter je pristavil, da mu bode njegov stri j c denarja dal. Dalje je bil Anni Urovet v Z»gorji vsled menjice od 4. junija 1874 dolžan znesek od 220 gold. Ta menjica je 11. junija 1874 zapala. Jožef Mav je po pričevanji svojega lastnega brata Janeza Mava, svojega strijca nže večkrat, ko je bil Živ, za denarje prosil pa jih nij dobil; denarna stiska je bila tako velika, da se je kratko pred umorom Mava tatvini podvrgel. — On je namreč ukral loterijski pisarici Barbari llrovat v Zagorji, kakor sama pripoveduje, in tudi on ne more zanikati, 12. maja 1, 1. 18 gold. in 27. maja 1. 1. 12 gold. Ker ga je ona vedno prosila, jej jc 2*. maja 1. 4. zadni znesek od 12 gold. povrnil in je prosil, da naj, kar sc tičo zneska od 13 gold. do prihodnega pondeljka, t. j. 1. jnuija 1. 1. potrpi, da bode ta chu njegovega strijca za denar poprosil. Jožef Mav si je torej moral, ako je hotel, da ne bode uže v prvem tednu svojega zakona z ekseknoijaml nadlegovan, denarja pridobiti. Ukorcniuila se mu jc torej strašna misel, da mora svojega strijca silovito usmrtiti in se deloma njegovega denarja iu vrednostnih papirjev, katero je pri sebi nosil, prisvojiti, delom a pa. svoj delež Dprej uže prejeti. Mog> • ie, ako so poni !i, da j« vedel, kje dr. Mav ključ • .1 svojo '..se .vade > hrani, da g . io prestrašila misel, kluča polastiti se in potem kaso izprazniti. Ako jo imel ta načrt pred očmi, in u je tako (spodletel, da so tmplo strijčevo poprej dobili, prodno se je on nadejal. Drugače bi bila gotovo prva noć po umora pripravna da bi bil tatvino isvriil. Njemu jo bilo le potreba svečer v hišo, kjer je njegov stri jc stanoval, splaziti se, po noči s ključi, k;;tcrc jo strijou pobral, v njegovo sobo ul, miti, kaso odpreti, njen ob-sežek spraviti iu se potem zjutraj nevidoma zopet is hiHKi splaziti« (Dni te prih.1 ?i«a bolnim juou in sdravje ore* ifiin ii: brc* stro&ov po izvrstni Beifalesciere iu Barry 28 let uže je nij bolesni, ki bi jo no bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odralčenih i otrocih brez medicin in strolkov; zdravi vso bolesni v lelodeu, oa živcih, dalje orane, i najetrahi line i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašolj, nepre-bavljenje, zaprtje, prohlajenje, noipaiije. slabosti, zlato sflo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonje krvi v glavo, itunonje v ušesih, slabosti io blevanje pri nosečih, otožnoat, diabet, trganje, shujSanje. bledlčico io p romaj enj o : posebno so priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz »uej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spričevalu profesorja Dr, VVurzerja, g. P. V.Beneka. pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega av6tnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, pro£ Dr. Dede, Dr. lire, grofinje Caatle-atuait, Markize de Ihehan a mnogo družili imenitnih oeob, se razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \Vu ne r j a, Bonn, I0.jol.l853. Revalosctero l>u Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri drlsti in griži, dalje pri sesalnih In obistnih bolesnih, a t. d. pri kamnjii, pri prisadi jiv i ni a bolohnem draženji v Bcainl cevi, zaprtji, pri bolohnem bodenjl v obfstih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in tn neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih tn prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S.t Kud. Win/.er, zdravilni svetovale- io člen mnogo učenih družtev. \Vi ne hes ter, A.ngle8ko, 8, decembra 1812. Vaša Izvrstna Revalesoiere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprla, bolno čutnlce in vodenico, Prepričal sem se sam glede Vaiega zdravila, ter vas. toplo \sakeiiiu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, B6. polka. Izkušnja tajnega, sanitetnega t\\ čtovalca gosp. I »r. A u i e I sto ina. I> ero lin, »».linija 18Mt Ponavljaje izrekam glede Kovalescičre dn IJarrv vsestransko, najbolji- spričevalo« Dr. A uge I sto in, tajni sanit. svetovalec. Sprii r\ alo št. 7&91 1. Oborgizapera, (Badeatko), --.aprila ls72. Moj patient, ki je ola bolehaj 8 lecrnoi aa straš liimi bolečinami vnet« jeter, ter ničesaT po ožiti nij mogel, je vsled rabo Vale Revaleaciere du r.arrv p<>-linama zdrav. Vitjem lin r kart, r.moi-t-Inik. .M (Mit on a, Istra. Učinki IJes aleseiere du barrv su i/.\ rstni. Ford. Clansberger, <•. ur. olor. zdravnik. št. 80.416, (!osp. l'\ \'. P.eiicke, pravi profOSOf medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pile v „Berliner Klini sohe fVochen • cnrift" od 8, aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, ila je ozdravila enega mojih otrok le takozvana »Revalenta Ara-bica" (Revaleseiere), Doto jo v l. mesecu vedno več in več hujšalo, lir vedno Mjuvnlo, kar \ sa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Revaleseiere ga jo ozdravila popolnoma v 6 tednih. m. 64.210. Bfarkiso de Brehan. bolehajo sedem let, na nespanji, trealicl na vseh udih, ihnjlanjl In hipohondriil. št. 70.810. Gospo vdovo K lennnoi < >, I Hlsseldorf, na dolgoletnem bolehanjl glave in davljenji. St 76.877. Flor. KoTlerja, o. kr. vojašk, oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljočnem kašlji in bolehanjl dužnika, omotici i tlicanji v prsih. St. 76.970. Cospoila (iabrielii Tcsncrja, slušatelja višje javne trgovinski' akathinije dunajske, na skoro breznaihjni prsni bolečini in pretresu čiitnit*. št. 66.716. Gospodični de Montloois na nepre-ba\ ljenji, nespanji iu hujšanji. St, 76.938. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je lkrat tečneja, nego meso. tor se pri odralčenih iu otrocih prihrani SOfcrat več na ei'ni, glede hram-. v plohaatifa poJHoi h po pol fanta i gold BO kr., i funt 8 *(o!d. BO kr., 2 fanta i gold. BO kr., 5 fun-■(•v 10 fcold., IS funtov 'iO gold., Ul ftmtov 86 gold.. - Revnloacioro Blsooiten v pužioah a 2 gold. BO k,-la 4 gold. 50 kr. — Revalesdero-Chooolateo v prahu n v plottioah aa 19 taa l gold. iiO ar., 24 Uu 8 gold - t., 46 uu i soiu. oo kr., v prahu za 1*0 ta 10 gola, fes 888 ta* 80 gokL, — za r>7>; taa 86 gold, — i'rodaje: ll»irry du Harry fk Cotap. na Du-aajl, "W uD£Stoekgauan al. 8, v S.jubljMui Ed. "?Jiibr, v 0 h l.ondou ........110 „ 10 , Napo!.......... 8 „ 85 C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........104 — Na s* straž: cdni ljudski ioli v l*lnji je služba za podiiciteljico k plučo f>»»U gold. tvtutu.l z remuucracijo gold. izpraznjena. Neniškcga in slovenskega ji.v.ika zmo-Zne prosilke nnj IVOJa pravilDO dokumeutiruna profila postavnem \ otem poiljejo okraj. dol. svetu v Tt uji do 31. olttohrtt t. 1. Okrajni šolski svet v Ftnjl, dne .'JO. Ke;d. 1H74. (877-—8) \;ijiiovojM<' Ml<»v<>n* *ti-.-*iif/,if .%>**'*• f.tm.je. .»• 1 l»m ni .'U »tu! 3 i iti fftt 1'tl tlfijtt. ltme\ 43,000 dohiti;''v, ki so v #1 ettottko tne.serih iz/.reuaio, sonasledirjo glavno srečko k. 111. B50.00O, ŽSft.OOO, 00.000, OO.OOO, so.ooo, 10.000. au.ooo, so.ooo>s 21.000, 20.000. 18*000« 15.000, 12.000, SOSkrat po -ino, 4l2kiat ISOO Itd, Vsakemu so moji nrff/išiaina tlt'^nt /ti Moti izroči'-. (Ne priinorili B prouiosauii). Za i/plačo teh siečuk dajo vlada najbolje »'oir/i o, ter je razpošijam na vso strani. Izžrecanje sreček prvega razreda, kot jo Tailo užo določeno, 10010 v najbližji dobi. '/i orig. losa volja "J tolarja ali 8*/i gold. V„ aH *U n m * n n lmU n proti vjHtstanfutu znesku. Vsa naročila so točno in vestno izvršujejo, ter se vselej prilože tiuli dotični i/.kazi. Po okončanom izžrebanji so pošlje vsa-oemu deležniku redni izkaz, ilobitki so takoj izplačajo. Toraj naj so vsakdo blagovoli takoj obrniti dlroktno na ('JSl — 1 WLm Sieindecker, llank- uiid NVecli.sel-iieschiifl 11:1 m 1 >i 1 Dammthorstrasse 36. 11. oktobra: ttvropas pl. Majer ia Gradca. — pl. Karolioni iz Nemlkega. — KJaviar Iz Pešte. — Ridel iz Trsta. — Karelrov i/. Dunaja, — Bauer, Sohotdonborgor ii i/. Bajbla. — Janovski. Trurop Iz Dunaja. - S li, Benvenntti, Bortolluzi iz Zagorja. Pri NIoiiii: Valenčič iz Bi trioo. — Eoflik, Riedl is Dunaja. - Svoboda iz Cateia. — Kromeat, Rlhetl 8topor iz Trsta. — lladik iz Soteske. — K rnik iz Vidma. — Vilonk, .Martine, Bojano vic iz Trsta, — Uo« lešnik i/. Gorio '. — Vil z Treuonateln w. Rimskih toplic — \Veis, Simon iz Trsta. ■ 11 .lauii^i: Sothen iz Dunaja. — Fabor iz Kočevja.— l/.rael Is llam-burga. — Fink v/. Gradca. — Schmid, Hvala, Hol-zinger \l Dun.ija. — Coeu-huii iz Trsta. — Kolone iz Dunaja. iii Eaunoroi t Kocijančič \l Kranja — lladl iz Inshruka, — Sainašau i/. Pesti-. — Pleinar iz Idrije. Deželno gledališče nemško. Denes 13 oktobra 1874: KJltlliio, 1 ustspiol in 5 Aidiiigon von G. v. Mosor. t N Stacuna t - 1 J V Zagorji, pol uro od železniško postaje St. X tPeter na Notranjnkom na v,' IkoJ cesti pri oor- v kvi oddaja se tudi za več let s vao opravo z ♦ ♦ jako ugodnimi pogoji, kateri se bolj natanko ^ v izvedo ufltmeno ah pismeno pri EC. s. h. it. + ♦ 70 v Zagorji. 290—.] ♦ Preiueiiiiev stanovanja. Med. dr. J. Kapler, c. kr. okrajni zdravnik za okraje ljubljansko okolico, Kcinnik itd. »tanuje počendi od 12. oktobra 1.1. v novi hi S i kranjskega stavbenega društva zraven Malica in ordinira od 11?. do 1. ure popdlndne. ____ (293—1) Peti redni 0 h € n i w 1) o r kranj ske obrtnij ske družbe v Ljubljani 31. oktobra 1874 <> 4. uri popoiudn«? v ravnateljskih sobanah društvenih. Dnevni red: a) Sporočilo o delovanji v min lom ) sporočilo pregledovaloega odbora; c) predlog gospodarskega hvetu o porabi ci-tega ) dobičku. Go.sp. delničarji, ki BO hote udeležiti gl'i sov anja, ho na- - V prošeni, naj V smislu čl. 1<> spi. pravil ulože pri dništvenej blagaj- .m niči svojo delnico vsaj ih> iT«, oktobra, da se jim potem izroee I pooblastilni lističi. (27H—3) "|| Starosta gospodarskega sveta. i^ii-C'jij m &J. oroUnnitvo odgovoren: Maka Armič. Liabiuau« iu uak .ivtuoant) Uhii*iruo' A0D