Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, ¥ Četrtek, dne 10. novembra 1927 Št. 255. Posamezna številka 2 DU Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedei|»ka tzda)o celoletno vjugo-slovlll SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsto moli oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vtSlne po Din 2*30. veliki po 3 In 4 Din, v ure(lnllk«m delu vrstico po 10 Dl» o Pri večlernc Izide ob 4 zlutroJ razen pondeDKa In dneva po proznlKU Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 0:111 llokoplsl se ne vračalo, no franki rana pisma se ne spraferaofo Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva il. 2323 Političen list za slovenski narod Uprava fe vKopllarfevl ul.il. 6 ^ Čekovni račun: C/ublfana itev. 10.650 ln 10.340 *a Inserate, Sarafevoil. 7503, Zagreli il. 39.011, Praga In D Dna/ 4«. 24.797 Mi in zavod Sv. Hieronima. Zopet se je začelo govoriti o zavodu Sv. Hieronima v Rimu. Vprašanje se sicer ne pretresa v široki javnosti, zato se pa tem živahnejše zanimajo odgovorni politični krogi v Rimu in Belgradu. V tem trenutku smatramo zato za našo dolžnost, da se kot glavno glasilo politično organiziranih katoličanov Jugoslavije javimo k besedi in povemo določno, kakšno je v tej važni stvari naše načelno stališče. Naši nazori v vprašanju zavoda Sv. Hieronima so zelo preprosti in enostavni. Zavod je namenjen odgoji in izobrazbi hrvatskih in kakor upamo tudi slovenskih bogoslovcev iz Jugoslavije. To je njegov izključni namen. Po svojih funkcijah je torej zavod Sv. Hieronima stroga cerkvena naprava in se ne sme nikdar odtujiti svojim cerkvenim namenom. To je naše prvo načelo. Dosledni temu načelu smo se upirali in bi se uprli tudi v bodoče vsakomur, ki bi hotel spremeniti cerkveni značaj te ustanove. To načelo je važno, kajti zavod je bil že ponovno v nevarnosti, da se oropa svojih cerkveno vzgojnih funkcij. Italijanski fašizem je bil še pred leti gospodar zavoda in uporabljal njegovo znatno premoženje za svoje posvetne politične cilje. Iz dohodkov zavoda so se dajale mesečne podpore italijanskim visoko-šoicem iz Dalmacije, nakazovala so se prosta stanovanja italijanskim družinam, ki so se bile preselile iz Jugoslavije v Italijo, itd. Mesto da bi se izobraževali v zavodu bogoslovci, je služil njegov imetek italijanskemu ireden-tizmu v Dalmaciji. Pripravljena so bila tudi že nova pravila, ki naj bi spremenila zavod Sv. Hieronima tudi pravno v ustanovo »za podpiranje dalmatinskih beguncev«. Toda preden je fašistovska vlada pravila potrdila, je prišlo do preokreta. Jugoslovanska dclegacija, ki se je pogajala tedaj v Rimu za odstop Reke Italiji, je stavila Mussoliniju med drugimi pogoji tudi tega, da odstopi fašistovska vlada Jugoslaviji zavod Sv. Hieronima. Jugoslovanska vlada je pri tem izjavila, da namerava izročiti zavod in njegovo premoženje zopet Cerkvi, ki naj vzgaja kakor v preteklosti tako tudi v bodočnosti v zavodu jugoslovanske bogoslovce. Reka je bila torej plačilo, s katerim je Jugoslavija rešila jugoslovanskim katoličanom in Cerkvi zavod Sv. Hieronima. Brez Reke bi bil zavod danes posvetna ustanova fašizma. Cerkveni značaj in namen zavoda je treba ohraniti in zavarovati tudi za bodočnost. V cerkvene namene je bil denar tekom stoletij zbran, cerkvenim namenom mora zato služiti. Toda zavod Sv. Hieronima ni samo cerkvena, temveč tudi nacionalna ustanova. To je naše drugo načelo. Izjavljamo, da je to načelo za nas ravno tako temeljno, neizpodbitno in odločilno kakor prvo. Rekli smo, da se je premoženje zavoda Sv. Hieronima zbiralo in množilo skozi stoletja. Začelo se je snovati v časih turških navalov na Balkanu, ko so katoliški Hrvatje iz Bosne in Dalmacije bežali pred sovražniki v Rim. Denar je lastnina našega naroda in zavod mora zato služiti izključno cerkvenim interesom Jugoslovanov. Toda to ni še vse. Ako je premoženje zavoda Sv. Hieronima lastnina našega naroda, morajo imeti zastopniki katoliške cerkve v Jugoslaviji pri tem svojem zavodu tudi vodilno in odločilno besedo. Rektor in vicerektor zavoda morata biti katoliška duhovnika Jugoslovana in jugoslovanski duhovniki morajo biti tudi člani uprave. To sledi nujno iz nacionalnega značaja ustanove! Ravno tako nujno izhaja seve iz cerkvenega značaja zavoda, da imenuje vodstvo ustanove sv. stolice in ne posvetno oblastvo. Kakor Jugoslovani imajo tudi drugi narodi v Kimu svoje nacionalne cerkvene zavode. Lastne zavode imajo n. pr. Nemci, Francozi, Spanci, Portugalci in vodstvo teh zavodov je seveda povsod v rokah nacionalne duhovščine. Tako stanje ni samo s pravnega, temveč tudi z vzgojnega stališča pravilno. Edino vzgojitelji, ki so iste krvi in istega jezika kakor gojenci, razumejo duševnost učencev, poznajo značaj in potrebe ljudstva, med katerim bodo gojcnci pozneje delovali, in zato so oni edini poklicani, da pravilno in koristno vodijo vzgojo v zavodu. Vprašanje zavoda Sv. Hieronima je iz teh razlogov zelo enostavno. Kakor so urejeni nacionalni zavodi drugih narodov, tako naj Lo »rojen tudi zavod Jugoslovanov. Kar imajo ostali kat. narodi — nič več in nič manj — smemo tudi za nas opravičeno zahtevati. Pogodba zadeva ves Balkon! Gre tudi za italijansko - bolgansko - grško razmerje. Balkan ne rabi italijanske patronance. Marinkovič v razgovoru: Ko-mitaši so Jugoslaviji očitno napovedali vojno, a mi imamo pravico do obrambe in do ofenzive. v Pariz, 9. nov. (Izv.) Jutri dopoldne se pričakuje v Parizu prihod jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Podpis prijateljske pogodbe se izvrši na svečan način v petek, ko se bo obenem praznovala obletnica premirja. Dr. Marinkovič ostane v Parizu do prihodnjega tedna. Razpravljal bo tudi o reviziji jugoslovansko-francoske trgovinske pogodbe in o končni ureditvi žc več let obstoječih finančnih divergenc kakor tudi o poravnavi srbskih vojnih kreditov in likvidaciji srbskih predvojnih dolgov, za katere so francoski upniki doslej brezuspešno zahtevali obresti in plačilo v zlatu, dočim je jugoslovanska vlada odklanjala vsako valorizacijo. Pariški listi še vedno obširno komentirajo podpis pogodbe, ki se nikakor ne sme smatrati za neprijaznost napram Italiji, ker ima Francija odločno voljo ne izzvati nikakih nesoglasij s fašizmom. Marcel Ray naglaša, da Italija čisto natančno pozna vsebino pogodbe, ker jo je Briand pred enim letom povabil, da jo kot tretja sopodpiše. S tem bi nastal nekakšen jadranski Locarno. Razen tega je bila Italija sedaj zopet pravočasno obveščena in se lahko reče, da se more radi podpisa te pogodbe ravno tako malo razburjati, kakor se je Francija malo razbujala radi demonstracije italijanskega brodovja pred Tangerjem. »L* Oeuvre« omenja, da se bo Italija varovala, kazati kako nerazpoloženje radi te pogodbe, in sicer iz vzrokov diplomatske taktike. Desničarski listi so nevoljni radi francoske politike in očitajo Briandu, da ni že preje pričel z Italijo direktnih pogajanj. Nacionalistični »Ave- nir< trdi, da je Briandova politika napram Italiji tako nerodna in izzivajoča, da bo kmalu imela proti sebi strašno vojaško zvezo Rusije, Nemčije in Italije. Tedaj bodo Nizza, Savoja in konstelacija ob Sredozemskem morju za Francijo izgubljene. Omeni naj se poročilo balkanskega dopisnika lista »Echo de Pariš«, ki je sicer napram Italiji uslužen, v katerem se priznava, da ima Italija pri vednih vpadanjih bolgarskih komi-tašev v jugoslovansko ozemlje svoje prste vmes. Dalekosežnost italijanskega vpliva na Bolgarskem, se lahko spozna iz ozkih zvez bolgarskega finančnega ministra z Banca com-mercialo Italiana. Dokler Italija ne opusti svoje namere patronizirati Balkan, se ne sme računati s spravo med Belgradom, Atenami in Sofijo. Obenem objavlja »Echo de Pariš« intervju z dr. Marinkovičem, ki izjavlja, da je radi ko-mitiških napadov prišlo med Jugoslavijo in Bolgarsko do čudnega pravnega položaja. Ko-mifaši pod vodstvom generala Protogerovn, močne, toda privatne sile na Bolgarskem, so Jugoslaviji očitno napovedali vojno. Jugoslavija ima torej pravico (lo obrambe in eventualno do ofenzive. Med obema vladama pa obstojajo oficijelno najboljši odnošaji in pred vsem vlada mir, ki naj po namerah Jugoslavije traja dalje. Bolgarska bi bila vsekakor dolžna poseči vmes, njena vlada pa je preslaba, da bi mogla ugnati komitaše. To je načelno vprašanje, ki se mora vsekakor predložiti Društvu narodov. e Rim, 9. nov. (Izv.) Vsi tukajšnji listi prinašajo dolge komentarje o skorajšnjem podpisu prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Intonacija komentarjev je pri vseh listih enaka. Kolika važnost se pripisuje temu dogodku v italijanskih političnih krogih, dokazuje današnja številka »Corierre della Sera«, ki posveča temu vprašanju kar tri kolone. V uvodniku poudarja diplomatski sotrud-nik tega lista iz Rima, da se italijanska javnost sploh ne bo razburjala zaradi podpisa pogodbe kljub neumerjenosti nekaterih listov v Franciji in Jugoslaviji. Pač pa bo zadet angleški imperializem. Sicer se važnost tega dogodka ne sme pretiravati. V zgodovini ne odločuje izmenjava kake note med dvema vladama, ampak odnošaji med narodoma samima. Ni izključeno, da je podpis pogodbe v tako neugodnem trenutku urgirala belgrajska vlada, to je Marinkovič, da bi se izognila očitkom, da je Jugoslavija izolirana in da tako utrdi svoj položaj. Nesmiselno je ugibati, ali je pogodba samo prijateljska ali tudi vojaškega značaja, kajti francoska in jugoslovanska politika sta v resnici že od nekdaj tako vezani v političnem in vojaškem pogledu, kakor politika dveh zaveznikov. Pogodba se sploh smatra kot posvetitev že obstoječih odnošajev med Francijo in Jugoslavijo. Za podpis se je izbral neugoden trenutek, v kolikor ga bodo prenapeti protiitalijanski elementi v Franeiji, Jugoslaviji in drugod izrabili v osveto radi svojih neuspehov in dali pogodbam čisto protiita-lijansko ost. Na tem prav ničesar ne spremene ublažujoče izjave uglednega Jugoslovana dr. Ninčiča, ki niso resnične, v kolikor se tičejo pogajanj za sklenitev pogodbe med (remi, Jugoslavijo, Francijo in Italijo. S to izjavo se g. Ninčič pridružuje tistim oficielnini krogom v Belgradu, ki tako nujno vabijo Italijo, da sklene takšno pogodbo z Jugoslavijo. Sklenitev pogodbe med Jugoslavijo in Italijo je nemogoča, dokler Jugoslavija ne odobri nettunskih konvencij. Podpis pogodbe med Jugoslavijo in Francijo dokazuje, kako brezpomembno je postalo geslo: Balkan balkanskim narodom!, Kajti prisotnost Francije v Belgradu in Bukarešti je v popolnem nasprotju s tem geslom.(?) »Stampa« skuša ironizirati in pripominja, da bo imela pogodba tak smisel le v tem slučaju, ako bo Francija pripomogla h konsolidaciji notranjih razmer Jugoslavije, k spravi njenih narodov in ako prepreči kruto zatiranje Albancev in Maredoncev v Jugoslaviji. Pekel v Macedoniji mora že enkrat prenehati. Italija zdihule: Beseda o latinskih sestrah je brez vsebine? Ali ima tiranski *>akt praktično še kaj velteve? v Rim, 9. nov. (Izv.) Stvar so danes v nekaterih listih presoja nekoliko mirneje kakor včeraj, na znotraj pa nezaupanje ni minulo in se laihko reče, da listi samo izražajo razpoloženje široke javnosti, aiko namigujejo, da se je s tem sklenil obroč neprijaznosti Francije napram Italiji in da je beseda o latinskih sestrah danes popolnoma brez vsebine. Itafcjan-sloo-francosko prijateljstvo se z novo obreme- Zavod naj bo odločno cerkven in odločno nacionalen: to je naše stališče v vprašanju zavoda Sv. Hieronima v Rimu. milno poskušajo sicer ni zlomilo, prišlo pa je čisto do mejo preloma. »Lavoro d'Italia« pravi: Če se hoče dokazovati, da pogodba ni naperjena proti Italiji, so to izjave, ki se čujejo pri vsaki taki pogodbi, ker nobena država ne izda svojih pravih namenov. Zato tudi zanikanje glede vojašfldh klavrni ne pove nič. — sTrihunac pravi ironično: Kar nam pravi »Temps«, nas pomirja popolnoma, ker po njem govori Quai d'Orsay. Če pa bo naše upanje le varano, vsekakor ne bomo mi nosili odgovornosti. »Giornale d'Italia« piše v uvodniku med drugim: Pogodba je novo potrdilo že davno znanega dejanskega stanja in niič ne ia- Rim: Pod jarem, pa bomo prijatelji! Italijani priznavalo, da smo s Francijo od nekdaj zavezniki' Hvaležno priznanje italijanskega tiska: Sprejmite nettonsko konvencijo, dajte nam zemljo v eksotoatacijo, pa se bomo pogajali! Italijanski tisk je izgubil glavo! Dr. Voja Marinkovič, naš zunanji minister v Parizu. premeni računov in problemov italijanske zunanje politike. Vendar pa so no sme podcenjevati. — Vsaj na oni od obeh pogodbenih strank je naperjena proti Italiji in proti italijanski albanski politiki, ki je ustvarjena s ti. ranskiin paktom. To dokazuje zgodovina zadnjega leta in splošni trenutni položaj. Podpae pogodbe zaiključuje razen tega kampanjo ofi-cioznega srbskega tiska za poglobitev odnošajev s Francijo, ki ima izrecni namen, postaviti se proti politiki Italije na Balkanu v Albaniji in na Jadranu. Pri pogodbi zanima pred vsem čas sklepa. Če sicer verujemo, da pogodba nima akcijskega programa, ki naj se takoj realizira, ne računamo pri tem toliko na modrost jugoslovanskih politiikov, kolikor smo pripravljeni francoski politiki dovoliti še nadaljnji kredit. Framcska politika ni prijateljica Italije in naj tudi ne bo. Pariz mora vedeti, da belgrajsko tolmačenje pogodbe dovaja nove hrano jugoslovanskemu pokreiu proti Italiji in proti pravnemu pokretu na Balkanu. V Pa-rizu vedo tudii, da se v Jugoslaviji namerava nova linija proti Albaniji. Albanske emigrante, ki so se hoteli vrniti v domovino, so v zadnjih tednih ponovno zadržali z utemeljitvijo da bo kmalu izbruhnila nova revolucija proti Alniied beg Zogu, dočim so se obenem poši-ljale oborožene čete in orožje na mejo. Ne moremo verjeti, da bi Francija direktno ali indi-rektno hotela prevzeti e;s<> > n • . taka neodgovorna prizadevanja, (ki jih vidi samo Italija! Op. ur.) Uradna Češkoslovaška: Pogodba lačl red v centralni Evrooi, v Praga, 9. nov. (Izv.) Oficiozna »Prrger Presse« piše glede prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo: Ne gre za dogodek, kj bi se smatral za izredno presenečenje. Nova pogodba se glede vsebine in oblike pri-ključuje pogodbam, ki so jih sklenile s Franci/) Češkoslovaška, Poljska in Romunija. Pogodba, ki je prilagedena sistemu pogodb v centralni Evropi, spopolnjuje ta sistem in jača politični red v centralni. Evropi, kar ima po-seben pomen v trenutku, ko elementi, ki so pozabili mirovni razvoj nove centralne Evrope, znova dvigajo glavo in hočejo ta razvoj motiti s kampanjo, ki v svojiih sredstvih ni iz-birčna, in s političnimi akcijami v korist revizije mirovnih pogodb.. Ta pogodba je dogodek, ki bi ga ttidj na Madžarskem morali razumeti vsi oni. ki vodijo realno politiko in se ne uda-jajo političnem himeram. Vsi romunski listi pozdravljajo pogodbo. v Bukarešt. 9. nov. (Izv.) Vsi romunski listi z veseljem pozdravljajo podpis francosko-jugoslovanske prijateljske pogodbe. »Adeve-rul« smatra, da je Francija pospešila podpis v glavnem radi demonstracije italijanskega brodovja pred Tangerjem. Vzajemno zavarovanje teritorijalne integritete med Francijo in Jugoslavijo bo morda pripravila Mussolinija k večji previdnosti in bo tudi ovira za italijanske aspiracije proti vzhodu in tudi na drupe strani. MEDNARODNA DRUŽBA ZA POBIJANJE KOMUNIZMA. v Haag, 9. nov. (Izv.) V Haagu se je začela mednarodna konferenca družbe za pobijanje komunizma. Kongresa se udeležujejo učitelji mednarodnega prava iz večine evropskih držav. Na kongresu se hoče sestaviti memorandum, ki naj obsega vse zakonite ukrepe, ki se lahko storijo proti Moskvi. Posvetovanja se vrše za zaklenjenimi vrati. Radič m Pribičevič vsak dan smešnejša. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) G. Stjepan Radič (d njegovi ljudje e hvalijo, da imajo zveze z radikali po posredovalcih z g. Ninčičem in g. Mišo Trifunovičem. Zatrjujejo, da ta dva ne odobravata pakta sedanje vlade in zagovarjata staro koalicijo radikalov in radičevcev. To govorjenje radičevcev je najboljši dokaz, kako bi radi prišli v vlado. Obenem je dokaiz, koliko je dati na akcijo g. Pribičeviča in g. Stje-pana Radiča. Ta akcija nima drugega značaja, kakor učvrstiti njun položaj v narodni skupščini da bi lažje dosegla svoj cilj, eden kakor drugi, da bi namreč na kakršenkoli način prišla v vlado. Z-aito se vladni krogi zelo zanimajo za vse, kar gg. Pribičevič in Stjepan Radič de-kata m jima prepu^tj.'- da -tvar nadaljujeta in dokončata. r Belgrad, 9. niov. (Izv.) Gg. Pribičevič in Stjepan Radič sta se tekom poslednjih dnj ponovno živahno razgovarjala o ustanovitvi neke demokratsko-seljaške zveze. G. Radič ni začel i veliko sigurnostjo sklepati svojega spajanja, ker se je bal, da bi naletel med ljudstvom na Ddipor. Zato so v nedeljo imeli njegovi poslanci skoro po vsej Hrvatski sestanke z Radičevi-mi organizacijami. Na teh sestankih se je razpravljalo o vprašanju spajanja radičevcev in pribdčevičevoev. Poslanci, ki so se vmiili v Belgrad, niso prišli z najugodnejšimi poročili. — Med ljudstvom še ni pozabljeno nasilno postopanje pribičevičevcev, ko so bdli na vladi in na velikosrltski kurz SDS. Radi tega se misli, da bo stvar malo zastala. Nasproti temu trdijo samostojni demokrati, da je tekom jutrišnjega dneva pričakovati razglasa tozadevne resolucije, v kateri se bo razložilo dosedanje delovanje. Obenem se bodo v njej razložile glavne točke, na katere sta se gg. Pribičevič m Stjepan Radič zedinila. PRIBIČEVIČEVA HVALA CENA MALA. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Z ozirom na občinske volitve v Vojvodina je dal g. Pribičevič izjavo, v kaiteri hvali uspehe svoje stranke. Odbor demokratske stranke je Pribdčevičevo izjavo, da bi SDS v osmih občinah dobila absolutno večino, označil kot zavestno neresnico, ker je resnica, da je SDS dobila absolutno večino samo v eni občim, SKUPŠČINSKI ODBORI. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Po današnji seji skupščine so se konstituirali vsi odbori, ki so bili izvoljeni. Za predsednika odbora za proučevanje zakona o občinah je izvoljen radikalni poslanec g. Kujundžič, podpredsednik je demokrat g. Mihajlorič, tajnik g. Škulj. V odbora za zakon o likvidaciji kmetijskih dolgov je predsednik demokrat g. dr. Kosta Timotije-rič, podpredsednik g. Pnšenjak, tajnik radikal g. Petrovič. Odbor za spremembo poslovnika o ustanovitvi odbora za zunanje zadeve: Predsednik radikal in bivši poslanik na Dunaju g. Milojevie. Glede poslednjega odbora se misli, da vlada ne bo pristala na to, da bi se ta odbor konstituiral, ker bi v ta odbor gotovo prišli ljudje, o kaierih javnost dobro ve, da ne znajo varovati besede in zase ohraniti tajnosti, o katerih bi se moralo v tem odboru razpravljati. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora je imela sejo, na kateri se je ugotovil red, po katerem bo zakonodajni odbor razpravljal o predloženih zakonih. Razpravljal bo tako-le: O zakonu o ureditvi sodišč, ki je podlaga drugim zakonom, o zakonu o sodnikih, o državnih pravdni-kih in odvetnikih. Ker še ni dotiskan tekst zakona o ureditvi sodišč, bo prihodnja seja tega odbora v soboto. ZA OLAJŠANJE VOJAŠKE SLUŽBE. r Belgrad. 9. nov. (Izv.) Poslanca gg. Škulj In Bedjanič sta obiskala vojnega ministra in zahtevala, da naj se pri letošnji razporeditvi gleda na to, da bo največji odstotek slovenskih rekrutov ostal v Sloveniji. Vojni minister je obljubil, da bo to zahtevo upošteval. KUMANUDI V PROSVET. MINISTRSTVU. r Belgrad. 9. nov. (Izv.) V prosvetnem ministrstvu so se izvršile spremembe. Upokojen je pomočnik prosvetnega ministra g. Ma-garaševič in referent prosvetnega ministra g. Popovič. Za pomočnika v ministrstvu je imenovan g. Rista Jojič, bivši narodni poslanec, za načelnika za ljudsko šolstvo je imenovan g. Marko Krsti č, gimnazijski profesor v Va-ljevu. Novi koristni ukrepi ministra dr. Gosarja. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) V finančnem ministrstvu je pričela komisija z razpravo o pokojninskem fondu za vdove in otroke umrlih ali padlih državnih uslužbencev. V ta fond bodo morali plačevati vsi uradniki. Na ta način se bo državni proračun zmanjšal za 30 milijonov. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Minister za socialno politiko je invalidski zadrugi v Ljubljani naklonil brezobrestno posojilo 120.000 Din v zadružne svrhe. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Danes sta obiskala ministra za socialno politiko g. dr. Andreja Gosarja delegat delavske zbornice v Ljubljani g. dr. Wincliacher in tajnik Zveze slovenskih industrijcev g. ing. Šuklje radi pravilnika o delavskih zaupnikih. Razložila sta mu želje industrialcev. Minister g. Gosar je odgovoril, da želi, da pride do takšne ureditve, da bi se no\ ustanova sprejela spor;-zumno in da bi bila po godu vsem interesentom. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Glavni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. G laser se je po pozivu ministra g. dr. Gosarja d"lr;o razgovarjal z ministrom o uredbi reorganizacije i-elavskega zavarovanja. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Minister za socialno politiko g. dr. Andrej Gosar je razposlal vsem ministrom pravilnik o organizaciji borz dela. o podpiranju brezposelnih in dajanju brezobrestnih posojil za zidanje delavskih hiš. DR. GOSAR ODGOVORI PETEJANU. r Belgrad 9. nov. (Izv.) Na dnevni red prihodnje skupščinske seje pride interpelacija poslanca g. Petejana o zaščiti delavcev, na katero bo odgovoril minister za socialno politiko g. dr. Andrej Gosar. Prihodnja seja bo v petek. Nato se bodo skupščinske seje odgodile za več dni, da bodo skupščinski odbori lahko dokončali svoje delo. Varujmo kmetijsko gospodarstvo tudi v mednarodnih pogodbah. r Belgrad, 9. nov. (Izv.,) Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Češkoslovaško se bodo pričela koncem tega meseca. Vodila se bodo deloma v Belgradu, deloma v PragL Šef naše delegacije je g. dr. Milan To-dorovič. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Danes se je vršila pod predsedništvom dr. Antona Korošca seja "'.jega odbora Glavne zadružne zveze, na kateri se je govorilo o novo povišanem uvoznem carinske"1 tarilu, ki se je sklenil z Avstrijo, in ki bo našemu poljedelstvu znatno škodoval. Raditega se bo na merodajne čini- telje poslalo pismo za zaščito jugoslovanskega kmetijstva. Glavna zadružna zveza se je ba-vila z vestjo, da bo zunanji minister v Parizu podpisal tudi trgovinsko pogodbo in da se bo pri tej priliki spremenila carinska pogodba o uvozu francoskih vin na škodo naših vino-gr- inikov. Ugotovilo se je, da je to debela laž samostojnih demokratov. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Poslanci gg. Hohnjec, Žebot in Pušenjjak ao bili pri vodji naših delegatov za pogajanja z Avstrijo g. dr. Rado-jeviču in mu razložili zahteve poljedelcev, živinorejcev in vinogradnikov. Opozicija za vsako ceno ubija delo narodne skupščine. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Danes je opozicija zopet zabarikadirala dnevni red narodne skupščine s petimi nujnimi predlogi, tako da je parlament šele popoldne prišel do dnevnega reda. To je odkrito sabotiranje pozitivnega dela v parlamentu, kajti nihče, tudi od opozicije, si ne bo upal trditi, da se vsa nujna in važna vprašanja dajo urediti samo z nujnimi predlogi. Poleg tega je nujnost predvsem takšne narave, da je na prvi pogled očividno, kakšne namere hočejo doseči. Današnjo sejo je vodil podpredesednik g. Hrasnica. Takoj v začetku seje je obvestil narodno skupščino o žalostnem dogodku, o smrti bivšega narodnega poslanca dr. Poliča s sledečimi besedami: »Gospodje narodni poslanci! Današnje časopisje je objavilo tužno vest, da je dolgoletni sodelavec naš, dr. Polič, vseučiliški pro-fesoT v Zagrebu, umrl. Dr. Polič je bil učenjak prve vrste, posebno na polju javnega prava. Kot dolgoleten delavec v tej skupščini je zapustil pri vseh poslancih zelo lepe vtise. Predlagam, da mu izkažemo poslednjo čast s tem, da kličemo njemu in njegovemu spominu: Slava!« Vsi poslanci so vstali isi vzkliknili trikrat: »Slava mu!« Nato je predsednik obvestil narodno skupščino, da je vojni minister predložil skupščini načrt zakona o zrakoplovbi nad ozemljem kraljevine SHS. Nato se je sprejela nujnost interpelacije poslanca g. Krafta glede neugodnosti, ki so jih doživeli nemški in avstrijski turisti na Rabu. Petrovičevemu predlogu o likvidaciji kmetijskih in meničnih dolgov se nujnost ni priznala. Sprejeta je bila nujnost Trumbičevega predloga o spremembi čl. 53. zakona o ustrojstvu mestnih občin na Hrvatskem in v Slavoniji. Predlogu zemljo-radnika g. Tupanjina o likvidaciji kmetijskih dolgov se nujnost ni priznala. Istotako se ni priznala nujnost Radičevemu predlogu o de- lokrogu oblastnih skupščin. Pri tej priliki je minister g. Popovič v imenu vlade izjavil, da nujnosti Radičevega predloga ne more priznati, ker vlada to vprašanje že proučuje in bo v najkrajšem času predložila svoj predlog. Z ozirom na to je Radičev predlog nepotreben. Zemljoradnik g. Vujič je nato predlagal resolucijo, da bi se sestavila skupščinska anketa o nepravilnostih pri občinskih volitvah v Vojvodini. Po njegovem govoru se je skupščinska seja odložila na popoldne. Na popoldanski seji je bil Vtijičev predlog odbit. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prva točka je bilo poročilo verifikacijskega odbora o tem, da so narodni poslanci lahko župani. Proti temu sta med drugim govorila bivši predsednik vlade g. Uzunovič, pioti kateremu je, kakor znano pri poslednjih volitvah kandidiral in bil izvoljen ni§ki župan g. Cvetkovič. Dalje radikal g. Buniša R a č i č. Pri glasovanju je večina predlog sprejela proti glasovom nekaterih radikalnih poslancev. Nato se je sporazumno izvolil odbor za proučevanje zakona o spremembi občinskega zakona na Hrvatskem, dalje odbor za proučevanje zakona za likvidacijo kmetijskih dolgov, odbor za proučavanje predloga o spremembi skupščinskega poslovnika po Pribiče-vičevem predlogu, da se ustanovi poseben odbor za zunanje zadeve. Nato se je skupščinska seja zaključila. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Glede glasovanja ob priliki današnjega dnevnega reda se delajo razne kombinacije, da so nekateri radikali glasovali proti poročilu verifikacijskega odbora. Predsednik g. Vukičevič se je po glasovanju izrazil, da bi bilo bolje, če ne bi glasovali proti, da pa nima glasovanje nobenega političnega značaja, da gre za osebna nasprotja teh poslancev, ki imajo v svojih okrajih poslance nasprotnih strank. Izgubili smo svetovnega učenjaka, temeljitega delavca in velikega prijatelja SSovencev. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Ob smrti dr. Poliča je dal narodni poslanec g. Horlžar sledečo izjavo: »Slovenci globoko obžalujemo prerr>no smrt di Poliča, vseučiliškega profesorja in narodnega poslanca. Dr. Polič ni bil samo dober pravnik in učenjak svetovnega slovesa, ampak tudi požrtvovalen in temeljit sodelavec v zakonodajnem delu narodne skupščine. Njegovo umerjeno, vedno pravno utemeljeno mnenje je imelo globok učinek v zakonodajnem odboru, odsekih in narodni skupščini. V vlaganju obtožnic proti ministrom, ki so bile sestavljene površno in brez utemelji- tev, je prijetno učinkovala izjava glede svoje-časne obtožnice proti g. dr. Lukiniču, katero je sestavil in sijajno utemeljil dr. Polič. Dr. Poliča ne bomo pogrešali samo kot pravnika, ampak tudi posebno kot tovariša, prisrčnega in dobrega človeka. Dr. Polič je združeval v sebi poleg visokih intelektualnih sposobnosti, ki so imele svetoven sloves, izredno osebno skrQmnost in globoko notranjo vernost. Kot Slovenci še posebno žalujemo za pokojnikom, hrvatskim učenjakom in politikom, ker je bil slovenskim težnjam vedno naklonjen in vobče velik prijatelj Slovencev. TOI mu osle kaže -oi-oi- HETNZEL V BELGRADU. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Zagrobški župan g. ing. Heinzel je danes obiskal notranjega ministra in ga prosil,, da sprejme spomenico Zveze mestnih občin, da se občinski uradniki oproste davkov kakor državni uradniki. Notranji minister je obljubil, da se ho to vprašanje uredilo v sporazumu s finančnim ministrom. INTERVENCIJE ŠKOFA AKŠAMOVIČA. r Belgrad, 9. nov. (Izv.) Djakovski nadškof g. dr. Akfiamovlč je v spremstvu poslanca g. Karla Škulja obiskal finančnega ministra in ministra za vere. Jutri bosta obiskala trgovinskega in prosvetnega ministra v smislu zahtev konference jugoslovanskega episkopata v Zagrebu. Mussolini: Tako Bordrero, sedaj pa juho, ld si jo ti skuhal, kar sam pojej. KDO VSE PRIDE NA DUNAJ? Dunaj, 9. nov. Državnega kanclerja in ministra dr. Stresemanna, ki odpotujeta v nedeljo zvečer na Dunaj, bodo spremljali drl tajnik dr. Liinder, Stresemannov namestnik dr. v. Schubert in šef tiskovnega urada dr. Ze-chlin. V sredo bosta Mara in Stresemann odpotovala v Monakovo na obisk k monakovslri vladi. • • • Za ta obisk so smatrali tudi nekateri jugoslovanski in slovenski listi za potrebno, da nasedejo vestem o nekem fašistovskem puču, ki naj za te dni izbruhne na Dunaju. Kje naj najdemo podlago za take senzacije, res ne vemo. Vesti same niso bile niti registriranja vredne. Kdo naj hoče tak puč? Zunanjepolitično ja simpatija napram italijanskemu fašizmu izključena. Uradno se avstrijska antipatija napram Italiji radi južne Tirolske res ne obeša na veliki zvon; dejansko je nasprotje tu! Drugič: Seipel je bolj kot kdaj preje gospodar položaja. Njegova stranka je vse preje kot interesent fašizma ali kakoršnekoli diktature. Tendenca teh vesti je morala biti vsakomur jasna, ko je videl, da jo širi in pogreva glavno glasilo nemške soc. dem. stranke >Vorwarts< v Berlinu. Zakaj? Ker mu ni bilo lahko pri srcu, je gledal na ne baš zavidljiv položaj sodrugov v Avstriji po občnem zboru stranke! Naj to zadostuje. TUDI V AVSTRIJI FINANCE URADNIKU NE GREDO NA ROKO. Dunaj, 9. novembra. Finančni minister dr. KiembČck je pri včerajšnjih pogajanjih z zastopniki državnih nameščencev poročal o fin nančnih posledicah novih zahtev uradnikov. To bi stalo državo 200 milijonov šilingov reč. Finančni minister je izjavil, da državne finance ne morejo prenesti takega bremena. ŽE OBSOJENI, PA šE VZKLIKAJO. v Budimpešta, 9. nov. (Izv.) Danes je bila razglašena razsodba v komunističnem procesu. Glavni obtoženec Bela Szamto je bil obsojen na 8 in pol leta ječe, voditelj radikalnih madjarskih socijalistov Vago na 4 leta in pol, 7 obtožencev na 2 do 4 leta, 10 obtožencev na 14 do 24 mesecev, trije na 8 mesecev ječe, 22 obtožencev je bilo oproščenih. Obtoženci so po razglasitvi razsodbe vzklikali rdeči internacio-nali, za kar jih je predsednik obsodil v 1 do 5 dni temnice. GAJDA V PARIZU - ČIČERTNOV VOHUN. v Praga, 9. nov. (Izv.) »Večerni Listy« objavljajo besedilo neke brzojavke, ki na novo obtežuje generala Gajdo in katero je oktobra 1920 poslal ruski pooblaščenec v Pragi čičerinu. Brzojavka se glasi: »Gajda se te dni pelje v Pariz. Obljubil je, da bo tekom enega meseca poslal vse načrte generalnega štaba francoske armade.« VLADA JE UGODILA ŽELEZNIČARJEM v Praga, 9. nov. (Izv.) Ker je vlada pristala na koncesije železniškim nameščencem, je danes konflikt na češkoslovaških železnicah končan Za cenzuro še zakon o zaščiti sedanjega stanja.1 Interpelacije in odprta pit na. — Nepokorni tisk. v Bukarešt, 9. novembra. (Izv.) Vlada je danes popoldne predložila parlamentu zakonski načrt o obrambi države, javnega reda in monarhije. Načrt predvideva, da se kaznuje z ječo od 6 mesecev do 5 let, z globo 10 do 100 tisoč lejev in z izgubo časti vsak, ki bi z besedo, pismeno ali z drugimi sredstvi poskusil akcijo, katere namen bi bila zarota proti ustavnim institucijam, vladni obliki ali mo-narhistični državi. v Bukarešt, 9. novembra. (Izv.) Na da-današnji seji narodne skupščine je kmetski poslanec Magyaru interpeliral notranjega ministra Duca radi zopetne uvedbe preventivne cenzure. Duca je odgovoril, da se je po smrti kralja Ferdinanda uvedla preventivna cenzura, da se preprečijo državi nevarne akcijo. Ker ravnatelji listov v zadnjem času niso držali obljube, da se ne bodo pečali z vprašanjem kralja, se je morala cenzura zopet uvesti. LAŽ IMA KRATKE NOGE IN STANE! London, 9. nov. (Izv.) Gospa dT. Logan je bila kaznovana s kaznijo 100 funtov šterlin-gov ,ker je po krivem trdila, da je preplavala kanal, njen trener pa na kazen 50 funtov šter-lingov, ra»en tega morata oba plačati sodne ' stmšika Ban v besedi in sliKi Slušateljem univerze. V petek, 11. novembra t. 1. od 1 popoldne do 6 zvečer se vrže volitve v našo skupno reprezentanco, v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Katoliški akademiki nastopamo s SLOVENSKO LISTO, ki si je stavila za bodoče delo v svetu docela realen in konkreten program: Skrbeti vedno in povsod za procvit najvišjega Slovenskega kulturnega zavoda in za njegov slovenski značaj. Dati slušateljem čim največji vpliv pri reševanju vseh stanovskih vprašanj na naši univerzi — v državi — in v inozemstvu. Izboljšati v vseh ozirih socialni položaj tovarišev, predvsem z ustanovitvijo »Urada dela«, ki naj bi skrbel za akademiku primerno zaposlitev revnih tovarišev, in s čim prejšnjo izvedbo organizacije akademske bolniške blagajne, ki naj nudi vsakemu bolnemu tovarišu pomoč (zdravnik, zdravila, bolnica, sanatorij) za primeroma majhen semestralen prispevek. Posvetiti čim največjo pažnjo akademski športni reprezentanci, ki lahko s častjo ponese sloves naše univerze in slovensko ime po državi in v inozemstvo. Skrbeti za letno izdajanje vseučiliškega almanaha, kjer bi izšla najboljša dela naših tovarišev (disertacije, nagrajene svetosavske naloge, tehnični osnutki in slično) in s čimer bi popularizirali našo najvišjo slovensko znanstveno institucijo. Načeti v naši javnosti in pri merodajnih činl-teljih vprašanje lastnega vseučiliškega poslopja in vseučiliške knjižnice v Ljubljani, da se tudi to čim dalje bolj pereče vprašanje že v doglednem času ugodno reši. Tovariši — Tovarišicet S svojim dosedanjim delom v Svetu smo pokazali vso našo resno voljo in iskreno prizadevanje za dobrobit tovarišev in sloves naše slovenske univerze. Ni v našem programu fraz in ne praznega obljubljanja. Naš program je kratek in stvaren. Upamo, da nam bo mogoče, da ga izvedemo čim popolneje. Zato se obračamo do vas, tovariši in tovari-šice, da nam poverite svoje zaupanje in da tako izide naša lista, ki je PRVA (A), čim častneje iz volitev. Volivna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pri štetju glasov. Strašna nesreča v krmeliskem rudniku. TRIJE RUDARJI ZGORELI. V pondeljek okoli 23 se je zgodila v premo-gokopu v Krmelu strašna nesreča. V rovu Veocel gori že več mesecev premog. Oddelki po 6 mož so vedno pri gašenju; ugašene ostanke sproti spravljajo iz jame, tako upajo ogenj pogasiti, kar bo pa težko šlo, kakor trdijo stari rudarji. Omenjeno noč so gasili trije rudarji: oženjeni Petje, pa fanta Ko-ienc in Hribar. Eden je z električno brizgalno brizgal vodo v ogenj, stoječ na lestvi, druga dva sta nakladala. Kar se vsuje velika goreča plast in po- koplje nakladalca. Na lestvi stoječi se je hotel rešiti, pa lestva se je v obleko zamotala in revež je zgorel. Druga polovica oddelka — trije rudarji — so med tem pred rovom sedeli na zraku tn se hladili. Ker le ni bilo tako dolgo tovarišev iz jame, so šli gledat in z grozo videli strašno smrt. V torek okoli poldne so izkopali enega mrliča; nič ni bilo človeške podobe več — le kup osmojenega mesa in kosti. Drugih dveh še niso našli. Ubogi rudarji I K volitvam na naši univerzi. Jutri se odigra borba za reprezentanco sln-šoteljstva naše univerze, za Svet slušateljev. Vo-livmi boj se je že pričel, prvi letaki so prišli med akademike. Pet Ust je bilo vloženih, od teh je bila zadnja zavrnjena, tako, da je Število list ostalo enako lanskemu. Prvo so vložili katoliški akademiki, ki so ji dali ime »Slovenska listac kakor lani. Sestavljena je bila že kar dva dni po objavi skupščine in volitev SSLU in stopila je pred akademike z docela resnim in konkretnim, dobro pripravljenim in premišljenim programom, ki ga zgoraj objavljamo. Drugo so vložili »napredni« akademiki iz Jadrana in radikali iz Juga svojo listo delovne omladine. Prodrla je šele po težkih notranjih bojih v obeh društvih. Zanimivo je in vsak naš akademik naj si zapomni, da je izmed sedmih kandidatov ! četvero Srbov in troje Slovencev .. Nujno pač radi [ nacije—. Nadaljnja zanimivost pa je, da si je ta lista privzela v program — Urad dela, zamisel, ki i se jo rodila med katoliškimi akademiki. Listo svobodnih akademikov — levičarjev je vložila skupina, ki sicer (kakor Triglavanska) ni velika in ki ji bo morda težko v tej volivni borbi. Triglavanska lista je kot lani nastala iz skupine naprednega dijaštva, ki sc obrača proti men-laliteti in metodam - jugoslovenskih« tovarišev iz Jadrana. Premišljeno baš z ozirom na te dve listi sc je rodila Stanovska lista filozofov, ki je hotela z nekim namišljenim, nadpolitičnim in strogo stanovskim stališčem vendarle podpreti »najmočnejšo« j skupino »delovne omladine« s tem, da sta se obe listi dejansko vezali.. Vendar je bila ta lista na snočnji seji volivnega odbora SSLU radi očite formalne napake kljub razumljivim protestom zavrnjena. Tako je naši akad. mladini zdaj spet dana prilika, da pokaže, komu poverja svoje zaupanje. No bomo delali pestre in bučne reklame. No bomo uganjali kričaštva in demagogije. Zakaj previsoko cenimo dostojanstvo akademika, o katerem mislimo, da je dovolj zrel, da se samostojno odloči za listo, ki mu na podlagi dejstev in konkretnega, samostojno in precizno izdelanegu programa zagotavlja, da se bo vedno borila za slovensko univerzo . in za izboljšanje socialncga položaja našega aka-demika! | Nori numski poslanik v Washingtonu M. von Prtt-twits in flaffron. Njegov prednik se je, kot znano, ponesrečil v letalu. I Pričakujemo, da izide Slovenska lista, ki je prva in jo je označiti na glasovnici z »A« še mnogo častneje iz volitev nego lansko leto. Tovariši, tovarišice — vsi za Slovensko listo, ia listo A! • • • Tovariše in gospode, ki so vpisani na unl> venri, prosimo, da se sigurno udolcie volitev, ki se vrše v petek, 11 t. m. od 13. do 18. ure. Kolki s« dobe pred voliščem. Ubijalec svoje žene oproščen i Pred splitskim porotnim sodiščem se |e vršila pretekli torek razprava proti Marku Pe-rišiču, ki je avgusta meseca 1926 vpričo svojih dveh otročičev ubil svojo ženo. Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen. Perišič jc na razpravi izjavil, da je ubil svojo ženo, ker jo je preveč ljubil, pa ga jc zapustila. Najbolj ginljiv prizor med razpravo je bil, ko je v dvorano stopila 61etna Perišičeva hčerka Nevenka. Ko jc Ncvenka zagledala svojega očeta, ga je začela klicati: »Papa. papal« Prizor je mnogim navzočim izvabil solze v oči. Ob 9 zvečer je bila razglašena sodba, s katera je bil Perišič na podlagi pravoreka porotniko« oproščen. PošlHte naročnino! Vojak ustrelil bančnega slucjo. V torek zvečer je sedel v neki gostilni v Osjeku sluga Jugobanke, 42 letni Vinvent Torko. Okoli 10 je prispel v gostilno poveljnik straže na mestnem moetu podnarednik Pavle Cerc-vič po vino. Pri odhodu se je Cerovič obrnil in zagledal Torka, ki je mirno sedel za mizo. Cerovič je nenadoma zgrabil za puško in ustrelil brez vsakega j*>vodn Torka v trebuh. Torko se je zgrudil na tla, Ceroviča so pa takoj uklenili in odvedli v zapor. Torko je drugo jutro umrl. Kaj je bilo vzrok temu zločinu, se ne ve, sodijo pa, da je Cerovič streljal v jx»polni pija- K poroki v Italiji. Ana francoska in vojvoda Apuljski. Poročencema je poslala »Action fran^aise« lepo poročno darilo. DAMSKE PLAŠČE najmodernejše iazonc v lepi izberi — dobite v modni trgovini Jernej Ložar, Sv. Petra c. 20. Pisateljica urazia Deledda dobi letošnjo literarno Noblovo nagrado. Ivan Zoreč: Birokrati so moškega in ženskega spola, mladi in stari, bistri in tudi — uot drugačni, sploh prav zanimivi ljudje; za njih obeležje še ni poštene slovenske besede. Cankar jim je bil hudo gorak, a slovensko jih tudi on ni znal imenovati. Poznal jih je le površno in po ustnem izročilu, ki pa, kakor vsi vemo, ni zmerom zanesljivo. Res je vendarle, da si tisti, ki se je Bogu zameril in mora hoditi pred njih zeleno mizo, utegne pošteno zaslužiti mehak sedež v prestolni dvorani nebeškega kraljestva, če vdauo in v krščanski potrpežljivosti prestane, kar dobi včasi od njih ▼ usodni delež. Birokrati so kakor volkovi: če jih je več vkup, so nevarni in popadljivi. Kraj, kjer kotijo usodo svobodoljubnim državljanom, spet nima slovenskega imena, ampak se >schlechtweg« (zelo točen izr raz!) imenuje kar lepo — »Tintenburg'. Tintenburg sodnijskih in Tintenburg finančnih in davčnih birokratov — nak, no bom zapisal, ker me je že besede same groza in ker uočem jemati na svojo vest odgovornosti za naglo in neprevidno smrt, če bi koga potipala ob spominu na to ln ono ... Lahi so predrzni, povsod rijejo in so v samo napoto. Eneinu izmed njih se je posrečilo, da je 5e živ prišel pred peklenska vrata in tam bral: Lasciate ogni speranza voi clr entratel Pa Lah le Lah: poguma ni imel, da bi tiščal šc dalje, rsjil si je dal po nekem laškem ciceronu pokazati nekaj kolonij na drugem svetu. Njemu gre hvala, da vemo za tisti napis. Resnično, resuično vam povem, tisti napis bi bil dostikrat prav primeren pred vrati Tintenburg«, če bi na svetu bilo kaj čisto popolnega. Vratar. Tvrdka krščanskega pekla je označena 7, napisom, kakor ga je izvohunil tisti Lah, vbod v grški Had pa je stražila huda in čuječa žival Cer-berus. Tudi pod vrati Tintenburga postopa živo bitje in čuječe straži vhod. To je vratar ali portir, kakor ga radi imenujejo birokraški tintomazci, ki uje-dinjevalno in navdušeno pačijo svoj materinski jezik. Vratar je zmerom le močan, odločen, malokdaj vljuden dedec. Svojo mogočnost da čutiti vsakomur, ki ga poziv žene do birokratov. »Kaj bi radi?« vas ustavi, premeri od vrha do tal in prebode skozi in skozi. Vi ga strahoma gledate in precej voBte,, da je bil mož pri vojakih najbrž kakov .-Rechtsum«. Do birokratov samih je majhen in ponižen, ali pa tudi ne. Višjim se klanja do pasu in jim odpira vrata, nižjim malomarno salutira kakor iz-vošček na kozlu, prav nizkih ne pogleda, ženskih birokratov sploh ne pozdravlja, a prezira tudi ne. Drugače pa ga je zgolj služba: od pleše na glavi do oguljenca na nogi. Brez njegovega dovoljenja ne more in ne sme nihče, ki ni domač birokrat, v Tintenburg. Ce Da se vam zaslišanie ood uiim izteče sreč- no, vam dovoli, da vstopite in po temnih, tihih hodnikih motoglavite do zelene mize, kjer vam pravi, živi birokrat lahko tako zabrodi, da vas tudi ob najboljem jeruzalomčku še obliva mrzla zona. Obakraj hodnika so ozka vrata v celice, ki se po nemarnem imenujejo pisarne. Na vratih je tablica z imeni birokratov, ki v dotični celici brbrajo po spisih in vam varijo usodo. Lasciate... Ravnatelj. On ima pravzaprav dve celici. V prvi ždi modno polizan birokrat, nekako bolj krotke in že udomačene vrste Cerberus. Ni, da bi pravil, kako-vo mu je birokratsko opravilo, rajši ga zastrem s plaščem krščanskega usmiljenja... Na ravnateljevih vratih, ki so dvojne širjave, ni imena; vidite le črno tablico, z nje se v zlatih Črkah sveti blagoglasna beseda »Direktor«. Ne utegnete se še dobro spotekniti ob to tujo besedo, pa že opazite druga vrata z enako tablico, ki pravi, da je tam notri »Pomočnik direktorja«. No... Nič hudega ... Po naše bi mu človek rekel podrav-natelj. A to zdaj nikakor ni več mogoče. Saj ima fudi čevljar, krojač takisto pomočnika in ne pod-čevljarja, podkrojača. Sicer je res, da rečemo »podporočnik«, to pa le zato, ker pravijo Lahi »sotto-^enente«... Pa kaj bil Naš jezik lepo napreduje, »zdaj, ko že vsak pastir dreka po svoje*-, ostaja slovenskim Muzam zlati vek ... Ravnatelj je siromak, brezdomec: pride in zgine kakor ptica selivka — vreme, politično vreme ga da in vzame. Drugače pa je ravnatelj, če se ni preveč zagledal vase in opijanil od svoje do- mišljevane oblasti, ljudomil, prijazen človek. Vsakdo misli, da ravnatelj dosti zmore in da njegova beseda kaj zaleže pri višjih in najvišjih oblastih. Le on sam ve, da je na vse strani odvisen in da mu višje oblasti, ki navadno prav nič ne razumejo njegovega zvanja in dela, rade nagajajo, posebno če se komu skomina po njegovem stolčku. Vse to on prav dobro ve. Ce ni prav gotov samega sebe za vsak primer politične milne, išče pi>-polarnostl. Vsakomur obeta vse: napredovanje, imeniten odlok, delo to, ono, dobavo, kupčijo ... vse, še nebeško kraljestvo. A preden mu je izpolniti obljubo, zapiha veter političnih spletk in ga odpihne. Bil je — ni ga več, mir mu bodi m pokoj, dokler se veter ne spremeni... Na potu je ze drug ravnatelj, ki zna bolje veslati ob nestalnih vladnih sapah. Podoben, samo nekoliko lažji križ nosi p»> ravnatelj, ki se najbrž zato imenitno imenuje p. močnik. Dulce est, socium tiabere aoiorum... (Dalje.) žrebanje loterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27 oktobra. preložilo nepreklicno na 5. dccembcr 1927, Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. deecmhral — Pri društvu naročene srečke se pošiljalo naročnikom samo proti plačilu. - SREČKA STANE 10 Din. - DobitkoT i« 885 od 50.— do 100.000 nu. Dnevne ■) KOLEDAR. Četrtek, 10. novembra: Andrej Trifon, Monitor. — Solnce vrnile ob 7.01 zjutraj in zaide ob 4.29 popoldan. * * * k Visok gost v našem uredništvu. Sinoči je našo redakcijo obiskal prevzv. mons. Angelo G. R o n c a 11 i, nadškof in apostolski vizitator v Bolgariji. Visoki cerkveni dostojanstvenik se vrača iz Rima na svoje službeno mesto v Bolgariji. Med potjo se je za par dni vstavil pri oo. jezuitih v Ljubljani in si je v spremstvu prevzv. g. knezoškofa dr. Jegliča in rektorja o. Tomca ogledal med drugim tudi našo tiskarno in naše uredništvo. Želimo da bi visoki gospod preživel med nami prijetne dni; naj Bog blagoslovi njegovo apostolsko misijo v bratski Bolgarski. •k Slovesno odlikovanje. Dne 16. novembra ob 11. uri predpoldne se vrši v dvorani okrajnega zastopa v Kozjem redka slovesnost dekoracije okrajnega načelnika g. M. Tomažiia. Ob imenovani uri bo najprej odborova seja in nato bo izročil g. okrajni glavar odlikovancu red sv. Save IV. stopnje. Šest občin je odlikovalo že poprej svojega načelnika s tem, da so ga imenovale častnim občanom im to trga Kozje in Pilštajn ter občini Drenskorohm, Zdole, Veliki Kamen in Križe. G. M. Torvžitf je še edini pred vojno izvoljeni načelnik okrajnega zastopa v Kozjem. K zasluženemu odlikovanju iskreno častitamo! •k Novi inženjerji. Na ljubljanski tehniki so diplomirali za inženjerje elektrotehnike gg. Anton Kuhelj z Opčin pri Trstu, Dragotin Heruc iz Kri-ževcev pri Belovaru, Ante Turko iz Splita, .■■;■. ,lco Gorjup iz Sarajeva in Mirko Andoljšek iz Kranja. •k Akcija belgrajskih dijakinj za lasten doin. Uprava Kraljevega dijaškega doma v Belgradu, ki je že dograjen, je naznanila, da je dom pridržan samo za dijake in tla se dijakinje vanj ne bodo sprejemale. To je povzročilo med dijakinjami tem večje presenečenje, ker so se zbirali prispevki za obrat v Kralj, dijaškem domu tudi od dijakinj. — Včeraj je Združenje belgrajskih vseučiliščnic sklicalo zborovanje, na katerem se je pretresalo vprašanje, kako bi tudi dijakinje prišle do lastnega doma. Saj veliko število dijakinj stanuje v Belgradu po skrajno nezdravih, v vsakem oziru nedostat-nih prostorih, tako da je med njimi jetika močno razSirjena. Zborovalke so apelirale na javnost, posebno še na ženske organizacije, da naj jim prihite na pomoč, da bodo tudi dijakinje dobile svoje zatočišče. Zbor je poslal v tem zmislu spomenico vse-učiliškeimi rektorju. •k Razstava narodnih del v Belgradu. Kolo srbskih sester in Ženska udruga iz Zagreba sta priredili v Belgradu (v dvorani KSS) razstavo srbskih in hrvatskih ženskih narodnih del. Razstavo so »tvorili dne 8. t. m. ob navzočnosti kneginje Olge in drugih visokih dam, ministrov Obr^doviča in dr. Šumeaikorviča, metropoli ta Varnave, zastopnika prosvetnega ministrstva, zastopnikov belgrrfeke občine, zagrebšega župana HeinzJa in drugih odličnih osehnosti. Za Kolo SS je govorila gna. Mirka Gru-jič, za ZU ga. Frangeš. T/e-ta je opisala, kako so Hrvatice pred 15 leti ustanovile ZU, da bi reSile žensko narodno delo, ki je po propadu družinskih zadrug začelo izginjati. Dosegle so, da so narodni motivi prešli v industrijo in s tem preskrbele pasivnim krajem trajen zaslužek. — Na razstavi vzbujajo posebno pozornost kosovski motivi, ki izvirajo lz časov srbskih carjev, a enako krasni in zanimivi bo hrvatski moitivi. — Razstavil se zatvori dne 13. novembra. + Mednarodna misijonska šola v Inomostu. Iz Inomosta poročajo, da se pripravlja tamkaj čisto svojevrstna misijonska ustanova, kakršna doslej še ni nikjeir na svetu. To bo mednarodna volilna misijonska šola, katere vodstvo se je poverilo znaiie-mu jezikoslovcu Drexlu. dosedanjemu rektorju afriškega instituta v Inomostu. Njegova sotruAnika sta p. Schmidt, ravnatelj Lateranskega muzeja v Rimu in škof dr. Waitz. -k Zahvala. Ob postavljanju naše severne moje naši novi državi v 1. 1919 je mnogo naših fantov izkrvavelo na Koroškem. Na pokopališču v Dravogradu je počivalo 17 mladih borcev. Po indcijativi g prožta Volbenka Serajnika pa si je »Kolo jugoslovanskih sester v Dravogradu nadelo težloo nalogo ter zbralo kosti padlih v skupnem grobu in postavilo spomenik, ki je bil 30. oktobra slovesno odkrit — Nas sorodnike tolaži danes zavest, da — Kaj siojiie iukaj 111 gltdate? Os bi vsi tako mirno stali, bi bil vsak promet izključen. novice « naši dragi niso pohabljeni daleč od rodnega kraja in da narod, za katerega svobodo so padli, ceni njihovo žrtev. Mrtvi lažje spijo v tužni koroški zemlji in tudi nam je lažje, — G. prošt u ter vrlim ženam in dekletom smo iz dna srca hvaležni. — Sorodniki padlih. •k Gostovanje bolgarskih opernih pevcev v Zagrebu. Po dogovoru med zagrebškim in sofijskim gledališčem bo gostoval -okrog 15. novembra v Zagrebu zbor sofijske opere. V začetku decembra pa bo gostoval v Sofiji dramski ansambl iz Zagreba. ~k Gremij trgovcev za ljubljansko okolico sporoča članom, da je prevzel posle Gremija prvi podnačelnik trgovec g. Josip Šporn z Ježice pri Ljubljani, do katerega naj se blagovolijo člani obračati v važnejših zadevah. — Načelstvo. Janezek : »Jakec, ali že veš?« Jakec: »Kaj?« Janezek: »V »Slovenca« prideva 1 Vse, kar sva kdaj naredila po sreči ali nesrečii, bo tam opisano in še naslikano zraven. Kaj praviš, a?* J a k e c : »Kar brž k očetu, da naroči »Slovenca«!« jf Za pobijanje brezposelnosti privatnih nameščencev je kongres v Zagrebu zahteval med drugim tudi, da se smejo nameščati tuji delavci in nameščenci samo s pristankom strokovnih organizacij, da se čimprej izvede zavarovanje za slučaj brezposelnosti, da se dovoli popolna svoboda strokovnega organiziranja ter da država in samoupravne oblasti pospešujejo javna dela. ■k Poljski konzulat v Zagrebu dne 11. novembra ne bo uradoval, ker se ta dan praznuje devetletnica osvoboditve Poljske. kr Solnce, zrak, voda so najboljši zdravniki, o tem danes nihče ne dvomi. Zato pospešujejo državne in občinske oblasti vse vrste telesne vzgoje, s katero si mladina krepi ude na zraku in v vodi, Solnce, zrak in voda se zahtevajo danes tudi za vsako stanovanje, odtod zahteva po enodružinskih hišicah izven mestnega prahu. Kako prijetno in brez izgube časa se lahko solnčiš na strehi, če si pri izdelavi načrta za hišo na to mislil; kak oddih, okrepčilo in razvedrilo nudi celi družini vrt, gospodinji pa da še lepo Število pridelkov; v moderni hiši ne sme manjkati kopalna soba, saj je znana trditev, da je poraba mila merilo za kulturo naroda. Vse te zahteve modernega časa, t. j. prostor za verando na strehi, zemljišče za vrt in kopalnico ima vila »Stadion«. Ali si jo že videl? 1. decembra bo sreča poklonila to vilo svojemu izvoljencu ali izvoljenki. ■k Otvoritev brzojava pri pošti Šent Vid pri Stični. Dne 6. novembra t. 1. je bila pri pošti Šent Vid pri Stični otvorjena brzojavna postaia. V kratkem se pri tej pošti otvori tudi telefonska centrala. •k Tri važne knjige: »Alkoholno vprašanje«, »Dinamit in antidinamit« ih »Zgodvina prolialko-holncga gibanja« bi morale biti v knjižnici vsake šole in vsakega društva. Če jih še nimate, jih naročite pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki jih razpošilja poštnine prosto. •k Žrebanje loterije »Invalidskega doma« v Trbovljah se na željo interesentov, ki si še niso imeli priložnosti nabaviti srečk, prestavlja na nedoločen čas. Kupite srečke, pa bodete sigurno deležni krasnih dobitkov. Cena srečki je samo 10 dinarjev. ■k Ledenica se je vnela. V torek med 6. in 7. uro zjutraj je začelo goreti na podstrešju ledenice v Novem mestu, last pivovarne Union v Ljubljani, kjer je bilo shranjenih mnogo zabojev in drugih lesenih predmetov. Ker je bilo podstrešje zadelano od vseh strani z močnim lesenim, s šoto in žaganjem nabasanim obojem, ogenj zaradi pomanjkanja zraka ni mogel izbruhniti na piano, le gost dim se je valil na prosto. Požarna bramba je odprla v bližini tega poslopja se nahajajoči hi-drant ter postavila cevi, ki so bruhale močne curke vode proti gorečemu objektu. Ker je bil pristop na podstrešje radi silne vročine in gostega dima nemogoč, je bilo gašenje močno otežkočeno. Ta ledenica se nahaja v središču mesta v neposredni bližini frančiškanske cerkve, ljudske šole, hiše podobarja g. Vodnika, mizarskega podjetja g. Udovča, kjer je nakopičenega mnogo lesa in več drugih starih stavb, ki niso proti ognju tako zavarovane, kakor nove. Sreča je toraj, da ni ogenj izbruhnil ponoči, kar bi imelo lahko radi nastale zmešnjave nedogledne posledice. Kako da je ogenj nastal, dosedaj r. gotovostjo še ni dognano. •k Železniška nesreča v Vojvodini. Iz Su-botice poročajo, da sta v torek na kolodvoru v Žcbniku skočila s tira dva vagona belgrajskega brzovlaka. K sreči ni bilo nobene človeške žrtve. Vlak je s 40minutno zamudo pripeljal v Subotico, •k Oblak se je utrgal v torek zvečer pri Po-povu v Hercegovini. Poplava je napravila obilo škode kmetom. Tudi več hiš je poškodovanih. •k Brezuspešen lov na volkove. • Po nalogu okrajnega glavarstva v Splitu so pri OmiJu napravili lov na volkove, ki so zadnji čas povzročili kmetom obilo škode. Lova se je udeležilo 1000 po-ganjačev, 35 lovcev in več logarjev. Lov so priredili v dolžini 4 km in Širini 3 in pol km, vendar niso ubili nobenega volka. •k Zanemarjeni prehladi imajo čestokrat najhujše posledice. Kot »taroizkušeno sredstvo proti kašlju, katarju dihalnih organov, hripavosti in za-sluzenju so skoro po celem svetu dobro znane Kaiser-jevc prsne karamele, ki se dobivajo v ori-| gmajni kakovosti v lekaroah, drogerijah in kj«i so vidni lepaki kr Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spapja, nerednosti želodca, utrujenosti, pobitosti, tesnobnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki skoro nikdar ne odpove, da se vsaka raz-burljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najconojša. *k Harmonij kupi »Izobraževalno društvo na Breznici«, p. Žirovnica (takoj). 27. Tujca, Laha kdor podpira, tla pod sabo si podira. Tujčeve tlačan je pete, kdor prezira jCfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in ICuralt na Gosposvetski cesti. • • * O Spiritizem in okultistične vede zanimajo današnji svet. Zadnje čase ljubljančani veliko debatirajo o tem predmetu, zlasti odkar je g. Svcn-gali pokazal toliko eksperimentov. Ker so to skrivnostne vede, ki niso še do podrobnosti raziskane, zato je važno za slehernega človeka, da se poduči, koliko je resnice, koliko goljufije in v čem so ti pojavi še nepojasneni. Temu bo služilo predavanje o »Spiritizmu«, katerega bo imel gosp. prof. dr. L. Ehrlich v petek zvečer v beli dvorani hotela Union. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike, ki bodo kazale »portrete raznih duhov«. Ker je zanimanje za večer izredno veliko, zato prosimo, da si vstopnice kupijo po-setnifki že v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze. Rezervirani sedeži 5 Din, navadni 3 Din, stojišče 2 Din, dijaki 1 Din. 0 Povodom avstrijskega državnega praznika v soboto 12. novembra se bo vršil sprejem na avstrijskem konzulatu med 10. in 12. uro. O Opozariamo na predavanje, ki ga priredi Slovensko katoliško akademsko starešinstvo danes, v četrtek (ne kakor je bilo pomotoma jav-Ijeno v sredo), dne 10. novembra t. 1. ob 8 zvečer j v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. > Predava g. Avsenek o temi: Mednarodna gospo-i darska politika in Društvo narodov. — Vabimo vso katoliško javnost, ki se zanima za ta problem, vse tovariše in naše akademsko dijaštvo, da se , predavanja gotovo udeleži, — Odbor. O Nova stanovanjska hiša sredi mesta. Na vogelni parceli Gajeve in Gledališke ulice zida g. Ljudmila Kambič, hišna posestnica, novo tri-nadstropno stanovanjsko hišo. Skupno s kletnimi stanovanji bo stavba obsegala 12 stanovanj. Hiša bo tekom decembra pod streho. 0 Francosko predavanje, G. prof. George | Blondel bo predaval nocoj, 10. novembra ob 6 v j veliki dvorani univerze. Naslov predavanju: Obnova Francije po veliki vojni. O Drobne komunalne vesti. Ob Masarykovi cesti vis-a-vis kolodvora kopljejo mestni delavci jarek, v katerega bodo položili napeljavo za plinsko razsvetljavo, ki jo ta ulica na tej strani pogreša. — Pričeli so s popravo hodnikov v Čevljarski ulici proti Cojzovem nabrežju. — Sankcionirana je pogodba med mestno občino in občino Ježica glede oddaje električnega toka iz mestne elektrarne v del občine Ježica in jc te dni mestna občina dobila uradno dovoljenje za graditev vseh tozadevnih napeljav. Z deli se takoj prične in bo morda že do Božiča svetila, ako bo primerno vreme in ako materijah ki je že naročen, pravočasno dospe. 0 Vojni invalidi, vdove in sirote, člani ljubljanske podružnice, naj se takoj zglase v društveni pisarni, kjer dobe nakaznice za ceneni premog. Članske knjižice je prinesti seboj. © Nesreča s kolesom. Železniški čuvaj Ver-bec Jožef je policiji telefonično sporočil, da se je pri železniškem prelazu v Rožni dolini ponesrečil 471etni železničar Štembal Ignac. Štembal je. vozil s kolesom preko prelaza ter je padel z nasipa in se težko poškodoval po glavi in prsih. Za silo so ga obvezali že v čuvajnici, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. O Ljubljanska policija dobi odgonski voz. Kakor smo informirani, dobi ljubljanska policija te dni poseben odgonski voz, v katerem bodo prevažali one, ki jih policija izžene iz mesta, na kolodvor in drugam. Voz bo imel značilno zeleno barvo in bo dvovprežen. O Dopoldanske zaposlitve išče učenec Zadružne šole, vešč kletar in spreten ekonom, da bi se mogel preživeti in dokončati šolo. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«. © Baržunastc plaSčc kemično čisti, damske in moške obleke tudi samo lika tovarna Jos. Reich. O Krasne dunajske bluze. — Krlstofii-Bučar. O Gospodične, ki hočejo šivati perilo zase, sprejema zopet v pouk tvnrnica perila M. Alešovee, Cankarjevo nabrežje I., kjer se izdeluje vsakovrstno perilo po meri in najnižji ceni. Najfinejšinortijnalfeo toči restavracija »HOTEL ŠTRUKELJ.« Ne čakajte, dokler ®e Vaš prehlad popolnoma razvije, vzemite že pri prvih znakih katarja grla (občutek suše) priznane Panflavin-pastile, da infekcijo že v razvoju uničite. Panflavin-pastile postavijo vhajajočim povzročiteljem bolezni neprekoračljivo steno, so prijetne v okusu ir ne kvarijo želodca. Priporočajo jih prvi stro kovnjaki. Dobe se v vseh lekarnah. Maribor □ Delo komisije za obmejni kolodvor v Mariboru se jc. razdelilo na pet sekcij, ki so se komt-stituirale, Nato se je največ razpravljalo o temeljni točki tarifa. Ali naj naša država pripusti, da velja od državne meje do kolodvora v Mariboru avstrijski tarif, kar hoče avstrijska delegacija, ali pa da se tarif preneha na državni meji. Da pokažejo avstrijski zastopniki svojo strpnost, so deloma že pristali na zahteve naših zastopnikov, vemdar pa se bo končno veljavno sklepalo o tem še enkrat, k» pride ib1 Markovio od generalne direkcije k Belgrada. To vprašanje je sicer kočljivo, vendar pa ne bo povzročilo preloma pogajanj kot se je to zgodilo med Avstrijo in Italijo. □ Nov atentat na mariborsko gledališče. Kakor je razvidno iz belgrajskih listov, bodo oblastna gledališča, med njimi seveda tudi mariborsko, "V prihodnjem drž. proračunu zopet strahovito udarjena. Že lanski drž. budžet je zmanjšal vsem das žavnim gledališčem drž. subvencijo za eno petino. Letošnji pa pušča centralnim gledališčem (Belgrad, Zagreb in Ljubljana) nekako dosedanjo subvencijo, dočim jo oblastnim gledališčem (ki so imela že zdaj nekako desetkrat manj kot centralna), zmanjšuje zopet za dobro petino (od 720.000 na 570.000). Subvencije za drž. gledališča po novem proračunskem predlogu be lo znašale: Belgrad čez 8 milijonov, Zagreb čez 7 milij., Ljiubljana blizu 5 milsj., Skoplje 767 tisoč; vsa ostala oblastna gledališča (Osijek, Novi Sad, Sarajevo, Split in Maribor) pa samo 567.000. Da je tako močno zmanjšanje subvencijo posebno katastrofalno za mariborsko gledališče, ld se je maralo pred leti (ko je imelo celo petkrat manjšo subvencijo ko druga gledališča) zadolžiti, je več kot jasno. In že danes bodo morali misliti kompetentni faktorji na to, kako pridobiti mariborskemu gledališču tu odpadlo vsoto na drugi strani. Kajti v nasprotnem slučaju bo padlo naše gledališče, ki se je letos v umetniškem oziru tako razveseljivo dvignilo, na nivo šmire — in to ne po lastni krivdi, temveč radi zapostavljanja in omalovaževanja od strani poklicanih most. □ Koncert v stolnici in občinsko volitve. Ti dve reči je spravilo skupaj včerajšnje »Jutro«. — Zelo obžalujemo, da moramo javno zavrniti to netaktnost omenjenega lista, ki jo je lansiral le zato, da bi se koncert v stolni cerkvi smatral kot nekaj strankarskega. Koncert je na strogo umetniškem stališču in ga priredi Cecilij i no društvo za stolno župnijo v Mariboru v proslavo 70 letnico g. škofa iLr. Andreja Karlina. Ali bomo že tudi vse kulturne prireditve in koncerte taksirali po političnih znakih? □ Odbor Društva stanovanjskih najemnikov za Maribor tn bližnjo okolico je na svoji seji dne 27. oktobra 1927 sklenil: Kot popolnoma nestrankarska organizacija ugotavljamo, da pozdravljamo vsako politično stranko, ki podpira naše stremljenje. Smo pa proti temu, da se maše akcije zlorabljajo v druge svrhe. — Ugotavljamo nadalje, da je ravno la zloraba sedanji akciji Saveza stanara mnogo škodovala. — Da se to prepreči, bo društvo odslej prirejalo zborovanja samo za društvene člane. — Odbor. □ Zlata poroka. Dne 12. t. m. bosta obhajala 501otniico svoje poroke g. Jo«np Mavrič, naduči-telj v pokoju in njegova soproga Albina. Jubilanta sta bila poročena 12. novembra 1877 v Guštanju na Koroškem. G. nadučitelj Mavrič je služboval 42 let pri Sv. Trojici v Slov. Goricah in živi sedaj v zasluženem pokoju v Mariboru □ Krekov spomin bomo posvetili Maribor čaji iv četrtek, 10. t. m. ob 8 zvečer v Zadružno-go-spodarski banki. Govoril bo Krekov najboljši poznavalec in njegov osebni prijatelj I. Dolenc h Ljubljane. Kreka ne bomo nikdar dovolj poznali, nikdar dovolj ljubili in nikdar dovolj posnemali. Zato gremo na Krekov večeri □ Plesno vaje v dvorani Zadružno-gospodar-ske banke ne dajo »Jutru« miru in jih oponaša SLS. Sporočamo, da SLS ne prireja plesnih vaj, pač pa jih prirejajo razne organizacije in plesali krožki, ki niso iz našdh vrst. □ Drzen poskus vloma. V noča od torka na sredo je bil izvršen v oblačilnico varieteja kavarne Evropa med drugo in tretjo uro po polnoči drzen vlomilski poskus. Oblačilnica je nameščena med zadnjimi izhodnimi vrati. V času, ko so igralci varieteja nastopali na odru, sta dva mlada moška odprla vrata ter se splazila v garderobo. Imela pa Sta smolo, da ju je lastnik kavarne še pravočasno opazil. Enega je naglo zgrabil, drugemu pa se ^ zaenkrat posrečilo pobegniti. Prijeti vlomilec se piše Ivan Esig ter je priznal, da je nameraval okrasti gnirderobo. Izdal je tudi ime svojega tovariša. □ Vlom v župnisčo. V magdalenako župnišče je vlomil preteklo noč do zdaj še neznani, a zelo prefrigani vlomilec. Vlomil je skozi okno z vrta na ta način, da je prerekal šipo in sam odprl okno. V župnikovi pisarni je vso ra zmetal, vlomil v zaprte predale in pobral ves denar, kar ga je našel, okroglo 1300 Din. Med [>oslo novih naročnikov! Celje & Občinske volitve, ki so bile v celem celj-sko-vranskem okraju razpisane za 20. november 1927, bodo v nekaterih občinah odložene na poznejši čas, najbrž na 11. december, Ker so namreč nekateri župani razglas o razpisu volite,v zelo po zrno objavili, ni mogoče v predpisanih rokih fevršiti vseh potrebnih predpriprav. Tako n. pr. poteče v nekaterih občinah rok za vlaganje list ie le takrat, ko bi morale biti kandidatne liste ie objavljene na občinski deski. J3 Delna okrajna konierenca krajevnih organizacij se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. ob treh popoldne na Gomilskem. Krajevne organizacije, ki ■o prejele tozadevno obvestilo, nujno pozivamo, da se konference polnoštevilno udeleže. — Tajni-itro SLS y Celju. 0 Žrebanje velike II. stadionske loterije sc vrši že dne 1. decembra t. 1. Hitite z nakupom srečk. V Celju dobite srečke v pisarni podružnice »Slovenca« na Cankarjevi cesti 4. -0r Važno za pevce! Danes v četrtek 10. novembra ob 8 zvečer se vrši v mali dvorani Narodnega doma pevska vaja moškega zbora, ki bo nastopil v nedeljo pri spominski manifestaciji Jugoslovanske Matice. Prosimo pevce vseh pevskih društev, da se vaje zanesljivo in točno udeleže. & »Stari llija«, narodna igra s petjem v Štirih dejanjih, spisal Ign. Borštnik. To lepo igro nepozabnega slovenskega gledališkega umetnika Borštnika bodo v nedeljo dne 13. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne vprizorili v Narodnem domu celjski Krekov«. Kakor vedno, bo tudi to pot nastop naše delavske mladine privabil v Narodni dom obilo prijateljev zdrave zabave in neprisiljenega užitka. Vstopnice se prodajajo v Slomškovi tiskovni zadrugi. j©- Kvartet »Zika« v Celju. Svetovnoznani kvartet »Zika« koncertira v sredo, dne 16. t. m. (in ne 15., kakor poročajo nekateri listi) v Celju v mali dvorani hotela Union. Zikovci so se ravnokar vrnili iz Amerike, kjer so absolvirali celo vrsto sijajno uspelih koncertov. & Preselitev trgovine. Podjetni trgovec gospod Anton Fazarinc je preselil svojo priljubljeno trgovino špecerijskega, kolonijalnega in delikatesnega blaga v lastne, nove in zelo okusno opremljene prostore na Kralja Petra cesti št. 20. Podjetnosti g. Fazarinca, ki je s preselitvijo trgovine združil tudi ustvaritev zares okusne in lepe vogelne stavbe na Kr. Petra cesti, vsa čast. Trgovino g. Fazarinca toplo priporočamo. Brežice ob Savi Osebna vest. Dosedanji dirigent »Podružnice Ljubljanske kreditno banke« g. Josip Pognčar je premeščen v Split. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji prokurist g. Drago Justin. -.„!,■ Esperanto. Pouk v esperatnskem jeziku se TOfii brezplačno vsak torek in sredo zvečer v ljudski šoli, I. nadstropje. Izredno obilen pridelek. V izložbi veletrgovine g. Franca Lipeja se nahajajo splošno pozornost vzbujajoče izredno debele buče in več pes, ki so bile pridelane na vrtu vpokojenega nadučitelja g. Zupana, kateri je kupil seme v zgoraj imenovani trgovini. Buče tehtajo po 40 lig, pese pa po P kg, kljub letošnji suši. — V drugem izložbenem oknu pa si oglejte lep plakat z »Vilo Stadion«. Ce vas skomina po tem krasnem dobitku, pridno segajte po srečkah II. stadioeake loterije, ld se dobijo v iati trgovini. Spodnja Šiška Martinov večer priredi za svoje člane v nedeljo, 13. t. m. naše kat. prosvetno društvo v samostanski dvorani s pričetkom ob pol 8. uri zvečer. Na vsporedu so kupleti, petje, godba, dvo burki enodejanki, šaljiva pošta in potem prosta družabna zabava. Vstopnina 3 Din za osebo. PreplnČila pa sprejmemo hvaležno za zidavo lastnega prosvetnega doma, katerega nameravamo postaviti čimprej. Zato naj naši člani pripeljejo seboj tudi svoje prijatelje kot goste, Zlasti iz Ljubljane. Sv. Miklavž bo prišel obiskat in obdarovat tudi naše otročiče v Šiško. Napovedan je na večer 5. decembra ob pol 8. uri v samostanski dvorani, kjer bo isti dan odposlanec Sv. Miklavža že od 5. ure popoldne dalje zbiral in sortiral darila. Opozarjamo na to vse naše stariše! Kasne javne nedostatke odpraviti! To je naša zahteva, ki smo jo že stavili prizadetim krogom, v kolikor so nam nedostatki bili znaid. Dobro pa bi bilo, če bi vse tako težnje in potreb prizadeti sporočili krajevni organizaciji SLS v Spodnji Šiški. Skušali bomo to pri mestni občini uveljaviti. — Kraj. org. SLS v Sp. ŠiSki. Novo mesto Rapallski dan. Tudi tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice se bo spominjala tega nesrečnega dneva. Ker je nemogoč« prirediti obletnico v večjem obsegu, vabi podružnica J. M. občinstvo, da se udeleži polnoštevilno spominske prireditve v soboto dne 12. t m. ob 8 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so deklamacije, petje, orkestralne točke in govor prof. J. Kovača. Posebej vabimo vsa društva, pol. organizacije in javne kor-poracije, da so prireditve udeleže po oficielnih delegacijah. — Naj ne bo niti enega, ki bi v teh dneh ne sočustvoval z našimi ljudmi, ki jih neusmiljeno tepe macchiavelistični bič fašistovskega dnceja. — V nedeljo dne 13. novembra se vrši zbiranje dinarskih prispevkov za naše narodno-obrambno namene po načelu: vsaj 1 dinar za preganjene trpine ob našem Jadranskem morju. Podružnica Jugoslovanske Matice r Novem mostu se na tem mestu iskreno zahvaljuje vsem p. n. trgovcem in darovalcem dobitkov za tombolo dne 9. okt. t. 1., ki je po njihovi zaslugi prav zadovoljivo izpadla. Uverjeni naj bodo, da so poinogli najsvetejši slovenski stvari in ta zavest naj jim bo tudi najlepše plačilo in zahvala. — Odbor. Vozni red. Ker od 1. novembra t. 1. veljavni vozni red za dolenjsko progo še ni dovolj poznan tukajšnji publiki, naj služijo sledeči podatki v orientacijo onim, ki potujejo z železnico: Prihod iz Karlovca v Novo mesto: 0.14; 11.35; 17.22. Odhod iz Novega mesta proti Ljubljani: 4.3S; 0.24; 11.50; 17.32. Prihod iz Ljubljane v Novo mesto: 9.56; 13.24; 16.07; 21.20. Odhod iz Novega mesta proti Karlovcu: 5.01; 10.04; 16.22. Odhod iz Novega mesta proti Straži: 5.24; 10.06; 13.30; 16.17; 21.30. Prihod iz Straže v Novo mesto: 6.10; 11.40; 15.30; 17.15; 22.16. Prihod iz Št. Janža v Novo mesto: 7.44. Odhod iz Novega mesta v Št. Janž: 8.25. Naše dtifašivo Žalno proslavo šeste obletnice rapallske pogodbo prirede katoliški akademiki, dne 12. nov. ob 8. zvečer v dvorani Akademskega doma s sledečim sporedom: 1. Rahmaninov: Preludij. Igra akademski orkester. 2. Deklamacija. 3. F. Juvanec: Zemlja slovenska. Poje akademski kvartet. 4. Govori tov. Joža Likovič. 5. Grieg: Rop neveste. Orkester. 6. Recitacija. 7. Zorko Prelovec: Oj Doberdob, kvartet. 8. Rccitacija. 9. A. Forster: Povejte, ve planine! Kvartet. 10. Grieg: Azova smrt. Orkester. — Tovariši, pridite, da izrazimo svojo bol nad preteklostjo in izpovemo svojo vero v bodočnost.. Prijatelji naši, pridružite se nam ta večer! Danica —Zarja—Borba. Občni zbor »Akad. pevskega zhora« se je vršil v soboto, dne 5. t. m. na univerzi. Iz poročil, ki so jih podali odborniki in pevovodja Fr. Marolt, je razvidno, da je zbor v prvem letu svojega obstoja dosegel razmeroma odlične uspehe. Brez vsake tuje podpore, brez svojih prostorov in potrebnega notnega materijala si je pevsld zbor s požrtvovalnim delom osigural svoj obstoj. Po trimesečnem napornem delu je pod svojim dirigentom Fr. Maroltom že prvič javno nastopil v Mariboru in v Ljubljani. V letošnjem letu namerava v moškem zboru izvajati najmodernejši slovenski program zadnjih deset let (Kogoja, E. Adamiča, J. Ravnika itd.), ustanovi si pa tudi ženski zbor. Pri volitvah jo bil spet soglasno izvoljen dosedanji agilni predsednik prof. dr. Vober, ostali odbor se je konstituiral sledeče: Štrukelj Vojteh, podpredsednik, Binter Bogdan, tajnik, Kunej Dušan, blagajnik, Avsenak Mirko in Kuret Niko, odbornika, Hribar Mirko in Vodeb Slavko, namestnika. Moški zbor je že pričel z vajami v prostorih »Glasbene Matice«, ki mu je že lam v skrajni sili radevolje priskočila na pomoč. — Odbor. Spori SK Jadran. Izredni občni zbor, ki se je vršil preteklo nedeljo, jo bil prav dobro obiskan. Sprejeta so bila z malimi spremembami soglasno od uprav, odbora predlagana pravila. Po sprejemu pravil in slučajnostih je podal g. predsednik inšpektor Zaje ostavko na predsedniško mesto, ker je to funkcijo na rednem obč. zboru dne 6. marca t. 1. izrecno prevzel le do izrednega občnega zbora in ker se je pod njegovim vodstvom s strani nekaterih članov vršilo zahrbtno rovarenje z očividnim namenom razbiti klub. Občni zbor pa te ostavke ni hotel vzeti na znanje, ampak naročil uprav, odboru, da podvzame najenergičnejše korake proti onim, ki rovarijo proti klubu. Ko je g. predsednik na ponovni pritisk umaknil svojo ostavko, Je občni zbor ta preklic ostavke soglasno z dolgotrajnim odobravanjem vzel na znanje ter s tem izrekel popolno zaupanje gosp. predsedniku. REKORD V TEKU NA URO. Beremo, da ga hoče Ritola zbolj?ati. Nurmi mu noče do živega; pravi, da iz pietete do umrlega Francoza Bouinu ne. Tekom let so rekord nn uro prav malo zboljUall. Prvič je bil rekord na uro priznan leta 1863., napravil ga je Indijanec Bennet, ki so mu rekli Deerfoot, noga jelena. Bennet je tekel v 1 url 18 539 km. Poldrugi mesec za njim sta tekača WIthe in Lang pridejala še 50 m in sta ga dvignila na 18.889 km. Dve leti nato je šlo spet nekoliko nazgor, topot za 39 metrov, na 18-589 km. In ta rekord je obstojal celih 34 let, vsi poskusi zboljšanja so se izjalovili. Šele leta 1897. je slavni tekač Fred Bacon dodal novih 250 metrov in je dvignil rekord na 18-878 km. Tekač rekorda jo bil Uarry Watkins. Nato je rekord počival 14 let in ga ni mogel zboljšati niti veliki Alfred Shrubb; prišel je na 18-742 km. Leta 1913. jo nas'opil atlet, ki ga slavijo Francozi kot narodnega junaka in mu postavljajo spomenike vsepovsod. Bil je to Jcan Bouin. Za 143 metrov je prekosil Harryja Watkinsa, glasnik je razglasil novi rekord 19 021 km. Štirinajst let je preteklo od tedaj, Bouinove-ga rekorda ni še nihče zboljšal. V 50 letih so ga dvignili za 482 metrov. Sprelemni izpit na srednjih šolah. Do lelos je veljal pri nas še avstrijski zakon, da je moral vsak učenec, ki je hotel vstopiti v I. razred srednje šole, napraviti sprejemni izpit. Ta se je nanašal na verouk, slovenščino — svojčas tudi nemščino — in matematiko. Ta izpit je bil prav izvrstno sredstvo, da so mogli priti v srednjo šolo le taki, ki so vsaj približno bili godni za gimnazijo ali realko. Tudi to dobrino jo imel, da je bilo mogoče pripraviti se za srednjo šolo tudi onim dečkom, ki so hodili v šolo le na enorazred-nici, kor ni bil pogoj za sprejem dovršeni četrti razred osnovne šole. Nasprotno: dobivali smo celo učence iz drugega in tretjega razreda. In reči moramo, da ti niso bili med najslabšimi. Srbski šolski zakon (člon 21 starega zakona), ki velja od letos tudi za naše kraje, zahteva pod lit. a) izpričevalo dovršenega IV. razreda (le kot redni učenec) in sicer mora dovršiti učenec razred z dobrim uspehom in biti lepega vedenja, pod črko b) pa starost 10—13 let. Sprejemni izpit je torej odpravljen in so se letos vpisovali učenci le na podlagi omenjenih izpričeval in rojstnih listov. Ravnateljem je vzeta možnost vsakršne izbiro glede na zmožnosti. Vpisovati so morali kar vprek, dokler ni bilo številno polno. Zle posledice se že kažejo. Prej so učitelji po navadi prebirali, svetovali res le onim staršem, naj dajo dečka v srednjo šolo, o katerem so bih prepričani, da presega ali vsaj dosega povprečno nadarjenost ln marljivost. Ce sta se sporazumela, je začel učitelj misliti na izpit. Redno so oni učenci, ki so se odločili za srednjo šolo, potem marljiveje se vežbali v matematiki, v spisju, zlasti v analizi. In če je bil učitelj v dvomih, bi-li dečka poslal k izpitu ne-li, je Imel Se vedno orožje v rokah. Sprejemali smo učence in jih pripuščali k izpitu redoma na podlagi izpričevala, ld je imelo pripombo, da je bilo izdano za vstop v srednjo šolo. Ze samo to je obsegalo samo po sebi neko odgovornost učitelja, ki gotovo ni izdal takega izpričevala nevrednemu, ali popolnoma nezrelemu učencu. Učenci so imeli pa tudi nekaj strahu pred izpitom in so se redno preizkušali boljši učenci, ali pa so se za izpit pridno pripravljali. 2e samo dejstvo je bil za srednjo šolo velik dobiček. Ne nameravam dalje primerjati obeh naredb. Kar me sili, da sem načel to vprašanje, je dejstvo, da so se natrpali naši prvi razredi srednjih šol letos — brez sprejemnega izpita — s tako slabo pripravljenimi učenci, da ne dosega njihovo ne- znanje v splošnem znanja prejšnjega povprečno slabega učenca. Ta nezrelost se pri matematiki ne kaže tako jasno, kot pri slovenščini, ker se prične pouk v matematiki prav od začetka s štirimi osnovnimi računi in se bo nezrelost pokazala šele pozneje, ko ne bodo mogli dečki primerno brzo in in globlje slediti. Tvarina se bo kupičila, pouk zastajal, zahteve bo treba skrčiti, šola bo degradirana daleč pod višino, ki smo jo do danes bili vajeni. V slovenščini je pa zadova drugačna, a) Učenci ne znajo čitati. Pol razreda mi nI | znalo izgovoriti čitajoč besede »nepotrpežljivost«; I gladkega stavka ne spravi v tir niti en učenec, da | bi se mogel iz čitanja prepričati, da je deček sta-| vek vsaj malo razumel, oziroma z razumom čital. I Ce smo s težavo čitanje odstavka z najpreprostejšo vsebino slednjič končali, je bilo nemogoče najti v razredu dečka, ki bi mogel podati vsaj kratko vsebinsko obnovo s svojimi besedami Iztisnil sem samo iz najboljših toliko, kolikor so se — začetnih besedi ali stavkov mogli sproti dobesedno naučiti. Da obenem ne mislijo in ne govore z razumom, o tem je pričala vsaka beseda. Lahko sem narekoval, kar sem hotel k njegovi obnovi, deček je ponavljal za menoj vse, tudi neumnosti. Gladko čitanjo! O tem niti besede! Čitanje po ločilih! Še manj. To je stokanje in poskušanje, da beseda besedo ne lovi. Pa vprašam: »Kje si hodil v šolo?« Pove mi, poznam šolo, dobra je, ima vestne učitelje. A učiteljem ne smem ničesar očitati, ker so jim ušli nezreli tički broz njihove vednosti ali proti njih volji. b) Ločil ne poznajo niti malo. Pl* sal sem šolsko nalogo v obsegu 12 vrstic. Bilo je to berilce, ki smo ga čitali, obdelavah, učili se na pamet in slednjič sem povedal: »Tole boste pisali za nalogo.« Uspeh je bil izreden: skoro polovico dvojk itd. Kaj bom našteval? Povem naj vsaj eno nalogo: V dvanajstih vrsticah je bilo 38 vejic preveč, manjkalo jih je pa 7. Prav jih je bilo pisanih le pet. Pike nobene, niti nn koncu ne, veliko jih j« manjkalo še pri i in j. Drugih ločil sploh ne pozna večina. c) Analiza j I ni jo večinoma ne> znana. Ker sem se prepričal, da jun je v sploš. nem ta zadeva tuja, sem vzel navadni stavek: Ljubi sinovi, dam vam zgled sloge. Tega smo podrobno analizirali na tabli. Pri vsaki besedi sm« se pomudili, razlagali po osnovnošolsko njen pomen, iskali podobne zglede. Potrošili smo za to tri ure. Prepričan sem bil, da lo vsi razumejo Isti stavek sem dal v analizo za domačo nalogo. Uspeh: »Ljubi« je bil povedek, prislov, osebek Le malo, malo se jih je spomnilo, da so ali ia svojega zadeli ali prepisali, da je to prilastek »Dam« je bilo označeno za prilastek (9 učencev), za veznik (4), za prislov kraja (8), za prislov načina (5), za predmet v 5. sklonu (3), za povedek 4. »Zglede prilastek (12), predlog (7), povedek (11), predlog s 1. sklonom (i), niti eden ni zadel dopolnila v 4. sklonu. »Sloge«: prilastek (10), predmet v 4. sklonu (2), prilastek v 4. sklonu (2), povedek (1), veznik (3), zvalnik (1), ker som « zvalniku veliko govoril. Dovolj tega. Kaj naj revež s tem počnem? č) Slovnica: Pride beseda »nihče«. Cista mirno mi napiše učenec, ki je dovršil V. razred osmovne šole: »Nihčemu ni bilo všeč...« »Pluča« sklanja ves razred po ženski sklanji: pluče, pluffi. plučo itd. Moj Bog, kje naj začnom? Končal naj bi letos oblikoslovje vsaj v večjih obrisih! Ce pa ljudje ne razlikujejo samostalnika od veznika! Ce mi pa hoče deček sklanjati v trmoglavi nevednosti: ter, tera, teru. Pa to niso bajke! To so moji pravi pravcati zapiski. Dovolj! To je posledica tega, da je odprav, ljen sprejemni izpit. Nočem niti malo očitati, poudarjam to ponovno, nočem očitkov osnovni šoli. Ta ima učence, kakršne ima. Smo vsi enaki reveži Saj učencev ni poslala k nam osnovna šola, ušli so jI bržkone brez njene vednosti. Ušli celo taki, ki imajo pretežno večino srednjih ali zadostnih redov. Mislim pa, da že ta prvi poskus glasno kliče vsem onim, ki imajo moč in dolžnost, da varujejo naše šolstvo: Nazaj sprejemni izpit! Nazaj že v prihodnjem šolskem letu. B Ljubljansko gledališče. DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Četrtek, 10. novembra: Zaprto. Petek, 11. novembra: POLNOČ. Red A. Sobota, 12. novembra ob 15.: UKROČENA TRMOGLAVKA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 13. novembra ob 15: HAMLET. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. novembra: VRT EDEN. Nastop gdč. Maše Slavčeve. Izven. Torek, 15. novembra: Zaprto. Sreda, 16. novembra: MEDEJA. Premiera. Premier-ski abonma. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 10. novembra: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Gostuje g. Josip Križaj iz Zagreba. Debutira gdč. PopoviČevn. Izven Petek, 11. novembra: BAJADERA. Premiera, Pre- raierski abonma. Sobota, 12. novembra: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red B. Nedelja, 13. novembra ob 15: TRAVIATA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: BAJADERA. Repriza. Izven. Ponedeljek, 14. novembra: Zaprto. Nastop gdč. Slavčeve v »Vrt Eden« se je moral iz tehničnih ozirov preložiti na ponedeljek dne 14. nov. zvečer. Opozarjamo na današnjo predstavo »Hoffman-novih pripovedk«, v kateri gostuje g. Josip Križaj in debutira gdč. Popovičeva. I< včeraj objavljeni zasedbi pripominjamo to, da je ljubeznivo provzela vlogo Nikolaja v zadnjem trenutku vsied obolele ge. Medvedove ga. Vilma Thierry-Kavčnikova. Opero dirigira kapelnik g. Balatka, režijo vodi g. Šubolj. Mariborsko gledališče. Četrtek, 10. novembra ob 20: ŠKOLJKA. Ab. D. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 11. novembra ob 20. uri »Rapallski večer Jugoslovanske matice«. Sobota, 12. novembra ob 20. uri: REVIZOR. Ab. C. Kuponi. Nedelja, 13. novembra ob 15. uri: SNEGULJCICA. Ob 20. uri: CARDAŠKA KNEGINJA. Ljubljanski Ljudski oder. Nedelja, 13. novembra ob treh pop.: ZLATOROG. Ljudski oder ponovi v nedeljo, dne 13. t. m. Abramovo romantično igro s petjem, plesi in godbo v 5 dejanjih: »ZLATOROG«. Da ugodi želji občinstva, ki ne more poseliti večernih predstav, bo Ljudski oder uprizoril igro tokrat popoldne ob 3, tako, da ima tudi podeželsko občinstvo pril.igo ogledati si to predstavo, Romee predstave bo pred pol 6 tako da eo najugodnejše zveze z večernimi vlaki. Igra jc zajeta iz pripovedk v Triglavskem pogorju, polna veselih prizorov a tudi burnih med domačini in Benečani,tujci. Med dejanji igra orkester, da se občinstvo med odmori ne dolgočasi, prav inične narodne komade. — Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu v Nabavni zadrugi I. nadstropje od 8—12 dopoldne in od 2—6 popoldne, ter v piearoi Ljudskoga odra od 4—7 zvečer. Mariborski Liudski oder. V nedeljo dne 13. t. m. bo vprizoril Ljudski oder ob 8 zvečer v prostorih Zadružne gosp. banko Nušičevo veseloigro »Navaden človek«. Po dolgo trajajoči predstavi ljudske igre »Deseti brat« in po ludi dolgi žaloigri »Mlinar in njegova hči« pride sedaj na vrsto krajša veseloigra, ki bo gotovo vsakogar zadovoljila. Obenem bo s to vprizoritvijo dana prilika udeležencem prosvetuegn tečaja in občnega zbora Prosvetne zveze, da se bodo lahko udeležili navedene večerne prireditve. Naznanila Ljubljana. 20 letnica šcntpotcrskpga prosvetnega društva v Ljubljani se bo praznovala v nedeljo, 13. t. m. Ob pol 11. uri dopoldne se bo brala v farni cerkvi sv. maša za mrtve in žive člane društva. Zvečer pa se vTši v dvorani gostilne »Pri Jerneju« družaben večer s petjem, šaljivimi prizori, kupleti in tombolo. Začetek ob pol 8. uri. Vabimo vse člane in prijatelje društva k proslavi. »Ljubljana« ima danes zvečer ob 8. uri skupno pevsko vajo. Radi bližnjih nastopov udeležba strogo obvezna. — Pevovodja . Sv. Krištof v Ljubljani. Danes zvečer ob pol osmih predavanjo o Rusiji v prosvetnem društvu. Predavanje se prične ob pol osmih in ne ob osmih. Gostje vabljeni. »Zoo«! Pripravljalni odbor društva »Zoo« vabi vse ljubitelje domače favne na ustanovni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 12. nov. ob 20. uri restavraciji hotela »Slon« v Ljubljani Splošni tečaj za nfienje češkega jezika, ki ga v okviru Jugoslovanske češkoslovaške Lige v Ljubljani vodi g. prof. dr. V. B u r i a n, bo otvorjen v petek, 11. t. m. ob 18. Lokal: Št. Jakobska meščanska šola II. nadstropje, III. c razred. Tu se vrši ob navedenem času vpisovanje in se dobivajo tudi vse informacije. Za Jugoslovane odpira znanje češkega jezika vrata v razumevanje vseh ostalih jezikov, zato vabimo naše občinstvo, da se prav mnogoštovilno vpiše v ta učni tečaj. — Odbor Lige. Ljubljanska lupa Jugoslov. pevske zvcce poživlja vse včlanjene zbore, da posvete 12. oziroma 18. novembra 1927 spominu sedme obletnice rapalskega dne, da organizirajo in sodelujejo pri manifestacijah, prireditvah in zbirkah na korist ciljev, ki jih zasleduje Jugoslovanska Matica. Župni odbor z gotovostjo pričakuje, da se vsa društva brez izjeme odzovejo tudi okrožnici Pokrajinskega odbora Jugoslovanske Matic« v Ljubljani z dne 1. novem-1027. — Odbor. Maribor. PROSVETNI TEČAJ Prosvetne svežo v Mariboru v dneh 13. in 14. nov. t. I. Nedelja dne 13. nov. 1927: Od 9. do 10. ure: Verski temelji prosvete. Dr. Fr. Cukala. Od 10. do 11. ure: Poslovnik. Jož. Kavčič. Od 11. do 12. ure-Prosvetni program. Dr. Jož. Jeraj. Od 15. do 10. ure: Izobraženi fantje — zavedni možje. Fr. Hra-stelj. Od 16. do 17. ure: Dobra knjiga, vir narodove veličine. J. Stabej. Od 17. do 18. ure: Režija iger. I. Železnik. Ponedeljek dne 14. nov. 1927: Od 10. ure občni zbor Prosvetne zveze. Od 14. do 15. ure: Pesem, dika in ponos društev. J. Gašparič. Od 15. do 16. uro: Dramatika v službi ljudske vzgoje. Dr. Dor-nik. Od 16. do 17. ure: Poslovnik. Jož. Kavčič. Od 17. do 18. ure: Naš Dom. Dr. Fr. Sušnik. Od 20, do 22. ure: Proslava škofove 70 letnice. Vsako društvo naj pošlje na tečaj 1 do E vde-lezenca, ki sta lahko obenem tudi delegata na občnem zboru. Stanovanje, na željo tudi hrano preskrbi Prosvetna zveza, ako se je pravoSasuo o tem obvesti. Pošteno razvedrilo bodo vlivali vsi tisti, ld pojdejo v nedeljo, dne 13. novembra popoldne ob pol 5 v dvorano kat. omladine, Cvotlična ulica 28, kjer bo Zveza služkinj uprizorila lepo igro »Pod Marijinim varstvom«. Pri prireditvi sodeluje godba katol. omladine. Ostali krajL Braslovč*. V nedeljo, dne 18. t. m. priredi tukajšnjo kat. prosvet. društvo Martinov večer. Igrali bodo diletantje iz Sv. Jurija ob Taboru dramo >Slnc. Po predstavi prosta zabava s spominskim govorom: Rapallska pogodba. Med odmori isra orkester in se vrši bogat srečolov. Kulturni pregled Socialna vprašanja Ljubljanska drama. DVA BREGOVA. (Drama iz življenja beračev. Spisal Anton Leskovec. Režiser P. Golia.) V soboto, dne 5. t. m. smo videli novo slovensko dramo, ki nam obuja upanje, da dobimo dramatika, ki bo z znanjem in vztrajnim naporom ustvarjal in gradil, bolj kot pa iz zgolj čuvstvene fabularnosti propovedoval. To upanje je tudi upravičeno, ker vidimo, da ima pisatelj svoj trden svet in nam hoče odkrivati predvsem tragično sestavo tega sveta. Anton Leskovec je Škofjeločan, skoraj Golar-jev domačin — saj v Mariboru ne bodo hudi, da to omenjam. — S svojo prvo dramo »Jurij Plav-nar« v »Domu in svetu« se je letos predstavil. Ta drama v bistvu že vodi do istega pojmovanja sveta, kakor ga imajo berači v »Dveh bregovih«. Jurij Plavnar, delavski voditelj, je pogledal do dna enemu in drugemu svetu; spoznal je izkoriščanje kapitalistov, pa vidi tudi uepreračunljivost delavskih zahtev; na sredi hoče biti, da bi mogel prav služiti svojim ljudem, zato pade sredi med delavci in gospodo — zadene ga roka tistega, ki ga je vzgojil on sam. Macafur v »Dveh bregovih« je prišel med berače, tatove in vlačugarje od »one strani«, — Bog vedi, kako — in sedaj je kralj v siromaškem občestvu; svojega sina Krištofa Bogataja je odločil za gospoda in ga je v resnici otel 9 tega brega, a tudi pogubil, ker ne pusti za njim na oni breg Rone, ki je doma tu. »Dva bregova« st;i velik korak od »Plevnarja«; svet beračev je oel in strnjen, od tistih, ki si z nejevoljo služijo kruh, v umazani bajti in z umazanimi rokami, do tatov in beračev, da, prav do policaja, ki služi sicer onemu bregu, doma pa je tu, čeprav se tega ne zaveda; v tem svetu veljajo na zunaj posebne postave, ki tembolj živo bude vse tisto, kar je v človeku prvotnega: voljo do življenja, do lepega belega sveta, hrepenenje po sreči. Te sta dva mlada, Rona in Flore Briga Rona hoče postati gospa in se ozira za Krištofom, Flore pa se bolj in bolj priklepa na ta breg, da bi si pridobil Rono. Toda Rona ne sme na oui breg, ne sme nikdar h Krištofu — za to skrbi Macafur, grozni postavodajavec. V Floretu zaneti Macafur vero, da je Rona samo Floretova in mora ostati njegova; Flore stopi »sredi mostu«, da brani svoje. Ne kaznuje pa Rone — osvoboditi jo hoče vsiljivca, zato zabode Krištofa. Grozna Macafur jeva pridiga se je obrnila proti pridigarju; Macafur je izgubil sina, ki ga je bil postavil na oni breg in beraški svet je spet čist. »Velika voda, globoka in široka, teče po vsem svetu, pa ga reže na dva bregova. En breg je njihov, drugi je naš: moj, Arčonov, Kitov, pa njegov, pa njegov, tudi Komposarica je tam in tudi Rona.. Na tem bregu živimo po svoje, ni ga, ki bi nam veleval. Onstran pa živijo drugi po svoje, vsi drugi, med njimi tudi gospod Krištof Bogataj. — Od Abrahama do danes je tako ln nihče ne bo tega spremenil. On sem, mi tja — in spet nazaj. A zato ostanemo mi svoji — oni svoji.« (II. dej.) Drama sloni na treh osebah: Macafurju, Roni in Floretu — Četrti, Krištof je Macafurjeva pogrešena preteklost, zato ni sam svoj ampak tragičen paradoks tega brega. Zato se dejanje razvija in završi samo v dveh interesnih smereh Flore-Rona. Rona - Macafur (Krištof). Zelo značilna je tehnika te drame. Njen začetek zveni v slogu tatinske komedije; čutimo samo zgodbo, dokler v V. dejanju Macafurjeva pridiga ne postavi svojega sveta, ki ga obsežemo šele v III dejanju na beraš-kem plesu. Red je dobro zasnovan, kažejo pa se še hibe v dramatičnih poudarkih in v ekonomiji posameznih dejanj. Tu bi se dalo zlasti v II. in III. dejanju kaj preurediti. Besedni slog je miselno obtežen, mestoma oglat; folklora v III. dejanju primitivna in preobilna in zlasti ob hudo literarnem dialogu v začetku dejanja. V splošnem je delo vesel književen pojav. O vsebinskem pojmovanju dela je režiser P. Golia napisa! v Gledališkem listu obširno dra-maturgijo To vsebino je z velikim trudom srečno postavil na oder Eno bi tej režiji, ki je svoj uspeh dosegla predvsem z močno realistično označbo okolja in posameznih oseb, morali oporekati. Flore je namreč igral Hamleta in ne do brezum-nosti obupanega in ljubečega izgnanca. Tudi nekatere druge osebe (zlasti Rona) so uhajale po svoji zasnovi izven okvirja edino mogoče realističnega pojmovanja. Seveda tu ne mislim realizma na naturalističnih bergljah, ampak tisti višji realizem, ki pisateljev novi svet poda v lepi vzvišeni resničnosti, brez prestavljanja v nepotrebno grotesknost. Zato je bilo marsikaj, kar se je izoblikovalo preko mere, smešno, in ne bridkoreanično. Prav stoji livarjev Macafur. To je re« kralj, avtoriteta med beraštvom in sila, ki premika duše. Zagoneten po svojem poreklu in vendar ves cel na tem bregu. Pridigarstvo je njegova narava, le nekajkrat je preveč Levarjev deklamator. Najboljši v njegovi družbi je Lipahov Arčon. Za to vlogo zasluži Lipah ime. Vsa ljubeznjiva revščina je podana tako umerjeno in premišljeno, da že davno nismo videli tako zrele postave. Ob njem bo se odlikovali tovariši Križemsvet ((Peček) Razpetnik (Smerkolj), Kit (Plut) Soba (Rakarjeval) Muha (P. Juvanova). Flore Briga g. Rogoza je bil is-delan z veliko učinkovitostjo, radi zgoraj navedenega dejstva pa je vsa podoba preveč silila na »oni svet«. Krištof g. Gregorina je v maski in igri dovolj spretno združeval oba bregova; v prvem dejanju je bil boljši kot v drugem. Zupan g. Skr-DinSka je močno in retorično podčrtaval temno stran onega brega nasproti beračem. Policaj g. Cesarja je izdelan z veliko grotesknostjo. Igra g. Danilove je vlekla na dva konca: v prvem dejanju je bila groteskna zakotna zvodnica. dočim je bila v drugem delu igre mirna realistična postava. Brez dvoma najtežjo nalogo je izvršila ga. Medvedova kot Rona. Zamotana polciganska narava rionina, jo je silila k močnim in nenadnim poudarkom, ki so bili zlasti v prvem dejanju težki tn raztrgani. Ne moremo tudi odobravati njene pogoste zateginjene kadence koncem stavkov. Vse to so vendarle nedostatki ob tem, kar je podala v celoti Boljše Rone naše gledališče ne zmore. — Ce se vrnemo še k celotni zasnovi isrre. moramo omeniti, da je ITI. dejanje, kjer je mestoma pre-hrupno in kjer nekateri igravci v množici uhajajo lz zmiselne igre in besedila. F. K. Knjige in revije Prodajalna K. T. D. (H. Ničman) nnznanja, da Je knjiga »Spoved malih grehov« razprodana. Prodajalna K. T. D. (H. Ničman). Ljubljana, obvešča, da dr. Ahčinove »Šmarnicc izidejo po novem letu. Za naše Primorje. Naš zelo razširjen družinski mesečnik »Domači Prijatelj« (uprava in ured- tristične sestavke v vezani in nevezani besedi, opisujoče življenje in trpljenje naših onstran meja. Priporočamo vsem, da se seznanijo z vsebino tega mesečnika, ki naj jim vtisne trajen spomin na trpeče brate. Grof in opat. Opereta v dveh dejanjih. Po narodni legendi priredil in uglasbil Josip Lavtižar. Samozaložba. Partitura stane 30 Din. besedilo Din 4.50. Vh Vy - r)_ ■ Slavni češki književnik K. M. Čapek, ki je 3. novembra letos umrl v Pragi. Nekaj dni pred smrtjo je bil že tretjič odlikovan z državno nagrado. Glasba Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« je imelo po preteku 2 let, dne 7. nov. svoj redni občni zbor, ki se ga je članstvo v prav obilnem številu udeležilo. Poslevodeči podpr. Rado Šturm je kratko očr-tal dveletno delovanje in povdaril tudi težkoče, ki so ta čas ovirale redno društveno delovodje. Imenoma je pozdravil navzočega dr. Kimovca, ki mu je članstvo priredilo iskrene ovacije. Po podanih poročilih tajnika, blagajnika, gospodarja iu revizorjev se je prešlo k volitvi novega odbora, ki se je takole konstituiral. Predsednik: Dr. Fr. Kimovec, podpred. Nace Sirca, tajnik Drago Ložar, blagajnik: Jože Mavrič, arhivar: Janko Bizilj, gospodar Pepi Lončar , odborniki: Fr. Smodej, Rado Šturm, dr. Fr. Logar, Anton Medved. Revizorja: Leop. Šparhakl. Nace Brandsteter. Pevovodja: Dr. Ant. Dolinar. Predsednica ženskega odseka: gospa minstr. Srnečeva, odbornici gdčni. Grilovi. Med slučajnostmi se je govorilo o bodočem delu društva, zlasti o zboljšanju upravnega aparata, o koncertnih nastopih v,bodoči sezoni, o spremembi pravil, o priredbi družabnih večerov za aktivne in podpnerlane čoiarevieD 6embarvartlaevs podporne člane. Vse člane se je opozorilo na točno obiskovanje pevskih vaj, ki se vrše v ponedeljkih in četrtkih točno ob 8. uri v društvenih prostorih. Zbor je potekel v najboljšem razpoloženju vseh navzočih. ništvo v Ljubljani, Sv. Petra c. 24) je posvetil svojo oktobersko izdajo spominu sedme obletniee nesrečnega rapallskega dne. List prinaša razne bele- Franc Klančnik: Slovenski orsanisti - pozablieni Malokdo se zanima za žalostni položaj slovenskih organistov, ki žive večinoma v najbednejŠih razmerah. Kdor nima vpogleda v družine slovenskih organistov, pač nima pojma o silni bedi, ki vlada med njimi. Le malokateri ima stalno plačo. Če jo pa ima, je ta tako mala, da ni zadostna niti za mleko. Kje Je vzrok, da je za organiste tako slabo preskrbljeno? Ko se je leta 1878. ustanovila v Ljubljani orglarska šola, se je s tem ustanovil nov stan — stan organistov. Do tedaj v Sloveniji poklicnih organistov še niso poznali. Službo organista so opravljali učitelji. Z ustanovitvijo orglarske šole se je preskrbelo za izobražene organiste, nič pa ni bilo preskrbljenega za njihov gmotni položaj. Ko so prišli iz šol mladi orgamsti, polni navdušenja za glasbo, so bili naenkrat razočarani- Malokje so bile službe tako plačane, da bi se mogel organist preživljati. Sredstev ni bilo, ljudstvo se je mnogo-kje branilo novih bremen v obliki raznih ber Nekateri so si dobili postranske službe, drugi so opravljali še službo cerkvenika, tretji so pustili glasbo in šli v druge poklice Za vse druge stanove se dandanes vrše konference. kako jim pomagati, za vsakega se kaj doseže, ravno organisti so popolnoma pozabljeni. In vendar bi slovenski organisti zaslužili, da bi se jih plačalo vsaj kakor najnižjega nameščenca. Poleg svoje službe vršijo organisti tudi veliko kulturno delo. Koliko se vsi trudijo z učenjem narodnega petja!? Koliko vzgojijo dobrih pevcev in pevki? Koliko sodelujejo pri raznih društvih!? Tam opravljajo razne brezplačne službe, dočim dočim službe, ki so plačane, dobijo drugi. Če kdo potarna, ga navadno zavrnejo s tem, da se pač mora delati. Da, da, delati, toda kaj? Velikokrat sem že slišal, da bi vsak organist moral znati kakšno rokodelstvo. Toda ljudje, ki to svetujejo, menda ne vedo, da se mora oni, ki hoče kako rokodelstvo samostojno izvrševati učiti 3 leta in delati še 3 lela kot pomočnik. Če se gre organist, potem ko izvrši orglarsko šolo, učit rokodelstva, mora temu posvetiti najmanj 6 let. V tem času pa pozabi clasbo Sicer pa ima organist, ki je obenem tudi cerkvenik, vedno zadosti posla. Koliko vzame časa učenje, študiranje novih skladb, pisanje not in razuo drugo, to ve le organist. Kdor pa vrši tako rokodelstvo, ki mu več nese, ta pa navadno zanemarja glasbo. Toliko za danes. ftrezooselnost v novi luči. Različne simptone, ki se pojavijo v rajnih deželah in ki imajo velik vpiiv na gospodarsko obliko dotične dežele, jih smatra javnost, če so neprijetni, kot nekak pojav, ki se bo sčasoma samodsebe vnesel. Tak pojav je tudi brezposelnost. Nemčija izkazuje sicer stalen padec brezposelnih; toda sociologi in narodni ekonomi računajo, da bo v Nemčiji, četudi privedejo gospodarstvo na višek, precej stalen kader brezposelnih, ki se bo sukal okrog pol-milijona. Anglija izkazuje, da je od lela 1920. dalje najmanj 1 milijon delazmožnih ljudi brez posla. Francija je bila edina v položaju, da je mogla zaposliti svoje delavske množice ter dati prilike za zaslužek precejšnjemu številu inozemskih delavcev. Dejstvo pa je, da je pričela Francija odpuščati tuje delavce. De. lovne priliko se krčijo. Gospodarski kritiki navajajo razne vzroke za porast brezposelnih. Zmanjšanje vojaštva, ženske se posvečajo v vedno večjem številu delu izven doma, mnogo rentnikov je primoranih iskati delo zaradi izgube premoženja, prehod častnih neplačanih opravil v plačana, padec inozemskega konsuma, propad obratnega kapitala, v Nemčiji predvsem racionalizacija, lil je v polnem razmahu, v Anglija dolže finančno politiko. Zmanjšanje brezposelnosti je mogoče na veo načinov. Večje popraševanje po delovnih močeh nastane, če dobi gospodarstvo večji odjem na zunaj ali znotraj. Zunanja politika zavisi od toliko okoliščin, da ne more nobena dežela ž njo tako računati, da bi posebno vplivala na razširjenje trga. Večje važnosti je notranji trg. Ta pa za-vi : od kupne moči prebivalstva. Ta kupna moč vpliva v veliki meri na industrijo. Če je kupna moč mase tako nizka, da si more masa privoščiti poleg hrane in stanovanja le najnujnejšo obleko, se mora tej kupni moči prilagoditi tudi industrija. Ona producira m. ij in enostavne predmete. Če je pa kupna moč mase taka, da si more masa privoščiti poleg gole nujnosti še kaj več, je popraševanje po industrijskih izdelkih tem večje. Notranji trg se more dvigniti le potom zvišanja plač. Totla ta način gospodarstva more le omiliti brezposelnost, nikakor pa ne ustvariti takih razmer, da bi dobil vsak brezposelni priliko za delo. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti, zasilna dela itd. vse to meri le na omiljenje. Če vpoštevamo, da je zunanja trgovina posameznih držav in dežel otežkočena po carinah In domači konkurenci; uja se zapirajo trgi tudi v tako zvanih >zaostalih deželah« s tem, da skušajo te dežele ustvarili lastno industrijo; če se zavedamo, da ni cilj karte-k ki so oblika bodočega gospodarstva, da bi poenostavljenjem produkcije znižali nje-no prodajno ceno in na ta način ojačili notranji trg svojih dežel, ampak da si zasigu-rr; na ta ali oni način čim večji dobiček, pc'- 'i je jasno, da stojimo pred novim problemom evropskega gospodarstva. Skoraj gotovo bo tehnični napredek v zvezi s kar-teli izločil iz produkcijske sfere še večje sile delovnega ljudstva ter jih poslal med brezposelne. Poleg proletarca v smislu sedanje kapitalistične družbe, bo nastal proletarec v smislu rimljanskega proletarca. Naloga države bo. da skrbi zaradi notranjega miru in gospodarskega reda za tega proletarca, da mu nudi slalno rento, s kalero bo morala računati tudi pri stavljanju svojih letnih proračunov. Pred Piavo. Iz dnevnika vojaka slov. plan. polka. Projekt za spomenik znanemu {rane. slavistu proL Denisu ▼ Pragi. Na izrednem občnem zboru Slovenskega umetniškega društva dne 5. nov. t 1. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Fran Kralj, podpredsednik Fr. S. Stiplovšek, tajnik D. Serajnik, blagajnik Fr. Zupan. Poljska v nemško-nacionalni perspektivi. Pri Listu v Leipzigu je izšla knjiga Fritza Brauna »Polen, das Land und die Leute«. Pisatelj gleda na Poljsko kot na naravno ozemlje nemške ekspanzije, nemškega »Dranga nach Osten«. Tej ekspanziji so sedaj sicer postavljene meje, toda, pravi Braun, nI treba biti ravno prerok, marveč le bistra glava, da se ve, da pride temeljit preobrat najkasneje do leta 1040. — Take knjige se pač slabo strinjajo z ofici-elno nemško zunanjo politiko. Nova španska narodna opera. V narodni operi Španci doslej niso bili posebno plodoviti in je bila premiera domačega opernega dela zelo redek dogodek Sedaj pa so dobili tekom enega leta dva izredno posrečeni operni deli: »La Espigadora« (Pobiralka klasov) in »La Monteraza de Grandes^ (Dekle iz Grandesa). Obe operi zajemata iz ljudskega življenja in se vršita na kastilskih tleh. Obe sta težke, dramatične vsebine. Skladatelj je Fa-cundo de la Vina, libreto zn ►Monterazo«. ki ga primerjajo z Aeschilovo tragedijo, sta spisala Cnr-los G. Espresato in J. Perez Daiz. O Facundu de la Vina piše kritika, da je resen, modem umetnik, ki pa nikakor ne pripada ultramoderni smeri. Sedaj piše Vino lirično komedijo iLas Amarguras de Fancho« — Lauchove težave (po Cervantesu). Nedelja, 11. novembra 1917. Proti jutru nas je zbudilo neko čudno vrvenje okoli vile. Zasmrdelo je tudi po konjih. Ker je bilo to nekaj nenavadnega, smo lepo vstali in se napravili. V goste je prišel madjarski tren. Ej, sedaj bo pa treba odku-ritll Kar potuhnjeno smo izginili iz prijetnega bivališča, Na cesti smo zopet videli civiliste, ki so še vedno »pospravljali«. Videli smo pa tudi »neke« vojake, ki so imeli trakove na rokavih, zato se nismo nič obirali, ampak šli naprej, kot bi imeli namen čimprej dospeti na Piavo. Cesta je vodila čez reko, kjer je bila mala praska za prehod. Na mostu je pa stal človek s trakom na rokavu, ki ni nikogar puščal v Motto, pač pa vse proti Piavi. Cesta je pa že dobila drugo lice. Prej lepa, napeta in ravna, ima sedaj že kolovoze. Že vozijo naši avtomobili po njej težke topove in pontone. Poleg tega je še deževno vreme. Pomikali smo se počasi naprej, ker mudilo se ni nikomur. Toda kljub počasnosti hoje so se manjšali kilometri do Piave... Opoldne smo stopili v neko hišo, kjer smo dobili polente in vina, Mudili se pa nismo dosti. Na večer smo poskušali srečo na več krajih, toda povsod isto: »niente«; kazali so nam celo tropo »bambinov«. Vse je bilo že oplenjeno in ljudje niso imeli niti toliko, da bi dali otrokom jesti. Stari možje so žalostno gledali predse, ženske so pa imele silno veliko povedati, samo razumeli jih nismo, kaj hočejo. Hčere in večji otroci so pa posedali po kotih in kadili. Toda tudi mi smo bili lačni, zato je bilo treba začeti drugače. Ko smo stopili v naslednjo hišo, smo že imeli na puškah bajo-1 nete in strogo zahtevali. Med jokom smo dobili polente in vina. Razlagali so nam, da so dali zadnje in sedaj sami ne bodo imeli kaj jesti. Ostali smo v hiši, da bi tam prenočili. I Poskušali smo sc razgovarjati in precej smo | se razumeli; tudi zaupali so nam precej. Okoli ! sedmih pa privleče gospodar vrečo moke in začne pripravljati polento. Tudi mi smo še enkrat dobili večerjo. Niso še dali zadnjega, le skrili so. Ponedeljek, 12. novembra 1917. Dopoldne smo naleteli na polk. Na vse strani so poslali patrole, da bi rekvirirale živež. Hrane je že primanjkovalo . .. Srečali smo eno teh patrol od naše čete in kazalo ni drugega, kot iti z njimi. Pogrešali nas niso prav nič. Polk je počival v Scsalti Maggiore. Proti večeru smo odrinili naprej. Celo pot smo srečavali ujetnike, pa tudi lahko ranjene, ki so hiteli v Motto. Na Piavi pa je grmelo ... Ta večer smo prišli y Campo di Pictro. Prejeli smo kavo brez sladkorja in zelo neslan kruh, ob 10 pa še pol litra vina. Časi udobja in izobilja so ginevali... Za prenočišče so nam odkazali velike kopice sena, v katere smo vkopali luknje in zlezli vanje. Ponoči je začel padati dež, kar pa ni motilo naših strojničarjev, ki so vezali strojnice na nizke murgle in pripravljali vse potrebno za sprejem sovražnih aeroplanov. Na Piavi je grmelo in pokalo, da so se tresle hiše v vasi... Celo noč so vlačili v vas ranjence in stokanje je bilo pretresljivo Temno noč so razsvitljevali sovražni reflektorji, ki so metali svetle pramene na naše stran in iskali in kazali cilj topovom ln strojnicam. V vasi stokanje in vpitje ranjencev, na Piavi grmenje — v kopicah pa strah in škri panje z zobmi... Kadi© PROGRAMI: Zagreb 810. Breslau 815 8. Barrolona 844 a Praga 34&9. Leipzig 385.8. Schenectadv 379 & Stultgart 379.7, Toulouse 392. Hamburg 894 7 Frankfurt 428.6. Brno 441.2. Rim 450. Pariš 458' Oslo 4615. Langenberg 468 8. Berlin 483 9 Dunaj 517.2. MUnchen 535 7. Budapest 555 6. Varšava 1111 Carigrad 1180. K6nigswusterhausen 1250. Sobota, 12. novembra. Zagreb: 20.30 istrijanski večer. — Praga. 20.10 operetna glasba. — Toulouse: 21.45 slavnosten koncert. — Brno: 20 koncert (solo, klavir, i oboa), 21 hrvaške pesmi. — Rim: 20.30 prenos iz j gledališča. — Langenberg: 20 koncert na kitaro, ! nato vesel večer. — Dunaj: 16 pop. koncert. 19.45 Viljem Teli, igra v 5 dej. (Schiller). — Budapest: 19 prenos iz opere, 22.10 ciganska glasba. — V*r. . sava: 20.80 lahka glasba. — Carigrad: 19.80 kon-I cert (turška glasba). Gospodarstvo Ljubljana, 8. novembra. Pred nedavnim smo v članku »Ali še potrebujemo novih banke naglasili, da imamo pri nas ie vedno preveč bank ter (hi se še vedno ustanavljajo novi zavodi, ki nimajo piravega smisla. Danes moramo pisati še o par vprašanjih, ki so za naš bančni in gospodarski svet važna. Predvsem je podružnična mreža šo vedno preveč razvita in pričakovati je z vso gotovostjo redukcij ne samo podružnic, ampak tudi osobja. Tako je s fuzijo Trgovske in Ljubljanske kred itne banke odpadlo več podružnic, ki so se zedinile in tako so odpadle 4 podružnice. Danes je podružnica bolj slab posel; če imajo nnše banke podružnice v pokrajinah izven Slovenije, je to razumljivo, da banke svoj kapital, ki ga poceni zberejo pri nas, posojajo po znatno višji obrestni meri. Drugače se pa ne izplača otvarjati podružnice v mestih izven Slovenije. Poleg tega je take podružnice zelo težko kontrolirati in jim dajati pravo smer, ker se no morejo voditi iz centrale, kjer so popolnoma drugačne razmere. Kar se pa posebej tiče podružnic v Sloveniji, jih ima skoro vsak večji kraj, čeprav ima vsak že po eno ali več hranilnic in posojilnic. Poleg tega se pa ves denarni promet v pokrajini vrši lahko po poštni hranilnica. To ustanavljanje podružnic je le konkurenca hranilnicam in posojilnicam v pridobivanju hranilnih vlog, katere pa potem konsumirajo centrale. Seveda pa postaja z normalizacijo razmeir konkurenčni boj vedno težji in občutnejSi in gotovo je, da hranilnice in posojilnice ne bodo podlegle. Podružnicam denarnih zavodov manjka pač okretnosti, ki jo imajo hranilnice in posojilnice s sedežem v doticsifrm kraju. Ustanavljanje bančnih podružnic je bila neracionelna razdelitev dela. Podružnična mreža zahteva veliko delovnih moči. — Tako imajo banke pri velikem številu podružnic nesorazmerno več uradništva kakor drugi zavodi z istim prometom. Da to vpliva na obrestno mero, je jasno. Poleg tega sc vedno bolj množe glasovi, ki opozarjajo, da bo treba zopet reducirati uradništvo, pa ga je že toliko brez pesla s polomi in likvidacijo nekih zavodov. Seveda se ta redukcij:! ne vrši niti po socialnih niti po vidikih rentabilnosti. Na vodilnih mestih je v nekih zavodih še preveč ljudi s predobro plačo. Čitali smo v nekem ameriškem listu popolnoma pravilno sodbo, da preobili-oa bank v naši domovini povzroča težke razmere. V Ameriki je kreditna obrestna mera le za 2 odst. nad debetno: 1 odst. gre za stroške, 1 odst. pa jo dobiček; pri nas pa je ravno radi prevelikih režij ta razlika 5—10 odst.. kar vpliva slabo na vse gospodarstvo. Res je, da se tudi glede obresti vedno bolj približujemo normalizaciji, toda sami v Slove-%ijT'he moremo, ker vpliva višina obrestne mere v drugih pokrajinah tudi na naše razmere. Za te bi bila potrehn." normalizacija obrestme mere tudi v drugih pokrajinah naše države, kar bi morala pospeševati pametna gospodarska politika. ♦ * * Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Kakor je naš list prvi" poročal, so se naša pogajanja z Avstrijo, ki so bila določena za 7. t. m., odložila na poznejši termin. To našo vest potrjuje sedaj avstrijski poslanik v Belgradu, ko demantira vest, ki jo je prinesel tudi nek ljubljanski dnevnik, da je avstrijska delegacija prispela v Belgrarl. Točen datum še ni znan, izgleda pa, da se bodo začela 14. t. m. Trboveljska premogokopna družba sklicuje svoj občni zbor za 30. novembra t. 1. in bo predlagala dividendo 30 Din po delnici (kakor lani). — Čudno, ali resnično je, da je Dunaj Trboveljski bližji kakor Ljubljana, ker razglašuje svoj občni zbor najprvo na Dunaju. Promet zagrebške borze v devizah je znašal po pravkar objavljeni statistiki 2.408 milijona Din. Lani v istem času je znašal 2.5)84 milijonov Din: pozna se torej odpad prometa ljubljanske borze, pn tudi drugače je zagrebški devizni promet nazadoval. Promet v efektih je znašal v prvih 10 mesecih t. 1. 224.1 milijona Din napram 20(3.3 milijona Din v prvih 10 mesecih lani. Tu je povečala promet vojna škoda. Iz Zagrebške zbornice. Te dni se jc vršila seja trgovinskega odseka Zagrebške trgovske in obrtniške zbornice, na kateri so obravnnvnli sledeča vprašanja: glede odobrenja prodaje sadja in ze-leujave inozemcev je sklenjeno, da se v bodoče izda samo onim, ki so že dalj časa legalno v naši državi. Glede pobiranja kavcij od nameščencev po agenturah naj se kot kavcijo sprejemajo tudi vin-kulirane hranilne knjižice denarnih zavodov. Zbornica se je izjavila proti ukinjenju carine na žilo. Razprodaje se bodo odobravale samo pri popolni opustitvi trgovine, nagradne konkurence se bodo pripuščale samo, v kolikor ne gredo čez mejo so-lidnosti. Neposredni davki. Donos neposrednih davkov je bil v avgustu t. 1. 164.46 milijonov Din, skupaj v prvih 8 mesecih t .1. 895.5 milijona Din. Iz zadružništva. Dne 6. t. m. se je vršila v Novi Pnz.ovi konferenca 00 čeških in slovaških kmetijskih zadrug, ki so ustanovile češko-slovaško zadružno zvezo s sedežem v Novem Sadu. Prometne omejitve za Split. Promet s Splitom je omejen, pa še vseeno prihajajo vagoni, ki se zaustavljajo na postajah: Labin, Perkovič—Olivno, Split—predgradje, Knin. Zr. Split se prevzemajo samo režijske pošiljke, živina, brzovoz.no blago in živila v komadih. Konforenca o komercializaciji. Kakor poročajo iz Belgrada, se bo vršila konferenca o komercializaciji dne 5 decembra t 1. 'i&orsza Dne 9. novembra 1927. DENAR. Povpraševanje jebilo danes zopet znatnejše, pa manj privatnega blaga. Narodna banka je intervenirala v devizah Berlin, Curih, Dunaj in London, deloma v prav znatnih količinah. Popustil je edino Berlin v skladu z mednarodno situacijo: od 13.57 na 18.55. Pariz je bil iskan po 223, Italija po 310.25, blago je bilo 310.5 in 310.375; promet je bil danes znaten. Ljubljana. Berlin 13.54—13.57 (13.555). Curih 10.94—10.97 (10.95o), Dunaj 8-005—8.035 (8.02), London 276.3—277.1 (276.7), Newyork 56.65—56.85 (56.75), Pariz 223 d., Praga 168.05—168.85 (168.45), Trst 310.25—310.375. Zagreb. Berlin 18.542—13.572, Curih 10.94— 10.97. Dunaj 8.005—8.035, London 276.3—277.1, Newyork 56.65—56.85, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.05—168.85, Trst 309.4^311.4. Belgrad. Berlin 13.54—13.57, Budimpešta 9.955 —9.985, Curih 10.94—10.97, Dunaj 8.008—8.038, London 276.3—277.1, Ne\vyork 56.65—56.85, Pariz 222.5—224.5, Praga 168.05—168.85, Trst 309.5— 311.5. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.57, Budimpešta 90.8, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.22, London 25.255, Ncwyork 518.6, Pariz 20.3625, Praga 15.375, Trst 28.30, Sofija 3.76, Varšava 58.15, Madrid 87.9. Trst. Belgrad 32.26—32.28, Curih 352.375 -354.375, Dunaj 255.75—261.75, London 89.15—89.22, Ne\vyork 18.29—18.30. Pariz 71.9—72.1. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.25, Kodanj 189.85, London 34.5125, Milan 88.6825, Ne\vyork 708.5, Pariz 27.8175, Varšava 79.46. Valute: dolarji 706.3, dinar 1243.75, češkoslovaška krona 2097.75. Praga. Devize: Lira 184.25, Belgrad 59.425, Pariz 132.5, London 164.32, Nevvyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7.3,8, London 276.55. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Zagrebu je bila Ljublj. kreditna trgovana po 125, zadnji kur/, je bil 125 den., 127 blago. Blaga je še na trgu. V Ljubljani pa je kurz ostal neizpre-menjen, denar 133. Vojna odškodnina se je ponovno učvrstila. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 133 den., Praštediona 890 den., Kred. zavod 160 d., Vevče 133 den., Ruše 280—295, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.25— 83.75. agrari zaklj. 51, vojna odškodnina 396—398, zaklj. 397, dec. 400.5—402, Hrv. esk. 91, Hipobanka 57.5—58, Jugo-banka 93.75—94, Praštediona 890, Ljublj. kreditna 125, Šečerana 590—595, Drava 560—580, Slavonija 13—15, Trbovlje 475 den., Vevče 132.5—136. Belgrad. Narodna banka 5100—5180, 1% inv. pos. 397 -898.5, nov. 400, dec. 403 - 405.5, agrari 52. Trst. Adria 178, Assicuraz.ioni Generali 4.635, Cosulich 191.5, Rlunione adritica 2185, Triprovlch 261, Split cement 224, L!oyd 755. Dunaj, Podon.-savska-jadran. 82.75, llipo 7, Alpine 16.1, Leykam 11.45, Trbovlje fiO.45, Kranj, industr. 48.5, Gutmann 27, Mundus 169. BLAGO. Ljubljana. Les: Buk. drva suha fko vag. nakl. post. 2 vag. po 19; povprašuje se za brusni ies 1 in 2 m od 9—25 cm 10% jelka, drugo smreka, nadalje taninski les; zaklj. 2 v.; tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. l>ost., plač 30 dni dobava prompt, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg 2% bač. 342.5—345, za nov. 342.5-845; srem. 337.5—340, slav. 887.5—340, koruza stara bač. 265, nav. vozn. 270, bač. um. suš. 255, nav. vozn. 200, bač. času primerno suha, kv. gar. 240, oves bč. zdrav rešetan 275, moka 0 g fko Ljubljana plač. po prejemu vag. bi. 180; zaklj. —; tendenca za pšenico neizpremenjena, za koruzo čvrsta. Novi Sad. Pšenica ha«, in sr. 287.5-290, ba«. tiska 290—298, ban. 282.5-285, rž. bač. 280 290, oves bač. in sr. 220— 225, ječmen bač. in sr. 245— 250, bač. st. 215, n. kv. gar. 185—187.5, 12—1 195— 197.5, 3-4 217.5-220, 5 222.5—225, ban. suš. kovin 212.5- 215, st. 215, 12—1 Vršac 105—197.5, srem. kv. gar. 185-187.5, 12—1 195—197.5, suš. 210— 212.5, moka baška 0 g 410-420, '-» 390—400, 5 370 —380, 6 310—820, 7 250—260, 8 195—200, otrobi b«. sr., slav. 170—175, zdrob 430—440. Tendenca nespremenjena razen za koruzo. Promet: 5 pšenice, 35 koruze, 5 moko, 4 otrobov, 2 fižola, 1 rži, skupaj 52 vag. Budimpešta (terminska borza), 9. nov. Tendenca medla. Pšenica marec 31.82, 81.42, zaklj. 31.3-1—31.86, maj 31.00, 31.68, zaklj. 31.62—81.64, rž dec. 29.28, 29.42, zaklj. 29.34—29.36, maj 29.84, zaklj. 29.36—29.40, koruza maj 25, 24.92, zaklj. 24.90 —24.94. Cliirago (začetni tečaji), 9. nov. Pšenica (vzdržana) dec. 125.875, marec 129.875, koruza mirna pri vzdržanih kurzih dec. 98. 75, marec 101.875, oves (mirno) dec. 49.875, marec 51.25. To m Lovstvo v Sloveniji. Lovski blagor v 1. 1926. L. 1926 so lovci ljubljanske oblasti imeli precejšnjo srečo. Uplenili so užitne divjačine: 53 jelenov, 1 kozoroga, 1704 srn, 323 gamsov, 7720 zajccv, 89 divjih petelinov, 35 ruševcev, 894 gozdnih jerebic, 12 kotorn, 4 bele jerebice, 26 fazanov, 1068 poljskih jerebic, 380 prepelic, 783 slok, 164 velikih kožic, 27 divjih gosi, 836 divjih rac, 13 tukalic. — Škodljivih živali: 1 medveda, 17 volkov, 30 divjih prašičev, 258 jazbecev, 1619 lisic, 129 kun, 203 podlasice, 148 dehorjev, 18 vider, 36 divjih mačk, 1512 veveric, 1 orla, 218 sov, 1416 jastrebov, soklov in kraguljev, 8022 vran in srak. — Skupno jc bilo ustreljene I. 1926 27.760 kosov divjačine. RUSKI FILMI. Lenin je dobro razumel veliki pomen filmov. >Za Rusijo*, je nekoč rekel, »je najbolj važna filmska umetnost.< V Rusiji je še vedno velik odstotek analfabetov, snj so obvozni pouk v šoli vpeljali šele boljševiki. Kjer pisana beseda ne more užigati, naj užge kino. Gotovo je, da film služi danes v Rusiji predvsem razširjanju komunistične in brezverske misli, nasprotno pa moramo priznati, da prinaša marsikaj dobrega na gospodarskem iu socialnem polju. Prva leta po vojni in za časa revolucije so na Ruskem izdelali zelo malo filmov, ker niso imeli niti potrebnih strojev niti surovin. V zadnjih letih pa so uvozili zlasti iz Nemčije nove stroje in zgradili več novih filmskih tovarn, tako samo v Moskvi pet. Kot idejna snov za OHO nove filme služijo Rusom razne vstaje In upori laza časa carizma, revolucionarni boji (privoščili so si tudi generala \Vrangla), dalje iz. življenja delavcev, vaškega življenja; da med temi no manjka takih, ki zasramujejo duhovnike in verske običaje, je gotovo. Mnogo pa je tudi znanstvenih In gospodarskih filmov. Ce pomislimo, da imajo danes * Rusiji nad 1000 potujočih kinov, da delajo na to, da bo vsak delavski klub imel svoj kino, vidimo, kako hitro se Rusija modernizira, žal da predvsem v slabem pomenu besede. Ruski filmi so znani po širokih zasnovah in dobrem aranžmanu; priljubljeni so zlasti v Nemčiji in deloma v Am» liki. »Včeraj jo za las manjkalo, da mi ni trgovec z avtomobili podaril šestcilind reki avto.< — »Kako je lo mogoče?« — »Šel sem k Ba. rešiču ter rekel: Vi, gospod Barešič, podarite nu talb aulo.« — No in?« — »Če bj bil Barešič rekel da mesto ne, pa bi ga imel.« — Nezaslišano! Vlak ima zopet zamudo, čemu so potem vozni redil — Ne razburjajte se vendar, gospodi Vi bi še vedeli ne, kdaj ima vlak zamudo, če bi ne bilo voznega reda. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani. Lopov je v tej-le sobi — le ozri se okrog sebe in napni svoje stare oči, če boš mogel povedati, kateri da je.« Hendon se je ozrl kviško in neko prijetno čustvo ga je izpreletelo; prvikrat, kar je bil v ječi. Dejal je sam pri sebi: »To-le je pa stari Andrej, ki je bil vse svoje žive dni služabnik v družini mojega očeta — dobra, poštena duša, ki ima pravično srce v svojih prsih. To se pravi, prejšnje čase je bilo tako. Ampak dandanes ni nikdo pošten, vsi so lažnjivci. Ta človek mo bo spoznal, a tucli on me bo zatajil kakor ostali.« Starec se je oziral po sobi, pogledal vsakemu po vrsti v obraz in je naposled rekel: »Drugega ne vidim kol majhne lopove, izvržek ulice. Kateri pa je tisti?« Ječar se je zakrohotal. »Tukaj-le,« je odvrnil, oglej si to-le veliko živino, pa mi povej svoje mnenje.« Starec se je približal Hendonu, ga dolgo in resnobno ogledoval, nato pa je zmajal z glavo in rekel: »Primaruha. fa-le ni Hendon — in tudi ni nikol' bil!« »Tako je. Tvoje stare oči so še vedno dobre. Da bi jaz bil gospod Hugon, bi prijel tega zanikarnega človečeta in —« Ječar ni končal stavka, ampak se je vzdignil na prste, kakor da bi ga potegnili na vislice, in hkratu zagrgral, kakor da bi se davil. Starec pa je dejal: »Boga naj hvali, ako se mu kaj hujšega ne prigodi. Da bi bil ta lopov v mojih rokah, bi ga dal na ražnju peči, ali pa nisem možak!« Ječar se je zadovoljno zasmejal in rekel: »Povej mu svoje mnenje, stari — vsi mu povedo. Spoznal boš, da je prav zabavno.« Nato je odšel proti svoji sprednji sobi in izginil. Tedajci pa se je starec spustil na kolena in zašepetal: »Hvala Bogu, da si se vrnil, gospod! Že sedem let mislim, da si mrtev, a glej, še si živ! Spoznal sem te v istem hipu, ko sem te videl, ampak neznansko mi je bilo težavno delali trd obraz in se delati, kakor da ne bi videl tukaj nikogar drugega kot majhne lopove in smeti z ulic. Star sem in reven, gospod Miles, ampak samo reci in jaz pojdem in oznanim resnico, dasi me zavoljo tega zadavijo.« »Ne,« je odvrnil Hendon, »ne smeš. To bi tebe uničilo, meni in moji stvari pa bi bilo kaj malo poma-gano. Vseeno najlepša hvala, saj si me zopet navdal z vero v moje ljudi, ki sem jo bil že docela izgubil.« Stari služabnik je bil odslej velike vrednosti za Hendona in kralja; vsak dan je večkrat prišel v ječo, da bi »zasramoval« prvega, in je vselej vtihotapil nekoliko boljšega prigrizka, da nista vživala samo jetniške hrane. Donašal jima je tudi tekočo novice. Hendon je vse boljše jedi prihranil za kralja; brez njih bi njegovo veličanstvo ne moglo ostati pri življenju, ker ni moglo jesti preproste, borne hrane, ki jo je donašal ječar. Vendar se je moral Andrej vedno omejiti na kratke obiske, da ne bi vzbudil kake sumnje; vseeno j pa se mu je vselej posrečilo povedati precej novic; ta j sporočila je pripovedoval s tihim glasom, saj so bila samo za Hendonova ušesa; vmes pa je včasih govoril | na ves glas, same Dsovke in žaliivke. seveda za ušesa t drugih. = 111=111 ^ ** Z* 23 B-2 iS — M IV* sgfč § i S " i < a N I —, m _ 5 s i S £3 a f » 5- ES(g a - to M 2 O. p ' sr » S o 8 2. g 4» i! ir M R- 5 a p <8 18 g £ § *sl = N " fig 3 I f i i « s Zl (t u oš 3 K? a S £? K F-2-sl 111=111= MALI OGLASI (Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par. fNajmanjSi oglas 3 nll 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vi3e. Zu odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez zuamke ne odgovarjamo. Izurjena kuharica - gospodinja želi po novem letu pre-meniti službo, najrajši v župnišče na deželi. Ponudbe na upravo lista pod: »Marljiva« it. 8920. Borove hlode za takojšnjo in poznejšo dobavo kupim vsako količino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Borovi blodi« ši. 8905. Kupim vsako množino la. borovih hlodov v dolžini 4—6 m, največ 5 in 6 m, od 30 cm srednjega premera naprej — svežih. Dobava takojšnja, plačilo po akreditivu. — Cenj. ponudbe z navedbo cene na Nande FERJAN, Jesenice, Gorenjsko. STANOVANJE v sredini mesta, tri- ali večsobno, s kopalnico — išče samski trgovec za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod: »Trgovec« štev. 8907. vošf notno »lilo ni izgubljeno. Naročite in čitajte list »GOSPODAR«, Miklošičeva cesta 6, Ljubljana. Izide 10. novembra 1927. Prodam SUKNJO za 13 letnega fanta. Naslov v upravi: št. 8945. GLASOVIR ceno naprodaj. Naslov v upravi lista pod: 8946. Stol*™ uro prodam. Poizve se: Alojz VRABEC, Ljubljana, Sv. Petra nasip 41. 8908 PRODA SE zaradi preselitve' salonska garnitura iz finega rdečega baržuna, zofa, 2 fotelja, 4 štokerli, vse v najboljšem stanu, kot novo, tudi se še proda lepa stenska ura na nihalo, svetilka s 3 žarnicami, 2 veliki ogledali z pozlačenim okvirjem, 1 starinska miza z vdelanimi podobami, toiletna mizica, 2 karnisi z draperija-mi iz baržuna. Vse to se proda po najnižjih cenah. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8770. Za posestno iščete taca? Naročite in čitajte list »GOSPODAR«, MIKLOŠIČEVA C. 6, LJUBLJANA. Izide 10. novembra 1927. DVA GOSPODA ali gospodični se sprejme na stanovanje. Maribor, Frankopanova ulica št. 11, I. nadstr. Odda se takoj STANOVANJE v mestu, delavki tobač. tovarne. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 8919. Opremlj, sobo separirano, išče šivilja. Poleg najemnine bi mesečno nekaj dni brezplačno šivala. Ponudbe na upravo pod 8t. 8941. Perje gosje, račje, kokošje, pu-ranje. proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E. VAJDA, Čako-vec, Medjimurje. - Telefon št 59. 60, 3. 8562 Kru&no moko n rženo moko vedno svein, kupite zelo ugodno pri VOLH, LJUBLJANA Resljeva cesta 51 Prvo vrst kroj. DELflVNiLi) sprejema vseh vrst popravila brez izjeme ter izdeluje najfinejše obleke vsake vrste po silno zmernih cenah. Popravila se izvršujejo hitro in solidno - Ne zamudite te prilike. - Postrežba točna! - Cene nizkel M t šmid MARIBOR Tržaška cesta St. 9. leleznalovino lekarnarja dr. G. Piccoli-jo v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke. Siavhno podjetje flCEETTO & drugo«) družba z o. ?. Maribor. KoroSčova nI. Jakob Potisk, kateri je doma v bližini Maribora in je bil pozneje v Ameriki in Španiji, naj se oglasi, ako jc še živ in tukaj, na uredništvo lista pod šifro: »Buenos Aires«. Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - ogsje, i Dunajska cesta 46. poleg 'v Zakotnika Tel 2820 Več stanovanj po eno, dve, tri in štiri sobe s pritikl., elektriko, vodo, po ceni 200. 300, 400 in 500 Din mesečno oddam za 1. maj 1928. — L. Fiirsager, Radovljica. Trgovino tnagacin in stanovanje v niši, dam takoj v najem. L. Fiirsager, Radovljica. V najem orir, zakup se da graščina Brdo pri Kranju. Ugodna lega za letovišče ali sana-torij. Poizvedbe in ponudbe pri pooblaščencu dr. Emil Staretu, odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4. TRGOVINO specerijsko, z 2 skladiščema in stanovanjem v mestu na najbolj promet, kraju, oddam v najem. Ponudbe poslati upravi pod: »Trgovina« 8939. PRODA SE HIŠA na lepem prostoru, pet ; minut od Glavnega trga v Mariboru, s 11 stanovanji (1—4 sob s kuhinj.) Naslov pri g. Hojniku, gostilna Voch, Koroška cesta 33, Maribor. DRUŽABNICO iščem za trgovino z meš. blagom na deželi, prometna točka, ki bi sodelovala s kapitalom 50.000 Din, Imam lokal, koncesijo, lepo stanovanje in tudi premoženje. Ponudbe upravi lista pod št. 8943. SinDaHgaaHHBMiBftBHiaHBffifiMK a »BiaraEaBBHaBBBrafflraBBiuB Pognana jc istina, da le jesenska ln zimska doba izredno prikladna za oglaševanje v ..SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski izdaji. V teh mesecih se časopis neprimerno pazljlvele prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki in splon vsi, ki imate kaj naprodaj, izrabite v poinl meri to ugodnost ob vsaki dan) priliki ln oglašujte v ..SLOVENCU". Cenik ali Droračun zahtevajte od uprave. Uverjeni bodite, da Do s te n dosežen velik uspeh — dosežena Vaša vdiha korist! Prvovrstno delo, knjigoveznica k. t. d. PPOTP CrininiGa in ivornica ^ ne tCIIG, ^ poslovnih kniio To 16 naše neslo! V Llutrnanl, Kopitarjevo ul. 6/H Neljube dlake po obrazu in životu sploh, odstranjuje v 5 minutah zanesljivo, brez bob Sin in posledic „Depilatorium Venus" Cena: 1 zavitek Din 20 — P- n. Čast mi je naznaniti, da sem odprl v svoji že nad 30 let obstoječi brivski dvorani na Dunajski c. 20 nasproti kavarne „Evropa" in postajališča mestne cestne žel. posebni oddelek za damsko friziranje s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in plesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. — Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverjen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in bilježim L odličnim spoštovanjem Engelberi Franchelli frizer za gospode ln dame LJubljana, Dunajska cesta 20 .TV "M^ J" kojo rodne matere vsak dan zastrupljajo s kofe- : inom! Deci samo KAVO . HAG, ki jc prava okup- ; na kava, toda jej je od- , vzet kofein. 8566 ! zeleno irancosko žganje 9f>$ ig najboljše sredstvo proti revmatizmu glavobolu zobobolu. Iruanju. ce-odčnim boleznim daje apetil itd. - Dobi se v vsaki 'okarni. drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Oelje. Gosposko ulica 2t>. ■flMoaai i umom—af ■'•-■t —w -mi — m i b—g VtP A« Eiektrič žarnice kupite najugodneje pri tvrdki Slavo Kolar LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 22. OSAMOSVOJITEV!; Imam zasigurane odjemalce in surovine. Potrebujem kompanjonko z 30.000,— Din za nabavo strojev. Stalna, neriskir. eksistenca! Pism. ponudbe na upravo pod šifro: »Pletilstvo« štev. 8944. Amerikanci IN NJIH SORODNIKI dobe važna in koristna pojasnila v listu »GOSPODAR«, ki izide dne 10. novembra 1927 Uprava: MIKLOŠIČEVA CESTA 6, Ljubljana. Krajevne agilne ZASTOPNIKE s sedežem v Savinjski dolini, Brežicah, Ptuju, Ormožu. Ljutomeru, Murski Soboti — za obisk hmeljarjev in vinogradnikov, se sprejme. Le agilni in zgovorni gospodje naj predlože ponudbe upravi »Slovenca« T Mariboru pod značko: »Agilen zastopnik«. gramofoni od 345'— Din. vii line od 95'— Din dalje mandoline od 136"— Din, citre od 192"—. Din dalje Ročne harmonike od 85— Di n dalje, gitare. tamburice. vsa pihala itd. po izredno nizkih cenah s tovar niškega skladišča. S dni na ogried Vsako glasbilo lahko vrnete, če ne ugaja Velik katalog zastonj' Zahtevajte ga takoj od tv. skladišča MEI1VEL IN HEROLD tovamu glasbil, gramolonov in harmonik MARIBOR SI. 102 . e, ^ vO o A V l