Letnik 1911.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXI. — Izdan in razposlan 22. dne avgusta 1911.
Vsebina: St. 106. Ukaz o osnovi stanovanjskih odborov.
Ako stavi predlog združba ali zavod za pospeševanje stanovanjstva, uvažuje se to samo, če združbe ali zavodi ustrezajo naslednjim zahtevam. Imeti morajo občekoristen značaj, obstojati najmanj leto dni in znatno delovati. Pravila občekoristnih stavbnih združb morajo ustrezati določilom § 12 spočetka omenjenega zakona. Stavbne zadruge in društva morajo vrhutega šteti najmanj 50 udov in, razen ozira vrednih primerov, svoj sedež imeti v občini.
Predloge je staviti pri političnem okrajnem oblastvu, ki je pristojno po sedežu predlaganega stanovanjskega odbora.
Združbe in zavodi, ki stavijo tak predlog ali hočejo pristopiti k predlogu, morajo predložiti en izvod svojih pravil in poročilo o svojem delovanju, izkazati število svojih udov in imena svojih udov načelstva, ako stvar tako nanese, datum svoje ustanovitve, in pa povedati, kako naj se volijo zastopniki, ki se odpbšljejo v stanovanjski odbor.
Člen 3.
Če se predlaga, da naj se osnuje stanovanjski odbor, naj politično okrajno oblastvo o tem obvesti vse njemu znane interesente, in sicer občino, so-cijalne zavarovalnice, združbe za pospeševanje stanovanjstva . in vrhutega predlog razglasi, kakor je v kraju običajno. Pri tem naj politično okrajno oblastvo določi rok, v katerem morejo interesenti,
166.
Ukaz ministrstva za javna dela in finančnega ministrstva v poraznimi z ministrstvom za notranje stvari z dne 18. avgusta 1911. I.
o osnovi stanovanjskih odborov.
Na podstavi § 15 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242), o ustanovitvi zaloga, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj, se določa:
Člen 1.
Za pažnjo na krajne stanovanjske razmere se lahko osnujejo stanovanjski odbori. Ti odbori so poklicani oddajati mnenja, zlasti o prošnjah za posojilo, in pa samoslalno staviti predloge.
Stanovanjski odbori se praviloma volijo za okoliš kake občine in sestojé iz najmanj 4, največ 1 ti udov in enoltko nadomestnikov.
Člen 2.
Stanovanjski odbor se sestavi samo po predlogu kake občine, socijalne zavarovalnico ali združbe ali pa kakega zavoda za pospeševanje stanovanjstva.
(Slovenluch.)
119
ki niso še pristopili k predlogu, zavzeti svoje stališče k njemu.
Po preteku tega roka razsodi politično okrajno oblastvo o osnovi stanovanjskega odbora.
Člen 4.
Če se dovoli osnova stanovanjskega odbord, naj politično okrajno oblastvo likratu določi sestavo stanovanjskega odbora. Odboru je sosebno privzeti zastopnike občine in socijalnih zavarovalnic in pa zastopnike občekoristnih stavbnih združb.
Število zastopnikov občine ne sme biti večje nego število zastopnikov drugih interesentov. .
Med zastopniki občine mora bili občinski zdravnik in, če ima občina svojo lastno stavbno službo, organ te službe.
Vsaki soeijalni zavarovalnici, združbi in zavodu gre praviloma eri ud in en nadomeslnik. Politično okrajno oblastvo pa ima pravico, zavarovalnici, združbi ali zavodu privoliti tudi dva uda, oziroma nadomeslnika ab pa oznameniti tiste socijalne zavarovalnice, združbe in zavode, ki naj odpošljejo vkupnega uda. V takem primeru politično okrajno oblastvo lahko ukrene, da socijalna zavarovalnica, združba ali zavod izvoli uda, ostala, oziroma ko bi jih bilo več, ostale, njegovega nadomestnika.
Za ude in nadomestnike se morejo odpošiljati zgolj samosvoje osebe.
• Stanovanjskemu odboru na sedežu pohtičnega okrajnega oblastva pripada uraden zdravnik tega oblastva.
Odlok' političnega okrajnega oblastva je vročiti udeležencem in razen tega razglasiti, kakor je v kraju običajno.
Člen 5.
Brž ko je odlok o osnovi in sestavi stanovanjskega odbora zadobil pravno moč, naj politično okrajno oblastvo sproži ustanovitev stanovanjskega odbora.
Stanovanjski odbor naj po vzornem poslovnem redu, objavljenem v prilogi, ukrene posloven red, ki potrebuje tako, kakor vsaka dodatna izprememba, odobrila političnega okrajnega oblastva.
Poslovna doba udov stanovanjskega odbora iznaša tri leta.
Udovstvo je častna služba, ki se opravlja brezplačno.
Predstojnik političnega okrajnega oblastva in njegovi odposlanci in delegat ministrstva za javna dela imajo pravico pričujoči biti pri sejah stanovanjskega odbora in besedo povzeti. Glasovanja se udeležujejo samo, če so udje stanovanjskega odbora.
Ako se v poluletju pred pretekom poslovne dobe udov stanovanjskega odbora stavi predlog po določilih § 2, da naj še dalje obstoja odbor, tedaj je zopet sprožiti postopek, ustanovljen v členu 3. Udje stanovanjskega odbora opravljajo v tem primeru svoj posel dalje tudi po preteku triletne poslovne dobe, in to ali do nove ustanovitve novega odbora ali pa do časa, ko je dobila pravno moč raz-loka, da ni zopet osnovati stanovanjskega odbora.
Ako se v gori omenjenem roku ne predlaga to, mine obstanek stanovanjskega odbora, ko preteče poslovna doba njegovih udov.
Člen 6.
Sredstva za založbo stroškov, ki nastanejo stanovanjskemu odboru iz opravljanja njegovih poslov, mora nabaviti sam, o/iroma korporacije, ki mu pripadajo (člen 2).
V primeru, če se razdraži ali mine stanovanjski odbor, je imovino, ki ostane po izpolnitvi vseh obveznosti, določiti za kak občekoristen namen skrbi za stanovanja.
Člen 7.
Politično okrajno oblastvo ima pravico razpustiti stanovanjski odbor.
Člen 8.
O rekurzih razloča na zadnji stopnji ministrstvo za javna dela v porazumu z ministrstvom za notranje stvari.
Člen 9.
Ta ukaz dobi moč takoj.
Wickenburg s. r.	Meyer s. r.
Marek s r.
Poslovni red
stanovanjskega odbora v (na) . .
§ 1-
Ime in sedež.
Na podstavi ukaza ministrstva za javna dela, za
finance in za notranje stvari z dne............
osnovani stanovanjski odbor se imenuje:
„Stanovanjski odboB^..............................
......................“in ima svoj sedež v (na)
8 2.
Sestava.
Stanovanjski odbor ima . . . udor.
Za vsakega uda je izvoliti nadomestnika, ki naj, ako je oviran dotični ud, stopi na njegovo mesto.
§ 3.
Udovstvoin poslovna doba.
Udovstvo' je Častna služba, ki se opravlja brezplačno.
Poslovna doba udov stanovanjskega odbora iznaša tri leta.
Ako se v poluletju pred pretekom poslovne dobe udov stanovanjskega odbora predlaga po določilih § 2, da naj nadalje obstoja odbor, tedaj je zopet sprožiti postopek, ustanovljen v § 3. Udje stanovanjskega odbora poslujejo v tem primeru še dalje tudi po preteku triletne poslovne dobe in to ali do nove ustanovitve novega odbora ali do časa, ko je dobila pravno moč razloka, da ni več osnovati stanovanjskega odbora.
Ako se v gori omenjenem roku ne predlaga to, mine obstanek stanovanjskega odbora, ko preteče poslovna doba njegovih udov.
§ 4.
Področje.
Stanovanjskega odbora naloga je varovati interese, ki se tičejo okoliša krajnega stanovanjstva. V področje stanovanjskega odbora spada torej : 1. Oddajati mnenja o stvareh, ki se tičejo stanovanjstva, ako zaprosijo to samoupravne skup-
ščine, združbe ali zavodi, ki imajo po svojem namenu dolžnost pospeševali stanovanjstvo, ali pa če pristojna oblastva zahtevajo tako mnenje;
2- staviti samostalne predloge.
§ 5.
Notranja uredba.
Posle stanovanjskega odbora opravljata polni zbor in načelnik.
§ tl-
Polni zbor.
Polni zbor je sklepajoči organ stanovanjskega odbora.
§ 7.
Načelnik.
Udje stanovanjskega odbora volijo v polnem zboru izmed sebe načelnika in njegovega namestnika.
Načelnik zastopa odbor na zunaj.
Načelnik je vodeči in izvršujoči organ odbora.
Ako je načelnik oviran, so te dolžnosti poverjene njegovemu namestniku.
§ 8.
Odbori.
Za posvetovanje in nasvetovanje o predmetih, o katerih sklepa polni zbor, lahko polni zbor izmed svoje srede izvoli ali stalne ali za neke primere posebne odbore. Vsak odbor naj voli predsednika.
§ 9-
Privzemanje veščakov.
N Sejam polnega zbora kakor tudi odborom se lahko privzamejo veščaki (izvedenci); privzemajo se po naredbi načelnikovi ali po sklepu polnega zbora ali pa odbora.
§ 10.
Sklicevanje seje.
Polni zbor in odbore sklicuje kolikorkrat zahtevajo posli ali najmanj tretjina udov stanovanjskega
odbora, oziroma dotičnega odbora, osnovano s pismeno vlogo, načelnik (predsednik odborov). Sklicuje se, ako moči, s pismenim vabilom vseh udov, ako stvar tako nanese, tudi veščakov, ki se privzemö, z naznanilom dnevnega reda, ki naj ga ukrene načelnik (predsednik odborov). Razprava o predmetih, ki niso na dnevnem redu, je dovoljena samo tedaj, kadar se za to odloči večina navzočih.
§ H.
Seje.
Načelnik otvori in sklene sejo, vodi razprave in skrbi za to, da se vršč v redu. Seje polnega zbora in odborov niso javne.
§ 12.
Sklepčnost in glasovanje.
Polni zbor in pa seje odborov so sklepčne samo ob navzočnosti najmanj tretjine udov. Polni zbor in pa odbori sklepajo s prosto večino glasov ; načelnik (predsednik odbora) glasuje z njimi vred in ob enakoglasju velja tisto mnenje, h kateremu je pristopil načelnik (predsednik odbora). Manjšina ima pravico svoje mnenje obrazložiti v posebnem glasu.
§ 13.
Kako se uadomestniki udeležujejo sej.
Ud, ki je oviran udeležiti se seje polnega zbora ali kakega odbora, mora to brez pomude priznanih načelniku.
Načelnik naj nato povabi njegovega nadomest-nika, ki se udeležuje sej z glasovalno pravico.
§ 14.
Zapisniki o sejah.
O sejah mora perovodja, ki ga za to določi načelnik, pisati zapisnike, v katerih naj se zabeležijo imena navzočih udov, nadomestnikov in veščakov ter predmeti dnevnega reda. Razkazujoč, kako so se vršile razprave, naj se v teh zapisnikih sklepi o mnenjih in predlogih ponavljajo dobesedno.
§ 15.
Imovina stanovanjskega odbora.
Sredstva za zalaganje razhodkov, ki nastajajo stanovanjskemu odboru iz opravljanja njegovih poslov, je dolžan pripraviti on sam, če ne prevzame občina te dolžnosti, oziroma njemu pripadajoče skupščine (člen 2 ukaza).
Ko se razdruži ali mine stanovanjski odbor, pripade, kar ostane imovine, po izpolnitvi vseh dolžnosti, kakemu dobrodelnemu namenu skrbi za stanovanja.