■i, tro ta uprawrtStuo: Maribor, Korošice ulice 6. „STRAŽA“ bhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. £ «redništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon «£. 113. Št. 24. Neodvisen političen slovensko ljudstvo Maribor, dne 26. BaroCnina (Ista: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta..................3 K Mesečno.................... I K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrst* ; pi večkratnih oznanilih velik popust Letnik IV. Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na Jožefovo dne 19. marca 1912 v Celju. Na njem govori tudi poslanec dr. Krek iz Ljubljane. Do Adrije hočejo. Wer etwas wirklich und mit allen Kräften will, der setzt es durch. Wir Deutsche an der Südgrenze müssen in unserem Volke das alte Heimweh nach der iAdria so mächtig wecken, dass es zur Stärke eines Naturtriebes wird. Wenn wir alle de:reii>st den freien Weg bis zum 'Meere wollen, dann muss es unser werden. Graz, 15. Februar 1912. Rudolf Hans Bartsch. (Kdor nekaj resno in z vsemi silami hoče, ta to tudi doseže. Mi Nemci na južni meji moramo v svojem ljudistvu staro domotežje po Adriji tako krepko buditi,; da bo postala ta želja, prava naravna sila. Ce enkrat mi vsi hočemo imeti prosto pot do morja, potem si 'jo bomo priborili. Gradec, 15. febr. 1912.\ JRudolf Hans Bartsclh. Zgoraj citirane besede je zapisal znani nerriš-ko-nacionalni pisatelj Bartsch v album, katerega so izročili mariborskemu podžupanu dr. M ally ju sedaj ob priliki, ko je praznoval „Deutscher Sprachverein“, čegar ustanovitelj in vsečasni predsednik je Mally, svojo 2Sletnico. Navajeni smo na vsenemške drznoFjh in nas že nič več ne preseneča, toda dobro je vendarle, Če se vsenemške težnje kolikor mogoče velikokrat pribije, posebno če so tako jasno povedane, kakor v predle-žečem slučaju. Nemci imajo tedaj skomine po Adriji, Ni jim dovolj prostorna in obširna njihova prava domovina, ampak še več hočejo. Nenasitni so. V teku stoletji so ugrabili že silna ozemlja, a vedno bi Še radi nova. Ker se od nekdaj tako grabežljivi in hočejo vsakega mirnega sosedja vsužniti, zato . se imenujejo „jEdel-volk.“ Je to brezprimerna kulturna sramota, toda resnica je. In da bi dosegli ta Dvoj protinaravni cilj, jim je dobro vsako sredstvo. Delajo, kakor dajgjrajo vlogo pocestnih tolovajev, kil brezsrčno zada mirnemu tujcu smrtni sunek, samo da pride do njegovega denarja, zato jim je vse dobro, s Čimuri bi ugrabli našo zemljo. Nelepo zavijajo! zgodovino, ko pišejo, da živi v njih „staro domotožje“ po Adriji, med tem ko je vsemu slvetu znana resnicla, da smo mi avtohtono ljudstvo na našem ozemlju, da so slovenske pokrajine od nekdaj slovenske, N'ajsilno skušajo s svojimi bojnimi društvi pregnati slovenskega kmeta iz njegove rodne grude in brezvestno skušajo s svojimi pon omčevjal n i c ami oropati ‘slovensko mater njenega najdražjega — njene dece. S pravo peklensko zlobo zapeljujejo slovensko mladino, da bi zatajila svoj rodni jezik in odpadla od vere svojih 'očetov. H brezobzirnim izrabljanjem vseh pripomočkov se trudijo vtopiti našega človeka v Šnopsu in ga, skvariti duševno in telesno. 'To ‘so, gola, dejstva in zgodovina bo morala govoriti enkrat grozno obsodbo maš,ega nemštva. Kako grdo in nečastno je delo onih ljudi, k rojeni Slovenci 'podpirajo to prodirajoče in ropajoče nemštvo, na|m ni treba obširnejše govoriti. V človeku se vzbudi gnus, Če se spomni naših nemškutarjev in posilinemcev in rajši Ser 'z njimi ne peča. Je to preveč propala sodrga, da bi se z njo bavil pošten človek. Iz vsega tegja-tudi človek prav razvidi, kako silno je treba obsojati sedanjo politiko naših liberalcev, ki s svojim postopanjem delujejo naravnost jv smislu nemštva. Bartsch brezobzirno pove : nemštvo hoče našo smrt, preko naših ‘grobov hoče do Adrije, kar so pred njim sicer že ravno tako glasno povedali drugi, slovenski liberalizem pa očitno in z vsemi hvala, Bogu že sprhnelimi močmi hodi v boje za to nemštvo. Kako naj človek imenuje tako samomorilno politiko? Ce bi se tikala liberalcev samih, (bi si človek še ne delal hudih skrbi,, ker za liberalce je res, najboljši, da izginejb, saj jih že nihče več ne mara, toda Škoduje se s takim ravnanjem slovenskemu narodu kot celoti. Prepričani smo: slovenski liberalci so bili že mjnogokrat obsojeni od slovenskega ljudstva, pri prvi dani priliki jim bo ljudstvo zopet govorilo aödbo, da jim bo 'zvenelo vse večne čase po ,ušesih. Nemška „kultura“. Na prvem mestu pišemo, kako hoče '' ‘nemštvo prodreti preko naše zemlje do Adrije. Včasih se skuša to nasilno delo vtemeljiti 's tem, da se slika Nemce kot kulturne pijonirje, kot narod, ki ima pravico, da vsled svoje, visoke naobraženosti in inteligentnosti zavlada nadi našimi pokrajinami. Ni nam treba povdarjati, da je ta izgovor do cela jalov. Nemci imajo ponosno zgodovino ‘in lepo kulturo, toda kakšne izjeme med narodi ne tvorijo in tudi nikakib predpravic ne morejo zahtevati. Brez pretiravanja lahko trdimo, da imamo rajvno mi Slovenci kar se tiče živahnosti in prožnosti duha mnogo prednosti pred našimi nemškimi sosedi. A tudi Če bi jih ne imeli, si Nemci ne smejo radi tega prisvajati kakih pravic do nas in na,Še’grude. Dokler smo mirno in prostovoljno prenašali njihojvo jerobstvo, so lahko izvajali pravice gospodarja. Hvalijo naj Boga, da se je to toliko časa vršilo. Na naš,račun so ooogateli in postali mogočni. Sedaj pa nočemo več jerobov, hočemo samostojno voditi svojo usodo in nihče nima pravice nam to prostost kratiti. Vjsako tako samovoljno vmešavanje v naš razlvoj je krivično in nasilno. Zelasti pa ne smemo in nočemo dopustiti, ida bi nam komandirali naši spodnještajerski nemškutarji.. Kultura teh ljudi je kultura nemorale, nepoštejija in izkorišlčevanja in smatrati te ljudi za kulturne pijonirje, bi se reklo smatrati prodajalce šnopsa za dobrotnike človeštva, Ti ljudje sami nimajo nikake kulturnosti, ker se rekrutirajo po večini iz samih neznačajnih odpadnikov ter je vse njihovo hotenje in nehanje skvarjeno in zastrupljuje. Glasno potrjujete naše trditve list „Michl“, ki so ga začeli izdajati v Ptuju Ornigovi pristajši proti Maliku in njegovim zvestim. Toliko neotesanosti, surovosti in prostaštva je težko kje najti kot v tem listu. Ne da bi hoteli zagovarjati Malika, ali da bi se spuščali v stvar |sa- Moj piišlc. Peter Skuhala. V maji 1911. Spo sen, pač tak slatko sen spo, pa me zbüdi düh. Se ves zaspani, sen si meso oči, pa zaglednen dtiha, ki je sto pri mojen ‘štampeti, Zjamotani je bijo v belo halo, na glavi je mejo nekšo tülavko, lica pa nesen viđjo, je bijo pač düh. Dregejtec me, pop ad n e po čelen teli, čeravno sen bijo žje odrasen pajbar. Düh mi namiigjnè, da naj stanem, se oblečen, pa gre n žjin. Kumäj odpren dveri, pa srna bla že na vieken, 'široken, lepen poli. Pšenica, pa žito blo že zrelo, oves, koruza, kramperi so bli v najlepšoj rasti. tratva zelena pa veka. „Glej, kak Bog skrbi za lüdi!“ reče düh. Prišla srna v rašlčico. Hitro sma bla pri kjraji. Groza! Kre šume je tekla Široka globoka 'voda. Nevarno je sükala pozrake veke kak mala hiža. Pogut-nola jih. je, pa jih na drügen kraji, zbürkala kviški, še veče, še groznejše. Ves bledi sen posto. Düh me prime 'pod pazdihoj (pašduha znabiti od „pasji duh“, primeri : „mako,ter“ „(srakoper“), pa sma bla najnok (Na mürsken poli pravimo: „ednok“, za to: „najnok“ alf' pa „naednok“ = v hipu. Ge pa pravijo ^enkrat1“, rečejo: „na ienkjrat v hipu.) prek široke vode. Kumaj stopima na süha tla, pa se žepne grozna kača pred menoj. Nobena žrd ne tak debela pa duga, kak bla ona. Odprle je svoje Široke, gnüsne lampe, kazala svoje bele kehle, pa z drugin jezikon pedikala proti meni. Dregetec me popadne po čelen životi, zobje mi klepečijo, kolena mi letejo vkjip, opo bi, \umedlo bi, pa me dregne düh1 pod rebra: „Paj, korajžo, korajžo, kaj bi se bojo! Vzemi toti noš, pa kači glavo odreži'!“ V takšen strabi resen ne vem, kak se je zgodilo. Kači je opala glava na, tla, pred menoj je stala pa lepa gospa. „Bog ti stokrat plati!“ reče, „(stodesiet let sen bla| zakleta v toto gnüsno kačjo spodobo,. zaj si me ti rdšjo, Ze večkrat bi se to lehko zgodilo, pa je od-bežo vsaki, če sen se mu prikazala. P,a sen mogla čakati več let, ka je prišo na svet, ki je mejo 'takšo moč, pa kaj, da se me je vsakš-i strašjo, pa odbežo. Ti’ si zdržo. Vzemi toti klüö, pa mošnjo, ki na njen visi! Kaj je v mošnji, bodi tebi za prvo plačilo, ka si me rešjol Jaz sen grofica Dolnjega grada, pozo-ven tegnes, gnes, ob desetih naj večerjo. Moj moš pa moja hčerka sta tüdi zakleta, jedva boš tüdi reš-jo, za to pa te čaka neko plačilo!“ To je gospa povedala, pa je spreminula. Sla sma dale, po vrateh sma šla. Tra|va ne bla veka, zelena pa, öüdno zelena. „Ali vidiš kaj?“ me pita düh. „Neb, samo z bičen pokati Öüjen!“ Düh se đotekne mojih oči. Naednok sem zava-ro orača. Žareči bo ohač, žareči plüg, žareči kunji, pa gunjac. Z brazde gori plamen,grüdje se žarečo razsipale. .Krščanski božji,, pomagajte mi!“ zakriči zdaj orač. „jPomagaj si sam!“ mu odgovori düh, napravi sv. križ, vse je preminulo. Pitam ga: „Kaj to pomeni?“ “ „Toti je bijo svoje dni bogat kmet. Nigdar mu no blo zadosti. Več je mejo, več še je štejo, ali žie po pravici, ali po krivici, na to ne gledo. Mejaš, siromak, je mejo toto njivo. Tak dugo je kmet tožarjo, ka mu je vzejo pet ogunov. Za pa je orje, p;a bo je oro do sodnjega dneva,“ Sla sma. Meni se je zdelo, ka nesma dugo hodila, da pa düh nema muje, pa sma znabiti že Bog zpo ge bila. Zaglednen človeka, ki nekaj žarečega na hrpti nosi. „Ka pa je že to za strašilo?“ „(Totega lehke rešiš. Idi k jimi!“ „Ne viipan se, lehko bi me na sunčni prah še razneso.“ „Ne boj se! Nič ti nede včinjo, gren tüdi jas, k jim ! “ „Pa hodma!“ „Pito te bo, ge bi toti mejnik dol djo? Jas bom ti pokazo torišče, pa jemi reči : iTrii ga deni ! “ Prišla sma bliže. „Krščenik božji, ge bi toti mejnik dol djo?“ „Sen ga položi!“ Najnok je sto mejnik, močno je Sto, kak da M sto že dvajset let. Njegovo telo se je zdrobilo, Kak debela gnida, beli golob pa je zletjo proti nebi. „To je njegova dtiša, ki se veselaj' v nebesa seli“, pravi düh. _ „prestavjo je svoje dni mejnik. Krivico je po-pravjo, častnih kazni pa odslužiti ne mejo časa. Bijo je obsojen vice, pa nositi kamen, doklič mu što. ne pokaže, kan ga naj dene.“ Pokazo še mi je več takšnih, keri so za nepo-korjene grehe grozne muke trpeli. Tioti 'je zaklo nedužno deklino, ki se mu je obranila. S krviavin nožen stoji žareči poleg nje, pa gleda njene 'smrtne bolečine. Tat nosi vkradjeno blago, žmetno nosi; sreča lastnika enega, driigega, prosi ga nemilo, naj vzeme svojo blago. Nasmeje se mu, pa odide mimo k večnosti, častno blago nič ne vala. Ce ga ne povrne na toten sveti, ga na onen nemre. Drügi stoji v plameni goreče hiže. Požigo je hrame na sveti. Divi lajn, v samen plameni, z žarečoj motikoj nekaj kopa. „Mejnik kopa“, reče düh, ,„jki ga je zakopo, ka ga neso mogli najti. Totega se pač boj, razneso te bi na sunčni prah!“ (Dalje prih.) mo, moramo pribiti, da je ton, v, katerem je pisian ta najnovejši znak nemške „kulture“, tak, da se mora zagabiti vsakomur, ki ima le nekoliko čuta za dostojnost. Že naslovi pove, s kakšnim pričakovanjem naj človek prične čitati. Glasi se: „Micjhl. Flugblätter L deutsche 'Abwehr, deutsches Lachen und Raufen.“ (Michl. Letaki za nemško obrambo, nemško smejanje in pretepanje.) Notica, ki principijelno označuje nar mene in smer „IMichla“, se konča: Also — Michl, hau zu! (Tiedaj — 'Michl, vdari!) Vrhunec surovosti je pa pesem, ki zaključuje ta „fino“ pisani list naših khlturonoseev. V. ilustracijo olikanosti tek ljudi jo ponatisnjemo dobesedno: Ersitzt-... (Bajllade.) Herr Malik sitzt am hohen Pferd, ein Landwirt ohne Hof und Herd, am Rossesschweif, so fester kann, hält sich der lange Knappe Jahn. Herr Malik sitzt. Er wetzt sein Schwert, das ist sein Maul, er reitet Ritter Georgs Gaul r— ein Landwirt ohne Hof und Haus, kommt auch mit fremden Gäulen aus . . , Herr Mal'ik sitzt. Jedoch das Ross ist etwas scheu ; ein deutscher Eilzug saust rvorbei, — O Rosenauer Gottheit, sieh, der Strassendreck bis an die Knie! Herr Mal'ik sitzt. Er sitzt, doch wo er sitzt, o Gott, ist purer, Weicher Strassenkot . . . Er sitzt, der Malik,, aber wie — die Weltgeschichte sieht es nie , . . die Weltgeschichte sieht es nie , , ,■ Herr Malik — schwitzt. Ce h koncu še povemo, da se ta JMidhl“ tiska pri Blankeju, kjer se izdaja „Stajerc“', ki mu v surdjvem tonu nič ne zaostaja, potem bo marsikomu marsikaj jasno. In taka Bognasvarujtónltura naj bi zavladala pri nas. Ne bo nič — Michl! Shodi in tečaji. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Tjukaj se je vršil dne 23. t. m. ’ gospodarski tečaj, na katerem so predavali gospodje Rožnik, Krištof, Pušenjak, Ozmeci in dr, Korošec, * Udeležba je bila mnogobrojna. Župnija Sv. Lovrenc koraka na čelu naših zadružnih organizacij in upati je, da je shod prinesel za zadružno delovanje novih misli in osveženega navdušenja. Ormož. Vkljub temu, da so en dan pred tečajem dali ljubeznjivi liberalci po okolici razglasiti, da je tečaj odgoden, se je vendar dne 24, t. m. zbralo v kletarskem društvu nepričakovano lepo število okoličanov na socialni tečaj, pri kateremu so govorili gospodje dr. Korošec, Meško, Pušenjak in Rožnik, Led je tudi v tem okraju prebit in krščansko-socialna misel vkljub vsemu ljutemu nasprotovanju vrlo napreduje. V naših ljudeh je pogum in s pogumom gre vedno zmaga vštric'. Dobova pri Brežicah. Pri nas se je vršil včeraj vrlo uspeli politični shod S. K. Z. v hiši gospoda Petana. 'Shodu pa je predsedoval vrli kmet Ogorelc. iz Rigonc. Ziborovalni prostori so bili natlačeno polni politično zrelih in zavednih slivenskih volUcev. Državni in deželni poslanec gospod dr, Ivan Benkovič je poročal o državnem in osobito o deželnem zboru. Vsi navzoči volilci so ob velikanskem navdušenju odobravali postopanje slovenskih deželnih poslancev ter jim izrekli popolno zaupanje in zahvalo za možati in neustrašeni nastop v dež. zboru. Št. Andraž pri Velenju. Včeraj po rani maši je poročal poslanec gosp. dr. Karol Verst otv šie k na shodu, ki, je bil izvanredno dobro obiskan, o dež. zboru in o delovanju drž. zbora. Poslanec je odločno in jasno zagovarjal stališče poslancev S. K. Z, (v dež. zboru. Volile! so burno pritrjevali njegovim izvajanjem. Vnela se je živahna debata o zadevah občine in okraja. C. g. župnik Jodl se v laskavih besedah zahvali poslancem S. K. Z. za njih trud in izrazi poslancu dr. Verstovšeku popolno 'zaupanje,kar so volilci pritrdili s trikratnim „živijcri-klici. Št. Andraž pri Velenju. V nedeljo: se je vršil pri nas 'jtudi občni zbor katoliškega izobraževalnega društva. C. g. župnik Jodl je poročal o delovanju društva v preteklem: letu. . , n V odbor so izvoljeni ti-le: Blagotinšek Franc, predsednik; Tiajnšek Jože,> podpredsednik; Uratnik Jakobi knjižničar; Jocll' J., blagajnik; Brunšek 'Ant., tajnik, Posvetovalo se je tudi o prireditvi kake igre. Tečaj za župane, obč. svetovalce, od-zornike in tajnike priredi »Slovenska kmečka zveza* dne 14. aprila t. 1. v Marjboru. ■ i‘ Italijani napadli Beirut. Preko Londona prihaja vest, da so italijanske bojne ladije dne 24. t. m. bombardirale turško mesto Beirut. To mesto leži ob obali turške province Sirije, je važno trgovinsko mesto z dobro luko in šteje 120.000 prebivalcev. Mesto je izza križarskih vojsk zgodovinske važnosti. V starem veku Jse je imenovalo Berytus. V zadnjem Času so prinesli razni italijanski listi, med njimi tudi milanski „Persevjeranza“, vesti, da se je sedaj po smrti avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehrenthala odločila Italija, da temeljito spremeni svojo dosedanjo politiko. Oibstreljejvianje mesta Beiruta to potrjuje, in so bile tudi popolnoma resnične vesli, glasom katerih 'je . odplulo dne 21. t. m. pred Tarentom vsidrano laško vojo brodovje iz luke z zapečateno ordro. Pretečeni teden je Vladalo v italijanskem vojnem ministrstvu izvanredno živahno gibanje, iz katerega se je brez dvoma dallo sklepati, da namerava Italija zadati Turčiji odločilen udarec. V bojnih pristaniščih se je baši v zadnjem času delalo 'z, mrzlično silo, kajti italijanski vladni krogi so bili prepričanja, da je trenotni mednarodni položaj, prijeti Turčijo na kakšnem občutljivem mestu izvejn Tripolita-nije zelo ugoden. In baŠ konferenca italijanskega vrhovnega vojnega; poveljnika v Tripolisu, generala Ganeva, katerega so poklicali v Rim, v vojno ministrstvo, potrdi povsem dejstvo, da so se v KJvirinalu odločili, na vsak način prisiliti Tlurčijo, da pripozna aneksijo Tripolitamije. Dne 24. t. m. je torej priplulo italijansko vojno brodovje, obstoječe iz oklopnic ^Garibaldi“1, „par lestre“ in „Volturno“, pred Beirut. V luki je bila Še vsidrana ena turška topničarka „Awm-Illah“ in 'ena torpedovka. Pojveljnik italijanskega brodovja je poslal turškemu valiju poziv, da mu izroči omenjeni turški ladiji. Med posvetovanjem valija s poveljnikom omenjenih turških ladij, torej še pred določenim rokom, so začele italijanske bojne ladije bljuvati ogenj na turški ladiji, ki sta se hrabro borili. Na turški topničarki je izbruhnil ogenj, eksplodiral je kotel in lajdija se je potopila, Moštvo se je pravočasno reši- lo. Tudi torpedovko so potopile krogle italijanskih bojnih ladij. Ena krogla j!e tudi zadela poslopje Banke 'Ottomane;; poslopje je deloma porušeno. Mesta samega Italijani niso bombardirali, toda* umevno je, da se je vseeno prebivalstva polastila najprvo velikanska bojazen, a za tem huda nevolja. Bati se je usodepolnih mednarodnih zapletlja-je(V), kajti Francija, ki že izza znanega slučaja za-plenjenja francoskega; parnika pisano 'gleda Italijo, je takoj odposlala v Levan to eno bojno ladijo. ki naj varuje interese Francije. Temu vzgledu je sledila Še tudi Anglija. Kaj bodo storile druge države, se še ne ve, toda brezdvomno je mednarodni položaj zopet skrajno napet. Nekateri listi pravijo, da je bombardiranje Bei-ruta posledica navdušenega sprejetja; aneksijske predloge v italijanskem parlamentu. Dne 22. t. m. je bila namreč sprejeta v italijanski zbornici ob velikanskem navdušenju cele zbornice z ogromno večino aneksijska vladna predloga. Vladna predloga je bila tudi v drugi zbornici, v senatu, navdušeno sprejeta. Tudi na ulicah je prišlo do navdušenih demonstracij za eneksijo in so Se ponavljale ovacije pred parlamentom in kraljevo palačo. Politični pregled. Državni zbor. Vlada pripravlja za prihodnje državnozborsko zasedanja dva nova zakonska načrta. Ena predloga se tiče ustanovitve inženirskih zbornic. (Tozadevne razprave prizadetih ministrstev so že zaključene. Za Češko se namerava ustanoviti češko zbornico v Tep-iieah. Nekatere kronovine bodo imele skupne zbornice, tako MoraVška in Slezi j a, Galicija in Bukovina, Tirolsko in Predarlsko, Koroško in Solnograško. Kratnjskai in Istra. Nove zbornice bodo urejene enm ko kot zdraviniške zbornice. Dalje pripravlja vlada tudi predlogo elektricitetnega zakona, s katerim še hoče zlajslii omogočiti ekspropriacije napeljave električnega toka za gonilne in telefonske naprave. Aekrenthal. Dne 23. t. m. popoldne so ob impozantni udeležbi. vznanctev in velike množice ljudstva položili v rodbinsko grobnico v Doksanu truplb pokojnega grofa Aehrenthala. Krsto je blagoslovil praški nadškof kardinal fSkriblensky, Med pogrebci je bil tudi minister zu zunanje stvari grof Herchtold. Ostra sodba o delovanju grofa Aehrenthala. Pariški i„iParis-Journal“1 je priobčil povodom smrti bivšega avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehrenthala Članek iz peresa dr. Hinkoviča, v kar terem povdarja pisec, da splošna javnost vse preu-godno presoja delovanje grofa Aehrenthala in da je bil grof Aehrenthal zastopnik one brutalne avstrijske tradicije, ki hoče izvajati vsestransko zatiranje in tlačenje Slovanov v prilog Mažarom in Nemcem. Clankar povdarja, da je bila aneksija Bosne in Hercegovine sicer res dobra za Avstrijo, toda ob priliki aneksije se je vse premalo gledalo, na potrebe v teh deželaji bivajočih narodov._Zato pa tudi sedaj izsesavajo Nemci in Mužari kri Slovanom v Bosni in Hercegovini, Umrlega grofa Aehrenthala zadene tudi vsa krivda na inscenaciji onih zloglasnih ;veleizdajniških procesov in on je bil tudi tisti, ki je bil največji sovražnik narodne avtonomijie dugjosijovanov, dajsirav-no se je za to zavzemal celo tudi avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Mlinski. V petek dne 23. t. m. predpoldan se je predstavilo uradništvo novemu skupnemu finančnemu ministru Bilinskemu. Pri tej priliki je imel novi skupni finančni minister zanimiv nagovor, v katerem je obrazložil svoje razmerje do urjadnijštva in Označil delovanje in delokrog uradništva. H koncu je zlasti poudarjal, da uredništvo v občevanju z ljudstvom ne sme biti birokratično, najmanje pa še v občevanju z Jugoslovani. Zagotovil je tudi, da se hoče priučiti hrvaščine, tako da se bo lahko razumel z ljudstvom, ki mu je izročeno v; oskrb. Japonci na Dunaju. Cesar je sprejel v posebni avdijenci deputacijo japonskega generalnega štaba, ki ima namen študirati avstrijske vojaške razmere. Nemčija. Bavarski princ-regent bo dne 17. marca osebno otvoril bavarski deželni zbor. Bavarskemu ministrskemu predsedniku baronu Hertlingu je princrregent podelil red sv. Mihaela I. razreda,' kar, se smatra za najjasnejši dokaz popolnega zaupanja. Bosna in Hercegovina. Nadškof dr. Stadler je preklical interdikt, ki ga je svoj čas razglasil nad Zjajedmco, po katerem niso smeli biti svetni duhovniki člani te politične struje. Bolgarija. V bolgarskem sobranju so prešle na vrsto razne korupcijske zadefve. Justični minister je odgovarjal na interpelacijo poslanca Paparičeva, v kateri slednji vpraša vlado, če so isti znane gotove' nepravilnosti pri denarnem gospodarstvu in slučaji korupcije, katere so obdolženi nekateri udje ministrstva od Časopisja in javnega mneinja, in če je to res, kaj li namerava ukreniti vlada. Minister je povdarjal, da takšne zadeve ne tvorijo predmet Interpelacij. Iz vpogleda v uradne spise ni mogel minister dognati, Če so v interpelaciji izrečene obdolžitve istinite, tudi ni mogel konstatirati nobenega slučaja kakšne nered-nosti v denarnem gospodarstvu. * * “ * Češka banka „Bohemia“ je ustanovila skupno z bolgarsko trgovsko banko y Ruščukju veliko bolgarsko akcijsko družbo. Vstaja na Kitajskem. Dne 19;. t. m. so proglasili Urgo za glavno mesto Mongolije. Mongolska vlada je razpisala carino na kitajsko blago. Vstaja v Mehiki. Uradno poročajo, da se vstaja v Mehiki vedno bolj širi. Vstaši plenijo amerikanska 'posestva. Na južni meji je bil dne20. t. m. boj in so imeli rebeli 37 mrtjrih, 6 rebelov je bil yjetih. Vladne čete so pa imele 11 mrtvih in 9' ranjencev. Raznoterosti. Župnik Tumbah. Častitemu gospodu župniku Tombahu pri Sv. Petru pod Sv. gorami, o katerem smo poročali, da je nevarno obolel, se je bolezen o-brnila na boljše. Želimo mii skorajšnjega okrevanja. Umrl je častiti gospod Janez Wolf, vpokojeni župnik, danes ob 'AS>.. uri popoldne. Pogreb bo v sredo popoldne, , ; i , • Osebna vest. C. g. baron 'Zuko pl. Zukanija je prevzel službo duhovnega voditelja pri nunah kar-mel’itarc'ah v Fužinah v koizjanskem okraju, Smrtna kosa. V Rušah je umrla dne 24. t. m. gdč. Mička Novakova v 22. letu svoije stardsti. Lahka ji zemljica! .V Poljčanah je umrla V nedeljo gospa Malci Drofenik, soproga trgovčeva, po dolgi in mučni bolezni. Ranjka je bila sestra gostilničarke v Narodnem domu v Mariboru. Naj v miru počiva! Naše sožalje! Poučni tečaj. Vabimo na poučni tečaj,! ki se Vrši v Skalah pri Velenju v župnišču v sredo dne 28. februarja. Predavatelji: gospod državni in dež. poslanec dr. Verstovšek, gospod profesor bogoslovja dr. Hohnjec, godpod živinorejski inštruktor Krištof. Zadetek ob 8. uri predpoldne. Odrasli in mlaJdeniči uljudno vabljeni, Prazniki. Sedaj so vsi škofje goriške nadškofije izdali odločbe, ki se tičejo praiznikoy. Vkß škofije v goriški nadškofiji bodo (edine glede 'pravnikov, V dnevih odpadlih praznikov ostane dosedanja slovesnost, ostane sveta maša, ostane pridiga, ostane' popoldanska dlužba božja, ostane prejemanje svetih zakramentov: verniki pa ne groše, ako se ne udeleže božje službe in opravljajo hlapčevska dela. Obrtniki in trgovci. Vsak, kdor sa le količkaj peča z javnimi zadevami, moral špoznati, da se slo- -..itvi« OfhUl venski obrtniki in trgovci veje premalo zanimajo za ; svojo organizacijo. Njih cilj bi moral biti, 'da se za Spodnji ‘Štajer ustanovi lastna trgovska in obrtna komora, kakor jo imajo Zgornji Štajerci v Ljubnem. Slovenski deželni poslanci so v zadnjem zasedanju, ko so se še upali, da bo dež.; zbor delal, vložili predlog, v katerem se vlada poziva, da predloži državnemu zboru načrt take zbornice za Slovenski Staler. Mislili bi, da bosta obe spodnještajerski obrtno-trgovski organizaciji podpirali to nakano, toda nasprotno. Pač so se prirejali trgovsko-obrtni plesni venčki, a za interese svojega stanu nista organizaciji nič storili. Liberalizem je povsod neploden, kjerkoli se vgnezdi. Dež. učiteljišče in „(Sprachverein.“’ 'Že nekoli-kokrat smo bičali, ker je naše mariborsko deželno žensko učiteljišče sodelovalo pri 25jletnidi nemškega Sprachvereina, Kako opravičeno smo pisali, nam zamore priznati vsakdo j če pomisli, da je ta Sprachverein ono društvo, katerega predsednjiku je Hans Bartsch napisal v spominsko knjigo besede, ki jih prinašamo na uvodnem mestu. Bež. učiteljišče, ki ga vzdržujejo tudi Slovenci, mora/ seveda sodelovati pri društvu, kojega namen naj bi bil po Bartschovih besedah uničenje slovenstva. Kdor te logike ne razume, je udarjen s slepoto. Štrajk šolarlev na Koroškem. „Miru“ poročajo iz Sel: „Otroci slovenskega razreda so začeli, v pondeljek dne 19. svečana štrajkati, 'in ne zahajajo več v šolo. Vzrok je ta, ker učitelj na tej šoli do - krvavega pretepa. V slovenskem razredu je nad 100 o-trok, v- nemškem pa le 19. S pretepa,vanjem otrok do krvi bi učitelj Milonig rad spravil otrojke iz slovenskega v nemški razred, Minoli teden je Kralhoferje-vega tako pretepal, da mu je privrela kri iz nosa in ust in je še drugi dan krvavel. Šolska oblast nam je poslala posiilinemšikega suroveža/, slovenski učitelji pa sle morajo potikati po nemišikih krajih, iTeh-le razmer ljudstvo ne bo več prenašalo! Konec mora biti enkrat Šolskim škandalom na Korofekem ! Tudi ljudstvo ima prafcdco govoriti, če se gre za šolsko mladino, ne «amo nemškonacionalna trmoglavost šol-i skih oblasti. Zfahtevamo disciplinarno preiskavo učitelja Miloniga in za našo šolo slovenskega učitelja, ki ne bo naših otrok do krvi pretepaču!, ampak bo imel zanje srce.“ — Res, azijatske razmere. „Adria“, delniška pivovarna v Trstu. Jadranska banka v Tirstu in gospoda 'Peter in Jurij Lieb-man so dobili vladno dovoljenje za ustanovitev imenovane družbe, katera prevzame od leta 1820 eksistirajočo in sedaj moderno urejeno 'eksportno pivovarno in sladovno v Senožečah. Delniška glavnica znaiša K 1,000.000, od katerih je z. aportom in potom privatne subskripcije že K 700.000 pokritih, ostalih K 300.000 bode pa izloženo še te dni na jajvno sub-skripcijo. Proti umazani literaturi. Že leta in leta se je mnogostransko delalo z (večjim ali manjšim vsptehom za neobhodno potreben boj proti umazani literaturi. V ta boj so se sedaj združile tri velike orgajnizacije in sicer družba katoliških gospa za Nižjeavstrijsko, katoliška ljudska družba in državha družba za ljudsko izobrazbo. Delokrog teh združenih organizacij se bode raztezal čez delo Avstrijo. Centrala se nahaja na Dunaju, kamor se naj tudi naslovijo pritožbe, naznanila itd. 480 tožb proti zagrebškim listom. Zagrebški državni pravdnik je vložil 480 tožb proti urednikom zagrebških listov. Tožbe se nanr-^ajo na kratka dobo 'Čuvajevega banovainja, se tičejo konfisciranih člankov in vsebujejo prestopke proti tiskovnemu zakonu, Preiskave so se že pričele. Dine 23. t. m. je bil samo eden 'urednik zaslišan v 10 slučajih. Konfiskacija listov se nadaljuje. v Štajersko. Maribor. Rudolf Perš, učenec ' v Maribor/u, stanujoč v Kpiehuber ulici št. 31, se je pred nekimi dnevi igral z součencem Kristijanom, ki ga je vrgel v bližnji jarek s tako silo, Ida si je Ferš strl levo stegno. Maribor. V mariborsko bogoslovnico je 'sprejel v drugi letnik bogoslovec g. Jos. Dušič iz Pišec. Do sedaj je bil v Zagrebu. Maribor. Dramatično 'društvo predstavlja dne 4. suše a zvečer v Nar. domu, krasuo ljudsko igro v 3 dejanjih „Kmet in grajščak.“' Pri predstavi svira pomnoženi orkester Glasbenega društva, kateri bode nudil pri itej priliki lep, izbran koncertni užitek, na kar posetnike nagega gledališča Še ppsebno opozarjamo. Raše. Na lovskem plesnem1 venčku dne 17. t. m. so si lovci (tudi nedeljski) delili, dobitke z.a pridobitev množine političnih kozlov, ki so jih nastreljali dne 12. t. m. Prvo kolajno si je stekel gospod Vikt. Glaser, Živijo! Spodnja Sv. Kungota. V nedeljo 'dne 3. marca popoldne po večernicah ob 3. uri se vrši v hiši g, Franca Temerla na Gradiški št. 15 shod K. Z.- (Govoril bo drž. in dež. poslanec, Franc Roškar, Možje, volitai, pridite! Velika (Nedelja. Dne 3. marca po večernicah ima dež. poslanec Meško v prostorih g. Miklna politični shod, na katerega so prijazno vabljeni vsi de-želnozborski volitai. Sv. Trojica v Halozah. (Napredno gospodarstvo.) „(StajerO“1 čuti večkrat potrebo, da še tudi v take reči vtika, katere ga čisto nič ne brigajo. Zar tegadelj pa, je tudi’ napredno zmago pni tukajšnjih občinskih volitvah po svojem proslavljal. Da je rudi trojičkim gospodom v svoji naprednjaški jezi dal brco, kakor oni osel, ki je še na pol mrtvega leva z nogo brcnil, da bi se naid njim maišjčevai, je samo-obšebi umevno. Bolje bi pa bilo, da bi o tej zmagi molčal, ker tukaj o hvalisanem naprednjaštvu, rar zun dolgov, nič ne čutimo, nasprotno vlada strašno nazadnjaštao, to pa posebna glede občinskih cest, katere so v takem stanu, da se Bogu usmili. Poglejmo si cesto, ki vodi do farne cerkve, ,Je to cesta? Ne, to je mlakuža in nima primere v celih Halozah, Blato je tako, da voz do osi v njem tiči in se uboga živina strašilo muči. N'ali tisoč ljudi bodi- po, tej cesti v cerkev, nosijo mrliče na pokopališče in ker po takem blatu ne morejo hoditi, hodijo po njivah, in. po travnikih in delajo strašno šikodo. Seveda, tukaj se ne vozijo ptujski naprednjaškii (gospodje, zategadelj pa se tudi za to cesto nič ne brijgajo. T[am kjer pa imajo Steude, Osterberger, Sima,' RebeliŠ in drugi svoje gorice, tam so napravili lepo, novo cesto, tukaj pa, kjer vozi haloški trpin,in uboga patra, pase naprednjaki nie ne zmenijo. Za ono cesto v Gruško-vje, kjer ima rOrnig in Blanke gorice, je dal okrajni zadtop leta -1910 220 tK podpore (glej proračun za leto 1910), a za to cesto pa niti počenega groša ne. Tukaj glej, dragi Haložan, kvko naprednjaki .za te skrbijo. Zdrami se in spreglej in videl boš, da naprednjak ni tvoj prijatelj. 'Tedaj proč ž njimi; pri bodočih volitvah se otresi naprednjašikih verig. Ti pa, dragi „Stajerc“, ki imaš za ljubega kmeta samo prazne besede, dejanj pa nič, pridi sedaj v Haloae in vtakni svoj nos in dolgi jezik v to haloško blato in se nažlempaj tega haloškega blata (ne vina) in uvier-j'eni smo, da ne boš nikdar več naprednega gospodarstva hvalil. O tej cesti Še bomo govorili na višjem mestu. (Trbovlje. Pretečeni petek dne 16. t m. je u-mrl, kakor šmo že poročali, tukajšnji občinski redar gospod Josip Homolak, rodom Ceh, Rajni je bil 47 let 'star in je okrog 19 tat opravljal svojo službo vestalo. Bil je p,ri t'uk(ajŠnjem,ohč(ihsfvn splošno priljubljen. Poznal ga je vsakdo kot poštenega in nepristranskega moža. Da je bil umrli res priljubljen, je pokazal njegov pogreb v nedeljo popoldne, pri katerem so bili mnogoštevilno vsi' stanovi zastopani. Gospod Homolak je že več ;let po malem bolehal; vendar je skoro do zadnjega opravljal svojo službo. Koliko je rajni moral pretrpeti v svoji službi je razvidno uz tega, da je bil pred leti v Trbovljah on edini redar. Ce pomislimo, da je bita tedaj ljudstvo pri nas še jako podivjano, se moramo pač čuditi, da mu je bilo mogoče red ohraniti. Kjer je mož svoje telesne moči z delom preobložil, je moral tako zgodaj v grob. Pregovor pravi: „Nehvaležnost je plačilo sveta.“ In resničnost tega pregovora se je pokazala tudi pri gospodu Homolaku. Dokler je bil zdrav in se žrtvoval v službi, vsa čast mu, a ko