\ Leto I!., štev. 4! poštnina pavediriMu V Lfnbljanf, četrtek dne 17. februarja I82f. Posamezna štev. 1 K fsha|s ob 4 afutraf. Btane celoletno .. 180 S Bess&to« ••*••• 15 • ca zased, ozemlje ■ SCO . ca inozemstvo . • 40» Oglasi za vsak mm vfStna stolpen (SS on) 2 K ®all oglasi do SO mm stolpca (53 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UrednI&tvo: MJkloSičcva cesta «t 16,* Telefon it. 72. Uoravnlštvo: Sodna ulica it. 6, Telefon St. 3& Bačun kr. poŠt. ček-urada štev. 11&L& Ljubljana, 16. februarja. V arhivu mestnega magistrata najdeš debele fascikle spisov o boju občinskega sveta proti draginji mesa. Odkar obstoja mestna občina ljubljanska belili so si mestni očetje muslimani in trije zemljoradniki. strankami< je Iz5ran poseben redak- Po volitvi novega predsednika n- cjjskj jn taktični komite, v katerega stavnega odbora je bil izvoljen posl.; pošlje vsaka stranka po tri člane. Momčilo Ninčič s 27 glasovi, en, Demokrati so izvolili v ta komite glas je dobil Trifurovič, 12 sr!--ov- ( poslance Vojo Marinkoviča, Juraia nic pa je bilo praznih. j Demetroviča in dr. Žerjava Nove izvozne carine. Vladni ustavni načrt sprejet kot podla ia spec. debate. BEOGRAD 16 febr. (Izv.) Na| Beograd, 16. febr. (Izv.) Danes glave, kako bi nuddi občinstvu me- »A^lK^SS sarje in peke ki so prodajah meso ^aT^usta^i U** proti pa i «ow^eMtao V svrto <^se m kruh predrago alt pa oddajali |onmnistI, klerikalci, narodni klub, P™*? TS , ItS in HrlS ta živila po slabi vagi, za kazen po- drzi kontrakt z vlado in drugimi topili v Ljubljanico. Zadnja leta pred vojno ni bilo vprašanje draginje mesa nič manj pereče. Na pritisk uradništva in drugih konsumentov je občinski svet osnoval takozvani «Draginjski odsek», ki naj bi zatrl draginjo živil. V ta namen je dala mestna občina nekaterim mesarjem za Mahrovim zidom prostor za stojnice po jako nizki najemnini in proti zavezi, da bodo prodajali kilogram mesa po 20 do 40 vinarjev cenejša kot drugi mesarji. Kmalu se je izkazalo, da to sredstvo ni uspelo, ker je bilo . meso slabeiše. Odpreti lastno mesnico mestna občina nikdar ni imela poguma, ne toliko zaradi tega, ker se take mesnice nikier niso obnesle, marveč največ zaradi političnega vpliva, ki so ga imeli interesenti. Nekoliko večji pogum je pokazala mestna občina v reševanju draginje iik pred svetovno vojno, ko je v lastni režiji nakupila par pošiljatev argentinskega mesa ter ga izročila v podrobno prodajo mesarjem. Kar se je zgodilo med vojno, ko je miest-na občina klala živino vseh vrst na lastni račun ter. meso tudi na drobno prodajala" in ko se je pečala s prekajevanjem, ni šteti v normalne čase. šele današnje razmere smemo smatrati kot nadaljevanje normalnih predvojnih Časov. Sedaj že zopet vi-dfmq iste pojave: Skakanje mesnih cen v zvezi s periodičnim pomanjkanjem mesa. Na stvari ne izpreme-ni ničesar dejstvo, da so danes neprimerno višje cene kot pred vojno. Tako prihaja za ljubljansko mesto zopet stalno na dnevni red vpra- Beograd, 16. febi. (Izv ) Danes je bila seja financijsko ekonomskega komiteja ministrov, na kateri je trgovinski minister Kukovec predložil nove uvozne in izvozne tarife. Izvozna tarifa je bila z malimi iz-premembami sprejeta ter bo še te dni objavljena O uvozni tarifi se bo razpravljalo v eni kasnejših sej. Izvozna carina za pšenico osiane v iznosu 30 par na kilogram v srebru prištevši 50 odstotkov obrtnega davka. Koruza in ječmen sta carine prosta; na oves je plačati pet dinarjev za 100 kilogramov (za sedaj pa je izvoz ovsa prepovedan). Za okro- gli les je zvišana tarifa, na rezan les pa znižana na minimum 100 do 200 dinarjev za vagon kakor je predlagal minister za šume in rude. Za govedo do 500 kg 500 dinarjev, nad 500 kg 1000 dinarjev. Od konj znaša carina 500 dinarjev, od prašiča 100 dinarjev. Vse te postavke se povečajo za 50 odstotkov vsled obrtnega davka. Oglje je carine prosto. Sploh je večina predmetov, ki so bih do sedaj obremenjeni z izvozno carino, oproščenih izvozne carine, n. pr. sadje, hmeli, čebele, alkohol, žganje, pivo, vino, mineralne vode, žveplena kislina m snha roba. Skspoze L!oyda Georgea. Ia. Premirja ne ho, zlasti ne sedaj,, ko so. sinfajnovci- obkoljeni ia ne morejo stopiti ž nikomur v zvezo. Dalje je London, 15. februarja-V današnji seji poslanske zbornice je izjavil .. Llcya George: Pariška konferenca ne pome-nia niti revizije niti opustitve versail-Ieška mirovne pogodbe. Predlogi pariške konference se razlikujejo od onih predhodpjih konferenc v tem, da jim je pridejah enoletni obrok, katerega znesek se izpremeni z naraščanjem nemškega izvoza, glede sevreške mirovne pogodbe se je izrazil ministrski predsednik: V največjem interesu angleške države, kakor tudi vsega sveta je, da vlada v Orientu in v Srednji Evropi mir. Sploh bo angleške zastop- oziroma, da se cene previsoko pov-spejo. Treba je vse potrebno ukreniti, da se izognemo tej nevarnosti, oziroma da se že sedaj previsoke sanje zadostne preskrbe s cenenim nike na londonski konferenci vodila ta mesom. misel. Glede dogodkov na Irskem je Ako bi ostala Slovenija po sve- deial Llo>"d George: Dejanja ki krši-fovni vojni pod okriljem neokrnjene io discipIino' ^ strogo kaznova' Avstrije, fji se moralo ljubljansko mesto odločiti za radikalno rešitev tega vprašanja. S prevratom pa se je položaj ljubljanskega mesta v tem oziru še bolj temeljito izpreme-nil. Slovenija tvori del sedaj emi-oentno agrarne države, katere gospodarska bodočnost je v naitesnejši zvezi z eksporiom, agrarnih produktov in iorej tudi mesa vseh vrst. Slovenija je neposredni mejaš Italije m Avstrije, iorej država, kjer je veliko popraševanje po mesu in mesnih izdelkih. Italija potrebuje naše meso ne Je za kritje konzuma v primorskih mestih, katera so naše dežele zalagale že pred vojno z mesom, marveč,tudi za večja druga italijanska mesta. Tudi Švica, Češka in Nemčija prihajajo za ekspori živine in mesa iz naše države v poštev.v Geografična lega Ljubljane in Maribora je taka, da nobeno drugo mesto v državi nima toliko predpogojev, da postane izvozna postaja m meso. S to možnostjo in s tem SVO!" nastane nujna rotreha go-KfSke. Pre«reditve. Ljubljano in ™°r * jreba opremiti kot ekspertni središči. V Ljubljani in v Mariboru morajo nastati velike klavnice z vsemi modernimi pripomočki. Ze sedat imamo malo eksoorino klavnico v Mariboru in ker Ljubljana ni znala pritegniti te.trgovine na se, sta si Kranj in Vrhnika uredila večjo klavnico za izvoz mesa. S tem dejstvom pa nastane za našega konzumenta težak položaj, ker mu preti nevarnost da ostane vkljub preobilici klavne živine brez mesa. onKail govornik, da se vlada ne bo dala oplašBti z grožnjo, c}a izbruhne Železniška stavka. Zbornica in država naj pobpita. red na Irskem se v kratkem vzpostavi. Lord Curson je govoril o splošnem "položaju v Evropi in je omenil, da je stanje mnogo bolje kakor pred letom dni. Nepretrgano sodelovanje velesil, zlasti Anglije in Francije, je resnično jamstvo za mir v Evropi. Nato je govornik podal pregled o drugih delih Evrope in izjavil glede Rusije, da bi bita Vojna nemogoča z narodom, s katerim so fc" "'.Usnjene trgovske zveze. Revizija štetja v Sloveniji? Beograd, 16. febr. (Izv.) Ministr- j murju, ker se je dognalo, da so ne-stvo za sociaino politiko bo izvršilo kateri nemški popisovalni komisarji revizijo popisa v Sloveniji in Medji- • vršili popis v korist Nemcev. Se ena trboveljska afer?. Beograd, 16. febr. (Izv.) Komisija, c^emesa ^^Ša"^ na klanje ra ekspori namenjene zi- ^ * Trbov^ .-e iTonštatirala, da vrne ah oodaja gotove količine mesa -e trboveljska premogokopna družba od strani eksporterjev po zmzanih uganjaia razne mahinacije na račun cenah na korist domačega občinst- države in oškodovala državo za mno- va ne smatramo za brezuspešna, pač go tisoč kron. Trboveljska družba je pa Ie za paliativna sredstva. Radikal- med drugim zaračunavala naročilne no in za vedno pa se da vprašanje liste (Bezugscheine), ki so bili plačani draginje spraviti z dnevnega reda, v avstrijskih kronah, v lugoslovanskih ako se ljubljanska mestna občina sa- kronah. ma udeleži eksporta ter ustanovi s prizadetimi gospodarskimi krogi veliko eksportno podjetje za izvoz mesa in mesnih izdelkov. Pri tem ne bo mestna občina le zaslužila lepe novce, ki jih bo lahko porabila v Umik socijaiisfov v laiki zbornici. Rim, 16. febr. (Izv.) Na današnji seji italijanskega pnrbmenta so socialisti umaknili vše svoje predloge z ozirom na določitev cen kruha, Stanje predsednika Masaryka. Praga, 16. febr (Izv.) Zdravstveno stanje predsednika ne kaže tako naglih sprememb, da bi bilo potrebno izdajati dnevne bulletine. Sestanek konference v Portorose. Pariz, 16. februarja. (Izv.) Končno je določeno, da se konferenca nasled-stvenih držav snide dne 15. marca v korist'svojih občanov na* ta ali oni Portorose. Na dnevnem redu so štiri način, marveč bo mogla tudi odlo- tocJf. R ElTn? čilno 'vplivati na odda|, in cepeme- g -s sa za domače prebivalstvo. Zlasti aTOiro . ogIske monartije: 2.) siromašne in manj unovite ljudi bi urety{ev brzojavne in poštne službe; tako preskrbela v zadostni izmeri s 3.) razdelitev premoga; 4.) izmena prav cenenim mesom. V nasprotnem produktov .nasledstvenih držav. slučaju bo prebivalstvo še naprej na j-;——-- milost in nemilost izročeno malo-1 Dunaj, 16. febr. (Izv.) Z danas-številnim eksporierjem, ki bodo ne cene na progahJužne železnice brezobzirno polnili svoje žepe na njim dnevom so zvišane vse prevoz-škodo domače javnosti. 1 na avstrijskih tleh za 50 odstotkov. Adolf Ribwkar. Newyorfc, 16. februarja. Caruso baie . I umira in je bil davi že previden, « i. UiUUill Ud uumiliti ».1.1« —---- ----s— . na kar je zahteval Giolifti, da mu Stanje m vznemirljivo. Med prebi zbornica izreče zaupanje. Dnevni j valstvom in politiki pa vzbuja bole-red, s katerim izraža zbornica vladi; zen živahno diskusijo, zaupanje je bil sprejet z 273 gla- —^.n««.: — —.s«*.*« sovi proti 66. Socialisti izjavljajo, PGlitiCS?! pOSOSai« da <0 opustih začasno obstrukcij- BEOGRAD. 16. febr. (Izv.) Danes s!:o taktiko iz edinega razloga, ker j popoldne so imeli sestanek delegati so videli, da gredo vse meščanske j zemljoradničkesa in demokratskega stranke sklenjeno proti socialistom, j kluba zaradi ustavnega dela. Zernljo-Vsled umika socialistov ni več ra- radniki so predložili h čunati z razpustom parlamenta. Bari. 16. febr. (Izv.) Fašisti so napadli danes tukajšnji magistrat, osvojili poslopje napodili župana, ki je socialist in odstavili občinsko u-pravo. Zažgali so rdečo zastavo, ki je vihrala na magistratu in razobesili italijansko trobojnico. Nato so napadli delavski dom, znosili nakup vse arhive in pohištvo ter ga zažgali: — Padova, 16. febr. (Izv.) Kmefje-n?jemniki na vdeposestvu grofa Ca-meriniia so napadli gospodarsko poslopje" oskrbnika, ki ie poklical na pomoč karabinerie. ti so pozivali narod, bilo je nad 400 ljudi, na red, a ker so kmetje grozili nadalje z nasiljem, so karabinerji zače'i streljati in ubili e—r ' -rr ve? .pa iih ranOi- — med Rusijo in Romu-■ niso. MOSKVA. 14. febr. Romunski zu-nanij minister je poslal Čičerinu sno-ročilo, kjer izraža želio po medsebojnih dobrih odnošajih. Vsaka izmed obeh držav naj se odreče vmešavanju v notranje zadeve druge. V io svrho je romunska vlada predlagala, naj se odnosi jejo v Rfco delegati, ki naj predlože ^rašanfa, ki se bodo rešila pri pogajaniih. Po dm-gih. vesteh se je Anglija ponudila, prevzeti vlogo posredovalca. Uradniško iwalaetie v &vstršp. Dunaj, 16. februarja. (Izv.) V finančnem ministrstvu so se začela danes pogajanja med zastopniki vlade in odposlanci državnega uradništva glede izboljšanja plač. Zastopniki uradništva so izjavili, da je minimalna zahteva uradništva zboljšanje plač za 100 odstotkov, nakar je zastopnik fi-nančenga ministrstva izjavil, da je ta predlog nesprejemljiv. Nato so zastopniki uradništva izjavili, da ne mo- ........... ............ct bazo svoi ustavni načrt. Pašič bo proučil načrt zemljoradnikov in dal jutri zem-Ijoradniškemu klubu odgovor. Verjetno je. da bo odgovor negativen, ker vlaua ne more sprejeti zemljo-radničkega načrta. Razpravljanie z zemljoradniki za vstop v vlado se bo vršilo kasneje. Zagreb, 16. februarja. .Jutarnji list" javlja iz Beograda, da je poslanec m bivši minister dr. Drinkovič posetil ministra dvora lankoviča ter se pri njem informiral, ali bi regent Aleksander hotel sprejeti odposlanstvo Radičevih seljakov, ki nameravajo izročiti spomenico Hrvatske republikanske seljačke stranke. Minister dvora mu Je odgovoril. da mora o tem obvestiti vlado, od katere pristanka je avdijenca odvisna. Zagreb, 16. februarja. .Jutamji list" poroča iz Beograda: Prihodnjo nedeljo priredi republikanska stranka v Beogradu shod, na katerem bo govoril Radič. Beograd, 16. febr. (Izv.) „Politika" javlja iz Sarajeva, da se je vršila včeraj v Sarajevu konferenca centralnega odbora muslimanskih organizacij, .aa kateri se je razpravljalo o politimem ooložaju in nadaijni taktiki muslimanov napram strankam v konstituanfa. Diskusija je bila jako živahna, ker so se pojavila različna mišljenja. Do sklepa ni prišlo in se bodo posvetovanja danes nadaljevala. Določila se bo pri tej priliki taktika stranke napram vo< dilnim strankam v kenstituanti in zavzelo stališče napram vprašanju reot* ganizacije pokrajinskih vlad in izpo-polnitve centralne vlade. Eeograd, 16. februarja. (Izv.) Prestolonaslednik regent je sprejel dan« v avdijenci nadbiskupa Bauerja ra škofa jegliča n Aksamoviča. Angleži o nsiito volit* vali. locdon. 15. februarja Lord BryCA ki se je mudil'kot odposlanec angleškega zunanjega urada pri zadnjih volitvah v Črni gori, je izjavil, da M se volitve izvedle vzorno in pokazale sropniRi uičiuuiaivci lijaviu, ua uc m«- da je našla misel priključitve Crae rejo voditi nadaljnih razgovorov in si gore Jugoslavm splosno odobravanje pridržujejo vsake nadaline ukrepe. Ustavotyorn^ ^kup^in.vbojn^ajnoz- Velikanski gSedališki škandal na Blunalu. Dunaj, 16. februarja. (Izv.) Pri današnji predstavi Schnitzleijevega ciklusa ..Reigen" je prišlo, v dvcrnrm gledališču do kolosalnih škandalov. Po tretji siki so vdrli v gledališCe pobalini, zasedli lože, pometali iz njih publiko, a nato začeli metati na oder in v parter fotelje. Več oseb je ranjenih. Pobalini so ženskam trgali obleko. kradli nakite in denarnice. Publika se je uprla in prišlo je do pretepa Ker se je policija pokazala jako pasivna, je stopila na njeno mesto gledališka pozama bramba. ki je s curki vode izpraznila gledališče. Ves parter je bil poplavljen z vodo in ima radi tega gledališče veliko škodo. Spooadi so se nadaljevali tudi na Ringu, ki;r je bilo razbitih in pokradenih par izložbenih oken. Berlin, 16. februarja. Državna vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt, s katerim se določa 6. marec leta 1921. (nedelja) kot splošen žalovalni dan. Načrt se nanaša samo na letos. Moskva, Io. februarja. „VestnSc" de-meetira vesti o upora pomorščakov v Kronstadtu. nost, odstraniti vse ovire, ki bi mog!« tej združitvi nasprotovati_ Rim, 16. febr Minister za zunanje zadeve grof Sforza odpotuje 18. t. m. v London, da se udeleži zavezniške konference, ki se snide 21 februarja t 1. Dunaj, 16. februarja. A-udžareki tu naji minister Gratz in zvezni kanclif Mavr sia imela dopoldne pno konferenco o modaiiteiaJi izvršuve mirovne pogodbe in zlasii odstopuve zspadne Ogrske Avstriji. Rim, 15. februarja. Listi .poročaj« iz Neapclia: Policija je zaplenila fti kro.Ti ladje .,Ancoca''. ki je pnšia i* Rusije, 160.000 rubiiev v zlatu, ki so bili skriti v r.eki kabini. Denar je deponirala do konca preiska^.e pri italijanski državni banki BEOGRAD. 16. iebr. (Izv.) Na podlagi pooblastila ekonomsko <1-nančnega ministrskega komiteja je minister za šume in ni Je sklenil pogodbo s skupino nemških industrijalcev za n:-bavo koksa v zameno 200.000 ton železne rude iz driavr.e-;a rudnika v Lut-jji. Btograd, 16. februarja. (Izv.) Mmf-strstvo za agrarno reformo bo pričeto z delitvijo zemlje dne 15. marca in to delitev končana v marcu. Politične r Zaradi zaplcnitve premoženja nemških takozvanih obrambnih društev v Jugoslaviji se zadnje dni zopet razburjajo razni velenemški krogi na Dunaju in avstrijski minister jim obeta, da se bo ponovno zavzel za «Schulverein» in <:Siidmarko». Da se avstrijsko zunanje ministrstvo briga za zaščito pravic avstrijskih jurističnih in fizičnih oseb v Jugoslaviji ji peč ne moremo šteti v zlo. Poudarjati pa moramo, da se je vsakemu društvu v naši državi, ki je delovalo v mejah obstoječih zakonov, pustila popolna svoboda. Pravica vsake države pa je, da se zavaruje proti rovarjenju društev, ki imajo, kakor «Siidmark», Schulver-ein» itd. edinole namen, da pod krinko razširjanja kulture in napredka rovarijo proti edinstvu naše države. Da se giblje delovanje teh društev v tej smeri, je dokazalo njihovo ponemčevafao delo pred vojno jn za časa vojne. Toda ne samo to, še sedaj opažamo v Avstriji znake, ki kažejo, da ta in slična društva niso opustila dosege svojih teženj, temveč da so jih celo razširila, da ne delujejo samo na io, da bi ponem-čili naš narod, ampak celo na razpad naše mlade države. To dokazujejo razne prireditve v Avstriji, na katerih govore člani in celo predsedniki teh izrazito protidržavnih društev. Omeniti hočemo prireditev v spomin mariborskih dogodkov v Gradcu, na kateri sta govorila v popolnoma iredentističnem zmislu profesor dr. Miihlbacher in socialno-de-mokratični deželni svetnik Resel. Zlasti prvi gotovo ni govoril v duhu spravljivosti med obema državama, ko je zagotovil vsem Nemcem, da bo prišel dan, ki bo zlomil verige Maribora in Spodnje Štajerske, in ko bo Maribor zopet postal svoboden in nemški. Deželni svetnik Resel je med drugim povdarjal, da je bilo med mariborskimi žrtvami več delavcev, ki niso hoteli, da bi oni in njihovi otroci prišli pod zaostalo kulturo, ki bi jih oropala materinskega jezika, in ki niso hoteli priti pod jugoslovansko kraljevsko gospodarstvo. Delavstvo je dokazalo, da hoče vzpostaviti edinstvo vsega nemškega naroda na svetu. — Druga taka prireditev se je vršila dne 27. januarja t. L v Gradcu ob priliki ustanovitve vsenemške zveze. Med drugimi govorniki sta govorila proti obstoju naše države predsednik «Siidmarke>-, profesor Patte-rer in znani župnik dr. Mahnert, ki je omenjal podjarmljene brate v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem rer jih prosil, naj vztrajajo, dokler ne pride dan njihove osvoboditve. Svoj govor je končal s pesmijo, ki poživlja Nemce, naj se krvavo maščujejo za zločine, ki so jih zagrešile srbske morilske roke nad Nemci v Mariboru. Udeležba in govori predsednikov in članov društev, zaradi katerih se je poslanec dr. Ham-pel pritožil, jasno dokazujejo namen teh napadalnih in protidržavnih društev. Naša vlada nima samo pravice, ampak tudi dolžnost napram lastnim državljanom, da jih ščiti pred delovanjem društev, ki imajo edinole namen, da bi zrušili s tolikimi žrtvami ustvarjeno zgradbo naše države. [ priključitev Bolgarske federativni .• Jugoslaviji. Hrvatski republikanci j prepuščajo, da se o tem vprašanju prvi izjasni Beograd. Danes se vrši' v Beogradu seja glavnega odbora srbske republikanske stranke, kjer bodo delegati poročali o posvetovanjih in zaključkih v Zagrebu. -r Nas državni bndžei Iz Beograda nam poročajo, da so z neznatnimi izjemami predložili vsi državni uradi svoje proračune. Včera se je v ministrstvu za fwsnce sestala prvikrat komisija, ki ima nalogo, izdelati celokupen državni budžet Po izrecnih navodilih ministra za finance mora postopati komisija s skrajno varčnostjo in odobravati poedinim resortnim ministrstvom samo one postavke, ki so neobhodno potrebne za točno in pravilno funkcioniranje državnega aparata. + Dr. Beneš v Parizu. Iz Pariza javljajo 15. februarja: Ministrski predsednik Briand je danes popoldne sprejel češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša in se ž njim dolgo časa razgovarjaL Izročil mu je tudi veliki križ francoske častne Jegije. -h Albanske homatije. Iz Krfa javljajo čez Atene 15. februarja, da imajo albanske čete v Argirokastru povelje, naj se pripravijo na pohod proti Tirani. Baje se vlada boji napada nacionalistov, ki so nezadovoljni z notranjo in zunanjo politiko, T Dogodki na Irskem. Iz Corka javljajo 16. fbruarja: Na kolodvoru v Innishannenu na zapadu corške grofije je močan sinfajnovski oddelek napadel vlak, v katerem je bilo poleg potnikov še 40 vojakov. Vojaki so pričeli streljati in vnel se je Ijut boj, tekom katerega je bilo šest vojakov ranjenih in dva sinfajnovca usmrčena. Šest potnikov, med njimi ena ženska, je podlegla ranam, ki so jih dobili pri spopadu. Veliko je ranjencev. -r Angleško delavstvo in tretja infernacionala. Iz Londona poročajo dne 14. februarja: Neodvisna delavska stranka je pripravila za zborovanje, ki se vrši koncem meseca marea, med drugim tudi resolucijo, v kateri stranka izjavlja, da ne more sprejeti 21 moskovskih pogojev, ki jih je bil poslal izvrševalni odsek tretje internacionale na vprašalni poli. -f Japonska in razmere v sovjetski Rusiji. Iz Varšave poročajo dne 14. februarja. Agencija <-Orient» doznava, da se japonska vlada zelo zanima za morebitna pogajanja med francosko in poljsko vlado. Udeležba Japonske pri teh pogajanjih bi se nanašala na razmere v sovjetski Rusiji. Razna poroCila. Prosvefa. Narodno gledališče. Drama: Red A. Četrtek. 17. febr.: Jereme: Miee Hobbs, Red C. Petek, 18. febr.: Jerome: M!?« Hobbs. Red D. Opera: Četrtek. 17. febr.: Massenet: Thais. ReJB. Petek. 18. febr.: Nicolai: Vesele /enske vrindsoreke. Red A. Josip Rijarec —■ stalen član sloven ske opere. Na prizadevanje ravnatelja ljubljanske opere F. Rukavine je tenorist Josip Rijavec podal pismeno obrezo, da stopi takoj po svojii vrnitvi iz svetovne umetniške t n meje v Narodno gledališče kot stalen član opere. Slovenska javnost bo gotovo 7. velikim zadovoljstvom pozdravila uspeh ravnateljstva naše opere, kateremu ee je posrečilo pridobiti za slo vensko opero najodličnejšega tenorista Jugoslavije. — J. S. BACHOV PASI JON PO EV ANO. MATEV2U. Skušnje za panijon se vrše v »Slavčevi« sobi v Narodnem domu in si cer ta teden: za oba moška zbora v četrtek in soboto ob sedmih, za oba ženska zbora v petek ob Šestih zvečer. Ker se naj pasijon žo v kiatkem izvaja, prosim polnoštevilne udeležbe pri skušnjah — Dr. Cerin- k — Kolektivno razstavo slikarja Pečen-ca-Se!ina in kiparja Jurja Skarpe v Ullri-chovem umetniškem salonu zagrebška kritika odklanja. Oba raistavljalea «ta absolvente zagrebške višje umetniške šole. — »NJIVA« se je jedva pojavila, pa je že izvestnim ljudem napoti in predmet za poulično prerekanje, mesto resne diskusije. Nepodpisani podlistek v »Slovencu« pod naslovom »Znanost in vera« seveda ne zasluži odgovora. Pribijem samo, da je g. Smodej glavni urednik »Slovenca«, dovolil anonimnemu mazaču, da me dolži plagijata in napiše: ^Pregled nI nič druzega, kot dostikrat skoraj dobeseden posnetek raznih gopsodarskih in političnih notic v »Jutru«. — Vzdržujem se vsako eodbe o »ličnem pisanju. —K. — Nato šolske knjiznicc. V adnjiii 3. itev. »Jugoil. njivo« jo zanimiva razprava o naših šolskih knjižnicah. Kako je bilo s knjižnicami na naših srednjih šolah pred vojno, vemo v-i. Slovenski od delek je bil navadno prav skromen. V osmi šoli so počenjali Jurčiča, ki ti «a prečitel že na nižji gimnaziji. Nemške knjižnice so bOe bolj bogate in Nemci t-u se zanje tudi pobrigali. Kar se pa tiče dragega slovstva, n. pr. hrvaških kr.ji. si dobi: Ie malokaj v roke. Sedaj pa ie prišel preobrat — vzgoja .-e reformira, treba je preurediti knjižnice. Prof. Ba-zala, ki je tudi pisal o tem, je povedal resnico, ko je rekel, da se učimo pač o literaturi, ne pa literature. Kaj pomaga, če tb učenec, kdaj je pisatelj rojen in kaj je napisal, če pa ni ničesar čitaL Dandanes hitro živimo, kultura hitro raste, zato je treba, da učenec kmalu spozna starejše pisatelje, da se potem razvija z modernimi. Vse to mora pospeševati ska knjižnica. Naše knjižnice bodo potrebovale temeljite preureditve. Knjižnica je po mnenja pisatelja najvažnejši del šole Posvetiti bi se ji moral en profesor popolnoma in ta bi moral nadzirati, kaj in koliko se pi*«. Treba bo naše knjižnice spopolniti r. jugoslovansko in slovansko literaturo, čitanjc glavnih slovanskih pisateljev bo treba sistematično gojiti. Danes dijaštvo čita manj nego pred 30 leti. Naloga šole. oziroma knjižnicc je, c'a se znani učcnca r. glavnimi deli svetovne zlasti pa slovanskih literatur. — Nove francoske drame. 2e dolgo časa ni francosko gledališče bilo tako dobro založeno z novimi deli evojih pe=ni-kov-akademikov. kaor zadnji čas. Nova dela so predložili Donuav, de Flers, Capus in Bourget. Komedija Roberta de Flers »Le retour« (povratek) je popolne uspela. Ravno tako Alfreda Capusa -Ma-rignv« in Patih, Bourgeta cnodejanka »Soupcon« (Somnja). Od velikih dramatičnih del so imela. »Apassionatac od Pierrea Fondaiea, potem »La maison du Bon Dieu« od Edmonda Flora in - Je A' aime« od Sache Gui+roa poseben uspeh. — Gostovanje »Hlahola« v Jugoslaviji. Začetkom junija pride v na; o kraljevino slavno češko pevsko društvo -Klahok iz Prage. Društvo bo. priredilo koncerte v glavnih mestih. -,- Sporazum med srbskimi in hrvatskimi republikanci se precej živahno komentira v beograjskih političnih krogih. Na eni strani se temu sporazumu ne pripisuje velike važnosti, ker se smatra, da ne bo dolgotrajen. Srbski republikanci so mnogo realnejši politiki nego Radi-čevci ter se ne bodo spuščali v demagogijo hrvatskih republikancev, zato sta mogoče le dve možnosti: ali prevzemo srbski republikanci vodstvo republikanske stranke, kar pa gotovo ne dovolijo Radičevci, ki jim je ravno protisrbska agitacija in borba proti « srbski premoči* nad hrvatskimi kmeti največ pripomogla do vspeha, ali pa da bodo Radičevci, ki so mnogo močnejši, izkoriščali srbske republikance, kar je pa malo verjetno. Splošna sodba pa je, da je ta republikanski sporazum kompromitiral pred narodom tako srbske kot hrvatske republikance. — Kar se tiče spomenice, ki jo nameravajo republikanci izročiti regentu, se ne ve ničesar gotovega, zvedelo __________ se je samo to, da so republikanci 1 i odstotkov, za popolno federacijo in zahtevaio • Beograd, 15. febj (Izv.) V kratkem se otvorijo kurzi za izobrazbo carinskih uradnikov. Tudi v Zagrebu in Ljubljani bo tak kurz. Beograd, 15. febr. (Izv.) Tukajšnji poslanik češkoslovaške republike Kalina je posetil ministra trgovine in industrije dr. Kukovca, s katerim se je razgovarjal o trgovinskih zvezah med našo kraljevine in Češkoslovaško republiko. BEOGRAD, 14. febr. V Parizu se dne 25. t. m. sestane zavezniška komisija za razdelitev podonavskega brodovja. Našo državo bo zastopal g. Avramovič, delegat naše vlade pri transportni sekciji zveze narodov. Praga, 15. febr. (Izv.) «Lidove Noviny> poročajo iz Znojma, da je hotel tamošnji Nationalrat izvesti privatno ljudsko štetje v vsem okraju. Ker so pa neprevidoma prišli oni, ki so hoteli štetje izvesti, tudi k češkim strankam, so Čehi stvar naznanili. Vsled iega je bilo aretiranih več oseb, med njimi tudi županov namestnik. Pri hišni preiskavi je bilo konfisciranih več obtežilnih spisov Aretirane so po zaslišanju izpustili, proti županovem namestniku doktor Fritzu pa je vložena ovadba. Budimpešta, 15. febr. (Izv.) Na današnji produktivni borzi so padle cene slanini od 240 na 140 kron za kilogram. London, 15. februarja. Po vesteh iz Carigrada, namerava ustanoviti Ke-mal paša samostojno državo Anatoli-jo, katere snltan bo Osman Fundh. Pariz, 15. februarja. Reparacijska komisija je sklenila, da se ladijski ma-terijal. ki ga mora Nemčija izročiti, takole razdeli: Francija dobi 53 odstotkov, Belgija 33, Češkcsio-. a;ka pn * OSEBNA VEST. Dvomi :>vetuik van Pogorelee, na službovanje prideljen kr. generalnemu konzulatu na Dunaju, je trajno upokojen. * Za generalnega inšpektorja državnih železnic je imenovan Mihajlo Tič, bivši srbski minister javnih del. PROMOCIJA. Na vseučilišču v Zagrebu je bil promoviran 15. t. m. za doktorja prava abs. jurist g. Ma-kso Peter I in. * Strah katoliških bankirjev. Včerajšnji «Slovenec> je posvetil Ribni-karjevi odredbi, s katero se zasežejo v javni prid prostori šestih ljubljanskih bank, malone cel stolpec. S tem je menda hotel dokazati, da je zaseg bank baš katoliške bankirje najbolj zadel. Namesto, da bi «Slo-veneo, ki je vedno vpil proti «ban-kirjem in kapitalistom* pohvalil Rib-nikarjev korak, ga pobija ter skuša zagovarjati zlasti ^Gospodarsko banko», ki se je po svojem delovanju in po svojih ciljih razlikuje od drugih bank samo po tem, da špekulira s katoliškim denarjem in to še na bolj riskanten in brezobziren način kot drugi. Tako se je katoliški socializem zopet v praksi izkazal v pravi luči Drugačne besede, drugačna dejanja. Poverjenik Ribnikar je od bank popolnoma neodvisen. On ni v nobeni banki upravni svetnik in tudi nima ne ene bančne delnice. Ako bi bili klerikalci prepričani, da je Ribnikar «prežet popolnoma liberalno-kapitalističnega nazi-ranja», kakor tudi «Slovenec». bi sedaj ne vpili na ves glas kot vpijejo, ko je Ribnikar posegel tudi po katoliški banki. Katoliških bankirjev je strah pred Ribnikarjevo odredbo, ker jih je strah pred socialno pravico, ki se ima uveljaviti tudi nad njimi. * BERACIJ*' PRI -GOSPO! ARSK! BANKI«. Današnji -»Slovenec« slika klerikalno »Gospodarsko banko« kot kup beračije. Uboga banka posluje šele od 1. julija 1920- naprej: začela je »s skromnim kapitalom štirih milijonov ter je šele pozneje povišala svojo glavnico na 06em milijonov«. Tako klerikalno časopisje. V resnici pa je ta klerikalna banka ena izmed najmočnejših bank v Ljubljani, ki kar plava v izobilici denarja. V ta privatno kapitalistični zavod so klerikalci naložili ves denar, ki so ga prištedile njih zadruge in druga klerikaina gospodarska podjetja. Računa se, df razpolaga »Gospodarska banka: s kapitalen: od 150 milijonov kron. Da je temu tako, dokazuje investicija tega r r.voda pri vseh večjih podjetjih zadnjega časa. pri Trboveljski pre-mogokopni družbi, pii Mariborski stav- Ljubljana, 16. februarja. beni družbi, pri Vevški papirnici in drugod. Denarna moč »Gospodarske banke« je taku velika, da knpuje podjetja v ne izmemo visoki ceni, ko že vse dru<»e banke omagajo. Reberce n. pr. je kupila klerikalna banka- za 18 milijonov kron, do Čim niso hoteli drugi ponudniki dati več kot devet milijonov kron. Pozneje se jc ta kupčija storairala. Ako bi »Gospodarska banka vsaj del svojih ogromnih sredstev porabila za zidanje norih hiš, bi mogla postaviti celo vrsto krasnih zgradb. Tega pa katoliški bankirji očividno nočejo storiti, ker porabljajo rajše zadružni in privatni denar za špekulacijo. Zato je predrznost, če slepi »Slovenec: sedaj javnost- ter slika »Gospodarsko banko« kot skromno beračijo, ko ve vsak, da je »Gospodarska banka« eno največjih kapitalističnih podjetij. * ŽELEZNICA KOČEVJE-REKA. Kakor poroča Jugoslovenski LIoyd, se meseca aprila prične s trasira-njem projektovane železnice Kočev-je-Brod-Moravice-Reka in je upati, da bo v dveh letih stekla toli potrebna železnica, ki bo direktuo spojila Slovenijo z morjem. Projektova-na železnica bo velike važnosti uc le za Slovenijo, ampak tudi za naše sosedne severne države, ker bo ves promet iz vnanjih držav osredotočen v naše Primorje. Nova železnica pa bo imela tudi važno strategič-no svrho. * Končni rezultat ljudskega štetja v Celjn izkazuje 6874 prebivalcev, med njimi 5698 Slovencev, 195 Sr-bo-Hrvatov, 93 drugih Slovanov, S45 Nemcev in 43 drugih narodnosti. Jugoslovanskih državljanov je 6349, tujcev 307, neodločnih 218. Mesto šteje 880 mož posadke. Po veri je 56 pravoslavnih, 6603 katoličanov, 10 grškokatolikov, 171 protestantov, 1 musliman, 25 izraelitov in 6 brezkonfesionalce". * Rezultati ljudskega štetja v Srbiji in Vojvodini. Kakor nam javljajo iz Beograda, se je v Beogradu s predmestji vred naštelo približno 220.000(?) prebivalcev, vštetih je 10.000 vojakov kakor tudi večje število vojnih ujetnikov. Za druga mesta v Srbiji so se ugotovile naslednje številke: Šabac 9000 (pred vojno 17 000), Požarevac 14.000 (pred vojno 18 000), VaJjevo 9000 (pred vojno 9500), K«--v?ujevac 16.000 (p-ed »vo 20.00''. Razmerje med moškimi in ženskami je skoraj povsod 3:4. Definitivni rezultati ljudskega štetja se ugotove v 20 do 25 dneh. Iz Vojvodine so doslej znani naslednii približni rezultati: §ubo- uca 11S.000, Novi Sad 39.000, Vih šec in Veliki Beckerek po 33-000, Senta 34.000, Velika Kikinda 31.000 in Pančevo 27.000. Zdi se, da bodo imela v Jugoslaviji tri mesta nad 100.0G0 prebival" :v, štiri nad 50.000 in 25 nad 20.000 prebivalcev. * ITALIJANI O PLENILI GRAD. TRSAT. Stanovalci, ki stanujejo poleg starega Frankopanskcga gradu na Trsatu pri Reki. so v soboto ponoči opazili, da peljejo Italijani težko ualožene vozove pri zadnjih vratih iz gradu. Italijani so odpeljali razne starine, pohištvo in slike. Sosedi so o dogodku obvestili hrvatske oblasti. * Neveljavno traukiranje. Odredba cd dne 5. januarja 1921, št. 458/21 glede frankiranja tiskovin z razpo-lovljenimi lOparskirai znamkami, se preklicuje- Po 20. februarju 1921 tako frankiranic ni več veljavno. * Črne koze v Celju. V Celju so sc pojavili v zadnjem času zopet trije novi slučaji koz. V Ipavski ulici je zbolel Anton Plavšak, v Prešernov: ulici soproga dr. Schurbija, na Glavnem trgu pa pekovski pomočnik Štefan Passero. Slednja dva bila sta odposlana v bolnišnico. Pe-karija Antlej, kjer je bil zaposlen imenovani pomočnik, ostane do na-daljnega zaprta. Glasom uradnega poročilo je bilo letos v mestu 11, v okolici pa 21 slučajev koz. * Dva kovčka vtihotapljenih bankovcev. Na zagrebškem državnem kolodvoru je zasledila policija predvčerajšnjim nekega sumljivega potnika. Ponujal je raznim strankam v nakup bankovce po 100 in 50 kron brez žiga in markice. Bil je aretiran. Našli so pri niem dva polna kovčka takih vtihotapljenih bankovcev, skupaj za 1,032.000 kron. Bankovce je vtihotapil vinski trgovec Josip Na-dav iz Murske Sobote. ' VOLKOVI V KOČEVSKIH GOZDIH. Kakor se z lovskih krogov poroča, se klati po kočevskih gozdih okolo 15 volkov, ki so napravili že mnogo Škode med divjačino, kakor I tudi kmetom, katerim ropajo ir trga-io drobnico. Nevarni so tudi Ijudem. zlasti otrokom, ki obiskujejo šolo. V Koprivniku je prošli teden Auersper-gov gozdar ustrelil 44 kilogramov težkega volka, pri Goteuicah pa so našli zastrupljeno volkuljo. Odbor za pokončavanie volkov izplača za vsako pokončano žival nagrado 1500 K. * Avstrijskim državljanom v Jugoslaviji. Prejeli smo in objavljamo: Avstrijsko zastopstvo naznanja avstrijskim državljanom, da morajo vse vloge na jugoslovanske urade biti pravilno kolkovane ter mora biti priložena tudi poštarina, ker se vloge sicer ne rešujejo. — 378 * Besov aretiran. Danes zvečer je bil aretiran bivši pisarniški kanclist stanovanjskega urada Drago Besov na svojem stanovanju v šentpeter-skera predmestju. Ko je stopil v za-por, je cinično pripomnil: <-Slede še drugi!» * «AMERIKANCI» NA ZAGREBŠKI POŠTI. Tudi na zagrebški pošti so opazovali že dalj časa odpiranje in spoliranje amerikanskih pisem. Toda te manipulacije so se izvrševale tako previdno, da iim niso mogli na sled. bele velika smrtna nesreča, Vi se je pretekli petek zgodila v Sa-raoboru, jc razkrila vso zadevo. Družba mladih poštnih uradnikov je napravila izlet v Samobnr. A ko so se ponoči vračali, je avtomobil zadel ob brzojavni drog, poštni uradnik Gjuro Dencht -?i je pri tej priliki razbil glavo. Hri ponesrečencu je potem našla policija nekaj spoliranih pisem in aretirala vso družbo. Dozdaj so aretirani trije poštni urainiki. iu sicer: Ivan Markovič. Adam Barieko vič in Milan Suša, ki svojo krivico deloma priznavajo, a v glavnem zvračajo krivdo na Dcnclita. * POLETNI ČAS Kakor poroča piaška «Tribuna», je ministrski svet češkoslovaške republike skltail, da letos ne uvede več poletnega časa. * Pustolovec in goljuf. Ljubljansko policijsko ravnateljstvo zasleduje pustolovca Joco Galinoviča, 29 let starega, elegantnega Spličana, ki se je v Ljubljani izdajal po nekod za «revolucionarja», drugod za »-trgovca z medikamenti», drugod zopet za «akademikav'. Med koroškim plebiscitom je okoli Vrbskega jezera rogov&l, po plebiscitu pa je hotel organizirati nekako koroško ^legijo smrti" -n jc več mladeničev sledilo n*egovim lepim besedam, dokler ni pustil vse na cedilu in jo z znatno vsoto ponihal neznano kam z izgovorom, da gre v Zagreb organizirat prostovoljce. V Ljubljani, Zagrebu in tudi drugod je razne vplivne ose. be ogoljufal za skupno 1,200.000 K. Rop milijonarjcvcga ofroka Senzacijonalen poskus izsiljevanja. Ljubljana. 16. februarja. Danes po 10. uri dopoldne je potrkal na vrata 1. razreda vadnice na učiteljišču na Resljevi cesti okoli trideset let star dostojno oblečen človek s črnimi očali in usta zakrita : velikim robcem. Vprašal je učitelji co: -Prosim, gospodična, ali je tukaj Tonček Pollak?^ Učiteljica mu je "pritrdila, nakar je nadaljeval v resnobnem tonu^ izražajočem pritajeno žalost: ^Gospodična! Njegov oče se je smrtno ponesrečil. Peljal •-e je z avtomobilom.^ Človek je pazljivo opazoval vtis svojih besed, nakar je nadaljeval: <-Poslali so me, da fantka takoj pripeljem domov.s UCiteljica je bila sama prestrašena nad žalostnim udarcem, ki je zadel otroka ter je Tončka izročila dozdevnemu Pollakovemu slugi. NEZNANEC VODI TONČKA PO LJUBLJANI. Neznani človek je Tončka, ki je v rokah nosil šolsko torbico, prijel za roke in ga peljal po mestu. Iz vadnice ga je peljal namesio domov po Komenskega ulici, mimo hotela ^Štruklja?, in <=Uniona» pred glavno pošto. Pri leseni baraki ob stavbi Ljubljanske kreditne banke, kjer prodaja neka branjevka sadje in slad-Sčice, sta okoli "olenajstih stala po-•>treščka Jurij C e s a r iu Jože K a 1 -čič. pomenkujoč se vsakdanjosti in čakajoč na posel. K njima je pristopil neznanec s fantkom. Neznanec je nagovoril Cesarja: -Koliko računate, da nesete neko pismo na Šentpe-tersko cesto?= Cesar mu je odgovoril: cDeset kron!--> Neznanec je pomolil pismo Cesariu, ki ga je še pobaral: «Kam pa? Komu? Neznanec: >!i Pollaku v tovarno.» Končno je Cesar sprejel pismo in neznanec mu .ie za pot odštel 16 kron, en bankovec po deset, dva po dve kroni in novi 50parski bankovec ter pristavil: «HItro ostrešček, Jože Kalčič, je fantku dejal, ko je zapazil, da ima odvezan čf-Mček: «Zaveži si čevelj !* Deček je to storil, ne da bi spregovoril besedo. Postreščka nista zapazila, da bj bi! neznanec dečku tuj ali da bi jf. ga bal. Po končanem razgovoru ie neznanec še nekaj časa nervozno in vedno gledajoč okoli sebe sukal na prostoru pred glavno pošto, nakar je vzel dečka za roko in jo mahnil po Aleksandrovi ccsti proii Tivoliju. Kakor se je pozneje, dognalo. jo je pobral v Spodnjo Šiško... UČINEK CESARJEVE POTI. Postrešček Jurij Cesar je nesel t/ismo v Pollakovo tovarno na Šent-peterski cesti ter ga v pisarni izročil g. Karlu Pollaku m!„ na katerega je bilo pismo naslovljeno. Karol Pollak jc takoj pismo odprl in začel citati. Ze po prvih stavkih je smrtno pobledel in začel klicati pisarnisko osobje: ^Otroka so mi oropali. Držite ga!-- Pisarniško osobje sc je vrglo proti ubogemu postreščku, ki je nič hudega sluteč, prišel v sum, da e soudeležen zločina. Medlem, ko so «ni zadržali postreščka, so drugi alarmirali policijo. PISMO «CRNE ROKE». 60.00-.) DINARJEV ALI PA SMRT OTROKA. Neznančevo pismo je obsegalo 8 Pisemskih strani, pisanih z okorno roko in nenavadnim pravopisom. Iz oiima posnemamo najdrastičnejše odstavke: -Blagorodui gospod! Waš sinko se nahaja v naših rokah, in sicer v rokah društva cčrna roka». Zatorej Vam damo vejdet, ako ga hočete odkupiti, prinesite u Šiško v gostilno Keršič 60.000 dinarjev sesdesettišoč to je 240.000 K to je ena najmanjša •>vofa, kar moremo zahtevat in sicer imate tako le napraviti.® Pismo nato navaja precizne In-struksije, kako se mora izvršiti predaja odkupnine za otroka. Pravi: denar mora bit samo «ta .veliki*, ven-oar pa ne bankovci nad 1000 dinarjev JOdinarskih ne maramo. Vse je treba zaviti v en pakelček in ga oseono izročiti gostilničarki nazna-cene gostilne pod štev. 9999. Po denar pride oseba, ki bo povedala go-stilmčarki to številko. Nadalje-je v pismu grožnja: *Ako ,fi® ?r»iefcte do te ure (polu 12.) je " as Sinko izgubljen za VVas Potem si lahko mislite da živega'ne boste vidli ne mrtvega. Torej še samo pet minut peznej in sinilo ie izgubljen.« LOV ZA NEZNANIM ČRNOROKO-MAVHOM. Tovarnar Pollak je najprej vprašal v šoli na vadnici, kaj je z njegovima sinovoma, kajti vadnico obiskujeta dva, Tonček In Lojzek, prvi prvi razred, drugi tretjega. Dobil je odgovor, da je neki neznan človek odpeljal Tončka, dočim katehei ni dal Lojzka človeku, ki ga je tudi zahteval. Medtem je bila alarmirana policija. Pol. nadzornik ttabe je dal takoj s kriminalnimi orsaii: zasesti vse prometne in izhodne točke mesta. Na kolodvorih so bile postavljene straže, ki naj bi pazile ua potnike. V Šiško je takoj odšel večji oddelek, da bi izsledil roparja. Pollak sam je dal tovarniškemu uradniku VVeberju denar z naročilom, naj ga nese na označeno mesto. Weber je odšel, oborožen s samokresom, v Keršičevo gostilno, kjer so mu povedali, da je bil pud dvema minutama v gostilni neki raztrgan in razcapan mladenič, ki je povprašal po zavitku štev. 9999. Odgovorili so mu tedaj, da tak zavitek ni dospel na Keršičevo gosiilno. Mladi človek je odšel po ccsti v smeri proti Ker-šičevi tovarni vozov. V gostilni so bili naravno začudeni nad skrivnostno štev. 9999 in stopili so na cesto, da pogledajo za fantom. Zapazili so, da se v bližini tovarne razgovuija z nekim starejšim človekom. Oba sta zapazila to opazovanje in se odmaknila na tovarniško dvorišče, kjer ju je videl neki delavec. Uradnik VVeber se je iz gostilne takoj spustil za neznancema. Videl je starejšega človeka hiteti proti kolodvoru ter je bil skoraj za njim. Med tračnicami in vagoni se je pričel pravcati lov med neznancem in Web-rom. Slednjič jc Weber človeka prijel, nastavil mu je revolver in glasno zaklical: «Kie imaš. dečka? Povej! Drugače te ustrelim!«... Človek, ki je bil med tem časom snel očala in robec, se je ustrašil. Odgovoril je najprej: «Saj nisem sam. Sta še dva z menoj.* Potem pa je povedal: ^Tonček se nahaja v gostilni Triglav«. Predno je mogel Weber priklicati stražo, je ropar uteke! ter izginil med vagoni. TONČEK V GOSTILNI. Ropar je Tončka izpred poŠte vodil ~*roti Šiški. Peljal ga je mimo državnega kolodvora, šla sta mimo treh policajev. Tonček je jokal, toda ni se upal poklicati stražnika na pomoč. Črni človek je jokajočemu dečku govoril strašne besede. Pravil mu je: »Revček! Ata in mama sta se ti hudo ponesrečila. Peljala sta se v avtomobilu. Avtomobil se je prevrnil, Vsa kolesa so razbita.* Ko sta prišla do kolodvora, sta krenila v bližnjo gostilno pri Triglavu v Jer-nejevi ulici št. 269. Neznanec je Tončka posadil v kot, naročil vina in ga silil piti. Pripovedoval mu jc: Sedaj greš z menoj na Dolenjsko!* Ponovno je gledal r.a uro in naenkrat je vstal, se ostro obrnil proti Tončku ter mu grozeče dejal: «Na pij! Tiho bodi! Tu počakaj, dokler se ne vrnem, če ne bo huda!s Nato jc odšel na ^konferenco® z mladim človekom, ki je povpraševal pri Keršičtt po 9999. VESELO SVIDENJE. Tonček je čakal v velikem strahu. Nič ni upal jokati ne govoriti. Bal se je, da mu potem <-črni mož* kaj strašnega stori. Naenkrat so se odprla vrata in v sobo je stopil gospod Weber. To je bilo veselo svidenje! Še veselejše pa potem, ko sta tatek in mama zopet objela svojega ugrabljenega in zopet osvobojenega Tončka. — ČLANI ČRNE ROKE. Policija je napela vse svoje sile, da izsledi brezvestne lopove. To sc je tekom popoldneva že deloma posrečilo. Dognano je, da so rop otroka inscenirali trije moški, k! so se shajali v kavarni «Centrah. PRVI ROKOMAVHAR PRIJET. Policija je dognala, da jc eleganten mlad človek tik pred prihodom uradnika Webra v Keršičevo gostilno poslal onega raztrganega dečka, da povpraša, če je prišlo kaj na štev. 9999. Keršičevi so potem za dečkom šli na ulico in videli tega moža. Po opisu je policija na podlagi svojih kriminalnih razvidnic dognala, da mora biti to Rudolf S a 11 e r, ki je bil zaposlen v Pollakovi tovarni in stanuje tudi v Pollakovi hiši štev. 7S na Sv. Petra cesti. Okoli 4. popoldne so ga aretirali v Sartorijevi gostilni na Zabjeku. Pri njem so našli pismo, s katerim je bil pooblaščen dvigniti pri Keršičevih «pakelček štev. 9999». Glavnega roparja doslej še niso prijeli. Gotovo se skriva kje v okolici in pri znancih. Domnevajo, da ie to neki Jerai ali Jeran, ki jc bil tudi uslužben pri Pollaku. Satler do večera še nI vsega priznal. Vendar je gotovo, da bo ccla •črna roka» že v najkr^išem času v rokah pravico. Stagnacija v našem gospodarskem življenja. Pod tem naelovom je priobčil -.Trgovski list« v eni svojih številk notico s pozornim namenom, dokazati javn sti potrebo ustanovitve še kakega novega tiskarskega podjetja v Ljubljani. Pa pa bo javnost prav poučena o razmerah ki jifc slika »Trg. list« v popolnoma napačni luči, »javlja »Društvo tiskarnajev v Sloveniji« sledeče: Če se res znatna množina, tiskarskih naročil oddaja v ino zemstvo, se ne dogaja to vsled preobHe »poslenosti domačih tiskam, pač pa v sled nesrečne, za našo stroko neugodno carinske politike, ki omogoča n. pr. dunajskim tiskarnam prav uspešno konkurenco. Tudi so tehniške moči v primeri z našimi tam cenejše. Da bi naše tiskarne — to vendar ne smejo priti v poštev =a mo ljubljanske, vprašajte še druge v Slo ne mogle izvrševati naročil, ni resnično. Res pa je. da so posebno ljub Ijanske tiskarne investirale ogromne svo-te za stroje, črke in razni tiskarski material, d» morejo čim točneje postreči svojim naročnikom, če pa primanjkuje strokovno izobraženega osobja, kakor pravi ^Trg. list«, pa ne more na stvari spremeniti tudi ustanovitev ene ali še več novih tiskarn. — Brez dvoma pa je, da r.ahteva, da se mora na vsak način urediti pravno stanje teb zadolinic, da ne osta aejo mrtvi kapital, ampak kot vrednostni p2pir. ki se more polagati kot kavcija. — Slovenski tekst carinske tarife. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani ie daja natisniti slovenski tekst sedaj ve ljavnega zakona o splošni caritski t i-rifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami ter pravili o tari. Knjiga oose ga 2$ pol velike osmerke in stare 80 I". Pri naročilih po pošti naj se denar ne po šilja ua naslov delegacije, temveč na ?Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani t. Na. naročila brez d< narja so ae ozira. Z izdajo ta knjige je ustreženo nujni potrebi naših trgovskiii krogov, ker jim bo olajšano vlaganje de klaracij brez posredovalcev. Knjiga ju bo dobro služila tudi učiteljem in učen-cem na tehniki, trgovski šoli, v železni^ kili kurzlh in tudi na obrtni Soli. Carinskega zakona delegacija cima več v zalogi, pač pa ima nekoliko izvodov te knjige v zalogi se glavna carinarnica v Ljubljani, zato naj se interesenti obračajo svojimi naročili naravnost na t.«, urad. Dobave pinigavskih bikov. Pinanč-no-gospodarski komite ministrov je dovolil gospodarskemu odseku zagrebške vlade carine prost uvoz 100 pinegavskih bikov u Avstrije. Za kompenzacijo je dovoljen izvoz debelih volov iz Jugoslavije, in sicer za 100 kg bika 150 kg vola. o načinu, kako dvigniti plodonosnost zemlje. — Mednarodna finančna kontrola izvede takoj po svoji naetolitvi prisilno posojilo v Avstriji Hrvatska trgovinska banka je im*W danes dne 12. t. m. svoj izredni občei zbor. na katerem je bilo sklenjeno, da se poviša, glavnica od 60 na 100 milijonov kron. Razpisanih pa bo za enkrat ie !". milijonov, in dicer 75X00 delnic po 200 kron. Stari delničarji dobe za štiri stara er.o novo po 260 K. Snbskripeija traja cd 14. do 19. t. m. — Zgradba oficirskih "stanovanj. Financ no ministrstvo- je dovolilo vojnemu m;ni strstvu osem milijonov dinarjev kredita za zgradbo stanovanjskih poslopij za ofi cirje po vseh večjih mestih Jugoslavije — N&cijonalteadja šum v Bosni. Minister za šume in rude ar. Krizman je i javil narodnemu poslancu drju. Vladi Andriču, da smatra vse pogodbe glees lesnih podjetij v Bosni ht Hercegovini, ki so bila last inozemcev. za uničene, med temi tudi pogodbo, ki jo je sklenil rmid-ster dr. KovačeviC s Kornerjem gledi Steinbeisa. Ministrstvo- namerava izvršiti nacijonalizacijo teh podjetij s pomočjo domačega kapitala. — Odkritje cinobra in živega srebra v Sv. Pavlu v Savinjski dolini. Danijel Omerzu iz Slov. Bistrice, ki ima v Sv. Pavlu rudosledno pravico, je pri svojih rudo-slednih delih v tamošnjem rudniku zadc-i med drugim, kakor nam poroča, tudi m cinober in na, živo srebro. Prosta trgovina e žitom v Češkoslovaški V praškem ministrskem svetu se vrte važna in obsežna posvetovanja o n provizačnem načrtu za 1.1921. Iz poteka posvetovanj je sklepati, da bo zakon zbornici v kratkem predložen iu da bo na meeto vezanega državnega gospodarstva z moko in žitom stopila svobodna trgovina; istočasno bo predložen tudi tj,-koa o ustanovitvi poljedelsko-delavskih mezd in o dolžnosti delodajalcev prispe vati vfcaki dnižini delavca po 600 kron za obleko. — Gospodarska razstava poljedelskih strojev v Pragi Zemljedelska Jednota. pri redi v čaou od 12. do 17. maja 1921. ve noje do 20. februarja da bi se v isto. čaju številne udeležbe zamogli preskrbeti direktnf žeiczniški vozovi. Legitimacije in odznake, ki opravičujejo k znižanj? pristojbin za vidiranjc potnih listov, k po lovični vožnji na češkoslovaških železnicah kakor tudi k vstopu na razstava-izstavlja konzulat čchoslovaške republike v Ljubljani, Brsg st. S/l. prola plačito 30 Kč. v gotovini. Lgodnosti za čehoslo: vaške /?l?znice veljajo od 24. februarja 1921. =* Podaljšanje kočevske železnice. Glede zgradbe kočevske železnice nam pišejo iz Kočevja: L oriroot na vašo včerajšnja notico o belokr;>jn-40, London 563. Newyork U* do 145. Pra^ra 190-50 do 192.50, Švic3 2350 do 2400. Dunaj 21,90 do 22, Pari? 1040 do 1080. Valute: dolar 141 do 141,85, avstr. krone 23 do 23,50, levi 16* do 170. rublji 65 do 7l». češko krone 18!> do 185. franki 980, napoleondori 470 do 4S2, marke 211 do 243, leji it al. liro 521. — Ponudba obleke. Osješka trgovska I ijko razstavo najmodernejših poljedelskih zbornica opozarja interesente, da je £ir-| strojev in čebelarsko razstavo. ma C. Deyong v Londonu preko ministr stva za trgovino ponudila večjo množino obleke za otroke in odrasle jako dobre kakovosti s ceno od 25 do 100 šilingov za obleko, to je od 600 do 2400 K. — Izvoz sliv. V severnih državah vlada veliko zanimanje za naše slive. Ministrstvo saobraeaja je naročilo železniškim ravnateljstvom, da dajo izvozni carjem u robe kolikor mogoče veliko število vozov na razpolago. Jugoslovansko - nemško trgovsko podjetje v Nemčiji. -Jugoslovanski ln nemški podjetniki v Drs/^ftiih •;«t3n_tjli to najnatiit! ti5 - j Banka za Primoric « « . Trgovsko-obrtna banka t • Banka Brod na Savi < • » Jadranska banka . . * - » Hrvatska eskomptna bariiia » Slavonia........ Narodna šumska industrija , Eksploatacija drva -. » » « Narodna banka . . k i > Jugoslavenska banka . » i Ljubljanska kreditna banka • Prastediona Gutman Rečka pučka ban'..2 < » > s Poljedelska banka j . i ' Duorovačko parobrodno dr. Srpska banka ..... < Slovenska eskomotna banka = Poročila z inozemskih borz so zaostala vsled deloma pokvarjenih zvez. — 190 do !9-r-. denar MajO 1050 880 38?. 273 nsc 1770 1800 1470 14S? 1180 1210 740 76?> 15& 640 650 :>u 55! i 912 9000 3405 -13S 441 100 lOk 0003 6ior: 73'-' 735 650 Vremensko poročilo. t.'ut>i,5al S56 m n»t icte Dan : - 1 .ii i ti--eiSlgo alsi hl\M ! Tfttorl 1 | Ktba j ! 1«. f«br 1«. fsbr Ig. febr i. o«! :ss 5 i .11; U. ari' 730 8 f 8-0 HI. ori 780*9 • 5 0 ' i', m, -ap tlab •• a-.. M 1 mesli free. oiJ-j i " i Stela.s *C«»5«i» tt»m««tara «-t, nsrmilai *■: Vrcrtp.iha naporad: »preiMai:. »tir. vi«m. =o-jiee «!»■;* ob V-01 rUiaiJ ob 17-2S Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE 2F ČLAN «JUOOSI,OVFM-SKE MATICE»? M ■ i i i 2!alorog -Ve kucujte imporiiraneget inasemskega mila, kajti to milo je veliko dražje. Vsak* gospodinja mora dandanes štediti, yato naj rabi samo „Zlatorog- milo" kolero je v kakovosti vsem imporfiranim milom zajamčeno makovrstno, ako ne boljše. Glavno zastopstvo jer Jfranjsko: J(. Jjunc in drug, jLjubljana, Gosposvetsfa cesta 7. Zta'orog it. 3. izide danes pop. $8aroia se v u^rsuS „Jutra", Llufoilans, Sodna ulica 6. Sgcrcens&a tatica rab i vse svoje člane, naj pošljejo članarino za iekoče leto v znesku 40 K. Ljubljanski člani naj plačajo po možnosti sami ali po kom drugem v pisarni .Matice na Kongresnem trgu št. 7. Pisarna je odprta vsak delavnik od 10. do 12, in cd 3. do 5. ure. Vse poverjenike prosimo, naj pridno pobirajo članarino in skušajo pridobili čim več novih članov. Kjer matičnega poverjenika ni, pa bi ga kazalo ustanoviti, naj se oglasi kak rodoljub in koga preskrbi ali pa prevzame poverjeništvo sam. Ker je odpadlo v zasedenem ozemlju mnogo poverjsništev, od katerih ne bo mogoče vseh obnoviti, naj se razširi krog članov Slovenske Matice na vzhod in na jug. Slovenska knjiga bodi enakopravna $ srbsko in hrvatsko. Naj pride njihova k nam in naša k njim. —Opozarjamo na zemljevid slovenskega ozemlja, ki kmalu izide. Ker bo število naklade ie omejeno in je priglašenih že mnogo naročnikov, prosimo vse, ki se za zemljevid zanimajo, naj pošljejo čim prej naročnino. Na račun enega izvoda sprejemamo SO kron. Knjižnice, društva in posameznike opozarjamo na matično knjižno zalogo. Po zelo zmernih cenah je na razpolago mnogo znanstvenih in pripovednih knjig, i' med temi Peferiina-Petruške zbirka j pesmi -'Ob cesti in stepi-, Dostojev-1 •skega «Zapi$Jri in mrtvega doma > v i m hm ji"! prevodu VL Levstika, Zofke Kvedro-ve «Njeno življenje*, E. Kristana <'Prtinčarjevo pomlajen ie*, Milčin-skega «Zločinci», Ks. Meška «Slike» itd. Na zahtevo pošljemo cenik. irinie, S; prvoroteo, ima v zniosi t-rrdka. Kmet Kc„ LJaV.jaua. Zahtevajte ponr.db.-. - 375 3—1 5:1. Otrsila pisfeliiCB in oUo-ki VO' slčei (zi sede i) kupim, VGliSek {».a, ležati) prodam Po-andhe na opravo < Jutra* pod „0;ro5Jta poBteljioa". 376 a i isina ii r/r. .c/l: fjridni i c poSteni, si vsa dota -f* dela. se rprejaieta j.ri dr. S. Sarba v Kaianifcn, 277 2—1 sprejema od cO kg naprej pn.naiai ji d cevni coni tTrikž Jaako Pojovio, Ljubljana. S30 3» 5 -Sf bSjana, Gledališka ulica 7 pe priporoča sa Izdelovanje obisk : 568 k predstoječi sezoni. 6—2 essasiiaas jaszasseaaaaaaae ffi — a Bnierllionsfeo strojno Dfi. 80 ] £ Olje, (»«ko, ea vretena; 0 "»2Je za crai^aiiije-, B olj* strojm «• poljedelske stroje; ® 11Je, et^ioo a> te*ke etroje; c o!j» »»totaobile, lahko; olja . , tzrsdno težko; 01 jo a> dliudre; olj d pran pnbs. 5? lOi—51 Glavna zaloga: ' * 9 M n 9 v ■ t r-m a avftaaasaaaaaaasaaoaBaaaaaa Mi MtrAM. d.ze.L prej A. sinovi. FRANK HELLER: 61 frlgoSs gospoia Soilina. (Prevod iz švedščine F. J.) Tri! Woerz je izgubil. Z grdim rezanjem je croupier potegnil svoje novce, Sciiiemann je pa dobre volje pljunil preko svoje lastne rame na tla. Najmanj se je vsa stvar tikala gospoda VPoerza, ki je ob smehu soigralcev stavil novih petsto na številko osem. Croupier je izplačal ue-ke malenkostne dobitke drugim igral-ceincem in zopet sprožil kroglo, c1a je odbmela. Woerz ni izpustil krogle iz oči in je med tem počasi srkal svoj whisky. Ko ga je skoraj izpil, je croupier že v drugič oznanil svojo zmago. Krogla se je ustavila na številki sedem, gospod Woerz je izgubil že drugih petsto in Sčhieraan-nov brat je vprašal v nesramnem tonu: «Ali stavite še več?» «Le mir, ljubi gospod,* je odgovoril Woerz, izpraznil svojo čašo in jo dal Filipu, izvlekel nato bankovec za petsto iz hlačnega žepa in ga mirno stavil na številko osem. Že v tretjič je odbrnela krogla, drugi igralci pa so opustili svojo igro in brez Pozor! Brno 58 kron Fozor! kg sladkorja v kockah pri vsčjsm esHsara tuii! ceneje sc dobi. pri tr.-aVi S. Premrov, 2Jooto Št. 64 pri Ljubljani, nasproti gostilne „Pod lipo". 371 sape c^ledovali Woerza. Tisočpet-sto mark Tukaj je ta ogromna s\o-ta. Filip je opazoval ostre poglede raznih temnih elementov, ki so fiksirali njega in njegovega druga. Več kot predrzno je, da sva se Dokazala v takšnem lokalu, si je misliL Če od' neseva celo kožo, posvetim ne vem kateremu svetniku voščeno svečo. Krogla se je že pričela obotavljati, in igralci so glasno diskutirali, kjer se bo ustavila, še enkrat bo krožila.. kaj pa še... pri pet obstane... ne, šla je mimo, šest bo... hudiča, osem!... dobil bo!... in res, izgledalo je, da to pot zadene čevljar, krogla se skoraj opoteka med luknja mi, se zjegulji mimo pet in šest, niha na robu sedem in pade končno s slišnim ropotom v številko osem. Toda, kakor da se zgodi čudež, krogla se zopet dvigne, neznane hove moči jo vržejo iz luknje in krogla se pomika mimo številke devet v luknjo številke ena. Tam obleži. Filip že hoče izraziti gospodu Woerzu svojo sožalje, ta pa naenkrat seže za sebe, pograbi v zadnji hlačni žep, izvleče revolver in ga bliskovito napne ter naperi preko mize. 6lavije in Slovenije raz skakalnice. Natančneje spored je objavljen v »Spori u« S. 5. Prijaviti se je pri »Športni zvezi, Ljubljana, Narodni dom« najkasneje do dne 16. t. Poznejše prijave so dovoljene !e proti dvojni prijavnim IJdrlezba je dovoljenj !e članom športnih klubov, ostali morena tekmovati le izven konkurence. Momen-tano so" snežne razmere v Bohinja Se izbora e, in upamo, da se tekma na vsak način vrSL — Za emuško tekmo v Bohinju dobe vsi udeleženci in člani športnih klubov legitimacijo za polovično vožnjo v pisarni »Športne zveze;, Ljubljana, Narodni dom, do sobote zvečer do 6. ure. Šport in turistiha. st SmuSke tekme v Bohinja se vrše v nedeljo dne 20. t, m. s sledečim sporedom: I. Tekma starejših za prvenstvo Ju- — Svima špediterima i carinskim po sredniclma Jugoslavije. U svrhu osnačj jedinstvenog saveza speditera cijels Jk goslavije zagrebačko udruženje otprem nika kao inicijator saziva za 27. Febru ara o. g. u 2 sata popodne konstituiraju ču skupštinu u Zagrebu sa slijedečin dnevnim redom- 1- Pozdrav Pročelnika; 2. izvjeitaj sekretara; S čitanje i priliva! pravila saveza: t. izbor prvog odbor« iUL; 5. Satnovište saveza prema pri vred itd; 5. Satnovište saveza prema privre«! nom saveto. o revizij carina i reorgani zaciji saobračaja; Eventualija. Pristuj imadu vlastnici protokololisanih radnji speditera i carinskh otpremnika, direktott ii prokuriste ovakovih akcijskih dru Stava Za unaprijed najavljene pobrinut če se ii stanove. Prijave na udruženje saveza Fir ! ma S. W. Hofmann, Zagreb, Preradoviče* trg, " Muči Vas glavobol? Zebobol? Trga. nje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravliene so bole čine! 6 dvoinatih ali 2 ve!iki šptcijahs stcklenici 42 K. Državna trošarina po sebej. Fellerjf-v Elza mentolni Črtnik en komad 12 K. Želodec Vam ni v reda? Nckai prani Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatliic ls K Pravi balzam. 12 ste klenic 72 K Prava švedska tm'c"ura 1 velika steklenica 20 K. - Omot ii poštnina posebej, a najceneje. Enzii V.Feller. Stchira donia, Elsa-trz šU vilka 351 Hrvatska. 436 C sveče. vino. prazae soda nadi nstio-nej« Fr.Siro. Kranj, gii Vino izbrano, naravno, belo ali rde?e, novo ali staro,' po vrlo nizki ceni r.a malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Clglar, trgovina vina. Stabica, Hrvatsko. Zaporje 330 10—t MB—— CU ! s I O f o.} i m S rma ^ K ? (u p 426 62—29 ts © i. M&zini it--' 25/1. O n 3 rs< s n rs n 3 n 652 28 - i T©varn& Barva vsakovrstno blnpo. Kemično čisti obleke. Svetloiika ovratnike, za- LjaiiU^ss,Pslisnskl nasip i PodrBZeiea: Šslssborsova U PODRUŽNICE; MARIBOR NOVO SZESTO Gosposka ul. 3S. Glavni trg. pestnice m srajce._ EOCEVJS štev. 39. ^T X 2BK r 99 21 104-5t da 35 O* Zm Liubilsna, Dunajska cesta St 9 ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pšeničiio moko prvovrstno banaSko, koruzo, ove$, plenlčno otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo. ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, rlz, južno sadje vseh vrat, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salon-ski, belo člščen, bencin v zabojih, eveče, sol morsko In nemške C belo, testenine vseh vrst, kollnsko kavo in praženo ječmenovi nr kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zaboičkth in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. Jagodic i Živkovič Vukovar (Srem) 373 Na nakladališču ponujava vsako množino krompirjeve make, sirupa in druge lectarske robe. P** Pri večjih naročilih znaten popust. DELNIŠKA TIS; D. D. (prej Tiskarna Ig. pl. Klelnmeyr i Fed. Bamberg) v LjuEiljsni, flUfclošičera cesta št. IE se priporoča 35 ss za fzdaiovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta deia izvršuje kar najhitreje In po štreno strokovnih pravilih. Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dsia od najpreprosteje do najfineje vrste. knjigoveznico, Vatieaila Delniška tiskrnuti 4 i v Ljubljani