CQ/ßt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ ^ prv) PRtPHOPNIK ttunik Coat>4\lC UTTA looo PETEK, 25. AVGUSTA 2006 Leto L1X, št. 68, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Marita Volčjak Časopis izhaja ob torkih in os petkih naklada: 22.000 rzvoDOv u k- s VeČina Kovor Po napovedih naj bi pogodbo za Center za ravnanje z odpadki v Kovorju občine podpisale olčina ostaja lastnica ^ali Občin Bohinj, Bled in Radovljica. In kakšna bo usoda deponije odpadkov v Te-netišah? "V tem obsegu bo Tržič • Župani kranjske in zemljišča, na kalerega se sosednjih občin so podpisali veže tudi renta, ki jo bodo do- Pismo o nameri o izgradnji bili kot odškodnino ljudje. Id Centra za ravnanje z odpadki živijo v bližini bodočega cen- delovala še štiri leta, zatem Kovorju. "V izredno mir« tia. Rento bodo plačevali vsi bo odprta le Še za skladišče« nem tonu smo dosegli kom- uporabniki v višini 075 evra nje azbestnih odpadkov, Dol- promise," je povedal župan na prebivalca." Zbiranje in goročno naj bi na tem mestu občine Tržič Pavel Rupar in izpostavil nekaj točk: "Nosi- lec projekta izgradnje centra bo Občina Tržič, ki bo imela naj bi ga zgradili leta 2009 s odvoz odpadkov do Kovorja zgradili obrtno cono, ' je popa bo ostalo na plečih občin, vedal kraniski župan Mohor Doslej je projekt centra, ki Bc^taj. Na Mali Mežakli naj odpadke odlagali še pri- tudi pravico do 30-odstotne- pomočjo evropskih sredstev, biižno deset let. "Podpis po-ga lastninskega deleža, osta- podprlo 11 županov gorenj- godbe je lahko dokaz, da Golih 70 odstotkov se bo delilo skih občin. Rupar je povedal, renjd znamo stopiti skupaj," po pogodbenem ključu glede da je naslednji korak obisk pa ie komentiral župan občina število prebivalcev in koli- občin v 3oškem koiiai, v do- nu Cerklje Franc Čobiilj. o O Elanu bodo tvegali V oktobru bodo s soglasjem nadzornega sveta začeli gradnjo nove proizvodne hale Marine 6 za gradnjo večjih jadrnic, čeprav je zemljišče pod hipoteko. Investicija je razvojna nuja. Sri fan 2argi Begunje • V juniju je v javnost prišla vest, da v Elanu, tako v zimski diviziji • po novi organiziranosti je to dnižba Elan, d. 0. o,, kot tudi morski diviziji • Elan Marine, d. o. 0-, proučujejo možnosti • • * za investicije v nove proizvodne zmogljivosti, pri čemer je dejstvo, da so zemljiš- Eden največjih svetovnih izdelovalcev smuči, nizozemski Head HV, želi prevzeti begunjski Elan in je lastnikom Skimarja, ča po §e ne zaključenem ste- namreč tvegan, saj se lahko ki ovladujejo Elan, že po- čaju Tovarne športne opre- zgodi, da investitor vse vlože- slal ponudbo za odkup ^^ '^P^«^ i^t obre- no izgubi, če se izkaže, da so menjena s hipotekami, Po- zemljišča del stečajne mase. delnic. seg na takšna zemljišča je GG mah oglasi 04/201 42 e-posta: malioglasi^-glds.si www qorenj$kiqld$ 4 POPUST i I I. ] Gorenjska Banka TUDI v ŠVICARSKIH FRANKIH na vse i izdelke I samo to soboto, .8.2006 v hipermarketu SPAR JESENICE JESENICE \ i t v j I f s 1 Siran 68 Cü AKTUALNO Klopi nevarnejši od medvedov 'Gorenjci žal pogosteje kol drugi Slovenci obolev^ämo 2i bolezntmi, k prenašajo k opi. Na Gorenjskem jc najbolj ogroženo ^irSe območje je Loke in Kranja," pravr Andreja Kri Lah kz kramskega zavoda za zdrav* stveno varstvo. 3 GORENJSKA V Bohinju gre vse bol) počasi v Bohenju praznujejo jutri, v sobolo, občinski praznik. Mr^ogi domačini s r^zvoj^ pri t«m p» opozarja je, 6i ga ne bo brez boljSih cen in sodelovdnja države Pri načrtih fth ie vedno ornejuje zakon o Triglav* $kem narodnem parku. ŠOLE Spet v žolskih klopeh Novo šolsko eto se bo letos zače o 1. septembra^ pa Čeprav je ta dan petek. Osnovnošolcem prinaša spremem* be pri ocenjevanju znanja, po novem bo$ta namesto treh le dve ocenjeval ni obdobji* Na 28 Šolah bodo poskuv no Zdčeh s fleksibilnim predmetni« kom. 7-11 «A2CLED Objestnost se srečuje s smrtjo vuo rriotonstičnih nesreč naraš-Ca, v pn/ih osmih mesecih je umrlo trideset motoristov m Sest sopotni* kov. Najpogostejši vzrok sla preveli* ka hiUo$t 3 o ir> 4 4 2 POLITIK) .zav -elas.si GORENiSKl GLAS petek, 25. avgusta 2006 KRATKE NOVICE Kranj Damijan Perne že šteje glasove V ponedeljek je županski kandidat list Mladi za Kranj in Mladi za razvoj Kranja Damijan Perne začel zbirati podpise volivcev na Upravni enoti Kranj. Od 800 potrebnih glasov jih je v prvih treh dneh zbral že polovico. Mladi za Kranj so v ponedeljek pred občinsko stavbo v podporo kandidatu želeli postaviti stojnico, a so Jim to preprečili. "Vlogo za postavitev smo oddali 9. avgusta In ponavadi traja teden dni za izdajo soglasja. Tega nismo dobili pravočasno, ker je bil župan odsoten/* je povedal Jakob Klofutar. Kljub temu so se odločili, da bodo postavili stojnico, ker"... smo soglasje čakovali, saj ga izdajo tudi za razne referendumske pobude. V ponedeljek je bil župan že v službi, ki pa je zahteval, takoj za njim pa še inipektorica, naj stojnico umaknemo- To smo tudi storili," je Še povedal Klofutar. Konec delovnega dne so županovo soglasje vendarle dobili in stojnico že naslednji dan postavili na staro mesto pred občinsko stavbo, S. K. Bohinj Dušan jovič z železničarsko godbo Kandidat za župana občine Bohinj Dušan Jovič in njegova Lista za razvoj podeželja jutri, 26. avgusta, vabita na glasbeni dogodek. Ob začetku triatlona bodo ob Bohinjskem jezeru skupaj zaigrali godbeniki železničarske godbe in bohinjski godbeniki, koncerta bosta tudi na bohinjski ladjici in na Voglu, popoldne ob 17. uri pa bo v Cekonijevem parku v Bohinjski Bistrici samostojni promenadni koncert železničarske godbe, ki v podporo kandidatu prihaja iz Zidanega Mo* Sta. Dušan jovič nam je pred dogodkom povedal, da je ie vložil kandidaturo za župana, zanjo pa mora zbrati 96 pod- pisov D. Z. lo žrebanemu naročniku Časopisa f^f Gorenjski Glas Avtokaito prejme PRIMOŽ 8ERT0NCEU iz Zg. Besnke. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Nepozaben izlet po Obali V sklopu izletov, ki jih Turistična agencija Linda organizira v sodelovanju z Gorenjskim glasom, se je 15. avgusta na eno- nevni izlet v slovensko primorje podal avtobus dobro razpoloženih Gorenjcev. Najprej jih je pot vodila do znamenitega gradu Socerb, ki stoji na robu kraike stene na meji med Istro in Krasom. Ogledu nekdaj mogočnega gradu je sledil ie ogled znamenitosti Strunjana in Pirana. Kljub seznanjanju z naravno in kulturno dediščino je udeležencem ostalo dovolj prostega časa. Medtem ko so ga nekateri izkoristili za kosilo in sprehod, so drugi komaj čakali, da se ob lepem vre- menu prepustijo sončnim žarkom m zaplavajo v morju. Prav zaradi tega je spodnja slika nekoliko " ena , sa) so pred skupinskim slikanjem nekateri že odš i po svoje. Vstopnice za GRAND PRIX v smučarskih skokih Nagradno vpraianje: Kje bo v začetku septembra potekal Grand prix v smučarskih skokih? Odgovore do srede pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova i, 4000 Kranj, s pripisom "Grand prix". Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki jim bomo poklonili vstopnico za ogled tekme v smučarskih sko» kih. Imena izžrebanih bomo objavili prihodnji petek, vstopnice pa bodo prejeli po poŠti. Bled potrebuje mlajšo ekipo Kandidaturo za župana občine Bled je napovedal Roman Beznik, ki se bo za to funkcijo potegoval kot neodvisni kandidat Liste za gospodarski in ekološki razvoj. Danica Zavi?i Žlebir skih panog, turizma, obrti» nik. ki bo v primeru izvolitve Bled • Lista, ki obstaja od leta podjetništva in kmetijstva. Bled kot eno vodilnih turi- za pxxitupana imenoval Leopolda Zonika, pričakuje, da 1994, je v zadnjem mandatu stičnih mest v Evropi, katere- bo v prihodnjih Štirih letih glasna in prepoznavna opo- ga potenciali pa so premalo pri razvoju Bleda po načelih zicija v občinskem svetu, izkoriščeni, zanj predstavlja njihove liste Že opazen na-kjer jo zastopajo trije svetni- poseben izziv. V dolgoroč- predek. Njegovo župansko ki, v novem mandatu pa si nem razvoju občine ne bo delo (opravljati ga namerava obeta pet svetniikili mest, je pomembno le središče obči- kot profesionalec) bo poteka-na novinarski konferenci de- ne, pač pa tudi podeželje. Za lo v sodelovanju s "kompe- jal nosilec liste dr. Leopold Bled gre, je geslo Liste za go-Zonik. Predstavil je tudi naj- spodarski in ekološki razvoj, primernejšega kandidata za Id med svojimi programski- nog kot športnik in pozneje tentno in usklajeno ekipo", Česar ie bil vajen od mladih župana, ki bo "znal Bled popeljati iz sedanjega mrtvila". mi usmeritvami navaja prizadevanja, da Bled z okolico kot podjetnik- Po prepričanju vseh, ki podpirajo ne- To je leta 1962 rojeni Ro- postane privlačno življeni- stranlcarsko Dsto (na njej je man Beznik, diplomirani sko in inovativno poslovno ao kandidatov, vsaka tretja je ekonomist, podjetnik in dva mandata tudi občinski svet- okolje, kjer bo poleg ključnih kandidatka). Bled za svojo gospodarskih panog nad- razvojno prihodnost potre- Roman Beznik nik. Njegova vizija prihodno- standardno razbita tudi po- buje mlajšo, sodobnejšo, pri- Beznikovo kandidaturo se je sti občine temelji na uravno- nudba zdravstvenih, izobra- memo izobraženo ekipo, ki začelo v sredo, potrebuje jih teženem razvoju za blejski in bo šla v korak s sprememba- 140, zbrati pa jih namerava okoliš ključnih gospodar- Ških storitev. Roman Bez- mi. Zbiranje podpisov za jo v dveh tednih, Smolnikar četrtič v župana Iasna Paiadin zagotovo tiste, ki prinašajo ti," je dejal Smolnikar. Med ....................................... nekatere prednosti, a treba je projekti, ki jih želi dokonča- Kamnik • V boj za kamniški vedeti, da hiter in dinamičen ti, so investicije na področju županski stolček se bo na le- razvoj vseh občin v nali dr- osnovnega šolstva, otroškega tošnjih lokalnih volitvah po- žavi zastavlja nove izzive in varstva, urejanja vaških vo- da] tudi sedanji župan Anton Tone Smolnikar, ki ima za seboj že tri mandate. Ponovno bo kandidira] kot ne- nova iskanja rešitev, zato ne morem reči, da je to zame rutinsko delo. Velikih ob- dovodov, cestne problematike, turizma, prcdv^sem pa na področju kakovosti življenja. ljub, tako kot doslej, ne že- saj naj bi občinska uprava v odvisni kandidat, zato potre- lim trositi, saj je vedno treba prihodnje več pozornosti na- buje podpise Kamničanov, pričakovati tudi ovire, ki se menila športu in rekreaciji- in čeprav je v zadnjem obdo- kažejo pri povezavi z občin-bju že razmišljal o umiku iz skimi svetniki, lastniškimi lokalne politilce, je danes razmerji in konec koncev prepričan, da za Kamnik lah- tudi pri sodelovanju z občin-ko naredi še veliko. "V zad- sko upravo, želim pa dokon-njih dveh mesecih so me šte- čati tiste naloge in investid- vilni KamniČani pregovarja- , ki so vezane na daljše ob- i, naj nadaljujem z zastavljc- dobje in jih v zadnjem man- Smolnikarju se bodo na lokalnih volitvah za kamniškega župana pridružili Še trije strankarski protikandidati • Demeter Sadnikar (NSi, SLS in SDS), Marjan Smole (LDS) in Miha Resnik (SD, Zeleni, Obrmo-podjetniŠka nimi nalogami, Izloišnje so datu nisem mogel zaključi- lista, DESUS). Anton Tone Smolnikar KRATKE NOVICE PODLJUBEL) Srečanje jelka Kacina z mladim! Lokaini odbor mladih libe^ ralnih demokratov iz Tržiča in pokrajinski odbor LDS Corer)jske prirejata jutri, 26. avgusta, v Podljubelju srečanje predsednika LDS in evropskega poslanca jelka Kacina z mladimi iz vse Slovenije. Ob n. uri dopoldne se bo začela delavnica o vlogi mladih v lokalni politiki in na lokalnih volitvah, po kosilu pa bo Čas namenjen zabavi v adrenalinskem parku, spoznavanju in druženju. S srečanjem želita organizatorja povečati zanimanje mladih za politiko v lokalnih okoljih. D. Ž. Kam plava Tržič Tilič • Tržiški socialni demo- pwdpira stranka SD, je kan-krati se odzivajo na dogaja- didirati za sredstva evropske-nja okoli tamkajšnjega leme- ga kohezijskega sklada za zato zagovarjajo strpno iskanje skupne reSitve, ne pa enostranskega postavljanja pogojev, diskreditiranja in blatenja funkcionarjev in delavcev drui^tva. Razmisliti ve- ia tudi o ga kopališča, ki je domala ves področje turizma v obdobju SD upajo, da bodo v prihod- avgust zaprto. Zgrajeno je s prizadevnim delom te-lovadnih navdušencev v te- 2O07-20J3. Vložena sredstva nje zaživele tudi prireditve in bi občina Tržič zavarovala z jih nc ustreznimi pravnimi meha- fonske intervencije iz Turči- danjemTVD Partizan in bilo nizmi, lastništvo pa bi ostalo ie, kakor so brali v enem od 45 let ponos Tržiča, sedaj pa Splošnemu športnemu drus- medijev. D. Ž. domnevajo, da bo dotrajano tvu Tržič. Ugotavljajo, da kopališče letos odprto zad- tudi komisija, ki jo je župan 11 , če se ne razrešijo spori Pavel Rupar imenoval na okrog njega. V sporočilu za osnovi sklepa občinskega javnosl, ki ga je podpisal sveta, ni opravila svojega mag. Jure Meglič, predsednic SD v Tržiču in kandidat dela. Sestala se je samo en- ^ krat v aprilu, Čeprav je upra- za župana, piše, da lastništvo vni odbor športnega društva letnega kopališča ni glavna že junija županu predlagal ovira in bi se z vlaganjem ponoven sklic seje. Socialni \ javnega denarja iz občinske- demokrati vidijo v letnem ga proračiuia to lahko obno- kopališču pomemben rekre- vilo. Ena od možnosti, ki jo ativni in turistični potcncial, i/ - 04 I GORENJSKI GLAS petek, 25. avgusta 2006 ^KTU i LNO 3 po navodila Za prestavitev začetka pouka na ponedeljek, 4. septembra, so se odločili le v redkih šolah. Mateja Rant Kranj • Začetek šobskega leta so v preteklih letih vedno prestavili na ponedeliek, če je bil prvi september petek. Letos so se pri miiustrstvu za Šolstvo in šport odJočili drugače. Po novem šolskem ko- ledarju se bo namreč pouk začel že v petek- Tiste 5ole, ki bodo prvi šolski dan kljub temu prestavile na ponede» liek, bodo manjkajoči dan na)vet)etne)e prvo s epte mbrsko soboto. "V petek bo povsem običajen prvi šolski dan. Manj za- pletamo» bolje ie," je bil prak- tičen ravnatelj osnovne šole Franceta Prešerna 11 Kranja Aleš Žitnik. Podobnega mnenja so bili tudi v nekaterih drugih šolah. 'Začeli bomo v petek, saj prvi šolski dan učenci tako ali tako dobijo zgolj navodila za delo. Tako se z novim delovnim tednom lahko začne resno delo, " je razložila tudi ravnateljica osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica Za večino šolarjev se bo letos pouk začel v petek. niča ravnateljice Jožica Ber- ma 175 šolskih dni, k čemur dali vzgled pri načrtovanju gel. Pri začetku pouka v po- je treba dodati še tri tedne nedeljek pa bodo vztraiali na oziroma 15 dni za dneve de- kranjski gimnaziji, kot so di- javnosti. "V priliodnjcm šol- jake in starše obvestili že ob koncu minulega šolskega leta, je pojasni) ravnatelj Franci Rozman. Nič čiidne- Manjkajod ve, so ie dodali, sov preteklosti najpogosteje nadomeščali skem letu bo pouk trajal 188 ob sobotah, značilna za te Šolskih dni. Če ne bi spreme- dneve pa je bila opaznejša nili pravilnika o Šolskem ko- odsolTiost učencev. "Nado- ledarju za osnovne šole, meščanja ob sobotah pretr- Zlata Rejc. Prav tako bodo ga totej, da so mnogi starši novem šolskem letu pouk gajo tudi ustalieni petdnevni učeneem prvi dan pouka v petek ponudili osnovno in- fonnaciie in jim razdelili urnike v osnovni šoli Toneta Cufarja Jesenice. "Učenci se bodo spoznali z razredniki in učitelji, v ponedeljek pa za- šolo in Šolarji precej zmedeni. Vsak dan kličejo na šolo in sprašujejo, kdaj se bo začel trajal samo 187 Šolskih dni. delovni ritem, kar se veliko- Ob upoštevanju, da prvi in krat odrazi pri delu naslednji zadnji Šolski dan nista učno ponedeljek." Zato pri minis- pouk," je Še dodala Zlata med aktivnejšimi dnevi, lah- trstvu v petek ne pričakujejo Rejc Predmetnik za osnovno ko tako v učnem procesu iz- večje odsotnosti učencev ozi- čnemo z rednim poukom po umiku," je razložila pomoč- poiasnjujejo pri mmis-trstvu za šolstvo in Šport, določa 35 tednov pouka oziro- gubimo cel teden šolskega dela. Sola pa je resna zadeva in tudi z lasmim naČrtova- roma bistveno manjšo, kot če bi bilo potrebno manjkajoči dan nadomestiti nasled- njem je potrebno učencem njo septembrsko soboto. Klopi nevarnejši od medvedov Škofi Suzana P. Kovačič Kranj • "Podatki kažejo, da Gorenjci žal pogosteje obo-evamo za boleznimi, ki jih prenašajo klopi, kot pa dni» gi Slovenci. Najbolj ogrožena območja na Gorenjskem sta širše območje Škofje Loke in Kranja." je povedala Andreja Krt Lah. dr. med., z Oddelka za nalezljive bolezni na Zavodu za bolj kritičen z okužbami je telesu. Rdečina v sredini bledi in nastane značilna obro- časta sprememba, ki se širi v okolico. "Nekaj tednov do bil mesec julij. Klopi se običajno zadržujejo v gozdni podrasti, gr- tem Času se virus nahaja v krvi. Sledi vmesni čas brez bolezenskih znakov v traja» nju povprečno 10 dni. V movju vlažnih in mešanih nekaj mesecev po okužbi se drugi fazi se pojavijo znaki gozdov, v travi ali celo na lahko pojavijo utrujenost, vnetja možganov in mož- vrtu. Največ jih je do nad« bolečine v sklepih, ki se seli* ganskih ovojnic, ki se kažejo morske višine 600 m, ven- jo, vnetje centralnega in pe- s hudo prizadetostjo, bruha- dar so tudi na višinah vse do rifemega živčevja, motnje njem, glavobolom, povišano 1700 m. Praviloma so aktivni od februaria do novembra, vsi klopi pa niso okuženi. Krtova ie opozorila: "Po- prevajanja in vnetje na srcu, povečane bezgavke in povečana vranica, lahko pa tudi težave z dihali. V kasni fazi zdravstveno varstvo Kranj. membno je, da se pred od- okužbe so v ospredju sklep-Za lymsko boreliozo je od hodom v gozd primemo ob- ne težave ter spremembe na telesno temperaturo, otrpi i na tilnikom, ohromitvami, krči in motnjami zavesti do kome. Oboleli se zdravijo v bc>lnišnid od nekaj dni pa do več mesecev. Bolezen i. januarja do 15. avjfusla k- lečemo in uporabimo sred- koži in živčevju. Razvoj bo- lahko pusti traine posledice, tos obolelo 507 Gorenjcev v vseh starostnih obdobjih. stva, ki z vonjem odganjajo miČes. Po vrnitvi domov se lezni lahko preprečimo s kot so glavobol, motnje kon- pravočasnim zdravljenjem z centiaciie, spomina in miš- Največ jih je bilo z območja preoblečemo, oprhamo in antibiotiki, žal pa zaenkrat enia, razdražljivost, ohro- Upravne enote Kranj, kar pregledamo kožo ter klopa še ne poznamo učinkovitega mitve, tresavico, zmanjšano 218 obolelih, z območja Čim prej odstranimo s pince- cepiva," je pojasnila Krtova. Upravne enote Škofje Loke to. Čim hitreje ga odstrani- pa je bilo 122 obolelih. Za klopnim meningoencefali- tisom je v enakem obdobju mo, tem manjša je možnost okužbe." delovno sposobnost. V i do Klopni meningoencefali- z odstotkih povzroči celo tis je virusno obolenje smrt. To bolezen lahko var- osrednjega živčnega siste- no in uspešno preprečimo s Lymsko boreliozo poleg ma. Človek zboli 7 • 14 dni pravočasnim cepljenjem,' je obolelo 48 Gorenjcev, od klopov lahko prenaša ves pi- po ugrizu okuženega klopa. opozorila sogovornica. Za tega največ (25) z območja kajoči mrčes. Najznačilnejši "Prva faza bolezni traja do 6 primer: nihče od 48 obole- Upravne enote Škofje Loke, znak počinje okužbe je rde- dni in se začne s pojavom lih na Gorenj.skem ni zatem pa z območja Upra- Čina, ki se pojavi na mestu kataralnih znakov in poviša- cepljen proti klopnem me- vne enote Kranj (20). Naj- ugriza ali kjerkoli dmgje na no telesno temperaturo. V ningoencefalitisu. Obnova seje zavlekla Urša Pfternel Mojstrana - Obnovitvena dela v Mojstrani še niso končana, zato se lahko zgodi, da bodo začetek pouka mora-prestaviti. "Gradbena dela bodo za- li fasadne stene, ki so bile še azbestne, ter zamenjali strešno kritino, okna, vraG, pode ter obnovili inštalacije. Ko so začeli pa se )e pokazala še kopica nepredvidenih del. "Tako bo v končni fezi od starega ostaJo le grobo kijučena do 22. avgusta," je ogrodje, vse ostalo pa bo junija letos, pred začetkom novo. V resnici je bilo dela obnove osnovne šole v Moj- več, kot če bi Šolo zgradili strani zatrdil direktor podjetja Gradiš skupina G. d. d„ povsem na novo, ravnatelj. Investicija deja Uioš Ogrin. A kljub prizade- po prvotni oceni vredna 170 vanjem se to ni zgodilo. Kot milijonov tolarjev, za koliko je povedal ravnatelj šole Emil BrezavšČdk. dela žal še niso končana, zaradi Česar se v se bo dede na omenjene te- ila, pa še nj znano. Vodstvo šole bo dokonč-najslabšem primeru lahko no odločitevo tem» kdaj se bo zgodi, da se novo šolsko ne začelo novo šolsko leto, spre- bo začelo prvega septembra, temveč teden ali dva kasneje. Trudimo se, da bi šolo ven- Mojstrani sedlo 138 otrok, od jelo v prihodnjih dneh. Letos bo v šolske 1 v darle lahko odprli prvega septembra, a glede na vse skupaj tega bo v prvem razredu de-vetletke samo devet otiok. mislim» da nam bo zmanjka- kar je najmanj v 150-letni lo Časa," je povedal ravna vmi Po prvotnili načrtih naj bi ob- njih letUi naj bi se stanje iz- stoječe prostore preuredili, v boljšalo, saj so letos zaradi prizidku uredili zbornico in večjega števila otrok morali knjižnico, obenem pa sanira- odpreti nov oddelek v vrtai. Radovljica Antična naselbina ob Radovljici ^ia podlagi predhodnih arheoloških sondiranj na trasi bodoče avtoceste so te dni začeli z izkopavanji v bližini letališča Lesce, imenovanem Ledine. Arheologi, ki jih vodi Drago Svoljšak, so že našit prstan in nekaj drugih drobnih predmetov, ki kažejo na antično rimsko naselbmo, pričakujejo pa tudi podeželske vile. Kot je povedala ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman, ki ob arheologinji Vereni Vidrih Perko tudi sodeluje pri Izkopavanjih, bo DARS za Izkopavanja namenil 83 milijonov tolarjev, potekala pa naj bi 78 delovnih dni. "Izkopavanja bodo potekala približno štiri mesece, na najdišču pa naj bi vseskozi deJalo od 40 do 30 ljudi." 1. K. Gorenjski Glas NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE UREDNIŠTVO NOVINARjl-UREDNIKI Boštjan Bogata). Alenka Brun, !gor KđvČić, )ože KoŠnjek, Ucta Petcme Stefan Saje> Vilrna Sbrx>ynik Cveto Zapl^ DsnicaZavd Žlebi r. Suzand P. Kov36Če Ste^n Zargi; stalni sodelavci: jasna Paladin. Marjeta Smolnikar, Matjaž Cregorkl, Mat^a Rant, Miha Naglič, Milena MiklavČiČ^ S^mon Žubic, Maja Bertoncd/, Igor Ženav TEHNIČNI UREDN K FOTOGRAFIJA Tina Doki, Corazd Kavč^, Gorazd Sinik LEKTORICA VODI A MARKETINGA Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je r^jj^&trirdnd btd^ovnd in l(<^rltvem zr^imiš pod U 9771961 pri Uradu R% zi intdektualo^ lastnine. Ustanovjt<1p m izdd^ateli: Corenjsiü glai, Krai^i f Dirrkt«rica Mdri|a Vcl^dk / Na^l^v* Zoisova 1, 4OCO Kranj / Tel ^ 04/201 00. fax 04/Z01 42 1). e*mail: info^g-glds.ii: mali oglaii in osmccnice: ifl: 04/201 42 47 (sptefćm rtd aviemat^k^m odzivn^ltj 24 v^f dnevne), uradne ijre* vsak delovni dan od 7. do ^re / Co/«ni$ki je poltedmk. izhM ob lorlih m peikih« v nekladi 22.000 nvQdev / Redne priloge: Mo;a CoTcni&kd. Letopis Corenjske (enkrat ietno)» potep in sedem lek^lmh pri / Trsk; STl, d.d^ L|ubJ^and / Naročnina, tel * 04/aei / Cena )?vodd* 7^0 SlT/1,^1 EUfi, letna naroa' 30*160 tü^: Cene v dojg^ valuti so pr^i^^unant po cen« If^lneni par utrnem itii^u (1 EUR 10159« SIT). Redni pU zabijen in tudi da zadn^ lefa s strani ahöne ni bik) narejeno veliko rnyve^ Kaj pravite kot tupanja? "Će gledam iz svojega zornega kola, smo v zadnjih letih v Boliinju naredili kar precej, res pa je, da je veliko takega, česar ljudje ne vidijo. Ko sem prevzela mesto županje, smo se pm dve leti morali lotiti raz- Županja Bohinja Evgenija KegI Korožec / poio tma oeii vojne in prostorske dokumen» pešce, Id bi na naj nem delu v RibČevem Lazu razbremerüla cesto, se bojimo reakdj..." sedaj Na pobudo Bohmjcev je tudi vas osebno minister Podobnik povabil k soddovanju pri pri« pravi m^e^ zakona o Tričav-skem rurodnem paika Kako kaže z zakonom? "Mnogi zakonu o Triglavskem narodnem parku rečejo kar Bohinjski zakon, saj kar 58 odstotkov naše občine leži v nacionalnem parku. Večina naših vasi si želi. da ne bi bila v sredstva, da potrebujemo dr- obnova vsaj nekaterih držav- veliko težav, saj nekateri lastni- parku, saj si prebivalci želijo žavna in evropska sredstva. Če nih cest Tako je končno ure- ki niso dovolili prehoda, kaj razvoja, zakon pa jih močno želimo kandidirati za ta denar, jen most v Srednji vasi, mi Šele asfaltiranja- Sedaj že ugo- omejuje. Zato mislim, da bi pa potrebujemo izdelano raz- smo - tudi zaradi zapore ceste • tavljajo, da tudi asfalt ne bi bil morali pri pripravi novega za-vojno in prostorsko dokumen- asfaltirali cesto od Srednje vasi napačen in prepričana sem, da kona resno razmisliti, kaj res tacijo. Tako smo najprej mora- do smučišča Senožeta in že bo v dveh večina poti ven- sodi v nacionalni park. Tre- tadje. E)ejstvo je namreč posta- strukturo. Kljub temu da s večnamensko Klodičevo pot, lo, da za nove investidje niso ste velik problem Bohinja, smo namenjeno predvsem kc4esar-zadostizgolj domača, občinska vendarie uspeli, da se je začela jem, ob izgradnji katere je dali narediti projekt za dotrajan most. Asfaltirali smo cesto iz Cešnjice proti kmetijskim zemljiščem, dobili smo denar darle asfaltirana. Poleg tega nutno sem prepričana, da v smo uredili podobo Bohinjske Bistrice, od Ceconijevega par- nobenem primeru osnutek zakona ne bo nared do okto- ka, do obnove Zoisove ure, loti- bra, kot je predvideval mini- li pripraviti strategijo razvoja Bohinja kot celote, nato pa tudi strategijo obeh osnovnih gospodarskih panc^: kmetijstva in turizma. Sledila je izdelava za cesto v Koritih, ki je sedaj li smo se dotrajane občiriske ster ianez Podobnik." različnih projektov, sCral^ja lepo urejena. Pripravljen je stavbe, pomagali pri ureditvi odvajanjaodpadnihvoda,...Za projekt za rekonstrukcijo mo- nove pošte, lekarne, naslednji Od zakona o TNP je precej to je bilo tieba kai neloj denar- stu v Jereki, ki je največje 0^0 teden se začenja obnova zdrav- odvisen tudi razvoj turizma v ja in predvsem veliko časa. Ker slo dostopa na Pokljuko, prav stvenega doma, kar bo stalo Bohinju? imamo na občini premalo ka- tako vsako leto dobimo kak^n več kot 70 milijonov. V začetku Velik problem je Vogel, drov, smo sodelovali tudi z raz- kilometer ali več asfalta med septembra se bo začelo ruše- brez kater^a v Bohinju prak-ličnimi zunanjimi sodebvci. Gorjušami in Mrzlim studen- nje Almire, ob sodobnem tr- tično ni zimskega turizma. Takososedajpapirjipripravlje- cem, lako da naj bi bila vendar- govskemcentmsebodouredi- Premajhna pozornost se poni in z njimi lahko kandidira- le kmalu vsa cesta do Pokljuke la nova parkirišča, nad velebla- sveča Pokljuki, kjer ima svoje interese vsaj pet ministrstev, vse je neurejeno. Prav lako mo na razliöiih razpisih za dr- asfaltirana. Prav tako naj bi se govnico pa tudi stanovanja, od žavna in evropska sredstva." vsak Čas začela rekonstmkdja katerih bo enajst stanovanj ob- Letos se vendarle začele nekatere pomCTnbne investkije? "Začelo se je sicer že laru, vendar je bilo treba Še vedno veliko birokratskega dela, usklajevanj z različnimi inšti- tucijami. Triglavskim narod- Pomemben jubUej za Bohinj Savske ceste do bodočega kro-žiŠČa. za kar smo dobili državni denar, mi bomo dodali občinski denar za ureditev pločnikov, razsvetljave, kaiializadje in elektrike." činskih- Z njimi bomo rešili imamo zadnja leta velike te- žave s hotelirstvom, na katerem bi moral sloneti razvoj najhujše stanovanjske zadrge na našem kor^u. Računamo, da bo gradnja tega centra kon- vsega ostalega, od servisov, tr- čanadoi,apriladjugoleto.Kar govin in kmetijstva- Imamo je bistveno za občino, je sko- zgolj en pravi hotel Jezero, rajšnja uresničitev projektov komunalne infiastrukture. to vsi ostali bolj ali manj životarijo, so last nekoga, ki jih je nim parkom, Zavodoma kuJ- jc bilo tudi praznovanje loo- je kompletnega kanalizadjskc- poceni kupil ob propadu Al turno dediščino, ministrstvi..,, letnice bohinjske proge, ob ka- ga sistema, izgradnja čistilne pinuma. Takrat smo bili sreč-preden dobiš vsa soglasja, res lerem ste dodobra polepšali naprave in sortimega dvorišča rti, ker smo bili prepričani, da preteče ogromno Save. Tako c4(oiico v Bohinjski Bistiid? za odpadke, na kratico, čiščenje so dobili dobrega lastnika, ki smo več kot dvesto milijonov II Ob praznovanju smo nare- povodja Save Bohinjke, To je jih bo obnovil, on pa jih je dal investidjskih sredstev prenesli dili nov most Čez Belco pri velika investidja, za kar bodo v kratkoročne najeme, najem-iz lanskega v letošnje leto, letos Čmi prsti, nov pločnik proti že- potrebna predvsem državna in niki pa nimajo interesa via-spomladi p smo vendarle za- lezniški postaji, asfaltih dvo- evropske sredstva, investidja ganti in veČina tudi ne sodelo- čeli z obsežnejšimi deli. Že prej nam je uspelo pridobiti riSče pred železniško postajo in cesto do navoza na avto vlak. nekaj državnih sredstev in za- 2 železnico s mo se namreč do- naj bi bila vredna vsaj 14 milijo- vati v skupnih akcijah v kraju. Vsi gledajo zgolj na ekonom- novevrov. ski račun, pri čemer jih omc- čeb se je rekonstrukdja ceste govorili, da bodo oni poskrbeli Nekaj pomembnih pridobitev ju je tudi zakon o TNP. Tudi jezeru, ki je v domeni drža- za fasado železniške txjstaje, ve, mi pa smo 2 lastnimi sredstvi uredili pešpot z vso infra- mi pa. za okolico. Ob tem smo naredili tudi tako imenovano je od letos ti^ v Srednji vasi? "Dodobra smo prenovili knjižnico, obnovili kulturni zato se v turizmu tudi zelo težko organizuamo in to je velik problem Bohinja." Vse življenje je delal v turizmu Zfato plaketo Občine Bohinj za letos bo na današnji osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku dobil Cene Resman. Priznanje bo dobil na predlog Turističnega društva Bohinj za večletne tn Cene Resman življenjsko delo uspehe na področju turizma Bohinju. "Vesel sem priznanja, saj pomeni, da sem uspešno opravljal svoje delo. Velik de življenja sem delal v turizmu, lg-^as.si Spet šolskih klopeh Za 167.491 osnovnošolcev, med katerimi jih bo šolski prag prvič prestopilo 18.384. se bo v petek začelo novo šolsko leto. Mati u Rant nik, nov zakon o osnovni Največja ietošnja novost je gotovo to, da se Šolsko leto začne l septembra, ne glede dolarje prinaša tudi nekate- vajale šole. Učitelji bodo di» na to, ali je ta datum prvi ali re novosti. Spremembe se ferencirali delo z učenci gle- zadnji dan delovnega ledna, med drugim obetajo pri pre- de na njihove zmožnosti. Letošnje Šolsko leto sc tako ...................................... §oH pa določa tudi oblike di- Kranj • Novo Šolsko leto za ferenciacije, ki jih bodo iz- verjanju in ocenjevanju znanja. Na 28 izbranih osnovnih Šolah bodo poskusno nacionalnega preverjanja uvedli fleksibilni predmet- znanja. Spremembe so tudi glede začne v petek, i. septembra, določitve tretjega predmeta in konča v petek, 22. junija. h Q. Siran 43 p 0 1 MEKON LOKA IZOBRAŽEVALNO SREDISČE ZA VSE GENERACIJE RAfUNAlNI^I TEČAJI 4 WonI.Ex * Pitwfr Poiiir (znčeffii lil /if JEZtKOVNI TEČAJI osnova mtenu'Ui tn e n ČAJ I ZA PROSTI ČAS zu ndjitudjse. e. illjake. odrnsie k 11X1 rsr vo. kc ramik a . v « k tn up 'nce nsomu . vhrat momik pripruva mt mnturo crzui e \ s. '/lint /v. tečoji xlovfiUc, po.^}o\mc tečni i zo tajnice, trgovie. po Zfigu e. M'h' w. irn'k oti'ltika.si nnje. finmU'wue lnforma(i|6 in prtjAve: 04/51 SOSMr mfofdmekpnloka^^ www .m«kon loka.si Kontalrtna os«ba: Meta Konstantin Kum«r, prof. i A I I I J TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRAN IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH INFORMATIVNI DAN ZA ODRASLE SREO NJE POKU C NO IZOBRAŽEVANJE (elektrikar elektronik, elektrikar ener k SREDNJE STROKOVNO 3RAŽEVANJE (elektrotehnik elektronik» elektrotehnik energetik, elektrotehnik računalništva, POKUCNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (eleWrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik, stroini DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA (priprave na posamezne izpite, zaključni izpit In poklicna matura) INFORMATIVNI DAN v PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA, OB 16.30 EHNISKEGA KRANJ PREDAVALNICI" ŠOLSKEGA CEN (poleg športne dvorane Zlato polje) VPIS • vsak ponedeljok in četrtek med 13. in 17. uro • vsak torek in petek med 7.15 in 10. uro v pisarni izobraževanja odraslih (soba 305 v 1. nadstropju). K vpi$u prinesite dokumente o končanern izobraževanju (original In kopijo) in izpolnjeno vpis-nico (dobite jo na spletni sirani ali na informativnem dnevu). Začetek predavanj; ponedeljek. 2006 : 04/280 40 Spletna stran: http: / / www.tsc kr. si/iod/in dex Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj Tel.: 04/280 40 00 Fa*: 04/280 40 35 Spielna stran: htto://www.tsckr. VIŠJA STROKOVNA SOLA VPIS M itudtjsko l«to 2006/2007 ca poklic INŽENIR/INŽENIRKA MEHATRONIKE Razpisujemo vpisna mesU za: ♦ redni študij, ♦ izredni študij. PRIJAVA ZA VPIS Kandidati za vpis v snšješolski študijski program imate možnost prijave v DRUGE!« ROKU PRIJAVE do 9. 2006 (Obrazec DZS i,254) Prijave v skladu s priporočeno pošiljko pošljite na naslov: Šolski center Celje« Višješolska prijavna služba, Pot na Lavo 22,3000 Celje. Prijavo lahko oddaje tudi osebno MEHATORNIKA POKLIC PRIHODNOSTI Mehatronika je ci in tehnik, za znanj, postoo n razvoj v prihodnosti prihajajočih strojev, naprav To je interdisciplinarna tehniška disciplina, grajena na osnovnih klasičnih tehniških vedah strojnica in elektrotehnike z elektroniko, ople* menitenih s senzoriko in sodobnimi znanji računa ništva in nformatike. nženlr/if\ženirka mehatronike je sodoben poklic, ki omogoča nov pristop in večstranski način '^'mišljanja pri načrtovanju in izdelavi izdelkov naprav, ki vsebujejo mehanske, elektronske * # i I in Tel.; 04/280 40 42, Spletna stran: http; 04/280 40 .htm B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA - PROMET - POSLOVNI SEKRETAR - KOMERCIALIST - Boje oprav jati svoje delo na delovnem mestu - Napredovati na delovnem mestu. • Praktično naravnan študij. ino V. stopnjo izobrazbe. pridobitvi višje strokovne izobrazbe izobrazbe - Usposobljenost za konkretno delo v podjetju - vpis poteka do 1 m a B4B d^p. 9t/oHovo# ftöJft v Kravlju 4000 r 04 260 ft$ 00 ^ CM 390 22 t ii WVAV nrofnmmlO •Vi?.. - Vlila «reurvna v Uubilarrf iwoLNWna r ot «47 00 f ÖI 547 46 Oft t. m^^ab&^iranj PONUDIMO t b k A il t U KAKOVOSTNO ROUAŽrVANK mala MieKarVbt^kranj % šola za strojništvo škofja loka 4220 Skorja Loka. Püdlubnik 1b Tel 01 506 23 17, Fax 04 506 23 1« IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH v šolskem tetu 2006/2007 Izobraževanje za poklice: STROJNI TEHNIK (PTI) STROJNI TEHNIK OBDELOVALEC KOVIN AVTOMEHANIK AVTO K LE PAR OBLIKOVALEC KOVIN ORODJAR STROJNI MEHANIK INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ VOZNIK ViSJESOLSKO iZOBRAZEVANJE ZA POKÜC INŽENIR/INŽENIRKA STROJNIŠTVA i: USPOSABUANJE ZA PROGRAMIRANJE CNC OBDELOVALNIH STROJEV EČAJI RAČUNALNIŠTVA: word, excel, power pomt> auto-cad, Integra-cad TEČAJ ZA VOZNIKA VILIČARJA TEČAJ VARSTVA PRI DELU INFORMATIVNI DAN - v ponedeliek. 4. a 2006 ob 16.00 uri v sobi št. 236 VUUDNO VABUEN 4 wwwsadriatic^slovenlc^.si dvakrat NAGRAJUJS! Adriatic s love Rica Adriatic Slovenica PE Krai>) Kid rfcava 2.4000 Kranj CM 281 70 00 'JO J^WAfiüVAj'JJ rov 006/2007 Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Tel.: 04/ 2360 750, 2021 164 JU-HU-HU KMALU BO SPET ŠOLA TU, A BREZ SKRBI, PAPIRNICA KARUN ZA VSE POSKRBI! @> zvezki A4 že od $9tOO SIT dalje @> barvice)ollyi/i2 kir^derfest 1.390^00 StT @> barvice Faber Castel 1/12 1.790 SIT voščen ke Carioca 99,00 S iT @> vodene barvice Aero 1/12 339,00 SIT tempere Aero TE*12 S6o,oo SIT tempere Giotto 749»oo SIT @> nalivno pero Parker 980,00 SIT nahrbtniki od 1.990,00 SIT dalje nad 15.000 SIT šolskih potrebščin = praktično daHlo nad 20.000 SIT šolskih potrebščin = -5% pOpUSt • « «.OMSlUC Xt fOW^ co&^cdafsf^ a z Movf HMr INFORMACIJE: CPU, Kardeljeva ploščad 27a. Ljubljana Tel., 01/5897 650, E-posta: cpu3#cpu si. www.cpu.si Vabi k vpisu odrasle Višja strokovna šola po programih: UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo www. IÜ'k ran j. si 280 48 00 vabi k vpisu v Izobraževalne programe za šolsko leto 2006/07 OSNOVNA sou ZA MLADOSTNIKE IN ODRASLE 8. in 9. razred ŠOUNJE JE BREZPLAČNO! 4. - 5. stopnja izobraževanja BOLNIČAR NEGOVALEC CDIUNMfiZUM ljubljana v sodelovanju 2 Ljudsko univerzo Kranj STROJNI TEHNIK - PTl - dvoletni program EKONOMSKI TEHNIK-m TRGOVEC PRODAJALEC TRGOVEC-prekvalifikacija 7. Stopnja izobraŽevanja EKONOMSKA FAKULTETA ÜUBÜANA \/150KA POSLOVNA SOl/t Smeri: management mednarodno poslovanje ♦ trženje ♦ računovodstvo Možen vpis v 2. letnik s končano višjo strokovno $olo ali v 3. letnik s končanim višjeiolskim Studijem ekonomije NOVO: MAGISTRSKI SIUOU EKONOMUE v Krargu INfORMATWNI DAN: TOREK, 5.9.2006, ob 16.30 na LU Kranj FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR vnsok strokovni Študij strojništva Smeri: proizvodno strojništvo kon^rukterstvo in gradnja strojev energetika in procesno sPojnistve vtdrlevdnje orodjarstvo Možen vpis v Z. letnik s končano viijo strokovno šolo ali v 3. letnik $ končanim višješolskim študijem strojništva NOVO: PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Pedagoško andragoška izobrazba Vpis do 10.9.2006. NOVO Izobraževalni zavod HERA organizira na LÜ Kranj 6. stopnja Izobraževanja • vi^elolski ^udij « KOMEMlAUSr POSLOVNI SE KRerAR VABLJENI GC naročnine 42 41 f-poili: wv.rw.QO .51 BLED (k 10 uvnja proQrc. pomena katere se p.avedajo Faku I tel i za u p ravo, zalo so se loti I i pn^ekia "Fraksa za delo v upnu i". smernic icna na Osnovno idejo o pomenu praktične usposobljenosti razvili že v novih bolonjskih študijskih programih diplomantov so a, ki jih izvajajo od . Tako je v studijskem programu Uprava v vsakem letniku opredeljena praksa pri potencialnih redna studijska obveznost aktivna diplomantov v obsegu najmanj en nicsec praktičnega dela. Praksa, ki jo morajo opraviti ti študenti fakultete za upravo. 7. njeno skusaio študente mestih vjavni u pravi, ia vn e m v institucijah EU. trden tako ni več sama sebi namen, temveč usposobiti za delo na vodilnih in sektorju, politiki in gospodarstvu ter za n a men je prakso narediti uporu fyno in usmerjeno k detodajatcem. Od podobnih študijskih programov, ki se izvajajo na drugih visoko^lskih institucijah, Fakulteto za upravo loč) prav njena široka paleta interdisciplinarnih prakiičnih znanj in veičiti ter poseben poudarek na šludijski praksi šludcniov. i S prihodnosti | v kreativnem, (i stahilneffi delovnem okolju javne uprave? VISOKOŽOLSKI^9KC in UNIVERZITETNffTUDM' MAGISTRSKI In DCÄTOR IZREDNI ŠIUDUzdoJgoIrtnolTStffc^tTi or9am28Ci)o v Ljubljani, Žsfcu, Mar^^ Ravnah na K0f0si(eni, Šk^ Lolüj'MursVQMi Radovljici In Sežani OBROČNO PLAČEVWIJE ŠOLNIN^ Vpis DIPLOMANTOV VIŠJEŠOLSKIH ' študijskih pfografffov 'KOMERCIALISr' in "POSLOVNI SEKRETAR" v 2. letnik m ilaivfe OBŠTUDIJSKA DEJAVNOST sodobni bolonjski študijski programi za zanimiv študij lavne in poslovne uprave http://www.fu.uni-lj.si GORENISKl GLAS petek, 25. avgusta 2006 SOLE .Si 9 Skrb varnost V okviru akcije Začetek šolskega leta bodo poskušali zagotoviti varen prihod otrok v šole. Matija Rant »4» «ft J ft« »4 i 4 \f Kranj • Poskrbeli bodo za ostrejši nadzor prometa v neposredni bližini šol in opravi-i inšpekcijski nadzor ik)iskih avtobusov, prostovoljci zveze šoferjev in aviomehanikov pa bodo učence spremljali pri prečkanju prehodov za pešce. Pri akciji, ki jo koordinira ministrstvo za lolstvo in šport. sodelujejo Še ministrstvo za promet, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policija ter zveza šoferjev in a vtomeha nikov. "Sole v sodelovanju s svetom za preventivo in v^ojo v cestnem prometu ter policijo §e posebej skrbno načrtujejo varen prihod otrok v šole. I2- in šport. Policisti bodo varo- ce. "2 akcijo Začetek Šolske-delane in izobešene imajo vali prometno najbolj obre- ga leta želimo spodbudi mcnjene točke v bližini šoi, vami prehodi pa so označeni s k umirjeni vožnji in uporabi vamostnili pasov načrte varnih poti v šolo, na uvodnih razrednih urah in roditeljskih sestankih pa s posebnimi oznakami. Svet se udeleženci v prometu bolj nadzorom prevoznih sred- organiziranje in sodelovanje ter otroškimi sedežev pri pre* v preventivnih akcijah, da bi vozu otrok. Z inšpekcijskim bodo tudi posebej opozarjali rta varno pot v Šolo," so razložili pri ministrstvu za Šolstvo za preventivo m vzgojo v cestnem prometu bo vsem prvo« šolcem razdelil mmene ruti- zavedali skrbi za varnost naj- stev pa želijo učencem zago- mlajših," še dodajajo pri ministrstvu. Voznike bodo toviti varen prevoz domov. m Spet šolskih klopeh i s'ran S kern letu začeli poskusno izvajati fleksibilni predmetnik. Šolam bodo pri tem prepustili večjo avtonomijo pri razporejanju ur in predme- vsakem ocenjevalnem obdo- namenjenih tem predme- tov po predmemiku v okviru Po novem bosta le dve, in bju in najmanj trikrat v Solne tri ocenjevalna obdobja. skem letu, pri čemer se Prvo ocenjevalno obdobje bo veČine ocen ne sme pridobiti toi n ► pouk organiziral v obliki fleksibilne diferenciacije na treh ravneh zahtevnosti. "Na- trajalood 1. septembra do 51. na podlagi pisnih izdelkov," menjen bo utrjevanju in po- januarja, drugo pa od 1. fe- bruaria do 24. jimija, razen pojasnjujejo pri ministrstvu za šolstvo m šport. V 8. in o. enega razreda in enega šolskega leta. S tem naj bi zagotovili učinkovitejše in uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo ter zmanjšali obreme- nju in razširjanju učne snovi, njenost učencev. Tako kot v navijanju oziroma poglablja- za učence devetega razreda, razredu se bo pri predmetih, Fleksibilna diferenciacija se preteklem Šolskem letu bo ki bodo dnjgo ocenjevalno pri katerih se odvija nivojski laliko izvaja v posameznem minister v marcu odločil, iz obdobje zaključili 15. junija. pouk, znanje učencev med ali vseh razredih ter pri posa- katerega tretjega predmeta "Zrmanje učenca se bo ocenje- šolskim letom ocenjevalo 2 meznem ali vseh predme- se bo preverjalo znanje na valo najmanj trikrat v posameznem ocenjevalnem ob- ocenami od 1 do 5» in ne veČ s točkami od 1 do 10. tih." V 8. in 9. razredu se bo nacionalnih preizkusih zna-lahko poiik pri slovenskem nja. Pri tem pa bo že v sep- dobju. Najmanj ena ocena v Šole morajo najkasneje do in tujem jeziku ter pri mate- tembnj na osnovi prediiod» vsakem ocenjevalnem oMo- začetka pouka učence in star- matiki organiziral z razpore- nega mnenja strokovnega bju in najmanj tri ocene v še seznaniti z oblikami dife- ditvijo učencev v učne skupi- sveta za splošno izobraževa- skem letu pa ne bodo smele renciadje, ki jih bodo izvajali ne, v katerih bosta hkrati po- nje izbral največ štiri pred- biti pridobljene na podlagi pisnili izdelkov. Pri predmetih, za katere je s predjnetni- V posameznem vzgO)no-izo-braževalnem obdobju, V 4.. 5., 6, in 7. razredu se bo lah- kom določena največ ena ura ko pri slovenskem in tujem lik diferenciacije. učevala dva učitelja, in sicer v mete iz sklopa obveznih obliki nivojskega pouka ali predmetov 8. in 9. razreda, kot kombinacija različnih ob- iz katerih se bo v tekočem šolskem letu izvedlo nacio- tedensko, se bo znanie učen- jeziku ter pri matematiki naj- Na 28 izbranih osnovnih nalno preverjanje znanja iz cev ocenilo naimanj enkrat v več v obsegu ene četrtine ur, šolah bodo v letošnjem i tretjega predmeta. Kljub gradnji pouk bo Mam Bertonceli minskem planu, smo v za- ....................................... ostanku, ker se je med deli Medvode • Junija so na dveh pojavilo precej nevšečnosti, medvoških osnovnih Šolah, zaradi katerih so se podaljšana OŠ Medvode in OŠ Pre- ska, začeli s preurejanjem li roki. Ob misli, da bomo po končanem srečni in zado- prostorov za potrebe devet- volird z novo pridobitvijo, kar letke. Kljub temu da gradnja na obeh šolah še ni dokončana, pa pouk 1. septembra bo. "Pouk bomo začeli normal- tnalo lažje trpimo, ko nad nami brnijo gradbinci," povedal Vojko Bizant, ravnatelj OŠ Medvode. Bolje grad- no, vendar oWano z gradbiš- nja napreduje na OŠ Preska. Učenci OS Medvode bodo kljub gradnji v šolske klopi sedli čem, ki bo ločeno od šole. kjer se bo pouk prav tako lah- že na prvi šolski dan. Ostali prostori bodo na raz- ko začel že s i. septembrom. polago, le kuhinja in jedilni- Ravnateljica Tatjana Bizant upravnih prostorov pa se bo dela in z obnovo smo zado- ca še ne bosta v funkciji. pravi: "Razredi in sanitarije potegnila še v september, voljni. Rok za dokončanje Gradnja žal ne poteka po ter- bodo v funkciji, gradnja Trenutno potekajo notranja del je 15. september." Uč^elji samostojnejši pri izbiri učbenikov šolam in učiteljem so po novem omogočili večjo strokovno samostojnost pri izbiri učbenikov. Pri ministrstvu za iolstvo n Šport se ob tem zavedajo, da so učitelji s tem prevzeli tudi večjo odgovornost pri sprejemanju strokovnih odločitev. Zato so Šoiam s posebno okrožnico priporočili, naj učite pred izborom učbenikov In delovnih zvezkov skrbno pregledajo katalog učbenikov. Pri tem so morale šole že do konca maja pripraviti sezname učnih gradiv, ki jih bodo učitelji uporabljali v prihodnjem šolskem letu, in o tem obvesti tudi starše. M. R. Za lažje šolske torbe Z nakupom učbenikov za poučevanje književnosti v 8. In 9. razredu bo ministrstvo za šolstvo in Šport zagotovilo, da bodo omenjena učna gradiva poleg učbenikov za matemati* in atlasov učencem ves čas na voljo v Šolskih učilnicah. Na ta način naj bi med drugim pripomogli k §e dodatnemu zmanjševanju teže šolskih torb. M. R. Po cenejše ličbenike na sejem DruStvo prijateljev mladine Kranj in center za socialno delo bosta tudi letos pred začetkom šolskega leta v avli mestne občine pripravila sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Po cenejše učbenike in delovne zvezke ter druge Šolske potrebščine se bo mogoče odpraviti v petek, 1. septembra, od 13. do 18. ure in v soboto, 2. septembra, od 8. do 12. ure. Učenci in dijaki ter njihovi starši bodo na se}mu dobili vse potrebne informacije v zvezi z učbeniki in imi iim bodo tudi pri oblikovanju cene rabjerj pomagati knjig in potrebščin. M. R. SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, I 99, 4202 Tel.: 04/277 21 00 edu^.&i WWW v sodobno opremi enil-i pto&fonh nove lole PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE • področje živilslva (mlekot, živilski tistvo /imefovctec, vrfnor, imu izvoiomo I «n TEČAJE ZA ODRASLE: Prcdeiovo mleko v mlačne izdelke r>|0 Kruno m potic iz Izdelovarkje fesleain Izdelovaruje drobnego pBcivo Predelavo meso r IZ Km en sivo Ročunofniiki tečaj za n o IZ zdrave h rone Prehrono in različne Tečaji oraniironjo Številne usNorialne lane 9 1 i Pridobitev NACfONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ no področju živllsivo in kmet) sivo« i Prijo ve informacij© so vocri no vol[0 na tet. ii, 04/277 21 20 in 041/499 934, od 8.00 do 15.00, na pkbIovu: tino.ko5ir@gi>etf.oines.si. ^r no nosi spletni sirani. vobllenf! i FAKULTETA ZA PODIPLOMSKE DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE, Predoslje 30, 4000 Kranj Fakulteta je razpisala za vpisno leto 2006/07 "^slednje podiplomske študijske programe: ZNANSTVENI MAGISTERI) IZ DRŽAVNIH IN EVROPSKIH ŠTUDIJ ZNANSTVENI MAGISTERI[ IZ MEDNARODNIH, PRIMERJALNIH IN EVROPSKIH ŠTUDII STROKOVNI MAGISTERIJ IZ JAVNE UPRAVE STROKOVNI MAGISTERIJ IZ MEDNARODNIH IN DIPLOMATSKIH ŠTUDIJ SPEClALIZACIjA IZ DRŽAVNIH ŠTUDIJ Rok za prijavo: 11. 9. 2006 Obrazec za prijavo za vpis, besedila študijskih programov in pravila fakultete ter vse sprotne informacije dobijo kandidati na spletni strani fakultete www.fd:>.si, po telefonih: 041/497 520, 04/260 J8 50 in prek elektronske pošte brdo@fds.si- omnnzuR HRnnj aEFON. centrala: ioUka Svetovalna služba; Izobraževanje oc^ta Domaća st^an: E'posta: gimnazija. •14-00, •17-17, 04/2S1-17-16 .s-gim.kr.edus.si est.arnes.sl GIMNAZIJA KRANJ - SPLOSNA GIMNAZIJA 1.Trij« različni paketi predmetnika: splošni, naravoslovni in jezikovni paket predmetnika. 2. Maturitetni tečaj - enoletna oblika rednega šolanja: priprava na maturo i2 obveznih in iibirnih predmetov. 3. Priprave na maturo za občane: za kandidate, ki so zaposleni ali nimajo pogojev za vpis v maturitetni tečaj. PROGRAM GIMNAZIJA ZA ODRASLE (V tem šolskem letu bomo vpisali prvo generacijo kandidatov.) EKONOMSKA Glf^NAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RADOVUlCA V Šolskem letu 2006/2007 vas vabimo k vpisu v redna izabraževanje programa MATURITETNI TEČAJ • 30 prostih mest Ka nd I dati/tke bodo v program msturitecni cačaj vpisani redno m bodo imeli status rednega dijaka/i nie, prisotnost pn pouku je obvezna. V program maturitatnega tečaja se lahko vpišete tisti» ki ste; . uspešno 2dkl|učili poklicno šolo • uspešno ^akliučiii srednio strokovno šolo •uspesno - uspešno 2akl(učili tretji letnik gimnazije in eno leto prekinili šolanie - uspešno zaključili osnovno šolo in opravili preizkus znan[a na ravni tretjega letnika gimnazije Maturo boste kandidati opravljali iz slDuendčina, angleščine» matematike in dveh zbirnih predmetov, ki jih lahko izbirate med pradmeu: ekonomija, nemščina, geogrsfiia» zgodovina, sociologija in psihologija. na Prijavite se lahko s posebno prijavnico za vpis v program maturitetnega tečaja straneh MInistrsb/a za šolstvo In šport ali pri svetovalni delavki nai Izpolnjene prijavnice oddejte ali pošljite na na§ naslov tim prej, najkasneje pa i morate priložiti fotokopije vseh s do 15. septembra 2006 opravljenega srednjega Izobraževanja ❖ V okviru izobraževanja odraslih vam v šolskem letu 2006/2007 ponujamo vpis v štiriletni strokovni program EKONOMSKI TEHNIK Pogoje za vpis imap kandidat), ki so zaključili osnovno šob. Izobraževanje je možno tudi kot nadgradnja ali preusmerStev z drugega programa. Način in oblika izobraŽevanja bo odvisns od št€^^l^ prijavljenih kandidatov in dogovora. Ponudili bomo tudi možnost izobraževania na Prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo na spodnji naslov sprejemali do 30. septembra 2006. Za pnjave m dodatne informacije smo vam na vol|o na naslovu: EKONOMSKA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RADOVUlCA Gorenjska 13. 4240 Radovljica. □4/537 35 S6 (svetovalna delavka E pošta: ljuba .ka p(js{9guest.a rn e s.si Spletna stran: www.egss.si us] IzobraŽevanje odraslih na Ljudski univerzi Skofja Loka V Škofji Loki je veliko možnosti za izobraževanje v popoldanskem času. Na Ljudski univerzi vpisujejo v zelo raznovrstne programe: od osnovne šole za odrasle, programa za mlade (PUM), raznih srednješolskih ter programov dveh fakultet, do priprave na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Osnovna u odrasW Osnovna Sola za odrask jf nameni^na vs^m, ki eznosi, nimaio pa končane osnovne imajo izpolnjeno s Bolničar • negovslec To je biJeOii program srednjega pokiicneai iztAraievania. Pc® j 23 vpis je uspešno Fakultetni programi: Univena lu Primorskem. Fakulteta u management Koper se lanKO spiseio v pogoji kot ućenci rednih osnovnih ledensko od 16. do 10. ure. Šolanje ie osnovno zaključena osnovna iola in zdravniško porrdilo o sredme§olske izobraževalne programe pod poklica. Dobijo že od leta pri zdravniku. Po lahko le v ccnler meni iz Predav3nj;j Projektno učenje za mlafSe odrasle • PUM Program je javno veljaven, namenjen mladim, starim od 15 do 2; let, kj niso zaposleni in se ne šolajo redno. Poteka \'sak dan od S. do 15. ure. Program je za mlade brezplačen jvkljudena le tudi brezplačna malica) in neobsczen. v njem lahko sodelujejo eno leto. Poudarek je na aktivnosti udeležencev, ki skupaj s tremi nientorri izbirajo med celo vrsto dejavnosti, kot so: glasba, računalništvo, Sport, likovno u$^a[ja;lie, fotogtäffji, fJm, izddovanje izdeli^ov» ipd. Program jc individualno usmerjen in "pisan na kožo* mladim, Id imajo različne žel)e in potrebe. Namenjen je tistim, ki se želijo sprostiti in zi nekaj časa prekiniti s i, tistim, ki še ne vedo, v katero §olo bi se vpisali, id tistim, Administrator Pogoj za vpis v triletni zaki učena o! veseli, Če vam bo z njihovo pomočjo uspelo! i o Zavodu IRC se zadnje čase veliko govori, saj so vzpostavili partnerstvo z Nottingham Trent University. Študij bo omogočal hitrejšo in študentom prijaznejšo pridobitev formalne izobrazbe. Zavod IRC izvaja pet višješolskih prc^amov: komercialist, poslovni sekretar, računovodja, komunala in promet, za diplomante pro- grama komercialist in poslovni sekretar pa je možen tudi prehod v 3. letnik visokošolskega študija Mednarodno poslovodenje in organizacija / BA (Hons) International Business Administration. Tako lahko diplomanti izberejo študij v angleškem ali slovenskem jeziku in pridobijo angleško diplomo. Izobraževanje v Zavodu IRC ponuja povsem novo izkušnjo, saj je celoten študij usmerjen v prakso. Predavatelji so priznani slovenski in tuji strokovnjaki, ki ves čas študija nudijo pomoč študentom. Zavod IRC tesno sodeluje s podjetji, izvaja strateška izobraževanja za določene skupine najuspešnejših podjetij. Zavod IRC znotraj karleRnega Centra posreduje tudi pri zaposlitvah njihovih študentov in diplomantov, saj je Zavod IRC poznan po uporabnih znanjih, pridobljenih kompetencah diplomantov v Sloveniji in dmgod. NOI i INGI lAM TAENT UNIVCRSITY in ZavocI IRC, Sinartinska cesta 106 NOmNCHAM TRENT UNIViRSmr v Sloveniji! Vpis v program BA (Hons) International Business Administration - Mednarodno poslovodenje in or^nizadja, do J 5. C). 200G. Već informacij v referatu Zavoda IRC. « Te),: ++386(0)1548 37 60, E-pošta: info@zavod-irc.si www.zavod-irc.si vkl (N C \ .k \iJlH N l.l l»l»f KKA IN \ KOSOMnK WOI \ i JlUi i\\ \ '■C Gradbeni poklic je lep in iskan Srednja gradbena, geodetöka in ekonomska šola v Ljubljani je izobraževalni center za gradbene poklice, v katerem izvajajo programe nižje poklicne soie, srednje poklicne šole in strokovno izobraževanje. So edina šola v Sloveniji, ki izobražuje za poWica geodetski tehnik in kamnosek. S številom dijakov so zadovoljni, v novo šolsko leto jih je vpisanih pnbližno 1400. V prihodnje pa si želijo, da b? v njihove šolske klopi sedlo već deklet. Njihovo temeljno poslanstvo je: celovita in kakovostna ponudba Izobraževanja za poklice gradbeništva, vpetost v evropski trg dela in izobraževanja, pestra ponudba dodatnega izobraževanja za diiake in odprte možnosti za nadaljevanje študija. Močno so povezan; z gospodarstvom» v štir ^h le 10 odstotkov njihovih dijakov opravljalo tudi triteden- sko prakso v tujini. Šola je že od leta 1999 članice ASP net šol, ki si prizadevajo delovati v skladu s cilji Unesca. Zastavljene cilje dosegajo s sodelovanjem, spošcovanjem in ja, s pozitivno sam o in znan em. PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA Srednja strokovna šola: geodetski tehnik, gradbeni tehnik. Srednja poklicna šola s piogrami za nižje m srednje poklicno izobraževanje: tesar, zidar pečar • keramik, kamnosek, strojnik gradbene mehanizacije in upravljavec gradbene mehanizacije, IzobraŽevanje odraslih: za gradbene in ekonomske poklice, za delovodske izpite. Informativna dneva bosta 6. septembra ob 10. in 17. uri na Srednji strokovni šoli ter SS. septembra ob 10. in 17. uri na Srednji poklicni šoli. tel.* ♦5Hr>(i) 5 <)oo 400, e-nost.^: sgesx' gue^l arncs-sl. spMiu stnin: av. seges. s i Boa&mfla Kritji s priso^n^A. SogomfU KrHfu. i^d 2d ^(QOUtrte irtattfij« v sdsr.u. '-.o; ucite^ca. je p'vič zbrsL v pnrorpiloi laU iK^ njs leU 1995. bi $0 tprtjelt ucfnc* m u^le^t po v^j SUrS'^m* fi. O novtm priročni^oj Tudi uct- nj«|eUhko pnj«tnor$ zspisdld: 'Vl^rn ßf^'fOänki. pomogoc v^Ts, ucf^no tn ćtja'-'. da bt 0>h jjKi'^j ücenja m wn. stO'š^. 60 Ö> SVC^T) OfZ^G T/"db* 00 nd- i^fisn if. a ji pn ii^/^ đ^ u^&e/^. ^seev «onceviao đeh je iKetve. Jopcjsbn lo prjew rn hitrejše, (e poif^oi? p/ai^T^e Kniiaa stane: (W.43€) soösir/^^Tudi učenje /frt I «J je Lahko prijetno irßUStä. I Priročnik za samostojno učenje Gorenjski Glas I naročanje, telefon: 04 201 42 ei ,se željam in zmožnostim lahko prilagaja le organi predavanja za posamezen predmet, nato organizirajo doza vse predmete po potrebi preko cefe- zacijd, KI se v odraslih. Dneve predavan; prilagodijo njihovim želiam, rs- le iz izobraževanju ga šolskega leta Vsako leto se na ZARIS-u izotiražuje već kot 850 odras točdsno potekaio .12 predme^ medlem ko se jih na CDl Univerzum vsako leto izobražuje so nato f2piii. Nato se Šele začenjajo predavanja i: naslednjih piedmetov. Odraslim so prilagojena u(na gradiva • upoštevajo se njihove življenjske izkušnje. Morebitne približno dva lisoČ. niihov način razmis in razumevama z razumevanjem snov Odnos učiteljev, predavateljev in organizatorjev na do odraslih udeležencev frobralevanja bistveno dualen In oseben, vsakemu se ur. VI- m pri agajamo po naših najboljših moieh šolsko leto se začne septembra oz. ok- izvaja elektretehnili. eleirtrlliat pređioltkt tzgoli. mslirRelnl leeaj In pripran n maturo, ekonemslü lehnlli. proOilalee ler vtiješolihe IzcbrBževalfl» programe gradbeništvo, lyrüem In gintliutvo. CDl Universum izvaja naslednje izobraževalne programe; osAOvna sola, ekonomski tabnfk« olmi^U*» turlstHnl «ostlnsU tahnlk. hirtiv Id natakar, vrtnar CTBtllür. vrtnarski ItbBik. nrodaialtc. adminlslraler. tobca. traja pa do juniia. Izpile opravljajo odrasti po koncu elektrattliflih Id afsirtronik. stnrinl tabnlk. gimnazija, ekonomska, trgovska, strojna, elektro, gostinska, turistična, vrtnarsko • cvetličarska, administrator, priprave na maturo; Bra^pkična osnovna šola 01/583 92 70 Višja strokovna šola: gostinstvo, turizem. gradbeništvo Srednje šole: predšolska vzgoja, elektro šole« maturitetni tečaj, priprave na maturo, ekonomski tehnik, trgovec 01/500 86 80 .51 4 12 I O 5i mon. s uh ic@g-glas. si GORENJSKI CUS petek, 25. avgusta 2006 KRIMINAL Odpeljal se je z audijem v noći na sredo je nekdo vlomil v v Vodicah» kjer je našel kljuke za osebni avto audi A6 2.7 TD\. temno modre barve, letnik 2006, reg. Stev, Lj 88-7FP. Avto, ki ga lastnik Kordež ovaden ceni na 13 mi i)onov tolarjev, je te noči izgini Iz garaže. Medvode Vlomilec se je opremil v noči na torek je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v okoli- • ci Medvod. Lastnik je zato ostal brez dveh prenosnih raču- I nalnikov, dveh mobilnih telefonov in potnih listov. Vlomilec • mu je povzročil za približno milijon Nekdanji lastnik Bofexa jurij Schollmayer je kazensko ovadil prvega moža Merkurja Bineta Kordeža zaradi suma storitve poslovne goljufije pri zapiranju podjetja v Avstriji. Kordež: "Zapiranje družbe smo vodili v skladu z zakoni." ev škode. kpan) Gradbišče brez stroja ; Simon Subic )arij Schollmayer. Bine Kor- : ..............................................................................dež je na včerajšnjem odprt- : Kranj • Okrožno državno to- ju novega Merkurjevega cen- i žUstvo v Kranju je pred ted- tra v Velenju zatrdil, da ne : nom dni prejelo kazensko Neznani storilec je pred dnevi na gradbišču novogradnje v : ovadbo zoper predsednika okohci Kranja ukradel gradbeni stroj - vibracijsko ploščo. : uprave Merkurja Bineta Kor- on ne Merkur Še nista prejela nobene kazenske ovadbe. "Popolnoma smo prepriča- Lasiniks je oškodoval za okoli pol milijona toiarj |esen1ce Iz kopirnice v vse pisarne v noči na ponedeljek je neznani storilec skozi okno vstopil v prostor za kopiranje podjetja Doka na Jesenicah, od koder ; deža, ki jo je vložil nekdanji ni, da je bil postopek zapira-• lastnik Bofexa |urij Scholl- nja podjetja v Avstriji voden : mayer. Ljvibljanski poslov- pravilno, Merkur pa je pokril než prvemu možu nakclske družbe očita sum storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije- Poleg Kordeža naj bi bili ovadeni ^e Marta Ber- vse nastale dolgove. Avstrijski projekt ie bil Schollma- yerjev osebni projekt» zaradi avstrijske družbe pa je Merkur izgubil skupaj kar tri mi- je imel potem prost prehod do vseh pisarn. Svojo malho si : toncelj. upokojena svetoval- lijarde tolarjev, izgubil je le napolnil 2 večjo vsoto denarja, prenosnim računalnikom, : i^a predsednika uprave, An- tudi Schollmayer, zato ver- Bine Kordež (na sliki) oziroma Merkur je že leta 2004 digitalnima fotoaparatoma in drugimi predmeti. Podjetje je : draž Vrenko, zastopnik a v- jetiio tudi toži, čeprav bi se kazensko ovadil jurija Schollmayerja, ta pa je lani vložil oškodoval za približno dva milijona toiarjev. s.S. strijske družbe Big Bang Handels, ter družbi Merkur poslovni rizik," je včeraj Še odškodninsko tožbo zoper Kordeža in Merkur, tokrat pa še kazensko ovadbo. /Foeoriir-aOoiti in Bofex. Kranjsko tožilstvo povedal Kordež. NESREČE je Scholimayerjevo ovadbo, ki se nanaša na domnevno Ozadje ovadbe je Merkurjev nakup S cholJ ma yerjeve- per Junja Schollmayerja žil več kazenskih ovadb, ven- Po pisanju tabloida Di» rekt naj bi v Avstriji že dali sporno poslovanje in neza- ga podjetja. Kmalu po pre- dar sodni postopki še niso časa polekala policijska in kj^an) Izsilil prednost v torek zvečer sta v križišču regionalne ceste Kranj - Jeprca no cesto 8reg • Žabnica trčili osebni vozili, si-letn konito zapiranje trgovin pod blagovno znamko Bof v vzemu Bofexa leta 2004 je končani. "Potem bodo do- totilska preiskava zaradi prvi mož Merkurja javno končno razjasnjena vsa ugi- sumljivega zapiranja Bofe- Gradcu in na Dunaju, že oznanil, da so ugotovili, da je banja o odgovornosti seda- xovih trgovin v Gradcu in predalo v preveritev policiji. prevzeto e v njega in nekdanjega vod- na Dunaju, nerazjasnjene-ga dvojnega poslovanja erkurjevih managerjev v ; "Ovadili smo, ker so se po- Scholl may erje vem času sla- stva." so v posebnem sporo- voznik iz Kranja je vozil po lokalni cesti iz smeri Brega : javili neld dodatni dokazi, in- bo vodeno, njegovo poslova- čilu javnosti zapisali v Mer- proti ŽabnicL V križišču je izsilil prednost 47-ietnemu i dici. ki dokazujejo, da je bilo nje (izguba) pa v bilancali ni kurju, v katerem so ponosni, Avstriji in domnevnega ; zapiranje trgovin v Avstriji bOo ustrezno predstavljeno. da so uspešno sanirali pošlo- oškodovanja upnikov ter ; povezano z dejanji, ki so pro- Zaradi odkritih nepravilno- vanje Bofexa, ki v letošnjem partnerjev podjetja Big vozniku iz Kranja, ki se je pripelja po regiona ni cesti iz smeri Kranja. Pri močnem trku sta se hudo poškodovala nika v obeh vozilih, voznika pa lažje. S. Š. äzakonita," je za 24 ur izjavil stl je Merkur leta 2004 zo- letu posluje pozitivno^ Bang Handels. ßtS". Skladno s Statutom Srednje biotehniške šole in Pravilnikom o uporabi Športne dvorane Strah inj obja^ja Srednja biotehniška šola RAZPIS o koriščenju Športne dvorane Strahini v sezoni 2006/07 2. 3 4. I i v športni dvorani Strahinj je rnožna športna vadba, uradne tekme ter rekreacije za športna društva, klube in druge organizacije v^e dni v tednu od 16. do 23. ure (od ponedeljka do petka) in od 10. do 22. ure (ob sobotami in nedeljah) Športna dvorana Strahinj se 2 dvema pregradnima stenama latiko preuredi na tri ločene vadben© površine. V Š po fini dvorani Strahinj je možno igranje: V celi dvorani: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogometk 1/3 dvorane: košarka, odbojka, namizni tenis, badminton, dvoranski hokej, športno plezanje na mali umetni steni, možne pa so tudi različne otilike splošne vadbe. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organizacije ter podjetja s sedežem v in izven občine Naklo. 5, Prednosl pri izboru bodo Imeli interesenti» navedeni v 2. členu Pravilnika o uporabi Športne dvorane Slrahlnj. Zainteresirana društva, skupine, javn» zavodi. organizacije, podjetja s sedežem v in izven občine Naklo naj svojo vlogo za najem Športne dvorane Strahinj v sezoni 2006/07 posredujejo do 5. septembra 7. 2006, na naslov Srednja biolehniška šola, Strahinj 99, 4202 Naklo na obrazcih, ki ]lh dobijo na Srednji biotehniški šoli v času uradnih ur ali na domaČi strani: vAvw.s-bts.kr.edus .si. Vtoge morajo biti v zaprti kuverti vidno označena 2 napisom: 'Prijava na razpis dvorane SIrahInJ" in točnim nazivom in naslovom pošiljatelja na hrbtni strani. Na osnovi posredovanih vlog bosta Srednja biotehniška šola in Občina Naklo pripravili predlog koriščenja športne dvorane, dokončno pa ga bo potrdil ravnatelj Srednjo biotehniške šole. 10 Po pripravljenem urniku koriščenja dvorane Strahinj bodo z sane pogodbe o najemu. Interesenti bodo v 30 dneh po dajo vlog obveščeni o Športne dvorane Straninj. Športne po dpi- Ii. Dodatne informacije posreduje mag. Marijan Pogačnik po telefonu 041/499 930 ali na elektronski naslov: . 21. Marijan Pogačnik, ravnatelj Kiep proti sodnikoma Upokojeni odvetnik in kritik pravosodja Stanislav Kiep iz Kranja predlaga odvzem funkcij predsednikoma dveh sodišč* Simon Šubic Kranj • 8 5-letni upokojeni odvetnik in znani kritik slo- teto Romane Gros, žene ne- vem mestu, toliko pogumna kdanjega kranjskega župa- in poitena, da je že trikrat na Vitomirja Grosa. Fischer- razglasila, da okrajno sodiš- jeva, ki je dolgo živela v če ni pristojno za odločanje venskega pravosodja Stanis- ZDA, je s pomočjo odvetni- v tej zadevi," razlaga Kiep, lav Kiep predsedniku dižav- ka Klepa v pravdi uspela do- ki ga na kranjskem okrožnega zbora Francu Cukjatiju seči, da ji njen nečak Mirko nem sodišču Čaka sojenje za* in pravosodnemu ministru Lovni Sturmu predlaga, da Ravnič iz Novega mesta radi razžalitve predsednika vrne 294 tisoč ameriških Okrožnega sodišča v Novem naj \ivedeta postopek za od- dolarjev, ki si naj bi jih ne- mestu |aneza Smoleja v pri- vzcm funkcij predsedniku zakonito prisvojil z njenega tožbi zoper njegovo odloči- Okrožnega sodišča v Novem bančnega računa. tev o omenjeni kazenski za- mestu Janezu S mole ju in Kasneje je Kiep v imenu devi predsedniloi višjega sodišča Fischerjeve na Olaožno so- Predlog za odvzem funkcij ubijani Jemeju Potočar- diščc v Novem mestu vložil obema sodnikoma je Kiep ju. Kol razlog za odvzem še zasebno tožbo zoperneča- kot predsednik društva funkcij Kiep navaja zavestno ka zaradi storitve kaznivega Zdniženi ob lipi sprave kršitev zakona o kazenskem dejanja zlorabe zaupanja. no predstavil prejšnji teden postopku s strani obeh pred- "Predsednika novomeškega na novinarski konfcrcnd, na okrožnega sodišča in višjega kateri je sodeloval tudi pred-Stanislav Kiep, ki se men- sodišča v Ljubljatu sta to ka- sednik Civilnega združenja da poteguje za novega varu- žensko zadevo prenesla v za nadzor nad institucijami ha človekovih pravic, je v pristojnost Okrajnemu so- Boris Kurent. "Podpirava odškodninski tožbi na dišču v Novem mestu. Če- poš teno stališče okra j ne sod-Okrožnem sodišču v No- prav sodi na olaožno sodiš- nice Andreje Beg, ki se je zovem mestu zastopal danes Če. Kljub lemu je bila Andre- perstavila pravnemu nasi--letno Slavico Fischer, ja Beg, okrajna sodnica v No- lju, " trdita Kiep in Kurent. i 69 Priloga Gorenjskega glasa v prvih osmih mesecih letos je na naših cestah umrlo trideset motoristov in šest sopotnikov, v enakem obdobju lani štiriindvajset motoristov in sopotnik. Dvajset od tridesetih mrtvih motoristov so nesrečo sami zakrivili. Najpogostejši vzrok smrti sta prevelika hitrost in prehitevanje. v se srečuje Število hudo poškodovanih motoristov V V narašča. Med njimi je presenetljivo malo tli j cev. za volan. Glavni problem je odsotnost zavedanja, da je dvesto kilogramov ležak mo Preživeti ali umreti Ko pride do nesreče z mo ristov, ki umrejo na kraju Oziroma, pel povprečnih let-nesreče, ne spremljamo, saj nih siovenskili piač. Pri čete odpeljejo na sodjio obduk- mer ni nujno, da bo oskrbo-cijo. Seveda pa pride do smr- vanec kadar koli v prihodnje ti najhuje poškodovanih tudi izgovoril en sam smiseln pri nas; bodisi med reanima- stavek ali brez tuje pomoči prehitevajo celo pri dvojni nega voznika, ki razmer ne eksistencialno vprašanje, biti bodisi pozneje na inten- pojedel krožnik juhe. Marjeta Smolnjkar Takoj je treba poudariti, vsi slovenski motoristi niso tor pri veliki hitrosti dobe- torjem, ki je praviloma huda objestni, Problem so tisti, ki sedno orožje na cesti- Ce je motonstu m morebit brezglavo pritiskajo na plin, to orožje v rokah neizkuše- sopotniku eno samo neprkinjeni črti, pridrvijo v ovinek sto ali več kilometrov na uro in so kot udeleženci v prometu nasploh agresivni obvlada, je katastrofa tako rekoč za vsakim ovinkom. Se pravi, odsotnost zavedanja nevarnosti in neizkušenost sta dli ne biti. preživeti ali lunre-ti? Značilne hude poškodbe zivni negi. Pri hudih po-.^kodbah, pri katerih je velika motoristov so zlomi dolgih „.o^nost zapleta, je lahko in objestni. Samo delček se« dva glavna pjoblema sloven- kunde, morda kamen na skega motorističnega prizo-ovinku je dovolj, da se agresija razblini v večnost. V kosti, odprti zlomi s hudimi poškodbami mehkih tkiv, iz- hude Usodne poškodbe Bolj kot kazen bi na nila- rišča. Tretji so starži mladih motoristov, Robert Sušanj, jemno medenice (prav te so značjJ-ne za slovenske motoriste), smrt. Ali. kar je še hvjje, v ne- vodja sektoija prometne poÜ- P^^^odhe prsnega koša. tre-skončne ure, dneve, mesece, djo pri generalni policijski buha, pljuč, hrbtenice m gla- stanje nestabilno Se štirinajst dni po poškodbi. Kadar dostne objestneže učinkoval je zaradi kombiniranih poškodb ogroženo življenje ponesrečenca, rešujemo življenje, okončine pa amputiramo. Tudi nad kolenom. Lani ogled Soče. kjer se motoristi, ki so preživeli hudo prometno nesrečo, znova učijo brati in pisati, je prepričan Robert Sušanj. Vsekakor je Inštitut leta vegetiranja na bolniški upravi: '^Nekega mladostnika P" posameznem pones- gjj predlani smo morali takš- Republike Slovenije za reha- postelji. Vrnitve nazaj, pred smo zalotili pri več zapored- «čencu praviloma ne gre za usodno sekundo, ni. nili kršitvah vožnje s težkim poškodbe. no amputacijo narediti nekemu mlademu dekletu." bilitacijo kraj poslednjega upanja v hudi prometni ne- motorjem. Vozil je brez voz- P^^ P® ^^ kombinacijo več Zdravljenje ponesrečenih sreči poškodovanega motori- Motor je lahko orožje niškega dovoljenja in brez če- po^^odb hkrati. Dr. Matej motoristov, ki ostanejo v bol- sta (in sopotnika), ki ni umrl nišnid več tednov, je izjem- na cesti in je preživel bolniš-no drago. Gre za najdražjo nično zdravljenje. Žal je pe- lade. na znak policista ni usta- Cimerman, travmatolog v Kliničnem V Sloveniji je registriranih vil, Uloviti nam ga je uspelo približno petindvajset tisoč šele, ko je v akciji sodelovalo "P" ^P^^' mo. da število hudo poškodovanih motoristov narašča. koles z motorjem. Zanimivo več policistov, Veste, kako se je. da je vozniških dovoljenj je odzvala mati objestnega za vožnjo z njimi bistveno več. Policijska statistika mladostnika, ko smo io sezna- Pravzaprav predstavljajo diagnostiko, za velike stroške z infrastrukturo reani-macije, pri kateri sodeluje veliko število visokokvalifid- datek za prvih osem mesecev letošnjega leta srhljiv, .saj ni v tem času na rehabilitad-jo v Sočo prišel niti en moto- nili z vsemi sinovimi kršitva- motoristi letošnje poletje ranih ljudi, za operacijo in za rist ali njegov sopotnik, ki je kaže, da je vožnja z motor- mi? Zabrusila nam je: "Narc- večino najhujših poškodb. izjemno drago centralno in- doživel hudo prometno ne- dila bom vse, kar je v moji njimi je presenetljivo tenzivno terapijo. Če bolniš- srečo. Vsi so prej umrli. Dr. Klemen Grabljevec, inštitut za rehabilitacijo: jem nepnmemo na kot vožnja z avtomobilom: tisti, ki sede na motor. moä. da svojega sina zavam- Praviloma so prištejemo re- jem." Da se razumemo, ne poškodovanci ljudje v naj- habilitacijo v Soči. znese ima Šestdeset odstotkov več pred smrtno nevarnim drve- boljših letih, saj je njihova povprečen strošek enega po- "Trenutno je na našem od- možnosti, da doživi prometno nesrečo, kot tisli. ki sede njem z motorjem, pač pa pred nami. poDdsti." povprečna starost manj kot trideset let. Smrtnosti moto- škodovanega motorista, red delku sto dvajset bolnikov z in piši. Šestdeset tisoč evrov. nezgodno možgansko poškodbo. Od teh jih je približno osemdeset k nam prišlo prvič, se pravi, neposredno s kirurških oddelkov slovenskih bolnišnic: navadno pridejo s kliničnega oddelka za nevrokirurgijo, kjer operirajo glavo in možgane, ali s tra vm a toio Škega oddelka. Ugotavljamo, da se približno tretjina bolnikov, ki jih sprcj- memo prvič, poškoduje v nesreči z motorjem, Kar se teh poškodb dče, je velika razlika, s katerim delom telesa motorist, ki pade, udari, recimo, v betonski steber. Ce udari z nogo, pride do zloma dolge kosti, stegnenice, gole-nice, morda medenice. 2 dobrim kirurškim posegom bo padent hitro okreval, po do-u bri rehabilitaciji pa k'večie- 3 mu nekoliko Šepal. Če bo z enako silo v ta steber priletel u 6 ► 20. SttSn 4 14 GOREN)SKI GL\S petek, 25. avgusta 2006 SOLA Razgledi "Za božjo voljo, ne delajte domačih nalog namesto otrok," je na roditeljskem sestanku rekla učiteljica. otrokova jANJA FrELIH GoR)ANC, VODJA ZAKONSKEGA IN DRUŽINSKEGA INŠTITUTA KROG Suzana P. Kovaćić pa ti bom prisluhnila, kako si ....................................... se Imel."" Prav posebni bodo prvi septembrski dnevi za male Nekateri doživijo strah pred nadobudneže, ki bodo prvič avtoriteto, v tem primeru sedli v šolske klopi. Kako bo? Kdo bo sedel zraven mene? pred u^ilel)em, celo pred ve^* jo skupino močnejših, glas- Kakšna bo učiteljica? Ali bom nejših sovrstnikov alJ starej-lahko prinesel najljubšo igra- ših učencev. Kako se spopri' Čo? To \t le nekaj vpralanj, s katerimi se bodo soočili Šest- jeli s tem? "Ko govorimo o strahu letniki, pa tudi njihovi starši, pred avtorileto, je veliko od-0 strahovih in pričakovanjih visno od tega, kakšen odnos ria "prvem delovnem mestu" imamo do avtoritete otrokovi smo se pogovarjali 2 janjo Frelih Gor^anc» ki vodi Zakonski in družinski inštitut Krog v Kranju. Nekateri otroci prvi Šolski dan nestrpno čakajo, drugi pa le zadnjič poskusilo pre- starši. Otroci so kot spužve in Če bo mene kot starša strah ogovoriti učitelja ali prodajalko v trgovini, bo tak vzorec pri vzel tudi moj otrok. Pomembno je tudi to, koliko je otrok v svoji družini lahko samozavesten, kako s poldneve taksisti in vozijo pričati starše ali skrbnike s sprejmemo njegove napake, otroke na Številne dejavnosti. njujoče, Če cel popoldan sedite z otrokom za mizo in Očetu se namreč ne ljubi cele dneve sedeti in bo vse stavkom: "Jaz pa ne bi Šel v koliko znanja zahtevamo od šolo." Kaj pa zdaj? "Bistvena je razlika med otroki, ki so obiskovali vrtec, njega. Od nekaterih otrok se tere le dober izgovor, da se on pa se, da je to za neka- mirile, ali pa greste skupaj z naredil za to, da bodo otroko- najprej ven in zatem ve ocene ne zahteva prav nič in novi situaciji v šoli niso kos. Dru* jim ni treba ukvarjali z otro- hitreje naredi nalogo, kom. Kakovostno preživlja- II kjer so imeli prijatelje, s kale- gi so vajeni stalnega poniže- nje Časa z otrokom je namreč Včasih starši od otroka priča-riini gredo praviloma tudi v vanja: "Ti si pa res neumen, za marsikoga zelo naporno. kujejo preveč. Govori se o prvi razred, in tistimi, ki so iz tebe ne bo nič." Zato jih je Poleg tega moramo Šesllet- tem, da s svojimi neizživeti bili vsa leta pred vstopom v strah, da jih bodo osramotili nemii otroku dovoliti, da je šolo v zavetju doma. Slednji in kaznovali tudi učitelji. To še otrok, saj potrebuje igro. se šole verjetno res bojijo, saj je čisto nekaj drugega, kot če Preden pride v šolo, je vsa nikogar ne poznajo, ne vedo, mu rečeš: "Saj ni nič hudega, njegova naloga, da se igra. kam gredo in kaj lahko priča- poskusi še enkrat." " kujejo. Ml pri tem zelo po- "Ce se OCCTie udarjamo vlogosaršev, saj je . . veliko odvisno od tega, kaj poslabšajo in otroci slišijo. Ko sem šla "Za božjo voljo, ne delajte domačih nalog namesto otrok." je na roditeljskem se- je še vedno tabu poiskati strokovno pomoč, ko nam kol staršem zmanjka tal pod nc^mi? "je tabu. Že ko greš na zdravljenje v Begunje, dobiš nalepko. Nekateri pridejo k nam po nasvet, nekateri samo pokličejo. Včasih je zelo razbremenjujoče za star- sli zelo ambiciozni in otroka gimnazijo zaključil z odlič- še, ki so v stiski, da jim poveš, že pri njegovih treh letih nlm uspehom, pa danes ob- da je njihovo ravnanje nekaj učijo brati. Ampak otrok se žaluje, da ni mizar. Starši Spotoma spoznava kakšne Črke, čeprav so nekateri odra- zeli. Poznam nekoga, ki je mi sanjami preobremenijo otroka, Čeprav v duhu "vse za njegovo dobro". Ampak otrok diha sam... "Raje ga vpraSajte, kaj on sama v ma]o šolo, sem sliša- stanku rekJa učiteljica. Koli- ravno skozi igro največ nauči smo boljši starši, če se naj- čisto normalnega- Da je normalno tudi to, da se StiriJet- mamica po cele la starega očeta reči, zdaj je ko in kako sodelovari pri in vadi medsebojne odnose, prej pomenimo sami s seboj nik vrže po tleh zaradi tmie. pa konec otroštva. To je v meni vzbudilo velik strah. Če - se starši lega obdobja bojijo, sedi Z otrokom se sprašujejo, ali bo otrok popoldneve otrokovih obveznostih v šoli, Saj šesdeten otrok še ne zna in se soočimo s tem, zakaj Pa saj ni treba, da komu po- že od prve^ razreda dalje? reči: "Mami, zdaj ti moram nismo uresničili svojih želja, vejo, da so poiskaU pomoč, "Sola je otrokova odgovor- pa razložiti svoje probleme." Res želimo, da bo otrok ne- saj vemo, kako se pogosto nost in to mora vedeti, ko gre Dobro je. če poslušamo otro- zato. da jili bo zmogel, otrok to začuti, ne v prvi razred. Saj že triletni- glede na lo, ali mu to povemo ali ne. ku povemo, da je nj egova odgovornost, da igrače pospravi izboljšal. Večinoma pa nočejo v Sclo za seboj, čeprav jih v resnici tisti otroci, ki imajo slabe iz- ne bo vedno. Zato je spet ve- kovo igro, saj s tem izvemo tudi. kakšni starši sino. In tudi ko gre prvič v Šolo. ni odrasel čez noč. " srečen kot mi? Saj poznate stavek: "Če boš zdravnik. boŠ svetujemo, na] kušnje z vrsmiki. ali pa nočejo v šolo zato, ker ne vedo, iko odvisno od tega, kako otroka na šolske obveznosti Živahni in hiperaktivni otro« C! verjetno zahtevajo druga- ni kazalec uspešnosti. Res je odzove okolica; da ni dovolj dober starš. Zapomnite si, da imel dobro službo in boš slarši nismo krivi, če se z ugleden mož." Kaj pa je na- otrokom karkoli zgodi, smo slaščičarko? Pustimo pa krivi, če nič ne naredimo otroku, da je to, kar želi biti. za lo, da bi mu pomagali." Tudi šolske ocene niso edi- se vključijo kaj se bo dogajalo doma v pripravimo doma, Ne more- čen pristop, tako pri pouku sistem tako naravnan, da boš času njihove odsotnosti. To mo pa ga postaviti pred dej- kot pri domačih nalogah. z dobrimi ocenami prišel na Je današnja šola prijazna do otrok? "Mislim, da se zelo trudijo očetje. Takoj ko je značUnoza primere, ko sta stvo, da se, Še sploh v prvih "Predvsem potrebujejo več vsako šolo, ampak otrok ne narediti prijazno Šolo. Am- starša pogosto v konfliktu, ko šolskih letih, znajde popol- gibanja. Na starših je, da smo bo začutil podpore, če se pak prijazna šola je samo se vključi oče, stari starši preveč posegajo v noma sam. Otroka je treba pri tem inovativni in da takš- bomo zanimali samo za nje- tam. kjer življenje mlade družine, ko spremljati in spodbujati na nega otroka učimo skozi igro. gove ocene. Važno je tudi, niama pa §re otrok živi sam z mamico in pozitiven način: "Verjamem, akcijo, sprehod, vožnjo s ko- kako se otrok počuri med so pn)azni Ce učiteljica prisluhne otroku, ludi čustveno, če vidi ven in malo ga skrbi, kaj bo z njo, ko ga ne bo doma. Tak otrok ne bo Šel rad v šolo, dokler mu ma- da se ti ne ljubi, ampak tole lesom. Na primer: na katero vrsmiki. Bolje se počuti, bolj njegovo stisko, tista šola je črko ga spominja oblika dre- bo uspešen. Temu pravimo prijazna. Prijazna in odprta boš moral narediti." pozabi na šolo, mica ne bo zagotovila: Ne Koliko šolarja obremenili? vesa, kamna ... Neizbežno je, a se mora za določene nalo- skrbi, jaz bom Čisto v redu. Verjetno je prebrano, da mu ge usesti za mizo, a ne socialna podpora. In še ne- je tista Šola. na kateri se uči-kaj. Ce se ocene poslabšajo lelji pogovarjajo med seboj, in mamica po cele popoldne- na kateri se pogovanajo rav- OtrOCi Splezajo VeS, da le bom pogrešala, poleg šolskih obveznosti na» ko pride iz šole. Najprej rabi ve sedi z otrokom zato, da jih natelj in učitelji in kjer je od- na zeleno vejo. ampak tudi ti moraš imeti svoje prijatelje." Nekateri otroci pa potrebujejo le malo ložimo še kup krožkov. akcijo, da izprazni baterije, bo izboljšal, svetujemo, naj prtost za kritiko in pohvalo. "Nekateri otroci imajo zelo da se potem lahko za pol ure se vključijo očetje. Takoj ko Saj je ogromno snovi, ki j veliko želja in jih je treba zbere in .«;edi. Staršem živah- se vključi oče, mama pa gre To |e pravi več spodbude v smlslur'Ver- ustavi ti. v neka terili primerih nih ali hiperaktivnih otrok ven in malo pozabi na šolo, morajo predelati otroci, ampak mislim, da to ni toliko jamem, da te je strah, ampak pa je treba ustaviti starše, vedno poslavim vprašanje: ali otroci splezajo na zeleno pomembno, kot pa so po- fenomen!" všoioboš moral. z veseljem Včasih so starši po cele po- vam je lažje in manj obreme- vejo. je pravi fenomeni membni odnosi II ä GORENISKI GLAS petek, 25- avgusta 2006 15 POGOVOR Razgledi Fotograf in aktualni predsednik Fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja Vasja Doberlet letos praznuje šestdeset let. Kot inženirja elektrotehnike po stroki, od letos naprej zelo aktivnega upokojenca, ga v zadnjih letih spoznavam kot sposobnega organizatorja društvenih razstav, tokrat tudi kot odli6iega fotografa. Temnico je zamenja v računa nK Vasja Doberlet, fotograf Igor Kavćić Ko sem doma gledal fotogra- ..............................................................................fije, so se mi zdele nekoliko Trenutno sta na ogled dve fo- preveč "pocukrane", glede na b^raiski razstavi, s katerima tisto, kar sem občutil ob foto- zaokrožate svoj življenjski grafiranju, zato sera serijo jubilej. V Kranju predslavlja* pripravil v ćmo-beli različici, te zgodbe, ki jih, rečeno v pri- naslove pa sem iskal v besed- spodobi, gledamo skozi bolj njaku omenjene knjige. Seri- ja je bila tudi že nagrajena na jami. Prejel pa sem plomo zanjo." 1 di. t t » Kako daleč ste pri zbiranju točk in naslovov? "Sem kandidat za mojstra dtem ko sem , mc za ali manj rožnata okna» na Jesenicah pa svoje fot^afije razstavi v povezujete v krog od abstrak- Danskem. Peti sklop sem I m na dje do konkretnega posnel v Ljubljani, ko sem s "Spomladi sem začel laz- pobočij Golovca Iskal motive mišljati, da bi svojo Šestdeset- v avtocestnem križu proti letnico praznoval tudi na Dolenjski. Ta sklop fotografij . . . drugačen način, z razstavo sem naslovil Komunikacije. VäSjS DObCrlCt fotografij.KosejepoPotoga- Na koncu sem dodal še pet . leriji na Jesenicah odprla §e fotografij oken, ki sem jih, je leta 2002 možnost za razstavo v Gale« ob tem, da so ta pri avtorjih . - , • riji Mestne občine Kranj, kar pogost motiv, nekoliko prejel naziv sem vedel, da moram, če računalniško obdelal, Z nji- sem pošten do sebe in do ti- mi, odprtimi zaprtimi. artist (AFIAP) Stih, ki so me povabili, pri- sem nekako tudi povezal prej pri Mednarodni praviti dve različni razstavi." omenjene teme." šestdeset let, šest motivnih Fotografije, ki sle jih na zvezi za sklopov rologranj. Ali na ogled postavili na jeseniški ^ ^ - kranjski razstavi predstavlja- razstavi, nas popeljejo od re* lOtOSratSKO te predvsem podobe, ki jim alizma k abstrakciji in nazaj. . je bilo vaše fotografsko oko v Ste fotografirali posebej za umetnost, leto zadnjih letih Še posebno na- razstavo^ excelciKD pri med- u m et nosi m že II Digitalna tehnika je v zadnjih letih povsem izpodrinila fotografsko klasiko. Kako ste jo sprejeli vi? "Digitalno fotografijo je ga ne moremo zaustaviti. Boli kot kr^nokoli "upiranje" temu j ta razvoj iz- smi.slu. Digitalna tehnika je frliiva v ljudi, kar dela na u Kar se tiče , e rav7io tako potrebno specifično mončič- 2 njim se je timi pn razvijanju, sem se priključil na primer v tem, da '>K pa le Idonjeno? kasneje pa ]e "Gre za fotografije, ki sem Ijam temi, ki sem ju zadnja jih v digitalni tehniki posnel leta precej obdeloval. Seveda "Na lesenicah predstav- val moj pogled na fotografijo, kranjskemu društvu. Odkar delo na računalniku vsak hip Spomnim se, ko smo bili na foto izJetu v Mariboru in me se je ta leta zooi preimenoval v Fotografsko društvo Ja- . 1 v • —p..^.. j,--..^. . --------- ---------------. - — ------ postal se v zadnjih petih, šestih letih, je na to vplivala tudi naša je "nagnal", naj slikam ne- neza Piiharja. sem tudi nje- Mislim, da so le tri fotografi- klubska dejavnost, saj smo kaj, kar se mi je takrat zdelo gov predsednik prekinem in ga kadarkoli, kar v 1 m ps sem, kandidat za je nastale še na "star način", pred dvema letoma imeli povsem nezanimivo. Z mo- Prva serija fotografij je narav- razstavo fotografskih minia- stu sem proti Lentu slikal vo VeJiko sodelujete na razsta-mojstra {KMF) nana na Glasbo in je nastaja- tur na temo krog, letošnja zeči avto na kockasti cesti, vah doma in po svetu, o Če- Račnnalnik je seveda tudi Veliko sodelujete na razsta da poznam tudi staro, klasično tehno I (^i)O." pri Fotografski nih koncertov. Podobno je la ob fotografiranju glasbe- tema pa bo abstrakcija. Med- Avto je bil nekoliko zabrisan na plesnih dogodkih nastaja* tem ko me krog še vedjio zanima, sem lelos ustvaril tudi zvezi Slovenije. la serija PUs. Na mojih popo- bogato kolekcijo posnetkov tovanjih sem posnel veliko na temo abstraktnega." Na več kot 230 fotografij Ijudi, ki si na tak ali na cesti in iz fotografije sva z Vlastjo naredila nekakino grafiko. Bil je eksperiment, S ijo sem prvič uspel na mednarodni razstavi." mer pričajo vaši naslovi v okviru mednarodne zveze za fotografsko umetnost. Kako je z željo po fotografi* ranju na eni in zbiranju točk na za naslove na drugi strani^ varuh vašega fotografskega arhiva... "Zaenkrat imam tri ekster- ne a samo za to, shranjujem dvojne drugačen način na ulici slu- Abstraktna pa vendarle brez II Vzamem fotoaparat in kar dobro zasedeni. Zadnj močno poslali z računalnikom? Saj v slavnem tudi ni« vlačila planinska fotografija? vo, fotografiram in si dorniš- na razstavah v žijo denar. Poimenoval sem občutka, da bi v fotografije Sprva vas je menda zelo pri- grem po mestu, grem v nara- ko sem kupoval di skoraj 40 državah je iztegnjeno roko. Ena od foto- sem. Razen dodajanja aJi so ič. sem jih Ulični umetniki, saj ljudi poskušajo motivirati na različne izvirne načine in ne le 2 Pravzaprav sem začel fo- Ijam, da ustvarjam nekaj no- največjega tografirati zato, ker sem v Studentskih leüh veliko ho- vega ... S tem se napolnim in to je povsem dovolj. Prav grafij iz te serije je v zadnjih vzemanja svetlobe, in pri eni dil v planine in bil aktiven v tako me zadovoljuje nadalj- nek solarizacije." doslej imeJ letlh objadraJa svet in bila fotografiji sem uporabil uči- Planinski zvezi Slovenije. razstavljenih ^ - ^ Najbrž fotografija, s katero Svojo fotografsko pot sle za» VeC Kot OOO sem doslej dosegel največ, čenjali pred štiridesetimi leti, n uspešna na več kot 30 razstavah v več kot 20 državah. Tu so izdajali razne publika- tografij na računalniku. Na cije, vodnike in podobno, neki način pa dobro dene VaS fot<^afski apa rat na jbrž tudi v vaših zrelih avtorskih letih beleži zelo široko paleto različnih movitov... pa )im dobrih fotografij. manjkalo Zato smo na o. me se mo natečaj in jo tam mogoče kakSna arhitektura im v naravo, rad opazu- ^ ^ . . 2a serijo fotografij, ki sem jo ko se je v fotografi}! eksperi- pripravili foto tečaj, ki ga je sprejmejo na razstavo ali pa hodim v naravo, rad opažu- TOtOSrail) m naslovil Orweliija (po roma- mentiralo na povsem dru- vodil prav mojster Simončič. celo nagradijo. Da ie nekdo jem raznolikost pcjsažcv. Si- nu 1984 Georgea OrweUa), diapozitivov. Za so me spodbudili posnetki iz dela Pariza, imenovanega La SVO]a dela le Defense, ki ga zaznamuje gačne načine. Kako je bilo z vašim prvim fotoaparatom? "Kot mnogi dnagi sem neko I iko Ko se je tečaj končal, smo se dnig oceni, ali je ta dobra ali cev pa se am .^e vedno družili med seboj in u sta nov Qi tudi foto klub ne. Razstave so seveda različ- situaciji, razstavi. Ostaja §e ne zahtevnosti, z različnimi neSteto Izzivov. Eden izmed j zares začenjal z Planinske zveze, ki je uspeS- ami predvsem sodobna arhitek- nemško Pruktico, prejel 50 tura, Visoke stavbe so me ft 4 sem Si )0 kupil v Študentskih letih. zelo impresionirale, ko sem Moj prvi pravi mentor, ki nie no deloval kakih deset let. Kasneje mc je začela zanimati tudi tako imenovana Vaš največji tovrstni u^peh? "lani mi je uspelo, da sem njih je ki sem se je naučil s pnjateiiev viz Ce- ai sem se nagrad jih gledaJ, sem se počutil ne- jc usmerjal v fotografijo, je "live fotografija", posnetkov na Kitajskem uspel priti na pi kako utesnjenega, in sem do- bil že pokojni nestor sloven- ljudi, življenja, rad sem foto- razstavo, na kateri je žirija iz- znain rokovati s to stvarjo in pOnVal. bil asociacijo na knjigo 1984. ske fotografije Vlastja Si- grafiral detajle ... Pred dese- birala med 35.000 fotografi- M i6 GORENJSKI GLAS petek, 2$. avgusta 2006 MATURA Razgledi Kamniška gimnazija se letos iahko pohvali z dvema dijakoma, ki sta na maturi dosegla vseh 54 točk. Najboljšim se je namreč pridmžil tudi Ambrož Kregar iz Volčjega Potoka, ki je za veselo novico Izvedel šele pred kratkim, ko je bila ugodno rešena njegova pritožba. Vseeno je bolje biti • v • Ambrož Kregar, zlati maturant Najvišja Iasna Paiadin Simpatičen, skromen, a samozavesten i8-letni Ambrož, sošolec Tjaše Pet robnik» ki smo jo kot eno od najboljših letošnjih maturantov v Razgledih že predstavili, ima za sabo že marsikatero izkušnjo, saj je pri Šestnajstih letih prebolel raka na limfnem sistema, a tokrat smo se 2 njim pogovarjali o velikem uspehu, ki ga je doživel na letošnji maturi. Čeprav je za končni rezultat izvedel kasneje kot drugi, ni uspeha zato nič manj vesel. Kdai si izvedel, da si na ma- pričakovanja turi dosegel vse točke in ne sem si postavil sam m ne eno man), kot je bilo sprva ocenjeno? "Izvedel sem prejšnjo sredo, torej kakšen mesec za Hladnimi rezultati, ravno ta.- , ,, Hladnimi rezultati, ravno ta.- "Zato, ker mi je razredni- OKOllCa. krat, ko smo se s prijatelji pe- čarka Marjeta Mozetič re- )er arugje nisem kakj^ne neumnosti. Si bil nad prvomim rezulU- svoj maturitetni esej sem lom mature potemtakem razočaran? ife imel občutek, da sem ga zares dobro napisal, najbolje , zato se z ocejio res ni» vesel. Rekel sem si, da sem strinjal in sem verjel, da bom resnično vesel, če dose- si zaslužim več točk." žem kakšnih trideset toČk, res nisem pričakoval takšne- Kako komentiraš številne ga uspeha. Takoj po razgla- ugodno rečene pritožbe sitvi rezultatov smo Šli s so- maturantov? Šoki v Ljubljano malo pro- "Verjetno ocenjevalci teste slavljat. Šele nato sem se od- pregledujejo prehitro in se loäl za pritoži». Vmes sem premalo poglobijo, zato pri- že malo pomislil, da bi odsto- haja do napak. Dobil sein ob- pil od vsega, saj mi je teta, ki čutek» da stvar resno pregle- je tudi profesorica slovenšči- dajo šele takrat, ko se prito- , da je bolj malo žiš. Še posebej» če stvar do- možnosti, da s pritožbo us- bro obrazložiš." pom. Tako, da sem že skoraj obupal. Uo. na koncu se je le izteklo meni v prid. " le bila matura zale velik stres? II se nisem Ali to, da si se pritožil, pomeni» da si tako samozave-slen ali tako nezaupljiv? ai. da moram doseči do- volj točk, vedno sem vedel da bom prišel na želeno fa- "Ne vem. Verjetno sa- kultelo. Matura ni bila stres Ijali na morje. Mami me je kla, da od mene po tihem sem si tudi sam rekel, da Sam SSm si poklicala in mi prebrala poš- želel postati v tem smislu, da bi mc skrbelo za nadaljnji študij, se je lo, ki so mi jo poslali." zlat maturant/' Zakaj si se odloČil za pritožbo? mozavesten. Doslej namreč že nikoli nisem vložil kakšne morda le dobro. Če se pritožbe. Čeprav sem se zä-reiJ pritožim. Konec koncev vedel, da je prav ocenjevanje Pri slovenščini so mi manj- jc le večji dosežek. Če imaš eseja najbolj odvisno od raz-kali trije odstotki in imel na maturi vse točke, kot pa položcnja in dobre oziroma Sam sem si želel postati zlat pričakuje in verjame, da lahko dosežem vse ločke. pa biio treba več učiti. Naj višja pričakovanja sem si po stavil sam in ne okolica sem dober občutek, da nik- eno manj. II slabe volje ocenjevalca, Za maturant." Uäm se, da se kar kadi Računalnik in iaz Robert Guštin Že kar nekaj ki nazaj sem zgem računalnik, takrat pa skozi prakso sem se učil. i>sak hil zaposlen v podjetju, kjer sem skrbel za računalniško opremo. Ker sem končal teh' nekaj poči in iz računalnika se dan bolj. Nisem si več želel dala odgovor, du matematike. A zakaj? Ker seje ne da na- le §c pokadi. Takoj izključim kabel za elektriko, da rw bi bila nično fakulteto, sem bil na po- škoda §e večja. Sodelavka, kije dročju računalništva bolj sa- do takrat sedela v plsamiin me m o uk, ta ko čisto iz veselja i» nemo opazovala, je le zak riča - ta kšne nega I i vne izk ušnje. ho- u čiti. potrebno jo je raz u meti. podatkov, t rdi disk (HDD}, ki tel sem le. da b i bil kos raču nal- Ko jo razu mete, je to povsem si wi / zu t rajn o sh ranjtva nje enostaven predmet, tako kot so podatkov v računalniku, gibki Ugotovil sem. da računalni- preprosti računalniki. Tudi šoki in delo z njimi ni zahtevno dobni TV sprejemniki so prav- Lsfc ali disketna enota {FDD), :i $luž\ za prenašanje voda- in k icirano » 4 splošne razgledanosti. Posledi- la in nenadoma je ni bi ca tega je bila, da so v mojem jer več. S tem sem moje "popra- katera računalniškem znanju zevaU vilo" zaključil. Preostalo mije poznamo in nam je nova. skega programa. Pa smo spet bolj. kot zaprav računalniki, ne rahljamo za gledanj i« ft zgoščenk (CD, DVD), t udi slui i prena šanju poda - velike luknje^ Kakšne stvari . da pokličem seivis. No, ne- tam. fco z računalnikom prav- sem se fcti/ po Čisti zdravi iogt- kaj sem pa le dosegel, saj sedaj ki, ta pa žal včasih odpove. računalnik sploh ni več delal. In tako, koje eni izmed so- Se/viser je napako v hipu delavk odpovedal računalnik, pravil in poUg disketne enote se lotim popravila računalnike zamenjal k ekktnčni napajal- kar sam. Delovala ji ni disket- rtii, fc/ je doživel kratek na enota. Odioäm se. dajo za- Sedaj je lačunalnik spet menjam z novo. Najprej odvi-jem vijake na ohi^u računalnika in ga odprem. Pred menoj zaprav že dnevno upravljamo. računalnika imamo še nekaj Računalnik je sestavljen iz čipov in vezij, ki služijo za ob- Samo prec^tuvljc^tc si. KaKO se počutite, ko dobite v roke nov TV sprejemnik. Karnekajčasa se naučite rokovati z veČ delov. Njegove sestavne dele delavo zvoka i« slike, pa še pa je delo z njim lahko razdelimo na zunanje, enoto za priključek na i tiste, ki jih vidimo, in na notra- in seveda električni napajalnik, njim. enostavno. Podohno velja za jaz pa sem bil bogatejši za novo računalniško izkušfijo. Iz ceiotM zadeve sem poteg- samoumevna m nujno potrebna, pa vas od računalni- žti le proč. A delo z njim je odkl opim. Dve ž ičk i sta b iti tako uči, a vseeno je dobro stro - ta ko preprosto. Gre bolj za :, a nekako se ga V5[ rye, kijih m videti. Zunanji so imo, no, večina niČ več. zaslon, ki nam prikazuje sliko. Medtem ko se vam zdi priuči- tipkovnica, ki omogoča ^nofo- je t^ deia z novim TV sprejemni- nje besedila in ukazov, miška. :i potuje po zaslonu in 2 njo na eii'K- Bisti'eno manj delov, kot Jih ima vaš se odpre drobovje računalnika. nil nauk, daje včasih dobro kaj Najdem disketno enoto in jo poizkusiti sani, saj se Človek »IJ i J na sem za ne' oznak za posa- skalnik, ki nam na papir nare- mezne enote, da se hoste v sve- sami nismo tega priklopljeni nanjo, obe črni, in še en. malo širši kabel Staro enoto zamenjam z novo in pri- dne naprej sem se ključim žički ter kabel. Pri- nja knjig o računalnikih in n ojob ijo. novim; di izpis tistega, kar smo vnesli v računalnik. V računalniku tu V svetu je kot osnot^ni računal- a« pa lahko najdemo procesor niški jezik privzeta angleščina. uporabljtite "Win- nu predmeta vas jc {CPU), ki predstavlja mozga- ah v šoli? VeČina ne in pamet računalnika, spo- dowse" ali "Okna'? GORENJSKI GLAS petek, 2$. avgusia 2006 17 NARAVA Razgledi Zakaj se medvedje približujejo človekovim prebivališčem in odgovori na to vprašanje Moteča medvedova • v • izina Ferdinand Šeg$ gozdovih in stran od naselij. ..............................................................................Nesporno je ugotovljeno, da Vedno je bilo znano, da se medved potrebuje za svoj ob- medved boji človeka in da se stoj hrano in mir. Ce hoče- mu umakne. Danes pa so pri mo pri nas ohraniti medve- nas v Sloveniji mnogi med« da. moramo prislulirdti nje-vedje spremenili to laslnosL govim potrebam in hkrati Kje je iskati prave vzroke? potrebam človeka. V sožitju Odgovor je samo eden. Povzročitelj je samo Človek, ki je izzval medveda k takemu njegovemu ravnanju. Vedeli moramo, da je v Sloveniji prvič medved zavarovan od leta 1899, ko je lastnik gozdov na Kočevskem grof Karel Auersperg skupaj 2 grofi s Snežnika in Čabra dal pobudo in organiziral njegovo zavarovanje v osrčju njegovega domovanja. Od tedaj dalje smo na slovenskih tleh gojili medveda z veliko človeka in medveda je potrebno iskati kompromise. Medveda želimo ohraniti tam, kjer je malo ljudi in dosti gozdov, lo pa je v Sloveni- ! ' in Notranjske, ki se neposredno navezuje na Gorski Kotor in naprej na Bosno in Hercegovino. Zavedati se moramo, da absolutno naravne krajine v Sloveniji ni več. Povsod je prisoten Človekov interes. kar pomeni, da se bo treba pri nas velja od leta 2004 da- ni odpovedati nekalerim človekovim koristim. Na tem ob- je. vzrok pa je Uredba EU §t. e med tretjim in četrtim 1774, katere podlaga so teža- letom starosti, ki jih mali za- 1 3K0 16 ClOVCK skrbnostjo in si v stoletnih izrazito konfliktno, Na eni Upam si trditi, da jih na tem Pri tem ie ravnanje Človeka močju je sedaj več tisoč ovac. ve z bole?:nijo BSE in bi med- pu.sti in ki iščejo svoj teren in ie meso, ki bi zašlo na hrano. Odiasb osebki so izkuSnjah pridobili mnogo strani država na tem območ- oI)inočju tudi veČ tisoč poko- človekov krožnik, lahko tako čajno neproblematični in m « « w w 4 » ^ « ^^ * A^m K» ^ 4 t 4 ^^ ^ »A V» i «J ^«v«» AAM ^^«Ai i * * ^^^NS^ « v MA^^AV^ iMA mCClVCCIS znanja in izkušenj. To zna- ju pospešuje ovčerejo, daje Ijejo in večino drobovja teh ogrožalo človeško zdravje. J .. I nje smo s pridom izkoriščali, za to precejšna sredstva, na ovac konča v grmovju blizu V Sloveniji je po oceni Za- näVSQli nä OKUS ga dopolnjevali in uspešno drugi straiii pa lovci ne sme- vasi. Tako je Človek medveda voda za gozdove Slovenije Sloveniji je po oceni Za- man) opazni. kaže s v eni gospodarili z medvedjo po- jo vzdrževati mrhovižč. Drža- navadil na okus in vonj ovac. nekako med 500 in 700 vedov, ko bodo v Evropski in VOni 0V3C. pubcijo vsaj 100 let pred Ev- va po eni strani vanije med- Zato se ne 6tdijno, da sedaj medvedov. Odvzema ie 100 imiji kol enakopravne člani- Zato se ne ropo, vse do nedavnega. Ves ta Čas so v zvezi 2 medvedi veda in ga je oznaÜla za kul- obiskuje ovčje trope, saj so medvedov letno (odstrel, po- ce še Hrvaška. Romunija in turni spomenik, po drugi sredi njegovega habitata. Vse voz, odlov, pogin). Tudi od- povezana tudi mrhovišča, to strani pa mu za sedaj ne za- je povzročil samo človek! K stiel predstavlja enega od re- CUQimO, da so krmišča za medveda, ka- gotavlja osnovnih pogojev za temu pa je dodali, da s mor so gojitelji polagali mr- sedaj obiskuje ho vi no in kjer so medvedje ovčje trope. našli dopolnilno prehrano. Tako so medvede zadržali v obstoj, to je hrane in miru. Če bomo v v^nijj dolgoročno zadržati medveda, moramo prostor sonirati, Bolgarija, la unajo primemo številčno populacijo medve-2 gulatoijev v pojavljanju med- da in imajo mnogoletno zna-našim vstopom v Evropsko veda blizu naselij, ki pa zago- nje in izkušnje v zvezi z Začasno bi morda uni)o oia zavezani spoštovati i. Pre- nien pravni poved krmljenja medvedov n o m najpomembnejši in iši. Zavedati se uspeli rešiti la problem moramo, da so problematič- konca prihodnjega Kranjska žita 47 12 STARIH ČASOV Miha Naglič \ ^■if t I ijr^ čc smo ic povzeli Valvasor- smemo ne enega ng drugega, a pa Je tako jeve svarilne besede pred upo- dejstvo je lu. az rno ne i- Visoka je bila k ampak je Še nekoliko žila- na rabo kavnih zm. poglejmo še. kaj Je napisal o iitnih, ki so bila za Kranjce bolj življenj- dobro in pogosto uspeva. Iz ki kaši. Ajdova kašajc prav deškega pomena. "Povsod na enega zmajih na^'^ane po na- bra jed in se često pošilja na :em posebno vo, slolčejo ajdo, kakor pri vsa- u pn in Kranjskem rada raste pšenica. vadi osem. Iz ajde se peče na- tuje," Zrno, ki ga vseješ, da navadno voden kruh. kije Čisto čm ka- dodam, daje Še posebej dobra z pet zm ...Iz pšenice se peče kor prst Tak kruh Jedo kmetje gobami... najlepši, najbolj bel in najbolj- po vsej deželi. Čeprav je čm, pa Sirkovo krtačo poznam in ši kruh. Prav tako se iz nje dela škrob, in sicer takole ..." Sledi dolg opis tedanje izdelave Škroba. Ob h uhu in Škrobu JO tudi linam. Oaje si tito. tegß pa nimam v zavesti. vtndar nimajo plemenita in meščanska usta vzroka, da bi ga zaničevala, ker je zelo oku- "Sirk (latinski sorgu m) se na sen in dober: le če preveč u^'ia C o renjsk e m. Dole»j.sfe e m f n so iz pšenice pridobivali še ne- dodajo, postane prekrhek. Sicer Srednjem Kranjskem, čepra v kaj bolj mikavnegfl m pa navadno pomešajo ajdo poplača vsajeno zrno z deseti- omamnega. "Pri nas na Ječmenom in prosom: to da do- mi. in Kranjskem varijo iz pšenice ber fcruh." Še znate pripraviti tudi pivo, iz same pšenice pa le ajdovo kašo? Oziroma: ste j ma prašičem: Često pa peko tudi kruh iz na Kranju in TrŽiČu varijo pivo iz pšenice in ovsa ali pa iz JeČ' V . ga pogosto sejtjo m peko iz njesa i ... ja. Gorenj' sfcfl res ni vinorodna dežela. prt. da se na zraku posuši; medtem jo več- učno črn. kr- : ali pust in mnogo slabši ali zato pa že od nekdaj žganje- krat premešajo, da se nekoliko in pivorodna. Hvaliti sicer ne posuši, t. j. da se zmo strdi. Ko . le-ta daleč ni laJco rod. pa ga povr vedno Še z maslom mažt e večino- Žito, ko še nI zrelo za žetev. o. da v Ljubljani in nikjer drugje. V sploh že je-dii? "Iz ajde priprav- Notranjskem, namreč na Kra- grlo. tudi kašo. in sicer takole: su in puste mena in ovsa. Sicer se na časa, da zma odpro; nato kruh, ki je Kranjskem nikjer drugje ne odlij^o vodo in stresejo kuhano na -oni 4 • Z! mno- ben nadomestek za go zan fn suh pust, mora nenama- še žito. Sicer pa me prav zani- iti inn. Irafco /n sc tm, Cc bf kmet še srečen bil. ko bi ga .da^ ccz le vedno pa šc vemo nc pšenični kruh ni za vsakega raz še to: vrsta I n i sem se m . ki pravzanrav da še m od rži, ječ' vrsta trave. : V nt »HfMrt m ovsa. i i8 GORENJSKI GLAS petek, 25. avgusta 2006 USODE GODOVI Razgledi Ker me je tako prestrašila, sem bila še kot punca prepričana, da bom dobila otroka že od poljubljanja Niso zmeraj batine Milena MiklavčiČ Peter mi je še pwvedal, da so se drugače zelo dobro razu Tako sem iTieli, da se tudi oirod niso prepirali med seboj. čez leden podili naokoli v vseh mogočih cunjah. Dekleta smo radi vlekli za lase, fantje pa smo imeli pri sebi "nožičke", s katerimi smo se zbadali. Nekoč sem imel pri sebi bntove- slišala, da so "Le enkrat me je sestra zla- ga. na kater^ sem bE Še posesala," se je ob spominu na tisti bej ponosen. Ko sem ga poka- eni ravbani dogodekod s:rca zasme^aJ. zal nekemu prijatelfu, ga je ta "ZaljubilsemsevenosoŠol- hotel obdržati za nekaj dni. (taiCO SO radi k», idjeimeladolge'skravžla- Ustrašil sem se, ka j bo na to re- ne" lase. Zdela se mi je lepa kel brat Zahteval sem ga na-relCll kot ange). Sam nisem vedel, zaj. Ker sem bil bolj šibak, me je hitro vrgel na tla m obrcal. Moja nedeljska obleka je bila kako bi se ji približal. Nekoč sem sestri izmakniJ robček, tak, rdeč, ki je bil obrobljen z umazana in raztrgana. Stara porednežem} slekli SVOJO belimi srčki. Ko je sestra to mama me je za silo spravila v opazila; me je ylatala in me za- red, mama me je natepla, brat SOSOLkO in 11, za tožlla mami. Ta se je prijela za pa je, na moje zadovoljstvo, ob- glavo iji rekla: že sedaj h^de. računal s prijateljem." Prav tako so se otrod včasih fo sploh ni bila kraja! laz sem igrali "zdravnike", kot se Še zabavo, "tja" laj bo Sele. ko bo zrascl Toda tlačili muhe. jo imenoval prva ljubezen!" Večkrat kot ne so se otrod dandanašnji Le da so bile igre, kdaj pa kdaj bolj laute... Tako Fantje so se stepu tudi na poti od nedeljske sem slišala, da so "eni ravbarji" maše. Posebej tisti, ki so mora- (tako so radi rekli poredne- nekaj grdega in prepovedane- Dram. bolj ^vomi, pa so po- skušali. kdo bo li hoditi Svete iri kralje na žcm) slekli 5>vojo s^olko in ji, II ««k dlje lulal, gam,peš. Gore, v Ledine ali kam dni- za zabavo, "ti ili muhe. Se po vojni je bila Sora prav vedali marsikaj zanimivega, lože: "Saj sploh nismo vede- povezano s tistim "dol", je bi "Pred otroki se starši niso nikoli "spozabili". Vse, kar je bilo Fantje so seskuSaii, kdo bodlje primerna za kopa^ije. Številni li, za kaj gre. Bilo nam je lepo, greh. Ko sem dobila pivo "čiš- . . j 1 1 • ^ napravljeni v lulal, kakšne dekDce pa so se so se spominjali tolmunov, ko smo se ulegli drug na dru- kakŠne deklice momačke obleke s kapucami "drgnile" med seboj, ker se jim k jer so plavale ribe in kjer so se gega. Toso počela tudi dekleta. Čo", mi je mama rekla: stdaj hoi enkrat na mesec kaznovana m obuti v bele čeveljčke. Bc^ je zdelo lepo. Največ zabave so mnc® naučili rudi plavati. Vem pa, da me je postalo sram do konca tivljenja. To me je pa SO se varuj, da bi se kdo umazal! imeli, ko so potrgali cvetovc Otroci so imeli kopalke, šele tedaj, ko so 2a te igrice iz- zelo prestrašilo. Več kot toliko Toda prav to se je večkrat tudi zlatic, in na golo kožo pritiskali marsikje pa so plavali kar goU, vedeli doma in so začeli "zga- se z menoj ni pc^ovariala. Ker "injekdje". "drgnile" med zgodilo seboj, ker se smo se otroci ze meü maso roüKi, Kisoseupaura: jim je zdelo dolgočasm. kaj Sele potem, ko to plat svoje mladosti Pri tem so odkrivali, da so deč- njati hudiča". Zmerjali so me, me je tako prestrašila, sem Filip: "Maše so bile veliko daljše kot dandanašnji. Seveda se otroci že med mašo Nikoli se nismo počutili ki drugačni od deklic In prav da sem pokvarjen, umazan, da umazane, so mi zatrdili tisti nič nenavadno ni bilo, če so se bom Šel živ v pekel in podo- bila še kot pimca prepričana, da bom dobila otroka že oJ rodki, ki so se upali razkriti tudi Sli tudi zdravnike. bno, meni se pa ni niti sanjalo. poljubljanja. O tem, da žen- Veäna mojih sogovornikov kaj sem naredil narobe." smo šli domov. Lepih oblek II Toda ko so nas odkrili star- je dala to izkušnjo skozi, le ne- lepo. nismo bili vajeni, saj smo se ši, so iz naših dejanj naredili katerionjej niso želeli govoriti fožetova žena je nato dodala: ska nosi dojenčka devet mesecev, sem prebrala v nekem ča- sopisu u « « « Prazniki in godovi udvikin Avgust ustanovila redovno družbo z dne je njemu in gostom ple-Imenom Hčere svetega križa sala Herodiadina hčerka Sa-ali Sestre svetega Andreja. loma. Vladarja je tako očara-Družba je skrbela predvsem la, da ji je obljubil vse, kar bi za poučevanje revnih otrok si zaželela. Po naročdu do Jain za bolnike-Članice novega neza sovražne matere je zareda so ustanovile prvo hišo htevala njegovo glavo. Herod v okolici Pariza, leta 1S20 pa je željo izpolnil Rabelj je na ioŽE KoŠniek slo. Najbolj znane oblike so štinovi spisi so zakladnica, v so sedež prenesle v mesto Le pladnju prinesel na slavje Ludvik, Ludovik, Luio, Ludo, kateri Še danes iščejo znanje Puv. Konec tega tedna in v za- Ludve, Ljudevit, Viko in La» filozofi, zgodovinarji in soci Janez Krstnik je. razen njegovo glavo. Po legendi na bi Salomo doletela strašna četku prihodnjega praznu)e- još aL lajči v Prekmur^u. An- ologi. Avguštin bo imel praz- Manje, edini svetnik, pn ka- kazen. Med dri^anjem se ta dva pomembna in tudi gleži poznajo Louisa ali Le- nik v ponedeljek, 28. avgu- terem je praznik tudi njego- udri led in ji z ostrimi robovi med Slovenci poznana svetnika. Danes, 2$. a^^sta, bo wi.sa. Spanci Luisa, Italijani pa Lodovica in Lodovico. sta, ko bodo imeli god ženske in moški z imenom Av- vo rojstvo in ne smrt, kot je prerezal vrat. V sredo, ^o. av- običaj pri drugih svetnikih. praznik francoskega kralja iz Drugi pomembna osebnost, guštin, Avgust, Gusti, Gu- Praznik Janezovega rojstva je 13. stoletja Ludvika K,, ki je pomembna za cerkveno in slelj, Avguština, Avgusta in 24. junij, na Kresni dan, dan vodil Francijo 44 let. Sicer pa posvetno življenje, pa je škof Stina. Tudi njegovo mater njegove mučeniške smrti pa je Franciji vladalo kai devet in cerkveni uätelj A\^uštin Moniko, ki je umrla leta 387, je 29. avgust. Cerkvena zgo- imen. V četrtek, 31. avgusta, kraljev s lem imenom. Lud- (354-430), ki se je rodil v Af- je katoliška Cerkev uvrstila dovina uČi, da je med ljudmi pa bo god redovnika Raj- gusta, bo praznik škofa in mučenca Feliksa aJi Srečka iz Tunisa. Sreda bo praznična za vse z enim od teh vik IX. je še posebej znan zaradi dveh križarskih vojn, ki riki. Deček je bil izredno na- med svetnike. Praznik bo zelo spoštovani Janez Krst- munda Nonata, ki se je jih je vodil zoper muslimane darjen. Šolal se je v Kartagini in nato deloval v Rimu in Mi- imela v nedeljo, 27. avgusta- nik nasprotoval zvezi rim- okiog leta 1200 rodil v špan-Z njo bodo praznovale dekle- skega upravitelja Svete deže- ski pokrajini Katalonija. Bil v Afriki- Leta 1270 ga je med lanu, kjer se je dal krstiti-Av- tainzenezimenomMonüca le Heroda Antipe z Herodia- je duhovnik in je deloval v drugim pohodom napadla guštin je predvsem znan kot ali Moni- kolera, za katero je 25. avgu- odličen pridigar, Ohranjenih sta tega leta umrl. Ime Lud- je okrog 500 pridig, zelo zna- )utri, z6. avgusta, bo praznik francoske redovne usta- do, ki je büa žena njegovega dnižbi, ki je v Afriki z odku-polbrata in hkrati tudi njego- povanjem reševala krščanske va nečaldnja, Herod je dal Ja- ujetnike. Raimuod je zavet- vik pomeni "slaven bojev- na pa sta njegova spisa Izpo- novileljice Elizabete BIchier neza zapreti. Na praznova- nik današnjih Rajmundov in nik". Ime je prinas kar pogo- vedi in O božji državi. Avgu- (1773 • 1838). Leta 1806 je nju Herodovega rojstnega Rajkov. I Rodio Tfiglov® f ri ^lof Prri teko In^ J«snlc& d 0 0, Itg Toma Culaita 4,4 270 JKmc« STERCO. R05 na frekvencah: 98,0 GORENJSKA a9.8-Jesemce, 101.5-K/anj&ka Gora, 101,1-Bohini ZVEZDA, tekstilna tovarna, d. d., Kranj, Savska c. 46, 4000 Kranj, objavlja RAZPIS 29 prodajo podUniškega stanovanja v Barbar tgl. Hrvaška, tip A34. Pogoji prodaj©: 1. m stanovanje v Izmeri 34,07m'» nefto površina n vrl 83,60 Objekt Je bil zgrajen leta 19B7. 2. Izklicna cena 9.600.00.00 SIT (40.060,00 EUR). 3. Kupec nosi vse siroške prodaje in DDV na prodajno ceno (po predpisih Republike Hrvaške), 4. Kandidati mora/o vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene 960.000,00 SIT (4.006,00 EUR) na TR št. ABANKA 05100^000105528. do konca razp^nega roka. Oddaja ponudb s fiksno ponudno ceno na naslov: Zvesda, tekstilna tovarna, d. d.. Savska c. 46 s pripisom "za komisijo • ne odpiraj' do vključno 9. d. 2006. 6. Ponudniki bodo o rezultatu razpisa obveščeni v roku od zaključka razpisa, neizbranim kandidatom bo vTT>jena var^ina do 12. 9. 2006. PonudntKt so lahko fizične m pravne osebe, Ki Imsjo pogoje za nakup nepremičnine v Republiki Hrvaški. Opcijskih ponudb komisija ne bo upoštevala. 8. RADJO CERKNO. D. O. O. PUATISEVA iJUCA 39. 52&2 Cerkno RADIÖDMEV FAX 05/37 34 771 N FO#RADIC>ODM E V.NfT 90.9, 99. S. 103.7 MKZ UKV. STEREO. RO O cn O) CA o 5/5 -2 O rt (O o o (S) 0> 3 CVJ {/5 O O o X O t;: N. Cß a G OD N CO ^ Q. S Q. S m g> £ •O E a rg u O a CL '5 O. fO O ta CO < Z a < m CC LU ro •O O V CO g 2 < < 5 O m Q E 9) C •O kj CO o C o 2 'O <0 n o »o •o M (0 O E M) O E E v S v £ u (P N (A CO C!) O O O c^ o ^ o ^ CM i! ° s 51 O 4 A o o rg 8 S o cd A C S o C •o II t 1.1 2 S -C ^ O <0 3 4 i o t/) 4 ^^ o C ® Z 0 ^ 0 C C 'cj o > C ^ o >io •o . CO a C >o JD CO • O đ> 'S> ij s a 13 ^ o i/> <& O « ? o> O 2 « O 5 E E 0) 0) o § o •D a a> A E a> £ 4> a M .. O) Ig -O § N M I Csl o C\J 92.1 96" RADIO SORA RAdiu Simi d.o II. Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Uka. lel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: i . s i POZOR TOČA!!! * popravila poškodb od toče, brez ban/anja * avtokleparska In iičarska popravila za vse vrste vozil * menjava ste ke i * avto vleka Imamo sklenjeno pogodbo z vsemi zavarovalnicami. MITSUBISHI MOTORS PoctiiaŠčenI prodajalec in serviser; AVTOHIŠAAH(^(N Ludvik Ahčin s. p., Voklo 75,4208 Šenčur tel.: 04/27 99 200, asm: 041/614 048 SAMOPLAČNI$KA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA BERNARDA OSOVNIKAR DR. DENT. MED Z A ROS U DVE ZOBNI ASISTENTKI ČE ŽELITE DELATI V NAOSTANDARDNI ZOBOZDRAVSTVENI ORDINACIJI, PRIČAKUJEMO VASO PRIJAVO. BERNARDA OSOVNIKAR. dr. dent. med. FRANKOVONASEUE 87 4220ŠKOFJA LOKA Tel: (04)50 22 500 E-naslov: berna rda .o s o v n i ka r@s I ol .n et VEČ O NAŠI ORDINACUI NA www.osovnikar.com. kika vam pricetek Vrf/ivstol „SeVtLLA' Usnjena sedežna površina, ozadje iz umetnega usnja, z nastonjali za roke. nastavrtev višine preko plinske vzmeti in reguliranjem teže. Nastavitev višine Nastavljiv nagib Stenskäxte iz ptutovine 30 X 40 cm ali 20 x 60 cm. 477 STT Športna torb Različne ba $ plastenko OmejenakoU^ Super cena Rdčunalniška miza MFAMPLONArt Imitacija bukve, ogrodje v videzu aluminija, š. 110, v, 129, g. 66 cm. vreča za tefovaäbo Različni dizajni. 29 j€ 549 SIT 7-delni set škatef . za malico 3 predali Računalniška miza j> DORNBtRN Cl Iz masivnega borovega lesa, fakirana površina. §.147, v. 72, g 70 cm. namesto € 129 23.940 SIT t ^ A Podlaga za na pisa Ino mizo Različni živalski moli vi. Ponudbe veljajo do odprodaje zalog. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Vse cene veljajo za Cene veliajo do 02. 09. 2006.* Namesto cene so naše doslej veljavne prodajne cene. Kika Klagenfurt • Celovec, Völkermarkter StraSe 165, tel. 0043 (463) 3840. Odprto: pon. - zdelke brez dekoracijskih materialov. pet. 9.00 - 18.00. ^ Kika Villach • Beljak, Kärntner Straße 7, tel. 0043 (4242) 32 111. Odprto; pon. - pet. 9.00 - 18.00, sob. 9.00 sob. 9.00 - 17.00 - 17.00. k ♦ r 20 GORENJSKI GUS petek, 25. avgusta 2006 NESREČE Razgledi i Siran z glavo, morda celo brez Čelade, bo zelo verjetno na mestu mrtev ali bo utrpel tako hude možganske poškodbe, da bo imel posledice vse življenje. Mo^anske krvavite namreč Človeka trajno priklenejo na invalidski voziček in naredijo 12 njega povsem drugo osebnost Kai se Čelade tiče, naj pripomnim, da je sicer pomembna. vendar se ie treba zavedati. da pri udarcu z veliko hitrostjo bistveno ne zaleže. In prav za motoriste so značilne velike hitrosti- Vsaj za veČino tistih, ki pridejo k nam." Ponovimo in dodajmo. Po- Klemen Crabljevec / c^tan kjv^^ Matej Cimerman / foi© cc«a?d Robert Sušanj / Fctc: cotazd Kav£i< sledice in zapleti hudih po- izc^banja realnim nevarno- Neka) je treba spremeniti šku uvedli dodatno preverjanje, zorujejo hitrost. Vsak radar Skodb 2 motorjem so razLčne stim. Osebnosme in vedenj-in nepredvidljive. Značilne so ske spremembe pa pomenijo: kazni pa so zelo visoke, imajo sicer ne zabeleži motorista, Čeprav je res, da ne zna na Otoku več poškodb medeni- večina pa. Pri motoristih je nevrološke okvare, okvare mi- izguba socialnih stikov zaradi stroškov oziroma i^ube ce zaradi jahanja s konjem kot zlasti pomembno kršitev za- selnih funkcij, osebnostne in okvar miselnih funkcij in iz- nihče natančno izračunati, sta- zaradi vožnje 2 motorjem. vedenjske spremembe. gube samopodobe: spremem- ne mrtev državljan slovensko Dr. Klemen Grabljevec je beležiti, kršitelja naknadno identificirati in mu izreü prvo skupino spadajo okvare ba Čustvovanja, znižan prag državo predvidoma milijon ev- kritičen do slovenske policije ustrezno sankcijo. In dejstvo motoričnega, senzornega in tolerance in vznemirjenja, sla- rov. Lepo ali grdo, polemraču- in pravi: "Polidje in radari^ je, da deset odstotkov vseh izrečenih sankcij zadeva motoriste. Kar bi se pri sankcijah veljalo vprašati, je, ali bi bilo avtonomnega sistema, gibal- bo obvladovanje razpoloženja, nu je trideset mrtvih motori- nimamo zato, da s kaznimi nih sposobnosti ter čutil, ne- zanikanje težav: zmanjšan stov in šeit sopotnikov diiavo polnijo državno bl^ajno. Po spečnost, prekomerna utnije- uvid v realne težave, dezinhi- stalo šestintrideset milijonov mojem mnenju so policisti v WClKSr VCIJ3)0 nosi, motnje spolnih funkcij, bici ja, impulzivnost; motnje evrov. Tudi zato, zlasti pa zara- prvi vrsti zato, da na cestah smiselno zaostriti pogoje za . p.. spastičnost, epilepsija, hetero- na ps ih ialriČne m področju: di zavarovanja življenj motori- preprečujejo tragedij e. Policist, uporabo težkih motorjev. Voz- V AllgUjl nOV3 topne osifikacije. Za drugo apatija, i^ba inotivacije in stov in drugih udeležencev v ki e ustavi in ti morda prepre- niško dovoljenje, ki ga posa- .. . skupino je značilna okvara iniciativnosti. Posledica nave- prometu, bi morala vlada in či nadaljnjo hitro vožnjo, ni meznik dobi od dižave, j e v bi- pr3Vll3 spomina, učne težave, upad denih tegob (vsak motorist, ki politiki, če se izrazimo v njiho- prinesel deset tisoč tolarjev v stvu dovoljenje za uporabo ^ pozornosti in zbranosti, upo- je utrpel hude telesne poškod- vem priljubljenem žargonu, zdravstveno blagajno, ampak ce.st in Če se izkaže, da nekdo inia)0 VCC časnjen in spremenjen govor, be. ima nekaj od navedenega, storiti vse, kar je v njihovi je morda preprečil, da je Sest- ni vreden zaupanja, bi kazalo upočasnjeni in manj prožni največkrat pa vse) je spre- moči, da preprečijo nadaljnje deset tisoč evrov iz nje odteklo, dovoljenje preklicati, Strinjam poškodb procesi predelovanja infor- memba življenjskega sloga. . ,. mad j ter reSevanja proble- Kai spet pomeni: težavno na- meclcmce zaradi mov, okvara sposobnosti na- daljevanje šolanja in poklicne množično umiranje na slovenskih cestah. Možnosti rešitve problema Tot bi se morali bolje zaveda- se s tistimi, ki menijo, da bi ti tudi sami policisti." morali biti določeni posamez- Robert Sušanj na kritike od- niki na preizkušnji, ali so se črtovanja, organiziranja m od- kariere: izguba zaposlitve in so različne. Dr. Matej Omer- govaijar "Tisto, kar se od poli- pripravljeni podrediti promet- jalianja ločanja, okvara sporazumevanja (nerazumljiv govor, težave oteženo iskanje primernega delovnega mesta, težavna man bi uporabil angleško "for- dje pričakuje, seveda ni pol- nim pravilom ali ne. Ne stri-mulo". Odkar veljajo v Angliji- njenje državne blagajne, am- njam pa se s tistimi, ki zago- •I • * *-/— ^---------J - • - * • — • - w»^v^o riia ««tujv . vxrtsq i »vjfOjv « '(j J Oiii I ijoilt j/d oc d uouiiu, l\J. t^gfij- S KOlljClTl KOt pri iskanju pravih besed, uporaba javnega prevoza, iz- nova pravila igre, kar pomeni, pak zagotavljanje varnosti varjajo večje stroške za prido- zaradi vožnje z motorjem." okvara pisanja, branja in ra- giibasamostojnostiintakoda- da je izpit za težak motor cestnega prometa. Varnost je bitev izpita za kolo z motor-zumevanja prebranega), Ije, Sicer pa velja aksiom: iz bistveno dražji od izpita za mogoče doseči s samo nav- jem. S tem verjetno dosežete okvara presoje situadje in iz tega izhajajoča nezmožnost Soče ne pride nihče tak, kot je avto, da so p<^oji za pridobitev bil pred poškodbo. izpita strožji, da so pri prekr- zočnostjo policista ali z uporabo tehničnih sredstev, ki nad- samo to, da premožnejši lažje pridejo do dovoljenja.' Reševanje humanista Toma SEDM CA Marifta Smolnikar NaUinko kto je, o^kar sem relujcjo. Ampak, to je le hipo- ga lahko poslal kvečjemu v ga lista prestopajo tudi odpo- Križnarja? Večina je menila. na tem mestu napisala tekst z teza, ki pade ob vprašanju, kaj Sk ojßo Loko organ iz i rat p oli- sUinci p redsednikov ? Ce je. mi naslovom Reševanje alpinista je v tem primeru s predsedni' tični tabor pred ietoSnjimi /o- »i jasno, zakaj je ne prestopi še Tomaža. Letošnje poletje je v zosu humanist Tomo, Po srh- kom äriave är. Janezom Dr- kalnimi volitvami. In kaj je s sam s/ovenrki predsednik, se novškom, ki je prav tako poln to svojo afriško avanturo slo- sko bi rekli "bilo ki4da, Gorenj- adrenalina, pa ni Gorenjec, venski predsednik dosegel? Nič ci svuda"; iönsko poletje v ste- fzjema? Nikakor, ne, saj izje- več kot to, da je pred svetovno nah Himalaje Šest tisoč me- ma pravila ne potrjuje, pač pa javnostjo izpadel kot politični trov nad Pakistanom, letošnje ga zanika. v zaporu veUdiktatorja Oma- ra Hasana Al Baši rja v su- ni izjema, je pa izjemen. Vsaj jeosmešiL danskem mestu At Fashir, kar se njegovega meŠetarjenja Že mogoče, da je čadsko-su-Mogočeje, da je gorenjska kli- v mednarodni vtihotapi v katerega od begun' skih taborišč in se sam sreča z uporniki. Očitno namreč je, da ga sudanski predsednik Omar Hasan Al Bašir ne na-merava sprejeti. Bodisi zato. ker se ne strinja z njegovimi mirovnimi tezami, bodisi tiče. Ne danska meja "fluidna" in da zato, ker ga ne "štnir^". "brezveznjakovič " brez prime- Se pravi, predsednik države re in se osmešil. Oziroma, nas da ne. Nesmisel. Diplomaäja je sub^iina in se ne odvija preko množičnih medijev. Ce bi bili avtorji javnomnenjske ankete s predsednikom države in njegovimi mednarodnimi spletkami neobremenjen i, bi se vprašanje gasilo: je predsednik države dr. Janez Drnovšek ravnal od^vomo, koje v Dar-fur poslal Toma Križnarja. O tem, ne pa o diplomatskih ream o. ma drugačna prekmurska in vpliva na pove' čanje adrenalina v nadledviČ- ni žlezi. Sladkor, ki se pri tem nabere, kleni Gorenjci porabi- poznam politika, Še manj predsednika katere od držav zahodne poloble, ki bi se do' mnevnega reševanja krize svetovnih razsežnosti jo pravzaprav vsi, domačini. Vsekakor sije z afriško dogo- akcijah in ukrepih lahko kom- novinarii, humanitarni delav- divŠČino predsednik države ci prestopajo brez vizuma, kot pred letošnjimi lokalnimi volitva- pričana sem, da petentno razpravlja raja. Preveč i na predsednikovo afriško avantu- mi pošteno zagodel. PredŠeveČo na ro opravičuje njegov svetovalec blamažo ax je z javnomnenjsko slovenske javnosti meni, da je v aktualnem primeru predsednik države ravnal skrajno neresno. Seveda sem o tem jo tako, da pritegnejo pozor- tako ljubiteljski način, kot seje Ivo Vajgf. Gospod Ivo Vajgf.je anketo skušal rešiti ljubljanski nost svetovne javnosti, usluž- naŠ gospod predsednik. Tako, čadsko-sudanska meja tako Dnevnik z vprašanjem, ali je bend Mladike pa letajo za nji- kot je poslal Toma Križnatja v pretočna, da jo brez vizuma slovensko zunanje mimsfrstvo stoodstotno prepričana tudi mi s kovčkom denarja in jih afriški politični zverinjak, bi oziroma diplomatskega potne- storilo dovolj za rt^šitev Toma sama. i GOREN)SKI GL^S petek, 25. avgusta 2006 EKONOMIJ an .za r •aias-si 21 Elanu tudi velike jadrnice Z izgradnjo nove proizvodne hale se bo v Elanu Marine začela proizvodnja velikih (dragih) jadrnic. ^ * * * Ii i*ii Emisijo nevarnih snovi v okolje bodo prepolovili. ŠTEfAN ŽARGI Begunje na Gorenjskem • O tem, kaj pomeni gradnja nove proizvodne hale za izdelovanje velikih jadrnic, smo se pogovarjali z Damjane HlasUn» namestnico direktorja Elati Marine, d. o. O. ga bomo predstavili na letoš- Kaj pomeni nova proizvod njem navtičnem sejmu v ok- tobnj v Genovi. na hala za zaposlovanje? "Povečevanje proizvodnje Proizvodnja večjih jadrnic seveda pomeni nove zapo- tudi pomeni, da se ori^^ntira- slitve. Čeprav je haJa velika - mo k povsem dmgaöiim, 25-kral 90 metrov, je to pred- bolj zahtevnim kupcem, zato vsem zato, ker gre za veliJce morajo biti kvaJitela izdelave izdelke, ne pa za bistveno in uporabljeni materiali na vrhunski ravni. Tudi seznam večje Število zaposlenili. Na- atujemo, da bomo zaposlili V začetku junija je javnosi izvedela, da v Elanu Marine pripravljate novo večjo inve* sticijo. Za kakšno investici* jo torej gre^ "Gre za investicijo v novo Damjana Hlasten proizvodno haJo Marine 6 v vrednosti 2,6 milijona evrov, za to, da te zmogljivosti ki naj bi jo začeli graditi v začetku oktobra. Halo bomo ife opcijske opreme bo pri teh 28 novih delavcev barkah bistveno razšiiien." Proizvodnja jadrnic glede Sedaj izdelujete jadrnice vplivov na okolje ni povsem dolžin med 10 in 14 mciri. nedolžna. Že za obstoječo Kako je s prodafo teh, po* proizvodnjo ste morali po* sluiete z dobičkom? skrbeli za fihriranje zraka Sedaj lahko izdelamo iz te proizvodnje, za zmanj-niso primerne za načrtova- okoli 300 jadnilc na leto in s ševanje hrupa, medtem ko gradili za proizvodno jadrnic ni projekt? prodajo ni težav. 2a nove sle problem emisiie nevar« "Vzrok je seveda velikost zmogljivosti se odločamo nih hlapnih organskih sno- večjih velikosti, kot jih izde- jadrnice, ki ni veČ primerna tudi zato, kei sedanjih kapa- vi zmanjšali s tehnologijo iujemo doslej- Prvi tak pro- za linijsko proizvodnjo, ko se eilet ne moremo povečati. Ulja plastike v vakuumu. e le us jekt je jadrnica Impression jadrnica premika po posamaxi 514, torej več kot 16 tne- meznih fazah izdelave, pač trov dolga jadrnica, ki je v ob« pa se tako velika iadmica v Večja velikost, boljša izdela* » «««I 4 4 v f va in oprema seveda pomenijo višjo ceno. Okvirno za koliko? stoječih proizvodnih kapaci- celoti izdeluje na enem me-tetah ne moremo graditi. litu. Sama tehnologija izdela-Naši izračuni kažejo, da se ve bo ostala enaka, letno naj bo investicija povrnila že v bi izdelali 25 jadrnic." drugem letu, to pa tudi opravičuje naše tveganje, ko se Zakaj se odločate za proiz- da se bodo cene približale Kako boste rešili ta problem v novi hali? "Ker bo gradnja jadmJc v novi hali po klasičnih postopkih, se zavedamo problema nastanka in emisij stire- "Okvimo cena sedanjih na in acetona. Zato bomo bark krat dva. Pričakujemo, vzporedno z novo haJo zgra- odločamo za gradnjo na s hipotekami obremenjenem zemljicu." vodnjo večjih jadrnic? "Tako usmeritev zahteva trg in podobno se usmerja rudi naša konkurenca. Trend 340 evrom. ih tudi termično napravo za sežig hlapnih organskih snovi, ki bo služila tako novi Boste gradili z lasinimi proizvodnji kot tudi delu ob- sredstvi? Hipotekama obre- stoječe proizvodnje, kjer se V preteklih dveh letih je na tigu je torej usmeritev k menjenost zemljišča, kjer nekateri deli jadrnic (vliva-Elan Marine veliko vlagal vedno večjim barkam. Proto- nameravate graditi, pomeni nje palub) tudi izdelujejo po prav v posodobitev proiz- tip jadrnice Impresion 514 le določeno tveganje ... klasičnem postopku. Na vodnje jadrnic. Kaj je vzrok v izdelavi in načrtujemo, da II Invcsticijo - gradnja osnovi i zaključena že do konca ietoS- čo podobno sežigalnico hla-njega leta, bomo uresničili pov topil, ki je v letu 2004 za delno 2 bstnimi sredstvi, del- vcč kot polovico zmanjšala no 5 krediti. Res predstavlja- tovrstne emisije, pričakujejo hipoteke nad zemljiščem mo tudi pri novi napravi določeno tveganje, da izgubi- enak učinek. To pomeni, da mo vse, kar bomo vložili, bo prihodnje leto skupna vendar prav izračun, da emisija, kljub občutno večji Nova jadrnica Elan Marine Impression maxi 514 se bo investicija povrnila v proizvodnji, le četrtina tiste dveh letih, prepričuje, da se iz leta 2003. Za novo seži- tveganje izplača, saj razpleta galno napravo jc v okviru in- V zvezi s hipolekami nad veslicije v halo Marine 6 zemljišči ne pričakujemo predvidenih približno 150 prej kot v treh do petili letih." milijonov lolarjev." Petro! naj bi ostal slovenski Strateški poslovni načrt Skupine Petrol temelji na preoblikovanju družbe v holdinško skupino. ŠTiFAN ŽAKGi getska družba, obenem pa družba, obenem pa prerasel večali prodajo goriv in dru- ............................................................................prerasel v eno vodilnih ener- v eno vodilnih energetskih gih naftnih proizvodov, za Ljubljana - Uprava družbe getskih s kup m IV 1: v rope, .«^kupln )V Hvrope, kar naj bi 40 odstotkov prodajo nenaf- Petrol, d. d., Ljubljana je v Kot je poudaril predsednik dosegli z intenzivnejšo in tnega blaga, število l>encjn- sredo, po seil nazornega sve- uprave Marko Kryžanovski, učinkovitejšo strategijo šii^e- .skih servisov ta, predstavila Strateški po- bodo vstop tujih partnerjev v slovni načrt Skupine Petrol, hčerinske družbe dovolili ki postavlja temelje delova- pod tremi pogoji: da ostane po.^ovnih področij: naftnega kartično poslovanje, poveče- nja na nove trge m z novimi dejavnostmi v okviru štirih s 503 na 328, razvijali (v sodelovanju z Mercatorie nja skupine v obdobju od leta 2006 do leta 2010. Načrt Petrol (vsaj 51-odstotni) ve- področja, phnskega podro- vali veleprodajo, investirali v Činsld lastnik, da ostane sedež čja, energetike in ekologije, proizvodnjo električne ener- temelji na preoblikovanju dixizbe v Sloveniji in jo vodi Prioriteta pri iskanju part- gije in nadaljevali z ekološki- družbe v holdinško skupino slovenski management ter nerjev bo namenjena pred- mi projekti. Za izvajanje in s tem omogočanju vstopa da družba posluje po sloven-partnerjem v odvisne druž- ski zakonodaji in standardih. vsem zagotovitvi dolgoročnih stabilnih virov zadosme projektov iz razvojne strategije bodo v obdobju do leta be. Ta organizacijski sistem bo zagotovil, da bo Petrol os- tev Petrola je, da bo ostal naj- vosti. Do leta 2010 načrtuje- tolarjev oziroma 545 tnilijo- Glavna strale.^ka usmeri- količine goriv ustrezne kako- 2010 investirali 83 miliji tal največja slovenska ener- večja slovenska energetska da bodo za 4 odstotke po- nov evrov. t t f I Elanu bodo tvegali i ^ bijajo, razpleta pa ne priča- kujejo prej kot v treh do pe-Terjatve nekdanjega Elana tih letih. Izločitvene pravice po podatkih Skimarja, krovne družbe Elana, znašajo po oceni 25 milijard tolarjev (22 niso, po mnenju pravnikov, žive nad nepremičninami, pač pa do stečaj- milijard Komercialni in hi- ne mase nekdanjega Elana, potekami banki ter tri mili- torej iz denarja, ki je bil ttidi jarde Gorenjski banki), ne- kupnina za te nepremičnine, premičnine pa so ocenjene le na štiri milijarde tolarjev. v lunjju se omenjena dilema, ali ne bi mor- Kot nam je poudaril Igor da v Elanu, zaradi omenje- Umek, predsednik uprave nih tveganj z zemljišči, raz- Skimarja in direktor Elan mišljali celo o selitvi proiz- Marine, d. o. o., Elan ni dolž- vodnje drugam, pa je sedaj nik v stečajnem postopku, za soglasju lastrukov spreje-tvegana vlaganja pa se odlo- ta odločitev o investiranju na dvorišču Elana v Begunjah. Oktobra bo Elan Marine za- čajo iz resnične razvojne nuje. V Elanu so prepričani. da hipoteke niso upravičene, čel graditi halo Marine 6 v saj da ni logično, da je bil ta- vrednosti 2,6 milijona evrov, kratni Elan prodan s hipote- za investicijo v vrednosti 1.2 kami nad nepremičninami, milijona evrov pa so se odlo- zato s tožbo hipoteke izpod- čili tudi v Elanu. J'PAHILNCA ION , tn ali so davčni zavezanec. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja pfakatov, plakatna mesta so brezplačana. Plakati bodo izobešali po plačanem predračunu, ki ga izstavi izvajalec plakatiranja volilne kampanje (BIOS, d. o. o., Trg svobode 18,4290 Tržič). Občina Trlič bo po potrebi določila tudi dodatrka plakatna mesta, ki bodo organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji m proti plač 5, Organizatorji oddajo vlogo za dodelitev brezplačnih plakatnih mest najkasneje do 12. 9. 2006 na naslov OBČINA TRŽIČ, Trg svobode iS, 4290 Tržič, s pripisom "VOLILNA KAMPANjA". 6. Pristojni urad občinske uprave Občine Tržič, Trg svobode iS, po načelu enakopravnosti določji lokacijo oglaševalskih mest, za organizatorje, ki bodo pravočasnooddali vloge. Vsi organizatorji, kt bodo poslali vloge po navedenem datumu, bodo koristili le še prosta pUčnlŠka plakatna mesta. 7. Pakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 22. se 2006 do 20. oktobra 2006 do 24.ooure'v času volilne kampa S. Za vsa vpraSanja, ki niso urejena v tem razprsu, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volilni kampanj. Tržič, 22. avgusta 2006 Številka: 354-63/2006-48 ZUPAN Pavel Rupar t KMETIJSTVO cveto.za plotnik @i-slas. si GORENJSKI GLAS petek, 25. avgusta 2006 CERKL)e Na Krvavcu se pase 350 glav živine Pri Domu na Krvavcu imata eriajst govedi tudi Slavka in Stane jerič, po domaće )eršeča s Šenturške Gore. Na palo sta jih prignala 17. junija, v dolino naj bi jih odgnala okrog malega imarna, to je 8. septembra. Če se bo vreme poslabšalo in se bodo temperature precej znižale, se bo to zgodilo ie prej. Obiskovalci lahko v planšarskih kočah kislo mle- ko, masovnek, sir in druge mlečne jedi. K. J. O IT sotinarrcira EvropsKa oruia v okviru projekta Phare CBG "Vseživljenjsko izobraževanje v ekološkem sadjarstvu" Srednja biotehniška šola Kranj vabi na dan odprtih vrat in prireditev ob zaključku projekta. Prireditev bo v torek. 29. 8. 2006, na Srednji biotehniški šoli Kranj na novi lokaciji v Strahinju Vabimo vas, da $1 ogledate prodajno razstavo gorenjskih sadjarjev in predelovalcev sadja, hkratf vsem ljubiteljskim kisarjem nudimo možnost brezplačne analize domaČega kisa na vsebnost ooetne kisline. Program prireditve: Ob 16 00 Ob 17.00 Odprtje in kratka predstavitev projekta Oddaja vzorcev kisa za analizo Ogled prodajne razstave do 19. ure Voden ogied ekološkega sadovnjaka Ob 19 00 Objava rezultatov anal Predviden zaključek prireditve DKrSTVO '^OVJAltJf II ^ > s tšt tU VAblU* kram na GREBLIICI pod STARIM VRBOM « NEDELJO, 27.8.06 od II' da 20 • SUHA SPAGA • BOHPOMAGEI • PIANO • diužlna FERME • družinski ansambel STARMAN • plesna skupina SMARTICE • goienjski pivak na dialonleni harmoniki DAVID TAVČAR 10 & Poslrtienl b9«te z dobre rovUrsk^ hr^no. kosilo vare kuhđjo ROVTARHr Previsoka akontacija od rente Kmetje, ki prejemajo rento za zgodnje upokojevanje, plačujejo 25-odstotno akontacijo dohodnine. CVCTO Zaplotnik prvi javno opozoril kmet Milan Ceferin iz Poto- Kra«) • Knietje, ki so pod do- ka, ki tudi težko razume, za-ločenimi pogoji predali kaj dihava pri izplačilu rente kmetijo nasledniku» so v ok- z akontacijo vzame nazaj ves viru ukrepa zgodnje upoko- svoj 20-odstotni prispevek k jevanje upravičeni do pokoj- renti in še pet odstotkov ev-ninske rente, za katero Štiri ropsktfga denarja. Kmetje petine denarja'zagotavlja Ev- prejemajo od 70.000 do ropska unija in petino slo- 200.000 tolarjev mesečne venska diiava. Po starem za- konu o dohodnini so ii rente, pri tem pa izračuni kažejo, da tisti z najnižjimi rento obdavčevali kot doho- rentami (do 80.000 tolarjev) dck iz osnovne kmetijske in z akontacijo v celoti prepia-gozdarske dejavnosti, po čajo svojo davčno obveznost, uveljavitvi zakonskih sprememb 2 letošnjim 1. januar- neupravičeno odtegnjene jem jo obdavčujejo kot "diTJ- akontacije zmanjšuje, pri ge dohodke". Na videz nepo- prejemnikih rente v višini ča, po kateri sporni 126. člen za kmetijske trge in razvoj meinbna sprememba je 200.000 tolarjev še vedno zakona o dohodnini ni v podeželja Franc Kebenava- Pri zneskih se delež Milan Ceferin Franc Kebe povzročila precejšnjo razliko znaša 15 odstotkov, pri obračunavanju in plače- 15 oosioucov. skladu z ustavo. Ustavno so- )a, oa zaKon o aonoaniiu po- kmetijsko gozdarski dišče je namreč ugotovilo, sebej nc obravnava rente iz , da zakon o dohodnini po- u vanju akontacije dohodnine, zbornici so po besedah vodje sektorja za kmetijsko svetovanje Tomaža Cöra prepričani, da agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja prejemnikom rente neupravičeno odteguje 25-odslotno na od celotnega prejemka, akonlacijo dohodnine. Čeprav bodo kmetje po od- Agencija naj bi po mnenju mnega razloga, da bi bilo pri meri dohodnine (odvisno od zbornice ravnala v nasprotju dohodkih, pomembnih za memba zakona je že v po- so pre) prejemnikom rente obračunavali i6-odstolno akontacijo od četrtine rente oz. štiri odstotke od celotnega zneska, je po da pokojninska renta ni "drugi dohodek", ampak bistveni, glavni dohodek za preživljanje, ki je enako pomemben kot dohodek iz za- ministrstvo za finance, ki je pristojno za izdajanje podzakonskih predpisov o dohodnini, pa tudi ni izdalo poseb- novem a 25- poslitve, opravljanja dejav- nega nosti ali iz pokojninskega zbor mora po zavarovanja. Pri tem ni razu- nega sodišča odpraviti ne- višine rente) celotno ali s pojasrulom ministrstva za preživljanje, obračunavanje stopku, agencija pa bo akontacije prejeli nazaj, nad finance, da ima renta neka- in plačevanje akontacije do- skladu z njo tudi spremenila spremembo niso navdušeni, terc značilnosti pokojnine, hodnine urejeno različno, način obračunavanja akon-na Gorenjskem je na posle- in odločbo ustavnega sodiš- Generalni direktor agencije tacije. Pomoč ob prevzemu kmetije Mladi kmetje lahko uveljavljajo denarno podporo za kritje stroškov ob prevzemu kmetije. cvfto Zaplotn i k računa do 166.3 rnilijona to- .............. larjev podpor. Kmetije bodo Vlogo je treba oddati na Krar^i - Starostna seslava na podlagi razpisa lahko uve- predpisanem obrazcu na 1 v^^T i^i^t ^ X ^ * t kmečkih veniji je neugodna, mlajših od 4S let ie manj kot petina, na kmetijah žava finančno pomaga mla dim kmetom Ijavljale podporo za plačilo notarskih in sodnih stroškov, stroškov sodnih cenilcev in . izvedencev, izplačilo dednih septembra. deležev in za kritje stroškov pri pripravi vloge. agencijo za kmetijske trge najkasneje do 18. kmetijskih zemljišč, od tega In kakšni so pogoji za do- Irl hektarje lastnih, k vlogi pa delitev podpore.^ Mladi pre- mora predložiti načrt gospo-nju kmeti) na podlagi izročil- vzcmnik kmetije ne sme biti ne ali darilne pogodbe oz. starejši od 40 let, kmetijo petletno obdobje. Pogoj je darjenja kmetije najmanj za pravnomočnega sklepa o de» do van ju. Vsako leto objavi mora prevzemati prvič, za kmetovanje mora biti ustrez- pogoj )e še naj- no us nidi, da razpis, za letos ga je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja objavila manj pet let po dodelitvi poprejšnji petek. Po tem razpi- moči. Kmetija mora biti ob tudi, da najkasneje v enem letu po dodelitvi pomoči začne spremljati rezidtate gospodarjenja po t.i- FADN metodologiji in da najkasneje v treh letih izpolni vse mi- su bo ministrstvo za kmetij- oddaji vloge gospodarsko vi- nimalne standarde glede hi- stvo, gozdarstvo in prehrano talna, uporabljati mora vsaj namenilo iz letošnjega pro- pel hektarjev primerljivih giene, okolja in dobrega po- ulja: Lani so "praznovali", letos bodo spet delali T radi n aljuje, Športno rekreacijskem parku Belica v Bašlju bo v nedeljo (z začetkom ob dveh popoldne) že enaindvajseta etnografsko turistična prireditev Kmečki praznik pod ržičem. Medtem ko so prireditelji, prizadevni čfani domačega turističnega druš- 1 ob okrogli obletnici bodo (etos raznova j spet prikazali delček iz pre- u- teklega dela in življenja dr iz Bašlja in okoliških vasi. Delali bodo butare, tesa "grušt", predstavili pra na roke, se spomnili divje - in Še česa. Praznik jage bodo epšaii nim programom, zabavo kulinaričnimi dobrotami. Će bo slabo vreme, bodo prireditev prestavili za en teden. C. Z. Kranj Na ogled radgonskega sejma Kmetijsko gozda zavod bo v četrtek organ z ra ogled kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Ta dan bo na sejmu forum kmetijsko gozdarske zbornice z naslovom Kako do razvojnega denarja na slovenskem podeželju. Avtobus bo krenil na pot iz Radovljice ob šestih zjutraj in se v Kranju ustavil ob pol sedmih. Prevoz in vstopnina sta brezplačna, zavod bo sprejemal prijave do ponedeljka do 14. ure oz. do zasedbe mest v avtobusu na telefonski številki 280 46 00 ali 280 46 24. C. Z. LjuegANA Za Ljubljanske mlekarne (še) ni zanimanja Prejšnji petek opoldne se je izteke , do katerega so Slo- venska odškodninska družba, Kapitalska družba, KD BPD, borzno posredniška družba, in KD Holding, finančna družba, sprejemale ponudbe za nakup 784,146 delnic oz. 17, odstotnega lastninskega deleža Ljubljanskih mlekarn. Kot so sporočili iz Kapitalske družbe, prodajalci do roka niso prejeli nobene ponudbe. Do konca septembra pa je Še vedno odprta ponudba za nakup 54- odstotnega deleža mlekarne. C. Z. f I t SI S GORENISKI GLAS petek, 25. avgusta 2006 KAŽIPOT, OSMRTNICE SI 23 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 gCC » CNi tri .n (f^Ui I' ri od^StM^i IWdnci nQOtfftj )ANEZ ROZMAN 5.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91. 4240 RADOVLJICA. TEL: 04/53-15-249 Nakupovalni izlet - Madžarske toplice 31. 8. • 6. 9., 9.; PeHeSac 16. 9. • 23. 9., 25. 9. • 2. lo.; Trst 8. 9. 9. • 1 Obvestila o oocodkih objavl)Amo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora • Gorici fore • Danes, v petek, ob 20.30 bodo na Trgu na cerkvijo) Igre brez meja; jutri, v soboto, ob 10. url pred poŠto Mojstrana Triglavske pravljice; v Kulturnem domu na Dovjern bo ob 19. uri osrednja kulturna prireditev ob no-letnici koče na Kredarici; ob 20.50 na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) Vlado Kreslin in Beltinška banda; 27. avgusta: ob n. uri na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) otroške delavnice; v Kranjski Gori bodo na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) ob n, uri otroške delavnice, v Dovjem se bo pred trgovino Pr' Katr ob 18. uri začel Slovenski večer. Župnijski dan Kranj - Vabljeni na župnijski dan, ki bo jutri, v soboto, od 17. ure dalje, najprej v cerkvi 5v. Kancijana, potem pa na župnij-skerr dvoriiču na Tavča Urica poezije Z jakom Koširjem Vrba • Gorenjski muzej vabi, da v nedeljo ob 17. uri obiSčete Prešernovo rojstno hišo, kjer so pripravili urico poezije. Predstavil se bo pesnik jaka Košir, pesnik mlajše generacije, ki je do sedaj izdal trt pesniške zbirke: Draguljarna Rim, Smehljaj in Nežnost. a jutri, v soboto, se- Dan jabolk in hrušk Kranj • Turistično društvo Kranj menj Dan jabolk in hrušk. Prireditev bo potekala v starem deiu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Pozdravljeni na Selu Selo pri Žirovnici - Prireditev Pozdravljeni na Selu bo jutri, v soboto, od TJ- ure dalje na travniku med bistrojem Noč in gostiščem Osvald na Selu pri Žirovnici. Sobotne promenade Skofja Loka • Turistično društvo Škofja Loka vas vabi na zanimiv sobotni dogodek v okviru prireditev Sobotne promenade. Baskovska folklorna skupina: Dantza taidea bo jutri, v soboto, ob 20. uri na Mestnem trgu prikazala baskovsko folklorno in glasbeno izročilo jugozahodne Francije. KRČ NE ŽILE, ODPRTE RANE? 05/640 02 33 Spet nekaj za mlade Blejska Dobrava • Mladinski center jesenlce • Mladinska točka Blejska Dobrava organizira prireditev za otroke in mlade z naslovom "Spet nekaj za mlade...", ki bo odvijala na tgriiču na Blejski Dobravi v torek, 29. avgusta- od 15. ure. Prijave za roler-hokej in nogometni turnir zbirajo do jutri, sobote, po tel.: 041/462 • Srečanje do Domžale - V n srečanje član in članov Planinskega društva ob n. uri pn Domžalskem domu na Mali anini (1534 m). izlet Voje-Uskovnica-Pokljuka Kranj • Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 31. avgusta, na pohod na relaciji Voje-Uskovnica-Pokljuka (Stara Fužina, Korita Mostnice, Voje, Uskovnica). Pohod bodo ponovili, ker 3. avgusta niso prehodili vse poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Greine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 28. avgusta. Na srečanje upokojencev Gorenjske Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi na udeležbo na i6. Srečanju upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 7. septembra, na Rudnem polju na Pokljuki. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 izpred Creine. Prijave sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na udeležbo na 16. Srečanju upokojencev Gorenjskem, ki bo v četrtek, 7. septembra, na Rudnem polju na Pokljuki. Zaradi organiziranega prevoza sprejemajo prijave do 31. avgusta. PROSTA DELA študentje,dijaki www.ms4airi h je2ebsvo Gorenjski Glas Peter Lamovec postal rekorder Ratitovca Železniki • V nedeljo je Maja Bertoncel; svojo dobro formo skušal vnovčiti na SP. Letošnje bo v disciplini navkreber, v kateri organizaciji AD Železniki so Slovenci doslej dosegali potekal tradicionalni, u. tek slabše uvrstitve kot v teku gor . Lamovec o dijili v Bur-si pravi: "Pripravljen sem. Upam na dobro uvrstitev kogarkoli iz reprezentance-" Uvrstitve v prvo polovico si želi Valerija Mrak, ki je od na Ratitovec. Štel je za slovenski pokal v gorskih tekih in bil hkrati izbirna tekma za sestavo reprezentance za septembrsko svetovno prvenstvo, ki bo v Bursi v Turčiji. glavnih vlogah so bkli zopet lani, ko je začela trenirati po Gorenjci, Peter Lamovec programu racionalnega trc- med moškimi in Valerija Mrak med ženskami. Lamo- nerja, veliko napredovala: "Gre mi, nimam pa še tiste- vec je svoj lanski rekord pro- ga pravega občutka, kol sem se izboljšal za minuto in pol ga imela pred poškodbo in dokazal, da je kijub teža- noge, ki se mi je sicer dobro vam s poškodbo, W ga je pe- zacelila, 22. mesta, ki sem ga stila v prvem delu sezone, se- osvojila na lanskem SP, ne daj izvrstno pripravljen, morem pričakovati." Odbor Progo na Ratitovec dobro za gorske teke pri AZS je re- II poznam in mi zelo ustreza, prezentanco za nastop na SP Znal sem pravilno raisporedi- določil na včerajšnji seji, ki ti moči. Tckmecem sem ušel pa sc do zaključka naše re- malce pred Prtovčcm in si dakcije še ni končala. Poleg pritekel prednost, ki sem jo Lamovca in Mrakove bo potem zadržal do konca," je njej zagotovo Še kar nekaj povedal Peter Lamovec. ki le- Gorenjcev, tudi v mladinski tos ni veliko nastopal. Bo pa reprezentancL CORENISKI SEMAFOR ATLETiKA 16. Tek po Dovžanovi soteski (Gorenjski in Slovenski pokal v rekreativnih tekih]: absolutno molki (8,5 km): 1. Malavašlč (Etiketa Žiri) 28:14, 2. Ferllc (Gorenjski glas) +13, 3. Soklič (Žena) +49, 4. Kosmač (Mizarstvo Žakelj), 5. Maček (Adergas), 6. Manfreda (Lovrenc). 7. Kuhar (Iskra Emeco), 8. Senk (GRS jezersko), 9. Koder (Gorenj-glas), 10. Krim (Kovor); Ženske: 1. Radej (MNZ Policija, AK Sevnica) 34:35, 2. Oman (Gorenjski glas) 4-22, 3. KlemenČIČ (Bistrica pri Tržiču) +1:15, 4. Valant (Gorenjski glas), 5. Lapanja (TK Kolektor Idrija), 6. Pristovnik (Celje), 7. Trobec (Kranj), 8. Malovrh (Gorenjski glas), 9. Robnik (Radovljica), 10. Jebvčan (Gorenjski glas); zmagovalke/d po kategorijah: Marija Žmavc (Gorenjsk glas). Zdenka Gaber (GodešIČ), Marinka Lapanja (Idrt-ja), Mateja Klemenčič (Bistrica pri Tržiču), Alenka Rade/ (Policija), lanez Ambrož (Snakovo team), Milan Šenk (GRS Jezersko), Avgust Manfreda (Lovrenc), Borut Malavašlč (Žiri), Janez Ferllc (Gorenjski glas), Urban Jereb (ŽIrf), Anita Klemenčič (TSK Merkur), Borut Zupet (Novo mesto), Damijan Dovžan (Podljubelj). M. B. Tek na Rathovec (Slovenski pokal v gorskih tekih In izbirna tekma za SP): absolutno moški (13 km):\. Lamovec (ŠD Tabor Žiri) 1:04:20 (rekord proge), 2. Kosoveli (Kobarid) +1:09, y Šalamun (Maribor) +2:07,4. Kasteitc (Domžale), . Allč (Peklenk), 6. janžekovič (AD Železniki), 7. Šubic fTabor ŽirI), 8. Čeh (Lenart), 9. Zarntk (KGT Papež). 10. Benko (AK Domžale); ženske (7 km):i. Mrak (AD Posočje) 53:20, 2. Žabjek (Bam.bi) ^27, 3. Tušar (Cerkno) +1:58; mladinke (3>8 km): 1. Novak (Triglav) 34:49^ 2. Šolar (Merkur Kranj) -1-49, 3. Miadenovič (Domžale) +1:31; mladinci (7 km): 1. Manfreda (Lovrenc) 49:15, 2. Oblak (Tabor Žiri) +1^27, 3. Torkar (Nanos- Podnanos) +1:53. M. B. 16;00prva m druga serijd volifrkaeije 19:00 žreb ifatinih if^vilk zabovrti progrdm / Goldci^ b« t'. 16:00 poiHi.»>no serija 17:00 prvo m finolng teflja ]9:002obovni progi am / Čuki. ]öde] €xpref» • i M 5 /i 29 ' /vfljojft 2d {«kmovolr)! in /obovni p/^gram / 500 siTao? im 1300Ir iL26 EUK> /s i I & s CHroci 60 IZ Ma tforoiO Ifnajo ob ipremilvu tiorlcv brizplo^tn vtiop. Vtfepnic« bodo nsprotkij ntposfo^no prir«d Vil, sf izobrazbe ekonomske smeti, • poznavar)^ SfiS r davćnih piedptsov. PoniKlbe ^ejemamo v osmih dneti po ot^r DO »rm^tiotHcninksi aii po po^i Gorenjski Glas KOMUNALA RADOVUlCA, d. O. O,. Ljubljanska c. 27 4240 RADOVUlCA vabi v delovno razmere sodelavca (m/ž); OPERATERJA VOZILA ZA ODVOZ GOŠČ Kandidati morajo izpolnjevat; naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izoorazbe tehnrčne smeri, ' vozniški Izprt kategorije C, - izpit za upravljanje težke gradbene Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pisne prijave z dokazih pošljejo v 15 dneh po ot^javi na naslov: Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska c. 27. 4240 Radovljica z oznako: "Prijava na razpis" Slive ce in sesekljajte. Dodajte Slivove rezine zdrobljene piškote, man- dlje. sladkor v prahu, rume- BoRis BERGA NT Obstaja več kot 2000 raz- prodaji so skoraj brez izjeme žveplane, zato jih je pred uporabo dobro oprati. Svinjska pečenka s suhimi slivami iv. Vino zmešajte s slad-Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg ko r j e m in ga pr i I i j te k s) i-svinjskega kareja, 20 dag su- vam ter jih postavite za 15 ^^ potresanje, hih sliv, 1 vejico rožmarina, z minut v na 200 stopinj Cel- Polrchujemo: 4 jajca, jo dag njak in limonino lupinico. i dl vode. Maso dobro premešajte in 2^dag rnokc, zi pecMproiek. z njo napolnite polovičke iv, J dag miis» za pekač, sladkor v prahu ičnih vrst sliv, ki zorijo od na kolobarje narszam stroka zija ogreto pečico. Pečene jwletja do jeseni. Pri nas je česna. 4 žlice masla, 1 dl suhe- slive postrezite na na voljo približno ducat raz:- ga belega vina. 2 dl mesne pol noma ohlajene, ličnih vrst, najpogostejše pa juhe. sol, sveže mlet poper. Rumenjake skupaj s po« Pečene slive s slanino Svinjski kare vzdolžno gorgonzolo so Češplje, ringloji, rinklode, mirabele in japonske slive. Plodovi sliv so lahko veliki prehodite z nožem in ga na-in okrogli do majhni in oval- polnite z opranimi suhimi ni, po barvi pa modro vijoli- slivami. Meso solite in popo- «iv (češpelj), 15 dag gor- sladkorja penasto umešajte. Dodajte olje, vodo, moko s pedJnim praškom in vanilij ev sladkor. Premešajte in narahlo mešajte še trd sneg iz beljakov, v katerega Za 4 osebe potrebujemo: 40 ste vtepli preostalo polovico časti, rdeči, rumeni in rdeče rumeno pikčasti. Glede na prajte, potresite z rožmarinom in na trite s česnom, uporabnost pa ločimo slive Meso dajte v pekač, ga oblo- sladkorja. Testo stresitc na z maslom pomaščen pekač in po njem posujle oprane, iz-Slive operite, jih vzdolž- koščičene in na četrtine na- sonzolc, 4 o rezin slanine. na sladke (namizne) in rah- žite s preostalimi suhimi sli- razpolovite, odstranite rezane slive. Postavite v na lo kiselkaste (za kuharje). vami, prelijte s segretim koščice in jih napolnite s 180 stopinj Celzija ogreto maslom in postavite v na ^^^^^^ gorgonzole. Vsako pc6co in pecite 40 minut. v 1** ^ii« ««J Uporabljamo jih za razne sladice, marmelade Ln kom- 180 stopinj Celzija ogreto ovi)te v sianmo in zataknite 2 zobotrebcem. Na Ohlajeno narežite na poljubno velike rezine, potresite s pote, izjemno dobro se po- pečico. Pecite 40 minut, dajo tudi v slane jedi. Nare- nato pa ga zalijte z vinom in sladkorjem v prahu in po- dimo lahko omako k raci, svinjini in jagnjetini ali pa juho ter pedte še 40 minut. Pečeno meso narežite na re- lih z vseh strani popecite m strezite. Namesto svežih takoj postrezite s svežim lahko uporabite tudi 0,5 kg prilogo k slanini, prekajene- zine. ga prdijte z omako, Iq kruhom ah pire krompir- mu mesu in penimini, Ob je nastala med pečenjem in dobri letini je sliv običajno postrezite s krompirjem. Pe-več kot dovolj pri sosedih. znancih ali na kmetijah, kjer bodo verjetno priprav-lieni prodati zabojček ali ^^^^ suhih v vinu ali konjaku namočenih sliv. čenka je odlična tudi hladna na svežem kruhu. Za 4 osebe potrebujemo: 25 dag dva. Če slive kupujemo, pazimo, da so primemo zrele (pred nakupom se jih vseka- večjih sladkih kor splača poizkusiti), imeti mandljevih piškotov, 5 dag morajo belkast poprh in vo- zmletih mandljev. 4 dag slad- 5 kas to prevleko, ki prcpre- korja v prahu, i rumenjak, čuje izhlapevanje vode. Sli- malo limonine lupinicc, 1 dl ve, ki pa se na policah sveti- suhnga belega vina, 2 žlico jo brez poprlia, so verjetno shdkoga. marsikaj prestale, morda cclo kemično varstvo ped 20 i razpolovite, od- kvarjenjem. Slive se v hladil- stranite koščice, operite in niku obdržijo le dva do tri zložite polovice eno poleg druge v pekač. Preostale slive operite, odstranite košči- dni, lahko pa jih sušimo zamrznemo. Suhe slive v ZELENO IN CVETOCE Igor Pavlič ste in takrat lahko orosimo vse poletje, jc.seni cvetove kar celo rastlino. Sorte, ki na porežemo, jih posušimo enem steblu naredijo cel lo- tam, kjer so pticam nedosegljive in jim seme ponudi- Sončnica pek cvetov, režemo za ke. Sončnica zraste rudi do štiri metre v višino in cveti mo pozimi ge hrane. ko nimajo dru- sončnic, največ jih je razšir- V severni Ameriki. Skoraj vsaka hiša na Go- olje. Poznamo okrog sto vrst renjskem je v poletnih mesecih odeta v cvetje. Sadimo že toliko sort okenskih in balkonskih in tudi vrtnih rož, da skorajda že ni dveh ena- SonČnice so lahko enoletne ali trajne rastline, večinoma so dlakave rastline 2 m oč- kih. Barvni odtenki gredic so nim steblom in srčasto obil- v najrazličnejših tonih in privabljajo poglede, ki hočejo kovanimi listi. Cvet je košek, večinoma velik kot krožnik, spoznati nove sorte rastlin. rumene, oranžne in tudi i kaj, Gorenjci res nekaj rdečkasto rjave barve. V ce-damo na lep videz doma, vastih delih zrastejo seme-tako da nič ne zaostajamo za na, zato že med cvetenjem sončnica dobi ptičje obiskovalce. S semeni vsako leto dobimo tudi nove rastline, trajne sorte pa delimo s koreninami. Rastejo na sonč- sosedi Avstrijci, Švicarji in Italijani, kamor smo še pred leti hodili občudovat pisane balkone rož in nove sorte trajnic na gredicah. Danes naj bo nekaj stav- nih mestih in v bogato pokov namenjenih sončnici, ki gnojenih tleh. Včasih se zaje roža visokega vročega po- sejejo kar same. na kupih letja in tudi raste v številnih gnoja zrastejo Še posebej vrtovih. Vse bolj jo vidimo lepe in bujne rastline. Ko s tudi tia poljih vzhodne Slo- sončnica rasle, jo tudi obil- ? veni je, ker je že postala kultura, iz katere pridelujejo no zalivamo, ko je najhujša vročina, ima kar ovenele li- GORENJSKI GLAS petek, 25. avgusta 2006 OGLASI, MALI OGLASI as.si 27 GA-NI CA*NI, do.o., P.E. Mlakarjev« ulic« 107 (O«; 5«n uranc m svel o sOnov^rtjc v 4 fri2, )taro 36 vsi priključki, balkon, nova PVC okoa, vfHsaoo v Z K ^ vsdnvo m») 2007» CENA* 24 500.000,00 SfT (102^36,68 EUR). KRANJ • PLANINA I, prodamo kom« pJelno oboovljeoo dvosobno stanov«- r\}t v i2rr^\ 6140 rr\i, suro 28 let. nad./S, ysi pnkljo6ci, b«lkon, Števca za vodo» vpi»no v Z.K., y$elj^vo (akoj CENA. 24 000.000.00 SIT (iooi$o,23 KUNJ^ BECUNjSKA UU prodamo obnovl)er>o dvosobno stanovanje v iz« meri ^72 m:, staro 47 let, nady^, balkon, n^« ^C okna. ogrevanje 2 e radiatorji, ysi pnkl^udri^ delno <^reml|e* no. Ysel|fvo «pril 2007 CEr^A 20.506d00.00 SIT (8$ S44^ EUfi). TfilSOBNA ?rANOVAN|A KRANI • PLANINA I, prodamo kom-p^o ad4piirar>o i/^$cbno sUnovanje v (zmen 78,80 mz, 3. r4d/4, staro ^ tM. baikon, VSI pnkljuČVi, ioćen "sVC vpisano V Z*K.. vseljivo lakoj* C&^JA 28,000000.00 SIT (116841,93 EUR), HISE ŠENČUR, prodamo zeto k?po m svetlo vntno hiiOi k( st^i na 266 m2 zemljii^ Č«, sldr^Ovanjske pavršine 24O ms, kompletno opremlfena s kakovostno opremo, tz terase izhod ns 2elefiicOi podkletena^ g«f«ža, 2xb«lkon, vsi pri* kl|u£kl. CK, vseljivo takoj CENA: 70.000 000,00 SIT (292.104^2 EUR). zemuiSCA prodan^e ne2«z^darw stavbno zem^iće v cmen 1522 m2, defno v hnb, obmfeno n« ] stnn. vst pi ekljuCki na pa^ i, pra/iem možen takoj. CENA- KUPfMO V Knnju z oSfOoVolico, nu)r>o eno^obno enosobno stanovan)e & kabir>etom v limcrl cea, yo mi, ti nam že znanega kupca Na CTANOVANIA PRODAMO TRilC ^ center, enosobno, 38,94 mz, l(./3 ♦ M. v ceto^^ obnovljooo I 2006. Cer\« 11,6 mio sil (48406 EUR) TRŽIĆ ♦ center^ dvosobno, ^.39 mj, 1/3 ^ M. v celoti obnovljeno I, 2006, Cen«* 18.3 mio sit (76.36^ EUR) KRAN)*Kidrieev«,tnsobno. 8i,3m2, II | nad, obnovlieno. opremljen«. Cena. 30 . miosit (125.^87,78 EUR). LESCE * tnsobno. 60 mz v mansardi 5tar>ovan)ske v^lei obnovljeno v celoti 2002, 18 m2i vrl, n^(re£ćk za avto Cena: 26,$ mfo sn (110.^82.34 EUR) TR2tC - trrsobno, dvoetažno. 74.S5 mz, UM, terana v skali, obnovl^no v ceioti I. Hl^e PRODAMO TR2iC • center mesta, son. hiJa, 140 mz biv. povrSme, parcela 90 mZi v I. 2003 obnovljena v celoli, vsa oprema ra2en dneme sobe. Cena' mio sti (^37^.27 EUR). TR2iC^ Pnsuva. dvostanovanjska h^i«, 370 m) b^v. povrtine. p^rcel^cu uooa Lr. 1979. potrebna delrw prenove. Cena. 49 mio sit (204^73,35 EUR). BRITOf PRI KRANJU « 2 sUn, hiir v sklopu dvojćka. III. gr, fK«, V5«ka cca 2S0 m2 b^v^ površine, skupna parcela 977 ms. Cena 35,9 mio srt 2a enoto PARCEU PRODAMO UNCOVO ^ 3 zaz mz, 679m2^ni o5omz.Cena:2i sit (9o£UR/m?), PODgUft£g 71^ mz, zazidljiva, son< ns. Cena; 25.1$? SIT/mz EUR/mz). ZALOG PR{ CERKLJAH ^ 2 zazid parceli, 767 mz in 625 m2, ravm, son6 nj. oravilne obik«. Cena* lOO EUR/m2 IVI ZAUX PR( C£R4a4AH • za2idljr,ra par* . Cefa, na ka(efi stoji bivalna bruna^ic^i , Sjo mz, ravna, sonfna Cena 16,7 m^o I frt (69 688 EUA) • ŽICANJA VA5 « zazidljiva parxcla, na kateri stoji pomožncobjekt. mz, ravna, voda in etektnk« na parcela Cena; 80 (1917^ WMW.eko hjsa.s) K(KERN NEPREMIČNIN E M;^istrgv trg 12. 4COO Kcanj Tel 04/20Z ij 202 Z5 66 CSM OSV320700. Email; infb^k^-kcrn si POStOVNt PROVRI: Oddamo: KRAN), «nwf * U1&11 lokat 28 mz. en velik prostor, 2vetiko«loibo,obn.1998, ccna« 3. KRAN), tek ob centru: odličru lokacija tr^ ^ovina oz. poslovni prostor 400 mj v prrtiičju, možr>ost dditev na tii dele, ot> nova pred 8 leS3m2 v rtadstropju, obnovi* ieno pred 10 teli. cena » 6 EUR/m2 (i433SIT/m2). Prodamo: BLED» center * poslovni prostor 24,35 m2vi,nad., stari6iet, z« trgovino, pis* »tne, cen« «12,5 mio SIT (J2 .083 EUR}. KRAN)» tik ob centru * proizvodno^ skUdiiCni, (rgovskr prostofi v izmen cca. 5000 m; v pridiäu in ^OOO mz v 1 o, 4ZO nad.i etnik 1992, taKO| na možnost nakup« po delih, cena EUR/mz za t nad. {1 5IT/m2) m 520 EUR/m2 (124612.80 SIT/mz). HISE: Prodamo: NAKLO: stanovanjska hlla Iclnjk 1983« 132 mz stan pOvr!jr>e (kfet, pntiičje ^n mansarda] t garaža m terasa (6x6 m}, . pare*la 863 ms, krasen ranted, cena » I 47.98 mio SfT {20O000 EUR). CORJE pri BLEDU, hiiavpodaljiani lit. grMlbeni hb. na parceli 412 mz. 6em2 v eni eüiK etaže, izdelana fasada, okr>«, zunanja vrata, stopnice, dimniki, okolica, cer>i « 42,8 mio S T astKiKERN do.o, MlAKA, na Criiu: v naselfu novejših hii, stanovanjska hi&« v IM gr« fazi (klet 140 ms, prrtli^je 150 mz in mansarda 1^3 parcela 772 mz na sončnr |i, pnmema ludi a dvostar^ovan* hiSo, možnost poslovne detavnos^ ti, cena • 45,0 mio SIT (T87.780 EUR) SkOHA loka, blitma: stan. hiSa vel 9x11 m, (klet. in mansarda). pafce a 320 rnz, letnik >965, obnovljena feta 2000 (streha, fasada, okna, vrMa, . cen« » 55.0 mio SIT (2Z9.S10 VCLESOVO: sun. hiSa letmk 1979, cca 85 m2 na etažo (K, P, H in podstrešje), parcela 6di mz, dva ločen« stanov«nja. cena a 39,0 mio S 744 ŠENČUR: stan. hlia, l^ik 60, uporab^ ne povrSine 200 mz, obnova v letu 2004. izdelana klet, pritličje m mansar da, parcela 900 m2, cena » 43,0 mio srr PODgUBELI: s(«n. letnik 200$, klet pntličfe in nadstropje« 240 m2 slan povriine, parcela 696 mz, cena - mio Srr (230000 EUR), (očena prr^^ ja pritličje 3316 mio SIT (140COO EUR} in nadstropje 28,8 miO SIT (120.000 PRIMSKOVO: zazidljiva parcela 400 mz z gospodarskim posfopjem, moina nadomestna gradnia zs hiio« cena « 17,0 m>o Srr (70.940 EUR). ZEMgiSCA: Prodamo; Basetj: stavbru p«rceld 300 mz, cena e 19.^71.20 5fT/m2 (80 £UR/mz). Skoti« Loka: stavbna parcela za poslovno dejavnost, ravna, vd, z 091 mz po 30.000.00 SiT/m2 (125 Bohinj (Podje^ stavbna parala B09 mz, cena m mro SIT OiCe ?tav^na ptroH* 784 tris. cen« -43.135.00 SrT/m2 (180 EUR/m2) Kranja Pnmskovo: ^nd cona, za posJovno dqavnosi, vd 2Z4om3. cena 39.910,00 S I STANOVANIA: Prodamo? KRANJ, Vodovodni stolp: lrlsobr>o 71,73 mz v 4 riad, obnova delno ZOC5, vs^ priUjučki, na po dogovoru, cena ■ 27,0 mio SIT (nz 669 CUR) KRANj) Zlato potjc. tnsobno 79,6 mz v visokem prilli^u/2 nad, obnova 2003. Ci^na « 28,5 mkD SFT (118928 EUR) KRANJ^ Planrna: \ C 2S.9S ^2 v prttirčju s parkirnim mestom^ obnova 2005. cena « 14,3 mio SIT ^,673 EUR) ^KOF)A LOKA, Frankovo n«sel|(. dvosobno 69.63 v 3. nad,/4 nad., obnovljen leta 2000, WC ločen od kopalnice, 2 balkona, cena « m« SiT (104.323 EUR). TRŽ}C| Zelenica: dvosobno 44 mz v 1. nad., obnova 2006, VSi pnklju5:j. popol* noma novo, cer>« ■ 19,0 mio SIT (79.28s EUR). www,kt*kern,si llčete nov dom a[i kupca za svojo nepremičnino^ Oddajate ali stanovanje, hišo a i I prostori Celovita reSitev na enem mestu. Za vas delamo Aktivno • lasno ^ Preudarno POSLOVNI PROSTOR ODDAM Prostor v okolici Cerkelj^ primeren za gostinsko dejavnost, 93 m2, opremt^ )en, dejavnost v mirovanju, Ooigo^ ročen nzjem, najemnina 59.910,00 SIT (250 EUR)/me seč no, plačilo vna prej. Za znano stranko kupimo hiSo z večjim vrtom in parcelo ccJ 1000 mz na AjPd^.o. Kranj Koroška ce^ 2,4000 Kr^nj gsm: 03T/330 • 040 www.aip.sj STANOVANJA PRODAM Kranj • Planina ir dvosobno 66.84 VI./7, l,i. 83, delno obn. 99, delno opremljeno. ZK v postopku, vsefjivo januar 07, 23,005*440.00 SiT .000,00 Kranj«$or1j|«vo n., dvosobno predelano v tnsobnega l./3< Li, 69. obnov. 2000^ delno opremljeno, Z K ure/ena, vseljivo marec 07» 25.497.696,00 SIT (10640O1OO EUR). GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: maliogldsl^g-glds.s www.qorertj$klQld$.sl V i KRANJ KRANJ 18.* 26. AVGUST 2006 G()STOVAIUEPOLFTNESOUiAZZA,6rjj, Rad« Siu^ B^llevur^Snufjplna goti. iilf Galenja Pur^rte Ibi Konj. Ministrstvo li kultura ^(»piibhk« Slovenije. Yamaha Music Central Europe GmbH. LnkaTVd e.o., Mesiru Minä Kranj, Ar(cmt»r Kräfij,G»lilfuu Invot^ki bar ^ink, Pliva, Vr1)unslu viu SeiKlevK, immi d 00. Uiiu Hrva^kd g a OrQjniuton li (iPaMus 0 i Smo ena najuspešnejših trgovskih verig z živili v Evropi. K našemu uspehu v veliki meri pnspevajo strokovno usposobljeni sodelavci. Za centralno upravo v Komendi iščemo sodelavce na naslednjih področjih: referenta v kadrovskem oddelku (m/ž) VAŠE NALOGE: • Odgovorni boste za administrativna opravila pri zaposlovanju delavcev, ' Pripravljali boste podalke za obračun plač. • Vodili boste kadrovske evidence. • Sodelovali boste pri tzdelavi mesečnih in VAŠ PROFIL: • (mate zaključeno vsaj srednješolsko izobrazbo ekonomske afi druge ustrezne smeri in imale vsaj osnovno znanje nemškega jezika. • Imate Izkušnje s področja kadrovske administracije, • Ste pripravljeni delati v timu. • Dobro poznate delo z računalnikom (Word, Excel). • Ste natančni, komunikativn in imate smisei za delo poročil. ljudmi referenta v računovodstvu (m/ž) VAŠE NALOGE: • Odgovorni boste za knjiženje/vodenje saldakontov in glavne knjige. ' Izvajali boste plačilni promet. sredstev. • Vodi I boste blagajno in register • Sodelovali boste pri Izdelavi računovodskih in davčnih poročil. VAŠ PROFIL: • Imate zaključeno ekonomsko ali drugo ustrezno izobrazbo, izkušnje iz računovodstva in vsaj osnovno znanje nemškega jezika. • Pripravljeni ste delati v timu. • Dobro poznate delo z računalnikom (Word, Excel) in programi - izkušr^je s SAP so prednost. • Ste natančni, komunikativni in imate smisel za delo s številkami. Ponujamo vam sodobno delovno okolje z veliko mero samostojnosti, temeljito in strokovno uvajanje v delo, stimulativno plačilo in raznoliko ter odgovorno delo v mJaöem, dinamičnem kolektivu. Smo vzbudili vaše zanimanje? Pošljite nam prijavo in vsa potrebna dokazila (življenjepis, fotografijo, kopije spričeval) v slovenskem in oziiurT!^ änyluskuai j do 8. septembra 2006 na naslov: Udi d.o.o. k.d., Žeje pri Komendi 100,1216 Komenda C A WWW .lid .Si k 28 MALI OGLASI .ti GORENISKI GLAS petek. 25. avgusta 2006 ^♦mp projekt M ♦ax^K^ Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 S11 111 NUDIMO takojSen goiovmski od« kup nepremičnine v Sloveniji tli n« HrvaŠka obalu PRODAMO ZEML^iSCA BRiTOF: ekskluzivno prodamo već koTtiunalno opremljenih parcel. Cena: od 130 EuR/mz (51.153^2 mil 9 M i »ti ti« ne Ul juletd Cabrovika 4000 Kr^nj email: infoi|>id9«nepremicnine.$i PE Kranj, Planina 03, Kranj tel.; 04/2551 ooo^ CSM 041/351 836, 041/7$4-674, hr. 04/2351 001 ^A NO VAN) A PRODAMO: Planind ob pokopaliSčUi bhtins pol* ja* ]:jo in delno opremlje* no pritlično stanovanje zajema wc, dnevna soba. spalnica in kuKinja. CK m loplft voda na plin. Cena $>.804,37 EUfl cz. 22.000.000,00 SfL Planma 3 • Triinpolsobno stanova« nje v izmeri 83 mi, v končnem n!z* kem bloku« Mansardno klimatizira* no stanovanje^ k^ za>ema< kuhrnjOi dnevno sobo, spalnico, delovni ka* binet, večjo otroiko sobo m manj* io dodatno lobo (kabinet)* Sta no* vanje je obnovljeno I 200s {razen WC^ia) ima nova okna, izolacijo in zamenjane talne obloge, Pogoj: 1/2 kupnine sedaj. 2/2 ob vsehtvi oÄ/:oo7. Cenar 27.850.000,00 SIT ot. ii&»2is,oo EUR» Kran} • Kidričeva uli ^ prodamo tn^ sobno stanovanj« v izmeri Si ma, 2 /2 nad CK plin, v celoti obnovlje* no, ločen wCi stranfiče V nepo^ sredni bližini fakultete, zdravstve* nega doma, avtobusne postaje iri ostale javne infrastrukture* VseljWo po dogovoru v roku enega meseca Cena. cca. 27.000.000,00 SIT. KRAN) • STOLPNICA: itirisobno, 5 nad., v celoti adaptirano, trenutno pisarne (potrebno dodelati CO za stanovanjske potrebe} $Z cga, vredno ogledv rzmeri 83.94 mj, letnik 1964. cena: i2^»oi$,oo EUP / 29 000 000.00 SIT, KftANI • PLANINA v. Popolnoma I eno trisobno sta nova me v izmeri 75,78 ms (i 200$ nova okna, vrata, parket)* Vpisano v Zk Mirna lokacija. | ^ \2 lega^ dovol) parkiriič Cena: 2S*ooo.ooo S1T $41,93 EUR). KOKRICA PR^ KRANjU ^ POSLOV- NO STANOVA NISKI OBjEKT ^ VULKANIZERSTVO V OBfiATOVA^ + MANSARDNO STANOVA- E Vu kanfzerska de avnica v skupni izmeri cca 160 m2 (v kletni delavmci 60 m2 * velika delavnica 90 m2) ^ pisarna, čajna kuhinja in WC ter savna* Mansardno stanova^ nje v izmeri i)3,3 m2 (zam^iliena opci|a: 2x otrol^ka soba^ velika dnevna soba, kuhir^ja, spalnica, ka^ brnet, wCi savna) • stanovanje je zelo svetlo, v dnevni dv38,3 m2 Leto izgradnje 1996. parcela^ 700 mi Cena: 82.000.000 S(T (342.t79,94 £UR]. KUPIMO KRANJ, SKOPJA LOKA, Tf<2lC. RA* DOVLJICA, eiED kupimo ali vzame* mo v račun pfi menjavi; stanovanja različnih velikesti, plačilo takoj! Celotna ponudba na wwwiida*nepr«micnine.si i FISST, d* 0. o., r^premi kninska družba, Sirrtarjeva uhQ Kranj, Telefon: 236 73 73 Fax: 2367370 poŠta: .si ntemet: ZA ZNANE STRANKE VZAMSMO V PRODAJO IN ZA V NAJ£M NSPREMlC* NINEVSSHVR^ STANOVANJA PRODAMO: XRANI * Dražgoika uL: trisobno stanovanje, 72 mz. Ml. nad, balkon, o\> novlieno 12CC2. cena 25^900.000,00 SrT (10^079 EUR). KRANJ ^ Ulka Divai)e L nad* siropje, 22,06 m212,5 m2 shramba, izgradnje 1961, ddrK> obnovljer^o, cena 14700.000*00 srr (61*342.0^ EUR). KRANJ • ioriij^o naselje enosobno. 41,20 m2. n« cena 22 700.000.00 SIT (94 72^42 EUR). KRANJ * Vodovodni stolp: dvosobno, S4,?2 mz I obnove 2000, izredno lepo, vse J vo v apnlu 2007. cena zo.^.000,00 srr {EUR KRANJ • PUniu I: tnsobno. V, nad* stropie. 7&OOm2^ I. rzgradnjei974 vsi pnkljuiki, cena 23.900.000100 SIT (EUR 99 732.93)^ 8ECUN JE; Izredno lepodvo^npobobno 79,9 m2, ba kon, 1 12 nje vsi priključki, ccna 2^Soo.ooOiOO S IT (EUR 1O64091E1). RADOVytCA: V, nadstropje, 57,00 m2. K cena balkon, vsi 22.COO eoo,oo SIT (EUR 91 804.37). KRANJ: pritličje stanovanjskega bloka, 43,00 m2, opremtje^», I izgradnje l977i cena il400.eooovanj$ke povriine 200 m2, vrt. terasa. dAramica, na pare S43 ma, cena $\950»CCOiCOSIT (EUR 258.^13) ODDAMO V NAJEM KftANJ • bližina letaliiča. dvosobno. 50 mz, opremljeno z novo opremo, SCO,00 EUR 0^9^20,00 Srr) vključeni stroSkI, razen elektrike. KRANJ * bližina IctaJiSä. trisobno, 100 m2, opremljena kuhinja z novo opremo^ ostab po dogovwj, 6^.00 EUR (15 j766po SfO stroib, raze^ filektrfti POSLOVNI PROSTOR: K RAN j: pritličje stanovanjske hiše, $0 m2 (tn sobe. čakalnica sanitarije, taster\ vhod, 2 parkirna prostora), najemnina 350,00 EUR^ stroiki, varičina. i ZATRC, UPRAVLJANIE 1N V2 O RŽ EVA NJE, ENERGETIKA, VPIS V zemljiSko knjigo, posredovanje NEPREMIČNIN al P DOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1, 4240 Radovljica TeL: 04 5X7 4S 00, Hxi 04 53^ A2 11 e^CNdSta: a STANOVANJA PRODAMO BLED: Triglavska, dvosobno. $7^94 m?, dupleks kuhmja, dnevna soba. spalno, kabinet, kopalnica, z bal* kona. pogkd na jezero, klet, paHciniče. I. 2005. v zk naia nevo^dnja* Cena: $2.076^15 SIT (217.313 RADOVLJICA^ Pr^Semova, 59,34 m2, dvosobno, pritličje^ L 1995. kuhinja, dnevr^a soba, spalnica, kopalnica ^ wc. klet VSI pnključ^* Cena: 23*500.000 SIT WOOVyiCA Preiernova, 67.29 ma. ^987. dnevna mcL nica trisobno, 3. nadstr soba. kuhinja, 2 wc balkon, klet, shramba, z opremo, vseljwo \1.07. Cena: 2Ž.000.000 SjT {116^42 EUR). RADOVLIlCA. Cradnikova, dvosobno. 44,95 ^^ ^ 1976^ kletno, kuhinja, dnev* na soba, spalnica, kopalnica ^ wc, s ve» * tto m lepo ohranjeno, zelo ugodno. Cena: l3X«OCCOSrT (34.24s EUR). RADOVLIlCA Cradmkova, itin^obno, 7302 m2,1.1975, lani obnovljeno, prithijei kuhinja, dnevria soba, 3 spalnice, kopalni* ca 4 wc terasa, shramba, svetlo. Cena: 3O.OCO 000 srr EUR) STANOVANJA ODDAMO KROPA: Carsonjera,24,7m2,1 1979,1. nadsrr., kuhinja, soba. kopatmca ^ z opremo, za 1 poda!|ianja^ ^mesečno presptatio Cena: 30.000 SfT (i2S,il €UR) rneseč no ^ stroSki. RADOVLJICA: Cankarjeva, trisobno, S? ms, obnova 05, prttfičje, dnevna soba. kuhinja, 2 spalnio, kopalnica, wc. bakon, klet, oprema v kuhinji m dnevni iobi tako] vsel|^. za 1 Mo z možr>ost* jo podaljianja. 3 mesečno predplačilo, i Cer^i: So.ooo SIT no ♦ stroški ^ POSLOVNE PftOCTORE PRODAMO : Prit ičjc trgovsko pHi^slovnega cemra. 177 m?, razi dejavnosti, I 2005. prometna lokac^s. takoj vseljivo, naia I novogradnja, moZen tudi naiem, wvnv.tpc*lesc&si Cena. $3.100.000 SfT I {221*5^3 EUR) I LESCE; Trgovsko poslovni center, pri^ tličje, 78,96 m2. razi, dejavnosti, L 200^ ob avtobusni in železnilkr postaii, na^a novogradnja, možen tudi rujem. Cena: 23 632 000 srr (9SS42eUR}^ddv LISCE: Medelaža TPC, 75.1 mz, ja govskoi izobraževalno, zdravstveno, storitveno^ servisno dqavnosi, L 2005, naia novogradnja, rnožen tudi najem, wvwr.tpc lesce SI. Cena 20.727.600 SIT {8649sEUR)^ddv. LESCE: M^nsarda TPC pisarne, ^04,05 m2,1 2005. svetio, rakoj v^lj^^o. naSa novogradnja, možen tudi najem, . vAvsv.tpc tece.si. Cena: 28.717.800 SIT ' (119337 EUR)^ddv. RADOVIJICA Krar^sb. 24,79 m2, pmfič* jCi pisama. klA I 19611 lakc^ ysel|ivo. u pisarno, agencijo. Cena: 7.500.000 SIT .296,94 EURl.davek plača kupec PARCELO PRODAMO RIBNO' Krooamo zazi0j|iv0 parceio 1*024 m2 r>a sončni rn mirni lokaoji. Cena: 23.964 SIT (100 EUR) za m:. COZO PRODAMO POKLIUKA Meiani gozd. 15.973 m2* Cena. 7.000.000 SIT (29^10 EUR) KUPIMO f NAJAMEMO CTANOVANjA mo in najamemo več garsonjer, eno m dvosobnih stano vanj na področju od Radovljice do Jese* nic, Bleda m Bohinja KUPIMO HIŠE Za ?nane stranke kupimo več Hi na de* teli. lahko starejiih in potrebnih pcpra^ obmo^e Bohinja. Bleda. Radovljice in lesenic 2 okofico wwvr*alpdom.si gekko em^rf 4CM \ 04 2341 999 031 67 40 33 i PRODAMO STANOVANJA KRANJ • CENTER: nova stanovanja v hi . Cen a v centr^j mesu. • 3 sobno 59,9 m2) 25 ^99559^» SIT • 2*sobno 5243 mi, 23 502 793.60 SIT • 2«5obr)o $8,74 1 nadstropje Cena 26.981.866,80 SfT düpier 96^25 mz. 1 nadstropje jn mansarda. Cena: 39.620022,75 SfT - J soboo duplex rra. u nadstropt« in mansardaXena )5.992 6i3,20 SIT - 2*sobno $9,33 ma. mansarda. Cena. 27 Z40.234«60 S(T TRŽJĆ • CENTER: dvosobno, 60 ma, 19S0. obrovijcno 3006. nadstropjei. ?po. svetlo, lojena WC m kopalnica, ba kon, neopremljeno Cena* issoo.ooo SfT. Kft^NJ * VALJAVtEVA: tnsobno % ' 72 m2, I 1 2000. nadstropie delno opremil«^ no, vseljivo konec leta Cena^ i 28.800.000 SIT, KRANJ • S^DOVODNI CTOLP: InsobK no S shrambOe 74^12,1,1964 obrK)vlr^ no 2003, nadstropje 3./4. delno opre^ mijena Cena. 26500.000 SIT, PflODAMOHlŠO; SLED * OKOUCA: samostojna hiSa. I 1958, 210 1712, na parceli 1470 m2. CK • olje, 2 terasi, garaža, odüfna lokagia. sonina lega. lep razgled* Cena 132.0CO ooaoo SIT* JAVORNIK. 131 m2, na parcdi 997 mi, . 1900, samostojna, kn>ečka. ob glavni cesti. Možnost ledene prodaje pnpada* joäega in v celoti aa^idljivega sadovnjaka Cena. i6»sso.coo SiT JuTNA: 250 m2 na parceli 555 m2, sončna ii?ga* 3. gradbena fua. mjerna zasnova, var^i ognsvaint si stem, dovo- lena poslovno * stanovanjska raba Cena. 37 rrno SIT, ZC. BRNIK: samostojna hiSa v ^{delano stanovanje, rnansarda v 111 gradbeni hZK Možnost dveh stanovanj Cena 36000000.CO SIT. PRODAMO ZEMgiSCE eLEJSKA DOBRAVA^ 406 mz, v mir- nem vaikem okolju. Priključka na elek« triko, vodovod in telefon so v bližini Dovoljena gradnfa enosianovanj htie v treh etažah. Cena. ^^ mio SIT, SVm DÜH: parcela v umeri cca 700 m2 Predvidena za gr enosta no vanjske h^. Vsa i ra na parceli. Cena 31.200,00 PRODAMO POSIOVNE PROSTORE LESCE; 1^0 m2. obn, 1996, opremljen no6ii lokeil v obratovanju Možen tudi najem Cena: 72 mio SiT ali 300.000 Si PRODAMO VtKENO: KRANJ • PŠEVO: prodamo vikvr>d 93 rrL2. v lil* gradbeni ia:i. na parceli mz.) Sega Cena 17 MIO SfT, www*eekkoproiekt*si domplan zd rüafVTlnQ, nopmfrtfćfdne, In coe'qeUo» d.4 Wu. bWwBSOva fU 041/647-433 tel.: 20 68 700 STANOVANJE PROOAMO Knnj, Planina, {^osobrvo, II nadstrop^ ie. v i/mcn 69 m2, lete i2g 1951; delno prenovljeno, brez CK (plin v 20 mio S T Kranj, bližina avtobusne postaje, eopsobrvo v pntl^^u stare]^ sunovan^ /ske h^ie, v izmen 45 mz. 2 vrtom, samostojen vhod, garaža, klasično ogr^anje, leto izgradnje 1938 , cena 19,8 mio SIT {8z 623.93 EUR), možnost tL>dj STANOVANJE-APARTMA PRODAMO; Kranjska Cora * sred^i^e. zS-^K, II nadst. izmere 44^40 mz, opremljeno, CK, kabelslfi5a i2xn mz, na parceli 57? mz. eto izgradnje 1992, 39 mio (162744,11 £UR); Kranjp P anina, dvojč^ na ikosli 177 m2, u povriine 153 mz, klet, garaža, CK. epo v7d4evana, leto izgradnje 199z. cena 42 mio SIT (>77080.00 EUR}. Uhov^e, piiikna, dvostanovanjska. v IV* gradbeni fazi, tlorisa 220 m:, na parceli vehkosli 500m2, voda, elektnka, CK, tdefbn, grczno, pripravljeno tud^ z« pnkliuček na kanali2aci|0. garaža za dva avtomobila. Leto i cena 65.000*000 S T 1 240.19 EUR); POSLOVNOGA NOVANJSKI OBJEKT Birzina Kranja, visokoprnlična hiSa l(orisa 200 m2, na pa18.382,00 SfT (494.00 EUR) m stroik^ SKLADIŠČNI PROCTORI • PROIZVODNE HALE« PRODAMO * NAJEM Stegne pr? Ijublianii vdikosti 600 m2, starost 30 let. leto izgradnje 1975, cena 112.$ mio SIT (469454.18 EUR), možnost tudi najema - cena 1 mio SlT/mese< ^ stroSki (4172,97 EUR mesečno ^ PARCELA PRODAMO Bližina Sko^ loke, z&sdfjrva, v izmen m2. cena mio SI javomfiki Rovtnadjestfiiomi^ vizmen 759 m2. n^ parceli ctcktrika In sončna, dostop z javne ccste, geodet^ sko odmericna. cclocna zazidljiva, 6 km od avtoce^ic. cena 11 mro SIT (45902.18 EUR); PARCEIA ZA VIKEND PRODAMO: Com>jska^ Sr. vu pn Coričah, v amen 403 mz. cena 10 mio SIT (41.739.26 EUR), posebej doplačrlo za že izdano gradbeno dovoljenje m načrt za brunarko: Pabvte« B^stMca nad Trfičem, v izmeri 097 mz, cena 6582.000,00 SIT J9EUR). ncpncMi4tNinri Hf Al f STATI JrVET l?€ «1*^ .41* uli<4 12 4000 HstASj ni.: 04^281 1*000 Email kr;in http //vAvw.svet» •n ne S^ .s' STANOVANJA prodamo KRANJ * nova stanovanja v po5k>vrK> ^novanjskem objektu v bliltni vodovodnega stolpa, od do 90|20 ms. Star>ovanj3 bodo zgrajena do julija 2007. Cene: od 39Sai4j2S SIT (1.649,20 EUR) do 468.666,34 SIT (i.9$5i7i £UR}/m2. Opašite se v mil pisarn f od ponedeljka do detrtka vsak dan od 8* do 17* ure^ ob petkih pa od 8* do 16* ure. KRANJ • Planina I: dvosobno, 63,18 | m2 ^ 7,08 mz kleti, 3. nad, I 1975. balkon, urejeno. Cena 24.5 mio S)T 1 (102.Ä37 EUR}. KRANJ • btižina centra: dvosobno mansardno, v večsta no vanjski hiŠi, 53.43 I prenovljeno. Cena zi mioSIT (87.631 EUR) KftANJ - Pjanina II: enosobno, 53,81 m2, L 1983, s nad. od 7, delno pren* ovijeno. Cena 22.; m^o SIT (03.891 H iS E prodamo KHANJ • v vrstna pozidavi Prtmskovo. ob Zadrgam m Jelenčevi ulici so na voljo le tn enote dvojčkov s po 120 do 15$ m2 stanovanjske povrSine • vse zgrajeno do tretje. podaljSanc raze. Parcele so velike od 2ss do 257 mi. Cene od 39 do 43^3 mio SIT (162.744 EUR do 180.687 EUR). Kup- o ne plačaio provizije v^wwtsvet^nepremicnine^si i WWV/.GORENISK1GLAS.SI NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO Stanovanje m2, lepa lokacija. I 1963, stropja od slmh, ZK urejeno. srr, Loke, 1. nad- 17 mio iMr>u DVOSOBNO stanovanje, 38 m?, vvh omijiciu v počftniiKorn nasolju Mareoa pri Novigrado. pogled nt mor- le, dodatno še T6 m? velika lerosa. po* po I noma ranovirano« cana: 14.900.000.00 srr, » osi/376-236 ITD NEPREMIČNINE, tf.0.0. maistrov trc 7, 4000 KRAN] TEL: 04/2 }«8v 120, 04/JJ-66-670 041/7^1-2^6. 040/204»&61, 041 /9oc-oo9 www.hd'plus.sl DVOSOBNO sUnovdnj« Frankovo nas., 59 m2. 1 oKranieno. 9 Loka. . od 4. DV0SO6NO Stanovanje Tržič, 50 fi2. otnovlieno, cona' 13 mio SIT, Ođl/637-100 TRISOSKO Kranj, S4 m?, 2 nad.» nt- iek bloK, ocr^mljeno, renovirano, PVC okna, zastekljen balkon, CK na plin, mirna lokacija, cena: ugodno. 9 04V35S-713. 040/425-233 6&M66r OBNOVLJSNO. 4-&obno stenova nje v Kraniu, 9 0d0/l2«>0d KUPJM STANOVANJE, v RadovljiC). veltko do 50 iT\2. M»č«e zifečer. « 04/510-50- STANOVANJE. iM Planmi 3. pnll|)čno. 2 l^&tnrm vl*io4/B. PE 27. Kranj V 30. dneh prodamo vašo nepremičnino OPRčMUENO STANOVANJE, v Bn-lofu. dekletu, nekadilki, 8 04/234-19- 40 coqk:i TRISOBNO stanovanje, na Vaijavče-i^i. opremljeno, vseijivo 1.10.. 8 •473 i:>oor903 MAJAMEM GARSONJERO, aii enosot^no stano- vanje v 031/646-011 Bllinji okolici. ENO-ĐVOSOBNO, stanovanie na Zla-lern Polju aN ohoiict. « 040/452-S59 HISE PRODAM Hišo. Z tof. postopjem, bn* 040/537-387 hišo ^okotici kqnja. ciö. « 031/610-760 n^jma loka* stanovanjsko hišo. dO grad-taze, i%a parceli veliki 375 m2. • 040/899-919 starejšo hišo, 2 x 4 ss, 950 parcoia, 2 garaiu 6 kr^ iz raflovijice. snier krani. samo resni, • 041/209- 066 hOOTT^t KUPIM hišo. (đ^jček, vrsTne) ah simsDbno sta^^ovanje v nizkem bloku v krcaju o? okolici, »041/59s'01s rciot?» VIKENDIi APARTMAJI PRODAM btv. vikend cei v nasfovu savska costa 34, 15-210. 041/633-194 Kraniu na 04/28- 'en, 9 041/691-219 eOO'lDA volkswagen golf 1.6 16v, i. 00, 105 000 km, čme barve z vso opremo, dobro ohranjen, redno servisiran rn reg. do iuija 2ck)7, c9na po dogov> ru. « 041/324-054 Ö007?09 volkswagen golf 11 diese. i 92, micra, 1.92, ford fiesla 1.3., t 95. 9 031/241-473 volkswagen $ haran 2.8, na novo regtsinran, cer^a po dogovoru. 9 031/456-291 eoo/?3c zastava 35/8. reg, 16.3.2007, ka-son 4,65 eje, novi, • 031/542*993 vftrobransko. «okloza Alto 156 T. lip, cena 20.000,00 031/542-993 vlcćno kljuko, komplet, malo rablrcno za peugeol 106, 9 04/253- 10.s7 KUPIH staa uopeo, ponyeapros in teijl sra< motor, lahiko n^zen aii nekompletan, S 041/68v05b A007I44 KARAM BOL I RANA VOZILA_ PRODAH škodo felicio 1.6, i. 96, zi dole {molor, airbag, a8s, alu pladšca, osta-o - dobro). 9 04/574-70-s0 600;?I» KUPIH poškodovano vozilo. tl>di lota i-ka • ponuiam največ, takojšen odkup, prevoz. 9 031/770« 33 OSTALO PRODAH guser. klićek z molonem in pr>koii. CC. 9 040/24^867 tioo/Ji;^ GRADBENI MATERIAL QRA0B6NI MATERIAL PA O DAH deblo, 6e&n)e, dolžine 4 metre, 9 031/225-267 wo'i» odžagan loge • 20x20, 20x22, 22x26 in drvq- bco???q suhe deske, 2.5. 3, 4. 5 cm. nove rabtjonc iverne plošče, sp. bilnie 21, 9 04/231-19-64 suhe smrekove, pichs, debeline 5 eni, 9 031/327.926 B£lfl7997 KURIVO PRODAM drva. bukova in mešana, lahko razlagamo in pripeljemo, 9 040/338-719 lesne brikete, za no. 9 04/533-16-48. 0007 ton lesne brikete, za no, suha bukova, m hrastova drva, 9 600/1«? suhe smrekove 041/664-604 m KUPIH hlodovino, lubadarico, sušice m les na panju, plačilo takoj. 9 041/584-233 flvonu STANOVANJSKA OPREMA_ POHIŠTVO PRODAH notranja vrata, m rosrtraj okroglo itorcto 6 pipo. 9 051/200-255 e007t%6 omaro, za dnevno sobo za simbcl>č-rto ceno. 9 031/666-374 eoon«e regal omaro, trcsed, eiišće n loteila. o «cnriia SPALNICO. 2 GOSPODINJSKI APARATI PRODAH pralni, stroj 494 041 /878- Cioa^tđs pralni stroj, m pomiva m bcsch, cer^a po dogovoru, 03t/210.453 6og'?&j vodni sesalec, batagel idro Zip. itiožriosl mck/ega in suheha sesanja, cena 42 000,00 sft. 9 04/531.39- 44 aoi»i;i KUPIH sesalec, navaden »n električni radiator {noveisd po ugodni ceni, 9 051/311-180 600^93 VRTNA OPRBMA PRODAH 7 betonskih, korit za rože. cena; 4.000,00 srr. 9 04/233-14-87 OSTALO PRODAH barvni tv. ekran 55 cm in računa nik, 9 040/608-088 eooin:) gafažna vrata, kovinska, slmknl-na. zjozljkra na steno s prehodnimi vra-li. drm, 350 k 380. 9 04/515-07-01 okna. rabljena, različnih dimenzij in m pećnice za kmečko peć. v 031/311*924 POSLOVNI STIKI FESST d,o,o,. PE StTHarleva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti Ne* 8« a. AWfci J* IW* KREDm do7let.na osebni dohcm ali pokojnino, do 50 % obremenitve- krcd^ na osnovi vozila, terleäsi 23 vozila stara do 10 krt M02N0ST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM I NUMERO UNO Robat Kukovec s.p^ Mtinska lA 22, Ma/ibor Teb 02/252-4&26, mote 04i/75i>s60» SOLA PRODAH učbenike, in delovne zvezke za vse olmkß 040/s06-290 KUPIH atlas, osnovne šole. 9 04/512- ^8-10 ftao/?*« TURIZEM oddam, apartrt^aie v urnagu, 041/254-842 tao>:->4 HOBI KUPIH star denar, srebrnike, zlalniko ter druge šivan, 9 040/3d8-682 OTROŠKA OPREMA PRODAH otr. ležalnik, oz. stolček brcvizigo čamf tudi za doioočks. ko( nov. cena: 10.000.00 srr, 9 041/861-660 «oniö ŽIVALI IN RASTLINE PRODAH pse. mladiče, lurtke pasme anatolsk ovčar, z rodovnikom, 9 041/s71-b72 ciprese sm a aago, xnsoko 80-100 cm. pnnkorne 23 irvo rneto, ugodno, 9 031 /316-647 800'»1 vsakdan sveže glaoiol. 04/253-b5.s5. rezano cvetje . luže 22a, 9 041/789-606 PODARIH MlADE MUCE. 041/754-547 ooo>?n KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAH qu ml voz. 15 eolski, dobro ohranren, ri007i^ kombajn, za -070 pognoje valeč, za koruzo, nakla-dalko. rrengeio, obračalnik za seno, zgrab^ia^nik in cisterno, 9 03/148-23-01 samonakladalko, SIP 15, rotacijsko kosilnico sip 135, pajek za seno. 9 040/212-619 mh^m:- KUPIM kosilnico, buhler, lahko motor v okvari. 9 031 /74^517 silo kombajn, -287 'OOl 1 S.4 trafctor, univerzi store ali zetor. pogon 4x4. od lastnika, plačilo utkoj, 031/245-239 '0g-?i8 traktorsko phkouco, kioer in co- cieczadn«. 9 04/531-57-79 motmi PRIDELKI PRODAH jedilni krompir, 9 041/384-048 «fior?«' KRMILNI KROMPIR 75 -23- oconea krmilni kpompir, 9 041/860-207 kumarice, za vlaganje, 9 04/253-16-69.051/342-716 pšenico, m inliha 041/521-383 ujO'J'ie rdečo peso. 04/253-65-65. 04l/78d-608 roećo peso m paonko. 9 041/517-551 mori«^ rože - trajnice. )agode - vzpenjal ke. maline, 9 04/250-31-27 «or-'&o slamo, v 789 slive, 9 051/262-579 ih balah. 9 041/760- 400/l«ir zgodnja jabolka, krompir. kmcit^ ja jerala. podqrezjo 218,9 04/530- 66*4 d 6007 IKl kupih stoječo, silainu kuojzo. goreniska z okolko. 9 040/147-586 VZREJNE ŽIVALI PRODAM bele piščance, za r^^ reio, pioc^ brno orl ?8.8. dafe, ki^atuš. siihuole 65. 9 01/834-19^, 041/2ö1-s19 vxuy« ćb. b»kca. 02-19 tOdni, 04/531- «£071 čb bikca, starega 2 mcseca, leia 120 kg, 9 04/595-83-36 too7>h6 čb teučka, 9 04/680-30-56 jagnjeta. za zako 234 600^ i4a KOKOŠI, nesnicp (20 redenshe nave jarkice), ceprien$, deoikiranl kijum, pf^ daja $e začne 8. 9.. ztnramo naročila, žabnica 39, 9 04/231-ir<6r €ocr7><4 kravo, sirnf nlalko, 9 10 9 rrasecev, feOOJIli? nesnice rjave. qf?aha5te. tik pred nesncstjo. brezplačna dostava na dorn. dobite latiko tudi klelke za ne-V^ice. 9 02/582-14-01 600q90' oslička, siaraga leto m pol, 9 051/801-267 ecc7>»s pfščance. bele. kitogramske. sprejemamo naročila za 29. in 29. avgusi. perutninarstvo gašperlin, most9 99, kornendi. 9 01/834-35-86 «oo/i»^ prašiče, različno težko, možna d^ stava, 9 041/724-144 looeu« prašiče, težke 80-120 k^. 9 031 /793-v3go eoonco purane, rn bete pišoarvce no rcio. 9 041 /203>5s4 eeorzn teleta, staa od 7 du dolie. sp 9 bln»e4, te lici, slai 031/852-672 14 mesecev, MO'J«? telico, simanlalko, v 9. mesecu bre-i05ti. 9 041/350-503 koorttr teltco. simentalko. staro 14 mesecev. 9 04/250-36-37 «oo/n^ telico, sirrtentalko, brejo, cena. 160 000.00^, 9 04/513-1544 «oraw telički, simentalkr, 9 031/508-609 teličko, limuzin, staro t teden, 9 'iCo; teličko, simerilalko, staro 10 dn 041/605-704 ««d/w} teličko, stmentalko, staro 4 meso- c9. 9 04/252-14-91 /«htt' teličko, simei>ta1ko. staro 10 dni, 9 04/252-16-31 KUPIH 2 bika, mesne pasmo, stars 8 do 14 mesec&v, sp 6«tnje 21. 9 04/231- 19-64 bikca, simontajca, starega do 15 dni. 9 031/246-415 bikce. s«mentalce za nadaljnjo reio, stare nad s tednov. 9 041/60&-616 «O'? I' telička, starega 7 dni, kupim volivce za bale most, prodarn drva. 9 031/566-106 «on.i3 PODAflIH enoletne kokoši 051/311-218 zakol, fton'?// OSTALO PRODAM klftko. a 8 rojo, ugoQro, kozarce* pokrov», steklenice, slad tekočino, sladkonrr ilrnoli velika izbira, V trgovini korotan, v slruževem 20, pn k^nju dobite radičn? kozarcc za vlaganje |«f pokrovčke in ete^lcnice rd7j^čnih o&ik in veikosd . za obisk se ZAPOSLITVE NUDIM iščem osebo, 7d prodajo v kioshu, r^adomešč:anje dopusra in raznih opravkov, po ma2i>05ti s orakso, dofovn čaa 6-15^. jč^keli im o^di( d n.o,, benechko-va I, kranj, 9 031/764-399 &x/;h iščemo prodajalko, obutvo-tek- slila Li območje šl. loka, Kranj, ce- njcne ponudbo na naslov: skof-icloška 20, kranj iščemo študentko, 2a delo v strežbi v oodoldanskem času. kamazi. d 0.0 . c. rta brdo 30, kranj. 9 031/618-760, 041/369^551 »«'iii mercatorjeva franšiza, zaradi šmrve dejavnosti isče nove sodelavca za podro^ šk. loka. kranf. radovljica. lancovo. zapuie, bjed cenjene ponudbe na naslov mak. škofialoška 20, kranj r^rjic Zaposlimo PRODAJALKO polljile na naslov; Kmateska tt^ta C£GNAR, Vinns» 1B3,4220 ŠkoHa Loka. ^rk Loki rmthi^nn^ IJ 4n\> f%kf>ri% Lok J itl.i i^ffOb nno ri>T M4/9I2 nn I fihprrs Hcidlulmlk U 4 m SUQi l^lt IfL; OJ/^Ofr XyCÜ t»\t IIH X» MAM m cvan a za VZGOJITEU/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK <4lelaali2leti-rn) TURISTIČNI TEHNIK PRODAJALEC BOLNIČAR. NEGOVALEC ADMINISTRATOR i pogoj ^a program PH je za a. 7A nnn KAicraKoii in-i ^ifilcin«! sola. K ^p^su vabimo tiidt vse. ki sc 7c] v navedene poklice, l^r^kvatiftkacija vpoklic prodajalec tr^a samo eno leto. Vpisujemo tervbrcrplačm v program Socialni o^kfbot'alec na domu OsfMV&c sole 12 odnisk. Pnjav'C m i www. SI UNIVEKZAV UUOUANI hAKUI.TI-TA ZA UPRAVO v Škulli Loki li^rcdni ^luUij strAkotnesa programa rPRA\A, Si telile nn a Prvi korak na v k: jflNTic uprave'; poll oo vü.scgn pniave la vpis Inforniacijc; Ü4/5U6 Ü80 *vww.fu. u n Wi.si w^s w.lu» UNIVbRZA NA PRJMORSKtM l-AKULTtTA ZA MANAGBMi;NT KOPER izpisuje v ^kof}i Loki izredni« m podiplomskih programov. Dodiplomski studij J in v 1,.^. in proEjimu. Podiplomski studu: vpisujemo v it a zu munasenient, Management m ter s ic eni I. mi a programa: prop-jma bodo imeli možnost vpisa v 2, magislßkc^ü fNFORMATIVM DAN FakuJtete za maiiagemenl Koper, törfck, 7, septembra, ob 17, uri, v bi^ši vo]a.smci, Partizanska I, ä^fja l^ka v prosloriJi Ljudske univcnc Šk»1]a Loka). Informacije; 04/506 1.1 70 ali www. .Si www. MlinariČ (if/irn/t^r mrxur df'hroU imo: 1. ekonomsko komercialni tehnik [min 2. kuhar i^tk) 3. šofer kombija (^/n 4. delavec v proizvodnji Pogoj: ustrezna izobrazba^ iz ice Lesc, starost do 35 let Pisne prijave ite na MlinariČ, 6. o. Železniška u L Mjeniepisom : Mešanja o., Lesce, 1,424S Lesce REDNO ZAPOSLIMO KUHARJA. U-tftrum, d.o.o.. Grad 15, CerhliOna Go 041/646-356 ^fjft REDNO ZAPOSUMO NATAKARICO, Ffantar Dejun a.p., SI« Marie aux Mines 15. Tržič. 9 051/SOT-820 e«^2>3 ZAPOSUMO, ckskleta za do1o v du&u, PU8. Kranjska c. 2, Radovljica. 9 04I/G43-054 r-jxtBi ZAPOSUMO. natakaqa za d&io V piceriji, LARH, d.0.0., Sp. Bilnje 7a. ^br>i- ca, 9 041/367-044 ■<,ss ZAPOSLIMO. KV natakarv%' lahko on-pravnikđ za a la ca/t za nedofoćen čas, 5 p.. Zorjavka 12, aoi rio« VZDRŽEVALCA zaposlimo -efektro in strojnoinštdlacijska deU, hlev in konji, splošna dela. Dobri dohodki, stanovanje in hrana. Hotelsko naselje Pristava LepenavZg. Posočju. Tel.: 05/388-99-00,041/671-981 50 MALI OGLASI, ZAHVALE G0REN)SK1 GLAS petek, 25. avgusta 2006 RENAL LT Takoj zaposlimo: 1 ANH'OMEHANIK-AVTOELEKTRIĆARMž) Od kandidatov pričakujemo; ' IV. ali V. stopnjo ustrezne izobrazbe. • poznavanja tehnologije vozil« (elektronika, pasivna varnost....). • samostojno dfagnosliciranje napak na vozilih • ustrezne delovne Izkušnje so zaželene. 2. AVTOKLEPAR-AVTOLIČAR(m/ž) Od kandidatov pričakujemo: • IV. ali V. stopnjo iščemo sodelavca, za poičuv mosqno delo w dfcevodry (tfvrehjh cev psne cyäeh«: soirala inženinna d a.o.. pa Ti?anSKa ^ Loka v mavčičah zaposlimo. icl. ref^-reme za celo pri projektu prva pomoč • pomagam prvi. nudimo do- oer zaslužek m pnlagodifiv delcn/i^l ca&. pokiičit« VSi, ki radi deiate z liudmi. p/«iemova družba, d.d., ooekarska ^ • poznavanje postopkov kleparskih in ličarskih popravil ter orodij, • ustrezne delovne izkušnje so zaželene. Deiojfi 29 doloren £as 1 leta z moinosijo zaposiitve za nedoio^n Cas nudimo s*imulativr>o plačilo in strokovrx) izpopolnjevanje v dejavr>05ti. Vaše ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov; Avtohiia Real, d.o.o., PE REMONT Kranj. Ljubljanska cesta 22.4000 Krani. vas zanima plačilo, ki je odvisrio samo od vas in vai^h soosodr>osti, s 040/304-270 zaposlim» delavca v skladišču. ag-ropromei d.o.o., ui. 4. okl. \0, cer-Klro. 8 041/62d-290 m7iu zaposlimo, tiskana maiini od 1. 9. daljp, d,o 0., sv, duh 138, 04/513-75.60 na đvc]t^al'vnl tiskarna čuk. školfa loka, 8 zaposlimo« 2 kv mcsai^ h pomcuncqa detavca. stanor^. e;azefri stano- nl^s 0.. log 9. šma loka anrio zaposlimo, vzdrie«^ bhhe gractiene mehanczaoje, defcmto uci, gu jagodic, d.o.o. tojaosbc. • nesk» je pmsü ta- . ob šob 3, vbotco. tCCiJTOT zaposümo. uiyavi>sica lahke gradbene mehsrizacie, deto nart reza- nie bcfena hopek^« delano modo je proäo lato, gm jdoodc. d.o.o., obšoa 3, vodice, zaposumo, dekle afe žereko za strežbo v pičen«, plceria rxj grslom, kciosi<đ c^ sta 26. titč. 9 031/671-rsi warn? zaposlimo slaščičarja, zaiolie« ne delovne izkušr^ie, kra levi d.o.o.. gasildha c. 39. šenčur. 04/281-77.77 ««jjis delo. dobi vozntk kamiona za o^svo* ze avstrija - slovenija, $foveni>a-avstn* ja, pro) matevž, d.o o . zbilje 4 c. m6 041/690-110 mnw zaposumo. k^iona. hoblek franc s p. g«a»na mer^nzad^. oašcii 25 C. pnadckor, ft 041/744-701 wo'wa v mizarski, delavnici v kranju zaposlim mizaria z lzkušn|aml. bons rrizar* srvo. goreniesavska c. 13 d. kranj, v 041/767-385 «o^jas zaposum tesarja, m pomožne^ delavca v lesarstvu. roof d.o.o.. dvooe 62 a, cer^f». ISCEM instruktor matematike. delo: pnprava na nraiuro m izpite 040/381-295 zaposlimo. z znanjem var- jenja. vreček janez s.p.. zg, srnik 143, cerklje, ft 041/734-018 ewt22 zaposlimo k v mizarja, ter pc^ možnega delavca pn obdelav» lesa. mizarstvo kom. lahovće 66, cerwjo. ft 040/68-76-28 tcow zaposumo elektrolnstajjvref^, 2 delcwnimi izkusnjami, elce. d.o.o,, varstvo,o(rek,c040/640818 eoc72i duo, isce deto. igranje na obletnicah m drugiti prireditvah, ft 600? 191 duo rolo, išče dek> na obletnicah, porokah z zabavno in narodno glasbo. honorarno, delo, ne akvlziterstvo. v 04/513-60.23 , nessdečc. loki. ft t»/! <4 zaposlimo voznika. c in e kate- gonjo. z izkušnjami, v mednarodnem rransoo/lu. $lemp«har slavko s p. av- . vrina pot 1. sehčur. ft 0Ce ov pisne sta 7, m predel p^siike redno obvezno samostojno rre-in poznavanje malena-ponudbo: košan a.o.o., ho-loka ljubitelji. )(l»nrske narmonte. otrco al gdad. če zelte ndmtijeilo spoznal rätfu- rerl. pok^, ft 051/426-669 trmi' STORITVE mtzaaja. 'f^ domožnega delavca zapoai^ mo v pfotfs^r« rrtasr«f>e9d poh^ara. zt*-žisicno delovna izkušnje, možna hxdt orv ixüev, pohfifvoupar. d,o.o , laho^će 3i, 4207 c«rkj«. ft 04/252-90^0 tw^vi delo. dobi avtoklepar. mehanik ali šiudeni v avloremoninr pejavnosli. za-želrene izkušnje, vozniški epit đ. avto-stekia jelovčan d.o.o.. tabnfca 24. zabnica, ft 041/756-168 eoor?» HUDIH adaptiramo hise. ir\ celoina stanovanja, mogamatru, d.o.o., stardova 39, kram. ft 041/570-957 «wss'i Hioia n. mama. za Čast. za ijubezgii. za hiiere. Ikatićv ZAHVALA nvima V 89. Inu F^tarosti nas )e zapustila naša dobra, skrbna m ljubica rruma. babt* a in prababica Elizabeta Masterl roj. Sober Ob njeni težki in dolgotrajni bolezni se iahvaljujemo sosedom, prijateljem in aiajicem vso pomoč. Zahvaljujemo ae tudi njenemu osebnemu zdravniku dr. Andreju Subicu za zdlav^jenje, sr. Mariji in sr. Oigj. Posebno Zii}ivalo smo dolžni tudi dr. Štofld Križnar, ki nam >e ves <;as njene boleaii stala ob strani, nam pomagala z vso svojo strokovnostjo pa tudi pri negi in smrti. Mag. farm. jaiki Primožih Tavčar pa za nabavo vseli tehničnih pripomočkov, ki so olajšali mami. Hvala tudi gospodu župniku )cžetu Mikbvädu in kaplanu retii retležu2a redne obiske na domu in za lep pogrebni obred. Zahvalju jenio se iiidi pogrebni slx^bi AkrU. ki je poslabela z^ vse. Se enkrat se zahv^jujetno v'sem. ki ste nam kakotkoli pomagali, za številna sožalja. rože in sn^. Hvala vsem. ki ste našo mamo imeli radi in ste jo pospremili k večnemu pofttku. 2alujoĆi vsi njeni Škofja Loka. Ljubljana, 19. avgusta 2006 ZAHVALA Po Proi^ dom Je in dvoriSCe. naše oko zaman ic išče. Soba. žalost. boUčina te zbudila ni. ostala je le praznina. Id hi*äo bci/i. holeznt na« jr v 7$. letu starosti zapustila naša draga žena 2ximan je bii tvoj hoj. zaman dnevi tihe^ frpijenja. bolez^ti jc fciin inoävjia od življenja. mama, babica, prababio m s udmila Bašelt idmar iz Koprivnlka Vsi. ki smo jo dobro poznali, je ne bomo nikoli pozabili Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in mancem za izrečena sožalja. darovano cvetje in sve«;e ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej s«? zahvaljujemo zdravnic dr. Andi Perdan in patroiiažni sestri Valeriji 22 potnoč in obiske na domu v času bolezni. Hvala pogrebcem. g. župniku za pi^ebni obred, pcvcem za zapete žalostinke, trobentaču, upravljavcu pokopališč iz 2irov za prevoz ter Lo)zJd Rink za poslovilni govor. Vsem imenovajüm in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Lojze, hčerke in sinova z družinami, sestra in brat KoprivTiik. 1. avgusta 2006 ali želite, na novo poban/ati fasado In Ipsen napu^č? Ugodno! tri*, d.o.o., staretova 39. asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovoz. poti. parkiri», polag. robnikov, pralnih p\cič. izd, betonskih in kamn^ tih škarp. adrovic & co. d n.o.. jelov-ikova 10, kamnik, ft 01/833^6-14. 041/580-751 eoo7?ai asteriks sencila, rozman peter s.p.. senčno 7. krize, lol.: 59-55-170, 041/73 3.709: ^uzge. rotoji, rclale. la-rrielne zavese, plise zavose. komamiki, markue. ft www.astenks.not md&uh mreže, okonske. železne kovane ograde, po naročilu, avguslu. goldi. d.o.o,, francanja proddvor. ft 041/209-454 041/&s4-389 v » gradbenik rexho, adei^as 13, c«fkij«. izvan od (emeijev oo strehe, notranii ometi, vse vrste fasad, kamnite ikarpe, ađaoraclje. ureiante in tlakova- njo dvonšc, • 041/5dd>d96 icmss^ izvajam, v« flela. ^^ n^ napi^ća. be^er^ tasad. karv in be^ nj9 notr^jh ponh n dekoram octeKi, Ps^ Ko « p., Poiteq» 179, NtfUe. « 031 /39-2a09 strojnf ometk notranji in 2ijnan)i, hitro, kvalitetno, konhutcnčno, 2oki kašelj^ c. 53 a, ljubljana, s 041/3?e-$24 600/1M tssnenje oken in vrat, uvožena tesnilii do 30 % prihranka pri ogreva* . prepil^ 4n pra'^u ni već! zmanisao 10 w garancije- be & ma. d*o*o. i eks(eneva kamnik. ZASEBNI STIKI POMLADNI VET^, «Ctfno dcMeta II spo, ^ scoznot) nokoga moškem 22 obcas^ večanja al i^sno ri«2o, da pol^ čete 031/612-541 cd 15, uec^^ps-teSMS f^isKusde, rrernousoe^' «corni ^NITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE vsei slo. mnco3 se je n sccjnato. nag se HUDIM izmenjavo, energire za žensko. k» žeti već. ft 031/209-241 ooo'i?/ IŠĆEM ISCEH najugodnejšega, ponudnika za manišo adapiacrjo stanovaniake niše. 040/621-668 sp03tovana. ere tudi Vi ostala sama! javite se osanil)enemu in pozabljenemu upokojencu, pokoratžčte se. .39S 4VM7188 izvajamo, sanacife (jrrvie^^/, vrtarie. z^ äa/a. 11 >01' itđž^ no»t>, oopr»nta saih, nudh mo dimne cblogc. dimno kacc. & co, d.n.o., ljubtjanska 89. domžđe, ft 041/690.102.031/422-800 obćasno pomoć, pn stn^jnem pobiranju l(. je veCno in nikdar ne more umreti. Ob nenadomestljivi, preiaiii izgubi mame, stare mame, sestrične Marije Janežič iz Cerkelj na Gorenjskem se Wocno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaS£anom, pri- jateljan, znancem. bivSim sodelavcem Doma upokojencev Kranj, vsem, Jd ste izrekli sožaljc, darovali cvr^c in sv? .--•.•.Vi ro|. 1947 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in mancem, ki sle bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala pcvcem Bratje Zupaji za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrdni obred Topla zahvala gre tudi prijaznemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Težko je slovo od svojili najdražjih, tolaži pa misel, da človek ne umre, dokler živi v srcu in spominu tistih, ki so ga imeli radi, tistih, Id so ga poznali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ki boste j ožeta ohrani li v lepem .spomin u. VSI NJEGOVI Žena Marina, hčerka Petra in sin Boštjan z družinama OSMRTNICA Po kratki in hudi bolezni nas jc v 78. letu starosti zapustila Alojzija Paulus roj. Berčič Pogrebna maša bo danes, v petek, z$. sv. jakobav Skofji Loki. Pogrebna slovesnost Lipica ob 16. un. 2ara je v tamkajšnji mrliški , ob 15. uri v cerkvi bo na pokopališču žalujoči: sin Stane 7. družino in hčerka Januška z družino ter ostalo sorodstvo Skofia Loka. 21. avgusta 2006 ZAHVALA 80. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče in Jože Carman IZ Žerjavke pri Kranju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, vaščanom, prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Zahvala tudi lovcem, čebelarjem, gasilcem, pevcem. Hvala vsem za lepe besede. Hvala tudi gospodu župniku iz Trbo|, Hvala pogrebni i Navček iz Kranja. Vsem imenovanim in neimenovanim Vsi njegovi Žerjavka, 20. avgusta 2006 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi i^ubi mamice, žene, sestre in hčerke Romane iL^zingar se vsi njeni iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v lako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, svete maSe, denarno pomoč, izrekli sožalje ali pomagali na kakršenkoli rugačen način v težkiii trenutkih. Posebno zahs^lo izrekamo zdravnici dr. Ivici Vreš, zdravnikom ter drugemu osebju ortoped» Bolnišnice leseriice. zdravnikom Onkološkega inštituta v Ljubljani, reševalccm, patrona±nim sestram in vsem, ki ' }o obiskovali v času njene bolezni. Zahvaljujemo se župnikoma msgr. dr. Janezu Ambrožiču in Andreju Debeljaku za lep pogrebni obred, pevcem ter Antonu Novaku, s, p. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 32 infc @g-glas.si GOREN)SKI GL^S petek, 25. avgusta 2006 An keta Petek ni za začetek Mati a Rant V nasprotju s prakso iz preteklih let, ko so začetek šo skega leta vedno prestavi-na ponedeljek, če je br prvi september petek, bodo morali letos učenci sesti v Šolske klopi že v petek. (»T« Cata/d Kjv^i^ )oŠt Pegam, Kranj: "Zdi se mi prav, da se bo pouk začel že v petek, Tako bomo imeli Čez konec tedna čas. da si dokupimo šolske potrebščine, ki nam bodo prvi dan Še manjkale. Pa tudi dolgčas mi je že." Barbara Zupane, Kranj: "Raje bi imela daljše počitnice in da bi s poukom za« čeli v ponedeljek, tako kot na kranjski gimnaziji, ali tako bomo Šele ponedeljek dojeli, da se je začefa šola." Maruša KraŠovec, Kranj: "Raje bi začela v ponedeljek, da bi bilo manj Šole. Lahko bi dlje časa uživala, zdaj pa se bo prehitro začelo zares. Po drugi strani bi rada čimprej spet videla sošolke. : Uroš Osterman, Tenetiše: Stanka jarc, Ljubljana: "Po moje petek kot zadnji i "Ponedeljek že tako pomeni dan delovnega tedna ni naj- i nek začetek. Proti dvema bolj smiseln za začetek. Nič . če bi začeli v ne ; mesecema sicer en dan izguDiii, ce Di zaceli v ; počitnic verjetno ne pomeni ponedeljek, čeprav imajo : toliko, a otroci bi se imeli otroci res zelo natrpano vse j vsaj čas v miru pripraviti skupaj." : čez konec tedna." Tudi na Kranjska klobasa sodi v vrh avtohtone slovenske kulinarične ponudbe, zraven menda najbolj prija cviček. i GOR Kavčič Sora • HiAa kiilinarike jezer» Šek iz Sore in Biotehniška fa-kiJteta Iz Ljubljane, oddelek za živilstvo sta v sredo že tretjič oi^anizirali tekmovanje v izdelavi najboljše kranjske klobase, Letoš n j ega tekmova- nia se je udeležilo deset pro-izvajaJcev iz različnih koncev Slovenije, kar je največ doslej. Ob strokovnem ocenjevanju, petčlanski komisiji je predsedoval prof. dr. Božidar Žlender, je pri potekalo 5>e ocenjevanje klobas s strani ljubiteljskih oce- in sva se znašla tudi pribeležena s od da vc a Gorenjskega glasa. Oba sicer povprečna jed- izgl^ kranjski klobasi da ali vrame točke/' pravi prof. dr. Božidar Žlender./^ta.cor^dK^ve'C ca kranjskih klobas z nekaj pospravljenimi primerki na ločeno granuiadjo se napol- rov klobas. Sicer pa kranjska leto, a z dovolj poguma v nijo tanka prašičja čreva, ki klobasa, ki je trenutno v po- srcii, da se spopadeva z za- se jih na koncu zašpili. Take stopku 2aŠ6te, velja za kvail- kranjske in MIP, tretja pa je bila klobasa iz Mesarstva . Tudi sam sem h lovno nalogo. klobase še dimijo, potem pa tetno in kar drago klobaso. spoznal, da ocenjevanje ni Kranjska klobasa je bila po jih je treba vlažno toplotno Komisija je ocenjevala tako lahko. Med prvima dvema besedah etnologa prof. dr. obdelati in kot take sodijo v zunanji izgled, videz prereza klobasama je že moč ločiti. lar^eza Bogataja značilna za kategorijo pasteriziranih klo- območje, kjer živimo, že v ig bas. "Da ima kranjska kloba- in barvo, kot teksturo, vonj in seveda okus. Primemo raz- po šesti pa je bilo te težko kateri dati večjo prednost. Je- stoletju, prvič pa je bila pred sa dobre jedilne lastnosti, jo merje med mesom in slani- zerškovi kuharji so jih na-sto in več leti omenjena v ku- je potrebno pogreti, nikakor no, prava granidacija, da je mreČ odlično pripravili. Lju-harski knjigi Katarine Prato, pa ne kuhati ali celo prevreti. prijetno hrustljava ... "Kloba- biteljsko mnenje je kjer je bila bralcu predstav- Tako vpije vodo in postane se so letos zelo kTalltetne, čc- glasov namenilo Podobniko- Ijena tudi receptura zanjo. sočna, v harmoničjii uskia- prav nismo podelili zla le me- vi kranjski klobasi, sledila je Krasova lepotica, tretja pa je bila klobasa Mesarstva Feko- Klobasa je izdelana iz prašič- jenosti mesa, slanine, popra dalje. Od 20 možnih točk so jega mesa, kvalitetne čvrste m začinjena s poprom in česnom. S primerno zmletim nadevom na do- in česna pa dobi pravi okus," je prepričan dr. Božidar Ž lender. V kilogram gre predvidoma Štiri do pet pa- proizvajalcev Mesnine deže- se vse uvrstile med 16 in 18,5 točke/' je povedal Žlender. nja. Podelitev medalj bo na Največ točk sta dobili klol>asi sobotni zabavni prireditvi Poniežik luni v Sori. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Oanes bo oblačno, zjutraj in dopoldne bo občasno deževalo. Popoldne bo dež večinoma ponehal. Jutri bo pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine- V nedeljo se bo delno razjasnilo, vendar bodo le krajevne plohe. As^Kirt Its otgkje. H M«W)tk>tijo ; SOBOTA PETEK Of 12/1 s-c 11 /1 s-c cO t i i i NEDELJA ll/IS'^C e murska sobm/ ^ \ WM^C h^anbcr > 13/1 rc (O S) lem'c O Nov&Ovica 19/16'C Kfan 15/J3-C l,jijtbana n 17/14 «C 4 A t • o 19/15 t o Boha ^ NA KONCU jfZERSKO V vseh košarah preveč gob Na Gorenjskem se je začefa gobarska sezona. Gobarji so pohiteli v gozdove tudi na Jezerskem, kjer pa je nekatere v sredo presenetila gozdarska inšpektorica Urša Ahačič. Kot je povedala, je bilo v vseh koSarah, kamor je pogledala, preveč gob 02. več kot dva kilograma, kolikor jih vsak gobar sme nabrati na dan. In kar jih ni šlo v košare, so jih nabrali še v vrečke. Inšpektorica je šest gobarjev opozorila, dva pa je kaznovala s so tisoč tolarjev. Eden od njiju je nabral osem cllogramov gob. Inšpektorica je poleg uredbe o varstvu samoniklih gliv (gob) nadzirala tudi izvajanje uredbe o vožnj v naravnem okolju, pri tem pa je "zasačila" nekaj kršiteljev na gozdni cest! v Podstoržič. Gozdarji jezerske krajevne enote zavoda za gozdove so v sodelovanju z lastnikom gozdov (skladom kmetijskih zemljišč in gozdov) in z občino v začetku julija postavili zapornice na gozdnih cestah v Koma- tevfo, Podstoržič, Zabukovec in Zavrata. Ključavnica na zapornici v Komatevro je zdržala Šest dni, poškodovana je lud zapornica na cesti v Podstoržič. C. Z. K RAN} Tomov rojstni dan bodo praznovali brez Toma Tomo Križnar, zaprt v sudanskem zaporu, praznuje jutri, 26. avgusta, 52. rojstni dan, Njegovi sorodniki in prijate ji ga bodo praznovali brez Toma, a v njegovem duhu; v klubu Gromka ob 19, uri prirejajo večer s filmi, ki jih je Tomo posnel na svojih potovanjih, vrteli bodo afriško glasbo in uživali afriške kulinarične dobrote. S tem želijo spodbuditi državnike, politike in diplomacijo, da aktivneje posežejo v pogajanja za osvoboditev Toma Križnarja. Zbirali bodo tudi denar, ki ga bodo namenili za Tomove stroške, Če pa ga po vrnitvi ne bo potreboval ali želel, ga bodo dali za pomoči potrebnim v Darfurju, D. Ž. ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Sko^a Loka, 23. avgusta - Gašper Logar in Anita Potočnik. Kranj, 19. avgusta - Tomaž Boje in Vanja BoŠtjančiČ, Kranj; Damjan BoŠtjanČič in Natall Rožič, Kranj; Mirza Đuzić in Asmira Kahrimanovič, Kranj: Janez Karun in Majda Mohamed Ezzat, Cerklje na Gorenjskem. Brdo, 19. avgusta • Damjan Kos in Sonja Kerin, Trbovlje. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno Čestita in jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. RADIO KRANJ d.0.0. Siritarleva ul, 6, KRANJ Rtcrcuk •'«MK'M (04) 2d 12 (04) 2ai2 (04> 2022 (OSI) (04) 20i2 (04) 2912 B-r'o^ten radi o KranJIVrs dio-icronj. SOI«) na strar^ w w w.ra d ie-k ra rt l.9i ii* niueaumii PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 02 PETEK 25.8.2006 GL SB/ NAGRADNA IGRA Pearl jam pri sosedih Šest let po zadnji turneji v Evropi se skupina Pearl jam vrača na evropske odre. 26. septembra 2006 jih lahko spremljate v Zagrebu, v Domu sportova. Na koncertu bodo predstavili najnovejšo ploŠČo, preprosto poimenovano "Pearl |am". Gorenjski glas pa bo v sodelovanju z organizatorji koncerta podelil dve vstopnici za omenjeni koncert. Pridobite si jih lahko na klasičen način: Odgovor na vprašanje * Koli ko Članov šteje skupina* polljite v obliki sms (do 31. avgusta) na števi 031/69-11-11 za jam v obliki: jam -K odgovor va$e ime in priimek. A. B. V Občina Žirovnica Breznica 4274 Žirovnica Telefon: 04/5809 100, fee 04/ 5&O9 109 Na podlagi 8. čiena Odloka o priznanjih Občine Žirovnica Ifsf RS štev, 93/00,80/01,88/01 in ÜVG, 5t. 14/03,10/05) ja 23 mandatna vprašanja, volitve in imenovanja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNAN) OBČINE ŽIROVNICA ZA LETO 2006 I5(- A. PREDMET RAZPISA so priznanja ob(!ine Žirovnica, ki se podeljujejo zaslužnim obča* nom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. Priznanja občine Žirovnica 50: 1. Naziv častni občan se podeli občanu občine Žirovnica, dcf avija nu RS ali tujemu državljanu, ki Ima posebne zasluge za napre dek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dosež ke, s katerimi je pomembno in trajno prispeval k ugledu !n raz občine Žirovnica doma ali v tujini. 2. 3. Plaketa Občine Žirovnica }e najviije občinsko priznanje, ki se podeli občanu občine Žirovnica, podjetjem, zavodom, druS- rvom ter drugim organizacijam in skupnostim s sedežem v občini Žirovnica za vzletne izjemne uspehe na posameznih področjih dnjžbenih dejavnosti in gospodarstva, kt so prispevali k razvoju in ugledu obline. Nagrada Občine Žirovnica se podeli občanu občine Žirovnica, skupini občanov občine Žirovnica, društvom ter drugim organi» zacijam in skupnostim s sedežem v občina Žirovnica za enkratne izjemne dosežke kot spodbudo za nadaljnjestrokovnodelo In ak* tivnosti na posameznih področjih delovanja v zadnjem letu. B. PREDLAGATELJI Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko fizične osebe, podjetja, . skupnosti, druStva ali politične stranke v občini Žirovnica. C VSEBINA PREDLOGA Pobuda oziroma predlog mora vsebovati: • ime In priimek predlagatelja • v primeru fizične osebe ime In priimek predlaganega kandidata za prejemnika pri2nan)a s podatki: datum rojstva, državljanstvo in naslov • v primeru pravne osebe naziv In sedež predlaganega kandidata za prejemnika priznanja • vrsto priznanja, ki naj bi ga prejel predlagani kandidat • obrazložitev predloga ler dokumente, k) potrjujejo dejstva, nave* dena v obrazložitvi. O. ROK PRIjAVE Predlogi zd podelitev priznanj občme Žirovnica morajo prkSpeti najkasneje do vključno 9. 2006 do 12. ure na naslov; OBČINA ŽIROVNICA, BREZNICA 3, 4274 ŽIROVNICA, s pripisom "ZA OBČINSKA PRIZNANJA" - NE ODPIRAJ. E. OBRAVNAVAN|E PREDLOGOV Predloge za podelitev priznanj bo najkasneje v 30 dneh po preje» mu obravnavala Komistja za mandatna vprašanja, volitve in Ime» novan)a, ki bo na podlagi sprejetih predlogov, skladno z razpisni* mi kriteriji, pripravila dokončen predlog za odločanje na občinskem svetu skupaj z ustreznimi utemeljitvami, Prepozno vloženih ali nepopolnih predlogov komisija ne bo obravnava a. Jože HRIBAR, univ. dIpU Predsednik komisije Na Veseli harmoniki na Senici pri Medvodah je nastopilo 2i tekmovalcev. Najboljša sta bila Kristina Pahor in lan Košnjek. Maia Bertoncelj petek je v organizaciji KS Senica že šesto leto potekala prireditev Vesela hannonika, tokrat Senica 2006. Prijavilo se je skupaj 21 tekmovaJcev, ki so nastopili v dveh kategorijah, letnik 1992 in mlajši, ter letnik 1991 in starejši. Največ točk (89) je komisija podelila Kranjčanki Kristini Pahor, zmagovalki v slarejši kategoriji. Le točko manj je osvojQ Lenart Oblak iz Podo- benega, tretji pa je bil David Tavčar iz Skofie Loke. Harmoniko igram pet let in imam že kar nekaj uspehov. Bila sem svetovna in evropska prvakinja v svoji kategoriji, dobila nagrade občinstva v LjubeČni, na gradu Rajtenberg, tudi v Besnici, Letos se telanovanj udeležujem malce manj, saj sem se pripravljala na srednjo šolo. Poleg kranjske gimnazije bom vzporedno obiskovala tudi Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, kjer pa je bilo treba narediti kar težke sprejemne izpite," je po novem uspehu povedala zgovorna Kristina Pahor, i4-let-niča, ki pri glasbi največ da na dinamiko. Med mlajšimi je komisijo näjbolj prepričaj |an Košnjek s Sp. Bele pri Preddvoru, id je tudi že vajen pobirati zmage. Kljub temu ie bil tudi te Kristina Pahor je bfla najboljša tudi na Senrci pri Medvodah zelo vesel. Dmgi je bil Marko Rozman iz Bukowe pri Vodicah, tretji pa Dejan Bene- dik iz Lavtarskega Vrha. Tako Jan kot Kristina sta za nagrado dobila vsak po pet- js Alenka Brun lern pa so jo še ujeli med čenje je s poskrbel nov dekliški obraz. poljubljanjem z Domnom Kumrom. Njenem fantu je red Časom smo končno prekipelo, ampak brali veliko o tem, še vedno ni čisto jasno, ali kako je Atomik je zadeva že dorečena. Harmonik ostal 2a bolj prijetno presene-brez ene svetlolaske. Dogajanje, ki je sledilo, je bilo pestro. Potem so Zanimivo je bilo že na Štar-Atomiki nekaj Časa nasto- tu, ko pravzaprav nismo ve-pali v zasedbi harmonikar- deli, kam svetlolasa lepotič-ja, Spele in Janija ter ple- ka sodi. Takoj so se pojavila salk. Nakar je Spela poskr- ugibanja, ali Ima Jani novo dekle, potem pa so nam razložili, da gre za svež obraz skupine Atomik Harmonik, TejČi (Matejo), ki banj, ah si je dala ali ne po- prihaja iz Domžal. Dekle iz-večati oprsje, s provokativ- Žareva energijo in morda bo bela, da se je prah o benda ponovno dvignil. Najprej zaradi delno golih objavljenih fotografij, ugi- nim napisom na majici Made by dr. Fabiian?, po- tokrat Atomik ostal v obliki kvarteta. TeiČI f artiiv skupine Atomik H^rmonil Na Kamfest prihaja skupina Laibach bo koncert možno ogledati tudi na platnu pred kavarno Veronika. Kamniku se obeta svetovni glasbeni dogo- Zadnji dan poletnega ku turnega fes«vala Kamfest, v so- ^^^^ ^ . ^^ zanimanje za koncert doslej pokazal boto, 26. avgusta, bo na glavnem odru na Maiem gradu nastopila kultna slovenska zasedba Laibach, katere Člani so priznani kot pionirji slovenskega Industrlala, še bolj kot pri nas so cenjeni v tujini. Skupina, ki je navdihnila vr- prav tujci. J. P. Indigo sto glasbenih, filmskih in gledaliških ustvarjalcev, se bo jutri, v soboto 26. avgusta. Pod Jenkovo Lipo v Cerkljah predstavila ob 20. uri, nekaj vstopnic za ta svetovni do- nastopa v okviru poletnih prireditev znani Pero Lovšin, godek je še na voljo preko svetovnega spleta. Organiza- Kot predskupina pa se bo predstavila domača skupina In- torji, k? bodo zaradi varnosti prodali samo 900 vstopnic, digo, ki se vse bolj nagiba v rock vode. Koncert se začne obljubljajo vsem, ki na Mali grad ne bodo uspeli priti, da ob 21. url. A. B. PEIEK 25.8.2006 03 TELEVIZIJ/ Anketa Neprepričljiv Top shop Ana Kabtman Medtem ko Top shop s Številnimi reklamami nekatere premami, da naročijo promoviran Izdelek, pa druge niti malo ne prepriča. In kaj so povedali sogovorniki? foto. Ana Han rr j ti Matic AnŽej, Kranj: "Moj oče je enkrat bolj za "§tos" naročif nože. Sam nisem Še nič naročil. Te reklame se mi zdijo neumne in dolgočasne. Predvajajo jih, da zapolnijo program," Ana Martič, Preddvor: "Kaj sploh je Top shop? Aja, televizijska prodaja. Televizi-redko gledam in se mi zdi zguba časa, da bi spremljala reklame. Ne poznam n gar ki bi kaj naroči " HIsenij Arbe, Kranj: "Televizijska prodaja se mi zdi neumna in me niti malo ne zan ma. Še ničesar ni- sem . Redko gledam te rekfame, takrat raje prestavim na drug program." Nadja Obrulek, Kranj: "Če sem že kdaj kaj kupifa prek Top shopa? Kje pa, Še nikoli nisem ničesar naročl- . Se reklame si redko ogledam, takrat obvezno prestavim drugam." Tatjana MartiČ, Preddvor: me si sicer v prvo še ogiedam, da vidim, kaj prodajajo, potem pa ne več. Slišala sem, da nekateri z naročenimi stvarmi niso bili zadovoljni." V prvi krog razgovorov so izmed 1370 prijavljenih povabili 400 zanimivih kandidatov, le še 5o pa jih bo skušalo komisijo prepričati v drugem krogu. ' - Ara Hartman M da izberemo pravo kombinacijo dvanajstih tekmovalcev, iniili teden so šestih fantov in Šestih deklet, na POP-u za- saj le tako lahko pride do do- Čeli s t. i. ca- volj zanimive skupinske di- stingi, na namike, s tem pa do zanimi- podlagi kate- vih oddaj," je Še dodala vodja rih bodo izbrali junake druge izborov Nika Deu. verzije interaktivnega resnič- Poleg nje komisijo casdn- nostnega šova Bar, ki ga bodo gov sestavljajo še programski na POP-u začeli predvajati že Čez slab mesec dni. Direktori- direktor Pro Plus in vodja projekta BAR Gorazd Slak. Komisija, ki jo sestavljajo (od leve) Igor Bratož, Corazd Slak, Nika Deu, Maja Fesel, Andreja VerŠič in Donald Rose, ima ta čas težko delo. / fcio. »th« pop tv ca marketinga in odnosov z kreativni producent šova Do-javnostmi Pro plus Nika Deu nald Rose, dnevni urediilk je pojasnila, da iščejo izrazite BAR-a Igor Bratož, vodja dijske pozornosti in denarja nalni izbor, osebnosti, ki so psihično do- marketinga Pro Plus Andre- željnih kandidatov so timsko delo, tudi volj stabilne, da bodo, kljub izjemni želji po izpostavljanju, tri mesece pred kamerami tudi dejansko zdržale. ja VeriiČ, tokrat pa že na prvem kr<^ razgovorov sodeluje tudi psihologinja Maja Fesel Martinčevlč. Izmed pn 400 povabili na prvi razgo- ekipa psihologov (ena psiho- vor, le še 60 izmed njih pa loginja je stalno prisotna na bo komisijo skušalo prepri- pogovorih, drugi psihologi čati v drugem krogu. Izbira pa po razgoyoru s kandidati "Predvsem pa je pomembno, pri javljenih 1370 zabave, m e- kandidatov, predvsem pa fi- opravijo še dodat^ie teste). Tomaž in Bianca na vodi Ana in Taiji sta v avgustovsko Avanturo povabila večkratna svetovna prvaka v kickboxingu in taekwon-doju • zakonca Tomaža In Bianco Barado iz Maribora. Voditelja Avanture sta ugotovila, da sta njuna gosta kljub velikim uspehom, ki sta jih dosegla, zelo preprosta in nadvse simpatična Človeka. Pomerili so se v hitri vožnji s skuter-po morju in pri tem vsi štirje zeto uživali. VeČ o njiju in o dogajanju v Opatiji si lahko ogledate danes zvećer ob 21. uri in v nedeljo ob 18.30 na TV Piki. A. B. Taiji \n Bianca/Potofh^-^vsnti^t« Ana in Tomaž »»hiv A^amute Donacija Društvu Goudeomus. namenjena deinem u financiranju obJolskiK obve?nih progromov dijakov Gimna2ije Škofja Loka. Dobrodelna akcija kolesarjenje ali pohod na Lubnik, v sobota 26. 8. 20Q6 od 9 00 Ute n»praj z Mestnega Trga. Voblj^nll PohMmkc sidrt nd Uis&thdm trsM ali pn U^c^tu Za vsako donncijo nad 140D sit darilo. LMn« JUub tlwfJO LOko^ 9b too Ictnid l#orto v iko^l Lob tn S letnici U^ru klubo ikofto Loko O^m Hm^n^ OUoL Gon^liko p^Ilntcc UkoMi Ip9(l ^ Oku, In3frarlamen. da iiaj bi ^^ako leto vsaj eden Brane Poval«y ter David Premrl in Dašan Premri ml Vsak od avtorjev, večina jc bila priso- ropskem duhu." meni Primo-žiČL'va, ki v nadaljevanju doda. la, oa e ta mag. Barbara Pranner. "Naia umetnost naj utira pot tudi k tistim Ijiidem. Id so po- od i^iihovih umetnikov samostojno razstavljal v Tržiču, naž pa v SenljakobiL" PETEK 25.8,2006 NOMINy TOR - I _r COPAZDŠiNtK Pred dnevi, hodil sem po padla čast in slasl ob urad- nojbolj imenitnem in "sexi" nem odprtju, 2aJ je Številka kamjiu na svetu, skozi Stra- skiomna (manj kot jurja ev- dun v Dubrovniku, in posku» rov), sramotna za mesto šal najti kak simbol, tablo. Šele za občino, predvsem nekako red, ki bi daiak vedeti, primerljiva s podobno glasbeno zgodbo Boška Petroviča svečen turistični biser "po* |azz is Back v mali ki bi dajala vedeti, da je ta, od papežj Wofüle po- braten" z našim Bledom-Ob- Grožnjan (86 prebivalcev). čiidoval sem oblikovalsko si» jajen katalog 57. Dubrovni- smo v Krdnju. na koncu me-škega poletnega festivala s še sta, na Pungertu, laiiko doži-) prestižnim programom, veli svetovnega zvezdnika, tudi naša klaviaturista in vokalista, An- "sije" v katerem mezzosopranJstka Marjana Lipovih, med dmgimi se je glcža Cliva Powela, z umctii- škim imenom Georgie predstavil The Monterey |azz Farne, ki je na svoji več kot Festival, najbolj znan evrop» 40-letni glasbeni poti posnel ski festival glasbe z zelo z^rd- čez 20 albumov in ima 14 hit mivo zgčutkom. na ritem,... Še nekaj zanimivih "facah" Dimenzija, ki odpira še dni- naslednjič. Na malem odru gačno razumevanje glasbe. 1 žiti. da .solzen ob spominjanju na leta je 7i-leini Boško, v osnovno m hodil v Skofii Loki, gimnazijo a je končal za Bežigiadom, dejal: "Krani je bil vedno jazz Pungerta se je zgodil še hudo dober "jam saison" z odlič- Imenitno. Prav tako kot pevsko instrumentalni nastop nim in legendarnim bobnar- simpatične svedoiase Avstrij-jem Martinom Drewom, 62- ke, pevke in učiteljice Ines letnim Angležem, ki je i^aJ z Reiger ob spremljavi Primož CrašiČ, Mario Mavrin, Gerogie Fame f asi, kot so Ella Fitzgerald, le- posebej sijajnega saksofoni- gendarnim jazz pianistom sta, flavtista, predavatelja in Oscarjem Petersonom, Elvi- aranžera Heinza von Her- som lonesom ler kitaristom manna, ki sodeluje z najbolj- loeom Passom, ki je 1. aprila šimi evropskimi big bandi. i^es, Mario in Branko Skofic 19^8 odigral otvoritveni kon- Odlično je bilo slišati tudi kla- nik" Boško Petrovič. Ponov- kovalno imenuje svoj inštru- ^^^^ novega jazz kluba viaturisla Emila Spanyija, v zadnjem času je slikarsko mesto, lak bi moral oslali." noievKranju,naletos3.|azz ment. Primož. 2 Boškom Kamp Kranj, glasbeni delav- igra že 17 let, 14 let pa je prva niči, ki jo pripravljata brata, kitara R5g Rands RTV Slovp- glasbenika, Primož in Gre- nija, je bil izvrsten kot vedno, gor Grašič ob pomoči zani- Na Šeststamski bas kitari je mive mednarodne glasbeno bogato zvenel Zagrebčan uäteljske ter sponzorske eki- Mario Mavrin, ki je od leta pe. Tudi vaš Gorenjski glas 1970 v stalni sestavi B.P-ja, in letos skrbi za medijsko pod- je tonski mojster Koncertne poro tega, vse bolj mednarod- dvorane Vatroslav Lisinski. no prepoznavnega srečanja Rekordno veliko obiskoval- "zaljubljenih" v jazz ritem. cev je dokazalo, in dokazuje "Letos, ko si pred volitvami, vsak večer zapored, da je v P v Zagrebu. 20 let jo igral v Londonu na West Endu v Madžara, ki živi in ustvarja v temeljito upodabljal arhitek-Parizu, Premagali so dež in turno utripanje starega me- jj^ Bledu uspeva Okarina si zanesljivo močno bolj pod- II Mestu" dovolj posluha in že- prl Grašiča?" sem bil vljudno Ija za tovrstno godbo. Geor- zvedav do še enkrat župan- gia Famea so prišli poslušat skega kandidata Moharja Bo Ln videt skoraj vsi znani glas- gataja, ki mu je tudi letos pri- beni kritiki in kar nekaj slo- Martin Drew POVPRAŠAJTE in REZCRVIRAJTE kiaisk« kdcit • iMii^ke VOIO^k« «^ v^^opfnc^ • M^lovnd DOl^Vönj^ BOLGARIJA Jßjlt 47.000 HAMMAMP lUHRiit 53.900 «S, ti. ?N7, IcIffCI V*» .....7m, 1^117 II DjEfiBAiUNi7i|A S9.90D TURtllA 69.900 3&.8„i.9 , 7«>l, fcl I) LI t II TURCilA 99.900 TURČIJA 1S4.900 150 ,iii • .7Alj0linj i08.,6 U.OMjđ.^r«' 7Al1etnU 18.475/ H UK y I, • N.' i^A^fKTM •• ir« SIBENlKaifi ^ o<)7S.9C0 7(iirokd» 13kietl^^iW ' iioumKMS)(8nN«ici 04/2014 2A1 •nr»N|MrBC*io«([roiiA lOVA ki 04/s 111 770 > kompu nu; jmhici id. 04/5U4 140 06 I k ♦ -J iS PETEK 25.8. 2006 HUMOR / KRATEK CAS Brat vse vidi, Brat vse vs Slovenska policija se je odločila, da nekoliko zmanjša svoj vozni park in proda nekaj odsluženih vozil. Varčevalni ukrepi tudi pri oglaševanju. Medtem ko v večini evrop- skill držav Z3 obcestno okrasje poskrbijo predstavnice po» klica "najstarejla obrt" in ko bi jih ugledali, avtomat- zadolžen za eno vozilo- Zju-sko začeli voziti bolj previd- tiaj ob S. uri zapeljejo iz poli- no. Napaka. Ob priloženi fotografiji cijskah garaž v gosjem redu na gorenjske ceste ter vozila tako nekako popestrijo kiU- vam je lahko takoj jasno, da puščajo ob cestah, z napisom turno krsjino posameznega to le način, na katerega na mesta, smo v zadnjem času Ministrstvu za notranje zade- avto naprodaj in telefonskimi številkami na stranskih ste- na Gorenjskem vse bolj priča ve poskušajo zmanjšati stro- klih. Za njimi vozi avtobus, ki modro belemu razkošju od- ške za <^aševanje. Trenutno sicer vozi Člane policijskega služeiiih policijskih vozil, ki imajo namreč v prodaji pre- pihalnega orkestra, in pobira prazni samevajo ob cestah, cej vozil iz prejšnjega stoletja, enega za drugim. Golfa na Med vozniki se je razširila torej starejših od leta 2000. sliki smo zabeležiJi na cesti razlaga, da policaji prazne ki bi se jih radi rešili in nare« proti Šenčurju. Avto na prvi avtomobile ob cestah parki- di\i prostor novim. Zato jih pogled še kar dobro izgleda» rajo zato, da bi ta bila name- prodajajo. Stroški so tu iz- sto strašil in bi vozniki, takoj jemno nizki. Vsak policaj je le prebarvati ga bo potrebno. MaiL Brat n^&gvA MA CgSti TÄWc» f^' 41 • > I HSiM K % J 1" ' « L ''J J9 O'M TinnVf' im TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Osamljena" Preteklost je tista, ki me obre- meryjuje in mi ne doi^oH, do normalno zaživim. Vem, da sem soma kriva, o si ne znam pomagat/. Tanjo, hi'ola. i svet. To je včasih zdravilo, a vi ste ga vze okrogel zato, da ga TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Od' govor nam pošljite do torka v prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripišite rešitev -f ime in priimek na številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč odrasle". ugank Vei kot važka opravljivka, več kot poštar vidi, ve, ti pomaga, ni tožilka, za denar ve skoraj vse, Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Nagrado prejmete po poŠti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: nevihta. Tokrat smo izžrebali Va^ lentino Celjer Ravnikar. in Ireno GG I 41 ipAöiuu K se ga že naveličala. PaČ tako preveliko kroža prijateljstvo, je potrjen. je in m treba, da imaš slabo dozo. Kot vidim, vam ne bo Dr^im pesti za vas. težko nazaj navezati stikov 2 judmi, ki so vam nekaj po* menili. Tudi Če ste se odmaknili od njih, vas Imajo radi in Čft bi fta vseh iskali napake in spoštujejo vaše odločitve. jih seveda tudi našli, se nihče ne bi družil 2 nikomer. Vsa- kogar, pa naj bo to bližnja stop Odvisno je le od vas, kdaj si boste izbrali primeren čas in 1; do Vem, strah "Ljubezen, ljubezen'' Koj kažejo karte za mojo ljubezen? Sem zbegano, hkrati nesrečno in srečna. Kaj m i je storiti? Enkrat ste miže odgoi/orili in upam, do mi boste tudi tokrat. vest. Vedno je boljša resnica kot pa laž, ki ji ni konca, kadar začne. Fanta, do katerega imaš simpatijo, boš kma- u pozabila. Že v naslednjem mesecu ti bo nekdo, ki gs še ne poznaš, zmešal glavo in metuljčkov ne boŠ čutila samo v trebuhu, To bo ljube- oseba, znanec, prijatelj ali so- vas je, da bi bili zopet priza- Ljubezen je tudi bolezen, Ni zen na prvi pogled iz obeh delavec, moramo vzeti takš- deti. Nikar. Vsi ljudje niso ga človeka, ki ne bi tega vsaj smeri. Zopet boš dobre volje. nega, kakršen je. čim skuša- enaki, a vedno je med roža- enkrat v življenju občutil na srečna, sproščena in ljubljena, mo določeno osebo spreme- mi, še tako najlepšimi, plevel svoji koži. Že tvoj karakter je Sola ti bo v tem letniku šla niti in krojiti po sebi, to ni več to. Potem lahko pričakujemo le neiskrenosti, zahrbtnost in splošno nezaupanje. Res, zaznamovale so vas slabe iz- in vedno bo. Uspeli boste v vseh tak, da težko zdržiš na enem fko bolje. Določene stvari ciljih in boste po- mestu. Ne samo v ljubezni, so te izuči e in starih napa nosni na sebe, ker bo preteklost končno za vami in bo ampak na splošno. Trenutno riimaš namena ponoviti. Z zvezo boš prekinila prej, kol si izpitom za avto pa nikar ne obstaja! samo Še današnji in misliš. Prišla boš do spozna- odlašaj preveč. Bolje prej kot kušnje In zato ste se zaprli v jutrišnji dan. Rek, da je svet nja, da ga nimaš rada in da si nikoli. Lepo se imej. HOROSKOP TAI4JA in MARICA Oven (21.3. • 214.) Zavidali vam bodo marsikaj, pa naj bo to vaša mate- rialna neodvisnost ali pa raznolika ustvarjalnost. Vse to boste vzeli le kot potrditev vaše uspešnosti. Konec tedna bo kar naporno, a vseeno boste zadovoljni. Bik (22.4. • 20.5.) Ves teden boste letali okrog in reševali stare uradne zadeve. Videli boste, da je bil ves pretekli strah zaman, saj se bo vse dobro rešilo. Na delovnem mestu se vam obetajo spremembe in končno se odpira možnost za napredovanje. Dali boste vse od seb« In uspeli! Dvojčka (21.5. • 21.6.) Na splošno si boste želeli več svobode prt odločitvah, saj so vas občutki utesnjenosti preveč zablokirali. Zadeva, v katero ste v preteklosti vložili veliko truda, se bo končno obrnila na bolje, tako da boste na koncu tedna dobre volje. Rak (22.6. • 22.7.) Veliko se boste posvečali svojim hobijem in ujeli še zadnje trenutke zasluženega dopusta. Izkoristili boste tudi ugoden vpliv planetov, za kar vam v nobenem primeru ne bo žal. Čeprav se vam bo poslovno vse zdelo v redu, bodite vseeno previdni. Lev (23.7. -23.8.) Veselili se boste sprememb na delovnem mestu. Ob pravem trenutku boste Izrazili svoje mnenje in boste temu primerno tudi nagrajeni. Med domačimi pričakujte malo napete odnose, ki se bodo do konca tedna sami po sebi, brez vašega vmešavanja uredili. Devica (24.8. • 23.9.) Radi imate nadzor nad dogajanjem. Ne marate skrivnosti, niti neprijetnega občutka, da se z vami nekdo poigrava. Zahtevali boste jasen in odkrit pogovor na Štiri oči. Ko boste slišali tudi drugo plat zgodbe, se boste lažje odloČili za naprej. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Uživali boste 2 zavestjo, da je življenje prekratko, da bi se obremenjevali z nepomembnimi zadevami. V celem tednu boste skušali čim veČ storiti za sebe. tako na duhovni ravni kot tudi drugače. Zakasnelo darilo vas bo presenetilo bolj, kot si mislite. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Prve dneve v tednu se boste prepustili lenarjenju in prav bi vam prišel kakšen dan dopusta. Vživeli se boste v domaČe okolje, kar vam bo ugajalo. Proti koncu tedna pa se vas bo lotila delovna vnema in vsi v vaši bližini bodo Šli v akcijo. Strelec (23,11. - 21.12.) Postavljeni boste pred odločitev • zdaj ali nikoli. Res da ste bili razočarani, a vsak Človek ima svoje merilo. Darilo boste dali in tudi prejeli. Obakrat bo občutek prijeten. Vaš nakup se bo obrestoval. Kozorog (22.12. - 20.1.) Avantura se vam približuje z neverjetno hitrostjo. jubezen boste skušali vzeti za čfsto nekaj samoumevnega, čeprav vam bo tihi glas govoril Čisto nekaj drugega. Pustite se presenetiti. Vodnar (21.1. -19.2.) Uživali boste v svojem premišljevanju in se docela prepustili udobju v domačem krogu. Preprosto, pustili se boste razvajati. Vendar ne pozabite, da boste morali nekoč to pozornost tudi vrniti. Ribi {20.2. - 20.3.) slovice, ki jih boste prejeli, vam bodo dale veliko misliti. Pomembni dogodki se vam bodo začeli vrstiti drug za drugim. Komaj boste kos položaju, d zmaga bo kljub vsemu na vaši strani. Neka bližnja oseba vas bo zelo pogrešala, zato je ne puščajte preveč ob strani. Velikodušne pism v RflUŠUBI Angel brez kril ukiH^fCi« FOtiMATA avtoKceTanje NeŽmah DolinŠ^ PETEK 25.8.2006 1 > NAGRy DN KRIZ ^NKA Viessmannova kondenzacijska tehnika s solarnim sistemom Nagrade prispeva Lukanec Milan, s. p 1. nagrada: čebelji pridelki 2. nagrada: čebelU prid a IM 3. nagrada: čebelji pridelki Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Vässsnannova sistemska tehnika • vse se Slitemska tehnika OgrBftiHlU «nitime vode Viessmann, d.o.o. C. XiV. divizije 116 a. 2000 Maribor Pri posodobitvi se naj uporabijo usklajene sistemske Ogreta sanitarna voda se shranjuje v ogrevalniku komponerrte, da se zagotovi neproblematična zamenja- sanitarne vode. ki je pri Viessmannu optimalno prilago- va stare naprave. Viessmann v ta namen ponuja jen celotnemu sistemu. Material, plemenitonerjavno korv^pletno paleto proizvodov z vsem priborom. telefon: 02/480 55 50. telefaks: 02/480 55 60 RegulacIJ^a t»hnll(8 http://www.vl essmann.com Brezplačna iL: 080 10 11» lilz@viessmanR.com se uporabljajo sodobne regulacije, Ki na osnovi zunanje temperature in nastavljivit^ karakterističnih vrednosti zgradbe optimalno regulirajo temperaturo vtoka In nudijo veliko udobja pri rokovanju. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz vie»mMnovl sobcui kola»oni erk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz f^^^eloma se naj preveri, ali se lahko za podporo križanke) pošljite na dopisnicah do srede, ogrevanja, predvsem pa za ogrevanje sanitarne vode, 6. septembra 2006, na Gorenjski glas, Zoisova vgradijo sončni kolektorji. 1, 4001 Kranj, p. p. 124. Oopisnice lahko oddate z njimi se lahko v poletnh mesecih do 100 % pokrije tudi v nabiralnik Gorenjskeoa glasa na Zoisos^ 1. potreba po topli vodi. jeklo, zagotavlja /neoporečno shranjevanje brez dodatnega vzdrževanja. Za nizkotemperaturno ali kondenzacijsko obratovanje ^ m S s i I m li nür tor hwi ji« U Mg Mpt Ott nov äK jćrreu na visoki iOLi POUT* REJC omvNO mesto ZMSJ«' veja ralna isaajA kum siadun travnat svetka koncu HJW kos SJADOVOl letalo stfvilo. NORMAT^ naslov T&kJK USftCRTTiV aamoot eWÖOT marare ICVCAS skepsa VdMBns30C oCNoWkotd su kombirifai) kott) Qo kW ttV do 35 kW vnodensSOO otuoCni kot«l i22 m 49 kw nl&6dQ 66 kW 16 dvom CASOnSKA vest SNE2AK STM SLCNM nekdahja »IKAfta hess «RAUU rvAMĆ posne« hovai£C IZMlO> val£c cokel ahton 2ele2mk sestavil f.KALjM poliska o&nama enota PESMCE hovy kalcuev &iukat MKfW SUSOUJS' VEŠKl NAUK staa izw2a zavh 15 AAfiMK pou-AME peron vrsta tkamn? leniATo MEVO hsana (Km papca HRVASKI otok mesto v francj &AJ6 SLOeHA DGŽLAV atiantkj goflenjski fiUS HlljIMSKA DPERMA pogon ka jadftmci rtMk ko^Mr Vdosol lOTf ameriSka DENARNA enota VCftOueVA okaa RA26-koval^c lastnita. ■CTJE i osoeea KUNEJ \ SMtonTsn o^vAn« sannamevM piOSiVnM 350 hSOOiibov ' rekav N£MĆU prvo vno 7ev1l0 oskar lahous GLAVNO mesto efltreje JUNAŠKA PSSHPTFV, EP 6LA26eNi znak za TDW sprem. uevalec blagajna 26 1 2 3 A 9 10 11 12 17 18 19 1 [20 2& 26 27 26 n 3« 36 18 13 14 15 16 ?1 2? n 30 31 24 32 vieSmann n - NF; Na^. naslov Pošta 4204 Golnik LUKANEC MIUM, S. P. Tenetise 34 MAHTIIUAK BOmS. S. P. Srednja vas, Goriče 3 OBIAK zum s. p. Smledniška cesta 43A 4000 Kranj 4204 Go nik OMAM flKTOR. S. P. Pod gozdom 26 PUNSTAL 0. a Industrijska ulica t POTO^IK IVAN, t P. Stirpnik 15 $m€ ZDENKO. S. P. Podreber 12 iTEBE lOJZE, t P. Brniška c. 48 TALCM. D. 0.0. Oemšaneva 14 4290 Tržič 4270 Jesenice 4227 Selca 4202 Naklo 1217 Vodice VAHAR. D. 0.0. m LJubOana Zvezna ulica 2b ZAPLOTNIK ANTON. S. P. Seljenje 26 CEVOS^ D. 0.0. Gorie« 15 ČEPON JANEZ. S. P. ljubljanska cesta 101 OOKONSTRUKT. 0.0.0 Markovo 13b ECO? ASEIfT. D. 0.0. Hotemaže 106 EU^S. D. 0.0. Prećna 10 aTlfW. D. 0. 0. Ljubljanska 13 0. D. 0. Bevkova ulica 42 KRUŠEC TOMAt 1 P. Štula 3 JEKOV. 0.0.0. Oražgoše 62 KOSEC TOMAŽ, S. P. Valburga 56a LAMPE MIHA.IP. So. Brnik 45 100O Ljubljana 4294 Križe 4204 Golnik 1354 Horjul 1240 Kamnik 4205 Preddvor 4260 Bled 4240 Radovljica 1241 Kamnik 1210 Ljubljana 4228 Zefemiki 1216 Smledn 4207 Cerklje Telefon 041 784 493 041 634 031 041 403 578 041 744 467 031 328 454 041 630 087 041 707 094 041 650 958 4220 Škofia Loka 041 615 021 01 520 75 80 041 703 604 040 295 711 041 652 637 051 330 652 051 602 602 041 799 373 04 537 32 00 01 839 45 87 01 512 03 42 041 756 959 041 666 385 040 710 122 Nagrajenci nagradne križanke v Tržiškem glasu, ki je bila objavljena ii. avgusta, so: i. nagrada: bon bon v vrednosti 3.000 SIT Konfekcije Triglav prejme ORIL REPJNC Izletniška 18, Bled. 4., ^ in 6. v vrednosti 3.000 SIT Konfei