Pora mena itavfi- ka I Din meračn«, 6» a* (prejema lisi V upravi. naročnin* 4 Uin. na dom la po poiti dostavijo* list 5 Din Celoletna naročnina i« SO Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cen« ins*- ratom po dogovore POJV£D££JSia VENEC Uredništvo: Kopitarjeva uL St. 6/111. Telefon št. 4001, 40-02. 404)3. 40-04 in 40-05. Lisi izhaja vsak ponedel|ek Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon ttev. 2992 Italijansko-angteški prijateljski sporazum Mussolini: „Doba odgovornosti polnega prijateljstva" Razčiščena so vsa vprašanja od Azije do Španije Rim, 17. aprila. TG V soboto ob pol sedmih zvečer sta v italijanskem zunanjem ministrstvu (palača Cliigi) podpisala italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano in angleški veleposlanik v Rimu lord Pertb tolikanj pričakovani sporazum, ki popolnoma urejuje vsa sporna vprašanja med Italijo in Anglijo. Protokol Sporazum obsega deset različnih listin. Prva listina nosi ime »protokola-.,v katerem oba ministra na slovesen način javljata, da je bil sporazum dosežen, da je zapisan v osmih jiosebnih listinah. ki imajo vsaka svojo lastno, druga od drugih neodvisno veljavo, ter da je hila končno podpisana še prijateljska pogodba med Italijo, Anglijo in Egiptom v svrho vdobre soseščine. »Protokol« najavlja nadalje, da bosta obe, italijanska in angleška vlada takoj po podpisu tega sporazuma, ki bo stopil v veljavo na dan, ki ga bosta obe vladi določili, načeli trgovinska pogajanja, da se uredijo odnošaji med Anglijo in italijanskimi kolonijami v Afriki, nadalje poga-jnja za pravilno razmejitev italijanskih afriških kolonij od angleške posesti. Osem pogodb Osmere pogodbe, ki jih omenja protokol, pa so naslednje: 1. Pogodba, v kateri obe državi ponavljata in znova potrjujeta izjavo z dne 31. decembra 1938, v kateri sta druga drugi slovesno obljubili, da bosta spoštovali dosedanje politično stanje v Sredozemskem morju ter skupno preprečili vsako spremembo, če bi grozila od katerekoli strani. 2. Druga pogodba se tiče izmenjave vojaških obvestil. V tej pogodbi se obe državi obvezujeta, da si bosta redno in sicer v mesecu januarju vsakega leta medsebojno sporočali vso potrebne informacije o vojaški sili, s katerimi ena ali druga razpolaga ob Sredozemskem morju, v Itdečeni morju, v Adenskem zalivu, v Egiptu, Sudanu v Italijanski Afriki, v Kenji, Ugandi In severnem delu Tanganike. Isto velja tudi za moč obeh držav na morju in v zraku, ki bi jo ena ali druga držav-podpisnic imela v Sredozemskem morju vzhodno od 19. ineridijana odnosno v Rdečem morju in v vseh dohodih k njemu. 3. Tretja pogodba se tiče gotovih dežela na bližnjem vzhodu Pogodba ima vsega skupaj 8 Menov ir. se v vseh podrobnostih bavi z vprašanjem odvisnosti Saudove Arabije, arabske države Yemen, adenskega pristanišča in nekaterih otokov v Rdečem morju. V tej pogodbi se Italija in Anglija slovesno izrekala za to, da bosta spoštovali neodvisnost Saudove Arabije in Yemena i n da bosta tudi skupno na to pazili, da ne bi katera druga sila ogrožala to neodvisnost. V kolikor tiče arabskih ozemelj, ki ležijo ali severno ali južno od Saudove Arabije in Yemena — gre torej predvsem za angleško kolonijo Aden — Izjavlja Italija, da ne bo nikoli poskušala dobiti kakršenkoli vpliv v teh ozemljili. Angleška vlada jia obljublja, da v teh ozemljih ne bo ničesnr podvzela. kar bi moglo škodovati Saudovi Arabiji in Yemenu. Obe vladi se nadalje obvezujeta, da ne bosta skušali zasedati otokov v Rdečem morju. Pač pa sme Anglija na otoku Camarand vzdrževati zdravstveno komisijo, ki jo ima že tamkaj na osnovi lausanske mirovne pogodbe s Turčijo z namenom, da nadzira romanje mohamedancev v Meko. Italija pa sme imeti svoje nadzorne uradnike na otokih Veliki iu Mali Huniš iu v Gebel Zuru, da varuje ribiče, ki semkaj zahajajo. Tudi sme Italija imeti svoje nadzornike, da pazijo na na otokih Abu Ail, Cebtre Peak in Gebel Tairi svetilnike, ki se tukaj nahajajo. Italija in Anglija se tudi odrečeta vsaki pravici, da bi kakorkoli posredovali med Saudovo Arabijo in Temenom, če bi med njima prišlo do kakšnih vojnih obračunavanj. V kolikor se tiče Adenske kolonije, ki je angleška, dobiva Italija pravico, da se ujenč ladje poslužujejo pristanišča in da italijanski trgovci svobodno prihajajo in odhajajo ter lamkaj tržijo v okviru tamošnjih zakonov. Ta pogodba velja za enkrat za dobo desetih let, toda se lahko spremeni poprej, če bi nastale nove okoliščine. I. Četrta pogodba se tiče propagande. Obe državi se obvezujeta, da bosta preprečili na svojem ozemlju vsako propagando bodisi tiskano, bodisi govorjeno, ki bi mogla Škodovati interesom druge ali ki bi mogla poslabšati medsebojne prijateljske odnošaje. 5. Peta pogodba se tiče znamenitega jezera Tsana (Tana) v Abesiniji, od koder izvira Nil, ki napaja angleški Sudan in Kgipl. Italijanska vlada izjavlja, da ostanejo še nadalje v veljavi obljube, ki jih je italijanska vlada dala dne 3. aprila 1930, ko je obljubila, da bo spoštovala vse interese, ki jih ima Anglija na leni jezeru odnosno v zvezi s tem jezerom. ti. Šesta pogodba se tiče vojaške obveznosti domačinov v italijanski Afriki. Italijanska vlada slovesno obljublja, da domačinov iz svojih kolonij v Afriki ne bo uporabljala za redno vojaško službo, marveč samo za policijsko službo. Italija se odreka, da bi v nekdanji Abesiniji vzdrževala jiosebno armado sestavljeno iz domačinov. 7. V sedmi pogodbi daje Italija angleškim državljanom, ki prebivajo v Abesiniji. popolno svobodo, da nemoteno izvršujejo svoje verske dolžnosti. 8. Osma pogodba se tiče Sueškega prekopa. Italijanska in angleška vlada ponovno potrjujeta določbe pogodbe z dr.e 29. oktobra 1888, ki vsem državam brez izjeme jamči svobodno uporabo sueškega prekopa in sicer v mirovnem času prav tako kakor v vojnem. Pogodba o prirateljski soseščini med Italijo, Anglijo in Egiplom Desela listina predvideva sklenitev pogodbe o prijateljski soseščini med Italijo, Anglijo in Egiptom. Med tremi vladami se bodo takoj začela jiodrobnostnn jiogajanja. da se odstranijo vse morebitne sporne točke, ki ovirajo dobro soseščino med tremi državami. To obljubo so si posamezne tri države dale v obliki pisem, ki so jih drug drugemu poslali predstavniki teh držav v Rimu. Izmenjave pisem o Libiji, A •»• • m t _• ••• Spanttt in Abesimu Poleg navedenih desetih listin, ki sta jih podpisala grof Ciano in lord Perth. je bilo izmenjanih cela vrsta pisem, v katerih so se ifalijan- Rdeča Španija — razklana General Aranda je odsekal Katalonijo od Vafencije Nacionalistična armada generala Franca jo nadaljevala svojo ofenzivo z nezmanjšano silo proti morju. Temu odseku Francove armade poveljuje general Aranda, ki je v soboto, dne 36. aprila prodrl do obalnega mesla Vinaroz, ga zasedel in s tem republikansko Španijo raz-l;lal v dva dela, ki med seboj nimata nobene zveze več. Po zavzetju tega mesta je general Aranda nadaljeval svoje prodiranje ob obali dalje, z namenom. da razširi ozemlje, ki odslej deli Katalonijo od južnega dela rdeče Španije, ki ima svoje središče v Valenciji. V naglici je zavzel A len na r, Benicarlo in veliko število naselbin ob obali. V soboto zvečer je imel v svojih rokah 25 km dolgo obalo. Njegove čete prodirajo dalje proti severu, kjer ležijo mesta Tortosa, Cas tel Ion in De L a Plana. Rdeče vrhovno vodstvo je zaradi Francovih »mag izgubilo živce in no ve več, kako bi organiziralo protiobrambo. Zaenkrat se je rdeče vrhovno poveljstvo odločilo, da izroči vrhovno oblast v južnem delu rdeče Španije poveljniku Madrida generalu Mijaji, ki je časnikarjem izjavil, da je >rdeči generalni štab ž" davno računal s tem, da bo general Franco Katalonijo odrezal od ostale republikanske Španije in da je v zvezi s tem pod-vzel tudi potrebne vojaške korake«. Ko so Francove čete prodrle v Vinaroz so na veliko začudenje opazile, da tukaj cerkve niso bile v loliki meri razdejane, kakor drugod, kjer so pregnali rdeče čete. Tukaj cerkve niso bile razdejane, samo spremenjene so bile v trgovine in v skladišča. Stolnica jd postala veliko tržišče. Samostan sestet »Jezusovih služabnic« je bil nedotaknjen. Scvražnik se napiedovanju nacionali stov na tem mestu sploh ni več upiral. Naciona listi to čudno dejstvo razlagajo tako, da so rdeče cele vse gred mestom Tortosa, kamor so bile pre- maknjene, že pred 14 dnevi. To mesto hočejo na vsak način obdržati. Po drugih frontah je bilo bolj mirno. Fran-cova armada, ki deluje severno od reke Ebra je nadaljevala svoje prodiranje proti francoski meji in je zasedla več vasi. Francova vojska prodira tukaj ob rekah Noguera Pallaresa in Noguera Ri-bagorzana. V Estramaduri so republikanci poskusili napasti, toda so bili od nacionalistov takoj vrženi nazaj. Salamanca, 18. apr. AA. (Stelani) Vrhovno poveljstvo jc nocoj izdalo sporočilo, v katerem pravi, da so nacionalistične čete dne 17. aprila zavzele nove postojanke v dolini reke Aran in da so po bitki na bojišču našle 47 ubitih nasprotnih vojakov. Na odseku pri Vinareose so nacionalistične čete napredovale v smeri proti severu ter zavzele nekaj vasi in važnih postojank. Na gvadalaharskem bojišču so nacionalisti pokopali nad 400 republikanskih vojakov. Zjutraj dne 14. aprila so nacionalistična letala z bombami zažgala na letališču Vidreves 6 sovražnih letal. Dne 16. aprila je nacionalistična protiletalska artiljc-rija sestrelila pri Vinarosi neko republikansko lovsko letalo. Saragosa, 18. aprila. A A. Posebni Ilavosov dopisnik poroča: Nacionalistično čete. ki jim poveljuje general Valina, so danes dopoldne Barbara. Saragosn, 18. aprila. AA. Posebni llavasnv dopisnik poroča: Zavzetje mesta Ambosta je velike važnosti za nadaljnji razvoj vojnih operacij južno od reke Kbro Po teh bojih je bilo nekaj vladnih divizij vrženih nazaj. Republikanske čete so potisnjene k obali reke Ebre. Vsi mostovi na odseku med Ambosti iti Tortozo so porušeni. ski in angleški državniki dotaknili Se drugih vprašanj, ki tičejo obe državi, tako vprašanja Libije in italijanskih vojaških sil tamkaj, vprašanja vojnih brodovij v Sredozemskem morju, vprašanja Španijo in vprašanja priznanja abesinskega imperija. Glavna pisma so sledeča: 1. Italijanska vlada sjioroča Angliji, da je že izdala jiotrehiia navodila, da se zmanjšajo njene vojaške sile v Abesiniji in da ho vsak teden umaknila iz Libije nazaj po 1000 mož. Italija bo v Libiji ohranila saino toliko vojaštva, kot ga je imela v mirovnem času. 2. Italijanska vlada javlja angleški vladi, da se bo pridružila londonskemu pomorskemu sporazumu iz 1. 1930, ki natančno določa pomorsko moč držav, ki so ga podpisale (Anglija. Nemčija in Rusija). 3. Italijanska vlada potrjuje, da sprejme angleški predlog glede umika prostovoljcev iz. Španije in se obvezuje, da bo italijanske prostovoljce I umaknila pod pogoji, kot jih je določil odbor za j nevmešavanje v Londonu. Prav gotovo pa bodo ! vsi italijanski prostovoljci zapustili špansko ozem- j Ije v trenutku, ko bo konec španske državljanske I vojne. Italijanska vlada |K>novno slovesno izjavlja, j da nima nikakšnih namenov, da bi se polastila I španskega ozemlja niti v Španiji, niti v Maroku niti nn Raloarskih otokih ali kjerkoli drugod, kjer ima Španija svoje prekomorske pososli. I. Angleška vlada lo izjavo Italije glede Španije jemlje na znanje in izjavlja pri tej priložnosti. da smatra ureditev španskega vprašanja kot predpogoj za uveljavljenje vsega italijansko-angleškega sporazuma. 5. Angleška vlada piše italijanski vladi, da ima namen pri prihodnjem zasedanju Zveze narodov storiti potrebne korake, da se italijanska |>osest Abesinije prizna in da je tudi pripravljena odstraniti ovire, ki hi morda proti takšnemu priznanju mogle nastati. 6. Obe vladi izmenjata pismi, v katerih izjavljala, da naj zaenkrat obstoja med obema državama sporazum o dobrem prijateljstvu in dobri soseščini, ki naj traja tako dolgo, da sporazum [io končni ureditvi španskega vprašanja ne bo stopil v veljavo v polnem obsegu. Čestitke Mussolinija in Chamberlatna Končno sla Mussolini in Chamberlain izmenjala zelo prisrčni pozdravni brzojavki, v katerih drug drugemu čestitala na uspehu, ki je obnovil medsebojno zaupanje in ustvaril možnosti za trajno sodelovanje. Oba državnika jioudarjata, da je s leni nastopila doba odgovornosti |>olncgn prijateljstva«, ki bo velike važnosti za bodoči razvoj svetovne politike. j Spomenik storžiškim žrtvam na pokopališču r Tržiču, ki jc bil včeraj blagoslovljen. Kip nadangela Mihaela je izklesal akad. kipar Boris Kalin (Poročilo o blagoslovitvi glej na strani 2.) Kaj se dogaja v Romuniji Rnkareitu. IS. aprila. AA. (Itador) Srnin je bilo objavljeno *(i dete poročilo: 1'nlieijski in ornž-nUki nri/ani so zaplenili r zadnjem rasu Jirrci j propagandaeijn gradivu, ki so gii razširjali golovi pristaši hirši organizacije I sc ;« dnmorivo . O priliki zasliševanja in preiskan- sn pri leh osnlii-l jene i h našli tudi orožje m municijo. ki tn ti a imeli kljub lenui. da je bilo In jtrepovedano. Ve sama kakovost lepa zaplenjenega orožja, nn d katerim sn našli liuli strojnice, karubivke in bombe, dokazuje, da hi vi bilo govora o nedolžnih sredstvih za obrambo pnsameziiiknr. I zvezi s leni odkritjem je notranji minister izdal odlok, da se izvrši preiskava na stanovanjih vseh oodilel jer omenjene bivše politične organizacije. Ta preiskava je bila ponori Ui. t. m. m je ;intekla brez incidentov. Uspeh preiskave je popolnoma potrdil domneve, ki so jih imele oblasti. I sc osebe, ki sn nosite in hranile prepovedano orožje, so za/>rli n i izrocih pristojnim sodiščem r poslnpek. 'Ireba pu je poudarili, da to prevratniško gibanje ni prekoračilo krmni poklicnih agitatorjev, iu da je prebivalstvo, ki si zeli mira iu ilela ostalo popolnoma indijerentnn nasproti tem jtrnji sinnaltlim agitatorjem. Letalska nesreča pri Podsredt Dve italijanski letali sla leteli danes ob 13.30 v bližini vasi Podkleč, občina Podsreda, okraj Šmarje pri Jelšah. Eno izmed letal je iz. neznanega vzroka naenkrat eksplodiralo Ier strmoglavilo na tla. Ko jn piloL drugega letala videl, da se je tovariško letalo spustilo na tla, je nekaj časa krožil nad mestom, kjer je lelalo padlo, vendar pa bržkone zaradi nizkih oblakov in go- . ste megie ni mogel ugotoviti, kaj se je zgodilo, I ter je zaradi tega letel naprej. V ponesrečenem > letalu so bile Iri osebe. F.no truplo je popolnoma zoglenelo. To je bil lllljbrže pilot. Drugi je bil 84-letni mehanik, ki je imel pri sebi potni lisi za vse evropske države, vidiran od našega konzulata v Milanu 1-1. t. m. Piše se l.uigi Merizzi, moloristo aviatico Tretji je bil romunski letalski častnik, 33 let slari Kvgen St. Domitrescu. Dotni trescu je pasiral našo mejo pri Rakeku 17. aprila, lorei včeraj. — Tudi zadnja dva sla mrtva. Zborovanje JRZ Belgrad. 18 apr. m. Na velikonočno nedeljo je bilo v južnem delu države veliko število zborovanj JRZ. Tako je bilo veliko zlx»rovan,je v Aran-djelovcu, kjer je bil glavni govornik g. minister Svetozar Stankovič. Dalje je bilo veliko zborovanje v Grabovcu pri Obrenovou, v Kraljevu, kjer je bil glavni govornik senator Petar Bogavac. — Zborovanja [>a so bila ludi v Prijedoru, Banjaltiki, Trejjči, v Kosovski Milrovici, v Vučitrnu itd. Največje je bilo ztiorovaiije v Vučitrnu in sla se ga udeležila socialni minister Cvetkovič in jioštni minister ('vrkič. Na zborovanju je bilo nad 6000 ljudi in je bilo lo največje zborovanje v Vuči.lrnu |>o osvolioditvi v zadnjih dvajsetih lotih. Na zborovanju je bilo veliko konjenikov z zastavami ter ljudstva iz Vučitrn« in okoliških krajev. Minister Cvetkovič je v svojem govoru poudaril, da je sedanja vlada dala vidne dokaze, da so ji interesi širših narodnih slojev zares pri srcu. Ta vlada bo v kratkem rešila tudi vprašanje invalidov, ki jih je zakon iz leta 1929 tako rekoč pokosil. Zakonski osnutek je že izdelan in se nahaja sedaj pred ministrskim svelont. PAB za kmeta Belgrad. 18. apr. AA. Privilegirana agrarna banka je odobrila kmetom jtosojila za nabavo orodja in drugega potrebnega materiala, ki služi poljedelstvu. Številni kmetje pogrešajo potrebno orodje, kakor pluge, brane in podobno. Da sc za-dovolje tovrstne jiotrobe naših kmetovalcev in da se povzdigne še na višjo stopnjo naše kmetijstvo in posebno, da ee zavaruje nn.š mali kmet, ho Privilegirana agrarna banka odobrila kmetom za nabavo omenjenega orodja in podobnih |wlreb-ščin menična posojila do 2000 din, z zelo ugodno obrestno mero. in sicer s 5?«. ludi postopek pri dajanju leh |k)sojil je zelo nagel, lako da bodo mogli kmetje v najkrajšem času dobiti la posojila, pu ludi jih brez težav vrnili. Ta posojila so namenjena vsem kmetom, ki potrebujejo omenjeno orodje. Knielje, ki bodo prosili za posojilo, si bodo mogli nabaviti omenjene predmete preko nabav-Ijalnih zadrug in drugih kmetijskih organizacij, ki sc bavijo s prodajo kmetijskega orodja in drugega tovrstnega materiala. Na la način si bodo mogli kmetje nabaviti najboljšo robo in po najugodnejših tržnih cenah. Izvršene nabave ho Privilegirana agrarna banka izplačevala neposredno ustanovi ali [x>djotju, pri katerem so bile sklenjene. Kmetje tako ne bodo dobili v roke gotovine. Zadruge in kmetijske organizacije ali posamezniki naj ne glede podrobnih navodil obrne j« na Privilegirano agrarno banko v Belgradu. Šaljapinov pogreb Pariz. 18. aprila. AA. (Havas) Danes zjutraj sn pokopali slovitega petra iil filmskega igralca Fedorja saljapina. Oh devetih zjutraj so prinesli iz pokojnikove hiše krsto s truplom Fedorja sn-Ijapina oh navzočnosti pokojnikove soproge, sina Borisa Snljapina. ki je slikar, in hčerke. Verski obred je bil oh pol III v ruski cerkvi, kjer je pel /bor ruske opere, šaljapina so pokopali na pokopališču Baltgnolc. Zeinunska vremenska napoved: Občutno mrzle je v vsej državi, posebno v severni polovici. Oblačno z dežjem po vsej državi, |k> planinah pa ho padal sneg, nakar s<- Ih» počasi zjasnilo. V severnih pokrajinah bodo noči zelo mrzle. Ob obletnici strašne nesreče pod Storilcem V varstvu nadangela Mihaela Na tržtškem pokopališču so včeraj blagoslovili spomenik deveterim žrtvam plazu pod Storžičem Tržič, 18. aprila. ^ansko leto na velikonočni ponedeljek je pretresla vso našo deželo strahotna novica, da je pod Storžičem ogromen plaz ponesel devet mladih ljudi v naročje bele smrti. Ne samo tržiška fara, iz katere srede so bila iztrgana ta življenja, vsa Slovenija ne jc zgrozila v nemi boli in sočustvovanju, ko je čula o nesreči, in še bol], ko je brala o tužni žalosti, ki je zajela devet vzglednih slovenskih družin. V Tržiču pa je bol nad silno izgubo še sveža in nezaceljena, še zmerom zaide pogovor na to nesrečo in na imena ponesrečencev: Ahačič Adalbert, Kostanjevec Ladislav, Lombar Vinko, Mladič Jožef, Ovsenek Miro, Plajbes Rudolf in Viljem, Stegnar Kristijan, Šarabon Vinko, ki jih že leto dni pokriva hladna ruša. Še zmerom se orosi oko prijateljev in znancev pokojnikov ob spominu nanje. Te dni, ob obletnici devetere smrti, ko spet praznujemo praznik Kristusovega vstajenja, je spomin na storžiške žrtve še posebno oživel v srcih vseh tržiških laranov. Zato je bil res na mestu sklep odbora za pomoč svojcem storžiških žrtev, da se na velikonočni ponedeljek blagoslovi spomenik na njihovem skupnem grobu, ln tako je danes božja njiva v Tržiču doživela krasno in pretresljivo žalno slovesnost, ki je spet zbrala okrog grobov storžiških žrtev še zmerom žalujoče sorodnike. prijatel)e in znance umrlih ter mnogo drugega občinstva. Na veliki četrtek so nad grobiščem postavili krasen kip nadangela Mihaela, veličastno delo akademskega kiparja g. Borisa Kalina. Kip je izklesan iz belega trogirskega marmorja in je visok 184 cm. Stoji na podstavku, ki ]e izklesan iz žive skale. Lik nadangela Mihaela je umetniška kiparjeva roka upodobila res dostojanstveno. Baš zaradi svoje umerje-nosti učinkuje kip žc na prvi pogled 6ilno prepričevalno in mogočno. Meč nadangela je povešen v žalosti, vanj pa so izklesane besede: Kdo jc kot Bog! Kip izžareva veliko umetniško ambicijo in zasluži umetnik Kalin vse priznanje in čestitke. Tudi grobišče 6amo, ki ga je po Kalinovem načrtu izdehl kamnoseški mojster g. Terčelj, je stilno nekaj izvirnega in na višku. Kakor da bi hotelo sočustvovati ob spominu na lansko nesrečo, se jc nebo zavilo v nizke oblake in meglo, ki jc do vznožja zakrila gore in planine nad Tržičem. V zgodnjih dopoldanskih urah se je dež spremenil v sneg, ki je pokril s tanko plastjo tudi grobišče deveterih žrtev. Kljub slabemu vremenu pa se je žalne svečanosti udeležila velika množica ljudi. * Pridiga in maša, ki bi imeli biti na prostem na pokopališču, sta bili v cerkvi. Sv mašo, med katero je vzorno prepeval cerkveni moški zbor, jc opravil tržiški župnik g. svetnik Anton Vovk. Med mašo pa je imel krasen govor tržiški rojak profesor v Kranju in sošolec nekaterih ponesrečencev g. Pavle Slapar, ki je izvajal tele misli: Ko smo lansko leto praznovali doma praznik vstajenja in življenja, je devetero naših faranov pod Storžičem v grmečem, vse uničujočem plazu pokosila smrt Kakor črna zlovešča ptica je ta nesreča razprostrla svoja krila nad vsem Tržičem; pod njenimi perotmi je nastal mrak, žalost in jok. Čc si prišel tiste dni v Tržič, si videl, kako plava žalost nad vsem mesjom. Z vsakega obraza te je gledal preplašen pogled, ki ne najde odgovora. Čutili smo, kako so prazne besede o planinskem solncu in gorskem cvetju, o tovariših ki bodo v neomajni zvestobi še naprej goiili šport, čutili smo, kako resen je vzklik v litani:ah; Nagle smrti reši nas o Gospod! In kakor da je bilo te žalosti za en pogreb preveč, smo se morali štirikrat zbrati, da pospremimo mlada, dragocena, strta življenja k večnemu počitku, kjer bodo čakala vstajenja. Grob, ki ste ga postavili, priča, da ste pravilno iskali odgovora na to ccsrečo v veri, v življenju ponesrečencev in v Cerkvi. Vera nas vodi k trpinu stare zaveze, k Jobu, ki v svoji nesreči ni našel drugih besed kakor: Gospod ic dal. Gospod je vzel, češčeno bodi njegovo ime! Tudi nam ostane ista tolažba. Odgovor smo našli tudi v življenju ponesrečenih. Bili so dobri, verni fantie. zato smemo s polno unravičenostio upati, da so jih takrat, ko ni bilo duhovnika, ki bi jih prioravlial na težko pot s tega f-veta pred večnega Sodnika, pripravili njihovi angeli viruhi. Odgovor nam slednjič daje Cerkev, ki polaga n? ustnice molitev pri umirajočem: »Sprejme naj te nadangel Mihael, ki je zaslužil biti vodnik nebeških angelov.-< Kot odraz te žive vere ie v ka^nu nad njihovim grobom upodobljen nadangel Mihael. Da- Vdiha noč v nes ohranimo tri misli: Grob naj bo opomin naši dora-ščajoči mladini, da bo vedela ceniti svoje sile in moči, ko se spušča v tekmo z božjo naravo, in da bo znala upoštevati objektivno nevarnosti v gorah. Grob naj bo spomin vaše ljubezni, ki gre preko groba Grob naj bo slednjič spomin, da ožatja našo žalost žarek upanja na svidenje v večnosti. V srce segajoče besede govornika so se globoko dojmile zbranih. Po maši sc je množica sorodnikov, prijateljev in znancev pokojnih ter drugih gostov podala na pokopališče, kjer je bil blagoslovitveni obred novega spomenika. Med množico je bila deputacija Fantovskega odseka v krojih z zastavo, zastopstvo gasilcev v krojih z zastavo, zastopstvo Prosvetnega društva z zastavo ter zastopstvo društva sv. Jožefa z dvema zastavama. Blagoslovitvene obrede je opravil svetnik g. Anton Vovk ob asistenci domačih kaplanov gg. Zaletela in Fortune. Cerkveni pevski zbor je nato pod vodstvom g. Martina Planinška občuteno zapel tri žalestinke: »Spomladi vse se veseli«, »Vigred« in »Usliši nas, Gospod«. Ko so izzveneli zvoki zadnje žalostinke, ni bilo skoro suhega očesa med množico; sorodniki, zbrani okrog grobov, pa so pretresljivo ihteli na glas. Nato je spregovoril tržiški župan g. Janez Ma-j e r š i č , ki jc podal historijat postavitve spomenika. V svojem govoru |e dejal tudi tole: »Storžič se ni zadovoljil samo z deveterimi žrtvami, ampak je v poletju zahteval še eno mlado žrtev, tako da jih na tem pokopališču počiva deset. Pa še nam narekuje dolžnost, da se spomnimo ludi enajste žrtve, in ta je bila mladi časnikar Zdravko Š tangi, ki je s svojo veščo roko pisal dolga poročila za svoj časonis, ki ie poročal v širni svet novice o reševalnih delih. Pod Storžičem je dobil kal bolezni in bela žena ga jc ugrabila pred dvema mesecema. K večnemu počitku so ga položili ob vznožju velikana Storžiča v Križali.« Govornik je nato izročil spomenik in grobišče v oskrbo in varstvo podružnici SPD v Tržiču. V imenu tržiške podružnice SPD jc nalo prevzel spomenik g. Joško Rozman, ki je imel ob tej priložnosti krasen spominski govor, iz katerega posnemamo: »Nihče od njih, ki počivajo tu, mi ni mogel po- icot grotlcu Wa!ewsKa ln cesar Napoleon v tilmu KINO MATICA 21-24 GRETA GARBO in CHARLES BOYER Grofica Walew§ka Rezervirajte vstopnice vedatl, kako je, kadar se v gori utrga plaz, te potegne s seboj, te premetava in zviška vrže v dolino. Sami si lahko predstavljamo. Biti je moralo groznih par minut, ko se narava bije z nasilno smrtjo, ko se telo upira snežni gmoti, ko ti v spomin stopijo žena in otroci, mati, bratje in sestre, ko se zavedaš, da si živ pokopan, ko imaš največ volje do življenja, pa te smrt oklepa s svojimi mrzlimi prijemi, te duši in mori. Vsemogočni, preveč si terjal od njih, ki so hodili za Teboj, ki 60 hoteli zdravega duha v zdravem telesu, ki so bežali od zatohlih gostiln in krčem stran tja daleč od njih, v lepe planine, ki so si čez teden s trdim delom služili kruh in delili med svoje, v nedeljo pa, ko so opravili svoje verske dolžnosti, hiteli med skale, med hribe, med vrhove, plezali nanje, da so bili bližje Tebi. Preveč si terjal od njih, in tudi od nas si terjal preveč, če pomislimo, da so ti fantje bili ponos naše družbe, naš up in naša nada. Zaupamo vendar na lvo|o pravičnost, vsevednost in prevdar-nost, zavedamo se, da nisi terjal teh žrtev od nas zastonj. Tvoja božja previdnost je imela zadosti križe-vega pota, ki so ga hodili v tej dolini solz. Tvoja volja je, da so pri Tebi prav oni, ki so najbolj zaupali vate, ki so Te najbolj ljubili. Dragi mož in vrli fantje, vaš veliki petek, vaša kalvarija je dokončana, navdaja nas velika nada, da veliki kalvariji sledi tudi velika nedelja, vstajenje, ker želimo, da se nekoč snidemo v večnem veselju. Obljubljamo vam, da bomo vaše vzore, vaše delo, vaše klenosti nadaljevali, borili boj za pravičnost in poštenje ter skušali na ta način najbolj izpolniti vrzel, ki je nastala z vašo tragedijo. Spomenik, ki smo ga postavili, sveti nadangel Mihael, ki čuva nad vami, naj nam in našim rodovom izprosi, da bomo to našo obljubo dosledno držali in izpolnili. Sveti Mihael ob vašem grobu nr.m bo vedno vzor. 'zato se zavezujemo, trajno oskrbovati in čuvati ga. Bog z nami!« Ganljive besede govornika so segle v srce vsem zbranim. Nato so položili na grob cvetje zastopniki Fantovskega odseka, ASK Gorenjca in TK Skale, tržiška godba na je zaigrala turobno žalostinko. S tem je bila pretresljiva žalna svečanost končana in ljudje so 6e pričeli razhajati, v srcih bogatejši za novo tolažbo. Strašna žatoigra v Gorjah Mati zastrupila s ciankalijem dva svoja otroka in sebe Na veliko soboto opoldne se jo nn Gorjah pri Bledu odigrala strašna družinska žaloigra. Angela K. je zastrupila s ciankalijem svojogn sedemletnega sinčka Janeza in štirilelno hčerkico Verico, nalo pa se je se sama zastrupila z istim strupom. Z otrokoma je šla jired poldnovom v gozd. Ko mož družine ni našel doma, ga je zlil ; slutnja nagnala proli gozdu. Ko se je bližal klo-pici. mu je žena še zavpita Janez, prepozno je in so tudi snma zgrudila mrtva na tla. Otrokoma jo dala strup obenem z bonboni. Vzrok žaloigre je razrvano živčno stanje bedne matere. Oblasli i vodijo preiskavo, kje si je žena lahko kupila tn najstrašnejši strup. Mednarodni šahovski turnir V JLjtll?I§C8tflf Prva polovica turnirja je pri kraju Clfl? Ljubljana, 18. aprila. "Velika noč v Ljubljani je letos ponovno strnila v najširšem krogu srca vernih ljudi. Ves veliki teden, še največ pa na veliki potok, veliko soboto in velikonočno nedeljo so množice polnilo ljubljanske cerkve, kjer so vneto molilo lor se udeleževale cerkvenih obredov. Celo najmanlše ljubljanske cerkve so bile na veliko soboto do-ležne velikega obiska In jc bilo prav ginljivo dodali staro mamice in pa prav male deklice, ki so jirinosle košarice : žegna«, to je velikonočnih jestvin, k blagoslovu. Veličastno so se razvile tudi vse velikonočne procesije, v kolikor jih ni oviralo sjabo vreme, ki pn jo nastopilo šole v soboto zvečer. Stolne procesijo, ki jo je vodil škof dr. I? ožin n 11 ob spremstvu štovilne duhovščine, so se udeležili med drueimi ban dr. N a 11 a č e n , di-vizionnr general Tonič, rektor dr. K n š e j, iiredsednik apelncijskoen sodišča dr. Golin. župan dr. Adlešič. Zbornico za TOI sta zastopala preds. obrtnega odseka a. Ogrin in sv. Kavka, številni častniki, višji uradniki, občinski svetniki, konzularni zbor in drugi. Prav strumno so letos nastopili v svojih krojih člani fantovskih in dekliških odsekov. V sprevodu jo igrala vojaška godba, šli |ia sla tudi dve častni četi vojakov kakor tudi častna straža vojakov ob baldnhinu. Procesij pri sv. Petru, pri frančiškanih, pri sv. Jakobu, v Šiški, za Bežigradom, v Trnovem in drugod so se prav tuko udeležili zastopniki mestno občino, ponekod tudi vojaščine in pa prosvetnih društev. Zaradi slabega vremena so bilo v nekaterih župnih cerkvah in podružnicah procesije kar v cerkvah. Prav lako veličastna procesija vseli ljubljanskih župnij pa io bila ua velikonočno nedeljo v prvih popoldanskih urah, ko so se vilo h vseh ljubljanskih cerkva številno množice v cerkev sv. Jožefu kjer so množico prosilo Vsemogočnega, naj obvaruje Ljubljano potresno katastrofo, kakršna |e bila pred 48 leti. Kljub sili belilu vremenu so je dimes nn šmarni gori zbralo mnogo vernikov, tako dn le bila cerkev polnn. Seveda, če bi bilo danes 1o|jo vreme, bi vsa Šmarna gora. kakor ponavadi, nirrro-leia romarjev ln izletnikov. Tako pa «0 prlill resnični verniki, ki so darovali za novo Orgle. Tisti ki smatrajo Šmarno goro samo za izletno točko, no pa tudi za kraj romanja, so Izostali. Ljubljana, 18. aprila. V prvih 7. kolih mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani si je mladi madžarski prvak L. Szabo nabral največ točk, lakoj za petami sta niu Kostič in dr. Tartukovver. Naša reprezentnnta dr. Vidmar in Vaeja Pire sta nekoliko zaostala, toda upamo, da bodla v drugi polovici turnirja po-jirnvila svoj jioložaj. Prekinjena partija tz 5. kola med Kostičeni in Preinfalkom se je končala po hudi Preinfalkovi ntijiaki v končnici s Kostičevo zmago. S tem je Kostič prevzel vodstvo s štirimi točkami. Na veliko soboto so mojstri odigrali 0. kolo. Potek partij je bil sledeč: Preinfalk je otvoril partijo proti L. Stoincrju z damskim gambitom. L. Steiner je igrnl Njemeevičevo obrambo in žr- j tvoval figuro ze« napnd. Žrtev, ki menda ni bila korektna, je kljub temu zadala Preinfalku velike težavo. Končno'se mu je posrečilo zaviti v konč- i nico. kjer ima lovca in konja za trdnjavo in kmeta. 1 Partija jo bila prekinjena v poziciji, ki bo bržkone končala z remijem. Dr. Tarlakovver si je izbral, tokrat že tretjič v turnirju, v partiji z dr. Trlfunovlčom, dunajsko otvoritev. Dr. Trifunovič je z zdravo igro kmalu dosegel Izenačeno pozicijo, pozneje pn jo prišel celo v majhno prednost. S forsiranjem pozicij pa je v nadaljevanju začel v izgubljeno končnico, iz katere se mu je zaradi zelo slabe igre dr. Tarlakoworjn posrečilo uiti v remis. V toni kolu je prišlo tudi do nnpeto |iričn-kovanega boja mod dr. Vidmarjem in Kostičeni. Dr .Vidmar je začel s svojim preizkušenim orožjem, z domskim kmetom. Kostič se je odločil 7.11 Bon-Onljevo obrambo. Po otvoritvi, ki je potekla brez posebnih komplikacij, sta nasprotnika zamenjala dami in se sporazumela zn remis. Follvs kot boli z nepravilno otvoritvijo pri Broderju ni dosegel nikake prednosti. Po obširnih zamenjavah se partnerja nista mogla izogniti remiju in sin so pobotala. M. Vidmar ml. in Szabo sla igrala dam-ski gambit. Vidmar ml. si je kol beli izbral krotko Rubinsteinovo potezo, ki jc zadnje čase Fine-11, ameriškemu velemojstru, prinesla veliko uspehe. Szabo ni mogel priti do jirotiigre in izgubil krnela. V končnici mu je Vidmar mL s sijajno igro ugrabil še enega, nakar je pred prekinitvijo v popolnoma dobljeni poziciji napravil napako in izgubil enega kmeta. Partija |e končala remis. Szabo je z veliko srečo ušel porazu. Nedeljkovič so je kot črni brani! proti dr. Aslnlošu z Aljehinovo obrambo. Partija se je dolgo časa zanimivo razvijala, končno pa je v težki borbi Nedeljkovič spregledal figuro in se vdal v 35. potezi. Pire jo kot boli igrnl proli Tolu dameki gambit. Črni jo v holandski obrambi prišel v dobro pozicijo, toda kasneje jo s slabimi potezami dopustil, d« jo prevzel Pire iniciativo. Po prekinitvi jo Pire zaradi Totove napake prodrl s kmetom na damskem krilu in zmagal. Furlani je vodil rlamskl gambit proti Šorliju po preizkušenih in varnih poteh. Šorli si je v orto-doksni obrambi Izbral Capablnncln razbremenilni sistem in 7, dobro obrambo dosegel enako pozicijo. V Irdnjavski končnici sla 60 s Fiirlanijom sporazumela za remis V nedokončani partiji Tot-Szabo iz 2 kola so jo Tot vdal brez boja. Stanje po VI. kolu: Kostič 4!*, Szabo 4 (1), dr Trifunovič, Brtider, 4, dr. Astaloš VA, Pire, dr. Vidmar 3 (1). dr. Tartakovvor. Tol 3. Preinfalk 2 (1) Furlani M. Vidmar ml. 2 (1), Nedeljkovič 2. Follys, L. Sleinor 1K- (l), feorli A. 7, bo'o V 7 kolu je Kostič v španski partiji z novimi Jiolezami spravil Furlnnlja že v zelo kritičen položaj. Kot pa nI videl Furlnnljeve vmesno poleže, se je moral zadovoljiti samo z ugodnejšo jtozicijo. Furlani je v nadnljevnnju nesrečno manevriral e svojim kraljem in partijo izgubil. Silno divja in zanimiva je bila partija med L. Sleinerjem in dr. Vidmarjem. Dr. Vidmar jo kot črni v španski partiji žrtvoval skakača za napnd. Steiner je v težki situaciji po dolgom premišljevanju dal figuro nazaj, nakar je 7. močnimi potezami zgradil trdno obrambno pozicijo in se je moral dr. Vidmar zn- 1 dovoljitl 7. remijem. Tudi dr. Trifunovič in Prein- . falk sta igrala špansko partijo. Preinfalk je j>o- | izkiu-il sistem, ki ga jo Bidič z uspehom uporab- ] ljal na nacionalnem turnirju v Skoplju. Dr. Trifunovič jc otvoritev igral izvrstno in prisilil Prein-falka, da mu je dal kmeta, ker bi sicer imel pre- j več stisnjeno pozicijo. V nadaljnji igri je ugrabil j dr. Trifunovič še enega, nakar je bila partija prekinjena. Zvečer pri nadaljevanju se je moral Preinfalk v 50. poleži vdati. Dr. Tartakovvor je kot črni uporabil proti Brtider ju, ki jo igral darn-ski gambit, Bogoljubovo varianto. Kor pa je zažjl v slabšo pozicijo, je začel igrali zelo riskantno in se oslabil mi kraljevem krilu. Brikler je dosegel izvrstno pozicijo, ki jo je po prekinitvi s slabo igro pokvaril, ko je izgubil važnega kmeta. Partija jo bila prekinjena v poziciji, kjer ima dr. Tar-takover skakača in štiri. Brfider pa skakača in tri kmete. V francoski igri je Szabo že v otvoritvi nadigrat Folljsa. V srednji igri 11111 je žrtvoval kmeta in s tem spravil njegovega kralja na sredo deske med križni ogenj njegovih figur Follys je s svojim kraljem še pravočasno ubežal, pri tem pa si je tako rnzdrl pozicijo, da jo moral jio par energičnih Szahojevih potezah kapitulirati. Nedeljkovič jo otvoril proli M. Vidmarju ml. z damskim kmetom. Ze v R. jiotezi sla nasprotnika odstranila dame 7. bojišča. Po mirni igri sla se lik pred prekinitvijo v izenačeni poziciji sporazumela z« remis. Tot jo kot beli igral proti dr Astulošu angleško partijo šublonsko in brez globljih idej. Dr. Astaloš jo v aredišenici Izkoristil negibčnost bele pozicije in v sijajnem napadu z žrtvijo figure jiri-silil To I a k prodaji, Šorli je 7«čol proli Pircu z damskim gambitom. Pire si je v Njemcevičevi obrambi izbral švicar.-ko varianto loda Šorli ga je s teoretično novostjo spravil v zelo kritičen položaj; v središčnici je dosegel odločilno prednost in kazalo je. cla bo Pire parlijo izgubil. Pred prekinitvijo pa je napravil šorli grobo napako in stvar se je obrnila v Pirčev prid. Šorli jo bil naenkrat izgubljen in jo moral prepustili Pircu celo točko. Stanje po 7. kolu: Kostič 514, Szabo 5 (1), dr. Trifunovič 5, dr Astaloš 4'A, I3r8der in Pire 4 (1), dr Vidmar VA (1), dr. Tartakovvor 3 (t), Tot 3. M. Vidmar url. VA (1). Furlani. Nedeljkovič VA. L. Steiner 2 (1), Preinfalk 2, Foltys VA (1), šorli 'A. Danos je bil prost dan in so sc odigrale pre-ldnjene partije iz vseh kol. Le dr. Vidmar, ki je mora! nepredvideno po opravkih v Zagreb, bo I igral svojo prekinjeno partPo s Follvsom jutri. 1 Pire, je bil v prekinjeni partiji s Szabojem iz 4. i kola zgubljen in se jn vdal. M. Vidmar ml. se je v končnici z S. Steinrjem zaman trudil, da bi pnr-! t i io dobil. Čeprav je imel nazadnje dvn krnela več. zaradi raznobarvnih lovcev ni mogel doseči več ko! remis. Preinfalk jo proti L Stoineriu. končnico, ki je teoretično kazala na remis, izgubil. Istotako luill Brikler ni mogel preprečiti v nadallcva-njii prekinjenih partij 7. kolu zmago dr. Tartako-vvor.ju. ki je tako dobil |irvo celo točko nn turnirju. Končno stanje pn 7. kuhi: Szabo 0. Kostič 514, dr. Trifunovič. 5. dr. Astaloš 4!4. Brtider, Pire, dr. Tarlakovver -4, dr. Vidmar VA (1), L. Steinor VA, Novi grobovi -f- V Zagrebu jo v 42. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Rujko Gruden, rudniški obratovodja Pokopali ga bodo danes dopoldne na Mirogoju v Zagrebu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -f- V Ljubljani je včeraj zjutraj za vedno zatisnila svoje oči gospa Pavla Sepin roj. Feld-kirehner. Pogreb bo v sredo ob pol 3 popoldno iz hiše žalosti, Ljubljana VIII, Podmilščakova ul. 29, nn pokopnliščo k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti Belgrad, 18. aprila. 111. Pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic so napredovali v V. pol. skupino Šijirak Ivan, Osvald Rudolf, Kumar Gabrijel, HoleČak Josip, Fagon Franc; v VI. pol. skupino Radac Zlntko, Schaubach Leop., Schmidt Evgen, Pregelj Friderik, Roman Lojze, Pijavec Vekoslav, Kokič Franjo: v VIL skupino Sehnilz-ler Josip, Strelec Miha, Končan Mirko, Alt Jožo, Ogoreulz Franc, Cohar Rudolf. Kune Edmund. Belgrad, 18. aprila, m. Premeščena je uradnica pošte v Tržiču Smerdu Roza v Ljubljano 1. Belgrajske vesli Belgrad, 18. aprila. 111. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je snoči sprejel odbor jugoslovnn-ske delavske zveze Jugorus ter je imel ob tej jiriliki daljši govor o političnih smernicah sedanje vlado glede gosj-odarske in socialne skrbi za naše delavstvo. Kakor je znano, bo na pravoslavno veliko noč v Belgradu občni zbor Jugorasa. Belgrad, 18. aprila, m. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič, ki je zbolel, bo v kratkem ozdravel. Včeraj ga je obiskal ministrski predsednik dr. Stojadinovič in mu čestital k ozdravljenju. Sneg v Mežiški dolini Shod poslanca K. Gajška Mežiška dolina. 18. aprila. Ze snoči je po hudem nalivu začel padati sneg po vsej mežiški dolini. Davi jo bila vsu dolina pokrita z debelo plastjo snega, ki jc padal vse dojioldne tako gosto, da je jionekod dosegel 20 cm. V višjih legah pa ga je moralo biti še mnogo več, kajti ljudje, ki so prihajali k božji službi s planinskih predelov, so prijrovedovali, dn so ponekod nastali celo zameti, ki so jih komaj pregazili. Proti poldnevu pa je sneg ponehal in je nadaljeval dež, lako, da se je vsa dolina spremenila v velikansko žlobudro. Velikonočni jirazniki, ki so se obetali tako lepi. so bili s tem pokvarjeni popolnoma. Sneg jo padal tudi po vsem Pohorju iu vrhovi Pohorja nudijo jiopolno-ma zimsko sliko. Navzlic dežju je imel poslanec Karlo Oajšek v Kotljah dobro obiskan politični shod. Ker domači jioslanec nikdar ne pride v te kraje, je krajevna organizacija naprosila poslanca Gajška, naj objasnl politiko sedanje vlade in posluša težnje tega med vsemi jugoslovanskimi okraji najbolj zanemarjenega a narodno-obrambno najbolj važnega okraja. Zbral je okrog sebe kakšnih 80 JRZ zaupnikov, ki so prišli tudi s hribov in radi jroslušali njegova izvajanja. Izpovedali so tudi nekaj zelo nujnih teženj, ki jih jc poslancu tolmačil član kmetijske zbornico g. Beno Kotnik. Iz zborovanja ie dihala iskrena želja, naj bi se naši vodilni možje od bliže pozanimali za dravograjski srez, ki varuje našo severno mejo iu potrebuje zategadelj še mnogo večjo nege. Čeprav je lilo in snežilo, se je zbralo veliko ljudi, kar dokazuje, da je ta kraj žejen političnega poduka in gospodarske odpomoči. Ladijski resiavrrter a m whe Belgrad, 18. apr. 111. Dojioldne jc na ladji Rečne plovbe >Pcter Zrinjski*, ki vzdržujo zvezo med Novim Sadom in Vukovarjem, restavr"or ladjo Slrahinja Todorovič zaklal kapitana pamika Djordja Brn-anca, potem pa je izvršil samomor v svoji kabini. Kapitan Brašannc. se je ravno pogo-vrajal na krovu z nekim potnikom, ko je iz kavarniške restavracije pristopil k njemu restavrator Todorovič. V levi roki je držal črno kavo na podstavku, pod njim pa je držal v desni roki nož. Ko so je približal kapitanu, mu jc zasadil nož v pršu. Nalo je pobegnil v kabino, kjer jo ludi sebi porinil nož v srce. Preiskava jo ugotovila, da je med obema že dali časa vladalo procešnju noeoglasje in jo kapitan že večkrat karal restnvratoria, češ da zanemarja svojo dolžnost na parniku. Celje Nesreča smučarja na Korošici. Na veliko noč zvečer se je ponesrečil pri smučanju na Korošici 23 letni Kri?manič Pavel 17. Celja, gozdar pri grofu Atlemsu v Slovenski Bistrici. Pri padcu si je zlomil levo nogo nad kolenom in dobil težje poškodbe na glavi. Ker ni bilo v nedeljo ponoči telefonske zveze s Celjem, so ponesrečenca prenesli v Luče, od kjer so ga danes odpeljali v cel;sko bolnišnico. Poskusen sememor. Včeraj okrog 10 dopoldne jc skočila z brvi pri parku v Savinjo 16 letna pestunja Marica D. iz Celja. Nesrečno dekle je zapazil neki šofer, ki jo je s pomočjo stražnika in jetniškega paznika jx>tegnil iz Savinje, nakar so jo prepeljali v bolnišnico. Vzrok dejanja ni znan. Zadn'e športne vesi i Zagreb, 18. aprila, b. Reprezentanca Zagreba proti SK Židenice 5:2 (3:1). — SK Židstiice : Hašk 2 :0 (polčas 1 :0). Novi Sad, 18. aprila, b Gradjanski : NAK 7:2,— Gradjanski : Vojvodina 5:1. Split, 18. aprila, b. Anconelana : Hajduk 2:3. — Anconetana : Hajduk 0 : 2. Tot in M. Vidmar ml. 3, Nedeljkovič. in Furlani 2sky S« o ■ encem Deželni glnvar PnwIovski jo pred plebicitom oh i f, k al tudi št. Jakob v Rožu. kjer jo imel govor Med svojim govorom so je obrnil do navzočih Slovencev in jih tako-le nagovoril: »Pred očmi vse javnosti hočem nasloviti nekatere besedo tudi na naše slovenske rojake. Zagotavljam Vam: Nemčija, ki ie zgradila vso svojo veličino in svojo silo na narodnost. !>o razumela tudi tuio narodnost in jo bo branila. Vaša kultura, Vaše kulturno-politiene želje iu Vaša kulturna svojstvenost bodo pod zaščito tretjega cesarstva boljo obvarovane kakor pod bivšo avstrijsko vlado. Da v naši obmejni deželi no bo več tal za državno-polltičnn stremljenja, za to mi jamči politična uvidevnost in zrelost Vaših lastnih voditeljev. Pili so pri meni, rad sem jih sprejel in z veseljem sem vzel njihovo ustmeiio izjavo lojalnosti nn znanje. Zaupam tem možem. Slovenci! Naj Vas torej ne skrbi, kako si boste ohranili svojo narodno kulturo. Del naše koroške dežele je in Korošci bi je ne mogli pogrešati.« Voifvni izidi na Koroškem Od 246.368 volivnih upravičencev je glasovalo 244.080 z »ja- in 426 z >ne~. Neveljavnih glasov bilo 356. Odstotek 00.60. Volivni izid po okra-;:h spodnje Koroške nam še ni ločno znan. Dejstvo pa je, da so se Slovenci povsod udeležili stoodstotno in glasovali brez izjeme z ja«:. Danes navajamo nekatere občine: Ledenice 038 upravičencev in 638 ia<". St. Jakob v Rožu 2116 npr. in 2111 >ja«, Svetna ves 543 upr. iu 541 ja', H i 1-Čcv8 431 upr., vsi ja*. Skofiče 800 upr., vsi ja::, Sele 635 upr. 632 >ja«, Rndiše 371 upr.. vsi - j a«, LibuČe 617 -ja iu 1 :>ne-, Olobasnica 721 jar in 4 jue . K tem rezultatom pristavlja Koroški Slovenec : Odlično zadržanje naših rojakov ob glasovanju jo na najučinkovitejši način postavilo vsa natolcevanja o iredenti in protidržavnosti narodne manjšine na laž. Stoodstotno smo izkazali svoji državi našo zvestobo in ji dali, kar ii gre. '1'a zvestoba do države ostane ludi v bodoče enako neomajnim. Z isto vnemo in silo pa stojimo tudi za našimi slovenskimi kulturnimi pravicami in pričakujemo od države, da se bo sedaj tudi ona oddolžila manjšini s svojo zvestobo. Drobne vesli Zvestoba za zvestobo. Zastopniki kulturnih organizacij grndiščanskib Hrvatov so naslovili nn pokrajinskega vodjo Biirckln izjavo, v kateri iz- ItEGIJLATOR Vašega organizma je koža ki se mora pred vetrom, soncem in mrazom varovati. Aktivni lecitin v Solea milu krepi tudi spodnji sloj kože, a kole-sterin Solea kreme ji daje hrano. Zalo je uspeh fako D.-esenef-Ijiv. fJliHxrin fomicu raza jo svojo lojalnost in prepričanje, da bo narodna Nemčija imela polno razumevanje zn na-rodno-kulturiia stremljenja hrvaške narodne manjšine in ji bo dovolila svobodni kulturni razvoj. Vodja Uilrckel je odgovoril, da velja v Nemčiji načelo Zvestoba za zvestobo!; in dn bo Nemčija ravnala z manjšinami lako, kakor želi. da bi »e ravnalo z nemškimi manjšinami v tujih državah. Zadoščenje. Slovenskemu gasilnemu društvu v št. Jakobu v Rožu jc bila v dneh po 13. marcu odtegnjena pravica gašenju, zasežena blagajna iu odvzeti ključi gasilskega doma. Na Kostanjah so tamkajšnjemu društvu odvzeli tamburice, zaprli dvorano in zasegli posojilnično blagajno. Na takojšnjo posredovanje Slovenske prosvetne zveze pri deželnem svetniku g. Maier-Kuibitschu je bila šentjakobskim gasilcem nemudoma spet vrnjena stara pravica. Kostanjčane pn je obiskal uradnik celovškega okrajnega glavarstva, jim izročil ključe m tamburice ter jim izjavil, naj svoje narodno delo nemoteno vršijo naprej. Nova maša. V Inomoškein semenišču Knn-zijnnu je bil 15. marca promoviran za doktorja bogoslovja slovenski rojak g. Janko llornbock iz Nt. Junža v Kožu. V nedeljo, 3. aprila je bil v Pocifnke na zsorn!@m Jadranu. Grade: Laurana: Ugnano: lussinš: raxH'r]enn olmln morski' in peičeno kopeli. Idealni zdraviliški in btvnliSkt U ra i nit (juuruaro obali. (Varljivo popolna ohnln. Taissinpiccelo - l.ussiliuruml. kopališko vodu i šport. Pfrenzo: Sistian^: Umago: V TRSTU liriske prireditve na prostem. biser istriiskih kopališč. clcfniitcn kopališki kraj 'Jilkin oddaljen od Trslii. kopal: tki kral pripravim z.ti dni/ine. Obiščite Postojnsko jamo. Pola: velika liriskn -ozona \ Areni Pojasnila EillT, 'etra Kočicu 'i. Beogrrd m zdraviliška uprava. Inomostu posvečen v mašnika in bo na belo nedeljo v svoji domači župniji daroval uovo mašo. Novomašnik bo nato nastopil svojo prvo službo v Železni Kupli. 1242 koroških otrok je odpeljalo v Nemčijo v sjirenistvu večjega števila učiteljev ler dveh zdravnikov. Peljali so se v Porenje, kjer bodo sest tednov gostje nemških družin Otroci »o iz Beljaka in okolice. Matura na srednjih šolali bo letos znatno olajšana. Predpisani su snmo štirje pismeni izpili. Pismeni izpili so predpisani pri nezadostnem uspehu v enem ali dveh predmetih. Primorske vesti Premoo-vpraševania po njem ni. Zato jo marci kak kmet obupan. Vso zimo je skrbno čuval krompir z namenom. dn ga ho spomladi lahko in dobro prodal. Danes pa nima nobenega upanja. Nekateri kmetje so se odločili, da bodo sami peljali krompir v bližnja mesta na prodaj, drugi ga bodo pa porabili za prašičjo krmo. Delegacija jugoslovanske mornarice v Trstu. 12. nprila je prispela v Trst delegacija jugoslovanske mornarico pod vodstvom admirala Poliča, ki bo kot gost italijanske mornarice obiskala vsa večja italijanska pristanišča in ladjedelnice V Trstu je bila jugoslovanska delegacija svečano sprejeta in si je oglodala vse pomembnejše tržaške mornariško naprave, zlasti pa ladjedelnici pri Sv. Marku in v Tržiču ter tovarno slrojev pri Sv. Andreju Jugoslovanska delegacija bo obiskala še Genovo. Spezio, Livorno, Rim, Neapel, Taranto in Brlndiei. V prvih treh mesecih leta 1!)38 so jc v Trsti, rodilo 003 oseb, umrlo pa 1090 oseb, torej znaša presežek smrti nad rojstvi 106. V Sežani bodo imeli 21. aprila veliko slovesnost. Blagoslovljena bo nova velika letoviška kolonija, ki bo namenjena otrokom. Trinadstropna zgradba, ki jo zidana v modernem slogu in opremljena na podlagi najnovejših pridobitev higiene, nosi naslov po vojvodi d Aosta. Kolonija leži na griču Tabor 400 metrov nad morjem. V njej bo jirootora za 325 otrok. Okrog zgradbe so krasni vrtovi in otroška igrišča, v zgradbi pa je med drugimi prostori ludi lepa kinematografska dvorana. Pretekli teden so si oglodali kolonijo oficielni zastopniki tržaškega fašiju in armade, ki so bili nad vse zadovoljni. Kolonijo so gradili v pospešenem tempu in je zrušila v 3 mesecih. 1: Iržaikc škofije. Župnija Vreme je bila podeljena g. Alojziju Guliču, taniošnjemu župn. upravitelju - Msgr. dr. Jakob Ukniar je bil imenovan za hišnega prelata Nj. Svetosti — Obolel je od kapi zadet msgr. di. Anton Valovne, nekda nji župnik pri Novem sv Antonu v Trstu. I' rrtki škofiji je bil zn žuimika na Progar-juh vmeščen g Aleksander Milic, župni upravitelj istotam. I: l'odredsedniko '-'a Avgusta Stojadinovič, ki tio s svojima hčerkama preživela velikonočne praznike v Italiji. Iz IVsta r go.-|*t Slojadiiiovičeva odjiolovala v Benetke in nato preko Firenze v Neapel j IKnia narodna protitubcrkiiloznu kampanja so ie 10. aprila na slovesen način pričela po vsej Italiji. 'Puili v Prstu so se v Liktorski dvorani zbrali iiajodličiiejši predstavniki tržaške javnosti in po-slušnli predavanje profesorja Uriz.ija, ki jo slavil lelo fa.š /.nin na zdravstvenem polju in razgrinjal načrte H. narodne prolituborkuloz.no kampanje. Kampanja se vrši pod geslom: Vsak prebivalec nuj daruje v protiliibcrkulnzni fond vsaj eno liro. V Abesiniji umrli vojaki. Italijanski listi objavljajo poročila o umrlih vojakih v Abesiniji v času od 1. do 31 marca Umrlo je v tem času 12 častnikov, 8 podčastnikov, 22 vojakov in 13 miličnikov. Od zaroka abesinske vojne pa do 31. marca 1938 ie padlo v boju 17"8 vojakov, za boleznijo jih je umrlo 2562. Skupna izguba znaša doslej 43U) mož. 1^035 fiV nnsiednikom neznanega bivališča Dne 10. novembr i 1937 je umrla v Zagrebu, HI,i- : isli a u'. 17, gospa Joiiplna Markov č roj. Požar. Bivališče nimili trotov Franca Požaria in Johana Požari.-!, r ha iz Kapele pri Brežicah, je žc nad 10 let, r.cnoznano Pozivljaio sc vsi oni, k' jim jc znano bivališče ali eventuelra smrt nave.lenih o«eb, da to javijo v pisarno di Sik Lav. dava, advokata v Zagrebu, Amrušcvu u| 7 Os, ba, ki prv i ipoioči ta naslov, prejme nagrado 200'— dinarjev Besr mikrobov. Ropar ki roman? Roparski že, vendar nic romanu ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v u>tih med zobmi. Saj kar (»režijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorndontom prežene mikrobe iz ust. Toda lo stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravil Domači proizvod. »a Svojo zemeljsko pot je dovršil in mirno v Gospodu z.:ispal 42. letu naš dragi papa, sin, brat in svak, gospod SU ^HB % rudniški obratoveda Na zadnjo pot ga spremimo v torek, dne .11). aprila dopoldne na Mirogoj v Zagrebu. Zagreb, Idrija, Prcvalje, ( rna, dno aprila 1038. Rodbina Gruden FOTOAMATER i Novi filmi Preteklo leto jo stalo v ospredju zanimanja fotokemične industrije vprašanje izboljšanja negativnega tvoriva, ki navzlic izrednim kakovostim ni bilo popolnoma doraslo velikim zahtevani, kakor jih stavi na tvorivo maloslikovni format. Posebno jiovečave velikih dimenzij, ki so v maloslikovnem formatu zelo pogoste, je navzlic vestnemu delu pri snemanju in razvijanju molila pomanjkljiva ostrina, za katero ni bilo mogoče kriviti niti dovršeno korigirane optike, niti preciznih snemalnih instrumentov. Vzrok neostrinc je bil v emulziji sami oziroma v pomanjkljivi r a z 1 o č i 1 n i zmožnosti negativnega tvoriva, ki ima lem boljšo ostrino v risbi, čim tanjša in čim bolj trnns-parentna jo plast emulzije. Ker imajo večslojni filmi nekoliko debelejši sloj kakor običajni filmi, no odgovarjajo glede ostrine risbo pojiolnoma zahtevam maloalikovnih formatov, kajti pri razvijanju ne počrneva svetločutna plust samo v globino, temveč dosledno učinku svetlobnih žarkov pri osvetlitvi, ki jih emulzija pri vpadu nekoliko razprši, tudi v širino. Tako se lahko pri debelejšem sloju zgodi, da počrnitev v širino popolnoma uniči risbo, n. pr vejice, ki smo jih slikali z nebom v ozadju, nanianj pa lo, da postanejo njene konture neostre ln s tem za povečavo nesposobne. Podobno se zgodi lahko z vsemi Milejšimi detajli v sliki ler jc okvara ostrine leni večja, čim debelejša in čim motnejšn je svetločutna plast. Posledica teli izsledkov je biki. da se je vrnila fotokemična industrija zojiel na izdelovanje cnoslojnih filmov, ki pn po kakovosti ne prejlslavljnjo enoslojncga tvoriva, kakoi smo ga poznali pred uvedbo vcc-slojiiegii, temveč neprimerno zmogljivejše sne- malno sredstvo. Odlikuje se po vseh lastnostih, ki jih mora imeti negativno tvorivo, da lahko zmore najrazličnejše naloge snemanja v amaterski in poklicni praksi. Prve filme tc: vrsto ic dala v pro-niet Agfa, in sicer ortokronialski »leochrom« z občutljivostjo 18/10"DIN in pankromatski »Isopan« z občutljivostjo 17/10"DIN. Ti filmi so danes v prometu tudi že pri nas Z njimi je ustvarjeno najprimernejše snemalno tvorivo za kamere majhnih in najmanjših formatov, ki jo zaradi velike raz-ločilne zmožnosti sposobno tudi za z.elo velike povečave. To je prva važna lastnost novih filmov, kajti emulzija ne sme poslabšati optične zmogljivosti objektivov z ozirom nn ostrino risbe in postaviti s tem meje že pri relativno zelo skromnem obsegu povečav. Druga važna lastnost, ki jc prav lako v zvezi s sposobnostjo tvoriva za povečavanje, Jo d robno zrnat oe t novih filmov, ki jo navzlic temu, da je splošna občutljivost tvoriva nekoliko zvišana, ne samo ohranjena, temveč celo izboljšana. Drobnozrnalost in razločila« zmožnost tvoriva odločata vzajemno o kvaliteti in razsežnosti povečav: dočim je od razločilno zmožnosti emulzijo odvisna ostrina risbe najfinejših detajlov, omogoča drobnozrnalost zelo razsežne jiovečave tudi majhnih izrezov, ne da bi postavo povečavo zrnovile. Novi filmi so praktično skoraj brez zrnja tor predstavljajo zaradi tega najprimernejše tvorivo za snemanje s kamerami majhnih formatov Barvna občutljivost je ostala neizpremenjena ter so na izbiro filmi z ortokromatsko in ortopankromutsko senzibilizlrnno emulzijo. Pnn-kromatski film je uporabljiv pri dnevni in pri umetni svcllobi. Njegova ' občutljivost zn rdečo barvo Jc zelo umerjena Zelo velik napredek v fahrikaeiji pomeni ludi dejstvo, da ima novo tvorivo navzlic enemu samemu sloju zelo obsežno os v e 11 i t v e n o območje. To jo leni večji kuriozum, ker so pričeli svojčas izdelovati filme z dvojno emulzijo prav zaradi večjega osvetlitvenega območja iu izboljšanja gradacije, pa se je vrnila sodni fotokemična industrija nazaj na izdelovanje cnoslojnih filmov, ki so p:i seveda v leni oziru popolnoma drugačni od prejšnjih ter glede osvetlilvenega območja in gradacijo no zaostajajo za vcčslojniin tvorivom. Ravni del karakteristične krivuljo novih filmov jc zelo dolg, da prenese tvorivo lalcšne preosvetli-tve, kakor praktično tudi pri povprečnem amaterju ne prihajajo v poštev. S takšnim tvorivom dosega uspehe tudi amater, ki ne razpolaga s svcllomcri In mu manjka tudi rutine, da hi mogel na pogled določili pravilno ali vsaj približno pravilno osvetlitev. Teoretično jo možna in neškodljiva približno 66 kratna preosvetlilev, praktično pu se osvetlitveno območje z. uporabo jiajiirjev različne gradacije in občutljivosti lahko še zelo zviša Gradacija jo kuraktcrizucija tvoriva, ki ga označujemo kot kontrastno ali mehko delujočo, kakršen je pač ravni del karakteristične krivulje, položen ali strm. Odvisna ni samo od emulzije, temveč tudi od razvijanja. In sicer od vrste in temperaturo razvijalcu, pn tudi od Časti razvijanja. Dočim je bilo potrebno pri večslojnem tvo-rivu dalj časa trajajočo razvijanje, dn Je mogel prodreti razvijalec tudi v globino razmeroma dc-bolc plasti, je popolnoma nurnvno, da moramo razvijati nove filme, ki imajo z.elo tanko svello-fiitno plast, dokaj manj časa 'Po jo pri novem tvoriva z.elo važno! V ostalem pa ga smemo razvijali nli v dozah ali pn tudi v sltotlclnli, knkor smo pnč vajeni Prav tako je pnzili nn temperaturo razvijalca. Cim lojtlcjši Jo razvijalec, lem bolj moramo skrajšati čas razvijanja Tudi ustnljovanjc, Upiranje iu sušonjo potoka zaradi tanjše svello-čulne plasti mnogo hitreje, kakor pri večslojneni tvorivu. Da olajšamo delo in da no bo nepotrebnega kvarjenja tvoriva, bomo navedli čas razvijanja za nekatere vrste razvijalcev, ki pa velja samo za razvijanje pri normalni temperaturi. Pri zvišanju topline razvijalca je za vsake 3° skrajšati navedeni čas razvijanja za 20—25%, Prav tako je važno, da velja prvo število za svež, ali le malo rabljen razvijalec, drugo število pa za razvijalec, ki je že nekoliko izrabljen. Kina! v patrom Flnnl — raztopina Atoma I..... Rod i na I I : 20 . . Rodinal I : 40 . . Metol-hldrokinon Zaščitna plast proli obslreli je ostala ista. kakor je bila pri prejšnjem tvorivu. Z novimi filmi je usvar|eno zlasti za lastnike malih kamer idealno Snemalno tvorivo, ki pa navzlic izredno dobrim lastnostim ne daje amaterjem koncesije, da bi grešili nekaznovano pri obdelovanju tvoriva Takšnega filma, ki bi odpuščal grehe amaterjem, do sedaj še nI na trgu. Zato in da ne bo razočarani, smo opisali nove filme nekoliko obširnejše. Za laslnikc kannr večjih formatov ostane seveda večslolno tvorivo slejkojircj docela primerno zn snemanje, čeprav veljajo navedene odlike novih filmov ludi zanje 8 10 10 5 10 3 do 10 minut 12 ., 12 „ ti „ 12 ., .. 4 Naša društvu Fotokluh Ljubljana. Program za tekoči leden: v torek običajno predavanje, \ pelek kritika jirodloženih slik. Spod Velikonočni športni spored V nedeljo popoldne, ko so sc vsi ljudje pridno udejstvovali pri zabavanju, pri kozarcu dobrega vina in okusni jedači, so morali nogometaši tekati za žogo na igrišču SK Ljubljane. Hermežani niso bili svojeglavi, pa so ustrežljivo sprejeli ponudbo SK Ljubljane, naj svojo prvenstveno tekmo s Ča-kovčani odigrajo na njenem igrišču. Take skupne prireditve so prav priporočljive, pa bi bilo želeti, da bi sc drugič klubi, ki bodo na istem mestu, kot so bili v nedeljo Hermežani, ravnali po šišenskem vzgledu. ZSK Hermes : Čahovečki t: J Čakovčani so letos nenavadno dobri — nc samo doma, tudi na tujih igriščih. Zadnjič so v Mariboru napravili pravo robinzonado, saj so porazili moštvo I. SSK Maribora, ki je doma skoraj nepremagljivo, kar s 3 :0. Hermes, ki je že zadnje čase v svoje moštvo vpeljal prccej novih, mladih moči, na prvi pogled proti vigranim Čakovčanom ni imel posebnih šans. Bolj pa. ko sc jc igra razvijala, bolj jc postajalo jasno, da Čakovčani s Hermežani ne bodo utegnili delati tako kakor maček z mišjo. Čakovčani so igrali sicer bolj povezano, tudi startali so boljše, vendar je bila zlasti igra njihovega napada po originalnosti zamisleka v akcijah daleko za hermežansko. Čakovčani so igrati solidno, krepko — pa precej težaško, šablonasko. Le izredni smoli in nervoznosli šišenske prednic vrste gre pripisati, da so smeli odnesti iz Ljubljane svojo točko. SK Pro Gorizia : S K Littbliana 4:2 Druga in glavna tekma je bilo srečanje med SK Ljubljano in SK Pro Gorizio. Goričani so nastopili v tejle postavi: Visintin II.-Blason-Cumcr, Pittassi—Rossi—Ciafarin. Clvapuhn—Rcscn-Bo-nanscia—Campana—Paulin. SK Liubl|ana jc postavila mlajše moči: Pogačnik-Zitnik-Bertoncclj Stanko, Slapar—Pupo (Boncelj)—Vodišek, Janežič (Lah)—Cankar—Lah (Gomezel)—Čebohin—Erber. Prve četrt ure je napadala Ljubljana tako, da so bili gostje popolnoma brez besede; dovoljena jim je bila samo obramba. Vendar so zabili vodilni gol po starem reprezentantu Bonansei. Kmalu nato je Pupo izenačil po enajstercu 1 : t. Vodilni gol je zabil iz težke pozicije Čebohin 2 : 1. Gostje so nalo po krivdi Ljubljane, ki jc imela absolutno premoč, in je prevladovala na terenu, kadar je igrala na tleh (vselej le 5—10 minul) razvili do kraja svojo visoko igro, ki jim je prinesla pozneje še tri uspehe Najorej so izenačili, nato rabili tretji gol in za nameček pritisnili še četrtega Prišli so v Ljubljano ojačeni in pokazali dokaj dobro igro, pravi italijanski nogomet, kjer v igri ni zadržavanja: skoraj vse žoge so oddajali voley. ostro so štartali in se od začetka do kraja pošteno borili. Njihova požrtvovalnost jc bila zelo vzgledna. Imajo nekaj premetenih in ostrih strelcev, ki so pred golom od sile nevarni. Gole so zabili: Bonanseia dva ter Resen in Campana po enega. Ljubljana je izgubila brez potrebe, mesto da bi bila parirala Goričanom visoko igro z nizko ter jih zmedla — tehnično superiozna — s kratkimi pasovi, je podlegala vselej znova njihovemu načinu, ki mu seveda ni mogla bili kos. Ncdgurna jc bila ožja obramba s Pogačnikom, ki pri dveh golih nima čiste vesti Tudi halfbmja jc igrala brez pravega ognja, povsem zase, brez kontakta z prvo črto in zaledjem. V napadu ni bilo volje in mlade moči so povrh drugega v nasprotnem šc«tnajstercu desetkrat preveč kavalirske. Treba je vendar tudi štartati! Naj to stvar novi napadalci dobro preu-darijo do prihodnje nedelje! Čc v tekmi z Jugoslavijo ne bodo štartali, ne bodo zabijali kaj prida golov. Sodil i« objektivno g. Vrhovnik. Občinstva je bilo ca. 1500. Mariborski spori | Prekinjeni derby I SSK Maribor : SK Železničar 1 : 1 (1 : M prekinjeno v 27. min. 2. polfaRS Današnja, napeto pričakovana prvenstvena tekma med starima rivaloma ni naredila usluge mariborskemu športu. Zopet se je na igrišču dogodil neljub in nešporten izpad, povzročen po branilcu SK Železničar, ki ga je sodnik kaznoval z izključitvijo krivca. Ker pa ta nikakor m hotel zapustiti igrišča in je poleg tega še del občinstva zavzel grozeče stališče, m sodniku preostalo drugo, kol da je prekinil in odžvižgal igro. 'Zopet se bo r. zadevo moral baviti kazenski odbor LNP in Maribor bo kmalu pridobil žalosten re-nome. štajerske Barcelone. Vodilne osebnosti mariborskega nogometnega športa se morajo resno pričeti baviti z ustvaritvijo znosnejše atmosfere, ler športnega sožitja klubov. Na športnih igriščih naj se goji šport v pravem pomenu besede in kmalu se bodo zopet povrnili stari prijatelji nogometa in privedli tudi novih pristašev, s tem pa bo tudi ponovno podana materijelua podlnga za delo klubov. Treba pa je nujne in temeljite remedure! Tekma je pričela s precejšnjo nervozo obeh akterjev. V 5 minutah diktira sodnik prosti strel zaradi faula proti Žel. Kornfeld krasno strelja iu Miloš v teku podaljša v gol, 1 : 0 zn Maribor. Takoj za tem sc ponovi ista situacija pred golom Maribora, težko žogo obrani vratar M. Marguč. Pavlin prenese idealno žogo pred gol M., toda center Ž. jo z glavo zabija preko prečke. Po 2 kotih proti M. je poškodovan štaleker v karam-bolu s Srbinom, ter zapušča igrišče za cca. 10 minut. Mariborov napad zopet igra neproduktivno igro. skuša osvajati teren z igro notranjega tria in zanemarja svoja krila, od katerih je posebno desno zelo prodorno in nevarno. V 25. minutah diktirani prosti strel proti Mariboru zaradi Tanla, izpremeni Paulin v izravnalni gol 1 : 1. V drugi polovici igre igra Maribor bolje in ima terensko nadmoč. Tudi Žel. se nudijo lepe prilike za povišanje skora. posebno ena je bila nevarna, ko je Pavlin krasno prenesel žogo visoko pred gol. toda desna zveza Žel. v teku z glavo ostro zabija lik poleg gola. Maribor doseže po prostem strelu Se en gol, toda sodnik ga pravilno zaradi offsida ne prizna. V 27. min. sledi že navedeni incident, po katerem sodnik g. Deržaj iz Ljubljane odžvižga igro. Obe moštvi sta se sicer očitno trudili, toda igra obeh ni mogla zadovoljiti. Tudi se je igralo ostro ter sodniku, z ozirom na vladajočo atmosfero ni preostalo drugega, kot da je strogo od- žvižgal tudi vsak jioizkus nefairnese. G. Deržaj je imel težko delo, toda držal je igro povsem v rokah. V predtekmi je rezerva Železničarjev v lepi in koristni igri zmagala nad močno pomla-jeno rezervo Maribora kar z 7 : 2 (2 : 0) ter osvojila 2 važni točki. Soliden sodnik je bil g.. Jančič. S K Jugoslavijo (Celie) s SK Mar8 5 : 5 (21 2) Jugoslavija je igrala s petimi rezervami, vendar js dal prav dobro igro, v kateri se je posebno odlikoval desni branilec. Če ne bi domačini imeli izredne smole, bi gotovo zmagah nad nasprotnikom z vsaj dvema goloma razlike. Gostje so igrali v prvem polčasu dobro v drugem pa precej razbito. Gole so streljali za domače Steblovnik, Ludi III., Steblovnik Lado, Osolnik, za goste pa Žigom in Perko. Ljubljanska kronika Poroka. Včeraj se je kapelici Liehtenthurno-vega zavoda |>oročil g. Jože K e s s 1 e r , urednik .»Slovenskega doma« z gdč. Valerko S u š n i k o -vo, hčerko pokojnega ministra Antona Sušnika. Poročil ju je univ profesor dr. Fran Ks. Luk-man. Našemu uredniškemu tovarišu želimo mnogo sreče in božjega blagoslova I Ob obletnici smrti p. Hugolina Sattnerja. V sredo 20. aprila potečejo štiri leta. odkar je umrl naš slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner. Ob 7 zjutraj bo v frančiškanski cerkvi sveta maša za pokojnega, pri kateri bo pel Sattnerjev zbor izključno njegova dela. Vabimo prijatelje in znance, da se svete maše udeleže. Nesreče med prazniki. 65 letna Alojzija Oj-sterškova. zasebnica z Ižanske ceste 53, je svojim vnukom razkazovala izložbe v Stritarjevi ulici. Eden izmed malih vnučkov pa se je iztrgal njenemu varstvu ter hotel steči na nasprotno stran ulice pogledat še drugo izložbo. Tedaj pa je prav mimo privozil tramvaj in uboga babica se je za svojega vnučka tako ustrašila, da je stekla za njim, ga je ujela in ga naglo pahnila v stran, pri tem pa je sama padla pod tramvaj. Poškodovala se je nad levim ušesom, kjer si je pri jiadcu prebila lobanjo ter dobila hude notranje jioškodbe. Vnuček je po zaslugi svoje babice ostal nepoškodovan. Babico je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno. — V soboto zjutraj je padla svoji materi iz naročja enoletna šoferjeva hči Nada Pur-katova z Žabjeka 3, ki je dobila resne notranje poškodbe. Malo kasneje pa je reševalni avto prepeljal s kolodvora železničarja Valentina Štem-bala iz Rožne doline, ki mu je tračnica jiadla na nogo in mu jo zlomila. — V nedeljo je bil v ulici Pod hribom v Zgornji Šiški napaden 16 letni dijak Aleksander Erman. Nekdo ga je zabodel z nožem v vrat. K sreči poškodba ni nevarna. — V ulici Ob Zeleni jami je neznan avto podrl (4 letno Ivano Oblakovo iz Most. Oblakova si je zlomiln nogo. — Na Kralja Petra trgu je. v sobi padla in si zlomila nogo zasebnica Helena Gahri-jelčičeva. — Žena ljubljanskega peka Ivana Biz-jakova se je v nedeljo peljala s kolesom iz Mednega proti domu. Malo pred Cirmanovo gostilno pa jo je podrl neki avto. Pri nesreči ji je počelo stopalo leve noge. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Zopet je imel Herschel prav. Ko smo v 'Slovencu.' napovedali, da bo za velikonočne praznike dež in sneg, nam mnogi niso verjeli, češ, da se Herschel dostikrat zmoti. Res je, da so naše vremenske prerokbe, ki temelje na sto let starih Herschlovih napovedih, včasih zmotne, v večini primerov pa le drže. Za letošnjo Veliko noč je imel Herschel kar prav. Oblačno vreme je bilo že v soboto, v nedeljo pa kar ves dan, proti 6 je pričelo celo rahlo deževati, ponoči pa je znatno rosito. Davi pa so Ljubljančani debelo gledali, ko so videli, da ne samo dežuje, temveč med dežjem tudi sneži. Na travi je sneg celo nekaj časa ostal. Popoldne sta sneg in dež ponehala. Tudi lani smo imeli na Velikonoč podoben vremenski pojav. Velik požar pri Liliii Na veliko nedeljo zjutraj okrog 5 je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Vojka Šribarja v Gradcu pri Litiji. Plat zvona iz litijskega zvonika je v par minutah spravil na noge litijske gasilce, ki so nemudoma potegnili motorno brizgalno čez savski most ter jo s težavo namestili na bregu Save ob Samsovi žagi. Ker je bilo v skladišču par tisoč kilogramov sena, je bilo vst takoj v plamenih ter je kljub neumornemu gašenju ostalo samo golo zidovje. Gasilce je vodil poveljnik Zapušek ter so se šele okrog poldneva vrnili od gašenja. Požar je na. tal najbrž zaradi tlenja oglja, ki so ga vozniki prejšnji dan pripeljali v skladišče. Nekaj oglja najbrž še ni bilo čisto ugašenega. Škode je okrog 50.000 din, g. Sribar pa je bil zavarovan za 20.000 din. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi bila v veliki nevarnosti Samsova parna žaga in poslopje, v katerem je pošta Pri požaru se je nabralo mnogo radovednežev, ki bi bolje storili, če bi gasilcem pomagali pri gašenju. Požar pri Gušlanm Na veliki petek okrog 4 popoldne je začela goreti hiša posestnika Ivana Gostenčnika p. d. Mraka na Selovcu pri Guštanju. Ogenj, ki je izbruhnil iz dimnika, se je z neverjetno hitrostjo razširil po vsej hiši m odtod ua gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli sosedje, ki so rešili živino, nekaj živil, obleke in oprave. Gašenje je bilo onemogočeno zaradi pomanjkanja vode. Pogorelo je vse do tal Škoda je občutua in je le deloma krita z zavarovalnino. ^~~KROJAšKEGA POMOČNIKA za boljša dela takoj sprejmem. Košorok Alojz, Sevnica ob Savi. Mariborski drobiž Maribor, 18. aprila, -f Dr. Ferdo Ijoiii. Včeraj popoldne je nenadoma umrl za pljučnico, v svojem stanovanju v Prečni ulici 3, mariborski odvetnik dr. Ferdo Lašič. Smrt ga je pokosila v starosti 58 let. Pokojnik je bil poprej dolga leta odvetnik v Ormožu, jircd nekaj leti pa se je preselil v Maribor, kjer je bil znana in ugledna osebnost. Zapušča poleg soproge še dvoje otrok, sina in hčerko. Pogreb pokojnega dr. Ferda Lašiča bo v torek, 19 apr. ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Naj počiva v miru, preostalim naše globoko sožalje. Volivni odbor sdruienih slavonskih organizacij vabi člane Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev druge volivne edinice (drugi in tretji okraj) na zborovanje, ki bo v torek, dne 19. apr. ob 20 v mali dvorani Narodnega doma. Smrtna kosa. Med prazniki jc imela bela žena v Mariboru obilno žetev. V Radvanju je umrl popularni gostilničar in posestnik ter upokojeni železničar Franc Kranjc, star 62 let. — Na Rad-vanjski 6 je pobrala smrt hišnega posestnika Kocbeka Ivana, starega 62 let. — Visoko starost 85 let je dočakal mizar Vincenc Purgaj, ki je umrl v mariborski bolnišnici. V Slovenski ulici št 40 je umrla 81 letna zasebnica Ruda Tekla. — Svetila jim večna luč! Vlomilci so se udejstvovali med jirazmki v pisarni cementnih izdelkov Rogač v Tattenbachovi ulici Iskali so denar, prebrskali in razmetali so vse, niso pa našli ničesar posebnega: odnesli so namreč samo 4 jajca, staro uro in klešče, vse skupaj vredno 40 din. Mestno kopaliUe bo danes zaradi popravil zaprto. Naročajte se na »Ponedeljski Slovenec« NAUMANN Velikonočni prazniki v Mariboru Zadnja leta smo se žc nekam navadili, da jc za velikonočne praznike vedno slabo vreme. Tudi letošnji niso bili nič boljši, dasi je jutro velikonočne sobote obetalo najlepše sončne dneve za praznike. Zvečer pa je že zopet deževalo, vso včerajšnjo nedeljo se je nebo čemerno držalo, v noči na ponedeljek pa je začelo na vse kriplje snežiti in je padal sneg še danes ves dan. Pobeljeno je vse, kakor za božične praznike, v višavah na Pohorju pa je zapadlo snega skoraj za pol metra. Smučarji, ki so v precejšnjem številu odšli za praznike na Peco in Senjorjev dom, bodo imeli najlepšo smuko Drugače pa so potekali prazniki mirno in brez razburljivih dogodkov. Velikonočnih procesij v soboto sc jc udeležilo ogromno ljudi. Glavno procesijo v stolnici je nekoliko motil dež, vendar se |e izvršila po običajnem sporedu okrog cerkve na Slomškovem trgu. Slovesnosti Vstajenja in procesije, ki jih jc opravil prevzvišeni knezoškof dr I. Tomažič ob asistenci stolnih kanonikov, so se udeležili predstavniki mariborskega javnega življenja z županom dr. Juvanom, okrajnima glavarjema dr. Šiško in Eiletzom ter s predstojniki vseh mariborskih uradov in ustanov na čelu Nastopila je v procesiji ludi častna četa tukajšnje šole rezervnih častnikov in četa topniškega polka z vojaško god-bo. Rahel dež, ki je rosil v soboto, tudi ni mogel preprečiti običajnega zažiganja velikonočnih kresov. Po vseh vrhovih Slovenskih goric, po obronkih Pohorja in Kozjaka je žarelo nešteto kresov Velikonočna nedelja je izvabila v okolico ogromno število meščanov, zato pa je bilo danes tam vse pusto in prazno, lokali v mestu pa prepolni Kolesa Motorji nadomestni deli S. Rebolj a drug Ljubljana. i DROGERIJA JI v prometni ulici nekoga glavnega mesta ■ NAPRODAJ. Obširne koncesije, lepa nio- ■ dema oprema s cclokup. kurentnim skla-2 dščein Pismene ponudbe pod šifro: »Radi g bolesti« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Vsemogočni je odpoklical k Sebi našega ljubljenega očeta in soproga, gospoda dr. Ferdo Lašica odvetnika v Mariboru Na njegovi zadnji poti ga spremljamo v lorek, dne 10. aprila ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v sredo ob pol devetih v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 17. aprila 1938. Žalujoča žena, otroka in sorodniki Zapustila nas je za vedno naša srčno ljuba sestra, svakinja in teta, gospodična Ivanka Gregorec previdena s sv. zakramenti za umirajoče. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 20. aprila ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Zvezdarska ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Jakoba dne 27. aprila ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 18. aprila 1938. Rodbine Gregorec, Klešnik. Bog je danes poklical k Sebi po večno plačilo našo dobro, skrbno ženo, mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo Pavlo roj. Feldkirchner Pogreb blage pokojnice bo v sredo, 20. aprila 1938 ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana VII., Podrnil-ščakova ulica 29, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. aprila 1938. Žalujoče rodbine: Sepin, Rainer, Dežman in ostali sorodniki.