st. 32 (1878) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek. 8. avgusta 1985 Cena: 50 din 13 februarja 1975 je bil tist odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI * SREČANJE X- !NTERNIRANCEV * IN VOJNIH { UJETNIKOV * V ADLEŠIČIH l adlešič.i - V tem prijetnem * * ^okranjskem kraju so v nedeljo *■ Poldan v organizaciji krajevne * I iN^aDmZaC,Je Združenja borcev ★ | *.>•, 'n sekcije internirancev Adi- j J* f Pr'Pfavili tradicionalno sre- * ^ anje internirancev, vojnih uje- ■* i ni ov in vseh prijateljev Bele kra- J ^ "te. Po sprevodu borcev, aktivis- * ^OB, pevcev, tamburašev, in * ^ ie na zbornem mestu govo- * J " 'van Požek iz Črnomlja. V kul- * •rlurnem ----------- 1 , , * * rnem Programu so sodelovali S^' zb°t, folklorna skupina, ta-*pr Uraš' 'n recitatorji iz Adlešičev. Jobaznovan.ie so svojo prisotnostjo ^ °8atili tudi predstavniki pob-J atenih hrvaških krajevnih skup-1t °st! bukova Gorica in Prilišče, gostitelji pa so tokrat pogrešali *bl°Je Prijatelje iz KS Stara Lju- * Jti|Ja"a- proslavi, ki sojoposve- * . °"letnici osvoboditve, so bili ^ ★nik' Predstavniki karlovškega ted- ★ ★p a ln radia Karlovac, ki so imeli J .„Vl "eP°sredni radijski prenos iz * {te«a belokranjskega kraja. J ***** S. D. ★ :***************** POKAL PRVAKU IN REKORDERJU — Šentjernejska dolina je v soboto in nedeljo praznovala stoletnico konjskih dirk. Medštevilni-' mi prireditvami (več o tem na 10. in zadnji stranij je bi! osrednji dogodek nedeljsko konjeniško tekmovanje z glavno točko, prvenstvom Jugoslavije za 3 do 12-letne kasače. France Popit, predsednik častnega odbora prireditve in predstavnik pokrovitelja, predsedstva skupščine SR Slovenije, izroča pokal novemu državnemu prvaku Branku Puharju iz K K Ljutomer, ki je z Rebeko v nedeljo postavil tudi nov rekord šentjernejskega hipodroma. (Foto: B. Budja) KONCERT V FRANČIŠKANSKI CERKVI NOVO MESTO — V četrtek. 15. avgusta, ob 20. uri bo v frančiškanski cerkvi v Novem mestu koncert, na katerem bosta skladbe izvajala violinist Alfredo Marcosi in organist Hubert Bergant. Vstopnine ne bo, pač pa bodo zbirali prostovoljne prispevke za obnovo orgel. - ZLATA HARMONIKA V HOTELU KANDIJA NOVO MESTO — Zlata harmonika Ljubečne, kakor se imenuje tekmovanje za najboljšega »frajtonerja« na Slovenskem, letos poteka najprej z izbirnimi nastopi; najboljši s teh se bodo kmalu pomerili na Frankolovem, kdo pa je prvi mojster diatonične harmonike, bo znano na zaključni prireditvi 1. septembra v Ljubečni. doslej je bilo že devet izbirnih tekmovanj (med drugim tudi v Sevnici), deseto pa bo v soboto, 10. avgusta, na gostinskem vrtu hotela Kandija v Novem mestu. Kmetijstvo na pravem mestu Panskih dokumentih novomeške občine so dali kmetijstvu ustrezno mesto — Vrsta nalog za povečanje tržne kmetijske proizvodnje____ pj^0 MESTO — Preteklo sredo so bili na obisku v novomeški občini Mij Seene*’a P'ana občine za to obfin ^e. ter 0 kmetijstvu v planih e do leta 1990 do 2000. V M sPremt°Vu'1'. mestu so skoraj nared ga de)6111 'n dopolnitve prostorske-iztekaj3, ru*benega plana občine za ga je ° e se srednjeročno obdobje, ki izvr5neaVrn'*a komisija republiškega val načf? SVeta’ ker ni dovolj upošte-liljijj C a 0 varovanju kmetijskih ze-P°Pravili 3Jbol-i sP0me točke so Pribiij°|.'*' obvez«'-.5c F>rcmajhni, da bi izpol-° tolik 'Z republiškega dogovora. najbo,jji ° ,e^e 'etos’ pridelek ni Ovorud Milan Kneževič je v ne Smc^a’. odstopanj od pla-VSe a8ro„v "b saJ Kjer so upoštevali 'n pri S0 lUdl rczulla,i ^ Planskjj,dri,0sl kmetijstva v občini? "kunientih je našlo us- 'az na ,*» fcon, eP ledna bo vreme le- in ž* _ . '5una m vret "ekoliko topleje. SAMOVŽIG KRIV ZA KATASTROFALNI POŽAR? — Ognjena ujma, kije v noči na minuli četrtek in nato še ves dan tja do petnajste ure pustošila po Krkinem tozdu Zelišča v Bršljinu, je po doslej znanih podatkih povzročila za najmanj 530 milijonov din škode. Med tistimi, ki so prvi prihiteli na mesto požara, so bili vojaki iz vojašnice Milana Majcna; ti so tudi prispevali levji delež, da posledice niso še večje. Takole so vojaki v četrtek dopoldne, ko je še besnel ogenj, praznili prostore in omogočali gasilcem dostop v notranjost, hkrati pa skušali rešiti, kar seje še rešiti dalo. Tega pa ni bilo veliko. Več o doslej najhujši ognjeni tragediji na Dolenjskem na 11. strani. (Foto: B. Budja) Ni vinograda brez Škode Zimska pozeba je v brežiški občini povzročila za blizu 945 milijonov dinarjev škode______________________ BREŽICE — Zimska pozeba je 1.900 vinogradnikom v brežiški občini prizadejala katastrofalno škodo. Najbolj so prizadete nizke lege na Bizeljskem, kjer je tudi največ vinogradnikov in po toči leta 1982 tudi predlanskim še ni bilo normalnega pridelka. Na 346 hektarih vinogradov v brežiški občini jepozebapovzročila nad 90-odstotne poškodbe, nad 75 odstotkov je poškodovanih 350 ha vinogradov in nad 50 odstotkov 133 ha vinogradov. Ni vinograda, kjer zimska pozeba ne bi »vzela« vsaj polovico predvidene--ga pridelka in pustila tako hude poškodbe, da ne bi bila potrebna obnova. " Že februarja so pripravili predavanja na Bizeljskem, v Brežicah in Sromljah, kjer so seznanili vinogradnike, kako oceniti škodo na poškodovani trti in kako trto rezati. Med rezjo marca so pomagali na 23 krajih bizeljsko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša. Prihodnje leto bo kritično za vinogradnike, posebno za tiste, ki • Občinska komisija za ocenjevanje zimske pozebe v vinogradih, ki jo vodi Alojz Kunej iz Slovina, je ugotovila, da znaša skupna škoda blizu 945 milijonov din. O škodi, ki znaša 15,6 odstotka »kosmatega« družbenega proizvoda brežiške občine lani, je občinski izvršni svet obvestil republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po enotnih merilih tega komiteja so tudi ocenjevali škodo, kf je največja pri 1200 neorganiziranih vinogradnikih (okoli 444 milijonov din) in pri 700 kooperantih Slovina (407 milijonov din). Skoda po spomladanski pozebi, ki jo povrne zavarovalnica, je ob tem zanemarljiva in tudi težko dokazljiva. jim je vinogradništvo glavna dejavnost. P. PERC Rudnik končno na boben? Sevniški IS: preprečiti nadaljnjo izgubo SEVNICA — Je bilo vse skupaj le odlaganje zanesljive smrti za blanški rudnik nekovin v ustanavljanju? Občinski izvršni svet seje minuli petek seznanil s polletno izgubo in menil, da tako ne gre več dalje. Rudniku ne pomaga več nikakršna računovodska telovadba. Ples rdečih številk je zanj vse neugodnejši. Skupna izguba, ki jo je na seji navedel v.d. direktorja Lojze Motore. znaša • V načrtih sevniške občine pred deseletji naj bi rudnik pomenil način za prestrukturiranje gospodarstva za izkoriščanje velikih količin kozjanske mivke. Celo s Švicarji so se pogovarjali o nekakšnem plinobetonu, posebnih ploščah, ki naj bi prinesle pravcato revolucijo v gradbeništvo. Domače gospodarstvo je najprej ustanovilo konzorcij. Nazadnje so z zamudo zgradili n a Blanci separacijo za mivko. Zanimivo je, da le-ta izredno dobro dela, čeprav zaradi majhne prodaje nedonošenčka ne more živeti. SEVNICA — V ponedeljek so se sestali ustanovitelji Rudnika Blanca v ustanavljanju: KS Sevnica, IGM Sava Krško in Projekt Maribor. Predočeno jim je bilo stališče občinskega izvršnega sveta. Ker je sanacija, predvidena konec minulega leta, propadla, jim preostane dvoje: da vso izgubo pokrijejo ali pa rudnik likvidirajo. Na samoupravnih organih se morajo odločiti do konca meseca. Izhod za rudnik bi bil, če bi lahko zmogli nadaljnjo stopnjo predelave kakovostnejših peskov za livarstvo in steklarstvo. Za to bi bila potrebna znatna vlaganja. Bojazen je, da bi ob likvidaciji kdo od drugod blanško separacijo ugodno kupil in jo odpeljal. Kaj sedaj, to je pred kratim tehtal zbor upnikov. Če se je odločil za razprodajo in torej neslavni konec tega rudarstva, ali so našli kakšno rešitev pet minut pred dvanajsto, o tem bomo še poročali. A. ŽELEZNIK 52,863.000 dinarjev, od tega v zadnjem polletju nekaj nad 2,7 milijona ob skupnem vložku okrog 100 milijonov dinarjev. Izguba, nekaj nad 47,6 milijona dinarjev za zadnji dve leti, je bila nekako poravnana med upniki. Odprtih je ostalo pičlih 5 milijonov mariborskega Projekta, ki jih je le-ta nazadnje kljub prigovarjanjem terjal nazaj. Vrsta drugih kolektivov je za večino izgube namreč pristalo na sanacijo. Kot rečeno pa se je vse sesulo kot peščeni grad. PODELILI BODO OSEM PLAKET TREBNJE — Delegati trebanjske občinske skupščine so na nedavni seji potrdili, da prejmejo letošnja občinska priznanja Miha Bregant, Peter Deu, Lado Javornik, Maks Kurent, Peter Podobnik, Igor Slak, Janez Vidic in Niko Vranešič. Vsi bodo prejeli plaketo občine Trebnje, ki jo bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku v začetku septembra. Naključje ali še kaj? »Ko smo v petek, dan po požaru, pregledovali notranjost pogorišča v Krkinem tozdu Zelišča, nas je vse presenetila izredna gasilska opremljenost objekta, ki pa se je, žal, izkazala popolnoma brez haska«, je bilo na nedeljski izredni seji novomeškega izvršnega sveta slišati enega od razpravlja/cev. Po tem in še nekaterih podobnih spoznanjih, ki jih je prineslo divjanje ognja v Bršljinu, je nenadoma postalo povsem upravičeno vprašanje, koliko se dandanes, vsaj v Novem mestu, sploh splača investirati v protipožarno zaščito objektov. Neizpodbitno je namreč, da so prav v tovarni zdravi! doslej izredno veliko, vsaj za novSmeške razmere, investirali v protipožarno zaščito, da so svoje objekte opremili s sodobnimi signalnimi napravami, ki se oglasijo, kot je nekdo dejal v šali, že ob kajenju cigarete. Kako je torej mogoče, da je vsa ta silna tehnika odpovedala prav v najpotrebnejšem trenutku? Razlaga je sicer jasna, vprašanje pa je, ali je tudi zadovoljiva. Ob popoldanskem treskanju in grmenju so odpovedali ne le javljalci požara, pač pa celoten alarmni sistem, tudi telefonska centrala in računalniški terminal. Koliko je tak pojav za povsem običajno nevihto sprejemljiv, naj ocenijo drugi, dejstvo pa je. da je takšnih izpadov v Novem mestu (o tem bi veliko vedeli povedati tudi poštarji) nenormalno veliko. Kot rečeno, o tem naj razmišljajo za to poklicani, prav tako pa tudi o tem, zakaj se niso javljalci požara in alarmni sistem ob četrtkovem požaru po izpadu električne energije preklopili na rezervni akumulatorski vir. BOJAN BUDJA Zapisniki, žal, ne krpajo streh Zadnji rok za odpravo napak v soseski ob Cesti herojev je 31. avgust NOVO MESTO —Sredi aprila letos smo v našem listu pisali o tem, da je nekaj družin iz stanovanjske soseske ob Cesti herojev v Novem mestu pol leta nazaj prenehalo plačevati stanarino, da bi odgovorni vendarle kaj ukrenili, da stanovalcem ne bi ob vsakem dežju kapljalo na glavo. Kakšni so izgledi, da se zadeva spravi z dnevnega reda? Težko reči. Pripravljenost za odpravo napak v Pionirju menda je, posebno v novomeškem tozdu. Kjer in kolikor bo mogoče, bo pomagala tudi stanovanjska skupnost. Toda če vemo, da na omenjenem sestanku predstavniki Pionirja niso imeli v rokah še niti podatkov ljubljanskega zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij o tem, zakaj streha pušča, še manj pa seveda načrta sanacije, je težko ne dvomiti, da bo 31. avgusta res vse, kot bi moralo že davno biti. Čas V skoraj treh letih bivanja v bloku so bila namreč kot bob ob steno vsa opozorila, pritožbe in prošnje, naj jim odpravijo napake in pomanjkljivosti v stanovanju. Teh v soseski nasploh kar mrgoli, še posebno manj usodnih, kot so za dež prepustna streha in stropi. SGP Pionir, ki je sosesko gradil, predvsem njegovega krškega tozda, niti novomeška stanovanjska skupnost nikakor ni mogla pripraviti do tega. da bi stanovanja spravil v normalno stanje. Vse seje vedno končalo z ogledom posebne komisije na kraju samem in zapisnikom. Konec junija je bil v Novem mestu še en od cele vrste sestankov o tej zadevi. Na njem so se poleg prizadetih končno pojavili tudi predstavniki vseh »grešnikov« — tozdov, ki so sosesko gradili. Pionirju so povsem jasno in glasno povedali, daje konec odlašanja z odpravo napak v »Plavi laguni«. • Kot skrajni rok za odpravo vseh napak in pomanjkljivosti v soseski (ne le najbolj problematičnega puščanja streh) so določili zadnji avgust 1985. Ce Pionir do tega datuma zadeve ne bo uredil, bo stanovanjska skupnost ne - glede na zdajšnje bistveno zglednejše sodelovanje s SGP Pionir prisiljena poiskati drugega izvajalca popravil, račun pa bo seveda izstavljen Pionirju. Hkrati je bil Pionir posebej opozorjen in zadolžen, da posameznim stanovalcem pove datum dela v njihovem stanovanju in se tega tudi drži ter da opravi vse v naj-krajšem času. __________________ Blck vseljiv v septembru Končna cena kvadratnega metra stanovanja bo med 75 in 80 tisoč dinarji NOVO MESTO — V drugi polovici septembra bo v stanovanjski soseski Irča vas-Brod, kjer poteka ta čas edina družbeno usmerjena blokovna gradnja v Novem mestu, dograjen nov blok s 85 stanovanji. Gradnja bo trajala mesec dlje, kot je bilo dogovorjeno, za to paje krivadol-ga in huda zima ter izredno neugodno vreme vso pomlad. Začenja se dogovarjanje za končno ceno kvadratnega metra stanovanja, ki bo med 75 in 80 tisočaki, medtem ko imajo soinvestitorji v pogodbah okrog 55 tisoč din za kvadratni meter. Podražitev, ki seji ni dalo izogniti, je precejšnja, vendar pa končna cena v primerjavi z drugimi mesti še vedno ni pretirano visoka. Kupce stanovanj bodo zaradi podražitve dodatno kreditirali. Za naprej pa sta prav tako v soseski Irča vas-Brod že prodana dva bloka, ki bosta vseljiva konec prihodnjega leta. Programirana končna cena kvadratnega metra teh stanovanj bo med 120 in 150 tisoč dinarji. pa bi bil, da Pionir popravi svoje grehe, saj so »v igri« navsezadnje velika družbena sredstva in ljudje, stanovalci v teh stanovanjih', ki jim zaradi napak priznana nekaj mapjša stanarina ne bo mogla nadomestiti vseh izgubljenih živcev. Z. L. — D. NOVA TAJNICA NOVO MESTO — Na skupščini 25. julija so delegati novomeške zdravstvene skupnosti dali soglasje k izbiri Kristine Ostronič za opravljanje del in nalog tajnika skupščine skupnosti. Z delom bo pričela v oktobru, ko se bo sedanji tajnik Franc Gričar upokojil. PO RAZSTAVI SE SPOMENIK NK' BELA KRAJINA ČRNOMELJ — Nogometni klub Bela krajina se zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali pri marčevi razstavi o delovanju kluba in postavitvi spomenika, ki ga bodo 10. avgusta odkrili na stadionu na Loki. Spomenik bo stal v spomin na padle med NOB pa umrle člane in prijatelje NK Bela krajina, njegovo odkritje, povezano s kulturnim programom, pa bo ^beležijo krajevni praznik mesta Črnomelj. Pred slovesnostjo in po njej se bodo zvrstile prijateljske nogometne tekme pionirjev, članov in veteranov NK Bela krajina ter vojakov iz Črnomlja in Vipave. Osem ur direktorstva je premalo Odkar je vajeti v Temenici prevzel Š. Nemec, ni bojazni za doseganje planov TREBNJE — Poročali smo že, da so imeli v Labodovem tozdu Temenica v Trebnjem težave pri izpolnjevanju planskih nalog. Do teh težav je prihajalo že lani, zaostrile pa so se v začetku tega leta. Seveda ne v tozdu ne v delovni organizaciji niso čakali dolgo. Za začetek je delavski svet tozda že sredi januarja sprejel ustrezne ukrepe. Vodji proizvodnje in direktorju tozda so bila omejena pooblastila, že mesec dni kasneje pa je bila imenovana komisija, katere naloga je bila, da analizira stanje v tozdu in odkrije krivce za razmere, v kakršnih se je tozd znašel. V prvi vrsti so biii kot krivci slabega poslovanja, pravzaprav nizke proizvodnje, krivi slabi medsebojni odnosi. Direktor tozda in ludi vodja proizvodnje sta se sicer trudila in opozarja na napake ter odkrivala vzroke za neuspeh, toda rešitve očitno ni bilo. Za ponazoritev, v kako globoko krizo so zašli v tozdu, je dovolj zgovoren podatek o doseganju plana v januarju. V 13 delovnih dneh so izpolnili samo 19 odst. mesečnega plana. Namesto da bi izdelali 1430 jopičev za zahodnonemško firmo Gol-las, sojih izdelali le 276. Komisija, ki seje lotila dela, je temeljito analizirala stanje. V komisiji je bil vodja razvoja Stefan Nemec, pa vodja plansko-analitske službe Rozina Kum in vodja pravne službe Dmitar Perič. Kljub temeljiti analizi in tudi ukrepom, ki jih je komisija predlagala, pa v tozdu ni šlo na bolje. »Nazadnje je prišlo do tega, da so mene.ki sem v tem tozdu že delal kot direktor, doslej pa sem bil vodja erazvojne službe, spet poslali v tozd. Nikogar nočem omalovaževati, še manj želim povzdigovati samega sebe. Štefan Nemec: Direktor ni mogoče biti samo osem ur na dan. Vendar pa mora biti vsem jasno, da se direktor ne da biti samo osem ur na dan. prav tako pa ne more nihče igrati poslovodnega organa, če temeljito ne pozna tehnologije,« poudarja Nemec. Vse slabosti pa je v. d. direktorja Štefanu Nemcu uspelo odpraviti kljub slabi kadrovski zasedbi, ki je bila taka e prej, kljub visokemu odstotk"u bolniških izostankov. Rezultati so dovolj zgovorni: plani so bili v preteklih dveh mesecih, odkar je Nemec spet na čelu tozda, stoodstotno izpolnjeni. V Labodu, glasilu delovne organizacije, pa so zapisali, da je Nemcu vse to uspelo, ker je znal in zmogel izterjati odgovorno delo od slehernega delavca v tozdu. Hkrati so bili vsi delavci tudi temeljito obveščeni o vseh nalogah, doseganju planov, kvaliteti, rokih za odpremo, pomanjkljivostih pri delu. Tak način, ki bi sicer moral biti nekaj vsakdanjega, paje bil nujen. Kar 70 odst. zmogljivosti tovarne je namreč zaposlenih za tujega partnerja. Ta pa priznava zamude le izjemoma, noče pa prav nič slišati o naših slabostih in tudi slabo izdelanih izdelkov ne sprejema. Nasprotno pa kvalitetno delo in pravočasno odpre-mijanje izdelkov daje tudi domačim firmam več možnosti za enakopravno partnerstvo. Štefan Nemec, ki seje iz: kazal s tem, da je spet dvignil potapljajoči se tozd nad gladino, se zavzema za tak način dela. J. S. Najcenejši je gasilec brez dela Bo nedavni veliki požar v Krki končno dovolj resno opozorilo na težak položaj novomeškega zavoda za požarno varnost?________ 'Ljubljansko f)IS7/i() Trgovci že iščejo kupce Bitka zoper inflacijo najbrž še zdaleč ni dobljena_____________________ LJUBLJANA — Statistični podatki govorijo, da po izteku letošnjega prvega polletja prvič po dveh letih njsmo ugotovili nadaljnjega upadanja življenjske ravni, ni pa še jasno, ali gre za začasen ali stalen pojav. K temu ravnotežju med plačami in cenami je razen kmetijstva in »neba«, to je dobre letine, vsekakor prispeval tudi upad naše kupne moči. Zaloge končnih izdelkov so za 15% večje kot lani, trgovina na drobno se je zmanjšala za 10%. Po anketi zveznega zavoda za tržne raziskave se 65% proizvajalcev sooča z omejenimi mbžnostmi prodaje svojega blaga. Misel na to, kaj se lahko zgodi ob koncu leta s proizvajalci trajnih potrošnih dobrin pa tudi drugih, npr. s predelovalci mesa, kijih kopičenje zalog lahko zaduši, vzbuja jezo. Ali ne bomo spet zato, ker nočemo ničesar spremeniti na svoj račun, raje poiskali izhod v »preporazdelitvi«, to pa tako, da bomo vzeli tistim, ki imajo, in nahranili tiste, ki nimajo, da bi pomirili socialne napetosti? Ne glede na to, da bi to pomenilo nadaljnje NOVO MESTO — Novomeški zavod za požarno varnost je bil kot poklicna gasilska enota ustanovljen leta 1964. Leto kasnejejedobil prvo novo gasilsko vozilo, ki ga še danes redno uporabljajo. Kadrovsko seje nekako do leta 1982 počasi, a vztrajno krepil. Takrat je štel 47 delavcev, od tega 6 dimnikarjev. Potem je šlo vse naglo navzdol. Nikoli posebno bogat pač ni imel nikakršne rezerve za težke čase. Danes je stanje v zavodu pravza- ske interesne skupnosti za varstvo prav porazno, saj so vse bolj pičlo pred požarom zadev ni nič izboljšal, odmerjena družbena sredstva povsem saj je prej videti, kot dajeta tu zato, da zavrla vsakršen razvoj. Obstoj občin- bo zavodu ja sproti izbila iz glave za njihove pojme prevelike želje, kot pa mu resnično omogočila tak razvoj, da bo sposoben opravljati svoje naloge. Pri tem je svoje naredilo še znižanje prispevne stopnje v občini za požarno varstvo v lanskem letu in trmasto vztrajanje na njej tudi letos, čeprav je novomeška občina po požarih in požarni škodi že brez zadnjega požara v Krki v slovenskem vrhu. »izenačevanje v revščini, uravnilovko, podaljšanje agonije in ohranjanje slabosti«, je treba s takimi možnostmi računati. • Podatki o cenah za letošnji junij že na prvi pogled potrjujejo, da se inflacija umirja: cene na drobno so se junija v Sloveniji povišale »le« za 2%; enako je tudi s cenami življenjskih stroškov. Stopnja inflacije, ki je maja v Sloveniji že dosegla 86%, se je junija znižala na 78% (v primerjavi z enakim mesecem preteklega leta). Nekoliko bolj so se povišale cene storitev, ki običajno zaostajajo za cenami drugih gospodarskih področij. Cene življenjskih stroškov so bile junija za slabih 73% višje kot lani v tem mesecu. Najbolj so se podražile kulturne storitve, stanovanjska oprema in stanovanja. Problem zase ostajajo cene pri industrijskih proizvajalcih, ki se očitno ne menijo za sezonska nihanja. Tako so se junija cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povišale za 5% in so bile skoraj za 109% višje kot lani v tem mesecu. Nedvomno je umirjanje cen v industriji ta čas osrednji problem pri krotitvi inflacije. V mnogih panogah so podražitve v zadnjem letu že zdavnaj prebile magično številko 100%. Nekatere panoge so prave rekorderke. Proizvodnja žaganega lesa in lesnih plošč je bila junija letos celo trikrat dražja kot lani v tem mesecu, podobno paje tudi v predelavi kovin in pridobivanju rud barvastih kovin. In še aktualen podatek! Tudi cene pri, industrijskih proizvajalcih (podobno kot življenjski stroški) naraščajo v Sloveniji veliko hitreje kot v drugih republikah. VINKO BLATNIK • Pri tem moramo vedeti, da ima vsak gasilec najmanj bivšo poklicno šolo in polletni dopolnilni seminar in da delo ni ravno lahko. Sicer pa bi se lahko enkrat zavedli, da je za družbo najcencjši tisti gasilec in tisto gasilsko vozilo, ki čim manj ali pa nič ne dela, vsaj v osnovni dejavnosti. Letos npr. bo zavod dobil preko sisa za svoje poslovanje dokaj skromnih 45,5'milijona dinarjev. Ostalo do več kot 71 milijonov dinarjev, koliko so zapisali kot celotni prihodek v s strani sisa zahtevano tretjo, izredno skrčeno verzijo letošnjega plana, morajo zaslužiti z. lastno dejavnostjo (servisiranje opreme, požarna preventiva, posredovanje ob prometnih nesrečah ipd.), ki znaša po drugih podobnih zavodih v Sloveniji 3 odstotke, v novomeškem pa kar 40 odstotkov. Zavedati pa bi se morali, da takšna dejavnost slabi mobilnost operativne enote za primer požara. Že tako ali tako dežura v izmeni le 5,6 gasilcev (moralo bi jih vsaj 8), ker pač nimajo več ljudi. Zaradi slabih osebnih dohodkov jih je nekaj ušlo, nove pa bodo težko dobili, če bi že imeli v ta namen kaj več denarja. Gasilec je lani povprečno zaslužil 21 tisočakov, njegov kolega kje drugje v Sloveniji pa 28 tisočakov in gasilci v novomeških delovnih organizacijah, kjer jih imajo, 32 tisočakov. Poglavje zase je gasilska oprema. Zavod je z njo hudo reven. Le dobro polovico vozil imajo opremljenih z radijskimi zvezami (še pri Komunali in Cestnem podjetju je bolje). V gasilskem domu, kj je — mimogrede — potreben temeljitega popravila, razen hišnega zvonca ni razglasnega sistema za alarm. Daleč od potreb je telefonska oprema. Sistemi avtomatskega javljanja požarov, ki so že marsikje, so izven rednega delovnega časaizolirani in niso povezani s centralo v poklicni gasilski enoti. Slabo stoje tudi pri gasilskih vozilih in vsej drugi opremi. Vse to bi morali temeljito vedeti in videti, ko se bo razpravljalo o tem, kako zavod spraviti v vseh ozirih na višjo raven. O tem, da se bo to zgodilo, ne dvomimo. Zadnji požar v Krki, ki je pokazal vso bedo poklicne gasilske enote, predvsem opremljenosti in našega skupnega neodgovornega odnosa do tega (posebno oblastnikov), je menda dovolj velika šola. Z. LINDIČ—DRAGAŠ Kmetijstvo na... (Nadaljevanje s 1. strani) tni krmni osnovi itd. Da bi vse to lahko uresničili, je nujna tudi čimprejšnja kadrovska dograditev zadruge, povečati pa bi bilo treba tudi prispevek gospodarstva za intervencije v kmetijstvo. Pri investicijah naj bi imele nasploh prednost tiste, ki bodo zagotavljale osnov.no oskrbo in izvozne. V vse kmetijske plane bi morali vključiti tudi polkmete, ki so in še bodo stvarnost, smo slišali, v planu pa naj bi občina dala prednost hribovskemu svetu, češ da bo ravnina že proizvajala. To bi bila s kvalitetnimi investicijskimi sredstvi za dopolnilne de- javnosti lahko tudi rešitev, dolgoročno gledano morda celo cenejša in učinkovitejša od kakšne nove proizvodnje, za velik del delavcev IMV, je menil Milan Kneževič. Razgovoru je sledil obisk kmetij Antona Kastrevca v Bučni vasi ter Alojza Hoste in Antona Goloba v Selah pri Šentjerneju. Gostjesoobiskali tudi tozd Brazda, si ogledali rejo pitane govedi v Draškovcu ter se v TZO Šentjernej seznanili z melioracijskim načrtom šentjernejskega polja. Obisk so gostje zaključili z ogledom kartuzije Pleterje. Z. LINDIČ—DRAGAŠ NASA ANKETA Ljudje si manj privoščijo V teh vročih dneh, ko beremo, da je jadranska obala zasedena do zadnjega kotička in da se preko naših krajev valijo reke turistov, seveda večinoma tujih, bi se morali gostinci kar pretegniti od dela-Veseliti naj bi se tudi dobrega zaslužka. Pa večinoma ni čisto talfo. vsaj ne v naših krajih, ko nimamo morja, drugih zanimivosti m prednosti pa ne znamo ali ne moremo prav izkoristiti in vsiliti gosta Domači gostje pa so tako vedno bolj plitvih žepov in iz izjav za naso današnjo anketo zvemo, da si ljudje manj privoščijo, da si hrane po naročilu skoraj ne privoščijo več, skromnejši pa so kljub vročini tudi pri izdatkih za pijačo. Tudi tujci, kolikor se jih pri nas pojavi, niso prav nič zapravljivi. ANICA BOGOVIČ, natakarica v Kolodvorski restavraciji brežiškega podjetja Emona-Posavje: »Ljudje si vse manj privoščijo. To še kako občutimo tudi gostinci. Le še redki so gostje, ki bi naročali .runde'. Naši gostje spijejo znatno manj zlasti žganih pijač, kot sojih še nedavno, primerjava z leti nazaj pa skoraj ni mogoča. Naši gostje so prehodni, v teh pasjih dneh pa si žejo najpogosteje gasijo s pivom in brizganci. Malice gredo kar dobro, ker niso predrage (230 din) pa tudi dovolj pestre so.« KARLO ZRIM, vodja restavracije vodnjaku v Novem mestu: »ZaraU prometnega režima in še posebej zaraa zapore Glavnega trga ob vikendih se nas turisti nehote ogibajo. Pot do nas najdej0 le redki tujci, pa še ti se v-našo bliit*® pripeljejo ob pomoči vodiča po stransk1 ulicah. Pripravljeni smo ustreči PraV vsakemu okusu, saj nudimo vse jugo^0" vanske posebnosti, slovimo pa tudi pa vedno hladni pijači, ki sev teh vročih dne še kako prileže na našem čudovitem vrtu-Za to pa vedo v glavnem le Novomeščaru- SREČKO MURKO, gostilna Murko v Krškem: »Že od decembra lani promet tako pada, da tega ne pomnim. Včasih, ko še ni bilo obvoznice, seje pri naši gostilni kar trlo avtobusov z izletniki, ki so šli na zagrebški velesejem ali druge večje prireditve. Zdaj pa gre hrane vse manj. Vampi so najpogostejša hrana, ki jo naročajo gostje. Sem in tja gre v promet še kakšna pečenka. Po naročilu ljudje pri nas skorajda ne jedo več. Od pijač pa gredo najbolj v promet pivo in beli brizganci. PETER BADOVINAC, gostilničar * Jugorja: »Pri nas so tako rekoč vsi g°stJf , prehodni. Enkrat na teden se v naši gosta" . ni ustavijo na kosilu tuji turisti, ki so. ®* ( krožni poti z. Globtourom. Nasploh pata" | ji turisti zelo malo porabijo. Njihovaglav" na pijača je radenska. Še najboljši gostj* so Italijani, teh paje malo. Z našimi ljudi®1 je drugače. Ti si privoščijo pivo. a d0" mačih turistov je zmeraj manj.« JOŽE MULLER, gostilničar iz Črnomlja: »Lahko rečem, da zadnja leta promet v gostilni pada, kar je seveda posledica splošne draginje in padca standarda. To se vidi predvsem pri hrani, pa tudi pije-se manj, zlasti pivo, ki seje preveč podražilo. Naši glavni gostje so Črnomaljci. Imamo tudi precej poslovnih gostov, turistov paje manj, ker smo odmaknjeni od glavne ceste. V primerjavi s prejšnjimi leti so velike razlike. Včasih nismo mogli sproti ohladiti dovolj pijače, kar ni čudno, saj ni bil omembe vreden strošek plačilo pijače za omizje. Pa danes naroči,rundo', za pet ljudi...« HEDVI JAKLIČ, gostilničarka iz Šefl.J' ruperta: »Da bi bila zaradi vročine na nabito polna, se še ni zgodilo. Res PaL da je zdaj nekoliko več ljudi, ka ,( običajno. V gostilno prihajajo tudi lju J ki imajo doma dosti pijače. Pri nas skup drugimi zdihujejo nad vročino, damo največ brizgancev, pivu. brezalkoholnih pijač pa stila. Kljub porabi pa doslej ni bilo težav z oskrb^ prkov Je pripravil v soboto | juškovem travniku uspelotekmo-' Va,!Je koscev. ' Qr aSt starejših je skušal reševati * m ^*es°jedec, vendar je po nekaj dv’®nd koso. Dejal je, da bi pri- • štef ^ t*° *conca- če bi na koncu čakal bili)311 t*°*3re8a malkovčana (tega je « nK° dost' ne večerni veselici). Fantje oi ?°Zna" ^a'e- tiajhitrejši je bil Algo 'C0P°rc (v domačem hlevu je 11 dob^' 'n ^ te*et 'n hočeta 7 očetom ti T *cme,ova,<. mora pogosto prije-pjf °k’ Drugi je bil Silvo Kuhar. 3. K ,er *-amloh, 4. Mirko Muren in 5. Zupančič V Nekoliko so v zadrugi razočarani nad letošnjim pridelkom, saj je manjši, kot so ga ocenili na rastišču. Posebno slab je tam, kjer je na njivah spomladi dolgo stala voda, svoje pa so naredile še žitne bolezni, predvsem pepelasta plesen in rja plev. Kjer so bili izvedeni vsi predpisani agrotehnični ukrepi, in to pravočasno, so pridelki sicer nadpovprečni. Na tekmovalni parceli v zadružnem sektorju so pridelali kar 7.800 kilogramov po hektaru. Toda dejstvo je. da zaradi pogostih padavin spomladi vsem pridelovalcem ni uspelo pravočasno zaščititi posevkov, v takem vremenu pa tudi sredstva za zatiranje plevela niso bila dovolj učinkovita. • V zadrugi ocenjujejo, da je bil povprečni pridelek pšenice v zadružnem sektorju okrog 3.200 kilogramov na hektar. Manjši je bil tudi pridelek v družbenem sektorju — 3.800 kilogramov na hektar, saj so imeli pšenico posejano na bolj mokrih njivah, in to intenzivnejše sorte, ki so jih bolezni še bolj napadle. Po predvidenem planu je stekel tudi odkup žita, vendar pa v zadrugi ocenjujejo, da plana zaradi nižjih pridelkov ne bo mogoče v celoti uresničiti. Do sedaj je Brazda oddala ves pridelek, 815 ton, kar je komaj 75 odstotkov predvidene količine, škode po toči pa so jim priznali 33 ton. Družbeni sektor je oddal tudi 18 ton . rži. Od kmetov kooperantov pa so zaenkrat odkupili 900 ton, kar jj le 64 odstotkov načrtovanih količin tržnih presežkov pšenične letine. Zadruga z odkupom seveda nadaljuje, da bi se čimbolj približali 2.500 tonam, kolikor bi morali po planu oddati iz novomeške občine tržnih presežkov pšenice. Kmetje, ki zadržujejo žito. češ daje cena prenizka, zlasti glede na cene moke, pa zaradi tega ne izpolnjujejo pogodb, se le morajo zavedati, da bodo morali poračunati družbene ugodnosti, ki so jih že prejeli, če ne bodo dokazali upravičenega vzroka za neizpolnitev pogodbe. Že v prihodnjem letu, ko naj bi zasebni sektor pridelal kar 2.200 ton tržne pšenice, naj bi bila temeljna skrb povečanje tržnosti. Pri velikih hektarskih donosih bo pridelovanje pšenice ekonomsko zanimivo. Za to bo v prvi vrsti treba poskrbeti, da poraba mineralnih gnojil ne bo še naprej padala, saj brez njih danes ni pravih pridelkov. V prihodnjem letu naj bi poraba gnojil ne bila manjša od treh četrtin porabe v letu 1983, ko je bila preko 8.000 ton, medtem ko so kmetje letos porabili slabo polovico te količine. Da bi bila gnojila cenejša, pa naj bi dosegli z. družbenimi intervencijami. Z. L,—D Podražitev razjarila kmete Agrokombinat Krško odkupil od kmetov 850 ton pšenice — Dež in toča zmanjšala pridelek KRŠKO — Kmetje v krški občini so se zelo dobro odrezali že pri sklepanju pogodb z Agrokombinatom Krško za setev pšenice na 360 hektarih površin. Nejevoljni pa so bili zavoljo neugodnega vremena, ki je letošnji pridelek zmanjšalo ža okoli tisoč kilogramov po hekataru. Kmetje so oddali Agrokombinatu 850 ton pšenice in tako 85-odstotno uresničili načrt odkupa. Največ pšenice sta oddala Jože Zupančič iz Podlipe pri Raki (16 ton) in Alojz Colarič iz Podboja(12 ton), medtem kojenaj-boljši hektarski pridelek imel Jože Strgar iZ Leskovca, ki je pridelal 5,5 tone zrnja na hektar. To je kar za dve toni več, kot je povprečni hektarski pridelek pri kooperantih, na družbenem posestvu Žadovinek pa so pridelali več kot 500 ton pšenice oziroma 3.3 tone na hektar. tudi JEKLO — Ne le kosec, dtJa mojstra. Zmago-ničar, -°J7 .SkoPorc Je ključav- kosa ’_7a,° m čudno, da je njegova Prvi rezala. Takole jo je ma Jr. nad pokošenima redo-' (Fo‘o: A. Železnik) lev.ilnejše so bile ženske. Zmagala UFaniAvPič M?'-* - K ‘v'ai(l o 7 ^rbka pred Ido Tušek, S|Uj P ^ušek, Minko Vidmar, Štefko ■ ln Ivanko Bec. Tekmovala so osil s‘vo'ase 7ene !er svoJe NaS' e Potneri dekleta*0 *Vanko ®ec' Tekmovala so p fosile'do konca. sla se na "ženski« parceli lant iz e dva ^rektorja, Janez Va-in • Isc'nega Blagovnega prometa Sledm JZ ^'orjančič iz Kooperacije, da neVe Cel° stavil za 100 litrov vina, metrov" Zadnj' 'n stavo dobil za nekaj rov. A. ŽELEZNIK Zlata metliška bera METLIKA — Metliška Kmetijska zadruga oziroma njena Vinska klet je poslala na ocenjevanje za veliki mednarodni vinski sejem Vino 85 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pet vzorcev svojih vin in dosegla izvtsten uspeh. Tri vina so dobila veliko zlato medaljo, in sicer vrhunska metliška črnina letnik 83, arhivska metliška črnina letnik 79 in laški rizling lanskega letnika; lanska metli-' ška črnina je dobila zlato, lanski rose pa srebrno medaljo. Seveda tak uspeh ni prišel sam po sebi, ampak je plod dolgoletnega strokovnega 'dela tamkajšnjih strokovnjakov, trdne povezanosti in zaupanja med zadrugo in belokranjskimi vinogradniki pa prizadevnosti teh ljudi in njihove vztrajnosti pri težki obdelavi vinogradov. Čeprav segajo začetki zadružne kleti v Metliki skoraj pol stoletja nazaj, deluje metliška Vinska klet v okviru tamkajšnje Kmetijske zadruge še ne dve desetletji, ko so v njej začeli delati mladi domači strokovnjaki, še brez izkušenj, a polni zagnanosti in volje. Ves ta čas je klet rasla skladno, nikoli niso prehitevali naravnega toka stvari in delali na silo, megalomansko. Leta 1969 je prišlo na trg njihovo prvo vino — metliška črnina, ki je }e bilo plod mladega strokovnega teama. Sledil je belokranjec, nato njihovo prvo vrhunsko vino, metliška črnina letanika 79, ki je sedaj dobila veliko zlato medaljo, dve leti za tem so dali na tržišče belokranjski rose, leta 1983 so imeli prvič pozno trgatev laškega rizlinga, tega leta je iz metliške kleti prvič prišel dolenjski cviček, kajti metliški zadrugi se je priključila tudi novomeška klet. Iz grozdja lanskega letnika pa so prvič proizvedli kakovostno vino laški rizling- A. BARTEU »Izpad pridelka pšenice je zlasti na težjih in melioriranih zemljiščih zaradi pretiranega dežja v juniju. Na dveh • Kakovost pšenice s Krškega polja in drugih površin je bila dobra. Kljubte-mu pa, kot že običajno, spet ni bila uvrščena v prvi kakovostni razred, kamor spada pšenica iz jugoslovanskih velikih žitnic. Kmetje niso imeli pripomb na odkupno ceno pšenice 48 din (5 din, od tega so dobili že poprej z regresi za semena, gnojila in nafto) za kilogram. Ko pa so se ob žetvi podražili moka in njeni izdelki za okrog 40 odstotkov, so sespet upravičeno počutili opeharjene. hektarih polj v Koprivnici in Ravneh je pšenico sklestila toča. Zdaj bi bil dež zelo dobrodošel za strniščne-posevke, kot so mnogocvetneljuljke, stodnevna koruza .hitrica1, krmni ohrovt ih tudi za vrtnine,« pravi inž. Cvetka Potokar, tehnologinja za poljedelstvo pri temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata. P. PERC Sejmišča NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 197 prašičev, od tega 97 starih od 7 do 10 tednov, 100 pa pa od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 96 prašičev. Mlajše so cenili od 7.000 do 9.000 din, starejše pa od 9.000 do 12.000 din. Tokrat so rejci pripeljali na sejem tudi 21 glav goveje živine in prodali 13 glav. Cena volov se je gibala med 23.000 in 24.000 din za kilogram, cena krav pa med 13.000 in 14.000 din. BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 359 pujskov, starih do 3 mesece. Novega lastnika jih je dobilo 211, kilogram žive teže pa je veljal 400 din. Kmetijski Na Mokrem polju so začeli Melioracije na 113, komasacije na 215 hektarih ost »dresirane« čebele; Čebele h' u i gra^a v u treba gojiti, pa četudi ne bi dajale kapljice medu ali larstva y,a' trd>j° strokovnjaki in s tem poudarjajo pomen čebe- k m . rt j. i ■ .»* y___..! __________ t_j čebeli va Za L ■ ---------------J ....... . r—— -j-j- i-------------------- rastl me.tlJstvo. Posredna korist — opraševanje samoneplod-.i ln — je desetkrat večja, zato v razvitem svetu pospešujejo pan0gj 7^’ kolikor le morejo. Nič izjemnega ni, da so tudi v tej evr° k ^A na prvem mestu, pa tudi Kanada, Avstralija in nekatere vKa vseh . e*e dosegajo izjemne uspehe. V Ameriki je več kot polo-dres'fanih e* na‘'rtno namenjeno opraševanju in v tej smeri celo iskano i 0Ptaš, je, da znaša ob vseh drugih žuželkah delež čebel pri ‘fSCVa ui U5111 tuz-vitvan v_rv. 1 1. tvuvi pi i nut°, na nlu kar 80 odstotkov. Čebela obišče okrog 10 cvetov na mi-dfužinV3 i5ien dan Pa °Prav> kakih 20 poletov iz panja. Ena čebe- ■^'"uzin •' :— 1------------!............. — r____________r—j- -........ Je s°nčen 3 °^'^e ‘n oplodi do 40 milijonov cvetov na dan, seveda če 8ah in u ln. Ptimeren za izletanje. Čebela nosi na svojih dlakavih no-7a on|(!!r telesa do 100.000 pelodnih zrnc in če vemo, da jih s° hien,. tev enega cveta potrebnih 50 do 100, vidimo, kako velike jene zmogljivosti. Sadnen,^jdno. mislijo, da so čebele nepogrešljive opraševalke samo pri ?^'Jneišp ^vja'. Toda za nekatere druge kulturne rastline so še odl- , 'nejše p j a za n‘ m Pri op • lek kumaric se brez čebel štirikrat zmanjša, podobno je ’ sploh*- rtF’c’’ sončnicah, lucerni, da ajde, znane medonosne ras- poia je 'n* omenjamo. To mora čebeler upoštevati, kot je dobro, da ahkOod|,xeratere dru8e tehnične podrobnosti. Oddaljenost panja je °Pra|eva . mega pomena. Čebela resda lahko leti več kilometrov, toda Vretn e, najbolj intenzivno v oddaljenosti do 500 m, če je hladno V* že , manj. ?erjene .Ornenjeno novost naj navedemo dresiranje čebel, ki so us-*0Vrstnot1J1?*lako k°lj usposobljene za posamezne vrste rastlin. 'izi !rahim i -i? dosežejo tako, da čebele prehranjujejo z aroma-bi čebcD i °r^ern’ v katerem so bili namočeni cvetovi, na katere as,hiki nh C t I s * s I s > I N > I N I \ I s \ s \ s I s I s I s I J »Vremenska« proizvodnja V črnomaljskem Belsadu predelajo na leto okoli 2.000 ton vrtnin in naredijo 1.000 ton marmelade — Novi _________________programi________________ ČRNOMELJ — V črnomaljskem Belsadu, ki zadnje leto deluje v okviru ljubljanske Kolinske, prej pa je bil dolga leta tozd kmetijske zadruge Črnomelj, je število zaposlenih že več let enako — okoli 70. Za redno proizvodnjo jim to zadostuje, vsa leta pa morajo v sezoni, se pravi v poletnih mesecih, ko teče predelava kumar in paprike, začasno vzeti na delo 50 do 80 sezonskih delavcev, odvisno od letine. Ko so pred dvema letoma zgradili novo skladišče, so s tem odpravili najbolj ozko grlo, letos pa so proizvodnjo posodobili z nakupom stroja za čiščenje paprike, kar so morali doslej delati ročno, posodobili pa so še ne- ODSTRANJEVALI BODO KAMENJE KNEŽJA VAS, DOBRAVA — Na kmetijskih površinah okoli Dobrave in Knežje vasi, kjer je bila pred časom opravljena agromelioracija. bodo zavihali rokave tudi brigadirji z zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina 85. Odkup 480 ton pšenice V trebanjski občini so končali z žetvijo — Pridelek je ______________še kar dober, a slabši kot lani_________________ TREBNJE — Vreme sicer letos ni bilo najbolj naklonjeno poljedelstvu, a zaradi tega trebanjska kmetijska bilanca ne bo nič siromešne-jša, kakor je bila lanska. Letošnje kislo vreme pač ni uspelo zajesti toliko pridelka, kolikor so jih lanska neurja. Zato v Kmetijski zadrugi Trebnje računajo, da bodo izpolnili vse obveznosti in bodo odkupili toliko kmetijskih pridelkov, kolikor so načrtovali. Prva je bila na vrsti pšenica. Žetev je končana tudi na 232 hektarih pogodbenih površin. V Kmetijski zadrugi Trebnje bodo s teh površin odkupili 480 ton pšenice, doslej pa sojo nekaj manj kot polovico. Čepravsežetev pšenice s kombajni jz leta v leto povečuje, je vendarle precej žetve še vedno opravljene s snopovezalkami. Zato bo treba na ostalo»Zrnje še počakati. Vendar negotovosti ni, pogodbene količine bodo izpolnjene, k njim pa je treba prišteti še 50 ton lastnega pridelka KZ Trebnje ter Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas. Na vseh površinah, ki so bile vključene v pogodbeno pridelovanje pšenice so v preteklih dneh posejali krmne dosevke, pa tudi repo in ajdo so že ali pa še bodo posejali. Kakšna bo letina krompirja, ki po površinah in dohodku daleč presega pšenico, za zdaj v KZ Trebnje še ne* morejo reči. Zdi pa se, da bo pridelek krompirja boljši tam, kjer so zamenjali seme in kjer so bolje obdelali zemljo. Kjer pa je voda dalj časa zalivala njive, pa tako in tako ni pomoči. Marsikjeje krompir še zelen, kar pomeni, da se bo debelil še do 15. avgusta, proti koncu tega meseca pa ga bodo trebanjski kmetje že pobirali. V KZ Trebnje nimajo kaj dosti vrtnin. Najpomembnejše so kumarice, kjer pa je nekaj časa vladala negotovost glede cene. Po krajšem zaostanku odkupa je ta zdaj boljši, saj je cena od 60 do 70 dinarjev za kilogram nekako bolj spodbudna od dosedanje, ki je bila le 40 dinarjev. J. S. katere druge postopke. Na leto v Belsadu predelajo okoli 1.000 ton marmelade in 2.000 ton vrtnin, se pravi kumar, pese, paprike, feferonov in zelja. Medtem ko v normalnih letinah iz Bele krajine dobijo dovolj jabolk za marmelado, morajo tako rekoč vse vrtnine kupovati drugje, njihov glavni dobavitelj kumar je krški Agrokombinat. Iz Bele krajine bi Belsad, kar se naravnih pogojev tiče, lahko dobil veliko več kumar, vendar kumare zahtevajo veliko ročnega dela, na belokranjskih kmetijah pa so v večini ostali stari ljudje, ki tega dela ne zmorejo, in tako dobijo iz Bele krajine morda 20 ton kumar od 800, kolikor jih predelajo na leto. Papriko in feferone pa dobivajo iz Hrvaške in Vojvodine. Letošnjaleti-na kumar je bistveno slabša, kot so pričakovali, pa tudi pridelek jabolk bo v Beli krajini slabši od povprečnega. »Da Belsad ne bi bil še naprej odvisen samo od sezonske proizvodnje — če zatajijo kumare, smo kaj hitro lahko v velikih težavah — razvojne službe Kolinske pripravljajo program, po katerem bi razširili sedanji izbor naših proizvodov, na primer s proizvodnjo rdečih omak, hkrati pa uvedli tudi tako proizvodnjo, ki ne bi bila odvisna od sezonskih proizvodov in s tem od vremena in letine,« pravi direktorica Belsada Milka Spreiccr. A. B. Modrost o vinu Zbral Bojan Ajdič 4 • Najbolj nas razžalosti slab vinograd, ki je naš... • Vino se plazi do srca tako, kakor se plazi v pragozdu lev. (Vietnamski pregovor) • Bolje je bosa trnje mleti, kakor pijanca za moža vzeti. • Človek pozna vino že stoletja, toda o njem še vedno ne ve vsega. ra iii IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN a Več prejemnikov otroškega dodatka Padanje standarda veča število upravičencev do družbene po-___________moči___________ NOVO MESTO — Število prejemnikov denarne pomoči za otroke, otroškega dodatka, se bo v novomeški občini sedaj precej povečalo, nekaj zaradi ugodnejših dohodkovnih pogojev, predvsem pa seveda zaradi slabšanja materialnega in socialnega položaja družin. Skupnost otroškega varstva ima v rokah izredno veliko novih prošenj. Popolni izračuni za vse še niso narejeni, prvi računski »preizkusi« pa povedo, da bo upravičencev očitno bistveno več kot sedaj. Ker so otroški dodatki tudi nekaj višji kot lani, bo morala skupnost otroškega varstva v ta namen imeti kar za 91 odstotkov več sredstev kot lani. Sedaj prejemajo starši za 203 otroke od 550 do 1.200 din otroškega dodatka, za 415 otrok od 1.200 do 2.200 din, za 536 otrok od 2.200 do 3.200 din. kar za 2.706 otrok pa od 3.200 do 4.200 din, kar je tudi zgornja meja izplačila otroškega dodatka na rokov gotovini. Za 145 otrok prejemajo starši nad 4.200 do 8.200 in še več dinarjev otroškega dodatka, seveda do omenjene meje v gotovini, ostalo pa gre za funkcionalne oblike družbene pomoči otroku. Denar jim ne gre iz rok Novomeški vrtci imajo vse več težav z nerednimi pla-čniki — Za socialno šibke je vrtec zastonj SEPTEMBRA VRTEC V STOPIČAH STOPIČE — S septembrom bo tu v okviru šole odprt vrtec. V ta namen so adaptirali prostore v stari šoli s sredstvi občinske skupnosti otroškega varstva. ki jo je ureditev stopiškega vrtca stala 8 milijonov dinarjev. Adaptacijo ostalih prostorov za učilnice in knjižnico je plačala izobraževalna skupnost. V vrtcu bo predvidoma 40 otrok, od lega en oddelek male šole in en oddelek vrtca. V ta vrtec naj bi sčasoma preusmerili tudi otroke s stopiškega konca, ki jih starši sedaj vozijo v vrtec v Novo mesto. Velike zasluge za ureditev vrtca ima vodstvo šole. Prav take, cenejše rešitve kot je stopiška. pa so v teh časih, kd-investicij praktično ni, edina možnost za razvoj otroškega varstva. ŠE JE MOŽNOST NOVO MESTO — Občinska organizacija Rdečega križa Novo mesto tudi letos organizira od 1. do II. septembra letovanje za predšolske otroke na Debelem rtiču. Na letovanje se lahko prijavijo predšolski otroci od četrtega leta starosti dalje, podrobnejše informacije pa prejmejo starši na občinskem odboru RK Novo mesto osebno ali na telefonsko številko 21-430 vsak dan. Prostihješe nekaj mest, prijave sprejemamo do 20. avgusta 1985. NOVO MESTO — Občinska skupnost otroškega varstva doplačuje za vsakega otroka v novomeških vrtcih poleg dela za vzgojo, ki ga plača v celoti, znaša pa 45 odstotkov polne ekonomske cene, povprečno še 2.237 dinarjev za oskrbo. Večje je doplačilo za oskrbo za dojenčke, in sicer povprečno 3.566 din na otroka, za predšolske otroke pa 1.823 din. Kar za 373 otrok ali okrog 22 odstotkov vseh otrok v novomeških vrtcih plačuje skupnost otroškega varstva vso oskrbo, ostalim pa jo, kot V SKLADU ŠE 8.000 DIN VEČ NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrument j pri OO RK so prispevali: družine Jalovec, Jankovič in Kočevar namesto cvetja na grob pokojni Bobičevi mami 3.000 din; Zofka Kobe iz Lobetove namesto cvetja na grob pokojnemu prijatelju Marjanu Mavru 3.000 din; družina Može iz Brezovega loga namesto cvetja pokojnemu prijatelju Stanetu Nad-uju 2.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala. Sindikat ne sme obiti javne razprave Ob občinskih planskih aktih se je treba razgledati tudi po lastnem okolju — Zadnji rok: 20 september NOVO MESTO — Do 20. septembra bo v novomeških organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih potekala javna razprava o osnutkih srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov občine. Gre za osnutke dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje od leta 1986 do 1990, dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 2000 in temeljih plana sisov družbenih dejavnosti za Obdobje 1986-1990. Osnutke so obravnavali in jih dali v razpravo na zadnji seji zborov občinske skupščine. Navedene osnutke planskih aktov so pred tem obravnavali tudi na predsedstvu občinskega sveta Zveze sindikatov, kjer so naložili sindikalnim organizacijam, da se aktivno vključijo v javno razpravo kot pobudniki in organizatorji razprave. V vsakem okolju se morajo dogovoriti o načinu izvedbe javne razprave in o predvidenih rokih, v razpravo pa naj bi vključili tudi delegacije za zbor združenega dela in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Občinski svet Zveze sindikatov opozarja, da je treba poseben poudarek dati specifičnim področjem za vsako okolje, če so v načrtih razvoja občine upoštevane razvojne usmeritve ' združenega dela oz. panog dejavnosti. Vse ostaja pri obljubah Negotova usoda imevejeve delavce s Suhorja žene za kruhom drugam — Voziti se morajo v Novo mesto, saj v novem obratu ni dovolj dela SUHOR — Medlem ko se je pred meseci v Novo mesto vozilo več kol 60 od okoli 180 zaposlenih v saharskem obratu IM V. se jih sedaj še nekaj več kot 20. Število teh se je torej precej zmanjšalo, a je nadaljnja usoda suhorskega obrata še prav tako negotova kot pred meseci, letom in še prej. Toliko obljubljanega programa, ki naj bi končno zagotovil stalno delo in potno zaposlenost na Suhorju. še do danes ni. obljublja ga vsako novo vodstvo, a na koncu vse ostane le pri obljubah. Tudi z novim vodstvom se spet pogovarjajo o lem. a kljub temu še ni nič jasnega in delavci ne vejo. kakšna bo V naslednjem obdobju njihova socialna varnost, oziroma če jo bodo sploh imeli. Sedaj izdelujejo podvozje za prikolice in nekatere elemente za kombije, vendar to ni primerno delo za ta obrat. Zadnja varianta je. naj bi na Suhorju delali kompletna podvozja za prikolice, s čimer bi zagotovili dovolj dela za kovinski de! obrata, lesni del, v katerem dela 45 ljudi, pa si je za nadaljnja tri leta zagotovil delo s pogodbami z zunanjimi partnerji, delali bodo elemfente za pohištvo, za kar imajo ustrezne stroje, primerne prostore in usposobljene delavce. Seveda8 , Vrhovega — dečka. Čestitam0 IZ NOVEGA MESTA ^ Rodila je Dunja Pavlov iz tikove 6 — Slobodana. Sprehod po Metljto. ČLANI ŠANKARSKO Z, KANTSKEGA ANSAMBLA SHOP zadnje čase redno vadijo- fj bliža se september in z njim nas ,1.8' ljubljanskem Novem rocku. Pre pujočimi vajami jih je videti v gP.: j(i Mežnaršič, kjer si nabirajo m ^ kjer si skrešejo v obraz večkr#^ , sprotujoča si razmišljanja o katero smer naj bi krenila njib® 0(t»j tvarjalna sila. Zvesto posluša«1 jj- j je trdno prepričano, daje BBshoP^I boljši šankarski ansambel sever^all’ reke Kolpe. To se bo gotovo p°* tudi v Ljubljani. -riZA^- BIFE RAJMER NA PART‘ ;utt» SKEM TRGU je domala po|n do večera, še posebna gneča paL vj,' malico. Pred kratkim so Raj m01rJ j-jl zetom Edijem na čelu, prenov"1 ki je zdai veliko prijetnejši. cet# BUTIČNI ME I IŠKI pbri[tf RUDOLF VLAŠIČ — Rudles no čaka na izid svojega (P. prvenca. Gradivo ima urejeno -pl dano, zataknilo seje le pri zag°ajn» denarja. Tako imenovana w."cj)0y Parada svetov, ki je doslej izda' .^jli ja Bevka, skupni almanah T'V.1 mladih pesnikov Tako se ^n3, začetek in Evgena Cestnika, jeP. ^r sam Rudles pa tudi nima dovOJL { n0 rja, vsaj za izdajo pesniške zb' (fic. Morda pa se bo našel kje kakse ,)tlr ki bo obelodanil Vlašiča. 1° > za vpis v literarno zgodovino- DOLENJSKI LIST Št. 32 (18781 8, avqusl£ IZ NKŠIH OBČIN i IZ NUŠIH OBČIN [Črnomaljski drobir Na KOLPO, NA KOLPO — Pri lomaljskem hotelu Lahinja je v teh visokega poletja zlasti v zgodnjih Popoldanskih urah živahen promet, lade Črnomaljce neustavljiva sla nc proti Podzemlju, na Kolpo, do ■ ,v ,![ve- če se v teh belokranjskih »i„ , t0P'icah v teh pasjih dneh vek še lahko osveži. Vozniki imajo F10 za želje mladih precej razume-hibo'k^'Se vrste avtoštoparjev kar Mpvx,V| ljudje NA PRAVIH Pščine — ^ °^v'ru rePubliške sku- so pred kratkim ustanovili ko- kat ° Za vars,vo človekovega okolja, iz ijH predseduje Božena Ostrovršnik ... režic, sicer podpredsednica repu->5ke konference SZDL. Član te ko-ju 'JpPa j<-‘ tudi črnomaljski župan Prid iv^0' *zLušnje, ki si jih je Perko KrU pr' reševanju zastrupljene konL6'"*50^0 Sotovo nadvse koristile nem • Pr' njenem izjemno odgovor-Vj P^devanju za našo čisto domo- SIov enija, moja dežela brez G07IN ,HOOD V DESINŠKEM jT — T° najprej spreleti ne-v | ?ne^a "ključnega popotnika, ko E »ni lozi pride do odcepa za Desinec, ^Jer cesto zapira košata smreka. Pa ni tu,"13 'n n-ieS°lih pajdašev nikjer pa ' asfalterjev, ki že lep čas obljubljajo, 3 odo asfaltirali to cesto, ne. Zato so ,,..niorali vaščani zaščititi in to so nare-'zelo učinkovito. Zasilni obvoz je čez Tribuče Po gozdni poti. Drobne iz Kočevja donIVA-NO 08 JEZERU — V teh na tn "kih dneh je precej Kočevcev Riui °k!U’ z‘vabno Pa je tudi ob novem niskem oz. Kočevskem jezeru, suit ^ voda 'opla, del plaže pa so naši sjSPesL°m; To je bilo potrebno, ker j cer zaradi premogovega prahu, ki n: Vo.1 ‘n okoli jezera, prišel s kopa-dm>K ^rn P° štirinajstih vedn s?nf.enja na morju. Tu tudi kon ? kar nekaterim starejšim »lJ®™ ni všeč, zato pa bolj uživajo tnlad' 'n deskarji. T°ČA UNIČEVALA — Konec ju-n *Je na Kočevskem najprej deževalo, trik° Pa 80 Kočevju in okolici kar PravJ* Vt^° ur' Padalatoča. ki jena-šknH P° vrtovih in poljih precej liu C' naiveč na kumarah, solati, ze-avt J’arad'žniku in fižolu. Seveda tudi l°mobilom ni prizanesla. vefh|L?^ENI Z DRVMI — Okoli Veljka°V?V m drugih stavb na Trgu P'ecei j aboviča v Ribnici smo videli central ‘-ePrav imajo tu urejeno Povedal-0 °8revanje. Stanovalci so centrai t*a to ne Pomeni, da so se a 1,1 Pa kT.010 °.8revanju odpovedali, Peči ai• : da s> bodo dodatno kurili 1 štedilnike, če bo centralna Peči , slabo Pr grela ■t^AVA ZA MALO ŠOLO - retec p°sebn jtftdra*'c‘ pripravlja ta mesec šest let' urni program za od štiri do vrtca : are.°troke, ki niso obiskovali pravo JnKeni Pa bodo vključeni v pri-'Zobrai8 °*novno šolo (malo šolo). Ta Cjaževaln bodo letos Uvedli na'rn'- program --------- ------- Prihod- ,ori 'n pri Svetem Gregorju, Je leto pa tudi v Sodražici. čni v!!0 dem sklepaš, da je turist i-zaiel i. j-nec v teh poletnih dneh !!!,ad' ribniško dolino? er je največ zasebnih gos-asl morju. tibeevna,- i na m„_.asluzenem letnem dopus- SEŽE VRAČAJO — ris|ov boli le uč da le' srečanje moto-ternu n ’ °hštaplerska<> zadeva. Pa SreČanie * la^°’ saJ mednarodno lahko -z h?3'0 premožnejših snobov kateri 'n Je,odi propagandno. Nesrečam-, otoristi, ki so se udeležili namreč .rnotori.stov v Trebnjem, so se nekaterim Vrnil' kot luristi- Ker gfedo živce n T'OT>' 'n motoristi zelo na motoristi* t Povemo še to, da avtomob,le tT Pr“ed'ajo na ristov v. L trdoživih moto- namreč „ i Je danez Prosenik st., je M ma|° na svetu. vrataE!i iBO kmalu ODPRL republike v. -° Preccj Pred dnevom Gre i Je sevec*a *eP dosežek, gradi Rn a.7a motel v Štefanu, ki ga 'aledtmrift' P,va5cvič- žal Pa di lcmn- i moU‘la Pred rokom tlita preče i n i' M.otel bo res odprl vra-J pred rokom, a leto pozneje. li. Kljub težavam presegli plan V Kanižarici izkopali 4.800 ton več premoga, kot so načrtovali — Kako priti do okoli 900 tisoč ton premoga? — S prodajo ni težav_ KANIŽARICA — Za prvo polletje so kanižarski rudarji načrtovali, da bodo izkopali 60.140 ton premoga, a so ta plan presegli za 4.800 ton ali za dobrih 8 odstotkov. Ta uspeh 445-članskega kolektiva je še toliko več vreden, ker imajo pri odkopavanju precejšnje težave. Že lep čas namreč odkopujejo ostanke slojev med starimi deli, kajti ta del jame je tako rekoč izkoriščen in če ne bi odkopavali teh »krpic«, bi morali rudnik zapreti že pred tremi leti. Poleg tega imajo težave z vdori vode, prihaja pa tudi do samovžiga premoga, kar vse zahteva dodatna nepredvidena dela in povečuje stroške. Zaradi teh dodatnih del jim stalno primanjkuje najmanj 30 jamskih delavcev, sedaj pa v jami dela 270 ljudi. Prav tako sedanja ekipa še nima dovolj izkušenj, kajti v glavnem so to mladi ljudje, starejši, izkušeni rudarji pa so pred časom v glavnem zaradi beneficirane dobe odšli v pokoj, isto velja tudi za nadzorno tehnični kader. Vsem tem problemom se pridružujejo še težave z reprodukcijskim materialom. zlasti gre tu za jamski les, svetilke, elektro material in še kaj. Da bi podaljšali življenje rudnika, so pred petimi leti začeli naložbo za odpiranje južnega polja jame, a so tudi pri tem naleteli na velike težave — na vodonosne prelomnice, kar spet zahteva velika dodatna dela in stroške, in dela že leto in pol stojijo. Raziskave, ki jih opravlja ljubljanski Geološki zavod, se bližajo koncu, vendar še ni končnih poročil, ali je možno preiti na drugo stran, kjer računajo, da je 800 do 900 tisoč ton premoga zalog, se pravi za okoli 7 let dela. Zastavlja pa se vprašanje denarja, kajti vsa zadeva zahteva velike stroške. Medtem ko je bila pred petimi leti celotna naložba predvidena v višini 240 milijonov dinarjev, sedaj samo aneks k temu investicijskemu načrtu znaša 600 milijonov din. Del južnega polja, kjer je okoli 370.000 ton zalog, so že odkopali in ga letos začeli izkopavati. Andrej Klemenc, predsednik Turističnega društva Ribnica, je dejal, daje cilj društva, da bi suhorobarska dejavnost v ribniški občini ostala in da bi je bilo celo vedno več. Obdavčevanje te dejavnosti lahko pripeljedo tega, da suhorobarstvo izumre. Stane Čampa, odkupovalec suhe robe pri KZ Ribnica, je ugotovil, da mora zdaj več izdelovalcev suhe robe plačevati davek. Zaradi nove obdavčitve je manj odkupa-. Ljudje čakajo, kako se bo vse končalo. Jože Indihar, pomočnik vodje enote Doma v Sodražici, je povedal, da dajejo oni les izdelovalcem suhe robe, imajo pa tudi norme, koliko teh ali onih izdelkov mora izdelovalec narediti iz enega kubika. V poletnih mesecih je bil odkup od kmetov resda manjši, vendar je tako vsako leto. Od obrtnikov pa še vedno dovolj odkupijo. Jože Oven, direktor uprave za družbene prihodke, je povedal, da je ustrezni organ občinske skupščine v Ribnici v sodelovanju z Zvezo obrtnih združenj Slovenije naredil razmejitev • Oven jepoudaril.dajesedanjaobda-včitev izdelovalcev suhe robe še vedno občutno nižja kot pri redno zaposlenih ali obrtnikih. To pomeni, da obremenitev dopolnilcev ni previsoka in tudi, da je še vedno spodbudna. suhorobarske dejavnosti na izdelke domače obrti (izdelava je predvsem ročna), ki so po zakonu oproščeni davka, in ostale izdelke suhe robe (pretežno strojna izdelava), za katere je treba plačati davek. Novi zakon, ki velja od letošnjega marca, dovoljuje obdavčitev v payšalnem letnem znesku. Za tako obdavčitev se bodo v ribniški občini odločili, ko bodo cene v pogodba)), določene na osnovi oprav- Lovski dom streho pod Vseljiv bo prihodnje leto RIBNICA — Lovska družina Ribnica je v dobrem mesecu spravila pod streho svoj lovski dom, ki ga gradijo na prostoru, kjer je bila stara ribniška veterinarska postaja. Grade ga s sredstvi lovske družine, vsak član pa je moral opraviti80delovnih ur. Zdeli bodo nadaljevali prihodnje leto, ko bo dom pripravljen za vselitev. V lovskem domu bodo hladilnica za uplenjeno divjad, prostor za razkože-vanje divjadi, večja in manjša sejna dvorana — slednja bo hkrati pisarna in knjižnica — in sanitarije! V zgornjem nadstropju bo stanovanje ali pa sobe za lovske goste, o čemer se bodo šele odločili. J. P. Do vode s skupnimi močmi Krajevni skupnosti Čatež in Primskovo gradita skupen vodovod — 1. faza končana konec leta 1986 ČATEŽ —■ Voda iz izvira Močile preko vodovodnega omrežja prihaja le v del vasi Čatež ter v Gorenjo in Dolenjo vas. Ostali predeli čateške krajevne skupnosti pa potrebe po vodi pokrivajo z deževnico. Sicer pa voda iz tega izvira že ne ustreza več sanitarno tehničnim predpisom, zato se v tej krajevni skupnosti skupaj s krajevno skupnostjo Primskovo iz litijske občine lotevajo gradnje skupnega vodovoda. Zaradi slabe oskrbe z vodo so se Zato v krajevni skupnosti Čatež odločili, da zgrade nov vodovod. Pred dvema letoma so bile opravljene hidrogeološke raziskave. V dolini Dušice so našli izvir zdrave pitne vode, ki je je dosti za obe krajevni skupnosti. Zato je bilo že takoj na začetku, ko so se pravzaprav lotevali dela okoli vrtin, dogovorjeno, da bosta obe krajevni skupnosti skupaj s komunalnima skupnostma zgradili nov vodovod. Že leta 1984 je bila izdelana vsa lokacijska dokumentacija za gradnjo vodovoda do naselja Razbore. Naročeni pa so bili tudi glavni projekti, ki bodo tudi kmalu končani. Investitor gradnje bo Gradbeno komunalno podjetje Trebnje tozd Komunala. Za gradnjo pa bodo prispevali petino denarja Krajevna skupnost Čatež, Komunalna skupnost Trebnje in Dolenjska območna vodna skupnost. Ostali denar bodo prispevali Komunalna skupnost Litija, Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, dve petini sredstev pa bo v obliki kredita prispevala banka. Kakor pričakujejo, se bo gradnja pričela prihodnje leto in bo tudi končana konec leta 1986. Po sedanjih cenah bo vrednost del v prvi etapi znašala 40 milijonov dinarjev. 476 prebivalcev čateške in 370 prebivalcev primskovške krajevne skupnosti pa bo na ta način rešilo vprašanje oskrbe z vodo. Nov izvir pa bo dobrodošel tudi za živinorejo, saj imajo na tem območju prek 8(50 glav goveje živine.’V največji suši sb morali vbdo za živino voziti iz Temenice! J. S. Le s prodajo premoga v Kanižarici nimajo nobenih težav, nasprotno, prodali bi ga veliko več, kot ga lahko nakopljejo. Sedaj znaša razmerje med komercialnim in energetskim premogom 57:43 v korist komercialnega. Ob letošnjem polletju se je zaradi vseh težav prvič po več letih zgodilo, da so imeli izgubo, a ker gre za majhen znesek, 3,6 milijona dinarjev, računajo, da bo že 9-mesečni obračun pozitiven. , A. BARTELJ DO STANOVANJA PREJ KOT.V LETU DNI KANIŽARICA — Zaposleni v Rudniku Kanižarica nimajo stanovanjskih težav. Rudnik je zadnja leta prav temu vprašanju posvečal veliko pozornost in so za nakup stanovanj vložili veliko denarja, V zadnjih treh letih so v Črnomlju in Kanižarici zgradili 46 stanovanj. Tako seje zgodilo, da so stanovanje dobili delavci, ki so v kanižarskem rudniku zaposleni manj kot leto dni. Avtobus v vsako vas Črnomaljski Integral ima 30 avtobusov in 15 tovornjakov — Avtobus za 17 milijonov din__ Negotovost med suhorobarji Končno so v ribniški občini razmejili domačo in dopolnilno suhorobarsko obrt — Kaj pravijo? RIBNICA, SODRAŽICA — Zaradi novosti na področju obdavčevanja suhe robe je — kot so dejali nekateri — v ribniški občini »šumenje pred nevihto«. Zato smo povprašali, kakšen je vpliv novega načina obdavčevanja na suhorobarsko dejavnost. ljenih storitev in ne bodo odvisne od vrednosti lesa, kot je marsikje v navadi. Tedaj bodo na račun akontacije za davke odtegovali po 10 ali 25 odstotkov od bruto zneska računa. Odstotek bo odvisen od količine strojnega dela pri izdelavi suhe robe. J. PRIMC ČRNOMELJ — V prvi polovici letošnjega leta seje z avtobusi črnomaljskega Integralovega tozda peljalo nekaj manj kot 2,3 milijona potnikov, prevozili pa so več kot 800.000 kilometrov. V tovornem prometu pa so prevozili 529.000 km in prepeljali 8.000 ton tovorov. V tozdu Promet in delavnice je zaposlenih 112 ljudi, od tega jih okoli 40 dela v delavnicah, kjer popravljajo in vzdržujejo vse vrstegospodarskih in osebnih vozil, opravljajo tehnične • »Res imamo še nekaj nerešenih zadev, tako ne moremo uskladiti prevoz delavcev v nočni izmeni za Dobliče, smo pa zadovoljivo rešili avtobusne povezave Starega trga z občinskim središčem, kar je bil dolga leta velik problem. Isto velja za Bojance, ki do pred dveh let niso imeli avtobusne povezave,« prayi direktor tozda Džordže Vujovič. preglede traktorjev, ličarska in kleparska dela in podobno. Seveda tu vzdržujejo tudi vsa njihova vozila, 30 avtobusov in 15 tovornjakov. Ko so se v Črnomlju začeli pred 13 leti ukvarjati z avtobusnimi prevozi, so nekaj časa vozili samo tako imenovane delavske linije, sedaj pa imajo rednem delavske linije po vsej Beli krajini, polegtega pa skrbijo tudi za prevoze šolskih otrok, tako da njihovi avtobusi pripeljejo res skoraj v sleherno večjo belokranjsko vas. Letos so kupili sodoben klimatiziran avtobus, tri navadne avtobuse in dva tovornjaka prikoličarja, nameravajo kupiti še en klimatiziran avtobus in en tovornjak. Seveda to ni poceni, saj na primer klimatiziran avtobus stane kar 17 milijonov dinarjev. Zadnji, ki so ga kupili, je v sezoni stalno v Poreču, kjer vozi turiste v sodelovanju s Kompasom. Polletno poslovanje je ta Integralov tozd zaključil z majhno izgubo, ki znaša nekaj več kot milijon dinarjev, vendar imajo pri tem za 6 milijonov din dolžnikov. Čeprav izguba ni velika niti zaskrbljujoča in jo bodo pokrili iz rezervnega sklada, bodo naredili sanacijski program. A. B. Dobili telefon Zdaj dokončujejo cesto — Več vode in pretvornik__________________ PREDGRAD — »Pred kratkim smo dokončali napeljavo telefonskega omrežja v vasi Laze, Vrt in Bilpa. Zdaj imajo telefonsko zvezo s svetom vse vasi na območju naše KS,« je povedal Aleksander VVeiss, predsednik sveta KS Poljanska dolina Predgrad, in dodal, da bodo iz predgrajske telefonske centrale dobili telefone še Sodevci in Radenci v črnomaljski občini ter Goršeti in Lamanka na Hrvaškem, že prej pa sta telefone dobili vasici Blaževci in Štefanci. Med pomembnimi načrti KS je predsednik Weiss omenil ureditev vodovoda Brezovica — Zadre z novim zajetjem, ki bo dajalo več vode, in gradnjo TV pretvornika na Kozicah. Cesto do Kozic so že speljali, potrebna je še elektrika, medtem ko bodo pretvornik uredili televizijci. Sprejem TV slike in tona je na tem območju zelo slab, v nakaterih vaseh pa ga sploh ni. »Letos smo prvič praznovali krajevni praznik, 2. avgust (na ta dan leta 1942 je bil politični zbor krajanov Poljanske doline), ob praznovanju pa podpisali listino o pobratenju s KS Partizanska Dre-žnica iz Hrvaške in tako v miru nadaljevali sodelovanje, ki smo ga začeli med vojno,« je poudaril Aleksander Weiss. J. PRIMC Ograjo zamenjal pastir Od leta 1970 je Črni potok varovala pred divjadjo žična ograja, od letos pa električni pastir ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — Vas Črni potok pri Kočevju je bila dolgo znana po tem, da je bila edina na Kočevskem ograjena z okoli dva metra visoko žično ograjo. Z njo so vas in najbližja polja ter vrtove zavarovali pred divjadjo. Žično ograjo okoli vasi so postavili že leta 1970, predvideno pa je bilo, da bo trajala 10 let. Večino materiala so zanjo prispevali lovci, nekaj pa vaščani, ki so tudi prostovoljno delali za njeno postavitev. Divjad je ograjo močno poškodovala, prehajala prek nje ali skoznjo ter vdirala* na vaške površine in v vas. Poškodovana so bila tudi vrata, ki so bila na dohodih in izhodih z območja vasi, se pravi na cestah in potih. Zdaj so ograjo podrli in prodali, denar pa zbrali v vaški blagajni. Vas zdaj nima več ograje, v zameno je dobila električnega pastirja. Tudi ta je napeljan okoli vasi in je dolg okoli 5 km. Material zanj je kupilo gojitveno lovišče Medved, postavljali pa so ga vaščani s prostovoljnim delom. Vsako gospodinjstvo je prispevalo povprečno okoli 30 ur. J. P. Že oktobra z novo proizvodnjo V nasprotju z dosedanjimi načrti bodo v IGK začeli s proizvodnjo že oktobra — Del opreme so že prodali — iztržili 100 milijonov dinarjev_ RAČJE SELO — Koneij marca so v Industriji gradbene keramike v Račjem selu prenehali izdelovati keramične ploščice. Čeprav tovarna od vsega začetka ni dobro poslovala, je bilo slovo težko. Toda račun ni kazal druge izbire, kakor prenehanje proizvodnje. Vsi sanacijski ukrepi in krepke finančne injekcije namreč niso pomagali in tovarno je bilo treba preusmeriti v lesno branžo. delo drugje. Sicer pa bodo zaposlili vse proizvodne delavce ki so doslej delali v IGK. Že takoj po prenehanju proizvodnje konec marca so v tovarni začeli z demontažo strojev in naprav. Malo kasneje pa so porušili tudi peč. Zdaj poteka demontaža ostalih strojev in naprav. »Dela potekajo po načrtih,« pravi direktor Pavle Jurglič. »Nekaj opreme pa smo tudi že prodali. Za proizvodno linijo so se ogreli v novogoriškem Keramiksu, peč pasmo prodali v Liboje. Doslej smo za opremo iztržili okoli 100 milijonov dinarjev, za preostalo opremo, pa bomo dobili še polovico te vsote. Lahko rečem, da smo opremo kar ugodno prodali,« pravi Jurglič. Čeprav so v Novolesu računali, da bodo začeli s proizvodnjo v Tovarni pohištvenih elementov, kakor se bo poslej imenovala tovarna, šele v začetku prihodnjega leta, bodo zdaj po spremenjenem načrtu z deli pohiteli. Tako naj bi se proizvodnja začela že letos oktobra, medtem ko bo tovarna do povsem usposobljena prihodnje leto. Kakor je že znano, bo to ena od Novolesovih tovarn, ki bo delala elemente za pohištveno industrijo. Na leto bodo v njej razrezali in pripravili za vgradnjo okoli 11 tisoč kubičnih metrov iveric. K hitrejšemu začetku proizvodnje jih nekako silijo tudi v občini Trebnje, saj bi bilaobčinska proizvodna bilanca ob koncu leta le prehudo načeta. Vsph 90 delavcev, ki so doslej delali v keramični proizvodnji, med tem časom intenzivno usposabljajo za lesno proizvodnjo. Program usposabljanja bodo v celoti izpolnili, le nekaj keramičnih strokovnjakov si je našlo V IGK imajo še za kakšnih 80 milijonov dinarjev zalog, ki jih kanijo razprodati v tem mesecu. Računajo na to, da bodo z nižjimi cenami razprodali vso zalogo ploščic. Sicer pa bodo vso zalogo kasneje prodali trgovskim podjetjem. J. S, Srčni glasbeniki Člani ansambla Lokvanj želijo nastopati v Ptuju VELIKA LOKA — »Naš cilj je nastop, na festivalu narodnozabavnih ansamblov v Ptuju. Nekaj skladb smo že ustvarili in se z njimi večkrat predstavili poslušalcem. Odziv je bil dober, kar pomeni, da smo na pravi poti,« je povedal Bojan Rus iz Velike Loke, vodja ansambla Lokvanj. »Resno delujemo že kakšni dve leti, Začeli pa smo že prej. Igramo vse po vrsti, narodnozabavne in tudi samo zabavne skladbe. V ansamblu je večina mladih. Za sedaj nastopamo samo po gostilnah, na Dvoru pri Stuparju, na Rdečem kalu pri Roglju, v Veliki Loki in drugod. Doslej smo imeli že preko 40 nastopov. Vendar pa nas samo ti nastopi ne zadovoljujejo. Radi bi še pred zahtevnejšo publiko preverili naše znanje in tudi našo smer, zato se pripravljamo na nastop v Ptuju, kamor se kanimo odpravili prihodnje leto,« pripoveduje Bojan- Povedal je še, da radi in iz čisega veselja nastopajo v krajevni skupnosti na vseh proslavah, naj- raje pa ob dnevu žena. Kako bo z nastopi v prihodnje, pa je Bojan še v skrbeh. Vse prevečkrat se vmešajo službene dolžnosti in šolske obveznosti, v kratkem pa gresta dva člana ansambla v vojsko. Vendar pa se bodo poskušali nekako znajti. Kljub pomanjkanju časa in dejstvu, da so doma iz različnih krajev, vsak teden najdejo čas, da se za štiri ure zberejo pri Bojanu doma, kjer vadijo. Vaje pa so še kako potrebne, saj razen Mojce nihče med njimi nima formalne glasbene izobrazbe. Toda srčnost,- s katero se odlikujejo, odtehta tudi to pomanjkljivost. Bojan Rus: Ptuju.« Radi bi nastopili v BEKEŠE avgusta 1985 DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN ČETRTKOV INTERVJU Čebele — sistem ki deluje O čebelarskem raziskovalnem taboru »Gora 85« GORA — Čebelarski raziskovalni tabor'»Gora 85«. kije potekal zadnji teden julija v tej vasi nad Krškim, so ocenili za uspešnega, tudi po zaslugi osebne zagnanosti vodje tabora Janka Božiča, študenta 2. letnika biologije v Ljubljani, sicer pa domačina s Čret-eža, dober streljaj oddaljene vasice od Gore. Vsi v družini so živeli za tabor, pomagali so tudi drugi vaščani. Zanimalo nas je, s kakšnimi vtisi odhaja z letošnjega čebelarskega raziskovalnega tabora Martina Kačičnik iz Sevnice, ki se bo letos lotila študija biologije na ljubljanski Biotehnični fakulteti. — Kakšna je bila sestava raziskovalcev in vaš delovni dan? »Vsismo bili srednješolci razen, seveda, naši mentorjev — profesorjev oziroma strokovnjakov z inštitutov. Nekdo je ugotovil, da smo s povprečnimi 21 leti med najmlajšimi raziskovalnimi tabori v Sloveniji. Ker sem bila že lani na prvem ČRT v Leskovcu in mi je bilo delo. zanimivo, sem želela z zelo pestro dejavnostjo nadaljevati. Doma nimam možnosti za čebelarjenje. Pozneje, ko bi končala študij, bi rada imela svoj čebelnjak. Sicer pa moram reči, da je bilo delo na letošnjem taboru še bolj poglobljeno, to pa tudi zato, ker smo delali v manjših skupinah od 8. do 17. ure, ko smo imeli kosilo’ Kaj takega ni' mogoče uresničiti v šoli, zatfc smo prišli do mnogih novih, res zanimivih spoznanj.« — Delala si v skupini za proučevanje kostanjevega raka. Te je pri raziskovanju kaj posebej presenetilo, da boš poslej drugače gledala na gozdove in zlasti opazovala kostanje? -Prej o kostanjevem raku nisem vedela ničesar. Zdaj vem, da je to najnevarnejša bolezen pravega kostanja, ki se pojavlja v dveh oblikah: v virulentni in hipovi-rulentni. Virulentni sloj zaje- dalske glive povzroča sušenje kostanja. hipoviruletni sloj pa povzroči drevesu manjšo škodo: tako da ni obsojeno na zanesljivo smrt. Zato smo v gozdovih v krški in sevniški občini, kamor so nas popeljali gozdarji, proučevali zlasti hipovirulenco. Spoznala sem toliko novega, tudi, denimo, kitajski kostanj v Krakovem pod Lisco, da si poprej še misliti nisem mogla, da bo tako zanimivo.« Martina Kačičnik: »Pri človeku neurejenost v družbi vodi naprej, pri čebelah pa jih prav urejenost drži na ravni, kakršna je.« — Si se seznanila tudi z delbm preostalih skupin za obnašanje in morfologijo čebel ter za pelodno analizo? Kakšna bo čebela v tvojih očeh poslej? »Ppsebej me je pritegnila pestrost pri obnašanju čebel, o kateri nam je zlasti Janko precej govoril. Človek bi mislil, da so čebele ustvarjene po enem kopitu, da ta dela to, druga pa spet nekaj podobnega. Čebele so zelo individualne živali, vse skupaj pa tvorijo sistem, ki deluje. Lahko bi rekli, da so čebele zeio dobro organizirana družba, ki pa nima več razvoja. Čebela je bila takšna že pred pojavom človeka.« . . lij Za več znanja le pri besedah Ni dovolj slušateljev za oblike idejnopolitičnega usposabljanja BREŽICE — Zanimanje za vstop v članstvo Zveze komunistov upada tudi pri mladini. Vzroki so v glavnem splošni, družbeni. Osnovne organizacije ŽK in posamezniki ne uresničujejo statutarne obveznosti, da nenehno krepijo idejnopolitično usposabljanje; brez znanja, dobre teoretične podkovanosti, pa je težko uspešno delovati v praksi. ga študija in razprav na idejnoteoret-ških osnovah.« Razveseljivo je vsaj to, da se izboljšujejo oblike in metode izvajanja programov. Klasično obliko predavanja brežiški komunisti vse bolj nadomeščajo z okroglimi mizami; kamor povabijo izvedenca za posamezna področja, usposabljanje pa bogatijo tudi nastopi udeležencev ter obiski v Politični šoli Josip Broz-Tito v Kumrovcu in v delovnih kolektivih. čeprav je težavnejši posamični študij doma in zahteva neprimerno več časa za priprave tudi od predavateljev in. organizatorjev, večina slušateljev meni, da je tak študij učinkovitejši. Zato so v letošnji izobraževalni sezoni posvetili individualnemu marksističnemu izobraževanju posebno pozornost. Zgled za to dajejo člani komisije za idejnopolitično usposabljanje, absolventi zahtevnejših oblik, zadolženi, člani za 1PU vOOZKin tudi člani komiteja. Pri izbiri mentorjev in litera- To ugotavljajo brežiški komunisti, ki imajo vedno večje težave pri pridobivanju zadostnega števila slušateljev za posamezne organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja. Nujnost po znanju je le še na ravni besed, v akciji pa prevladujeta voluntarizem in izkušnje To potrjujeta tako poročilo o seminarju samoupravljalcev v • Za člane aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev pripravljajo nekaj študijskih in informativno posvetovalnih srečanj o najpomembnejših družbenopolitičnih nalogah. Septembra bo komunistom v vzgoji in izobraževanju o odgovornosti vzgojnoizobraževalnih ustanov za vzgojo v duhu socialističnega humanizma govoril znanstveni republiški delavec. Ugledni politiki in izvedenci bodo nasploh pogostejši gostje brežiških komunistov.____________________________ združenem delu kot tudi poročilo o trimesečni šoli teorije in prakse marksizma. Polovica udeležencev je ugotovila, daje bilo »premalo poglobljene- ture pomaga komiteju medobčinsko študijsko središče za Posavje. Ta študij pa komisija povezuje z organizirano obliko 1PU s komunisti brežiške bolnišnice, Gozdnega gospodarstva, srednje šole, pravosodnih organov, OOZK v tej krajevni skupnosti ter ko-munistLosnovne šole Cerklje in čate-ških Term. P. P. Pozeba pobrala pridelek Katastrofa za M. Černelič iz Dečnega sela DEČNO SELO — Kmetica Marica Černelič iz Dečnega sela 66 je gotovo ena med tistimi, ki jih je zimska pozeba v brežiški občini najbolj prizadela. Marica se je namreč specializirala in kmetijo v celoti preusmerila v vinogradništvo in sadjarstvo. Z možem, ki se je pred leti smrtno ponesrečil s traktorjem, sta temeljito obnovila večino poldrug hektar velikega vinograda na žico. 1,10 ha velik nasad črnega ribeza je lani dal 14 ton pridelka, letos pa komaj 4 tone. »Kljub temu, da zadnjih nekaj let nismo bili zadovoljni s pridelkom, smo Slovinu oddajali okoli 10 ton grozdja, sami pa smo pridobili še okrog 30 hektov vina. Jezilo nas je nesorazmerje cen naših pridelkov s cenami umetnih gnojil, škropiv, saj je bilo moč za 2 kilograma grozdja dobiti le kilogram gnojil. Letos so bile cene spodbudnejše, pa nam je vse pobrala zimska pozeba, ki se ji je pridružila še Elektroenergetska prihodnost Elektrarne Vrhovo, Boštanj in Blanca naj bi začele dajati tok v zadnjih srednjeročnih treh letih — Omenjene tudi Brestanica, Krško, Brežice . LJUBLJANA — V srednjeročnem planu za obdobje od 1986 do 1990 se načrtuje izdatna graditev novih elektroenergetskih objektov v Sloveniji. Načrtovalci predvidevajo, da nam do leta 1990 ne bi smelo primanjkovati električne energije, saj naj bi investiranje v elektrarne nadomestilo iztrošene zmogljivosti, ki se jim izteka življenjska doba, poleg tega pa naj bi zgradili nove elektrarne. 127,1 milijarde dinarjev so namenili za planirani obseg investicijske graditve v elektrogospodarstvu. Pri planiranju so upoštevali, da bo od leta 1986 do 1990 v Sloveniji naraščal družbeni proizvod za poprečno 3,5 odstotka letno, vsako leto pa bomo v poprečju potrebovali za 4,4 odstotka več električne energije. Bruto poraba električne energije iz javnega V starem kraju V sevniški občini dvoje folklornih skupin izseljencev iz Kanade SEVNICA — Na povabilo Slovenske izseljenske matice so domovino svojih staršev obiskali mladi iz Kanade. Gre za 35 članov folklornih skupin Planika in Mladi glas iz Toronta. Gostje so bili en teden na morju, v Sevnico pa prihajajo iz. Celja. Jutri jih bodo sprejeli pred Lisco. Ogledali si bodo tovarne in sevniški grad. Občinstvu se bodo predstavili s celovečernim nastopom ob 19.30 v gasilskem domu. Zanimivo jih bo videti. Svoje plese imenujejo slovenski plesi. Zaplesati nameravajo tudi standardne in najnovejše družabne plese. Med obiskom v domovini svojih staršev se bodo seznanili z našim kulturnim izročilom, pri tem pa jim bo lahko boštanjska folklorna skupina dober mentor. A. Ž. omrežja na pragu elektrarn se bo po napovedih povečala od 9,3 milijarde kilovatnih ur v letu 1985 na 11,6 milijarde v letu 1990. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva predvidevata, da bodo elektrarne iz spodnje savske verige, to je Vrhovo, Boštanj in Blanca, s po 35 megavati moči začele obratovati — prva 1988., druga 1989. leta, zadnja pa leto zatem. Poleg teh načrtujejo izgradnjo hidroelektrarn Mavčiče, Lomščica, Zadlašči-ca in jez Melje, iz verige murskih elektrarn pa Hrastje in Veržej. Sofinanciranje v Avstriji bo s HE Bistrica prineslo dodaten vir električne energije. Ugljevik II v BiH bo od leta 1989 Sloveniji na voljo s tretjino moči, pomembna pridobitev pa bo tudi deveti in deseti agregat v HE Fala. Glede na potrebno in razpoložljivo električno energijo med leti 1991 in 1995 so planerji dokaj točno ocenili, koliko novih zmogljivosti bo Slovenija potrebovala v tem obdobju, vendar pa je problem v tem, ker bi morali tudi v te — t. i. objekte kontinuitete — začeti investirati že v prihodnjem petletju. KONEC DOPUSTOV SEVNICA — Največja kolektiva. Jutranjka in Lisca, sta v ponedeljek zaključila s kolektivnimi dopusti. Tovarne med dopusti niso samevale, saj so nekatere dejavnosti delale tudi v tem času. Predvsem ni stala prodaja. TRŽIŠČE POČASTILO PRAZNIK TRŽIŠČE — Krajani te krajevne skupnosti v sevniški občini so v soboto počastili svoj krajevni praznik. Spomnijo se 2. avgusta, kojeokupator požigal njihove domačije. Tokrat je bila proslava pri tržiški železniški postaji. To bo težko izvedljivo, saj je za zdaj namenjenih za objekte kontinuitete samo 12,6 milijarde dinarjev, karpaje po oceni planskih dokumentov vsaj za 90 milijard dinarjev premalo. Med elektrarniškimi objekti kontinuitete se omenja nadaljevanje graditve elektrarn Brestanica, Krško in Brežice na Savi ter Mota, Gibina in Mursko Središče na Muri. Takšna so predvidevanja, kakšna bo elektroenergetska prihodnost, pa ni odvisno samo od načrtovanja planerjev, ampak tudi od velikosti družbenega proizvoda naše republike. Marica Černelič: »Že večkrat smo razmišljali, da bi trto posekali in posejali koruzo, toda kar težko spraviš skupaj, ne moreš kar tako uničiti, čeprav bi bilo morda manj skrbi... spomladanska. Ostalo je nekaj malega laškega rizlinga, morda bomo pridelali kakih 200 do 300 litrov vina, kar ne bo zadoščalo niti za domače potrebe. Da bi bila katastrofa še večja, je povsem uničen nasad 420 breskev, ki jih ne bo niti za doma. Sin in hčerka sta poročena in pomagata pri kmetovanju, a zaposlitve v podjetju nočeta zgubiti, ker vidita, kako nezanesljiva je socialna varnost kmetov,« pripoveduje Marica Černelič, močno potrta, čeprav so ji pri Slovinu obljubili pomoč pri obnovi vinograda, Agraria pa tudi ne bo stala križem rok pri odpravljanju posledic pozebe v nasadih breskev in ribeza. P. PERC Odprte liste enakovrednih? Organizacijske in kadrovske priprave na volitve 1986 so v Posavju v polnem teku, žal pa v nekaterih okoljih spet niso spoštovali rokov pri evidentiranju kandidatov. Doslej je bila premalo poudarjena odgovornost delegatov, čeprav je res, da je bilo prav njim veliko težje odigrati dano vlogo. V zaostrenem gospodarskem položaju so namreč (prej velik vpliv na odločanje dobiti izvršilni organi, zato je v delegatskih klopeh vse več malodušja, saj se je težko znebiti občutka, da so delegati le še ali pa predvsem glasovalni stroj. Kakorkoli že, resnica je tudi, da precej govorimo o tem, da bi morali bolj razvijati kategorijo odpoklica, druga plat medalje pa je ta, da uresničitev odpoklicev zapleta prav postopek nadomestnih volitev. Vsak komunist bi že po statutu ZKS moral pristati na evidentiranje, a je, žal, tudi med komunisti veliko takih, ki bi se radi izognili kaki funkciji, pa čeprav nekateri nimajo nobene. Posavski komunisti menijo, da odprte liste kandidatov še ne pomenijo večje demokratičnosti kadrovskih postopkov. Povsod naj se neodvisno odločijo o odprtih listah, saj bi morali v tem primeru zagotoviti približno enakovredne kandidate. PAVEL PERC TRN TRN TRN TRN — Zakaj je bila pri Janezu komisija za ugotavljanje izvora premoženja? — Hoteli so vedeti,od kod mu denar, da je lahko kupil kilo pomaranč. 4 Najmanj gostov med dopusti Poznajo se kolektivni dopusti v Lisci in Jutranjki — Prenova Ajdovca SEVNICA — V začetku minulega tedna je prišlo so svojstvenega presenečanja: tako rekoč sredi turistične sezone so zaprli hotel Ajdovec. Direktor Gostinskega podjetja (ABC Pomurka) Rado Umek je povedal, da so ta čas izbrali namerno. »Desetletno spremljanje kaže najmanjši promet takrat, kadar so kolektivni dopusti v največjih sevniških kolektivih, Lisci in Jutranjki. Stilles bo kmalu opravil vsa potrebna obnovitvena dela v notranjosti,« je dejal. Pač pa je bil vročini primerno dobro \obiskan novi sevniški plavalni bazen. Ker ne premorejo primernega sesalca, DRAGA ZIDAVA SEVNICA — Po novem morajo zazidalni projekti biti tudi denarno ovrednoteni. Novi šmarski je ocenjen na 950 milijonov dinarjev. Vštetih je šest stolpičev, kotlovnica in zaklonišče. Predvideno je fazno reševanje. V tako imenovano drugo etapo je pomaknjena ureditev križišča za Kopitarno. V prometu bo to nehvaležna črna točka. Ro pripombi na krajevni, skupnosti bodo nad zakloniščem verjetno gradili garaže. si prizadevajo najprimernejšega mehanskega uvoziti. Ker so gostinci dolžni vse devize odvajati, jim pomaga Lisca. Kljub dobri volji pa jim doslej še ni uspelo premagati vseh uvoznih administrativnih Labirintov. Zakaj bife pri bazenu ni odprt dljč? Osebje se je prepričalo, da ni priporočljivo imeti odprtih vrat. če na baze nu ni delavcev, ki so odgovorni za varnost kopalcev. Brž ko odpro vrata, je v vodi že polno kopalcev. Goste zadržijo ob sobotnih plesih pozno v noč. A. Ž. Vlaki drug za drugim Pomemben prekladalni center — Veliko tovora SEVNICA —Tukajšnja železniška postaja ni le točka ob pomembni mednarodni progi, ampak tudi izhod za dolenjsko progo in pomemben prekladalni center. Sem se steka blago z dvanajstih slovenskih postaj. Tu ga razvrščajo in zbirajo, da potem potuje do naročnikov v državi. Skladiščni delavci so iz leta v leto v večji stiski, saj imajo zdaj na voljo le okrog400 metrov skladišča. Veliko blaga osttaja zunaj na ploščadi. Upajo, da bodo ta prostor še letos pokrili. Na starem skladišču bodo verjetno že kmalu prekrili streho. K večji varnosti premikačev bo prispeval tudi novi tir ob dolenjski progi v Šmarju. Ker se okrog 200-metrski krak konča pred križanjem s cesto, bo tudi cestni prehod manjkrat zaprt. Tir je tik pred dograditvijo. In koliko tovornih vlakov sestavijo na sevniški postaji? Rednih je dnevno 28, običajno pa še 11 izrednih. Lokontotiva premikalka je izkoriščena več kot 80-odstotno, stoji le med malico strojevodje in med rutinskimi pregledi. A. Ž. Novo V Brežicah^) KOPALIŠČE — Zimski bazen* čateških Termah je lep in za goste k kako dobrodošel objekt. Toda kaj, I® se zaradi projektantov ali izvajalčev® še koga venomer srečuje s porodni®1 težavami. Bo celoten objekt končnole funkcionalen, da bo splaval in ga n* bo treba vsake toliko časa zapirati, so novogoriški hotel Argonavt« dokler ga niso prodali Iskri? ZALOGE — V brežiški Jovan« pohištva je delo bolje organiz irano k01 v marsikateri lesnopredelovalni delo*" ni organizaciji. Toda to v teh hud® časih za lesarje ni dovolj, da bi se izkopali iz sedanje prenasičenosti trga1 dragim pohištvom. Zaloge pase sevc da tudi v Brežicah pridno kopičijo111 utegnejo načeti zdravo tkivo tegaus' pesnega kolektiva. O kakšnih poceni; tvah ali razprodajah pohištva pa M malo slišimo... TOČA — Prejšnji teden je toča kič' tila tudi okoli Mokric. Kmetje so ot. očitno premalo izpopolnjeni in uspe šni protitočni obrambi že pomal®* obupali. Kaj pa naj storijo. sajiff j morejo polj prekriti z odejami, ra* kot so zadnjič skušali zaščititi aV nekateri. 11 BREŽIŠK€f,£T POR0DNI§NIC€ ^ ( Od 27. julija do 3. avgusta so brežiški porodnišnici rodile: Andel« Ivanovič iz Brežic — Nikola, , Koletič iz Male Rakovice — Danijcl( in Petro, Dragica Lehpamer s Sla gore — Teo, Darinka Udovič iz Ga* — Neno, Branka Lakner s Senovcf — Sanjo, Biserka Tandarič iz Kotar, — Josipo, Stanislava Križman Brežic — Davida, Jožefa Umek iz K® — Natašo, Cvitka Jurkovič iz Ladd? — Kristino, Milena Majkič iz Brc*11 — Doka, Danica Šalamon in Ktd' ! Primoža, Milena Kvenderciz Kop*1 nice — Jožeta, Nada Vugrinec iz j ja Gornjeg — Ano, Veronika P°v.Je;. Krškega — Uroša, Ana vGuli5 Braslovlja — Mirjano, Zora ŽejavaT Samobora — Daria, Smilja Keranega časa. Ljubljančan in drugi nezadovoljneži VABILO Harmonikarjem NOVO MESTO Turistično ki i)vo Pokljuka in Šport hotel Po-jP*ka organizirata že tradicionalno ka •te*cmovanje slovenskih harmoni-PokfV’ k° avSusta °h 9.30 na kar • Organizator vabi harmoni- ja Je — amaterje na diatonični ^njjnoniki na tekmovanje, na katerem d 0 zaigrali dve melodiji, par-nsko in narodno, dolgi največ štiri ia,nute- Najkasneje do 15. avgusta se ° Prijavijo na naslov Albin Golja, na Koritenskac. 21. Prijavni- ci«* ^ din, vsebovati pa mora sin! ne Podatke, točno bivališče in na-va obeh melodij. Nič s prosto izbiro zdravnika V sredo, 31. julija, sem bila pri zdravniku na otroškem oddelku Zdravstvenega doma Novo mesto, otrok je bil prahlajen, imel je vročino (39 stopinj Celzija). Želela sem, da ga pregleda dr. Helena Turk, ki pa je rekla, da ga ne bo. Poslali so me k dr. Ždraletovi, česar pa nisem mogla sprejeti, ker mislim, da ta zdravnica nima dovolj izkušenj z otroškimi boleznimi. Doslej sem bila z otrokom že pri njej. Nato sem šla k pomočnici direktorja prosit za doVo-ljenje, da otroka pregleda dr. Turkova. Povedala sem ji, kaj vse mi je rekla dr. Ždraletova prejšnjikrat, kosem bila z bolnim otrokom pri njej: da ga ne znam čuvati, da hodim samo po bolniško itd. Pomočnica pa je povsem podprla dr. Ždraletovo, ki da ima pravico, da mi reče vse to. Potem sem šla v bolnico, kjer pa mi otroka brez napotnice niso mogli pregledati. Tudi jaz delam v delovni organizaciji. Ne smem reči, da nečesa ne bom delala. Kako lahko v zdravstvenem domu izbirajo, kaj bodo delali ip česa ne? ASAN MUZEEN Slavka Gruma 2 Novo' mesto Mladi samevajo Mladi v Kočevju so nezadovoljni z delom svoje organizacije Oglašamo sev imeijn večine mladih v našem mestu. Smo zelo nezadovoljni z delom ZSMS Kočevje. Ta je veliko premalo aktivna, pa nekateri mladinci sploh ne vedo za obstoj »svoje« organizacije. Mladinske organizacije v nekaterih krajevnih skupnostih so sicer zelo aktivne, vendar je v njihovo delo zajetih le malo mladih. Ostali pasame-vamo doma, čeprav bi radi storili kaj koristnega. Danes mnogo govorimo o skrbi za mlade, o tem, kako naj bi si mladi pridobili več dodatnega znanja (pa ne samo v šoli), tako da bi lahko uspešno nadomestili starejše. Kako malo se tega zavedamo v naši občini! Drugje so organizirani številni tečaji, predavanja, pri nas pa tega ni. Mnogi bodo rekli, da to preveč stane. Zakaj ne bi bili iznajdljivi in pobrskali za vse to kar v domači občini? Tudi kulturno življenje ni na zavidljivi ravni. Žalostno je tudi to, da še sedaj, po toliko letih obljub, nimamo mladinskega doma. Tako se moramo sestajati po lokalih, zaradi česar pa negodujejo starejši občani. Skrajni čas je, da se to spremeni. MLADINCI umrl je Srečko Zupanc lo^nT sredo zvečer je bilo na tu ^ m Pokopališču v Novem mes-Polk^e slovo od Srečka Zupanca, letalst m Jugoslovanskega vojnega nega V* 'n direktorja Vazduhoplov-- zavoda Zmaj v Veliki Gorici. izprjj p°Vorka mu je še zadnjič nemo kar ie 9 2ahvalo in priznanje za vse, Tega nared>' in dosegel v življenju. 6 Pa ni malo. Slrirtjo ^e)stnaJs. dni pred nenadno Pra2n ’ ■ julija, je Srečko Zupanc revnj |Va* r°jstni dan- Rodil seje v T°p|j r®0vski družini v Dolenjskih družin ’ Vse§a 2 let star pa je moral z kjer je a V ^°dstenice v Kočevski Rog, njimj ( |J*ivel vse strahote vojne, med Vojni SU ■ roSko ofenzivo. Kmalu po šolo in* vP'sal v srednjo tehniško šolanje J° '*ta tud' končal, med na uda111 pa Je dvakrat sodeloval tudi ZUpanrn'Skih akcijah. Že leta 1957 je tehničo 7akliučl1 študij na letalsko razredu' a*cac*emiji kot najboljši v gojenCa "1tako d°hil naziv Titovega podporJ* 's,ega leta je kot mlad oborože h'^- stoP'* v s'u2bo Zupanc sf* Jugoslavije, kar pa za bi 0|j a hila nikakršnaovira.da ne kulteto ■ dokončal še strojno fa- ln diplomiral, prav tako pa je v KOLANDER p°kopa^ščA ~ Na tukaJšnJem mu DočitL eS0 P°ložll> k zadnje-ra iž«'tku borca Miloša Koland- že na zTčmu' GestaP° 8a je zaprl Prestav r v°jne na Senovem. Obsr,;« ■so 8a v sevniške zapore. prebil nJe b''.na dve letij ki jih je Zatem V .rnar'horskih zaporih, kjer seS*Vrnd k hratu v Šmarje, skim J5, 70Pet povezal s teren-železni°- i orom Delal je na janskiodIedal944jeodŠelvK°Z‘ mnogim?lmHn k°ma? |e Porna8al ravie h ljudem- Doklet mu jezdni 0rD°P.u al°> je delal v krajev-orBanDniZaciji ZZB in občinski organizaciji ZZB. tem času končal še višjo vojno letalsko akademijo. Zupanca so sodelavci poznali kot tehnologa, konstruktorja, tehničnega kontrolorja in vodjo te službe, njegove izredne organizacijske sposobnosti, delavnost in znanje pa so ga leta 1978 postavili za direktorja Vazduhoplov-nega zavoda Zmaj v Veliki Gorici. Prav pod njegovim vodstvom je ta ustanova dosegla največ, Zmaj je prodrl tudi na svetovni trg, najpomembneje pa je, da je Zupanc vselej dajal prednost domači tehnologiji, v delo je vključeval domače, predvsem slovensko gospodarstvo (Iskra, Sava). Zavodu je bila letos ob njegovi 40-letnici za vse doseženo podeljena nagrada mesta Zagreb in zvezne plaketa varnosti, ki jo je dodelil ZIS. To sta bili tudi Zupančevi priznanji. Še kot gojenec je Srečko Zupanc že leta 1957 stopil v vrste ZK. za svoje delo in aktivnosti pa prejel vrsto priznanj, omenimo le srebrno plaketo vojnega letalstva in protizračne obrambe, pa vrsto visokih vojaških odlikovanj. Zagotovo največje priznanje pa je bilo zanj, da so ga sodelavci spoštovali in cenili. Bil je skromen in tih, nikoli ni tarnal ali izgubljal odvečnih besed. Rad seje postavil le z dejanji. Vrlina, ki ni dana vsakomur. B. B. Ne več dolgo »ne krop ne voda« Študija o organiziranosti novomeške kulture, ki so jo izdelali v Zavodu za družbeno planiranje, podpira ustanovitev Doma kulture kot nove delovne orga-________nizacije v Novem mestu — Bo predlog o centru zdaj zavržen?_______________ NOVO MESTO — Zadnja leta je bilo v Novem mestu več pobud za uvedbo nekaterih sprememb v organiziranosti novomeških kulturnih dejavnosti oziroma za tako imenovano reorganiziranost kulturnih ustanov, ki pač tu delujejo. Pobudniki so poudarjali, da bi s tem dosegli, seveda z manjšimi stroški, kakovosten premik pri posredovanju kulturnih dobrin prebi-valstvu, okrepili bi kulturno vzgojo občanov in omogočili hitrejši razvoj amaterizma. Posebno živahne razprave so se začele pred dvema letoma, po otvoritvi prenovljenga Doma kulture, ko so načenjali tudi vprašanje, kakšen status naj dobi ta hiša, ki se ukvarja z organizacijo in posredovanjem kulturnih prireditev. V razpravo o celotni problematiki kulture so se vključili predvsem organi občinske kulturne skupnosti na čelu s skupščino, svet za kulturo pri občinski konferenci SZDl, in občinski izvršni svet.. Izvršni svet seje med drugim zavzemal za združitev Študijske knjižnice Mirana Jarca, Dolenjskega muzeja in Zveze kulturnih organizacij, pod okriljem katere deluje dom kulture, v novo delovno organizacijo — Kulturni center Novo mesto. Zdajšnje samostojne kulturne delovne organizacije bi v okviru centra poslovale kot enote. Pri zagovarjanju takega predloga se je izvršni svet skliceval na stabilizacijska prizadevanja, češ da bi z združitvijo dosegli večjo programsko usklajenost na področju kulture, predvsem p a pocenili poslovanje. Povsem drugačen predlog je zagovarjala kulturna skupnost in še nekatera telesa zunaj nje. Po tem predlogu, ki gaje pripravila posebna delovna skupina, ustanovljena na skupščini kulturne skupnosti, naj bi Dom kulture postal samostojna delovna organizacija s tem, da bi opravljal še računovodsko-knjigovodska in admi- nistrativna dela za muzej, knjižnico in zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kaj dlje od predlogov, burnih razprav in zagovora »vsak svojega stališča« pa pri razreševanju pereče problematike na področju kulture v Novem mestu dolgo niso prišli. Medtem se je začel jeziček na tehtnici nagibati na stran tistih, ki se zavzemajo za ustanovitev nove delovne organizacije Dom kulture. • Predlagatelje take rešitve je znatno ohrabrilo mnenje predsednika republiškega komiteja za kulturo, dr. Matjaža Kmecla, pridobljeno letošnjega februarja. Dr. Kmecl je med drugim zapisal: »Ker imamo pred očmi Novo mesto kot ,prestolnico Dolenjske’ se zdi, daje več kot dovolj družbenoekonomske in kulturnopolitične upravičenosti za ustanovitev posredovalne in kinematografske kulturne organizaciji združenega dela.« Mnenje, daje ustanovitev nove kulturne delovne organizacije v Novem mestu povsem upravičena, je moč prebrati tudi v študiji o organiziranosti kulturnih organizacij v Novem mestu, ki so jo po naročilu občinske kulturne skupnosti izdelali strokovnjaki novomeškega Zavoda za družbeno planiranje. Zajeten dokument na 60 straneh osvetljuje vse svetle in temne točke kulturne organiziranosti v Novem mestu in po razčlenitvi stanja in razvojnih možnosti, nakazanih v srednje in dolgoročnih dokumentih, utemeljuje ustanovitev nove delovne organizacije kot edino sprejemljivo rešitev v prid nadaljnje kulturne rasti in posredovanja kulturnih dobrin. Hkrati sestavljalci študije navajajo potrebo, da Dom kulture kot nova delovna organizacija zaposli take strokovnjake, ki bodo kos dejavnosti. Študija bo nedvomno temeljni dokument za nadaljnje razprave o organiziranosti novomeške kulture in še posebej o statusni rešitvi za Dom kulture. Bržkone se bodo mnenja c ugotovitvah tega dokumenta začela kresati že kar na začetku jeseni. Zlasti bo zanimivo slišati stališče izvršnega sveta, še posebej, ker še vedno vztraja pri ustanovitvi Kulturnega centra, sicer pa je pričakovati, da bo naposled le prišlo do razrešitve, ki ne bo »ne krop ne voda«. Že zavoljo zaposlenih v Domu kulture, ki zdaj niti ne vedo, kateremu »gospodarju služijo«, bo potrebno Dom kulture spraviti v samoupravni okvir. I. ZORAN Novo mesto na razglednicah Razstava razglednic od-prta v študijski knjižnici NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana jarca hrani v posebni zbirki več kot 32.000 razglednic, od tega največ z dolenjskimi motivi. Razglednice niso samo zanimivo dokumentarno, ampak tudi hvaležno razstavno gradivo, še posebej za poletne (turistične) mesece. Od zadnjega julija je v vitrinah na hodnikih te knjižnice odprta razstava razglednic 'Novega mesta in njegove okolice. Na ogled je okoli 400 razglednic, ki prikazujejo Novo mesto skoz desetletja in iz raznih zornih kotov, takih razglednic je tudi največ, poleg tega so razstavljene razglednice nekaterih krajevnih središč, n. pr. Šentjerneja, Škocjana, Šmarjete, Otočca in drugih. Razstava bo odprta do prvih septembrskih dni, tako da si jo bodo lahko ogledali tudi šolarji. Vse kolonije v Novem mestu V hotelu Metropol ta mesec še dve republiški izobraževalni likovni koloniji NOVO MESTO — Združenje likovnih skupin Slovenije je izvedbo vseh treh izobraževalnih kolonij za likovnike, predvidenih za letos, zaupalo Novemu mestu. Prva, nadaljevalna, na kateri je pod vodstvom mentorice, akademske kiparke Dube Sambolec, delalo deset slikarjev, je že za nami — sredi julija je potekala v hotelu Metropol, kjer so imeli udeleženci tudi najboljše možnosti za ateljejsko, študijsko delo. Ta mesec se bosta v novem mestu začeli še dve izobraževalni koloniji. V hotelu Metropol se bo 23. avgusta zbralo petnjast slikarjev začetnikov in pod vodstvom akademskega slikarja in pedagoga Lojzeta Zavolovška spoznavalo osnove likovnega izražanja. Sočasno z začetno kolonijo bo v Novem mestu prvič potekala kiparska kolonija za ustvarjalce in oblikovalce v Keramiki. Udeleženci, katerih število ta čas šejii znano, bodo pod vodstvom mentorice, akademske kiparke Dragice Čadež, delali v Pionirjevem tozdu Keramika, medtem ko bo teoretični del potekal prav tako v Metropolu. Namesto novogradnje le prenova V prenovljenih in preurejenih prostorih bo Študijska knjižnica Mirana Jarca lahko znatno posodobila svojo dejavnost — Računalniška oprema bo omogočila vključitev v slovenski knjižno-informacijski sistem NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca, ki seje morala novogradnji, kot kaže, odreči še za nekaj desetletij, bo kljub temu prišla do boljših prostorov, in sicer s prenovo stavb št. 26 in 28 ob Cesti komandanta Staneta, ki ju zaseda. Prenova, ki so jo načrtovali že prej, je namreč predvidena v novi kulturni »petletki«, ki se bo začela s prihodnjim letom. Prve priprave (analiza stanja, zbiranje podatkov za izdelavo projektov, odločitev o preureditvi itd.) so stekle to poletje in predvidevajo, da bo leta 1986 že vse nared za začetek prenovitvenih del. • Po celoviti prenovi, kije smotrna tudi s spomeniškovarstvenega vidika, se bo Študijska knjižnica Mirana Jarca lahko uspešno vključila v širši knjižno-informacijski sistem. Za posodobitev dejavnosti bo nabavila računalniško in drugo potrebno opremo. Financiranje bo potekalo iz sredstev republiške raziskovalne in republiške izobraževalne skupnosti ter seveda novomeške kulturne skupnosti. Že zdaj pravijo, da bo to najpomembnejši korak v razvoju novomeškega in tudi dolenjskega knjižničarstva. V knjižnici so dosegli, da bodo ureditveni projekti zajeli tudi hišo št. 26, ki je dosedanji načrti niso vključevali v prenovo. Menijo, daje potrebno hkrati prenoviti oziroma preurediti obe stavbi zato, ker bo knjižnica lahko le tako prišla do funkcionalnejših prostorov za poslovanje oziroma dejavnost. »Samo ob celoviti prenovi bo moč kar največ knjižničnega gradiva (knjig. revij itd.) ponuditi bralcem po načelu prostega pristopa,« poudarjajo v knji- KAJ HRANI MUZEJ NOVO MESTO — Dolenjski muzej ima nad 10.000 muzealij, od teha okoli 3.000 (največ) v arheološkem oddelku, etnološki jih šteje blizu 1.900, oddelek za kulturno zgodovino kakih 2.200, oddelek NOB okoli 1.240, Dolenjska galerija približno 980 in Jakčev dom okoli 83C. Poleg t ega pa je v muzeju tudi približno 53.000 predmetov, ki jih ne vodijo kot muzealije. Gre za fotografije, negative, diapozitive, klišeje in fotolite, plakate, risbe, najrazličnejše tiske in zapise ter letake in plakate. RAZSTAVA GRAFIK V METLIŠKEM GRADU METLIKA — V Ganglovem razstavišču v tukajšnjem gradu je od minule sobote na ogled razstava pod naslovom Likovna razmerja 2. Svoje grafične stvaritve razstavljajo: Todor-če Atanasov, Zdenko Huzjan, Metka Krašovec, Tomaž Kržišnik, Lojze Logar, Zmago Rus in Boris Zaplatil. Razstavo so — kakor podobno lani — pripravili metliški mladinci, ki uspešno izdajajo tudi glasilo Razmerja. žnici in dodajajo, da tak način poslovanja zahteva tudi zakon o knjižničarstvu iz leta 1982. Ob smotrni razporeditvi prostorov bo knjižnica lahko imela tudi več čitalnic pa prostor, kjer bodo obiskovalci lahko prelistavali revije in druge periodične tiske, se zbirali na predavanjih in drugih prireditvah. Prav prireditveni dejavnosti bo knjižnica lahko poslej posvetila še večjo pozornost, saj naj bi se v njej zvrstilo še več knjižnih in drugih razstav, literarnih večerov in pogovorov z besednimi ustvarjalci. I. Z. PREBIVALSTVO NARAŠČA, AMATERIZEM PA NE NOVO MESTO — Novomeška občina ima letos že blizu 59.000 prebivalcev, v njenih 32 krajevnih skupnostih pa deluje le 26 kulturnoumetniških skupin z okoli 1000 člani. To je prav gotovo malo, če upoštevamo, da je v nekajkrat manjših občinah amaterska kulturna dejavnost bolj množična. Pri tem seveda ne upoštevamo, da so kulturna društva ustanovljena tudi v 22 šolah, da štejejo okoli 5.000 članov, kar pomeni, da približno vsak drugi učenec deluje v eni od kulturnih skupin na šolah. lifVvt M TRG NEIZRABLJENIH MOŽNOSTI — Napoved, da bo na novomeškem Glavnem trgu v dneh njegove zapore bolj malo kulture, se v celoti izpolnjuje, saj razen godb in folklore kulturnega razvedrila »žejni in lačni« obiskovalci niso ne videli ne slišali tako rekoč ničesar, kar bi količkaj dišalo po kulturnem napoju. Izgovarjanje na pomanjkanje denarja se zdi včasih dokaj nepripričljivo. Da se da marsikaj pripraviti tudi brez poseganja v blagajno, so, denimo, že dokazali slikarji — udeleženci izobraževalne kolonije: lani so, tebi nič meni nič, zasedli spodnji del ve(ečastnega trga in ga upodabljali, kot je videti tudi na posnetku. Žal likovno občinstvi ni nikoli videlo, kaj je nastalo na koncu, zanimiva paša za oči pa je tiste dopoldanske ure le bila. Pesniška kolekcija Janez Kolenc izdal novo pesniško zbirko »Pozeba pomladi« — Vse v obliki pesniških listov NOVO MESTO — V knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu je že nekaj (asa naprodaj (po 50 dinarjev izvod) nova, v obliki pesniškega lista natisnjena zbirka pesmi novomeškega profesorja Janeza Kolenca z naslovom »Pozeba pomladi«. To je že tretja tako izdana letošnja pesniška zbirka avtorja, ki ga poznamo kot izjemno plodnega. Prva, ki jo je pesnik izda! v samozaložbi, je prišla na svetlo januarja, vendar nenaslovljena. Le dobra dva meseca kasneje pasov novomeški Tiskarni natisnili zbirko »Krik«, kot izdajateljica pa je bila navedena srednja šola pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve v Novem mestu, kjer Kolenc poučuje. Tudi zbirko »Pozeba pomladi« je izdala ta šola Glede na povedano pomeni Janez Kolenc izjemo še v nečem, v tem, da je edini slovenski pesnik, ki se mu je posrečilo, da je v vsega šestih mesecih kar trikrat slavil samostojno izdajo svojih del. A ker gre rado v četrtič in v petič, smemo pričakovati, da se bo Kolenčevo ime letos še pojavilo v novomeški knjigarni. Gradiva ima namreč toliko, da bi lahko izdal kar serijo zbirk.... Po obsegu je »Pozeba pomladi« podobna »Kriku«, se pravi, da tudi prinaša okoli 600 verzov, pesmi pa precej manj, le devetnajst. Povedati pa je treba, da pri tem ne štejemo posameznih pesmi dveh daljših ciklov, to so »Balade iz mojih profesorskih dni« in »Čiričara Hane«, ker nimajo posebnih naslovov. Če bi jih upoštevali, bi bilo število pesmi precej večje od omenjenega. Ko že omenjamo ta dva cikla, dodajmo, da prinašata najprepričljivejše upesnitve, kar smo jih do zdaj brali pri tem avtorju, to pa kajpak ne velja samo za pričujočo zbirko. Po čustvenem in sploh pesniškem naboju se zdijo »Balade« močnejše, kar pa niti ni presenetljivo. Kot že sam naslov pove, so nastale kol odjek tragičnih doživetij nekoč v preteklosti, ko so se pred profesorjevimi—pesnikovimi očmi nasilno, v strašni življenjski stiski, končevale mlade poti — pretrgovale življenjske niti dijakov. Pesnik je začutil da mora izpovedo-. ti, kar se je leta in leta nabiralo v njegovem občutljivem srcu, se mu neizbrisno zapisovalo v spomin in zavest, torej da mora nq neki način odložiti breme, usedlino nekega časa, ki se mu je nagomilila v debelih plasteh. I. Z. Avto-moto zveza Slovenije Tehnično turistična baza Otočec objavlja prosta dela in naloge 1 čistilke s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: osnovna šola. Nastop službe takoj. Kandidati naj pošljejo prijavo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Tehnično turistična baza AMZS Otočec. 523/32-85 Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, p. o. Novo mesto, Trdinova 23 Delavski svet VGP Novo mesto razpisuje dela in naloge tehničnega vodje Za kandidate veljajo poleg splošnih še naslednji posebni pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene stroke, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — organizacijske sposobnosti, — družbenopolitična in moralno-etična merila, — poskusno delo je 90 dni. Kandidat, ki bo izbran po tem razpisu, bo opravljal dela in naloge s posebnimi pooblastili rn odgovornostmi 4 leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Trdinova 23, z oznako »razpis« v 20 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o sklepu in izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa. 524/32-85 Beti Metlika Razpisna komisija DS DSSS objavlja prosta dela in naloge direktorja računovodskega sektorja Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — najmanj 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralna in politična neoporečnost Razpis je v veljavi 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave zbira kadrovsko splošni sektor DO Beti Metlika, Tovarniška 2. 521/32-85 Obrtna zadruga Trebnje Kidričeva 2 Trebnje razpisna komisija na podlagi 132. in 133. člena statuta Obrtne zadruge Trebnje razpisuje prosta dela in naloge direktorja obrtne zadruge Za opravljanje teh del in nalog mora kandidat poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja ali srednja izobrazba strojne oz. gradbene stroke — 5 oz 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — družbene aktivnosti ter organizacijske sposobnosti Prednost imajo kandidati, ki imajo izkušnje v vodenju obrtnih zadrug. Kandidat mora pri prijavi podati‘tudi plan razvoja zadruge. Najprimernejši kandidat bo za opravljanje teh del in nalog izbran za dobo štirih let. Pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev ter z življenjepisom sprejemamo 15 dni po Objavi razpisa na naslov: Obrtna zadruga Trebnje, Kidričeva 2, Trebnje — za razpisno komisijo Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. 519/32-85 DO RTV Ljubljana Komisija za delovna razmerja TOZD Oddajniki in zveze objavlja prosta dela in naloge tehnični delavec za področni center Novo mesto Pogoji: končana tehniška elektro šola — šibki tok, dve leti delovnih izkušenj, sposobnost za delo na višini. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati s stanovanjem v Novem mestu ali bližnji okolici. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Radiotelevizije Ljubljana, Čufarjeva 2, Ljubljana, osem dni po objavi. 517/32-85 Podjetje za PTT promet Novo mesto Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja prosta dela in naloge 1. dostavljanje ptt pošiljk pri poštah Krško in Sevnica — 2 delavca 2. dostavljanje ptt pošiljk pri pošti Velika Loka — 1 delavec Pogoji: —ptt manipulant s tremi meseci delovnih izkušenj ali osnovna šola s šestimi meseci delovnih izkušenj in vozniški izpit A kategorije. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD za PTT promet Krško, Gubčevtrgl, Krško (za dela pod 1), in TOZD za PTT promet Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto (za dela pod 2). Za delavca pod 2 nudimo samsko stanovanje. Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Informacije dobite na telefon 71-200 in 21-370. 525/32-85 O novoles lesni kombinat n. sol.o. novo mesto-straža RAZPRODAJA POHIŠTVA, KOPALNIŠKE IN OSTALIH PROGRAMOV V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE GRM V NOVEM MESTU Od 12. 8. do 17. 8.1985 Vsak dan od 10.00 do 19.00 ure V soboto od 8.00 do 12.00 ure ; tTTT-i i tt ;;:;!;; s prgišče misli ROMU LOV BRAT/VRS TA TIS. CRN SELEN/ KOPERNIK IBSENOVA DRAMA UDAREC PRI TENISU/ KRAPINA NAGRADA V KRANJSKO GORO JUSTINA SELJAK iz Bezja pri •kranjski gori je imela največ sreče Pr* zadnjem žrebanju, za nagrado je “°bila knjigo Branke Jurce »Rodiš Sesamo enkrat«, prijetno branje za P^je dni. Rešite današnjo križanko ln Pošljite izdelek najkasneje do 17. pKgusta na naslovi Uredništvo ^“Joojskega lista, Germova 3, "8000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA ZAGATA. STISKA NAVIDEZNA n| POT SONCA PRAMEN RIM. VARUH | OGNJIŠČA I POSLANA MENICA OESNI PRITOK DONAVE NEM. FIZIK (RADIOAKTIVNOSTI/SOL CEROTINS-KE KISLINE MOR. RIBA VNETJE SLUZNICE LETNI POSEK/ 2. IME nnHvu- SLOVJE/ VRSTA POLŽA OTROŠKO VOZILO ILOVNICA/ PRITOK MORAVE RAČUNSKA TABLICA KORALNI OTOK ZDRAVILNA RASTLINA Sadeži postanejo dobri, ko dozorijo — z ženskami pa je narobe; čiste in dobre so, dokler so še nezrele, toda zrele Postanejo slabe. NIZAMI Za anonimnimi pismi tiči vedno zlobnost in strahopetnost obenem. A. TRSTENJAK M. TURČIJE Veliki dogodki v življenju nimajo nikoli enega samega v*roka. A. STRINDBERG OSLOV GLAS 00 BA STAREGA VEKA IT. OBJAD-RANSKA Divja Jeany razkrila skrivnost govora Neprecenljive ugotovitve pri opazovanju deklice, ki se je začela učiti govoriti pri 13-letih — Nekaj tednov star dojenček zna razlikovati kar 40 soglasnikov, ki se pojavljajo v različnih jezikih_____________________________ V nekem kalifornijskem mestecu so leta 1970 našli »divjega otro-a"> l3-,etne deklico, ki je od rojs-‘va živela zaprta v majhni sobi in s atefo se starši in svojci nikoli skoraj niso pogovarjali. Da bi ?°cialni delavci zaščitili njeno Identiteto, so ji dali drugo ime, 'nienovali so jo Jeany. Ko so po Jeany prišle zdravstvene oblasti, n' znala stati pokonci, pd glasov Pa je poznala le cviljenje. Od 20 dieseca starosti je živela v skoraj Popolni izolaciji. Dan za dnevom Je bila s pasovi privezana na stol, v katerega je bila izrezana luknja za opravljanje telesnih potreb. Jeany Je lahko, sedeč na stolu, premikala [°ke in noge, vendar ni imela z rokami kaj početi, nikoli ji niso dali 'grače. Če je dajala od sebe 8 asove, jo je oče tepel. Očeninik-govoril z njo, nanjo je le lajal, "■ati se za otroka v strahu pred jdožern ni zmenila, poleg tega pa J^ bila tucji skoraj popolnoma sle-Pa- Čeprav je Jeanv že kazala prva narnenja pubertete, je ob priho-nu v bolnišnico tehtala le 27 kg, 98 in rok ni mogla v celoti izteg-*• neprestano se je slinila in V|.Klilijoni ljudi te dni izposta-JaJ° svoja telesa sončnim žar-zn^ ^aS°relost je modni zaščitni a* zdravja in lepote. Ves svet se ui, j-ePrav že dolgo vemo, da so naha*V'°*etn' žarki v velikih količi-st . Vodljivi, saj pospešujejo naboje gub. Pretirano sončenje vs (e nevarno tU£Ji z druge plati, več ■ na P*a^ prebita ura po-k < e verjetnost, da bomo dobili °žnega raka. Najnovgjše ra7iskave kažejo, da norav'°letni žarki slabijo odpor-st organizma, kar povečuje j. rJet.n°st rasti rakastih celic. Do-var S0’ ^a m'ške, k' sojih obse-r 2 relativno majhno dozo ult-s v,°letnih žarkov, niso več POsobne zavrniti presajenega mi?i?rja ..v tolikšni meri kot ni, if Kijih niso izpostavili žarče-Va ' čltravioletni žarki slabo vplivaj0 na limfocite, ki igrajo zelo iah č? v*°8° Pfi imunskih reakci-~ M eK°vega organizma. rak 3 sre?° so razne vrste kožnega s Omejene na kožo, ne širijo se zat rV',°- ’n P° limfnem sistemu, ul? niso tako nevarne. Prav celi ° Pa se zgodk da rak kožnih naiC rnetastaz'ra' Na to vrstoraka sta rej °P°zori predkarceroz.no za riC- Prav‘J° mu keratozis. Gre Če "h rjavkasteluskastelise. nev Pravimo pravočasno, niso Ea p3?116' Pa tudi oblike kožne-vo„ ’ ki kažejo nagnjenost h kr-k?venjU' Tak rak se lahko Siti P° 2.a,?toku, še posebej, če se proces no« e y.b|ižini ust, očesa, ušesa ali di n u aibo'j nevama, vendar tu-rak- 'i tčdka oblika kožnega Iah k Pa ie ma'igni melanom, ki se ° začne z nedolžnim kr- obilno pljuvala. Pravzaprav se je zabavala s pljuvanjem. Odkritje Jeany je seveda pobu-dilo veliko zanimanje psihologov, lingvistov, nevrologov in drugih, ki se ukvarjajo z razvojem možganov. Ko so Jeany testirali, seje pokazalo, da je njen razum na razvojni stopnji enoletnega otroka. Od besed je poznala samo svoje ime in besedo »oprosti«. Kmalu je osvojila tudi frazi »dovolj« in »ne več«. Z deklico so se zdravniki in znanstveniki ukvarjali sedem let, delo z njo ni bila lahka naloga. V prvih sedmih mesecih bivanja v bolnišnici seje Jeany naučila hoditi z zaletavimi koraki, začela je tudi skrbeti za higieno. Vendar je še naprej ohranila nekatere nevšečne navade. Neprestano je pljuvala in se slinila. Če seje vznemirila, je pozabila na higieno, polulala seje kjerkoli in kakorkoli. Veliko je masturbirala. Kljub vsemu pa je Jeany bila človeško bitje z radostjo odkrivanja sveta in z nenehnim napredkom. Po letu dni je začela deklica sama povezovati dve besedi, uporabljati glagole, sestavljati vavenjem materinega znamenja. Tudi melanom povezujejo s pretiranim sončenjem. Razne oblike kožnega roka zdravijo s pomočjo električne igle ali pa z zmrzovanjem. Po posegu mora zdravnik ugotoviti, ali je odstranil res vse obolele celice. S kirurškim posegom zdravijo tudi maligni malanom, če se že ni preveč razširil. Z nekaj razuma in previdnosti pa se kožnemu raku zaradi pretiranega sončenja kaj lahko izognemo. Ljudje svetle polti in modrih oči, kijih sonce katastrofalno opeče, ne bi smeli izzivati usode. Posebno nevarne za raka so tiste točke telesa, ki so nenehoma izpostavljene soncu. To so nos, spodnja ustnica, ušesa. Se posebej bi morali biti pri sončenju previdni ljudje, ki so že imeli predkarcer-ozne poškodbe ali celo kožnega raka. Dermatologi svetujejo, naj bi se ljudje sončili predvsem ob urah, ko sonce ni najbolj močno, torej ne med 11. in 15. uro. Pri sončenju bi morali uporabljati kvalitetno zaščitno kremo, tako, ki preprečuje prodor ultraviole-tnih žarkov, dovoljuje pa učinek žarkov, ki povzročajo ogorelost. In še nekaj je treba vedeti. Izpostavljanje soncu ima kumulativni učinek. Nevarnost kožnega raka se potem, ko spet pobledimo, ne zmanjša. S ponovnim sončenjem torej ne začnemo od nič. Ali kot je slikovito dejal dr. Klein, ki se ukvarja s tem vprašanjem: »Odštevanje se začne tisti trenutek, ko ste prvič stopili na sonce«. (Vir: NetvšVveek) nize iz treh besed. V nasprotju z otroki, ki rastejo v normalnih okoliščinah, pa Jeany nikoli ni postavljala vprašanj, čeprav so jo k temu zelo spodbujali. Tudi slovnica ji ni šla od rok. Njen razvoj govora je bil neverjetno počasen. Ko normalen otrok doseže raven uporabe dveh besed, se tako hitro uči' govoriti, da je razvoj komaj mogoče spremljati. Pri Jeany seto ni zgodilo. Štiri leta po prvi samostojni spojitvi dveh besed je deklica še vedno govorila tako, kot bi nekdo bral telegram, katerega odpošiljatelj je zelo skoparil z besedami. Čeprav se Jeany ni naučila normalno govoriti, je vendarle dosegla neko stopnjo govornega komuniciranja. To je spodbilo zelo uveljavljeno teorijo, da se jezika lahko naučimo samo v razdobju od dveh let do pubertete. Jeany je dokazala, da se je mogoče tako imenovanega prvega jezika vsaj delno naučiti tudi potem, kojeor-ganizacija možganov že končana. Kljub napredku pa se »divji otrok« ni nikoli naučil tistih slovničnih načel, ki po mnenju lingvistov postavljajo mejo med jezikom ljudi in komuniciranjem živali. Jeany ni na primer nikoli razlikovala različnih zaimkov, aktivnih in pasivnih glagolov itd. Znanstveniki trdijo, da lahko štiri tedne stari otroci razlikujejo okoli 40 soglasnikov, ki se pojavljajo v raznih jezikih. Ta sposobnost naj bi bila prirojena, saj dojenčki reagirajo na precej več soglasnikov, kot jih je v jeziku njihovih staršev. Angleščina ima na primer samo 24 soglasnikov, kljub temu pa se angleški malček odzove tudi na soglasnike, ki jih pozna samo japonščina. Do šestega leta. ko gredo otroci v šolo, pa so ta sposobnost za razlikovanje glasov, ki jih niso še nikoli slišali, močno zmanjša. Ugotovili so, da je v otroških možganih nekako 12 detektorjev za prepoznavanje so-glasniških glasov. Da. bi ti detektorji delovali, jih je treba spodbujati. Če ni spodbude iz okolja, odmrejo. Se je nekaj podobnega zgodilo tudi z Jeany? Zdravniki pravijo, da kaže na to, saj deklica v na- sprotju z 99 odstotki desničarjev (tudi Jeany je desničarka) uporablja za govor desno polovico možganov, tako kot ljudje, pri katerih leva polovica zaradi poškodbe ali okvare ne deluje. Znano je, da se govor pri desničarjih tvori v levi polovici možganov. Jeany v obdobju, ko delujejo detektorji za glasove, ni imela priložnosti za govorno komuniciranje. Njeni senzorji za glasove so po začetku pubertete odmrli, govora seje učila z desno polovico možganov, ki pa za to ni najbolje prilagojena. Dekličina leva polovica možganov v odločilnem obdobju ni bila zaposlena. To so potrdili tudi nekateri drugi testi. Na preizkusu slušnega spomina, ki je delo leve polovice možganov, je 20-letna Jeany dosegala rezultate triletnega otroka, na testu vizuelnega spomina (opravilo obeh polovic možganov) je bila na ravnj otroka med 6 in 12 leti, test opazovanja celote, s katerim se ukvarja desna polovica možganov, pa je dal normalne rezultate. Znanstveniki trdijo, daje nesrečna Jeany pomagala dokazati, da je pridobivanje sposobnosti govora tisti vzvod, ki začenja normalen razvoj specializacije možganskih hemisfer. Če se govora* ne začnemo učiti v za to od narave določenem času, možganska masa, ki se v normalnih okoliščinah ukvarja z govorom in podobnimi miselnimi dejavnostmi, funkcionalno atrofira. Tako je »divja deklica« pomagala razjasniti nekatera najbolj zapletena vprašanja delovanja človeških .možganov. (Vir: Psychology Today) • Ljubezen ženske ni združljiva z ljubeznijo človeštva. LAUTREAMONT Hoteti biti drug pomeni hoteti, da nisi več, kar si. UNAMUNO Bot do govorice je z leti vse težja. Nevarna pot k ogorelosti dni se sonči polovica sveta, vendar le malokdo ve, da si lahko prisonči kožnega raka_ VAŠA ZGODBA SLOVO Tistega mrzlega zimskega jutra, je prišel Simon Pregrešnik veliko prej kot običajno v svinjski hlev, velik kot kasarna, kjer seje v kotu, v kupu slame, tiščalo 48 lepih belih mladih pujskov. Na njegovo.znamenje, s katerim jih je vsako jutro pozdravil s piskajočim glasom vjiiik-vjik-vjiiik, so mu tudi tokrat planili k nogam in mu odgovarjali drug čez drugega vjiiik-vjik vjiiik, se motali okrog njega in mu niso dali, da bi se prestopil. Vsak seje hotel obregniti ob njegove velike gumijaste škornje in jih ovohati. Začudeno so ga gledali, ko se ni, kot vsako jutro, prej sklonil ali počepnil k njim in jih pobožal po umazanih rilčkih, ampak je nekaj časa stal nepremično, potem pa razširil roke, kot bi jih hotel vse hkrati objeti, ali pa blagosloviti, in z jokajočim glasom začel tale poslovilni govor: »Dragi — ljubi moji varovanci! Prišel je tisti usodni trenutek, ko afna skoči v vodo... Primoran sem vas zapustiti. Kakor sem bil srečen, ponosen in vesel, ko so mi vse vas zaupali in izročili v vzgojo in prevzgojo, tako sem danes v dno duše strt in neutela-žljivo žalosten, ko se moram od vas za vedno posloviti. Ne naj» dem besed, s katerimi bi se mogel prav zahvaliti za naklonjenost, razumevanje in ljubezen, ki ste mi jo v teh nekaj mesecih tako nesebično izkazovali. Počutil sem se med vami kot enak med enakimi. Upal bi si trditi, da smo s slogo dajali zgled drugim živalim. Saj se nismo grizli med sabo, kot počno druge živali, razen tu in tam malo za šalo. Kako lepo bi bilo na svetu, če bi nas posnemali ljudje... Bili smo iskreni prijatelji in tovariši v pravem pomenu besede.« Pri tem so pujski poveseli glave do tal. Tu in tam je kateri žalostno in poltiho bevsknil vjiiik - vjiik , kar naj bi pomenilo v njihovem jeziku: »Tako je, saj drugače ne more in ne sme biti.« Simon ni nikoli vedel, kaj je žepni robec, zato je kar z rokavom potegnil čez obraz in obrisal solze, ki so mu od ganotja in žalosti polzele po razoranem licu, zraven pa še posmrknil daje bil rokav še bolj vlažen. Sicer pa je tako ena kot druga tekočina iz istega rezervarja v podstrešju njegove glave, pa naj se to imenuje kakorkoli že. Čustva ne poznajo korekture in cenzure. In ko sije tako očedil zguban obraz, mu je bilo pri priči žal, saj bi mu take tekočine lahko kvasile ustnice, ki šobile, sam ni vedel zakaj, tako suhe. Potem seje Simon ozrl proti odprtim vratom, pogledal levo in desno, ko pa seje prepričal, da so še vedno sami, je svoj poslovilni govor zaključil: »Čas snuje in spreminja. Usoda nas vse enako biča... Do smrti vas bom imel v lepem spominu. Vi pa mi ostanite zdravi, dokler ne boste dozoreli za preselitev, po etapah, v gosposke riti... Nikar ne zbolete, da bi tako morali z naravno smrtjo gnojiti zemljo...« FRANC LUZAR DEDIČI Živel je v bloku. Osamljen, brez znancev, brez prijateljev. Nekam koščen, prezgodaj ostarel. Sosed Andrej. Točen kot ura. Ob sedmih je dvignil rolete, pretegnil seje na balkonu. Dvakrat na teden je stopil v trgovino. Po kosilu je redno bral. Ob ugodnem vremenu vedno na balkonu. Pod večer je odšel proti gozdu. Iz kuhinje seje širil le vonj po fižolu, krompirju, zelju... Juha je dišala le ob nedeljah. Zvečer je prvi spustil roleto. Okna so bila kmalu temna. Med sosedi ugibanja, navzkrižja. Kdo je? Zakaj ima Jako ponošeno obleko? Kakšen človek je? Nikoli nobenega obiska. Kot bi bežal pred ljudmi. Morda je bilo zato nekaj na njegovem obrazu. Nekaj, kot raztezanje senc... »Kako je varčen! Le za koga varčuje?« »Pravijo, da je imel težko življenje. Daje bil trgovski potnik.« »Veliko je bil na poti, dom se mu je pa sesul. Tako se sliši.« »Pa nima nič svojih ljudi?« »Kdo ve?« Vse to se je napletalo med sosedi. Čas se je odmikal... Zimski dnevi so odhajali. Pričel je mlačni vonj pomladi. In nekega jutra. Drobnega, usahlega človeka od nikoder. Vrata zaklenjena, rolete spuščene. »Da ni...?« je v strahu šepnila 'soseda. »Sova se je oglašala več dni zaporedoma.« »Tako samoten človek je bil.« Prerokbe stanovalčev: o ptici, ki seje zaletela v njegovo okno, o čudhem stokanju pred njegovimi vrati. »Po novem letu je bil še bolj zgrbljen vase.« »Tudi njegovi pozdravi, sicer jasni in prijazni, so bili vodeni.« Našli so ga na koncu moči, na ponošenih flanelastih rjuhah... Samo še izhirana lupina. Z začudenim pogledom so romali po stanovanju. Skromno, a zelo okusno. Povsod drobne stvari, ki so se dopolnjevale v skladno celoto. Stene polne knjig. Pa rože, kot bi vanje prenesel svoje življenje. Odpeljali so ga v bolnišnieo. Pljučnica. Slabo srce. Spet prerokbe: »Nič ne bo z njim. Po očeh se mu pozna. Belina. Belina v očeh. Bližina smrti.« »Dogorel bo.« »Čudno življenje. Nekje na robu.« »Pravijo, da je žena odšla z ljubčkom, otroci pa so se raztepli.« »Kako so vse vezi danes razrahljane.« Prihajali so dnevi, ki so bili še bolj polni pomladi, obrobljeni in prepleteni s hrepenenjem. Življenje seje razpenilo v vsaki bilki. Soseda je stisnilo. Umrl je v bolnišnici. V sosedih seje nekaj premaknilo... Vest. Peklo jih je, da so ga preveč puščali v samoti. Oddolžili so se mu s cvetjem. Kar zasuli so ga z njim. Na dan pogreba pa so se prikazali tuji ljudje, kot bi prilezli iz • skrivališč. Pripeljali so se v avtomobilih. Med njimi tudi tuja registracija. Njihovi obrazi ravnodušni, skoraj hladni. Pogled kamnit. Nanj pa pripet porogljiv smeh, prikrito veselje. Usta polna nabreklih besed. Ob bogastvu pomladnega cvetja pa so bili venci iz suhih rož. Sosedje so šepnili: »Dediči. Le kje so bili doslej?« Pustili so ga, da je lahko varčeval.« Prisiljen, grenak smeh. »Kot psi so. .Vse bodo pogoltnili.« V njih vse globlji občutek, da so ob blatni reki, ki se steguje tudi k njim. Strah jim je razsvetlil spoznanje, da so v marsičem podobni dedičem, daje tudi njihovo srce svojevrstnagodlja.... Mar niso hodili mimo njega s krinko na obrazu, z zaprtim srcem... ANICA ZIDAR ČETRTI TRI ZMAGE ŠIKONJE V SPLITU Lanski državni prvak v teku na 800 m, Robert Šikonja, kije vojak v Pulju, je uspešno nastopil na prvenstvu primorskega vojaškega območja v Splitu. Zmagama v tekih na 400 in 800 m je dodal še zlato medaljo v štafeti 4x400 m, kjer je nadoknadil velik zaostanek svojih tovarišev in prehitel nasprotnika v ciljni ravnini. J. P. , , V SOBOTO »OTOČEC 85« OTOČEC — V soboto ob 9. uri se bo na igriščih kopališča na Ot-. očcu pričel velik turnir v malem nogometu. Kot že rečeno, je za sodelujoče, predvsem pa za najboljše pripravljena vrsta mikavnih nagrad. Nogometno soboto na Otočcu bodo ob 10. uri popestrili še rekreativci s tekmo v kajakih in kanujih za pokal Otočca. Ze ob 9. uri se bo pričel tudi turistični piknik, na katerem bo igral ansambel Fantje iz vseh vetrov. Vabljeni! TOPLIŠKI TURNIR ELANU NOVO MESTO — Na igriščih v Šmarjeti in Šmarjeških Toplicah je bil pred dnevi tradicionalni turnir v malem nogometu. Po odigranih predtekmovanjih sta se v srečanju za prvo mesto pomerili ekipi Elana in Vinice. Boljši so bili Novomeščani, ki so zmagali s 5:2, medtem ko je v srečanju za 3. mesto Šmarjeta premagala Banat s 5:0. Za zmagovalno ekipo Elana, ki je tokrat že drugič zapored osvojila pokal organizatorja, NK Šmarjeta, so igrali: Ferdo, Bradač, Pavlin, Gabrič, Horvat ter brata Ivan in Bojan Avbar. Tekme sta sodila Kavčič iz Šmarjeških Toplic in Novomeščan Juršič. MOZELJ PRI KOČEVJU — Iz Mozlja smo prejeli pismo in fotografijo o odnosu vodstva kuitumo-športnega društva »Ciril Dekval« Mozeij do športa in rekreacije na vasi. V pismu je rečeno, da vodstvo nima pravega odnosa do športa in rekreacije. Tako jim je TKS Kočevje že pred sedmimi leti kupiladvestojaliza košarkarska koša, ki pa ju še do danes niso postavili na igrišče, ampak ležita v jarku ob igrišču. Tudi denar za financiranje športa gre težko iz blagajne. Športni objekti (asfaltirano rokometno igrišče, preurejeno nogometno igrišče, trim steza), ki jih je večinoma uredila mladina s prostovoljnim delom, propadajo, čeprav so že sami objekti in ustanovljeno KŠD dajali upanje, da bo šport v Mozlju še bolj napredoval. in kakšno je mnenje nekdanjega predsednika, ždaj pa člana vodstva Iz Kranja s štirimi zmagami Kranj je bil v soboto in nedeljo v znamenju kolesarstva KRANJ — V soboto in nedeljo je bil Kranj v znamenju kolesarskih prireditev. Kar 260 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Italije, Zahodne nemčije in domala vseh jugoslovanskih klubov se je udeležilo sobotne nočne kriterijske dirke in nedeljske tekme po ulicah Kranja. Kot je že običaj, novomeško zastopstvo ni ostalo praznih rok. Sandi Papež je postal zmagovalec nočne kriterijske dirke pred tremi Madžari, medtem ko je bil Robič 10., pri mladincih pa je Božič osvojil odlično 2. mesto. Nič manj uspešna ni bila za Novomeščane nedeljska, 103,5 kilometra dolga dirka. Med pionirji A je zmagal krkaš Eržen, Fink je bil 4. in Šmajdek 5., medtem ko je pri pionirjih B slavil Mrvar, prav tako član K D Krka, Badovinac pa jc bil 5. Tudi pri mlajših mladincih je zmaga odšla v Novo mesto. Prikolesaril si jo je Ravbar, zmagoslavje krkašev pa so dopolnili še Judež s 3., Zaletelj s 4. in Šmajdek s 5. mestom. Ker je Božič tokrat vozil v članski konkurenci, za kakšen veji dosežek med starejšimi mladinci ni bilo upanja, zato pa je vnovič razveselil Sandi Papež, ki je v dirki članov zasedel 3. mesto, v ist< času pa sta skozi cilj pripeljala tudi Glivar in Smole. Omenimo še, daje bil Bojane prvi na letečem cilju po petih kilometrih in tako zaokrožil bogato bero novomeških uspehov v Kranju. KŠD »Ciril Dekval«, Iveta Staniča, in nekdanjega predsednika mladinske organizacije mozeij, ki je za svoje uspešno delo (tudi na športnem področju) prejel celo republiško priznanje ZSMŠ, Mira Kuzme, na vse to? Ive Stanič: »Na prostovoljne delovne akcije mladincev ni bilo, ali pa so prihajali le redki. Prav tisti, ki jih ni bilo, so hoteli imeti v KŠD glavno besedo pri odločanju o razdeljevanju denarja, zaradi česa je neprestano prihajalo do prepirov. Zato smo sklenili, da tisti, ki ne prihaja na delovne akcije, tudi nima pravice odločati o sredstvih KŠD. Začeli smo zapisovati kdo prihaja na delo in koliko delovnih ur je opravil. Menim, da tako v praksi — čeprav s težavo — uresničujemo pri nas načelo ustave in zakona o združenem delu, da o dohodku odloča le tisti, ki ga ustvarja. Letos je mladina prvič sodelovala z delom pri veselici, zato bomo tudi del njenega dohodka porabili za postavitev nosilcev za koše, stojal za tenis in še za nekatere druge športne zadeve. Odnos do mladine bo torej povsem drugačen, kot je bil doslej.« Miro Kuzma. »Prepričan sem, daje treba mladini najprej nekaj nuditi in da bo nato poprijela za delo. Takega načina sem se posluževal, ko sem bil sam predsednik mladinske organizacije v Mozlju. Menim, da smo imeli vsaj delen uspeh. Po delu smo vsi mladi igrali nogomet: tisti, ki so delali in drugi ki niso, ali pa smo tudi oboji pili --- SREČANJE MLADIH BO V BRUSNICAH BRUSNICE — Letošnje srečanje mladih iz krajevnih skupnosti novomeškega območja bo 25. avgusta s pričetkom ob 13. uri v Bru-snichh. Organizatorji vabijo vse OO ZSMS, da se tekmovanja udeleže v čim večjem številu, mladi pa se bodo pomerili v naslednjih disciplinah: moški v teku na 1.000 metrov, ženske v teku na 800 metrov, skok v daljino bo za moške in ženske, met kamna za moške, skoki v vrečah za obe kategoriji, igra presenečenja in vlečenje vrvi. Edina novost letošnjih iger je, da lahko vsak tekmovalec nastopi v največ dveh panogah. Vse podrobnejše informacije je moč dobiti na OK ZSMS Novo mesto ali po telefonu 85-981 (Roman Hudoklin). Prijave sprejemajo do četrtka, 22. avgusta. k________________________________, Nov izreden uspeh novomeškega kolesarstva na državnem prvenstvu na dirkališču, ki je bilo v Zagrebu ZAGREB — Novomeški kolesarji se iz Zagreba, kjer je bilo letošnje državno prvenstvo na dirkališču, vračajo s kopico medalj. Tako mlajši kot starejši mladinci Krke so postali ekipni državni prvaki, članska vrsta je bila, čeprav brez Papeža in Smoleta, ki sta nastopala za VP Kranj, četrta, k temu pa je seveda treba prišteti še Božičev bron in pa ne nazadnje še zlato, srebno in bronasto medaljo Sandija Papeža, kije bil tako med najuspešnejšimi udeleženci prvenstva. Najtežja in vsekakor tudi najatraktivnejša disciplina nastopov na dirkališčih je zasledovalna vožnja na 4.000 metrov. Sandi Papež je tokrat resnično premočno zmagal, poleg tega pa za las zgrešil nov rekord dirkališča, ki gaje sam postavil že pred dvema letoma. Po zmagah v predtekmovanjih in polfinalu ga je v finalu čakal Bojan Ropret, ki pa razpoloženemu Novomeščanu ni bil kos. Poleg zlata v tej disciplini je bil Papež še 2. v vožnji na čas na 1.000 metrov in 3. z ekipo JLA na 4.000 metrov. Novomeška članska vrsta v postavi Robič, Bojane, Glivar in Darko Papež je, kot že rečeno, osvojila 4. mesto. Veliko zmagoslavje pa so beležili tudi mladinci KD Krka. V eni konkurenci vseh najboljših klubov Jugoslavije so si zlato v ekipni vožnji priborili tako mlajši mladinci, za katere so vozili Šmajdek, Ravbar, Judež in Zaletel, kot starejši mladinci v postavi Božič, Kruljac, Pavlič in Strajnar. K temu je treba še dodati, da je bil Božič bronast tudi v posamični vožnji na čas na 1.000 metrov in 4. v zasledovalni vožnji na 4.000 metrov. Brez dvoma je novomeško kolesarstvo znova potrdilo, da bo tudi ob koncu letošnje sezone povsem na vrhu, zagrebški uspeh pa je še tolikanj večji, če povemo, da je Novo mesto zaenkrat brez dirkališča in da so fantje do vseh naštetih medalj prišli po enem samem treningu na dirkališču. B. B. Kopica medalj v Zagrebu Očitki, da ima kulturno in športno društvo Ciril Dekval iz Mozlja mačehovski ________________odnos do športa in rekreacije — Dvoje mnenj VELIK KORAK V DRUGO STOLETJE ZLATO TUDI ZA STAREJŠE MLADINCE — Kolesarji KD Krka so na nedavnem državnem prvenstvu na dirkališču v Zagrebu osvojili kopico medalj. Na posnetku so novi ekipni državni prvaki med starejšimi mladinci— od leve: trener Stane Fink, Božič, Pavlič, Kruljac in Strajnar. Njihov uspeh so prav tako s prvim mestom dopolnili še Krkini mlajši mladinci. (Foto: B. B.) Stojali za koš razburili kri Šentjernej veličastno proslavil stoto obletnico konjskih dirk — Med gosti France Popit — V dveh dneh okoli 20 tisoč pivo. Prihodnjič je marsikateri mladinec prišel nadelo. Danes je pačie tako, da moraš mlademu najprej nekaj dati. Menim tudi, da je treba denar, ki gaje TKS namenila za šport v Mozlju, za ta namen tudi porabiti in da so tako odločili že samoupravni organi v SIS za telesno kulturo in to v imenu de-lavoev, ki so prispevali del svojega ustvarjenega dohodka. JOŽE PRIMC ZMAGA »PARKETARJEV« STRAŽA — TVD Partizan iz Straže je pred dnevi pripravil turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 7ekip. Navzlicslabemu vremenu z dežjem je turnir lepo uspel, največ uspeha pa so imeli igralci Parketars-tva, druga je bila Vinica in tretji Partizan iz Straže. Najboljši strelec turnirja je bil Kavšček (Straža) s 5 zadetki. KRKI POKAL »KRIŽE 85« SLATNIK — Na igrišču osnovne šole na Malem Slatniku je bil pred kratkim turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 12 ekip, zmaga pa je pripadla NK Krki, ki si je tako priborila prehodni pokal »Križe 85«, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Bifeja »Srebrnjak«, tretje pa NK Drska. DVAKRAT REBEKA — Osrednja nedeljska točka jc bilo prvenstvo Jugoslaviji do I2-ietne kasače. Z dvema zmagama si je laskavi naslov pritekla Rebeka * Brankom Puharjem iz Ljutomera, kije v svojem drugem nastopu postavila tudi nov l/l Ulini/lll I MIIMIJV1II II. UjUlUIIIVI H, ni jt I JIUJVIII Ul U^VIII II — ■ - rekord hipodroma s kilometrskim časom 1:19,9 in se s tem uvrstila med sedem Jugoslaviji, ki jim je to razdaljo uspelo preteči v manj kot 1:20 minute. POZDRAVNI NAGOVOR — Med gosti na častni tribuni jf bil tudi France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije, pokrovitelja prireditve. Popit je po krajšem nagovoru tudi odprl nedeljsko prireditev. POPESTRILI PROGRAM — Nekajminutne odmore med posameznimi nade js ^ mi točkami osrednje konjeniške prireditve so v veliko zadovoljstvo gledalcev P0!* rili gostje iz Lipice. S skladnim in ritmičnim nastopom so poželi veliko aplavza mala petnajsttisočglave množice. ŠENTJERNEJ — Šenljernejski konjski šport je v nedeljo stopil v drugo stoletje. Dostojno in dogodku primerno. Prav nihče, tudi tisti, ki so dvodnevne prireditve pripravljali, si niso mogli predstavljati, da bosta sobota in nedelja privabili ob šenljernejski hipodrom domala dvajsettisočglavo množico, da bo proslavljanje stoletnici posta! praznik, kakršnega šentjernejska dolina še ni in tudi zlepa ne bo več doživeta. Šentjernej je dokazal, da postaja eden najpomembnejših konjeniških športnih središč pri nas. Panele zaradi prenovljenega hipodroma, novih hlevov, da ne naštevamo vseh pridobitev ob stoletnici, pač pa tudi ali predvsem zaradi Šentjernejčanov, ki so se domala do zadnjega zapisali temu lepemu športu. Konjske dirke so njihov praznik. Plahte papirja bi bile potrebne, če bi hoteli opisati vse, kar se je v soboto in nedeljo dogajalo v Šentjerneju. Od sobotnega tekmovanja traktoristov, mogočnega in veličastnega sprevoda, ki je prikazal razvoj kmečke mehanizacije. Kompasovih in Delovih kmečkih iger v okviru akcije Poletje 85 do nedeljske razstave konj. slavnostne seje kluba, ki se je je udeležil tudi predsednik predsedstva SR Slovenije France Popil, in seveda popoldanske prireditve, ki je bila resnično vrhunec praznovanja. Po nekaterih ocenah se je tokrat ob šentjernejskem hipodromu zbralo rekordnih 15 tisoč gledalcev, in ni kar ta- • Na nedeljski dopoldanski slavnostni seji šentjernejskega Kluba za konjski šport so podelili tudi številna priznanja. Plakete kluba so za sodelovanje in pomoč pri razvoju in napredku konjeniškega kluba prejeli: Franoe Popit, predsednik častnega odbora, general Miha Petrič, predsednik Konjeniške zveze Slovenije, dr. Jože Jurkovič, Drago Šumak, Franc Rum-pret, Ivan Čampa, Marija Cvelbar, Franc Pavlič, Tone Kovačič in mag. Jože Bergant. Podeljena so bila tudi priznanja slovenske konjeniške zveze, ki so jih dobili: Franc Kerin, Franc Kovačič, Alojz Kralj, Vinko Radko-vič, Franc Bambič, Slavko Novak, Jože Gabrič, Boris Gabrič, Franc Bor-san, Jurij Levičnik, Slavko Jarkovič, Ignacij Kralj in Alfred Trenz. Omenimo še dobitnike priznanj šentjernejskega kluba: Ignac Furar, Ivan Narat, Franc Kovačič, Leopold Bučar, Olga Saje, Janez Košak st., Franc Košak, Alfred Trenz, Janez Grgovič, Martin Kocaj st., Karel Žnidaršič, Karel Piletič, Ignac Zagorc, Janez Zagorc, Tone Divjak, Rudi Bele, Jernej Narat, Jože Kocjan, Vinko Štenberger, Ivan Košak (Hrvaški brod), I van Košak (Dobrava), Jože Antončič, Jože Klobčar, Janez Medle, Karel Piletič, Leon Škalj, Jože Mencin, Jože Darovec, Stanko Škrinjar, Joško Krainer, Janez Mencin, Franc Gorenc, Rafko Bratkovič, Milan Čudovan, Franc Antončič, Milan Pavlič, Drago Les, Stane Lipar, Tone Nidler, Ciril Miklavčič, Janez Maznik, Janez Vidmar, Slavka Pucelj, Jože Strojin, Alojz Vr-tačič in Franc Cvelbar. ko dejal Matjaž Čik, zmagovalec popoldanskega državnega prvenstva v preskakovanju zaprek in udeleženec številnih tekmovanj po Evropi, da tako veličastnega in spontanega vzdušja še ni doživel. Zares odlična organizacija in pa tekmovalni pogoji, ki so jih pohvalili vsi udeleženci, so dati takšnemu vzdušju RAZBURLJIV UVOD — Preskakovanje zaprek v višino je bila prva nedeljske prireditve. Mustang in Zlatko Kavur iz Križevcev (na posnetku) st2”1' nekaj časa celo nova državna prvaka, ko pa se je z enourno zamudo zaradi nezg01* med potjo na hipodromu pojavil Matjaž Cik z Aronom in preskočil 190 centimeh0*1 seje moral Mustang zadovoljiti z drugim mestom. REZULTATI: prvenstvo Jugoslavije za 3 do 12-letne kasače s časom 1:26 in boljšim, 1. tek: 1. Rebeka (Puhar, Ljutomer), 1:21,7, 2. Eni (Oražem, Ljubljana) 1:22,5, 3. Dinamit (Tomič, Pančevo) 1:22,8; 2. tek: 1. Rebeka 1:19,9, 2. Perela (Hojs, Ljubljana) 1:20,1,3; Eni 1:22,3, končna uvrstitev: 1. Rebeka, 2. Eni, 3. Dinamit, 4. Eli, 5. Perela itd. Velika nagrada Šentjerneja za 3 do 12-letne kasače: 1. Psina II (M. Slavič, Ljutomer), 2. Rom (Dolinar, Ljubljana), 3. Nespa (Justin, Ljubljana); časovni handicap za 3 do 12-letne kasače, temelj 1:22: 1. Deibi (Debelak, Maribor), 2. Pančo (Jureč, Ljutomer), 3. Fison (Kosec, Komenda); mehanični handicap za dvoletne kasače: 1. Anonis (M. Slavič ml., Ljutomer), 2. Faun (Slana, Ljutomer), 3. Li B (Gašperlin, Brdo), 4. Firan (Pavlič, Šentjernej); časovni handicap za 3 do 12-letne kasače, temelj 1:29: 1. Fit (Horvat, Ljubljana), 2. Valentino (Crnkovič, Zagreb), 3. Leka (Pajk, Grosuplje), 4. Isidora (Narat, Šentjernej); mehanični handicap za dvoletne kasače: 1. Liša B (Cocič, Brdo), 2. Penta(Antončič, Šentjernej), 3. Pilatus (Muhar, Zagreb); tolažilni handicap za 3 do 12-letne kasače: L Furor (Slana, Šentjernej), 2. Pido (Šepetavec, Posavje), 3. Lanko (Antončič, Šentjernej); preskakovanje zaprek — skok v višino: 1. Aron (Čik, Krumperk), 2. Mustang (Kavur, KTiževci), 3. Litho (Kavur, Križevci). CUJNIK NA BALKANU Na seniorskih balkanskih atletskih igrah v Stari Zagori v Bolgariji je Darko Cujnik v metu kopja osvojil četrto mesto. Pri tem jevrs-ti zmag nad državnim rekorderjem Krdžaličem dodal še eno in to s svojim letošnjim najboljšim dosežkom 79,72 m. V metu kopja je bil dosežen tudi rekord Balkana. Romun Negoite je dosegel rezultat, s katerim je letos četrti na svetu. Njegovih 92,4 m je tudi najboljši dosežek moškega dela balkanskih iger. S svojim nastopom si je Cujnik zaslužil modro majico tudi za B finale evropskega atletskega pokala, ki bo letos v Budimpešti. še svojevrstno obeležje. Šenljernejski hipodrom pa je bit v nedeljo, prav na stoto obletnico konjskih dirk, priča še enemu rekordu. V dirki 3 do 12-letnih kasačev za šampionat Jugoslavije je Lepa, morda celo najlepša nagradaglt' dalcem in seveda organizatorjem! B. BUDJA Rebeka z Brankom Puharjem dosegla nov rekord hipodroma s kilometrskim časom 1:19,9 in se tako uvrstila med sedem jugoslovanskih konj, ki so doslej premagali mejo minute in 20 sekund PODELJENA PRIZNANJA — nedeljski dopoldanski seji KK Šen,jf. nej so podelili vrsto priznanj. SlaT Novak (desno), predsednik šentjenjSF skega kluba, izroča diplomo predse"«1' ku KZS, generalpodpolkovniku M1 Petriču. / Neurje zanetilo požara Na Potov vrhu škode za poldrugi milijon, v Gornji Lo-kvici pa za dva milijona din — Obakrat udarila strela dežurni poročajo na'frP-N*L AVTOMOB1L — v noči Zl l' -ie 'zPre motorja. kov ra®'^no bero neljubih dogod-je ,v n°či na 1. avgust je dopolnil rja °m v gostilno Ivana Ravnika-0k S Čateža. Vlomilec je skozi odn° SP'eza' v klet in od tam to CSe' Več litrov žganih pijač, na-Zn) a Se mu je pogled ustavil še na mora,ni skrinj> Bil Je dovolj na n ln spreten, da si je ob pijači kiionaroSJe naložil še okoli 30 °d§frarn°v mesa- S storilcem je 0 v noč najmanj 40 tisočakov. POTOV VRH, LOKVICA — Neurje, ki je 31. julija divjalo po novomeški okolici in ki je vsaj med posrednimi vzroki uničujočega požara v bršljinskem Krkinem tozdu Zelišča, je povzročilo precej škode tudi na Potov vrhu in Gornji Lokvici. Okoli 19.30 ure je namreč strela udarila v skedenj Janeza Mihaliča Z VŽIGALICAMI NAD DETONATOR ŠMARJEŠKE TOPLICE — 2. avgusta so pripeljali v novomeško bolnišnico hudo poškodovanega 23-letnega Danila Slanoviča iz Strelaca pri Šmarjeških Toplicah. Ugotovili so, da je Slanovič na smetišču našel električni detonator, ki pa se ga je doma zelo neprevidno poloti! z vžigalicami. Prišlo je’ do mo.čne eksplozije, ki ga je huje poškodovala, tako da je moral ostati na zdravljenju. Pešec padel pod kolesa tovornjaka 34-letni Alojz Srebernjak je bil takoj mrtev RAKA — Minuli petek nekaj pred 17. uro je prišlo na regionalni cesti skozi Rako pri Krškem do hude prometne nezgode, v kateri je bil ob življenje 34-letn* Alojz Srebernjak z Dolge Rake. Možakar je pešačil ob desnem robu ceste in ob sebi potiskal kolo, za njim pa je s tovornjakom pol-priklopnikorn pripeljal 44-letni Safer Ahnič iz okolice Doboja. Na Raki pri hiši št. 50 je v trenutku, ko je tovornjak pripeljal do njega, Srebernjaka zaneslo in je padel pod kolesa polpriklopnika. Pešec je hudim poškodbam podlegel že na kraju nezgode. KOMU V NAPOTO? METLIKA — Metliška občina je pobratena z avstrijsko Wagno, z italijanskim mestecem Ronchi in s hrvat-skim Ozljem. Da bi vsakdo, ki scvozi ali ki hodi po belokranjskih cestah, to vedel, so postavili tri lepo izdelane table iz umetne mase: prvo so postavili nad Jugorje, drugo tik pred hrvaško mejo v bližini metliškega kopališča in ■tretjo na relaciji med Gradcem in Črnomljem. Nerazbita je samo še tabla nad Jugorjem. V drugi dve je nekdo vrgel kamen (morda tudi kaj drugega), da sta se raztreščili in z železnega okvirja visijo le še plastični kosi s posameznimi črkami. Že nekaj časa je tako. Kaže. da to nikogar ne moti. Nekaj je res: gotovo gre samo za objestnost posameznika, vendar ne smemo pozabiti, da sta namenjena napisa pobratenju, razbitini pa sta živi priči naše nekulture in razuzdanosti. TONI GAŠPERIČ ŠKODE ZA 140 TISOČAKOV PODZEMELJ — V noči na 2. avgust je neznani storilec obiskal gostilno Antona Veseliča v Podzemlju. Narobe je bilo le to, daje bila oštarija zaprta, tako da si je neznanec pomagal na drug način. Skozi klet je prišel v gostišče in od tam v točilnico, od koder je odnese! radiokasetofon z zvočnikoma in za okoli 2.500 din drobiža. Veseličcvi so oškodovani za preko 140 tisočakov. A|oj*wT°M ZBIL MOTORISTA — &ttsta C/3 4 iz Želebeja se je 3. av- • *esn Peljal na motornem i^išču , tBke proti Božakovcm. V P°ti nen ? ‘■evo cesto je s stranske ^nton p?VIC*?0 Pr'Peljal avtomobilist Tadel j 'z Metlike. Malešiča je Jpotorist J B° (*eh, pri čemer se je 1' ZrlrPCr^°d°val 'n s0 8a prepelja-,"ico. jv! , 3*nje v novomeško bolni-'isoča^o no ^kocR> so ocenih na NJ0A CEST! PODRLA PEŠAKI-ariia č j avBusta ob 7.15 je 74-letna °?i krai £lz ^ranovičev pešačila sk-rijej ? av,„ Je Prečkala cesto, je po ariia aj"1 P.ripelialaNovomeščanka damič in zadela Silčcvo ter jo na Potov vrhu in povzročila hud požar, ki je uničil ostrešje, deset ton sena, 7 ton slame, več pšenice v zrnju in raznega orodja. Škodo so ocenili na poldrugi milijon din, kaj lahko pa bi bila še večja, saj je ogenj še nevarno ogrožal bližnje stanovanjske hiše. Na srečo so bili novomeški, rateški in domači gasilci dovolj hitro na kraju požara in so preprečili širjenje ognja. Približno v istem času pa je strela udarila tudi v senik Antona Muca v Gornji Lokvici. Povzročena škoda je še nekaj večja kot na Potov vrhu, saj sojo ocenili na okoli 2 milijona din. Ogenj je upepelil streho, poleg tega pa še 5 ku-bikov hrastovih desk, 15 ton sena in razno orodje. Požar so gasili gasilci iz Gornje Lokvice, Suhorja in Metlike. V Krki ugasnilo mlado življenje Med kopanjem v Dobravi se je v soboto utopil 15-letni Branko Conta DOBRAVA — Krka je v soboto popoldne terjala novo življenje. Med kopanjem v Krki pri Dobravi seje namreč utopil 15-letni domačin Branko Conta. Ni sicer povsem jasno, kaj je Conta tega popoldneva počel v umazani in narasli vodi, dejstvo pa je, da je fant skušal preplavati Krko, vendar je že po prvih zamahih, vsega nekaj metrov od obale, pričel klicati na pomoč. Otroci, ki so bili na bregu, mu prav zaradi dokaj deroče in visoke vode niso mogli pomagati in čeprav sta malo zatem na pomoč s čolnom priskočila Dobravča-na Anton Kerm in Janez Miklavčič, je fant že izginil pod vodno gladino. Zaradi motne in umazane vode je bilo iskanje Conte sila težko in preden sta ga našla, je bil fant že mrtev. Sobotna tragedija v Dobravi naj bo vnovično opozorilo vsem, ki se lahkomiselno podajajo v zahrbtne tokove Krke, še posebej, ko je ta narasla in deroča. Kako kruto ceno zna postaviti neprevidnost, je pokazal sobotni primer. zbila po tleh. Pešakinja takoj po nesreči ni čutila bolečin, pač pa je odšla domov, vendar seje kasneje izkazalo, da ima poškodovano nogo, tako da so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Z AVTOBUSOM V DREVO — Beograjčan Bogoslav Samardžič je 31. julija vozil avtobus beograjske Laste iz Ljubljane proti Zagrebu. Nekje pri Bregani je eno od vozil v koloni pričelo prehitevati, zato so ostali vozniki zavirali. Enako je storil tudi Samardžič, vendar je vozilo na mokri in spolzki cesti zaneslo na bankino, kjer je avtobus trčil v drevo. Laže sta se poškodovala dva potnika, materialne škode pa je bilo za 300 tisočakov. UKREPI ZA VEČJO VARNOST ŽELEZNIŠKEGA PROMETA LJUBLJ AN A — Železniško gospodarstvo Ljubljana je pripravilo program za varen železniški promet. Program je nastal na temelju poročila o varnosti v železniškem prometu v Sloveniji in sklepov slovenske skupščine, ki so bili sprejeti po hudi nesreči v Divači. Program je zdaj v javni razpravi. V njem so zaobsežena vsa vprašanja, ki zadevajo varnost železniškega prometa: od nadzora prometa preko tehnične opremljenosti do pogojev gospodarjenja in disciplinske odgovornosti. Delavski svet ŽG Ljubljana je ugotovil, da večina aktivnosti že uspešno poteka, vprašanje pa je, kako bo z uresničenjem vseh ukrepov. Položaj železnice se poslabšuje in vse manj denarja ostaja za naložbe. Seveda so take razmere za železnico nevzdržne, zato bo potrebno doreči tudi cenovno politiko, menijo na železnici. Spet plin Eksplozija v bloku SEVNICA — V četrtek dopoldne je počilo v stanovanju Ivana Me-tza v blokovskem Naselju heroja Maroka. Do nesreče je prišlo zaradi gospodinjskega plina. Razneslo je gumijasto cev, s katero je jeklenka priključena na štedilnik. Eksplozija plina, ki se je nabral v prostoru, je razbila šipe na oknu, dve osebi je lažje opeklo, poškodovana je bila tudi omarica. Sevniški gasilci so odhiteli v blok takoj po nezgodi. Stanovalec Kerec iz istega bloka je s pridom uporabil ročni gasilni aparat. Pri sevniškem gasilskem servisu so že pred časom dali pobudo, da bi opravljali tudi preglede plinskih naprav. Že sedaj jih namreč nekateri uporabniki plina kličejo. Vendar je ostalo le pri pobudi, saj gasilci za to nimajo denarja. . A. Ž. TUDI SKOZI OKNA — Ker dolgo ni bilo jasno, kje je sploh središče požara, so brizgali s topovi tudi skozi okna. • Ob katastrofi v Krkinem tozdu Zelišča v Bršljinu seje že dvakrat na izrednih sej ah sestal tudi izvršni svet občine Novo mesto. Na prvi seji v četrtek zjutraj so skupaj s člani komiteja za SLO in družbeno samozaščito obravnavali poročilo o akciji gašenja in novih nevarnostih, ob tem tudi soglasno izrekli priznanje gasilcem za njihovo požrtvovalnost, hkrati pa sprejeli nekaj sklepov. Najpomembnejši je nedvomno ta, da izvršni svet eno prihodnjih sej posveti sposobnosti protipožarne zaščite v novomeški občini in da ob tem pretehta tehnično in kadrovsko usposobljenost Zavoda za požarno varnost. O morebitnih vzrokih požara se po besedah preiskovalcev in kriminalistov še ni dalo govoriti. Veliko novega pa je bilo slišati na nedeljski večerni seji. Ne le o tem, da je znan verjeten vzrok požara, pač pa tudi, da je pregled notranjih prostorov v petek pokazal, kako slabo da so se gasilci lotili gašenja. Prav zato je bilo dano tudi priporočilo, da se v organih republiške j^tsilske zveze opravi podrobnejša analiza poteka akcije gašenja, spregovori o morebitnih napakah in daseotem obvesti tudi izvršni svet. GORELO TUDI V GORNJEM NADSTROPJU — Med 8. in 9. uro se je požar, potem ko so ga domala že ukrotili, razširil še na gornje nadstropje. Pričel seje nov boj z ognjem, ki so ga pogasili šele v popoldanskih ur ah. Gasilci so si pomagali z lestvami, gasili so tudi s strehe, čeprav je obstajala nevarnost, da se bo ta zaradi pregretosti zrušila. Katastrofalen požar v Krkinem tozdu Zelišča — 530 milijonov din škode še ni dokončna številka — Samovžig zimzelena? — Bi lahko bila škoda manjša? Šestnajst ur boja z ognjem # V Krkinem tozdu Zelišča, ki je izrazito izvozno usmerjen, je zaposlenih 65 delavcev, z redkimi izjemami pa so po požaru vsi ostali brez svojega delov nega mest a. Po besedah Marjana Šonca, namestnika predsednika KPO v Krki, so danes že vsi razporejeni na delovna mesta v tozdih Zdravila in Kozmetika, nekaj pajihjeostalo v Bršljinu in pomagajo odpravljati posledice katastrofalnega požara. TUDI SODOBNA TEHNIKA NI ZALEGLA — Okoli 100 gasHcev in več deset vozil, med njimi tudi tri najsodobneje opremljena za borbo z vsakovrstnimi požari, je v noči na minuli četrtek bilo trd in neenak boj z ognjem. Na stotine ku bikov vode je v šestnajstih urah gašenja steklo v proizvodne in skladiščne dvorane Krkinega tozda Zelišča, tak pa je bil pogled na mesto požara nekaj pred 4. uro zjutraj. NOVO MESTO — Sreda, 31. julija. Natanko ob 22.45 seje, potem ko je naključni sprehajalec obvestil vratarja v sosednji Iskri, pričel a v Krkinem tozdu Zelišča v Bršljinu šestnajsturna borba gasilcev in tehnike z ognjem, ki jeneusmiljeno pustošil po 70 metrov dolgih proizvodnih in skladiščnih dvoranah. Epilog te doslej največje požarne katastrofe na Dolenjskem je bolj ali manj znan, od sobote tudi zaenkrat edini oprijemljiv vzrok, ki naj bfogenj zanetil. Popolnoma je uničenih za 106 milijonov surovin in polizdelkov, gre seveda za zelišča, za 147 milijonov izdelkov, ur)ičenaosnovnasredstvasobilavredna276,5 milijona, tako da je danes skupna škoda ocenjena na 530 milijonov; z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da bo ta številka ob upoštevanju vseh posledic, ki jih je zapustila ognjena ujma, še precej višja. V isti sapi pa je potrebno dodati, da ob osnovnih sredstvih zapisane številke pomenijo le njihovo nabavno vrednost, današnja cena vsega poltretje leto starega objekta in strojev pa je zagotovo večja. In enako, kot je nemogoče povsem natančno govoriti o povzročeni škodi, je težko že dokončno opredeliti vzrok požara. Po besedah novomeškega preiskovalnega sodnika Antona Trunklja na nedeljski večerni izredni seji občinskega izvršnega sveta je kemijski izvedenec republiškega sekretariata za notranje zadeve po opravljenih analizah kot vzrok navedel samovžig deponiranega zimzelena. Za takšno trditev baje obstojajo dbvolj trdni dokazi, vendar preiskava še ni zaključena, to pa tudi pomeni, daje kakršnokoli sklepanje še preuranjeno. Ne nazadnje pa je tudi iz Krke slišati glasove, da je po njihovem kaj malo možnosti, da bi bil požara kriv prav samovžig. Kako strašna in uničujoča zna biti moč požara, smo se lahko iz ure v uro prepričali v turobni četrtkovi noči in nato še vse tja do 16. ure, ko je bil boj z ognjem dobljen. Mnogi danes trdijo, da za previsoko ceno. Potem, ko so na prvi izredni seji novomeškega izvršnega sveta skupaj s komitejem za SLO in DS v četrt ek zjutraj vsi krepko stiskali roke gasilcem za junaško in srčno delo navzlic ijčrpanosti, je bilo v nedeljo zvečer slišati, da akcija vendarle ni potekala najbolje in da bi bilo moč škodo ob primernejšem ukrepanju precej zmanjšati. Brez dvoma bo o tem še slišati precej vročih besed, ne glede na vse to pa je nekaj vendarle nesporno. PARA IN DIM — In medtem ko seje iz prostorov vseskozi dvigovala grozljiva zavesa dima, je s tal puthela para, kije še dodatno zmanjševala že tako slabo vidljivost. Povzročala jo je voda, s katero so gasili in kije dobesedno vrela pritekala nazaj iz dvoran, koder je gorelo. Ne le Novo mesto, pač pa vsa Dolenjska še zdaleč ni primerno oborožena za boj z ognjem. Mirno lahko trdimo, da bi bil v primeru boljše opremljenosti in kadrovske zasedbe novomeškega Zavoda za požamo varnost, ki je bil prvi na kraju požara, ogenj veliko prej pogašen. Na vso srečo so bili tokrat vojaki tisti, ki so s hitro in požrtvovalno intervencijo pomagali povsod, kjer seje pomagati dalo, in tako preprečili najhujše; v nočnih urah so na pomoč prihiteli še poklicni gasilci iz Ljubljane, okoli 5. ure poklicna enota iz Krškega, pri gašenju pa so sodelovali še gasilci Krke, Novoteksa, Mirne peči, Šmihela, da dragocenega prispevka miličnikov, občinskega štaba civilne zaščite in ostalih ne omenjamo. Bo kdo izračunal, koliko nas je stalo z lokalističnimi interesi obarvano brezuspešno dogovarjanje v regiji o nabavi prepotrebne gasilske tehnike, ki je dandanes, ko ne gorijo več samo hiše, kozolci ali gozdovi, vsakdanja nuja? Besedilo in foto; BOJAN BUDJA LE V POSEBNIH OBLAČILIH — Zaradi neznosne vročine in dima so morali gasilci svoje delo opravljati v azbestnih oblekah ter z dihalnimi maskami in ■ kisikovimi bombami. Na posnetku: priprava na odhod v skladišče, kjer je besnel ogenj. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 9. VIII. 14.40 — 00.10 TELETEKST 15.55 Sofija: EP V PLAVANJU — VATERPOLO JUGOSLAVIJA ŠPANIJA, prenos 17.55 POROČILA 18.00 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 2. del nanizanke 18.15 OBISKOVALCI, 4 del češko-slovaško-zahodnonemške nadaljevanke 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, poučno zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRENO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 ŽIVI PLANET: Morja trave, 5. del angleške dokumentarne serije 20.55 NE PREZRITE 21.10 GANGSTERSKA KRONIKA, 7. del ameriške nadaljevanke 22.00 DNEVNIK 22.10 ZAČETEK PO KONCU, angleški film Človeška nespamet je 6. avgusta 1945 preizkusila svojo neizmerno rušilno moč. Za atomsko bombo, najstrašnejše orožje, je bila Hirošima preizkusni poligon. Takrat sta bila izgovor in opravičilo Američanov zelo prozaična, saj so zatrjevali, da bodo s tem zmanjšali število ameriških žrtev na pojemajočjh bojiščih druge svetovne vojne. Žrtve bombe so bile neizmerne in potreben je bil še Nagasaki, da se je vsaj formalno druga svetovna vojna končala tudi za DRUGI PROGRAM 16.40 Test — 16. 55 EP v plavanju R 18.35 Risanke — 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi .Sad — 19.30 Dnevnik — 20.00 H. Svetel: Višnjani (opera) — 21.45 Športno življenje (angleški film) Japonce in Američane.Toda razvoj uničevalne moči se do danes neizprosno nadaljuje. Nocojšnji film govori o atomskem napadu na angleško mesto, do katerega je prišlo zaradi spopada obeh velesil na nevtralnem iranskem območju, ki je takoj zatem zanetil svetovni spopad. Ljudje v angleškem mestu skušajo ob vsesplošni paniki storiti tudi vse tisto, kar naj bi vsaj zmanjšalo posledice. Toda zakonitosti »atomske vojne naj bi bile končne in dokončne. Gre torej za začetek 'po koncu in prav o tem ta film pripoveduje 7. neizprosno dokumentarno faktografijo. TV ZAGREB 15.00 Video strani — 15.10 Poročila — 15.15 TV koledar — 15.25 Vsak petek nov začetek — 15.55 EP v plavanju, vaterpolo Jugoslavija:Španija — 16.55 EP v plavanju — 18.45 Š plesnim orkestrom TV Novi Sad — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hobotnica (3. del italijanske nadaljevanke) — 21.00 Zabavata vas Neda in Zdravko — 21.45 Dnevnik — 22.00 Gost urednik; Edo Murtič — 23. 30 Program plus: Benny Hill, Koncert Irene Grafenauer, Poročila SOBOTA, 10. VII. 13.40 — 22.45 TELETEKST 13.55 POROČILA 14.00 F. Rudolf: KUŽA LAJA MJAV..., 2. del lutkovne predstave 14.15 BELI CIGANČEK, 3 del nadaljevanke TV Skopje 14.45 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO. 2. del nanizanke TV Zagreb 15.00 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: KRALJ ARTUR — ISKANJE SVETEGA GRAALA, nanizanka TV Beograd 15.15 POLETAVČEK, 15.45 PUŠČAVA BLACA 16.15 ŽIVI PLANET: DŽUNGLA, 4. del angleške dokumentarne serije 17.10 GALEJE Z ZAKLADI, ameriški film 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Resnica o g. Tiggy—Winkle, angleška dokumentarna serija 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 OČIVIDEC, angleški film Pravi fantje imajo bujno domišljijo. Takšen je tudi glavni junak filma Očividec, deček Ziggv. Svoje trenutke si popestri z' najbolj neverjetnimi izmišljijami. Njegovih domislic so njegovi najbližnji že siti, edini, ki ga še posluša, je njegov ded, upokojeni oficir. Edina, ki ima dovolj moči, da se postavi po robu temu sanjavemu svetu zaobljenih robov, je resničnost. Ziggy in sestra se odpravita v mesto, da bi videla prihod tujega državnika, Ziggy pa iz svojega opazovališča vidi (udi atentatorja, kije stralja! na predsednika. V tem trenutku se film spremeni v napeto kriminalko, v kateri atentator lovi Ziggyja, pričo atentata. Sprva fantu nihče ne verjame, saj so vsi prepričani, da gre spet za eno njegovih izmišljij. Šele trupla jih prepričajo. 21.35 ZRCALO TEDNA 21.55 KONCERT BILLYJA JOELA, 1. del 22.40 POROČILA DRUGI PROGRAM 15.40 Test — 15.55 Budimpešta: Evropski pokal v atletiki — 19.00 EP v plavanju — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vaterpolo Jugoslavija: Italija — 21.00 Človek in čas — 21.30 Poročila — 21.35 Športna sobota — 22.00 Lepa Otero — 23.00 TV galerija TV ZAGREB 13.55 7 TV dni — 14.25 Narodnagla-sba — 14.55 Poročila — 15.00 TV koledar — 15.10 Dosje — 15.55 Evropski pokal v atletiki — 19.00 Risanke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tat zločinov (francoski film) — 21.30 Dnevnik -— 21.45 V soboto zvečer: 25 let festivala »Ohridsko poletje« — 23.15 Program plus: Benny Hill, Koncert Johna Levvisa, Poročila NEDELJA, 11. VIII. 8.30 — 13.05 in 15.20 — 22 35 TELETEKST 8.45 POROČILA 8.50 ŽIV ŽAV — Risanke, Krpica in oblak 9.35 OBISKOVALCI, ponovitev 4. dela nadaljevanke 10.05 DERR1CK. 2. del zahodnonem-ške nanizanke 11.05 DOMAČI ANSAMBLI: Veseli Šentviščani I 1.35 625. pregled tedenskega sporeda 11.55 Sofija: EP V PLAVANJU — VATERPOLO JUGOSLAVIJA — SZ, prenos 13.00 POROČILA 15.35 BURLESKA 16.00 ZGODBE IZ DELAVNICE. 1. del humoristične nadaljevanke TV Beograd V središču te humoristične pripovedi so avtomehanična delavnica, ljudje, ki delajo v njej in vsi, ki so se v njej znašli. Mojster ima nenavadnega konji- čka: svoje dogodivščine zapisuje v zvezek, ki je poln smešnih in malo manj smešnih zgodb. Ljudje, ki so začeli častiti novo božanstvo, avtomobil, vidijo v mojstru čudodelca in so zanj pripravljeni storiti vse, zato se mojstrova usoda povezuje z usodami njegovih strank. Nanizanka ima šest delov. 16.50 POROČILA 16.55 MAJSKI POKER, 3. del italijanske zabavnoglasbene oddaje 17.35 PELJI ME V MESTO, ameriški film Film govori o treh mulcih, ki so.se odločili, da priskrbijo sebi novo mamo, očetu vdovcu pa ženo. Ta ženska je kavarniška pevka, ki v kraju nima najboljšega slovesa. Hitro je očarala smrkavce, težji oreh pa so njihov oče, duhovnik in prebivalci naselja. 18.55 KNJIGA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 NARASLA REKA, 2. del drame TV Priština 20.50 JAZZ NA EKRANU: DR. UMEZU BAND, 2. oddaja 21.30 HODNIK POZABE, francoski kratki film Avgusta leta 1936 je na olimpijskih igrah v Berlinu Jean Despeauu, boksar srednje kategorije, osvojil zlato medaljo. Takrat je bil star 20 let. Film ga predstavlja 50 let kasneje. Pozabljen životari na robu revščine. 21.45 ŠPORTNI PREGLED 22.30 POROČILA DRUGI PROGRAM 15.55 Evropski pokal v atletiki — 19.00 EP v plavanju, finale — 19.30 Dnevnik — 20.00 Temna stran meseca — 20.50 Medigra — 21.00 Poročila — 21.10 TV kinoteka: Izpovedi pustolovca Krulla (zahodnonemški film) — 22.50 Posebna generacija (dokumentarna oddaja) PONEDELJEK, 12. VIII. 7.40 — 22.30 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 POLETAVČEK, nanizankaTV Beograd 18.45 PODiUM, oddaja za mlade 19.20 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.5555REME 20.05 LEPA OTERO, 5. del italijanske nadaljevanke 21.05 BOLMANSKO MOSTIŠČE, oddaja TV Novi Sad iz dokumentarnega niza Dnevi zmage 21.55 PIRANSKI GLASBENI VEČERI 82 22.55 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program— 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pota napredka — 20.50 Poročila — 21.45 Dinastija TOREK, 13. VIII. 17.45 — 22.55 TELETEKST 18.(M) POROČILA 18.05 LJUDSKI PLESI IN PESMI IZ ISTRE. 2. del oddaje TV Koper ^ 18.25 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: TRISTAN IN IZOLDA. nanizanka TV Beograd 18.40 DVORCI V HRVAŠKEM ZAGORJU, oddaja TV Zagreb 19 15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 BEG. 2. del drame TV Zagreb seveda sprejem slovenskih filmov. 22.40 DNEVNIK 21.30 FILMSKI FESTIVAL PULJ85 Letošnji filmski festival v Pulju je spet buril duhove. Pri nas nemara še bolj zaradi odločitve žirije, da dveh od petih filmov ne bo uvrstila v konkurenco za nagrade. Ustvarjalci oddaje so ^ušali zabeležiti najpomembnejše teme, ki jih je navrgel dolgi vroči puljski teden. V ospredju zanimanjaje DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Mali svet — 18.45 S koncerta »YU rock misija« — 19.30 Dnevnikv— 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila — 20.55 Revolucija, ki traja: Tretje zasedanje Avnoja — 21.40 Odprta knjiga SREDA, 14. VIII. 17.40 — 22.40 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 F. Rudolf: KUŽA LAJA MJAV...., zadnji del lutkovne predstave 18.15 BELI CIGANČEK, 4. del nadaljevanke TV Skopje 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, poučno zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MEDNARODNA, OBZORJA: Deset let po Helsinkih 20.50 Film tedna: MOČVIRJE, sovjetski film V filmu režiserja Čuhraja mati reagira kot »nesovjetska«. Namesto da bi videla v svojem sinu svetlo bodočnost, telo, ki bo zaustavilo pohod barbarskih morilcev, ga v strahu, da ne pade vojni, skriva. Materi je torej neposredno moraliziranje, s svojo filmsko pripovedjo jasno pokaže usodo »amoralnega individualizma«. Sistem preživi, povsem zlomljen pa je skrivalec. 22.25 DNEVNIK pomembnejše posameznikovo življenje kot obči interes. Sprejema sinov strah. Tako imasina sicer živega, a ga na določen način »nima«, saj sin ne živi. DRUGI PROGRAM ampak vegetira, čedalje bolj propada. Čeprav Cuhraj nikoli ne zapade v 17.55 Dnevnik — 18.15 Legende sveta — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mladi vojvodinski skladatelji — 20.45 Poročila — 20.50 Gremo do planike — 21.25 Jazz ČETRTEK, 15. VIII. 15.55 — 22.30 TELETEKST 4 16.10 POROČILA 16.15 M. Mihelič: MOJ Mll.l ARIEL — Svinčeni vojak, 3. del nadaljevanke 16.40 NEMINLJIVOST OTROŠTVA, oddaja iz niza Miniature 17.00 Las Lenas: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU + SMUK (M), prenos iz Argentine 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 18.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA: V LETU DNI SE NAUČIMO, češkoslovaški film 21.10 BREGOVI, zadnji del gruzinske nadaljevanke 22.15 DNEVNIK GOZDNO GOSPODARSTVO Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n. sub. o. TOK Gozdarstvo Črnomelj, n. sub. o. Skupščina TOK Gozdarstvo Črnomelj razpisuje prosta dela oz. naloge: — vodje TOK Gozdarstvo Črnomelj. Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega^ gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu; — da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti,' — da so družbenopolitično aktivni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOK Gozdarstvo Črnomelj, 68340 Črnomelj, Pod smreko 10, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri. \ 531/32-85 Labod tovarna oblačil Novo mesto TOZD Commerce Komisija za delovna razmerja tozd Commerce objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Dela in naloge prodajalca v prodajalni Novo mesto Pogoji: — IV. stopnja izobrazbe komercialne smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — 1 mesec poskusno delo. 2. Inštruktor za kooperacijo za lahko konfekcijo Pogoji: — VI. oz. V. stopnja izobrazbe smer konfekcija, — 3 leta delovnih izkušenj v konfekcijski proizvodnji in kontroli, — 2-mesečno poskusno delo. Za opravljanje del z obeh delovnih področij se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po dnevu objave v Dolenjskem listu na naslov: Labod, tovarna oblačil tozd Commerce, Cesta herojev 29, 68000 Novo mesto. Vse informacije lahko dobijo po telefonu 22-173. 526/32-85 KIT KZ Črnomelj, n. sub. o. TZO Kmetijstvo Črnomelj, n. sub. o. objavlja na podlagi sklepa zadružnega sveta javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovorni avtomobil TAM 5500, let. 1972. Izklicna cena 100.000 din; 2. tovorni avtomobil TAM 5500 let. 1973 Izklicna cena 320.000 din. 3. avtomobil ZASTAVA kombi 412 NF, letnik 1979. Izklicna cena 55.000 din. Licitacija bo dne 27. 8. 1985 ob 8. uri na sedežu DE Mehanična delavnica v Črnomlju. Ogled je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure. Pred licitacijo morajo interesenti položiti na blagajni KIT KZ Črnomelj, Kolodvorska 39, kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. 533/32-85 RUDARJI V IZSELJENSTVU IMAJO PEVSKI ZBOR KOČEVJE — Naši izseljenci rudarji iz Merlebacha v Franciji mešani pevski zbor, katerega pre® nik je Jože Zdaravič, kočevski roj ■ dirigent pa Francoz Armad Wro ^ Zbor, ki nastopa tudi po Sloveniji med drugim je nastopil na nedavn izseljenskem pikniku pri Kočevju pred vojno imenoval najprej Slavče nato Sava. a rja, Stanka Bačar z Rateža — MitJ®1 — . — • «•> . p r« Borisa, _ Silva. Šonja BevcizTihaboja nčiška Furman s Trške gore Lidija Gašpir iz Orehovca — Ja ko • Marjana Lujič iz Črnomlja — ^>ajarja[ Marija Povše iz Murnic —.GrejP (a- Melita Krese iz Birčne vasi lijo, Silva Uhernik iz Otočca — Sanj®-Damjana Fink iz Gorenje Straže^ Bub- Mokronogom — Sabino, Ruža B njič iz Črnomlja — Biserko, Mah * , Ucman z Malega Slatnika — go-Ljudmila Žukovec iz Migolice ruta, Majda Lukšič iz Jurne va ~ Majo, Danijela Barbič iz Dojenj* t raže — Tadejo, Olga Lekšejz M _ — Kristino, Jožica Juršič iz Gotu si — Dejana, Biserka Kolenac iz ^ tlike — Stjepana, Milena KoleU ^ Črnomlja — Marino, Dragica j iz Krškega — Damjana, Dragic3 -„3 riha z. Osojnika — Mojco,, ”ci|v* Povše iz Uršnih sel — Darjo. ^ Smrekar iz Zaloga — Tomaž*:■ Hočevar iz Mokronoga — j ulico-Martina Dragoš iz Tribuč — oe j ^ Branka Cimermančič iz Vinje v (je-dečka, Ljudmila Strah z Mirne "" p,, čka, Antonija Švigelj iz Gorenje® . javškeea — deklico. Mariia M3) Se Vsa sreča je minita, ko tebe. oče, zemlja je pokrila. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta JOŽETA KUŽNIKA iz Sadinje vasi pri Dvoru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu toliko lepega cvetja in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Poselb zahvala velja Mirku Reparju in Dušanu Mikcuza ganljive besede ob odprtem grobu, družini Nov______ z »Grička«, pevskemu društvu iz Žužemberka, tovarni Novoles, SPIZ Ljubljana ter Mercator Contal Ljubljana. Najlepša hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskre hvala! Žalujoči: žena Pepca, sin Stane, hčerke Joža, Jelka, Nada in Silva z družinami, vnuki in pravnukinja ter ostalo sorodstvo J IZ KS PREDGRAD DOBILI TELEFONE —Sredi julija so dobile telefone še zadnje vasi v tem delu Kolpske doline, in sicer Bil-pa. Vrt in Laze. Nanje so dolgo čakali, dokončno pa le dočakali. ONESNAŽENJE IZ KOČEVJA? — Potoček Bilpa, ki je po ugotovitvi strokovnjakov ponovni izvir kočevs e Rinže, je poln alg in vodnega mahu. To dokazuje, da je voda v njem tu precej onesnažena. Alg je polna tu Kolpa, in to le od izliva potočka Bilp* || navzdol po levem bregu, medtem navzgor in ob desnem (hrvaškenfibr*-gu alg ni. To opozarja, da bo potrebno v bodoče še več narediti za varstvo da in okolja sploh. Dejstvo je, Jaie,2 zdrave vode že težko priti, saJ jetU vrtati globoko pod zemljo. In kaj ^ ’ ko bo nesnaga prodrla tudi globlje- VČASIH RIBE, ZDAJ ŽABE-J Kolpi se je včasih trlo rib. Danes jibv, diš le malo in ribiči morajo uP°r"J( vso spretnost in znanje, da še kak prelisičijo. Zato pa je v Kolpi vwn več žab. Gotovo jih je že veliko vec»r rib. Ali to dokazuje, da se tudi Ko P spreminja v umazano mlakužo? Šentjerneja — deklico, Jožefa iz Dolenjega Podšumbcrka —-Jožica Gorišek iz Velikih Vode . dečka, Danica Kovačič iz Nov* « iz — deklico, Marica Baumgar’ Črnomlja — deklico in J^'cazvStita-iz Cerovega Loga — deklico. L mo! DVESTO LET LOŠKI POTOK — Prihodnje 1*° bodo v Loškem potoku proslavili letnico poučevanja, »ko je v naših r ^ jih pričel bistriti glave Simon Nosan, piše v šolski kroniki. V °kvl krajevne skupnosti bodo 'menoV. poseben odbor za pripravo pros vitve te obletnice. Proslava bo ali maj ali septembra. Do takrat bi ra prenovili in polepšali šolsko poslopJ in dokončno uredili računalni učilnico. rjv. 71 V času od 18. do 24. julija so v novomeški porodnišnici rodile: AjCn ka Benčič iz Črnomlja — Jano, Si v Vovko iz Leskovca — Andreja, Silv Zupančič iz Martinje vasi — Mojca Nose iz Rumanje vasi — Renata Ozimek iz Hrastovice 1 dejo, Mira PlanincizČrnomlja—>8 nnuiafiH IN 8p (§ MEDNAR0DNA RAZSTAVA G0VEJE Živine in kmetijske mehanizacije • razstava konj, svinj, ovac, kuncev, perutnine • živilska ^ s 23. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM Gornja Radgona 23. 8. —1.9.1985 NOVO! X 23 > N 03 — prodaja konjev 27.8. < — žrebanje, ankete £■ > odprto: od 9.00 do 19.00; zabavni program do 24.00 l^gUSTRIJA • STROKOVNA PREDAVANJA ♦ INOVACIJE »ZAŠČITNASREDSTVA • DEMONSTRACIJE IN DEGUSTACIJE • PRODAJA DOMAČE OBRTI « 950 5 Komisija za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole I. SAB Prevole razpisuje prosta dela in naloge: učitelja KE — BIO (gospodinjstva),'PRU ali P, NDČ Kandidati naj pošljejo prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. OD po pravilniku, stanovanje po dogovoru. 518/32-85 n. sol. o ■GMP Sava Krško TOZD IGM Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju 2 strojna ključavničarja 2a opravljanje nalog vzdrževanja v delovni enoti Strojni obrat in delovni enoti Gramoznica in cementnine Drnovo Pogoji: Poklicna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj, delovno razmerje je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom, delo se občasno opravlja na terenu — montaža. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj dostavijo zainteresirani kandidati v roku 8 dni po objavi na naslov: •GMP Sava Krško, CK2 59, Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za zbiranje prijav. 516/32-85 Komisija za delovna razmerja DO Mercator-Preskrba, trg. podjetje na debelo in drobno, p. o., Krško, objavlja prosta dela in naloge referent službe finančnih sredstev za nedoločen čas • Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višja ekonomska šola — enoleto delovnih izkušenj natakih ali podobnih delih Poskusno delo je 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. 520/32-85 Komisija za medsebojna delovna razmerja OZD Mizarsko podjetje Hrast šentlovrenc, 68212 Velika Loka razpisuje prosta dela in naloge 1. 2 KV mizarja 2. 1 NK ali PK mizar Pogoji: 1. — končana lesna šola IV. stopnje — 3 mesece poskusno delo — odslužen vojaški rok 2. — končana osnovna šola — 3 mesece poskusno delo — odslužen vojaški rok Kandidati naj pošljejo prijaves kratkimživljenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri Mizarskem podjetju HRAST Šentlovrenc. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva razpisa. Nastop dela je možpn takoj ali po dogovoru. 527/32-85 DO Gok Črnomelj tozd Begrad Zadružna c. 14 Črnomelj prodaja na javni dražbi — kombinirano vozilo zastava 435 K — neregistrirano, leto izdelave 1979, s številom sedežev 7 +1, s prevoženimi 85000 km. Izklicna cena je 60.000 din; — osebno vozilo IMV — RENAULT 4 special, neregistrirano, v voznem stanju, leto izdelave 1979, s prevoženimi 128000 km. Izklicna cena znaša 80.000 din. Javna dražba bo v torek, 13.8.1985, ob 8. uri v upravnih prostorih TOZD Begrad, Zadružna c. 14, Črnomelj. Interesenti morajo vložiti varščino v višini 10% pred pričetkom dražbe. Ogled sredstev je možen na dan javne dražbe od 6. — 8. ure. 528/32-85 Komisija DS SDS za delovna razmerja Zvezi obrtnih združenj Slovenije razpisuje prosta dela in naloge pri tajnika obrtnega združenja Sevnica s sedežem v Sevnici, Pod vrtačo 17 Pogoj: srednja šola ekonomske ali upravno-administrativne smeri V. stopnje ali višja šola pravne ali upravne smeri VI stopnja — 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj na podobnem mestu — obvladanje strojepisja — 2 meseca poskusnega dela . Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDS Zveze obrtnih združenj Slovenije. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi terz opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Obrtno združenje Sevnica, Pod vrtačo 17, 68290 Sevnica, v 8 dneh po objavi razpisa. 529/32-85 tuuuTirr dostavna in poceni rešitev *a Pripravo malte iflpfl ffFF SAi*tiT jfj omejgyg®.sek in vodat *° je vse, kar potrebujemo za pripravo malte za zidanje * «APriprav'iena z se poleg enostavne in poceni priprave odlikuje v primerjavi 0bde|JOra,nimi ma,tam' P° mehanski odpornosti, odlični sprijemljivosti, dobri £a prjn in odPornosti na zmrzovanje. Okoij 29nV° malte V prostor,ninskem razmerju 1:3(1 del maltita in 3 deli peska) potrebujemo Pfi Prost« •ma,tita na 1 m man večnim razdajanjem za družino in druge. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Metlika in df-Mlačku ter ZB Suhor, kakor tudi tov. Tomcu za poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo tudi 2° Ozalj Radoviči, tovarišu Janku Obradoviču ter Gasilskemu društvu Suhor, dobrih1 sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam ves čas stali ob strani, godbi iz Metli^e' darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi duhovnikom za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Mara in sinovi Janko, Maks, Marko, snahe Vesna, Anka in Dragica ter vnuk in vnukihje’ brat Marko z družino in sestra Marta s hčerama S Ljubi! si zemljo, ljubil si dom in v tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA ANDROJNA iz Stare Cerkve 76 pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam stali ob strani v trenutkih najhujše žalosti, sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje, nam izrazili sožalje. Posebn*1 zahvala velja tov. Ivanu Žabkarju, ZB, tov. Potočarju in zdravstvenemu osebju iz Kočevja, duhovniku pa prav lepa hvala za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči: žena Terezija, hčerke Zofi, Justina, sin Jože, sestre Nežka, Rozalija, bratje Jože, Slavko iz USA, zetje Tone, Albert ter 4 vnuki in ostalo sorodstvo - I ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre, tete in. svakinje SILVE ŠADL roj. PLESKOVIČ, iz Gor. Gomile 1, Šentjernej, ?e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 'n znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, • ste pokojno Silvo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala heznemu osebju doma na Impolci, kolektivu Varnost Novo ob^d tCr ® kaplanu za poslovilne besede in lepo opravljeni Žalujoči: brat Marijan z družino, sestri Joži in Ani z družinama ter ostalo sorodstvo H * ZAHVALA V 86. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta ANA KIREN iz Gornje Prekope 13 in ren° SC zahvaliujerno vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami CUstvovali in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zd-_ Vstvvenemu osebju Zdravstvenega doma Kostanjevica za [g m°č med boleznijo in gospodu župniku za tolažilne besede in Po opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje J° spremili k zadnjemu počitku. ŽALUJOČI: vsi njeni ZAHVALA Ob tragični smrti, ko nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi sin, brat in stric POLDI BUDNA iz Krajne Brde, Blanca se din i/e.no zahvaljujemo Rudniku Senovo za vse, kar so nam nu-s°rod tUC*' MKK Sevnica, Lisci Senovo, ŽTP Sevnica. Hvala in v ‘kom, sosedom, prijateljem za pomoč in darovano cvetje serr>, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji potj. Enako velja zahvala gospodu župniku za 'jeni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi Pb boleči sjalj Za hitro pomoč dobrim sosedom, ki so nam pomagali in Ler|ce ir,StraiP' Enako vsem, ki ste nam izrekji sožalje, darovali M cv.etje (er pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebna Nčo hiv