St. 246.
Trsti v petek 5. septembra 1913.
Te£aj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
tuđ) ob nsdeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Ste*, se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranj n, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarelo fiteT. po 5 nvč. (10 stot.) •OLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« »Edinosti". — Plačuje se iaključno le upravi „EdinoBti". Plačljivo In toiljivo v Trstu.
čPiNOsr
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V «dmotši je wtoilm
NAROČNINA ZNAŠA
ta eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
roČbe brez doposlane naročnino, se uprava ne ozira. Itrtialu M o(l»l]ikB litenjt „KDIMOSTI " ilu*: Ml* UU Krem S'SO, u pel Ut» Kron 9 OO
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma oo M »prejemajo In rokopisi te ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uiloa Glorgio Galatti 20 (Narodni dov). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«t", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-hranllnlJnl ra?un Štev, S41-652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Tržaški namestništveni odloki in — Nemčija.
BER0L1N 4. (I z v.) Današnja „Vossische Zel tu n g" govori o veieprijaznena sprejemu vojvode AbruŠkega la italijanskega generala Polilo, ki sta prišla v Nemčijo, da prisost vujeta velikim vojaškim vajam, ter poudarja, da so izredne časti, s katerimi sta bila sprejeta, dokaz prisrčnega prijate1|-stva, ki vlada med Nemčijo In Italijo. Takoj nato pa govori „Vossische Zeitung" tudi o o d I o k i h tržaškega namestništva vvarstvo pravic avstrijskih državljanov v tržaški občinski s laž bi. Ust poudarja, da se N e m č i | a vsestransko prizadeva, da bi se prepreči lavsakaskalitevpri|ateljskih odnošajev med zaveznicami v t r o z v e z i in da je nemška, vlada, z ozirom na težkoče, kt ao nastale valed tržaških nameitništvenih odlokov, storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da ae najde taka rešitev ie zadeve, ki bi mogla zadovoljiti tudi Italijo.
Tridentiii8ko župansko vprašanje.
TRIDENT 4. (Izv.) Cesarski odlok, s katerim se Je odrekla potrditev Izvolitve grofa Maksimilijana Maacžja za mestnega župana, ie bil danes dostavljen občinskemu svetu. Odlok ne navaja nikakih razlogov, temveč le naznanja suho dejstvo. Občinski svet bo Se enkrat sklican k seji. Da bi se preprečil razpust občinskega sveta, skušajo pridobiti posl. Tambosija za to, da bi sprejel župansko mesto.
Cesar se vrne na Dunaj.
ISCHL 4. (Kor.) Cesar se v ponedeljek dne 8. t. m., opoldne po desettedenskem, bivanju v Ischfu, z dvornim vlakom vrne v SchOnbrunn.
Avstrijski rimski poslanik v avdijenci pri cesarju.
ISCHL 4. (Kor.) Avstroogrskl poslanik v Rimu, Merey de Kapos-Mtre Je bil danes sprejet pri cesarju v avdijenci, ki |e trajala nad pol ure. Popoldne se je udeležil poslanik kot cesarjev gost obeda v cesarski vili.
Predsednik bosenskega sabora v Ischlu.
ISCHL 4. (Kor.) Pri skupnem finančnem ministru vitezu Bilinskem se je vršil danes diner, ki se ga Je udeležil tudi predsednik bosenskega sabora, dr. Mandlč.
Gališka kriza.
DUNAJ 4. (Iz? ) Danes Je prispela na Dunaj deputacija poljske ljudske stranke, ki bo imela jutri konferenco z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom v zadevi znanega spora med poljsko ljudsko stranko in gališkim namestnikom pl. Korytcwskim.
Poljska ljudska stranka bo zahtevala od vlade garancije, da galiiki namestnik ustavi dosedanje svoje sovražnosti proti stranki in da vlada vpliva na duhovščino, da preneha s svojim brezobzirnim bojem, ki ga Je vodila v zadnjem času proti poljski ljudski stranki.
Od izida te konference Je odvisno nadaljnje stališče poljske ljudske stranke v deželnem zboru gališkem in državnem zboru.
PODLISTEK.
Prisega.
Spisal OCTA VE FEUILLET.
Njegov ideal! je mrmral Maurice in zgibal pismo — res, to je njihova manila; pomorščaki imajo le dve želji — in obe jim Jako slabo pristo|ate: ženili bi se in jezdili. Da pa mora priti to tudi nad mojega starega Roberta, to hrepenenje po ženitvi, je kakor otroška bolezen; da bi Jo le srečno prestal 1
Sicer pa ni dal Maurice v svojem pismenem odgovoru mnogo slutiti o vzlovoljeno-sti, ki jo je občutil; le rogal se Je malo In ga Je prosil končno prijateljski, naj se ne prenagli in naj si da časa, da preizkusi srce in duha nje, ki Je, kakor se je zdelo, zadobila toliko oblast nad njim.
Robert, pa naj Je bil še tako zaljubljen, Je imel vendar razuma, da se nI puščal preslepiti od svoje strasti; opazoval Je mlado dekle, poizvedoval o njej in rezultat (e bil povsem zadovoljiv.
Gospića d' Et>lncys svoje strani |e komaj opažala, da Je Roberbt smrtno zaljubljen vanjo — česar ni bilo težko opaziti — a Je občutila tudi ona neko nagnjenje do njega.
Ce vlada ne ugodi želji stranke, grozi poljska ljudska stranka, da izstopi Iz državno-zborskega poljskega kluba ter stopi v najstrožjo opozicijo.
Obenem |e prišlo danes na Dunaj več drugih poljskih voditelje?, ki bodo tudi kcn-ferirali z vlado.
Na Češkem In v Galiciji nI kolere.
PRAGA 4. (Kor.) Vest, da so se pojavili v Benešovu med moštvom pešpolka št. 102, ki se |e povrnilo iz Bosne, bolezen ski slučaji, podobni, koleri, ne odgovarja resnici.
LVOV 4. (Kor.) Poročila ogrskih listov, da Je v Galfclji več oseb obolelo za kolero, so popolnoma neutemeljena, kajti tu ni znan noben tak slučaj.
Proti koleri.
VUKOVAR 4. (Kor.) Kotarske oblasti so zaradi kolere prepovedale vse sejme v sremskl županiji, Justične is davčne oblasti so dobile uradni nalog, da ne izdajajo nikakih vabil strankam v okuženih krajih. Vladi se Je predlagalo, naj označi vso srem-sko županijo kot okuženo po koleri.
Vitričarski nemiri na Francoskem.
PARIZ 4. (Kor.) Revolucionarno gibanje viničarjev v okraju Aube proti zakonu, ki izključuje njihova vina od izdelave šam panjca, se ie v zadnjih dneh zelo razširilo. V šestih krajih so se vršila viharna zborovanja, ki so končala s tem, da so župani in občinski svetovalci izjavili, da odstopijo.
Avijatiška nesreča.
BRIEG 4. (Kor.) Poročnik Eggenbrecher 5. dragonskega polka In poročnik Prins 83. pešpolka sta danes ob 10 dopoldne hotela napraviti na heidenauskem vojaškem vež-bališču polzkusen vzlet. Stro| Je bil popolnoma nanovo montiran. V višini 100 m pa se je snela desna nosilna ploskev, aparat se Je prevrgel in oba častnika sta padla na zemljo. Bila sta takoj mrtva. Stroj se le popolnoma razbil.
Bolgarsko-turška kriza.
Začetek pogajanj.
CARIGRAD 4. (Kor.) Bolgarska pooblaščenca Savov in ToŠov se odpeljeta jutri s posebnim parnlkom, Id Jima Je na razpolago, v Jenikej, kjer bosta imela prvi pogovor z velikim vezirjem, ki se seda| nahaja tamkaj. Glavni vprašanji, o katerih se bo razpravljalo, ste določitev me|e in zamena ujetnikov.
Bolgarsko-turška zveza.
PETROGRAD 4. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da gre posredovanje bolgarskega pooblaščenca Načo-viča za tem, da bi se sklenila zveza med Bolgarijo in Turčijo.
Dedeagaško vprašanje.
ATENE 4. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da je grška vlada odposlala veievlastlm posebno noto, v kateri zahteva, naj dajo velevlasti Grški poseben nalog, da še nadalje ostanejo po grških četah zasedeni oni kraji, ki pripadajo v smislu bukarešklh mirovnih določeb Bolgarski. Će bi Grška ne dobila tega naloga, zapusti grško vojaštvo te kraje, med njimi tudi Dedeagač.
DUNAJ 4. (Izv.) Veliko zanimanje vzbuja v tukajšnjih krogih vprašanje po-
Vedela je sicer, da posedu|e on rento tristo -tisoč frankov, ali bila je iskreno uverjena, da bi ga ljubila tudi brez te: njegova možatost jej je imponirala ia vrhu tega Je plesal .nebeški".
Tri mesece potem |e bila poroka. Ali, kakor ni na te| zemlji čistega veselja, tudi Robertova sreča ni bila popolna in njegovo dobro srce Je bilo užaloščeno, ker ni bilo na svatbi njegovega prijatelja, ker se je mudil še v Afriki.
Zakon Robertov je bil jako srečen in njegova ljubezen, njegova strast do svoje Žene Je naraščala od dne do dne. Nič čudnega torej, da se, ko |e njegov dopust potekel, nikakor ni mogel odločiti, da bi šel zopet na morje. Misel, da bi se za več mesecev ločil od svoje oboževane Žene, se mu |e zdela neznosna; in tako se je raje odpovedal poti svojega Živ!Jen|a in je zaprosil za dopust.
Ko je kapitan Frlmeuse čul o tem koraku prijatelja, ga je dirnilo najneprijetnejše; v'del Je v tem neodpustno slabost značaja, da, celo kršenje dolžnosti. In to je nekoliko ponižalo Roberta v očeh prijatelja. Če tudi ni to škodovalo njegovemu prijateljskemu Čustvovanju, vendar se nI mogel Maurice premagati, da ne bi bil občutil neke antipatije proti ženi svojega prijatelja, ker Je njej pripisoval krivdo na sklepu svojega prijatelja. Da, skoro sovražil jo je in jo obdolževal,
sesti pristanišča Dedeagača. Kakor se za-tr|u(e v turških vladnih krogih, ima namreč turška vlada resen nameu, zasesti in obdržati to mesto. Za Bolgarsko Je Dedeagač dosedaj edino porabno pristanišče ob Ege|-skem morju, ker Je pristanišče Lagos popolnoma zanemarjeno. Turčija Je poslala pred par dnevi pred Dedeagač svoje vejno bredovje, ki pa se |e umeknllo, ko je Iz-pozn&lo, da se nahaja pred Dedeagačem grško brodovje. S tem pa seveda še ci rečeno, da je Turčija opustila svojo namero, da zasede Dedeagač, temveč hoče le počakati do tedaj, da Grki definitivno zapuste mesto.
Grška Infanterlja |e po zatrjevanju grških poročil tudi v resnici že zapustila Dedeagač; ker pa |e bolgarska posadka, ki je zasedla mesto, preslaba, da bi mogla vzdrževati mir in red, |e Še ostalo v pristanišču grško vojno brodovje.
Na Grškem se |e začela sedaj živahna agitacij?, da vlada ne sme pripustiti, da bi prišel Dedeagač In ostala mesta v zapadni 7raciji zopet v turške roke, češ, če bi Dedeagač ne ostal Bolgarski, da Ima Grška večjo pravico do njegove posesti, nego Turčija, ker Je prebivalstvo v zapadni Tra-dji po veliki večtai grške narodnosti. Bavil se Je s to zadevo tudi že grški ministrski svet, In da |e sklenil Jako važne stvari, se da sklepati Iz de|stva, da jo grška vlada pod pretvezo, da preti nevarnost radi kolera, odgodila ie zaukazano demobilizacijo grške armade in dala mornarioi pred DedeagaSem pove lje, naj je pripravljena ■ polnim parom.
V dunajskih diplomatskih kro gih se boje, da bi znalo dedeagaiko vprašanje iznova zanetiti balkanski požar.
Turki zavzeli vso zapadno Tracijo.
ATENE 4. (Izv.) Po semka| došlih vesteh so Turiri zasedli že vso zapadno Tra-cl|o, kar vzbula v tukajšnjih krogih velikansko pozornost. Z zasedenjem Xanthi|a In Gumunldžlne se nahajalo turški vojaški oddelki že tik ob novi grški meji. Zato se tudi grška vlada resno bavi z mislijo, da odgodi demobilizacijo grške armade za toliko časa, da se definitivno reši traŠko vprašanje.
Črnogorci vdrli v Albanijo?
DUNA| 4. .(Kor.) .Albanska korespon denca" javlja: Crnogorske čete so napadle vas Puthay, streljale na prebivalstvo, vdi rale v hiše in mučile prebivalce. 10 oseb Je ranjenih z bajoneti, med njimi ženske in otrcci. (Pristna arnavtika laž 1 — Op. ured).
Kralj Nikola črnogorski armadi.
CETINJE 4. (Izv.) V proklamaciji glede razorožitve se zahvaljuje kralj Nlkoia vojski na funaškem ponašanju In pravi, da Je čr nogorska vojska porinila daleč nazaj zastave stoletnega sovražnika. Potem pa nadaljuje: .Videli ste ob svoji strani brate Srbe, ki so dali piti konju iz morja, v bližini našega Skadra, tega glavnega mesta Zete in naših krai|ev, Skadra, zadnjega oporišča otoman-skega carstva, Skadra, tega bednega sužnfa. Ko (e zapeljana Evropa zahtevala, da se sname naša zastava, smo se mi odrekli naših zgodovinskih pravic.*
Kral| k spominja nato pomoči Grkov
da Je dala Herkulu vreteno v roke, vzemši mu Iz rok MJ in lev|o kožo.
Dopisoval pa Je prijatelju slej ko pre|, istotako pogosto In prisrčno; aH ni opuščal ironičnih namiga vanj, in naj si je tudi prizadeval, da bi prikrival svojo sovražnost proti ženi, da ne bi žalil prijatelja, vendar se nI mogel izogniti, da ne bi presevala ta sovražnost.
Na spomlad je prišla grcfin|a Frimeuse v Constantine v obiske k svojemu sinu. Bla je živahna, razumna, duhovita, neizmerno ljubezniva stara dama, M je oboževala svojega sina in si nadela kakor svojo živl|en|sko nalogo, da sinovo premoženje — smatrajoč se za njegovo upraviteljlco —, ki je močno trpelo vsled strasti njenega moža za konje, restavrira s skrajno varčnostjo. Zato Je od smrti svojega moža dal|e živela na posestvu na deželi v Normandiji — me-joče na posestvo Roberta de Lapave — in |e razpustila svoje dragoceno gospodarstvo v Parizu.
Maurice je bil srečen, da bo zopet videl svojo mater, In se |e veselil, da dobi slednjič od nje nepristransko poročilo o Robertovi soprogi.
.Prava odaliska Je*, je rekla groflnja .In tvoj prijatelj spada izvrstno k njej, ker |e pravi Turek, posebno kar se tiče ljubosumnosti. Odkar sta se poročila, bivata v svojem gradu v popolni samotnosti; stari
in opominja vojake, da obesijo na z!d ne-premagano orožje In se posvete mlraemu kulturnemu delu, toda naj ima|o crjžje vedno pripravljeno, proslavlja one, ki so se borili za čast domovine in dali znamenje za splošno vojno na Bilkanu, in zaključuje: Živeli moji sokoli, up domovine, radost in ponos mojih starih dol 1
Črnogorsko posojilo.
PARIZ 4. (Izv.) .Banque de Pariš" in „Banca commerciale di Milano" ste pripravljeni dovoliti Črnigori posojilo 30 milijonov kron. Posredovala Je za to posojilo italijanska vlada. V pariških finančnih krogih se zatrjuje, da se bodo tozadevna pogajan|a še nadaljevala, da se reši vprašanje oo-roštva, ki so ga svoj čas zagotovile Črnigori velesile. Vsekakor pa ste banki v slučaju potrebe pripravljeni priznati Črnigori primeren predujem.
Albansko vpraianje.
DUNAJ 4. (Izv.) Včeraj popoldce fe sprejel italijanski poslanik na dunajskem dvoru, vojvoJa Avarna, albanskega ministra zunanjih zadev Musf.d beja, nato pa albansko deputacijo, ki mu je izročila spomenico, v kateri se zahteva, da mora mesto Argyro-kastron pripasti Albaai|l. Člani deputacije so po sorejemu poudarjali, da so popolnoma zadovoljni z dobljenim odgovorom, ki kaže, da ste Avstrija in Italija popolnoma edini v tem, da hočeta pomagati Albanl|i.
Grki plenijo po Albaniji.
DUNAJ 4. (Izv.) Iz Valone poroča .Albanska korespondenca*, da so grški vofaki v družbi z grškimi četami napadli vas Bo-leno in |o hoteli opleniti. Prebivalstvo se jim je postavilo v bran. Enajst grških vojakov je bilo mrtvih. Grki pa so usmrtili deset moških In štiri ženske.
Še o renjikolihl!
(Dopia)
Silen krik so zagnali naši Italijan), ker [e tržaški namestnik precej energič o stopil na nogo ren|ikolom. Ni čuda. Zasledujoč svoje — ideale, je ustanovila kamora v Trstu mogočno renjikolsko kolonijo, kl bi Izborno služIla v slučaju kakih katastrofalnih dogodkov.
Goste se niti, ki ie pletejo med c ficl-Jelno italijansko politiko v naših primorskih pokrajinah in znanimi krogi v Italiji. S pomočjo teh vezi je znala Italija na prefrigan način vgnezditi v vse naše obme|ne kra|e s vole eksponente v najrazllčneje socijalne položaje. Će bi merodajni krogi na Duna|u poznali vso to Importadjo naii državi nevarnih elementov, bi se kar za glavo prl-jemali. A tisti, baje velepatrijotični Nemci, kl drže baje edini našo državo po koncu, da ne razpade na kose, ti Nemci se v svojem brezkrajnem sovraštvu proti Slovanom še razgrevafo za eksponente države, katere prebivalstvo |e po ogromni večini notorično sovražno naši monarhiji!! Si ti morete misliti več|ega hinavstva, nego Je v tem, ako se taki Nemci bahatt{o s svojim avstrijskim patrijotlzmom ? I Kar nič nal se ne čudijo Nemci, ako izrekamo svoje domnevanje, da je tu koincidenca med laško iredento na jugu in nemško na severu naše države i da so vsi — enaki patrijotje! 1
Namestnikove naredbe so prišle ob dvanajsti uri. Zadnji čas Je res, da se napravi
župnik, njena teta in Jaz smo gostje. Nekoč v zimi ga Je prosila, da bi se peljal ž njo v Pariz — ona ljubi glavno mesto, plese, gledališče --slednjič se Je dal preprositi;
odpotovala sta — ali po treh dneh, ako se prav spominjam, sta se zopet vrnila; moja prijateljica, ki ju Je povabila na ples, mi |e pisala: .Robert |e prežal kakor kak ljudožer, če Je njegova žena plesala z drugimi. Prepričana sem, ne le, da bi bilo koristilo njegovi ženi, če bi bil tvo] prijatelj ostal pri mornarici In bi bil večkrat odsoten. Gotovo je napravil neumnost s tem, da je izstopil. Redkokedaj še sem čula, da bi bila žena mornariškega oficirja nezvesta; za nje |e to častna stvar, da se za časa odsotnosti mož vedejo neoporečno; in tako menim, da bi bil mogel Robert zaupljivo ostavili svo|o ženo samo, dočim Jej bo, bojim se, s svojo preveliko ljubeznijo in ljubosumnostjo sčasoma dolgočasen. O, dosedaj jej ni možao ničesar očitati; |e povsem vrla In čednostna; ali mlada ]e In lepa ter da se rada daje občudovati; življenje na deželi Jej Je Že neznosno in ko Je nedavno Robert govoril o tem, da tudi prihodnjo zimo ne poj de ta v Pariz, da hoče celo predati svojo tamošnjo hišo, je postala dobra Marianne skoro zelena. Sicer živita izvrstno in sta srečna; ali če se Robert ne spametuje, se na tem razbije njuna sreča — to Je moje mnenje*.
(Dal|e.)
Stran H.
„EDINOST

:46
V Tratu, dne 5 septembra 1913
red tu na fugu naše države, na točki, ki meji ob Italijo in ki tvori obenem vrata d j slovanskega Balkana, kjer imamo menda fudi mi skrbeti za neke gotove interese, ca/zkrižnez onimi Italije 1 Kakih interesov ima Italija aa tem, da so tudi njeni rezervni častniki po avstrijskih službah ob meji — o tem priča ravno sedanji krik proti naredbam tržaškega naraestništva. Čemu naj bi sicer šla vsa oficijelna Italija t a ko srdi to v b o j zarenjikolev Trstu?!
Prav tako, kakor da je Avstrija vazal Italije, hoče italijanska diplomacija diktirati, kako naj Avstrija upravlja svoje provincije) Prav kakor da Ima Italija pravico do tega, da ima v Avstriji svoje — špijone I! Vse druge države zasledujejo z vso strogostjo tuje špijone, Avstrija pa naj bi italijanske špijone še ščitila in Jim puščala svobodno roko! SIcer (e italijanska diplomacija razsrjena in grozi z nevarnostjo, da izgubimo — prijateljstvo in zavezništvo Italije ! Se je-li še kedaj tako slabo blago tako diago plačevalo ? !
Morda pa odpre vendar impozantni nastop Slovencev v Trstu oči njim, ki nočejo videti v ren|ikolih nobene nevarnosti, k) je ne tvorijo renjikoli samo v Trstu, ampak po vseh naših obme|nih pokrajinah, kjer odjedajo domačinom kruh za to, da tu — špijonirajo kakor eksponenti tu]e države. Celo na mestih so, ki zahtevajo posebnega zaupan|a. Prav tako, kakor Je imela Japonska svole zaupnike po vsej Mandžuriji in po vsej Rusij*, da je bila točno orijentirana o vseh slabostih te veiike države. In tej orijentaciji ravno se je imela po velikem delu zahvaliti na svojih velikih uspehih v krvavi vojni.
Kar Je bilo doslej možno v Avstriji, ne bi bilo mcžao v najbolj razpali državi — v Turčiji.
Potemtakem si lahko predstavlja vsakdo, kake posledice bi lahko nastale, ako pride danes, Jutri do krvavega konflikta z Italijo! Le naši diplomatje si menda ne morejo predstavljati tega. Kako visoko nadkriljuje vse te Berchtolde, Siiirgkhe In vse druge take državniške kapacitete tržaški namestnik princ Hohenlohe s svojo daiekoglednostjo In svojim — avstrijskim patrijotizmom!
Te renjikole je imel priliko opazovati pisec tega dopisa na »inženirjih11, ki so bili zaposleni pri gradbl furlanskega kanala. Tudi delavci so bili skoro izključno renji-koii. jaz sem mnogo občeval s tistimi „<n ž-Dirji", ki so bili večinoma italijanski rezervni častniki Saj niso nič skrivali, kar odkrito so govorili o stvari, radi katerih bi jih v vsaki drugi državi po-zaprli! Neki c. kr. notar, ki |e mnogo občeval v njihovi družbi, bi mogel povedati marsikaj. Kar sem moral poslušati, so bile grozne stvari. Ali kaj naj bi bil storil? Ovadil? Kdo pa b i m i bil ver je 1? !
Tudi neki ugleden kranjski državni in d ž sini poslanec mi je nekako pred letom pripovedoval, da ima o renjikollh takih informacij, da je že skrajni čas, da se temu gadu stopi na glavo.
Vsa Avstrija bi morala biti le hvaležna princu Hohenlohe za njegove naredbe, ki pomenjajo vsaj začetek akcije, ki naj bi se izvela v velikem slogu!
Kako pa postopajo v Italiji z avstrijskimi državljani, o tem daje kričečo ilustracijo slučaj pokojnega dr. Codermatza iz Gorice. Bil je velik italijanski šoveo, tako vnet za Italijo, da se |e pregrešil proti avstrijskim zakonom. Pobegnil je v Italijo, kjer se je gotovo nadejal plačila za svojo veliko 1'ubav. Ali vrnil se Je lačen, razočaran, uničen — ter je postal vnet Avstrijec. Vsi tisti, ki se toliko razgrevajo za italijansko zavezništvo, naj bi le enkrat poskusili, in nikdar več ne bi nastopali v obrambo italijanskih špfjonov na avstrijskih tleh!!
t
Javen poziv!
Na dnevnem redu so pritožbe zoper posiopan|e »Delavske zavarovalnice proti nezgodam" v Trstu. Naša zakonito utemeljena želja je, da se ustanovi podružnica tega zavarovalnega zavoda v LJubljani.
V tem smislu se |e sprejela tudi na shodu deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug zadevna resolucija. Referent na tem shodu, g. F r. K s. Stare, sobni slikar v Ljubljani je utemeljeval ta predlog.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu se čuti vsled tega utemel|evanja v živo zadeta. Naperila Je proti g. Fr. Ks. Staie u sama, dalje njen ravnatelj g. Karol Cotcuc in predstojnik g. Henrik vitez Zahony, radi njegovega govora tožbo radi prestopka zoper varnost časti. O tej tožbi se vrše obravnave v Ljubljani.
G. Fr. Ks. Stare nastopi za svoje trditve, ki jih Je izgovoril v interesu vseh slovenskih udeležencev, dokaz resnice.
hkrlminirajo se glasom obtožnice naslednje besede:
„Mera dolgoletnih krivic, zapostavljanja naših Interesov ter brezsrčnega zatiranja naS>h zavarovancev, ki Jih zadene težka peza nezgode pri delu, Je potna do vrha ter glasno kliče po odpomoči brez daljnjega odlašanja ....... da se naiim ponesrečencem
dele pičle podpore In da se jim pritrguje, ko so prišli v nesrečo, s trdo brezsrčnostjo
pripadajoče jim podpore..... Pri upravi nJ
potrebne pozornosti in štedljivosti, kada gre za režijske izdatke. Denar se razslpl{e za nepotrebne stvari. Postopa se z vso obzirnostjo napram laškim interesentom, zlasti onim iz Italije. Tako pa prihaja, da ima zavod navzlic trajno rastočim prispev som, ki žulijo in garajo prizadete gospo 1ar|e in njih uslužbence, leto za letom veli
kanske primanjkljaje.....Ubogim poaesre
čencem in njih sirotam se odteguje pod različnimi pretvezami in vnebovpijoč način celo one skromne podpore, ki Jim gredo
00	zakonu. Položa| Je v resnici nevzdržlji
1	i kliče glasno po odpomoči.....Industd
jalci in obrtniki v deželi Kranjski imajo vitalen interes na tem, da pride pri upravi delavskega zavarovanja zoper nezgode po loiikih letih krivice in zapostavljanja do rednih razmer, vrednih urejene in pravne države".
Tako se glasi besedilo obtožnice. To besedilo ni točno. Govor, ki ga Je imel g. Fr. Ks. Stare, Je besedno pravilno natisnjen v brošurici. ki |o Je Izdala deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug o slavnostnem zborovanju, a vsebina Je deloma identična i govorom g. Stareta.
Ker nastopi g. Fr. Kf. Stare dokaz resnice za svoje trditve, prosimo vse interesente posebno one iz delavskih in podjetniških krogov, da sporočijo konkretne s1uČ3<e, s katerimi se da govor g. Fr. Ks. Stareta utemeljevati — z navedbo datuma, zadeve in imena ter slučaja samega na naslov branitelja g. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani.
Domače vesti,
Jezikovni škandali pri .Zavarovalnici proti nezgodam". Včeraj so se vršile pri tukajšnjem razsodišču .Zavarovalnice proti nezgodam" običajne sporne razprave. Pri prvi razpravi, kjer je zastopal tožitelja za pisarno dr. Rybara dr. Jedlowski, je zastopnik zavarovalnice zoper nezgode, po-cnani dr. Meccozzi — kakor navadno — izdajal in stavil predloge v italijanskem jeziku, nakar je dr. Jedlowskl izjavil, da z ozirom na to, da razteza zavarovalnica zo-oer nezgode svoje delovanje črez Dalmacijo, Istro, Trst, Goriško i a Kranjsko, torej črez pretežno slovanske dežele, zahteval, da se poslužu|e zastopnik te zavarovalnice slovenskega ali hrvatskega Jezika, ali — če si hoče naprtiti zavarovalnica to sramoto — da poskrbi vsaj za tolmača lzvajan|em zastopnika, sicer da ne bo odgovarjal na predloge in izvajanja zavarovalničnega zastopnika.
Predsednik razsodišča g. dr. Tommasinl ie hotel italijanski raztolmačiti izjavo dr. Jedlowskega, toda dr. Meccozzi je omalovažuje odvrnil: .ho capito* in ni našel niti ene besede v opravičbo, niti z besedo ni reagiral; da, še nekako bolj izzivajoče se je ve d al in seveda nadaljeval v italijanskem jeziku.
Ko Je prišla na vrsto druga razprava, ori kateri Je zastopal tožitelja za pisarno dr. Slavika dr. Čok, |e dr. Meccozzi zopet uvajal in stavljat predloge v italijanskem jeziku. Nato |e dr. Čok izjavil, da se pridružuje izjavi dr. Jedlowskega in da mora oostopanje Zavarovalnice zoper nezgode, ići Je namenjena po večini Slovanom, ki pa daje na slovenske tožbe italijanske odgovore in ki razsodišču pošilja informacije v laškem jeziku in k razpravam delegira zastopnika, ki ne zna slovenski, oziroma zastopnika, ki na izjave, kakor Jo Je podal dr. Jedlow*ki, enostavno ne reagira, smatrati za kruto žaljenje slovenskega jezika in naroda, vsled česar mora proti temu protestirati, in Je prosil g. predsednika razsodišča, da da ta protest na zapisnik.
Tudi na ta protest dr. Čoka Je zavaro-valnlčnl zastopnik molčal in se še nadalje tako vedel, da je bilo videti, kakor da hoče še nadalje izzivati. Seveda ni reagiral, ker gotovo ni razumel izjav obeh zastopnikov.
Tak |e duh, ki vlada v .Zavarovalnici noper nezgode", nasproti Slovanom, kakcr kažeta ta dva slučaja. Prav veseli nas, kar smo včeraj zvedeli, da za sedaj odleti dr. Meccozzi, k! mu Je že preskrbljena mastna služba v — Rimu. Menda zapusti svoje mesto že v par mesecih. H zala bogu! Oddahnil se bo on, ko bo svobodno dihal južnejši zrak, ki mu gotovo bolj ugaja, oddahnili se pa bomo tudi mi, ker ga izgu bimo, kar si že davno želimo. Opazarjamo pa poklicane faktorje že danes, naj pazijo, kdo pride na njegovo mesto. Slovenski zastopniki strank bodo na vsak način zahtevali odslej odločno pri .razsodišču", da se poslužuje zastopnik zavarovalnice slovenskega je tika. Naslednik Meccozzl|ev bo imel sicer, če ne bo znal Jezika p-etežne večine območja zavarovalnice, hujše dneve nego Meccozzi; zato se poskrbi.
.Slovenci in klerikalci". Na vse mogoče načine se zvija kamoraško časopisje, da bi opralo velikansko blamažo, ki si jo je nakopala kamora na glavo s svojim pone srečenim .velikim protestnim" shodom, ki ga je resno italijansko tržaško prebivalstvo naravnost bojkotiralo, slovenska množica pa po končanem zborovanju priredila .zborova I cem" tak spre|em, da so se poskrili kakor miši po luknjah In se potem upali le na Slovence posameznike, seveda v večjih tolpah. Da bi zakril .Piccolo" vnanjemu
svetu velikansko razliko med klavernlm ka-j lastno močjo, pa naj „Piccolo' in njego J moraškim shodičem in pa sijajno manifesta-! židovski dunajski podrepniki lažejo, kolikor cijo tržaškega Slovenstva, si Je izmisHI laž,i hočejo!
da so bili navzoči pri naši manifestaciji tudi neki laški .klerikalci" in da so prav ti laški .klerikalci" in to v veliki večini tvorili množico, Id je čakala izida kamoraškega shoda. Seveda, kako na| bi vendar priznal „Piccolo" tisoče slovenskih manifestantov, ko vendar po njegovem večnem zatrjevanju Slovencev v Trstu sploh ni 1 In da bi bila stvar tem trdnejša, |e kamora raztrobiia to laž tudi po izventržaškem, nemško-židovskem časopisju.
Isti .Piccolo", ki si je izmislil laž o sodelovanju Slovencev in laških .klerikalce?", Je po svojih urednikih napolnil predale raznim dunajskim židovskim listom, priobčuje sedaj sam ta poročila kot neoporečno |avno mnenje avstrijskih Nemcev. Dvojna laž!
Tako |e v včerajšnji jutranji izdaji prem le val svoj lastni dopis v židovskem dunajskem „Neue? Wiener Journalu* in pravi, da smo mi Slovenci v zvezi z laškimi .klerikalci" s svojimi intrigami povzročili velikansko .krivico", ki se je po namest-nlštvenih odlokih dogodila renjikolom v tržaški mestni službi. Na eni strani grof Berchtold s svojo Italiji prijazni zunanjo državno politiko, na drugi strani pa — Slovenci in pa laški .klerikalci"; vmes pa plava grof Sturgkh s svojo notranfo poll-t ko, sovražno itali|anstvu. Slovenci in laški „klerikalci" so tisti, ki komandlrajo to notranjo politiko ministrskemu predsedniku. In v tej stvari tiči velika skrivnost, kajti kako bi bilo sicer mogoče, da bi dve taki stranki imeli toliko vpliva, da bi mogii voditi roko notranje politiki proti zunanji. Za to .močjo" Slovencev in laških „klerikalcev" mora tičati nekaj!
Ali smo avanzirali mi tržaški Slovenci tekom zadnjega časa! Niti ni nas, pa imamo tako moč, da mora plesati ministrski predsednik grof S.iirgkh prav tako in nič drugače, kakor hočemo mi, in na našo komando mora celo kazati roge vsemogočnemu ministru zunanjih zadev, grofu Serchtoldu in njegovi zunanji politiki. Bravo! Bravissimo! Lahko smo ponosni na tako sijajne svoje uspehe, ki nam jih priznavajo najhujši naši nasprotniki, dunajski židovski listi, in celo tisti .Piccolo", ki bi najraje utopil zadnjega Slovenca v žlici vode.
Tu se pač vidi, kako daleč more zapeljati ljudi zagrizenost in slepa strast. Prepričani smo, da Je sam ne ver|ame .Piccolo" te velikanske neumnosti, ki Jo je napisal, aH napisal pa Jo Je vendarle, samo da bi imel kaj novega, kak nov argument za hujskan|e proti nam Slovencem tn tisti
Pozor, slovenski srednješolci! Opozarjamo naše dijaštvo na to, da je razpisanih v .Notizenblattu" finančnega ministrstva z dne 14. avgusta t. I., štev. 25, več mest davčnih praktikantov v področju tržaSkega finančnega ravnateljstva/
Ker je sedaj od 210 davčnih uradnikov le 55 Slovencev, bi bilo torej dobro, da bi se za ta razpisana mesta potegovali Slovenci, posebno sedaj, ker je pri davkariji precej ugodno napredovanje.
Slovenski davčni uradniki se nujno potrebujejo, ker so v popolnoma slovenskih krajih nastavljeni Italijani, ki so malo aii pa sploh nezmožni slovenskega jezika, in to vsled tega, ker je premalo slovenskih davčnih uradnikov!
Pričakovati pa je tudi, da se bo c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu pri teh imenovanjih oziralo v prvi vrsti na slovenske kompetente, ker Italijanov je že več kot preveč v davčni službi. Slovenski davčni "uradniki se bodo gotovo potrebovali sedaj tudi v Trstu pri podržavljenem davčnem uradu in gotovo je več družinskih cčetov, ki bi želeli priti v Trst, zaradi šolanja otrok!
Slovenska trgovska šola v Trstu. Vpisovanje se bo vršilo dne 16. in 17. septembra od 9 do 12 In od 3 do 6 pop. V I. letnik se sprejemajo absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol in po dobro prebitem sprejemnem izpitu tudi učenci, ki imajo rasnj šolske predizobrazbe. V II. letnik se sprejemajo tudi absolventi I. letnika na drugih trgovskih Šolah. V pripravljalni letnik vstopijo lahko vsi tisti učenci, ki so dovršili vsaj 1. razred kake srednje ali meščanske iole.
Na novo vstopajoči učenci plačajo (takoj pri vpisovanju) 5 K vpi»nlne In 4 K prispevka za učila, učenci, ki že pripadajo zavodu, pa 4 K prispevka za učila.
Za vstop v prlpr. letnik morajo biti učenci najmanje 13 let, za I. letnik najmanje 14 let stari.
Šola ima pravico javnosti, vsled česar so izpričevala, ki jih izda|a, enakoveljavna onim podobnih javnih zavodov.
Ako se oglasi naimanj 20 učenk, se otvori tudi I. letnik dekliške trgovske šole za tiste deklice, ki so dovršile meičansko ali kako tej sorodno lolo ; ako se to števila ne doseže, se u?rfčaJo učenke v deški razred.
Učenci in učenke rednih trgovskih
lokalni vladi, ki je končno vendar enkrat |etn:kov plačujejo šolnino K 200 — v rae-izprevidela, da mora napraviti konec ko-|5ečaih obrokih a K 20 —, učenci priprav-rupcijl in nezakonitostim na tržaškem mest-1 |je|nega tečaja pa Šolnino letnih K 80 —. nem magistratu- Povemo prav odkrito, da! Revae|Si učenci se lahko deloma ali popol-bi se prav čisto nič ne bran!!! takega ;noraa oproste plačevanja šolnine, učenke pa vpliva, ko bi ga imeli v resnici, in povemo: se sp!oh ne oproste.
prav tako odkrito, da bi uporabljali ta j Vpisovanje se bo vršilo v novih *pUv z vsemi svojimi močmi v to, da bi se j ra 0 d e r n j h prostorih v ulici čira prej napravil konec koruptnemu gospo-j 5 t a d j 0 n 21 I. Za zunanje učence pre-darstvu laŠkoliberalne kamore v tržaški ob- isfcr5Uje ravnateljstvo primerna stanovanja čini; toda le žal, da Je ta .vpliv" le velika \in pro8i vse ti$te družine, ki iuajo zdrava ,PiccolovaM laž. — Naj bi le imel! mi taks ia zra^na stanovanja s hrano za dijake, da
mlin. nn nniom Ki «a	vHannai n P	.. ____«_ .__j «n i_ 1 i	n
»pliv; no, potem bi se že zdavnaj nei(0 |avi.0 vsak dan med 10 in 11 predp. v
raastil več v tržaški občinski službi noben j	--- -
tujec v škodo domačinom. To ve ^Piccolo* (hranilnici ori ravnatelji
L. 2 iioli (ul- Acquedotto 20 I. ali v Trž. pos. in J	Piccolo hranilnici Dti ravnatelju,
orav dobro in |e zato tud* spravil v svet v pojasnilo bodi povedano, da je slo-svojo laž o tem našem »vplivu", da bi j venska trgovska šola v T*stu p o d n e v-tako kolikor mogoče oslabil resnični vpliv, !na g0|a pod nadzorstvom Javnih Šolskih
ki ga Je morala napraviti na vladne krcge;_____
naša sijajna manifestacija za pravice av- j —	" "	~	7~t
strijsklh državljanov v Trstu. Tega vpliva P()Z0r trZaŠKI SlOVenCI ! pa ne oslabe „Piccolove" laži niti najmanje
In niti s tem, da nas Je pri*ilj k laškim V nedeljo, dne 7. septembra .klerikalcem", s katerimi nismo imeli nikdar	š • dvajsetletnica pevske&a
nobenih stikov. Kar smo dosegli in dose-	J	^	t
ramo, smo doseg« in dosezamo s svojo drnstva *Skala'• v tor. ±Lma .
Nove Osram svetiljke
Nerazbltne
70°|0 prihranka na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. - Za istomerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0"25 do 1000 sveč in napetosti 1*2 do 260 voltov. — Glavna zaloga za Trst, Gorico, *rteorsko In Dalmacijo: R. Dftuar, br. Brunner d. d. Do naj, Trst, piazza dal Ponterosso 3
V Trstu, dne 5 septembra 1913.
„EDINOST" Št. 246
Biran IH.
organov ta je ni zamenjati z večernimi trgovskimi tečaji.
Nadaljnje informacije se dobivajo pri ravnatelju gosp. J. Ulčakarju, Trž. posojilnica.	Ravnateljstvo.
„Hlebi sv. Štefana" v italijanskih žepih ! V nrejšnj h letih 10 italijanski listi kaj radi sramotili istrske Slovence, češ, da so »hlebi sv. Štefana" njihovo narodno orožje. To očitanje ni bilo nesramno le zato, ker je zlagano, ampak še posebno zato, ker se hlebi sv. Štefana (kamenje) kaj radi skrivajo v italijanske žepe. Tako je bilo tudi povodom torkove »demonstracije", ko je imela tista mazzinijanska banda kamenje po žepih, ki je tudi zadelo par Slovencev. Če potreba, pridemo z imeni. »Piccolo" in družba naj torej pometata pred lastnim pragom, ker tam je dovolj nesnage in — kamenja.
Na c. kr. pripravnici za srednje gole na Prošeku se prične šolsko leto z vpisovanjem novodošlih učencev dne 16. soptembra. Kedaj bo Šolska maša, se določi kasneje. Hitro za sveto mašo prične redni pouk.
Ker se zaradi pretesnega prostora mora vsako leto mnogim učencem vstop zavrniti, 3e bodo sprejemali le taki učenci, ki so ljudsko šolo — glasom ljudsko-šol-skega spričevala, — obiskovali s prav dobrim ali dobrim uspehom, na komaj zadosten uspeh se ne bode oziralo.
Učenci se morajo javiti v spremstvu staršev ali namestnikov; prinesti morajo: šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o zdravih očeh in o cepljenju kožic.
Smešijo se! „Piccolo* poroča v predvčerajšnji Številki, da so kamoraši mirno šli po ul. Stadion in da jih je c. kr. policija tako kruto napadla, da |e celo sablje za njimi metala. Vprašali bi torej c. kr. policijske nadzornike, koliko redarjev so dobili po dem onstracijl brez sabelj, in maglstratne pometače, koliko sabelj so pobrali v sredo, ko so pometali ceste? AU niso smešni I Policija bi jim mogla odgovoriti, da naj zahvalijo boga, da jih je naklestlla policija, drugače bi jih bili drugi. Zato naj le kamora, nanesto da kriče na policijo, lepo gre in se zahvali pri c. k. policijskem ravnateljstvu za torkovo varstvo.
„Piccolo" postavljen na laž po — Italijanu! Včeraj smo pokazali s citatom, kako je bil »Piccolo" uradno postavljen na laž radi njegove trditre, da so Slovenci priredili pred italijanskim konzulatom grdo sovražno demonstracijo. Sedaj pa nam poroča neki našinec, da je govoril z urednikom lista „Vita" — ki je, mimogrede omenjeno, italilansko radikalen — in da je mož v svoji pravičnosti izjavil, kako da |e to ne sramno, da »Piccolo" take laži spravlja v sveti Tu ima! Ni si nabral lovor-vencev s svojo kampanjo za renjikole in proti domačemu prebivalstvu.
Jnnaki! Prejeli smo: Dne 1.1, m. sem šel z drema ženskama po ul. S. Lazzaro ravno v času, ko so iz restavracije „Punti-gam" bombardirali ulico. Moja soproga je opazila, da lete iz II. nadstropja Št. 19 stekleni predmeti. Pogledal sem in videl, prileteti skozi okno steklen vrč, velik za 3 do 4 litre in takoj za tem drugi pollitersktl
Mi nismo videli, da bi iz ulice kdo kaj fučd.1 v lokal, pač pa |e deževalo steklenih predmetov ven iz gostilne.
Steiner Fran, ulica Molin piccolo št. 9.
Imamo osebno zatrdilo trgovca, ki |e šel v času metanja čaS in druge posode
Veliko veselico priredi podružnica CMD v Rojanu v nedeljo, dne 7. septembra, ob 4 popoldne v vseh prostorih „Konsum-nega društva* pri cerkvi. Spored: A. Pevske točke: M. Hubad: a) »Luna sije" In .Je pa davi slanca pala", narodne pesmi; mešan zbor. Franc Abt: b) „Čuj zvonov glas", triglasen ženski zbor s spremljevanjem glasovlrja; poje pevsko društvo „Zar|a" v Rojanu. St. Mokranjac: a) »Varaj danke", M. Polič : b) „Oj jesenske...in S. S. Mokranjac: c) , Osu se...", po|e mešan zbor pevskega društva »Trst*. — B. »Zgodba z Južnega kolodvora", kuplet, poje g. Dra-gutlnovič, apreml|a na glasovirju g. M. Polič in »Otelo ali nesrečen igralec", soloscena, proizvaja g. Dragutinović. — C. Prosta zabava. .Kolo sreče". Paviljon z vsem dobro preskrbljen. Ples. — Med posameznimi točkami in k plesu svira rojanski »Šramel oktet". Cene: vstopnina k veselici 40 vin., sedeži v dvorani 30 vin.; k plesu moški 1 krono, Ženske 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
V nedeljo v razsvetljeno divaško jamo! Po daljšem presledku bodo v nedeljo, dne 7. t. m., čarobni podzemeljski prostori širno znane divaške »Vilenice" zopet sijajno razsvetljeni. Razsvetljava pr'čne ob 2 in bo trajala do 6 popoldne. Vstopnina 1 K za osebo. — Kdor ima le nekoliko smisla za krasoto podzemeljsko, kakršno vsebuje imenovana »Vilenica", ki je v oskrbi Tržaške podružnice „Slovenskega planinskega društva*, naj ne zamudi te ugodne priilke ter na| si ogleda ta sloveči podzemeljski hram.
Osrednji vsedijaški podporniški od bor v Ljubljani naznanja, da se vrši druga seja O. V. P. O. v Ljubljani jutri, dne 6. septembra, ob 9 dopoldne v mali dvorani Mestnega doma, eksekutivni pa že danes zvečer točno ob 8 v restavraciji pri »Novem svetu*.
K veliki skupščini „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Domžalah bo vozil skupščinarje poseben vlak dne 8. septembra. Odhod iz Ljubljane ob poldesetlh dopoldne (9*30), na Ježići postoji vlak in odpelje na pre| ob 9 43, prihod v Domžale ob 1011. Radi male daljave se vožnja ni znižala. Vabimo vse družbine prijatelje, vse zavedne Slovence, pa tudi one, ki še nimalo pravega spoznan|a o veliki skupščini „Družbe sv. Cirila in Metoda", da se udeleže letošnje velike skupščine In njej sledeče veselice Domžalah kar najštevilnejše. Udeležba bodi tolika, da zborovanje napravi vtis onih lepih slovenskih taborov iz dobe narodne pro buje.
Podružnica CMD v Tomaju je poslala „Družbi sv. Cirila in Metoda" K 12 71. Tamošnje pevko-bralno društvo »Tomaj je ob izletu v Štorje nabralo na dražbi ece smodke v gostilni g. učitelja Bekar|a vsoto K 12 71. K tolikemu uspehu te dražbe pripomogla |e posebno znana rodoljubka ga. Gromova iz Trsta.
Nemško šolstvo na Kranjskem se razvija tako, da se Nemci po časopisih ra-dujejo. Tako zvani šolski kuratorij (Schut kuratorlum) pod okrll|em Schulvereina in kranjske šparkase vzdržuje naslednje šole : žensko učiteljišče, žensko trgovsko šolo, 8 razredno nemško dekliško šolo v Ljubljani, 4razredno ljudsko šolo v Spodnji Sliki, na Jesenicah in v Tržiču. Žensko učiteljišče je letos zapustilo 29 gojenk. Ker |tti na kočevskih šolah niti tretjino toliko ne potrebujejo, vtihotapile se bodo na slovenske šole, saj deželni šolski svet |e v svoji večini Nemcem zelo — prijazen. Dekliško trgovsko Šolo (e zdelalo 18 deklet. Na 8razredni nemški dekliški ljudski je bilo le 109 učenk (toliko
_ _	SOLIDNO:ia :ELE6ANTN8 e
POHIŠTVO raf~aIlt Haua i
1 %#B 1 IW 1 W W TWT - VIA MJUCANTON - TU« *
Mnenje g. dr. Leopolda FREOM vseuc. docenta na Punaju
Gosp. J. SERRAVALLG
Trst.
Čast ml je odgovoriti na vaše vprašanje, da sem dosegel najboljše vspehe z vašim ŽELEZNA! 1M KINA-VINOM SERRAVALLO pri slabokrvnosti, anorezljl In pri posledicah malarije.
DUNAJ, dne 6. septembra 1912.	Dr. L. FREUND.
V
otev. 1375.
OZNANILO.
Veliki
mesečni semnji
v Sežani so zopet odprti za vse parkljarje in kopitarje, in se bodo toraj vršili redno od 12. t. m. dalje.
ŽUPANSTVO SEŽANA. Župan: Štolfa.
.*. Ivan Žnidarčič
trgovina jestvin in kolonijalnega blaga
TEST, ulica Belvedere It. 17.
F. N Tem potom Vamnljudno naznanjam, da preselim svojo zgoraj navedeno trgovino jestvin in kolonijalnega biaga, ki obstoji že rfolgo let v ulici Belvedere št 17, z dnem 18. septembra t. I.
v isto ulioo št 19.
Trgovi ca bo vsa prenovljena in vedno dobro oskrbljena z blagom prve vrste. — Priporočajoča se za obilen obisk, kakor do Bedaj, te beležim z odličnim spoštovanjem
Vekosla?a ud. Žnidarčič.
Ljudska urarna
BOGOMIL PIM0
Trst, ulica Vincenzo Belllnl 5t 13
(laipiott cerKre it. iitcia kdteii)
Bogat Izbor ur, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. S Konkurenčne cene, H
BOOSSE9BSBBSSQiaOB
V dobroznani mesnici
Trst Piazza Barriera! veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in koštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE.
s S7o|o gospo po ulici S. Laizaro. Oba sta!jih ima marsikatera lrazrednlca na deželi)), videla steklene predmete leteti na ulico,j torej le prišlo na razred in učno moč le 13 nista pa videla, da bi kdo iz ulice kaj metal učenk. A Se od teh 109 učenk |e bilo 6 v gostilno I Menimo, da fe dovolj dokazano,! Slovenk in 8 drugih Slovan k. Jeseniška Sola da sta Italijana, ki sta dala aretirati Pirjevca, j Je imela 20S učencev in učenk
napravila to le iz zlobnega maščevanja nad j	.Slov. Branik"'
Slovencem, in upamo, da se pravici posreči! Mesto brzojavnih pozdravov — kaznovati denuncijanta, kakor zaslužita.i male darove 1 Družba Sv. Cirila in Metoda O prvo navedenem slučaju je bilo redarstvo; y Ljubljani ima svojo letoinlo veliko skup« takoj obveščeno po zgoraj podpisanem.; |čjno dne 8. septembra v Domžalah. Na ta Stanovaaje, iz katerega Je letela steklenica, J	____
|e baje tast protestantovskega duhovnika?, Kutin piše: „Slovane in Nemce je treba izgnali* — Nemci pa bombardirajo ulico, hote zadeti Slovence!	j
Cvetlični dnevi v prid ubo2nim di-; jakom se bodo vršili tudi pri Sv. Ivanu v nedeljo, dne 7. in v ponedeljek, 8. t. m. ProMmo zato vse one cenj. rodbine pri Sv. Ivanu, ki imajo doma cvetlice, naj jih blagovolijo prinesti nekaj v otroški vrtec pri Sv. Ivanu.
Dom na Vršiču pri Kranjski Gori nudi sedaj obiskovalcem ob teh krasnih poznih poletnih dnevih divne razglede na goriške gorske velikane. Povodom cerkvenega žegnanja v Trenti dne 7. in 8. t. m. bo še vedno z vsem posebno bogato oskrbljen in ostane oskrbovan še nekaj tednov. Kdor letos še ni bil gori na Vršiču, naj ne zamudi teh poslovilnih, krasnih turi-stovskih dni.
Dr. Peenik
Dr. PCTSCHNIOO
trst, vb S. Citata itn. t.
aa notranje (splošne) bol—I Ia 2-1 ia jparijallat aa tatea k
(speta«) bo leni t 11%—I ia 7—T*
Hans Scbeidler
zobotehnik
SStZS Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 5—/ in od 3—6. 578 Piazza C. Goldonl št.
hi
Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci., Trst jjj
■—- - -
_____	__	,	m.	, i
in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj.
ODHOD iz BENETBK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki.
NPffPlkkn Izlptnri uninln Vsako nedelj° se izdajajo posebni vožnji listki I1IS(I£1JMII1 I4IKIIIU VU&IIJU za izlet Trat-Benetke in nazaj po znižanih
cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek Iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči, — Povratek
opolnoči z Lloydovim panikom,
= Iz Trsfa v Jakip - Rim - Neapelj. —
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv.
Prevoz Čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
Draibft al pridržuj« l»pr<»«nb« y »mliln >wttn*t> o prm »lin:
p 11 ni k m
Telefon itev. 1074.
Via Economo it 10.
R. Oasperini, Trst
Špediter
Prevozno podjetje
Sprtjou razurtojajt vuktpkill Maji b Bitak, Nastavlja u im.
POilLJATVE, POTEGA KOVĆEOOV. NAJUSODNEJŠE ČINI.
Zastopstvo tvrdko „Oement"
Tormrmm
PRODAJA NA DROBNO.
trn mPartlMmd" t Spljetm.
CENE BREZ KONKURENCE
9nm: tnpodlnjon
toplo priporočamo
kolinsko cikorijo s rrr:,
edino pristni, po kakovee« —jI)Ivi alovenski iEd+lek.
li X »

V Trstu, dne 5. septembra 1913.
dan se zbero zastopniki podružnic in razni prijatelji družbe k posvetovanju v prid našega milega naroda. Mnogo lih fe pa, ki se iz raznih ovir ne morejo udeležiti skupščine, a so vendar v duhu pri njej. Prosi se, da se brzojavnih pozdravov ne pošilja v Domžale, škoda denarja. Mestoteh naj pošl|e vsak rajši družbi kak darpo položnlcialipoštni nakazni c i. Zadnja leta so prihajali taki denarni pozdravi že redko. Popravimo ta nedoitatek letos.
Petletnica 20. IX. AH se letos sporno kdo tistih dveh, ki doslej še nista smela dobiti spomenika na grob, ker višji obzir branijo? Nedolžna kii Je tekla in ob nje, hinavske solze. Usodni dogodki so se kruto zlorabili In naša sveta slovenska stvar je omahnila za več nego 30 let nazaj j a vstane — mora vstati. Kri ni voda. In tedaj se mučenikoma Lindru In Adamiču slovesno postavi spomenik na ljubljanskem groblju.
Od stopnje do stopnje pada oni, ki
trpi na zapeki, ter si ne stavi v skrb, isto odpraviti. Nabiranje ostankov črevih povzroča tlako, nevoljo, motenje obtoka krvi, težko dihanje (pri onih, ki trpe na srčni bolezni z nemalo nevarnostjo) glavobol, omotico, melanholijo, hypohondrijo, da celo tudi temne misli o samomoru. — Vsakdo, ki popije na tešče kozarec naravne kisle vode HUNYADI JANOS se iznebi teh sitnosti.
Tržaška mala kronika.
Trst, 4. septembra.
Velika tatvina na pošti. Danes zjutraj ob 515 je bil v svojem stanovanju v nI. Ireneo della Croce št. 3 aretiran 31Ietni poštni skladiščnik Ivan Sicora, rodom Iz Pule, ki le bil nameščen v skladišču telefonskih predmetov v ul. delle Acque. Sicora je dal pogostoma odnašati iz skladišča po 28-letnem težaku Rudolfu Krlžmančiču z Gro-pade in po nekem Josipu Petarosu velike množine železa, starega in novega, bakrene žice, Izolatorjev, stekel, bt rev in drugih predmetov ki jih /e prodajal starlnarjema Bea&lit t j VVasmacnu v nI. del Toro št. 7. in Ivanu Calligarisu v ul. Acquedotto št. 85. Vse ukradeno blago tehta več stotov in je vredno par tisoč kron. Sicora taji tatvino, a so ga vkljub temu vteknili v zapor. Policija preiskuje stvar še nadalje.
Tatvina v tramvaja. Ivan Caslater je ovadil Doliciji, da se je snoči vozil s tramvajem Rojan—Sette fontane in da mu je med vožnjo nekdo ukradel Iz žepa listnico s 320 K. Tatu, ki ]e še neznan, zasleduje policija.
Slepar. Danes dopoldne |e bil aretiran trgovski agent Anton Nlcolini, star 57 let, Tržačan, In sicer na zahtevo ravnatelja .Hrvatske štedionice-, g. J3nka Pogorelca in pa neke Marije Corntello, ki stanuje v ul. Olmo št. 18. Nicollnl e namreč s ponarejeno menico dvignil v .Hrvatski štedionici* znesek 600 K, od Corniellove pa dobil bančno akcijo vredno 100 K, ki pa (o Je prodal za 60 K neki ParanovI, stanujoči na Corsu, in denar obdržal zase.
Prebrisan tiček Je 37letni Ernest Salta, rodom iz Villagrazi|e v Italiji, kije pripravil nekega Ernesta Pettinata, trgovca z Južnim sadjem v Cataniji, da mu je poslal za 4000 K južnega sadja. Saita Je blago prodal, t Pettinato ni dobil niti vinarja. Salta so aretirali. Danes pa Je Istega tička ovadila tukajšnja tvrdka Inzolia in dr., ki ima zalogo južnega sadja v ul. Torre blanca, da |e Izvabil od tvrdke z menico znesek 3000 K. Za enkrat bo imel Saita menda zadosti.
Poizkušen samoumor. Fran Soršak star 39 let. težak, stanu|oč v ul. Punta de) Forno št. 3, Je prišel danes Dopoldne v gostilno „al Cantinone« v ul. Crosada. Pose-del Je tu neka] časa, a potem Je, misleč, da ga nihče ne vidi, izpll nekoliko karbolne kiseline. Poklicani zdravnik rešilne postaje mu Je izpral želodec in dal potem nesreč nika prepeljati v bolnišnico, kjer pa imajc malo upanja, da bi ga rešili. Vzrok poizku-šenega samomora Je neznan.
Društvene vesti.
Tržaška sokolska župa.
Vsled sklepa župnega odbora se razpošilja zanapref „V e s t n I k Tržaške So ko Iske župe" posamezno vsakemu članu društev, I ki so včlanjena v župi (po poŠti na dom). Brate in sestre opozarjamo, da v slučaju, da niso dobili „Vestnika", reklamirajo pri svojem društvu, ki Je dolžno poslati župnemu predsedstvu imenik članov, oziroma poznejše premembe članstva, ali stanovanja.
Uprava 9Vestnika T. S. Ž.
Šentjakobski Sokol. Danes, v petek, točno ob 9 odborova seja v prostorih Šentjakobske Čitalnice. Prosim brate odbornike, da se seje gotovo ia točno udeleže.
_ Starosta.
Vesti iz Goriške.
Trnovčanom. Na notico, v kateri so bile izražene razne žel|e, naslovljene na goriške deželne poslance In v kateri )e bilo rečeno, da naj bi se že enkrat regulirala
cesta med Kobaridom in Trnofim, oziroma Srpenlco, smo čitali v .Slovencu" z dne 2 t. m., št. 201, neko očitanje našemu poročevalcu, češ, da ne pozna razmer, oziroma, da je i astopil proti interesom Trnovčanov. Naš dopisnik je pač le želel, da se cesta uredi tako ali tako, In ker |e malo upanja, da bi zmagala občina, dasi so njeni ugovori upravičeni, v kolikor gre za njene koristi, Je vendar razumljivo, da vsa dollaa, kakor tudi tujci žele skorajšnje ureditve.
Poročevalec .Slovenca* naj bo prepričan, da naš dopisnik želi vsem svojim goriškim sodeželanom vse najboljše In da želi tudi Trnovčanom, da bi bili zadovoljni. V glavnem pa želi in gre sploh za to, da bi že enkrat izravnali one klance, ki ovirajo hftri promet In kvarijo lepote te romantične ceste. Naš dopisnik meni, da Je bilo dovolj Časa za študiranje projektov in apelira ca deželni odbor goriški, da ta pospeši, ako mogoče, to nujno potrebno ureditev.
Divaški železniSarjl prirede v ne deljo, dne 7. septembra, svojo tretjo veselico na vrtu gostilne Mahorčič (baraka). Na sporedu Je: javni ples, šaljiva poŠta in bitka s korijandoli. Sodeluje godba .Kraška vila" fz Sežane. Začetek veselice ob 4 popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v prostorih barake, čisti dobiček daru|ejo prireditelji ustanavljajočemu se„So-kiou* v Divači.
Vesti iz Istre.
Iz Stramarij pri Orehu (Žavlje). Imeli smo tu v našem narodno ogroženem kraju napovedano veselico za nedeljo, dne 14. m. Prišle pa so razne zapreke, da smo morali preložiti veselico na nedeljo, dne 21. t. m. Zato pa prosimo vsa bratska društva in vse posamezne rodoljube, ki so nas na meravali posetlti v nedeljo, dne 21. t. m., In vabimo sploh vsakogar, ki ima v svojem srcu ljubezen do naše mile grude, da pri hiti k nam In nas s svojo udeležbo pri naši prireditvi pokrepi za naše nadaljnje delo za naš narod, ki Je ravno v našem kraju v ve-ikl nevarnosti potujčenja. Pridite torej v nedeljo, dne 21. t. m., k nam vsi, ki ste dobre volje in nam želite pomagati v našem težkem boju za obrambo naše narodne posesti.
Iz Pule dne 3» septembra. (Policijske razmere v Puli). O razmerah na tukajšnji policiji smo mi pisali Že opetovano. V zad nji čas pa sta se začela tudi .Naša Sloga* in „Polaer Tagblatt* pečati s stvarjo. Posebno energično Je začel postopati poslednje imenovani list — ki Ima, kakor znano, ves vo|aški tabor za seboj — ter označatt neŠtevilo faktov o rečenih razmerah in na račun načelnika policije dra. Mlekuša.
Dr. Mlekuš Je imel 6 tednov dopusta, ki ga fe Imel preživeti na Bledu. Ali, čira so začeli pisati listi proti nJemu, se Je hiirc povrnil v Pulo. Storil je, menda to iz bo Jazni pred nadaijnimi napadi, oziroma z na menom, da te napade prepreči s tem, da izposluje — konfiskacije.
In res |e .Polaer Tagblatt* zopet da-j nes prinesel članek, v katerem navaja gotova fakta, radi katerih je bil — konfisciran. Na tak način na) se udušl upravičena kritika 1 Toda, dr. Mlekuš se moti. Za sedaj nočemo govoriti o vzroku te gonje proti puljsklm i i stom. Ako pa bo treba, pridemo tudi mi. Opozarjamo pa višjo oblast, naj se malo bolj pobriga za stvari. Kajti, kakor |e dr. Mlekuš trd na zdolaj, tako Je gladek na zgoraj. Čujemo, da hoče podrejeno mu csobje remonstrirati proti njegovemu zopet-1 nemu nastopu službe. Začasni vodja Je obče priljubljeni komisar dr. Modrič. In gospod dr. Mlekuš Je bil še toliko — najiven, da je zaprosil za izredno imenovanje svetnikom I Naj bi raje počakal na izid tožbe, ki jo Je vložil dr. Cerlek I Gospod dr. Mlekuš že ve, zaka) 1
Petrolin - motor žaga in mlin
■e proda pod zelo ugodnimi pogoji ▼ zelo prometnem kraja Kranjske. Pcnudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „R. 41".	1899
400 do 500 hi iŽ^JTSSS?:
1 oktobrom 1913 takoj za oddati, tudi s pogodba za vse leto. — Več pove Ivan Vidmar. Črti vrh nad Idrijo.	1890
Ppinftpfl m cenjenemu občinstvu bvojo go-T V I p UI U O« III stilno-buffet. Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata i a vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19. nasproti cerk\e Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1802
Gospodarsko druituo o Skednju
vknjižena zadruga z neomejeno zavezo
Vabilo na
izredni občni zbor
ki se bo vršil v soboto, dne 19. septembra 1913, ob 8. uri zvečer v laBtnih prostorih (Skedenj št. 226.) Dnevni red: I. Nakup posestva ; 2. Razni predlogi. Skedenj, dne 21, avgusta 1913.
Načelstro.
Fran Malis
dlpomiran krojač na učnem zavodu za prl-rezavanje, dovoljenem od o. kr nlieavatr nam.
TRST, ulica Tor S. Pleni 4. |& Krolflčnlcn In zaloga suknn. _ Obleke po zmernih cenah. II Ozorna In solidna izcrSltea.
Artistični fotografiCni zavod
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na Bvetlei* in motnem papirju, plaHtičuo ia naravnn ia-vršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotopr&tTa se ob kakoršnem si bodi vremenu
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 40 zadružnih pravil, se vrši drugi v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. ob 9. uri zjutraj z istim dnevnim redom in je sklepčen ob , ■ Llf A aj D A DrHI7 A ^ ■ vsakem številu navzočih zadružnikov. Ker je ■ | V/l II I Ali tli L A IN ■ ta občni zbor velike važnosti, vabi načel- j ništvo, da se zadružniki gotovo udeležijo istega.
Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav PlesniČar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna.
E §1
MALI OGLASI
D........I
§~H
MALI OOLASI M ra&uajo p* 4 vla. bcMdo. Mastno tisku« muli iskrit vti NsJmaUia prtstoJMu 40 vla. Plača m tako] buvataan n4*tHkn
Najboljši teran ^Zur^S,
ni ceni v gostilni NDO, kjer je tudi izborna kuhinja. Cenjenim izletnikom in gostom se priporoma za obisk JOSIP ŽIGON.___1940
IC PO m t&koJ čevljarskega pomočnika. — Josip »OUPIH Tence, Sv. Križ žtv. 45.	1941
M nln 8 prostim tekom se proda za kron 90'—. 1MJIU Via Cecilia 16, Že r j al.
1942
P mrl a CA dobro upeljana Čevljarnica do 24. I I UUCft Ov novembra. Prosta najemnina. Vzrok odhod iz Trsta. Naslov pove Inseratni oddelek Eđi-nosti pod §tv. 1943.__1943
nrfffla QO meblovana soba. na Željo tudi hrana UUUd 00 Bojan, 8. Pietro Scorcola 8, vrata 6 I. nadstr.__1932
Stenograf-strojepisec zm°*Z,tZ
slovenščine, hrvašč ne, deloma nemSčine in laičine z izborno prakso, izvrstnimi referencami, želi preme-njati mesto v Trstu ali kjerkoli — Ponudbe pod „Delavnost", posterestante proti izkazilu.	19381
Banka v pragi išče izurjeno
uradnico
veščo, poleg slovenskega, tudi italijanskega jezika, stenografije in strojepisja. Ponudbe naj se pošljejo pod „Dobro mesto" štev. 1905 na inseratni od-=z delek Edinosti, z^^^z^ ?
mesnica.
: Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk.
Hojan, S. Marcora 1.
Anton Mahne, trgovec
Priporoča sL občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga
Trst, ulica deli' Istria St 4
s podružnico na Greti v hiši gosp. Gomhača in Frluge 6t. 275. Vsakovretoa vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
Preselitev trgovine!
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in in deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico
Media štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem	J. POCKAJ.
:: NADOMESTILO :: KAVA~?M MF* KAVA
.PERL'
naravno pečeni Čisti bob ■ finim oknsom in jako izdaten v uporabi Kron 1*96 kilogram.
P^Stne pcšiljke 5 kilogramov po povzetju franko v vse) Avstro — Ogrski.
The Cnffee Sur Export
__ Trst I / 233. ———
Trgovina jestvin in delikates
CELESTE FURLANI
Trst, via Belvedere St. 5 7. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz dragih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja so pa-kete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČAR vodja trgovine.
maaaaaama
S Umetno - fotogfounl
Trst, ulica Hffll{A Trst, ulica Rivo št. 42 Uit I j I* Rlv° št- 43
(pritličje) --pri Sv. Jakobu -- (pritličje}
Alojzij Boik 1
Trst nI. Belvedere 3, Tel. 342 R.V11I. »
Trgoulna dellkotes,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve • vrste. — Razpošilja se tudi po poŠti In dostavlja na dom.	\
Irrrtujn oko fotf>grafi£no del kaker tndl racgled*, potr.etke, notranjost lokalo*, porcelanske (4< U vsftkoTriius spomeiilka Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
R»dl vdobooitl gesp. Dsr'Cntktjf •pr«}ra» naroćbe In Jih lsvrluja na
O
ta
doma, «Tantuelno mdl auoaj m»iu
kJbJ
S
r
i^i
BE13
ODVETNIŠKA PISARNA
Pi FERPIN1M CEKNETH
se je preselila
v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr.
i