Palbiina platana v gotovini Csna 1 Din Letna naročnina znala Din 40—. Urednlltr« in nprara t Ljubljani, Selenbnrgora ulica it |/I. Bačan pri Poštni hranilnici it 16.160. Bftkopisor ne vračamo! Telefon ii 21-09. • Mubiianl, dne 22. septembra 1934. štev. 38 — Leto m. IZHAJA VSAKO SOBOTO Naši nazori Ko smo začeli v naši banovini med na-j > Slovenci, graditi postojanke NO, smo ••fleli za seboj Že dovolj trdo šolo nacionalnega delovanja in dovolj skušenj, da smo mogli P°Kreniti to delo s trdno voljo, da ne smemo t* ,za en dan, da ne smemo stremeti za renutnimi, čeprav še tako kričavimi uspehi, a moramo opustiti vsako misel na prazne Parade in bobneče fraze, marveč moramo ko-blhi Za korakom pridobivati tal, da si prido-imo ha eni stfani priznanje vseh resnih ®*ent°v, na drugi strani pa spoštovanje in P°steyan]e s strani nasprotnikov! Ali je bila ta haša pot prava? Ali se nam Drv*0?16 ° delati tako, da smo položili vsaj za dosego tega našega končnega dana i ^a- Narodna Odbrana ima ved S * Pfi dober Zvok, se imenuje češče in to, če ne z ljubeznijo, pa vsaj .Aspektom, kdaj pa kdaj tudi s sovraštvom Oevoljo. Je že tako, Vsem ni mogoče ustre-v ^ slaba bi bila NO, če bi to sploh posku-ril kogu-, te§a storila in tudi sto- v!* ie že toliko močna, da lahko zdrži že tudi nekoliko težjo borbo z upanjem »a uspeh! Čegav uspeh? Ne svoj, kajti NO ni tu adi sebe, radi svojega lepega imena in svo-It s®. tepšfe tradicije, marveč obstoja in bo “stojali, ker Zahtevajo njen obstoj važni in nuJni interesi jugoslovanskega naroda in jugoslovanske države! Kakšni interesi? Cemu nastevati, ko jih je toliko, da jih ni mogoče našteti, predvsem pa, ko se porajajo vedno novi in se bodo porajali dotlej, dokler .bomo živeli mi in doklei- bo Živel naš na njeno delo in njene cilje, čim u, cia je njegova Sposobnost in agilnost. Kdor Vrh-»6 samega sebe, ta bo znfeil vedno od-in 111 od sebe nanj naslovljene slavospeve n&ct ■ 1® ter jih bo usmeril na naslov svoje 0ne ^a|ne organizacije, zlasti pa na naslov kteri ie> kateri ta organizacija služi in vsled je J: Pripada 'on sam tej Organizaciji. Morda ležn težko, z osebnega stališča tudi nehva-čin ’ tocla neobhodno potrebno. Le na ta na-PHVe« .Prepreči, da ne postane organizacija kov i®k aitriblcidzftlh in močnih posamezhi-jenoot 8 tehi se dOSeže čut popolne podredi*. 1 /.lana no Vrni 7AV7.fitnn v ___________člana, pa naj zavzema v iji še 'tako 'Vidiib mesto; le na ta Francija in Italija jo, z„ ® zainteresira širša javnost za ono ide-id6,i katero se borimo. Udana služba tej cional t Prvenstvena dolžnost vsakega na-hik n18 ^i se 'mora zavedati, da posamez-eel^u6 Pomeni ničesar, marveč more le jaka ustvarjati in dosegati uspehe1 nost ;5Ur* Princip pa pravi: Stori svojo dolžil *ai i Se umaknil V današnjih težkih časih ‘e tprevete ljudi, Ui «e pečajo a lovofti P°lože^ fe'^Ste in h^Ktežfco tlušeVbo rit-menp i16 naroda izrabiti za svoje osebne na-nega , l e*lje! Tak človek ne bo storil riobe-ke svoi°ria^a’ ne ^il preračunan. Iz vsa-8este de,nia vidtez! nesebične jin človekoljubne Pisati. . kovati kiapital za SBbe. Treba je hv5ie listi. priobčujejo geni ji ve za- Sa*n i«? 'zborovanjih 'in sestankih omenja rek®. h usluge, vsem dfiigim pa ijih od- me8e*.ev0v°li primerov imamo bas izzadhjih v revlriik2*®81! Pa ‘v avfcži z obema stavkama al» fta xi TPD! bo resničen nacionalist, kajti to i N0 ^edil taikim vzgledom? Ne, n°m jn^e neokusno'hauziranje z lastnim inve-z lastno osebo! Pri tem pa vsaj za neumen i nevzdržno, ker narod le ni'tako 0 (ja k^t Si ga predstavljajo 1 taki ljudje, z «HjVn b “j lteP<>. če bi se moglo na en mah, *e ohi. mini Mspehom za' Vedno'osušiti sol-thVel?tnih Medniil in kag6tOviti • n. pr. n0 ftifc-, 111 trpinom z1 eno samo potezo var-ni w„xei}coirza dobo let! 'Zal pa to borb« Komaj je zaključena ena faza > se bliža druga in kaj bo, če takrat Ali se res nahajamo pred senzacionalnim političnim preobratom v Evropi? Za kulisami velike politične borze v Ženevi naj bi se vršila zanimiva pogajanja, katerih smoter bi bil zbližati obe »latinski sestri«! Vemo, da že dolgo časa ne obstojajo med njima prijateljski, kaj šele rodbinski odnošaji. Italija grmi od kar je tam prišel fašizem na oblast na Francijo, da jo je ta v Versaillesu ogoljufala, zvezala se je z njeno poraženo nasprotnico in se postavila na čelo onega po-kreta, ki se pod geslom revizije bori proti francoskemu vplivu v Evropi. Do nedavnega časa smo imeli tako v Evropi dva tabora: revizionistični in protirevizionistični, Nemčijo z Italijo in Francijo z Malo antanto. Revizionistični klici so se med tem že polegli. Sedaj naj se pa še zruši na njih zgrajeni sistem? Vprašanje je, če za vedno. Nemčija se mu gotovo ni odrekla, kako je z Italijo? Če si ogledamo italijansko diplomacijo od ujedinjenja do danes, vidimo, da je stalno oklevala med dvema osnovnima linijama: kontinentalno in sredozemsko, Francijo in Nemčijo. Prva jo vodi k Alpam in Srednji Evropi ter dovaja italijanske interese v kontinentalni krog, druga je klic po širokem morju, vključitev v svetovni sistem. Crispi je usmeril Italijo ob njenem rojstvu na polje sredozemske ekspanzije, na Afriko in bližnji Vzhod in ta zunanje-politična linija obvlada italijansko diplomacijo vso predvojno dobo. Kot protest proti utrditvi francoske oblasti v Afriki se obrača Italija k Avstriji in Nemčiji. Ovirana od tedanjih svojih zaveznic se Italija pred vojno ni mogla tod razmahniti, ko pa pade njena rivalinja Avstrija, se vrže z doslej neznano energijo na ostvarjenje sredozemskega programa, zapi-savši si na zastavo, da hoče obnoviti moč in slavo cesarskega Rima. Ta pot, preko katere ji leži Francija, ki drži v rokah ključ do položaja v Sredozemju, jo je morala nujno dovesti do prijateljstva z drugo nasprotnico Francije, Nemčijo. Še do nedavnega je ostala Italija čvrsto na tej liniji, saj je Mussolini še o Veliki noči na sestanku fašističnega parlamenta izjavil, da nosijo zgodovinski cilji Italije dve imeni: Azijo in Afriko. Vzhod in jug sta kardinalni točki, kamor se mora obrniti italijanska ekspanzija. Na severu ni nič več narediti. Ravno tako na zapadu. — Tako je ostalo prijateljstvo z Nemčijo do prav poslednjih dni glavna karta italijanske politike proti Franciji, s katero je hotela pobiti francosko hegemonijo na kontinentu. Toda po 10 letih te politike je fašizem uvidel, da je ta sistem ipopolnoma zgrešen. Mussolini je moral spoznati, da so besede o rimskem imperiju sicer iprav lepa gesla za opajanje fašističnih množic, da pa nimajo nobene ipraktične vrednosti. V Sredozemju se ne dajo več premakniti poštbjanke. Gibraltar, Bizet-ta, Mafta, so orehi, za katere so fašistični fcobje preslabi. In ko je Italija imela svoje oči uprte v Svoj imperijski san, se je dvighil ha severu tevtonski imperializem, da raztrga zadnje ostanke dvoglavega orla. Tedaj se je Italija šele zdramila iz svojih sanjarij. Nevarnost na Brennerju je postala vidnejša >in otipljivajša. Italija in Nemčija sta se namreč lahko sporazumeli na mnogih poljih evropske politike, 'bili sta lahko istih nazorov v vprašanju razorožitve in revizije. Toda ta sličnost Interesov 'bolj 'taktične kot pdliti&ne vsebine Proslava za 151etnieo osvobojenja Prekmurja preložena Iz Dolnje Lendave nam sporoča prireditveni odbor, da je nameravana proslava v dneh 22. in 23. t. m. v Dolnji Lendavi zaradi Wlo itfifešlrj«lte epidemije ;g»tše -V tPnstnnuvfu »povedana. tlMttj se ‘bo Trdila, bomo naknadno objavili. ne bo uspeha? Zato pa'je ddlžnost nacionaliste, da se po izvršeni dolžnosti umakne! Naj se drugi širokOUstijo in trkajo na pre-a, ko bo'ZOpet prišla stiska ■ in sila, bodo zginili in ne bo jih blizu! Tedaj pa Se mora zopet pojaviti nacionalist, mora • zopet storiti svojo dolžnost in še zopet povleči nazaj, čim je končal delo! 'Le na ta način se bo narod zavedel, kje ima svoje'prflvi‘prijatelje,'le na ta način se bo začel narod oklepati one ideje, kateri se nesebično žrtvuje nacionalist, le na ta 'flačin se služi narodu «in državi! Narodna Odbrana se je zvesto držala tega principa doslej, držala se ga'bo tudi v bodoče! Boji se le, da ji no bo 'manjkalo prilike za tako udejstvovanje v teh časih, ko Je na Svetu toliko bede in stiske in ječi naš mali, dobri'človek'pod peao tolikih krivic! Pa dovolj o tem, bodočnost bo pokazala točnost te teze. I. C. ni mogla prikriti osnovnih nasprotij, ki ločijo obe državi. Kajti če je sporno jabolko med Italijo in Francijo Sredozemje, leži sporno polje med obema sredi našega kontinenta. Velika os njune gospodarske in politične ekspanzije je uperjena proti istim zonam, proti Srednji Evropi in Balkanu. Italija se trudi, da bi bila na teh poljih, ki jih smatra Nemčija za svojo izključno domeno, vedno prisotna. In ker je akcijsko polje nemškega in italijanskega imperializma isto, sta morali tudi neizogibno tod zadeti drugo ob drugo, njuni ekspanzivni osi. Hitlerjev »Mein Kampf« in Rosenbergove tirade kažejo, da Berlin nikdar ne bo pozabil Srednje Evrope, da na tihem še vedno računa na donavsko pot, da sanja o Bosporu in Bagdadski železnici. Način, kako je hotel uresničiti prvo etapo na tej poti anschluss z Avstrijo, nam dokazuje, da se ne vdajajo pri teh načrtih tam gori nobenim sentimentalnostim, kakor je bila tudi politika Reicha verna tevtonskemu duhu vedno politika sile in nikdar politika čustev. Torej Sredozemje ali Srednja Evropa, to sta kardinalni točki, med katerima mora izbirati fašistična politika, — prijateljstvo z Nemčijo ali prijateljstvo s Francijo. Ne ene ne druge ne ljubijo v Italiji, kjer posegajo po teh prijateljstvih le po potrebah momenta, po motivih, ki jih narekuje »saero ego-ismo«. Do danes je to bila Nemčija, ali naj bo jutri Francija. Govor, ki ga je imel Mussolini pri otvoritvi vzhodnega velesejma v Bariju, bi lahko smatrali kot uvod za ta 180-stopinjski preobrat v italijanski politiki. »Ne damo se učiti od ljudi,« so grozBče zvenele njegove besede proti Alpam, »ki so bili še barbari, ko je Rim imel že Cesarja in Virgila,« ter nam povejo, da je konec nemško-itaiijanske Idile. Bojazen pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji je ono strašilo, ki je danes dovedlo Rim do tega preobrata. Tak anschluss, tako mislijo na Kvirinalu, bi takoj porušil ono ravnovesje v Evropi, ki ga danes še s težavo drže v Londonu, Parizu in Rimu pokoncu. Razpihal bi ponovno južno-tirolski iredentizem, zadelal gospodarsko ekspanzijo Italije v Srednjo Evropo in na Balkanu ter razbil italijanski sistem v Podonavju. Italija bi po izvršenem anschlussu kmalu zdrknila s polo- žaja velesile na položaj države druge vrste, in pred temi izgledi zahteva njen nacionalni interes, da se z vsemi sredstvi zavzema za izključitev nemškega vpliva iz Avstrije, čeprav bi se zaradi tega morala raz-stati s tretjim Reichom, In ker se ne čutijo v Italiji dovolj močne proti nemškemu pritisku, si iščejo zaveznika še v Franciji. Podoba je pa, da bi hoteli francosko zavezništvo prav po ceni, če ne zastonj, ker nič ni bilo slišati, da bi fašistični imperializem opustil svoje zahteve po Tunisu, Korziki in Savoji. Še vedno obstoja med njima tudi nerešeno vprašanje pomorske paritete, prestižno vprašanje, ki je svoj čas že resno ogrožalo mir v Evropi. Slednjič so pa dali v Parizu Rimu dovolj jasno razumeti, da je predpogoj vsakega sporazuma ureditev razmerja s francoskimi zaveznicami, Malo antanto, predvsem Jugoslavijo. Zaradi tega se kaže novo približevanje Italije Franciji le kot začasna zamenjava sredozemske zunanje politične linije s kontinentalno, kjer upa doseči fašizem večje in lažje lavorike, in Italija bo tudi od te linije spet odskočila za 180 stopinj, čim bi se mogla na kak način sporazumeti s Hitlerjevim carstvom, na tak način, da bi tretji Rajh nosil le bremena in obveze, tretji Rim pa žel le koristi. Dr. Stanko Jug. Gospodinje! Za okras stanovanj kupujte domače izdelke. Lep! so in okusni. S tem dajete dela na&im rokam. Podpirajte brezposelnost! Se beseda o mladini ii. Iz poročila NO smo čitali, da čakajo viteške čete naše mladine navodil Osrednjega odbora za svoje akcije. Ta pripravljenost je gotovo hvale vredna. Toda preden mislimo na to, da pojdemo koga 'Učit, iz;preobračat, reševat itd., učimo, Spreobračajmo, rešujmo najprej sebe. To velja vsej mladini. Njo čakajo še velike naloge v življenju, zato je treba, da se pripravlja. Vzgojiti v samem sebi pravega Jugoslovana, to je prva dolžnost. Dobiti jasne pojme o sodobnosti in prave cilje in smeri v bodočnost! Pogldbiti svoje nacionalno in socialno čuvstvOvarije tako, da ga morem zagovarjati pred vsakim napadalcem! Koliko dela za mladega čloVeka, ki hoče ustvariti iz sebe človeka, da bo služil javnosti! Morebiti je to delo bolj prozaično kot viteške akcije, toda potrebno je in socialno delo med narodom v širokem smislu besede, pa naj bo med kmeti, delavci, meščani — to je viteštvo nove generacije, ki priiiaša narodu to, česar potrebuje. Rekli smo, da čas dozoreva. Omladina se je pojavila "i rešilnimi gesli vselej, kadar so vodilni možje zašli na mrtvo točko. Mladina je tista,'ki prinaša v življenje novih gibalnih sil. Tako je pred sto leti nastopila mlada Ilirska generacija. Ona je 'bila prva, ki je odstranjevala zastarele meje. Nič ne de, če jih je hotela odstraniti celo tam, kjer so Stalne (n. pr. v jeziku), takih fantastičnih in še hujših zmot je imela tedanja romantika po vsej Evropi dovolj. Zato je neumno, če »daj prihajamo ‘z očitki in obsodbami zaradi njih navdušenja. Vsaka revolucija ruši in tudi Ilirsko gibanje je bila velika revolucija misli In čuvate v. ‘Iz mrtvila je dvignila ilirska omladina narodne mase in izpolnila svojo prvo dolžnost. Leta 1848. je bila ona, ki je dvigala narodni prapor, manifestirala po ulicah, -sestavljala narodne programe in spomenice in se bila na barikadah in v narodnih vojSkah proti Nemcem in 'Madžarom. Nekaj lefna to je'prevzela vodstvo *Srp-&ka omladina«, ki je'dala mali, komaj razvijajoči se Srbiji — jugoslovenski program. Ona Je pripravljala novo dobo v balkanski čpodoviTii iti 'zvezAla raztresene ude Srbstva v eno narOdno ciloto. Odmev te ^mlade Srbije« so bili tudi Mladoslovenci s svojim vseslovenskim programom in veliki narodni pokret, ki je prenovil vse naše narodno življenje, je zasluga te omladine. Nacionalna ideja, ki se je prej pojavila v ilirizmu, je zdaj izpremenila svojo obleko, namesto romantičnega zanosa in nemogočih iluzij vidiano realnejšo obliko kifflturnaga dela »» podlagi medsebojnih zvez. Ko se je ta omladina izživela in dovršila svoje delo — največje slovenske može smo ■debili iz njenih vrst — je nastopila predvojna nacionalna revolucionarna omladina, katere naloga je bila: pripraviti veliko delo osvobojenja. Ob koncu stoletja so vsi slovanski narodi prišli do mrtve točke, kjer je stalo veliko vprašanje: kam sedaj? Omladina je proglasila politično osvobojenje in državno zedinjenje kot najvišjo zahtevo naroda in je pripravila sebe in narod na odločilno borbo. Ogromna je bila njena moralna sila, ki se je kazala v požrtvovalnosti in .preziranju Smrti prav tako kakor v prosvetnem in gospodarskem delu med narodom. Prihaja nova Omladina. Tudi sedaj se nahajamo na mrtvi točki. 'Ne manjka svetovalcev, ki prinašajo rešitev od zunaj. A naša rešitev mora priti od znotraj, iz nas samih. Povsod se zbirajo mlade Čete, ki žele akcije. Toda akcija je pred vsem potrebna v dimu časa. Imamo državo, imamo edinstvo, imamo vse, za kar so se borile omladine v teku stoletja. Toda že Masaryk, vodja češkoslovaškega osvobodilnega boja, je reke J, da je še težje, kot svobodo priboriti, — svobodo Ohraniti. Ta svoboda je v nevarnosti, če ji ,ne damo onega pravičnega socialnega temelja, na katerem mora biti jgrajeoa človeška družba, če nečemo, da družba, propade. Ta veliki pokret za preuredbo človeške družbe »a podlagi narodnih držav se pravkar vrši v Evropi pred našimi očmi. Ni dvoma, da bo imela ravno mladina pf-i tem delu svojo važno nalogo. Izvršila jo bo tem bolj?, čim bolj bo pripravljena. Služiti domovini pri organizaciji dela za skupno korist in s pomočjo tehničnega napredka ustvarjati novo lepše -življenje svojega naroda, to bo velika naloga bližnje bodočnosti, ki bo vredna velikiji Naporov, da pokažemo Ofgaoizacijske. zmožnosti svojega plemena brez krvolo&tfh in nasilnih metod, ki jih propagirajo oni, ki ne verujejo v razvoj, meneči, da je prevrat edini način, ki daje življenju in idejam nove oblike. Našim gospodinjam V zatišjih mirnih domov skrbite za do-bropočutje in zdravje družine, za vzgojo in nadzor dece in dostikrat kakor alkemija iz neznatnih stvari ustvarjate čuda bodisi za na mizo, ali za okras in prijetno ureditev doma, bodisi glede obleke in perila. Vse vas zavzema dom in skrb zanj. Zato vas je v javnosti kot organizirane videti malo, žal premalo, dasi ste velepomemben narodnogospodarski činitelj. Skozi vaše roke gre skoraj ves zaslužek mož v nadaljnji promet. Ve oskrbujete odn. predstavljate glavni in najpomembnejši del konsuma. Narodni gospodar v vas vidi čini-telja, ki je enakovreden drugemu glavnemu gospodarskemu činitelju, t. j. producentu. Javnost pri nas te enakoveljavnosti gospodinj takorekoč ne opazi in ne spoznava. Tudi marsikatera gospodinja se tega v svoji skromnosti in ponižnosti ne zaveda dovolj. ^ Niste prepomemben činitelj samo v domačnosti^ v vprašanju narodnega zdravja, higijene in pomlajanja brambne moči, tudi narodno-gospodarsko ste tako velevažen činitelj, tako važne dajalke dela in zaslužka, da ne smete in ne morete ostajati v tišini. Od vas je odvisno kaj in v kaki meri uporabljate v vaših gospodinjstvih. Od vaše uvidevnosti in zavednosti je v prvi vrsti odvisno, da li družina troši naše nacionalne proizvode ali tuje, da li dajate zaslužka našim ali tujim rokam. Celo pa v sedanjih težkih časih, ko naš izvoz zastaja, ko so izkupički za presežke plodov narodnega truda vedno neugodnejši, tuje blago sili k nam ko je toliko brezposelnosti in ko je zaslužek velikanske večine tistih, ki še imajo zaposlenje — vendarle za redno in vredno življenje prepičel, v teh časih vas interes narodnega gospodarstva še posebno kliče, da posamezno in po svojih organizacijah storite vse, da bo vselej in povsod imelo naše blago prednost pred tujim, da s tem omogočite •' zaslužek svojim sonarodnjakom in obenem pomorete, da iz že itak denarno revne naše domovine še nadalje ne odteka denar po nepotrebnem v tujino. Po svoji veliki pomembnosti morete uspešno vplivati na trg, na trgovca in vsa-koršnega dobavitelja in celo na proizvodnjo samo. Čvrsto organizirano ženstvo tkzv. su-periornejših narodov more celo vplivati na industrijo raznih branž. Ona določa kakšni naj bodo posamezni izdelki, da najbolj in najracionalneje odgovarjajo svrham. Industrialec se takih predpisov rad drži, ker ve, da na podlagi teh lažje in bolje ustreza. S tem ni vršena samo neka sekantna kontrola, nego je s tem produkciji, v korist producenta in konsumenta ter za uspeh in napredek celotnega gospodarstva naroda dana vaša odločilna pomoč. Na način in dobroto gmotnega in duševnega življenja in celo na modo lahko raztegnete vaš vpliv. Tako važen in močan činitelj ste, da proizvodnji lahko skoraj v vsakem oziru imperativno ukazujete — zato pa ste tudi naj-odločilnejši činitelji sedaj, ko je treba v lastno samoobrambo pomagati domači proizvodnji s tem, da dajete prednost našemu blagu, s čemer poleg vsega drugega v veliki meri blažite brezposelnost ter omejujete nepotrebni odtok denarja v inozemstvo. Marsikaj tega vse hvale vredno že vršite iz lastnega nagiba. Storiti pa morete in morate še veliko več. Z vzgledom in besedo je buditi .povsod tisti ponos, ki ga je pri nas žal premalo, ponos na naše pridelke, ponos in vero vanje, da po veliki večini ne samo, da niso kakovostno in uporabnostim slabši, nego marsikateri tudi boljši od tujih, predvsem pa so cenejši in z ozirom na ceno in racionalnost uporabe kar na splošno prav gotovo s tujimi vsaj najmanj enakovredni. In ker so naši so pač naši in posebno zadovoljstvo ter ponos nam mora vzbujati zavest, da uporabljamo naše zemlje plod, stvarstvo naših rok in da z njih potrošnjo dajemo dela in zaslužka našim rokam. Ali še niste nikoli čuli zavedne Čehinje, ki je jedla najboljši naš pšenični kruh, da bi bila v misli in v navadi na kruh kakor ga pečejo na Češkem — vzkliknila: »Ali, naš hlepček je lepši (boljši)« in to ne zato, da bi našega podcenjevala, nego iz prirojenega ponosa na (-voj češki kruh. Takih in podobnih primerov bi lahko navedli iz vseh zavednih narodov za nebroj stvari. Tako dobro se še spominjam besed pokojne matere. Če sem ji prinesel najboljše, nežne praške šunke in požirek francoskega vina, ju je vselej sicer pohvalila, pa nikoli ni pozabila reči, da je to že dobro, toda naša šunka in naš vinček sta še boljša. Ta stari, tudi pri nas dokaj ukoreninjeni ponos je pri mlajših generacijah začel gine-vati posebno z nastajanjem naše takozvane »jare gospode«, ki je pod tujo državo igrala le podrejeno vlogo. Ne mislimo tu izrečno samo na gospodo, nego med te vrste moramo prišteti tudi mnogo tistih pol ter četrt inteligentov, ki so izšli direktno iz kmetske hiše, katerim pa se je vsaka naša domača stvar zdela »premalo nobek. Iz te napačno umevane noblesnosti in iz podcenjevanja domače sposobnosti (v zavesti lastne manjpo-membnosti napram vladajočemu tujcu) se je rodilo ono škodljivo naziranje, da je vse zanič kar je domače, vse kar je tujega pa je (četudi morda ne najbolje) vendar bolj ali celo najbolj imenitno. Baš gospodinje ste poklicane, da v akciji Narodne odbrane pod geslom »Svoji k svojim« izpregovorite najbolj tehtne besede in poprimete za najvažnejše delo, da zopet vzpostavite stari ponos do »našega« pri vseh svojih sovrstnicah. Pri tem ne boste hotele dosegati, da bi se zopet najbolj cenilo »vse kar je naše« samo nekako iz ožje nacionalističnega, nego v sedanjem času tudi socialnega ter skozinskozi narodno-gospodarskega in narodno obrambnega vidika. Naši odvisni pridelki in izdelki gredo premalo v izvoz, z reklamo in bolj gustiozno nudeni nam vsiljevani dostikrat ničvredni proizvodi urejenejšega inozemstva pa prekomerno silijo na naš notranji trg in odvzemajo delo ter zaslužek našim ljudem. Ne kličemo na kak organiziran bojkot tujega blaga. Nikakor! Tudi drugi morajo živeti in upravičena mednarodna izmenjava (zamenjava) blaga se ne sme rušiti. Naše delo gre za pravo in zdravo narodno-gospodarsko vzgojo našega konsumentstva v tem smislu, da bomo v vsakem primeru dajali iz naših tal pridobljenim pridelkom, iz naših surovin, z našim delom, kakor tudi makari iz tujih surovin ali polfabrikatov pri nas ustvarjenim pridelkom odslej in povsod — prednost pred tujim, im-portiranim blagom. Gospodinje! V zavesti, da se boste z vsemi silami lotile svoje vzvišene misije in spričo obljube, ki ste nam jo dale glede vašega sodelovanja na našem mitingu, ki bo v nedeljo 7. oktobra t. 1. v Ljubljani in spričo obljube sodelovanja pri tednu pod geslom »Svoji k svojim«, kateri sledi omenjeni nedelji, smo uverjeni, da ta miting najbolje uspe, miting, ki pomenja začetek skupnega, organiziranega, sistematičnega dela in zadržanja vsega našega naroda. O špecarjih in drugih ljudeh Imamo pri nas ljudi, ki smatrajo za svoje največje junaštvo, da hujskajo mladino proti državi in njeni sedanji obliki in jo s tem spravljajo v nasprotje z obstoječimi zakoni, ne da bi s tem dosegli kakršnokoli izboljšanje sodobnih razmer ali javnih zadev. Ker se boje belega dne, vrše to propagando v podzemlju, na skrivnih sestankih, z letaki in raznimi tiskovinami, za katere poskrbe zunanji sovražniki naše države. Delovati na ta način proti svoji lastni državi teh ljudi ni sram, če pa jim to poveš v obraz, ti očitajo, da si špijon. To se pravi, oni bi smeli opravljati svoje uničujoče delo, kj more povzročiti nešteto nepotrebnih žrtev, ti pa ne smeš braniti, kar je našega in ne smeš njihovega dela imenovati z imenom, ki ga zasluži: Oni sme imeti glede države, vlade itd. svoje prepričanje, ti pa ne. To je negativizem današnje dobe. Tako je neki časopis prinašal zadnje čase podobne hujskarije v t. zv. »Kotičku«, kjer bi jih nihče ne pričakoval. Z zlobnostjo, ki se skriva za zavitimi besedami, je ta »vzgojitelj, ki ima otroke rad«, zastrupljal njih duše s tem, da je grdil jugoslovensko ime in povdarjal slovenstvo brez tistega dodatka spredaj (jugo), s čimer je seveda vsak otrok moral misliti, da je jugoslovenstvo nasprotno slovenstvu. V tem časopisu čitamo tirade o ljubezni do materinskega jezika, kakor da mu preti nevarnost, ker ta časopis ni namenjen niti našim otrokom v Italiji niti v Avstriji, »je naravno, da ta »stric« smatra Jugoslavijo za največjo nasprotnico slovenskega jezika. Ko je drugi slovenski list opozoril na nečedno početje tega protijugoslovanskega hujskača, pa vzdihuje zdaj isti list nad »špecar- stvom«. Kajti nekateri ljudje mislijo, da se smejo v Jugoslaviji uganjati vse lopovščine, drugi pa morajo k temu molčati. Kakor da se krasti sme, tatu prijeti pa ne; opravljati se sme, opravljivca za jezik prijeti se ne sme; hujskati se sme, hujskača nagnati se ne sme; ropati in ubijati se sme, roparja in ubijalca naznaniti pa ne. To je lepa javna morala! Kar kdo javno piše, za to tudi odgovarja. Ne vemo, zakaj bi se morali oni, ki branijo državo in jugoslovanstvo, umikati pred onimi, ki hočejo vse to uničiti. Mislimo, da imamo mi vsaj toliko pravice, da smo tu, kakor hujskači in 'razdirači. Ne vemo, po kakšni pravici bi bil vsi ti ljudje v Jugoslaviji sakrosankti in nedotakljivi! Oni se dobro zavedajo svojih nepoštenih namenov, za to smatrajo vsako opazko o njih za — denuncijacijo. Ti junaki-zaplotarji zahtevajo posebne ozire, ki naj jih ima nacionalna javnost do njihovega razdiralnega in razvratnega dela. Kakor da smejo drugod izdajalci nemoteno in brez ugovora opravljati svoje delo! Naša nacionalna javnost je v tem oziru itak preveč prizanesljiva in trpimo marsikaj, česar bi ne smeli trpeti. Zato se množi in raste množica protidržavnih hujskačev, ker pošteni ljudje nimajo z njimi radi opravka in prepuščajo oblasti, da z njimi postopa po zakonu. Toda oblast je včasih daleč in zakon visoko. Takrat imajo taki ljudje poseben pogum, da razvijajo svoje teorije in če nacionalni človek ugovarja, je špijon. Toda ni prav, če se dobro umika pred slabim in če molčimo, ko vidimo, kako najeti, plačani in prepričani hujskači sramote, kar nam je svetega, in dopuščamo, da se nemoteno širijo nazori, katerih edini namen je blatiti in sra- motiti našo državo, našo domovino in one ideje, ki jih je svoj čas preganjala Avstrija za to, ker je vedela, da je v njih naša rešitev. Ti ponižni sluge tujih idej in tujih mogotcev hočejo nam govoriti o svobodii Ti zakotni oboževalci tujih pridigarjev in raznih neslovenskih autoritet naj bodo Teševatelji slovenstva! Ti klečeplazci in petolizci, ki bi nas najraje zasužnili tujcem samo zato, ker jim to ukazuje njihova vera, naj bodo po-speševatelji naše narodne samozavesti. Ali ni žalostno, če ne znajo drugače vzgajati ljubezni do slovenščine kakor v sovraštvu do jugoslovenstva. In če takemu psu stopiš na rep takoj zacvili in te nahruli s špijonom, izdajalcem, špecarjem itd. To so res čudni pojmi o enakopravnosti. Oni smejo vse, mi nič! In so še celo ponosni na svoje delo, kakor da si z njim nabirajo narodne zasluge. Nazadnje hočejo biti celo mučeniki in hinavsko zavijajo svoje oči, če hočeš imeti z njimi enake pravice, da braniš, kar oni napadajo. Zmaga jugoslovenske ideje je stala preveč žrtev in mučenikov, da bi jo pustili mi sedaj nekaznovano blatiti in jo prikazovati kot nevarnost slovenstva. Zato prav nič ne pomilujemo strica, ki ga je nekdo krenil po njegovih predrznih prstih in odklanjamo izraz »špecarstvo« za to, če kdo brani, kar je njegova nacionalna dolžnost, pred izzivalnimi napadi. Tako je n. pr. napisal »stric« sledeče besede (seveda v kotičku, kjer je manj nevarno, pa bolj uspešno, po njegovem mnenju!): »Pomanjkanje slovenskih dedov je zadnji čas postalo že kar občutno in sem se že jaz resno zbal, da jih kmalu nikjer več ne bo. Saj veš, kako je s to rečjo: dandanes je moderno, če se slovenski ded potrka na prsa in če vrlo njegovo grlo svečano oznani svetu, da ni slovenski ded, nego to in to. In postavi pred »slovenski« še štiri druge črke in je potem tak in tak ded — koklja ga brcnila! Slovenski dedi so pač trdoživa korenina in me to jako veseli, kajti se imamo vsi samo slovenskim dedom (brez tistih štirih črk od-spred) zahvaliti, da sploh smo. Slovenske dede s štirimi črkami odspred bo tudi prej ali slej pamet srečala. Če si rojen ptič, ne moreš biti miš!« To se pravi: če si Slovenec ne moreš biti — Jugoslovan. Ko bi stric ne imel zahrbtnih in zlobnih namenov, bi bil še vesel, da drugi širijo njegove koristne nazore, ker pa se zaveda svoje zlobnosti in podesti, je napadel onega, ki je te besede ponatisnil, s sledečim izmišljenim pismom: Draga Majda! — Rada bi videla, da Ti odgovorim kaj lepega. Duša draga, na pismo, v katerem je ves čas govor o »špecarjih« pač ne morem posebno lepo odgovoriti. O špecarjih imam jaz prav takšno mnenje kakor Ti in Tvoja mama. Kar povej tisti »špecarki« (tož-ljivki, bi se reklo po naše), da ji celo jaz, Kotičkov striček, ki imam vse otroke rad, zaenkrat ne morem drugega reči ko: »Fej te bodi!« Sem poznal človeka, začel je s »špeca-njem« v šoli, končal pa kot ovaduh in izdajalec na vešalih. To ji povej, »špecarki« in še to, da jo imam kljub temu rad, kajti stavim zvrhano mošnjo cekinov, da bo letos postala čisto drugačna deklica in ne bo nikogar več »zašpecala«. Ko se bo to zgodilo, naj se kar brez strahu obrne name in jaz ji pošljem lepo knjigo v dar! Kako imenujemo odrasli ljudje tiste, ki nas za vsako stvar »zašpecajo«? Mi imenujemo takšne ljudi ovaduhe ali denuncijante. Tvoja mama, ki pravi, da je denuncijanstvo podlo dejanje, ima čisto prav. Denunjicant postane lahko samo. človek brez časti in ponosa, ker mu samo to roji po glavi, kako bi svojemu bližnjemu škodoval. Nobenega še tako ogabnega sredstva se ne ustraši, če hoče koga pogubiti v svojo lastno korist. Pa naj bo dovoij o tem. Nič kaj rad n® pišem o takšnih žalostnih rečeh. Drugič nn pa le kaj bolj veselega piši, če hočeš, da Ti bom lepo odgovoril! Pozdravljena! — Kotičkov striček. To je slika današnje slovenske atmosfere- Narodna Odbrana je doživela že hujše čase, nego so sedanji, zato z mirnim očesom motri, kaj se dogaja pri nas javno in nejavno. Dobro se zaveda, da je treba koncentracije vseh poštenih narodnih ljudi, da se z delom paralizira hujskanje in razdor, ki g* širijo prav isti ljudje, ki so 1. 1914. divjali ob enem z avstrijsko soldatesko proti jugosl°* venstvu. Tudi špecarije je bilo v teh krogih tolik0’ da so omadeževali slovensko ime tako, da se ni nobenemu Slovencu treba sramovati, prizna, da je Jugoslovan. Saj je samo v jugoslovanstvu rešitev onega Slovenstva, ki so ga zapravili pol milijona ti zakotarski Slovenci, da živi izven Jugoslavije. O razdolžitvi kmeta Med vr9to dopisov, ki sino jih prejeli v svrho objave v nekaki anketi, ki se je otvorila v našem tedniku o navedenih vprašanjih, se nahaja tudi sledeči dopis s Kočevskega: »Kako uborno je življenje našega kmeta izven okoliša mest, ni vsakomur znano, temveč le onemu, ki živi v krajih Kočevske in Suhe krajine in tem sličnim more biti razumljiva in poznana revščina, ki vlada med tem ljudstvom. Res je, da se skuša in se je skušalo odpomoči kmetu kot tudi malemu posestniku z zakonom o razdolžitvi, v eventualnimi odpisi davkov itd. Gospoda, ki odločuje, pa morda ne pomisli, da vkljub vsem mogočim olajšavam potom zakonov in načrtov, ostaja kmet — steber države, brez vsakega vira dohodkov. Ako prevdarimo položaj, pridemo do zaključka, da so vse odredbe, kakor tudi zakoni bob ob steno. Našemu kmetu je potreben promet, da vnovči svoje pridelke, n. pr. mleko, krompir, seno, živino itd., ne pa mrtve odredbe, ki promet predpostavljajo, toda ga ne ustvarjajo. Kmetje v okolici mest imajo nekako zaledje v času sedanje krize v uradništvu, oziroma sploh mestnem prebivalstvu. Posebno ljubljanski in mariborski kmetje so pravi gospodje napram kmetom v pasivnih krajih naše banovine. Toda kaj bi lahko pomagalo našim kmetom v pasivnih krajih, katera bi bila možnost dohodkov? Morda tujski promet? Toda baš vsi ^asivni kraji razen Dalmacije in hrvat-skega Primorja niso poznani kot romantični in idilični, čeprav bi morda tudi oni odgovarjali zdravstvenim pogojem bolnih, oziroma oddiha željnih ljudi. Morda smučanje? Tudi to je dobro, saj imamo na naših Blokah krasne terene, tu je zibelka naših prvih smučarjev. Tudi na Kočevskem so odkrili Nemci iz Reicha in Nem- ške Avstrije skupno s kočevskimi študenti idealne terene ter si pričeli graditi smučarsko kočo, v kateri naj nam bodo dobrodošli kot športniki in tujci, a pazij0 naj se, da se ta smučarska koča ne pretvori v nekako propagandno centralo. Toda tudi smučanje je le nekak se-zijski promet. Našemu kmetu pa je treba stalnega dohodka. Pred dvema letoma so dobile nekatere občine v kočevskem srezu vprašanja, dali bi bile voljne priskrbeti državni oblasti stavbne prostore za zidavo raznih poslopij. Kako velikansko prido-bitvenega pomena za naše težko izkušeno ljudstvo bi bila nastanitev nekaterih važnih državnih institucij v teh krajih si la* hko mislimo. Toda glej čudo vseh čud. Kočevske občine so poročale odklonilno z različnimi motivacijami, kdor pa pozna dušo kočevskega nacionalizma si lahko misli svoje Občinski očetje se pa morda ne zavedajo, kako zelo so grešili pred ljudstvom, ko so s to svojo gesto odvzeli narodu zanesljiv in trajen dohodek. Toda kot že rečeno, ako se ne bo dalo kmetu možnost dohodka, mu ne bo pomagal še tako dober in priznan zakon o njegovi razdolžitvi, kajti koncem koncev ne more priti na noben način do sredstev, s katerimi bi lahko zadostil predpisanem načrtu zakona. Samo malo dobre volje je treba in nobenega moledovanja za stavbne prostore okrog občin, v katerih prevladujejo čudna naziranja in malemu človeku bo vsestransko pomagano. Naši ljudje ne potrebujejo nikake podpore, ali pa popusta na davkih, temveč le trg za svoj pri" delek, ki jim bo plačeval njihovo delo. Z državljanskega stališča so ljudje v naših pasivnih krajih tudi državljani istotako kot oni, ki imajo stalen in močan pog°J za svoj obstoj. —e—n- Koroški Slovenci in naši Nemci Vsem, ki so obiskali prvo prireditev »Slovanskih plesov« 7. septembra, še zveni ostro v ušesih suhoparna objava ljubljanskega podžupana, prof. Jarca, da povabljeni Ziljani žal ne nastopijo na kulturni manifestaciji Slovanskih plesov, ker jim je to prepovedala ozkogrudna avstrijska oblast. Ne glede na žalostno dejstvo, da tretira sosedna Avstrija manjšinsko vprašanje mnogo, mnogo trše kot ini, ni niti dovolila, da nas Ziljani posetijo in pri nas spregovore za nekaj kratkih ur v svojem materinem jeziku. — Kot da bi me s pestjo udaril po obrazu, pa sem baš te dni poslušal, kako švabčarijo tukajšnji Nemci po naših lokalih. V kavarni Emona imajo kar v sredini lokala, da jih ja lahko vsakdo sliši in občuduje, svoje stalno omizje, kamor tudi rad prisede kak Slovenec, kojiega mati nemškega jezika še poznala ni. Pa tudi razni nočni lokali, četudi so visoko pod nebom, niso varni pred švab-čarjenjem. _ ... Nič bi ne -rekel, da eo ti Nemci tujci, m ne, če so domačini, pa žive od svojega VT ' inoženja. Naši švabčarji pa žive pri nas najmanj že po 20 let in dobro žive kot trgovci. i v drugih poklicih od težko prigaranega o " narja našega bednega slovenskega zivijI • Menda indolenca ljubljanskih Nemcev ven ni tolika, da se v 20 letih ne nauče sy?vfh skega jezika. Najbrže pa jim »die wiP f.ar_ Sprache« ne prija, ker je govorica bar skega naroda. cjinven- Ljubljana je slovenska in kdor °“ _ cev živi, naj govori slovenski. Če bi potenca Slovencev v Celovcu toli« i » dobili po zobeh. So pa tudi Pr* n^am0 našo pesti zavednih Jugoslovanov. raznih nacijonalno javnost, da si te r lokalih malo pobližje ogleda. , PO NAŠI ZEMLJI Ljubljana miting in propagandni teden akcije narodne odbrane »svoji K SVOJIM« . Kakor smo že v zadnji številki »Pohoda« za *7Yit se vr®ila dne 1®- t. m- v zbornici n Oh na P°va'D^° Oblastnega odbora Narod-sk h ane konferenca gospodarskih, stanov-0r ’ .strokovnih, nacijonalnih in kulturnih srfamzacii. ter ji je bil predložen okvir pro-Za izVedb<> mitinga in propagandnega p ysi navzoči zastopniki korporacij so |lL r??e ,našega Oblastnega odbora osvojili izr kpuki}i svojo pomoč in sodelovanje ter eanri solidarno svojo željo, da bi v propa-onem tednu sodelovala vsa javnost. Program se je določil naslednji: pQ, J- oktobra t. 1. bi se izvršila od 8. do ne f -Ure s so zastopniki Delav-gornice, Kmetijske družbe in ženskih SpLniz.ac.ij ter predsednik ljubljanskega od-J^ilana ije >Svoji k Svojim« br. dr. Dular odai^^n^ Prenašala ljubljanska radijska Li„{"a Postaja, na najbolj prometnih točkah Ijane pa bodo nameščeni zvočniki. 13 nadaljevanje mitinga bo od 7. do roHn n ra propagandni teden akcije Na-davle-- ^rane >Svoji k Svojim« z radio pre-2vpanP vsak dan opoldne in po možnosti tudi (jn (jer- Propaganda za domače blago v teh rarir • izvedena v najširšem obsegu potom k , ^a in časopisja. Ljubljanska kino-podjetja iali ?v.edvaJala diapozitive, ki bodo opozar-..■ ®“cmstvo na propagandni teden in jim tnrn nakup domačega blaga. Združenje (li|°v.c®vv in izložbenih aranžerjev bo prire-s m- e in tekmovanje trgovskih lokalov , Prvenstveno domačimi izdelki. Prodajale se lat>° trgovinah in pisarnah okusno izde-6 reklamne izvesne tablice z napisom: t. fPu.i domače blago!« Po vseh osnovnih, ‘escanskih in srednjih šolah se bo preda-ga .. 0 pomenu in namenu akcije »Svoji k °]im«. Izdani bodo posebni lepaki in letaki. c Propagandni teden bi se zaključil s kon-toh trboveljskih slavčkov v soboto 13. ok-ra v dvorani hotela Union. fere^oskusil se bo izvesti tudi predlog kon-deilnce’ da bi se naša akcija razširila ta te-po v?°i vsel.Dravski banovini in bi se vršili ®en večjih krajih mitingi akcije. like n°zivamo Prav vso našo javnost brez razda s’g OSebno pa naša društva in organizacije, sode[uf ,Vseni elanom posvetijo pripravam in tfebni |°.Pri tej obče koristni in nujno podoma*9 P Narodne Odbrane za propagando ^ega blaga. dež6i^ezba na mitingu bo mogoča tudi po-Vo^i n°*n, ki se lahko poslužijo četrtinske ?!relianL¥tera je dovoljena za tekmovalno žina^ 16 tn razvitje prapora Streljačkim dru- Oblastni odbor Narodne Odbrano v Ljubljani. ČIGAVA SRAMOTA? Če psu stopiš na rep — zacvili! In zato so zacvilili tudi vsi tisti, ki so bili prizadeti radi škandaloznega sprejema naših hazenašic — svetovnih prvakinj. Vendar pa je moral naš članek »Sramota« zaustaviti sapo vsem športnikom ali kaj, da se šele po tako dolgem presledku oglaša v njihovem imenu g. Gojko Pipenbacher v zadnji številki »Športa«?! Vprav demagoško piše imenovani gospod o nekem naključju, da so šle hazenašice v London in o denarnih sredstvih ter se sprašuje, če bi gg. okoli »Pohoda« dali svoj obu-lus za to ekspedicijo, ako bi jim predložili nabiralno polo. Ugibanja g. Pipenbacherja, kaj bi bili rekli gg. okoli »Pohoda« človeku, ki bi bil predložil nabiralno polo in prosil prispevkov za nacionalno reprezentanco, so pač samo ugibanja, na katera niti on sam pozitivno ne more odgovoriti, ker dobro ve, da taka nabiralna pola gg. okoli »Pohoda« nikoli ni bila predložena. Povdarjamo pa, da do danes še niso nikoli nacionalne organizacije odklonile svoje podpore, ko je šlo za nacionalno stvar. Dale so jo moralno v prvi vrsti, a materialno v toliko, kolikor jim to dopuščajo sredstva. Neumestna pa je opravičba, da ni bilo dovolj časa za javljeni prihod. V Ljubljani v tej »dolgi vasi« se izvejo vse malenkosti in senzacije — takoj. Ako smo pričakali g. Co-synsa po kratki notici v »Slov. narodu« v tako velikem številu in da smo kljub vsemu g. Cosynsa čakali tja do polnoči in še čez, je jasno razvidno, da bi zadostoval tudi oni napis pred pošto, ki je visel ves večer in pa notice, ki so bile drugi dan v »Jutru« in »Slovencu«, katere so točno obveščale cenj. občinstvo na prihod naše triumfalne reprezentance. Zato ne bi bilo treba ljubljanski publiki kampirati pred gl. kolodvorom in čakati, kdaj jo pozove bojna tromba k sprejemu. Mlatenje prazne slame pa je opravičba o mrtvih ljubljanskih prazinikih in raznih drugih prireditvah, ki so baje bile tistega dne. Bolje bi bilo napisati: Ljubljančani so prejšnjo noč krokali in so bili drugi dan tako zaspani, da se niso niti zbudili, kaj še, da bi šli k sprejemu. Oficijelno »Narodna odbrana« tudi ni bila obveščena od nikogar in se zato tudi ni moglo članstvo pripraviti, da oficijelno nastopi (pisec tu misli na uniforme!). Kljub vsemu temu pa je bil oficijelni zastopnik in tudi dosti ostalega članstva je častno zastopalo svojo organizacijo. »Pohod« tudi ni prezrl športne zmage hazenašic, ker kot tednik prej sploh ni mogel pisati o njej. To zmago pa je nameraval takoj v prvi številki primerno poveličati, a je rajši mesto tega ožigosal vse one gospode, ki so krivi poraznega sprejema. Tudi mi smo v našem članku napisali, da nimamo nič proti temu, da se tujci sprejemajo gostoljubno. Ali smo takoj nato povdarili, da bi morali tako zahvalnost pokazati tudi domačinom. In baš v tem oziru se je Ljubljana blamirala že neštetokrat. In to je naša sramota! Povdarjamo pa tudi, da bomo še naprej budno pazili tudi na razvoj, našega športa, čeprav nismo športniki, ker vidimo v njem važen faktor pri nacionalni vzgoji. Šport pustimo športnikom, a ko gre pri športu tudi za nacionalna vprašanja, hočemo imeti tudi mi svojo besedo! AKADEMIKOM - NOVINCEM! Ljubljana, sredi septembra 1934. Pred vstopom na univerzo ste, dragi abi-turienti. Doba srednješolskih študij je za Vami, pred Vami pa se odpirajo različna pota, ki Vas bodo vodila do vstopa v samostojno življenje. Dragi abiturienti! Vam, ki ste namenjeni vstopiti na Aleksandrovo univerzo v Ljubljani, so posvečene te misli: Živimo v dobi grobega materializma in egoizma. V času monopoliziranja idej se zavedamo, da smo kot jugoslovenski nacionalisti poklicani zbirati okoli sebe mlad naraščaj, ki vstopa na najvišji narodni kulturni zavod — univerzo. Jugoslovenski nacionalistični akademski klub »Edinstvo« v Ljubljani je kulturno in nacionalno akad. društvo na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani, ki ima kot predstavnik jugoslovenske nacionalistične akademske omladine namen gojiti jugoslovensko misel v duhu narodnega in državnega edinstva ter teži za ustvaritvijo integralne Velike Jugoslavije od Jadranskega do Črnega morja, ki bo v svojih mejah obsegala vse Jugoslovene na vsem njihovem narodnostnem področju. Kot neodvisna akademska organizacija jugo-slovenskih nacionalistov hočemo Obrati kader borbenih Jugoslovenov za ustvaritev idealov jugoslovenskega naroda. Kot omladinski po-kret zahtevamo svobodno delovanje na akademskih tleh, ker je to za uspešen razvoj omladine neobhodno potrebno. Naša borba bo naperjena proti vsem temnin, reakcionarnim in razdiralnim elementom naše nacije in naše svobode. Zahtevamo, da se siromašnim in marljivim akademikom omogoči študij s tem, da se jih oprosti plačevanja šolnin in taks. Zahtevamo graditev akademskih domov in menz, da se bo tako preskrbljena mladina lahko bolj posvetila učenju in po dovršenih študijah mogla kot mlada marodna inteligenca zavzeti položaj v življenju ter pokazati svoje sposobnosti v vodstvu bodoče Jugoslavije. Bodočnost mladine je bodočnost države, to je naš memento vsem tistim, ki odrekajo podporo idealni omladini in ubijajo njen mladostni polet. Abiturienti! Pozivamo Vas v naš krog! Če mislite enako z nami, pristopite v našo sredo! Krenite na oiašo pot, ki je ravna! Pričakujemo Vas, da bomo skupno ponesli čist prapor jugoslovenskega nacionalizma do zmage. Akademiki-novinci! Pridite, prinesite s seboj borbenost, odločnost in moč! Pomnožite naše vrste! Bodočnost je samo naša — jugoslovanska! Bodite brezkompromisni Jugoslo-veni! Bodite bratje! S to zavestjo vstopite na akademska tla in delajte z nami! Pozdravljeni, bratje novinci! Bratski zdravo! Jugoslovenski Nacionalistični Akademski klub »Edinstvo«, Ljubljana — Aleksandrova univerza. Vse informacije glede vpisa v klub kakor tudi vse druge informacije dobite v klubovem lokalu (Ljubljana, Tyrševa cesta 12/1.). Glejte tudi objave na klubovi objavni deski na univerzi v I. nadstr. MAR NAGRADA ZA OVADUŠTVO? V vašem listu z dne 1. septembra 1934 je bilo z notico »Mar nagrada za ovaduštvo?« na naslov moje malenkosti navedenih več očitkov, ki ne odgovarjajo resnici. Prosim Vas, ako bi na podlagi tiskovnega zakona priobčili sledeči popravek: »Ni res, da bi bil pok. Rudolf Lojk postal »žrtev« moje avstrijakantske denuncijacije, pač pa je res, da je bila vzrok njegova lastna mladostna nepremišljenost, saj se je dogodek odigral v gostilni v večji družbi in je naslednjega dne govorila vsa javnost o tem. ^ Res je nadalje, da me je Lojk v smislu Vašega članka ovadil takoj po prevratu priv višjem šolskem svetu v Ljubljani, ki je izvršil napram meni disciplinarno preiskavo, ki je potekla negativno in je zadeva, ki se je odigrala pred 20 leti, likvidirana že davno. Ni res, da bi med vojno ne hotel razumeti slovenski, res pa je, da sem bil vedno zaveden Jugoslovan. Navedel bi lahko nebroj prič, s posebnim dovoljenjem navajam senatnega predsednika ljubljanskega sodišča, sodnega svetnika g. Žigona. Ni res, da bi vsled svoje preteklosti ne bil usposobljen za vzgojo dece, res pa je, da se mi preteklosti ni treba sramovati, saj vršim svojo službeno dolžnost vestno in točno in sem bil doslej brez izjeme in povsod ocenjen z odlično oceno. Sram me nadalje ni, da sem po prevratu prostovoljno služboval pri naši vojski na Koroškem in s tem dokazal, da mi je jugoslovenstvo bolj pri srcu kakor ovaduštvo in zaplotništvo. Na Viču, dne 17. septembra 1934. Šerbec Josip. TUJE JE DOBRO, NAŠE ZANIČ Prijatelj mi je pravil: »Treba mi je bilo nove obleke. Z muko sem navarčeval nekaj denarja. Medtem sem izpraševal po krojaču, kjer bi stvar najbolje opravil. Priporočili so mi tega in tega češ, da pri njem dobiš vse: sukno, podlogo, gumbe itd. Izbereš kar ti ugaja, pogodiš se za ceno, pa imaš v nekaj dneh lepo ukrojeno, solidno in trpežno obleko, ki se zelo hvaležno nosi. Pa sem šel, izbiral in izbral. Mojster mi je pokazal precej obsežen album z vzorci blaga. Cene za izgotovljeno obleko po meri, vse z vsem, so bile jako solidne, celo poceni se mi je zdela stvar, dasi je mož imel samo angleško in češko blago, kakor je bilo v albumu pri vsakem vzorcu navedeno. Prilika je tako nanesla, da sva po storjenem dogovoru zašla v prijateljske pogovore o vsem mogočem. H koncu sem omenil, da prav za prav ni čisto prav, da on izgotavlja obleke samo iz inozemske robe. Malo nezaupljivo me je pogledal, se počehljal za ušesom ter končno dejal: »Vidim, da me boste razumeli. Moje blago za izdelovanje oblek je samo domače. Sam Tivar in Teokarovič. Ne ustrašite se! Blago zato ni nič slabše in z obleko boste prav zadovoljni. Kaj hočete? Moram se posluževati male prevare. Naši ljudje so pač taki. Kar je domačega, se jim nikoli ne zdi kaj prida, kar pa je iz inozemstva, se jim vse zdi imenitno. V albumu zato na žalost blago moram prikazovati za tuje, inozemsko. To vleče in pa nizka cena. In vsak, ki mojo obleko nosi v mnenju, da je iz inozemskega blaga, je zadovoljen z njo in s ceno. Jaz bi raje videl, da ljudem smem povedati resnico, a se bojim, da tedaj ne bi bili zadovoljni. Svet hoče biti varan. Sami me prisilijo v to.« — Razumel sem ga in sem mu dal prav in čez nekaj dni sem mu preskrbel novega odjemalca. Našemu porabniku je res treba še veliko vzgoje in zato je akcija NO »Svoji k svojim« zelo potrebna in umestna.« Članom ONO sekcija Ljubljana! Vsem članom javljamo, da se vTŠi letos ponovno vpisovanje v lokalu Oblastnega odbora v Šetenburgovi ulici 3/1. Isto tam se tudi dobe nove legitimacije in sprejemajo novi člani. Starešinstvo. 6 Bospodarske in druge zadeve vi ^r knta kmeta je prišla šele sedaj v pra-prejšnie S° Poslušali tudi strokovnjake. Vse bili knipt razPrave, obljube in predpisi so kmetu n v veliko škodo. Kdor se je hotel P°maeati jUPiti' Je vpil; »Kmetu je treba kd° pa ’. dolgove je treba odpisati, itd.« Ni-Kar • ^0ve<*at> kdo bo te plačal. Se razi-6 všeč rad verjame in tako ^0v sr>inuIr^0 Ined ljudstvom mnenje, da dol-Ve^ Plačo bo treba plačati. Dolžniki niso mišljen . Vati obresti; ne kapitala; lahko-?kodo. delati dolgove in kdo trpi 26 ^ leti niu P°g°sto rabi kredit, a sedaj ga n*kjer ne dobi. zadolži, ko prevzame posestvo. iP&r letiij s* mlad človek ne more v •>!aja Po onr^obiti premoženja, odplačevanje v? fne n«« še več let Huie ie> kadar ga *ne.e. Pounw : P°bi-ie mu toCa> Pogine ži-« ,]e> ker Poslopje- Svetujejo mu zavaro-olutno n‘ ne vedo, da mali posestnik ab-Javarovau- more plačevati sedanjih dragih ZlVež, detia0-' Ima borno stanovanje, skromen koli v žepu pa v sePo8dD* Šlev. 38. S phtovattja. Bilo jrt pretečehi prttek 3l. avgusta t. L, ko sedim V iti. razredu vlaka, ki odide iz Zagreba ob 14. Uri. ih tiaert-krat slišim liemškp govoriti. Se ozrem in vidim, kako kramlja sprevodriik z dvema Nemcema, rie vem če iz Rajha ali iz Avstrije. Pravil jima jh, kako bode v štajnbriku pa v Laj-bahu pa V Trieste! Videl seth, kako sta Nemca vprašhvno iii začudeno gledala tega čud-nfega sprevOdriika, ki rabi predvojno nomenklaturo naših postaj — češ, teh postaj pa ni v Voznem redit prt daj si še tako napenjamo naše nemške oči! Vljudnost je lepa stvar, tudi sprevodnik mora biti vljuden s potujočim občirtstvohi, he sme pa nikjer in nikdar pačiti naših pristno slovenskih imen postaj in krajev; ne sme trditi, da je on Jože, če pa je Janez! Če Je zaiij Zidani irtost Štajnbrik in Ljubljana Lajbah, zakaj ni bil tudi Trst Tri-est? Za haše postaje je rabil spekadranke a za Trst pa pravo italijansko Označbo Trieste. Železniško ravnateljstvo V Ljubljani pa prosimo, naj poduči take Vrste sprevodnike^ da ne veljajo Skrpučahe rt e niške ožhrtčbe naših postaj niti rt nethške pothike in rtaj jih pozove, da smo, na lastni žemlji svoji gospodje in ne več podlaga tUjčeVj peti-, ter da naj v bodoče z rabo tdkih hemškutarskib skovartk ne provocirajo pravilno ih pošteno mislečega slovenskega potujočega Občinstva. — Potnik. Trbovlje DRUGI IZPREHOD PO TRBOVLJAH Šport spada pod zakon za telesno vzgojo ravnotako kot Sokol, gasilske čete itd. Razume še, dd mota biti vzgoja v teh organizacijah hačijOhaiOa in V dUhu narodnega in državnega edinstVa tako kot je to v Sokolu in gasilskih četah. Pri nas pa so internacijO-nalni marksisti mnenja, da morajo biti vse organizacije, ki nosijo ime »delavske«, pod nekako patronanco naših internacijonalnih marksistov. Tako mislijo morda tudi nekatere športne organizacije same, ker sicer ne ve-rtio, Zakaj se zatekajo ravno v marksistične domove, ko So v Trbovljah še tudi drugi do-mdvi, ali pa če hočete tUdi popolnoma nevtralne dvorane. Tudi občni zbor O. O., kateremu preseduje socijalistični voditelj in bodoči župan Klenovšek, se je vršil rta marksističnih tleh. Naši marksisti se delajo navzgor sila lojalne, praksa pa kaže nekaj čisto drugega. Nič ne mrze internacijonalni marksisti bolj, kot nacijonalne organizacije, posebno ŠOkoia, ki ga bojkotirajo pti vsaki priliki Z detnagoškitni gesli so odvračali delavstvo od Sokola in še dahes, ko je v Sokolu že včlanjeno lepo število delavstva, noben pravoveren marksist ne prestopi praga Sokolskega doma. Ko si je Sokol svoj čas nabavil kino, ga je hitro nabavil tudi Delavski dom. Ker se mora Sokol vzdržavati iz lastnih sredstev in ni dobival nikakih subvencij, je zmagal Delavski dom, Sokol pa je moral svoj Sfero Zapreti. V Zahvalo za to, pošeČajo naši načijOnalhi ljudje kino v Delavskem d mirt, kOr bi sicer brez teh moral propasti. — Ako ima Sokol kako prireditev, ima istega dne sigurno prireditev tudi »Telovadna ih prosvetno društvo SvOboda«. Saj so hoteli celo na dan, ko je Sokol obhajal svojo 2516tnicO, oni prirediti glasbeni festival vseh delavskih godb in delavskih pevskih zborov iz vseh reVirjev, da bi ja sigurno Odvrnili pozornost od sokolske proslave, ali ji vsaj materijalno škodovali. Gblasl je menda to uvidela ih festival ha isti dah prepovedala. Prejšnjo nedeljo je ittiei Sokol vžliko tombolo, marksisti pa s6 priredili skupni izlet na Mrzlico, da bi odvedli čim več prebivalstva iz Trbovelj in k tem Oškodovali Sokola. Enako lojalni so naši internacijonaici tudi napram drugim na-cijonalnim društvom. Slovensko planinsko društvo si je Zgradilo krasno planinsko kočo ha Mrzlici, ki odgovarja vsem plahinarskim zahtevam irt kar je glavno, je v koči vse iz-rednb poceni. Naši internacijonaici so čutili potrebo, da sl Zg rade ha Mrzlici še svoj doni, takozvani »Počitniški dom«-. Vs‘e to menda samo iz lojalnosti napram nacijonalnemu planiškemu društvu. Takih reči bi lahko našteli še več. Pa vhiimo se zopet k našim športnim organizacijam. 9. septembra je priredil športni klub Amater velik športni miting, ki sre je Vršil seveda V Delavskem domu in ka-tertnth je prisostvoval tudi zastopnik gosp. ministra Za teiesrtč vZgojo ih drugi Odlični sportUiki iž LjUbljane. Vsi govori ko izzveneli v n&čljonainem duhu. Odposlane so bile tudi bhZOjavke Nj. Vel. kralju jCU g. mihistlru za telesno vzgojo, godba jč ZaTgraia celo državno himno In »HOj Slovani« ali v dvorani ni bito tte kraljeve slike in m državne zastave, pne pa so se vat govori in godba prenašali (»Otom radija, da bi imel široki SVet 10 posebno oblasti ja najboljše ftiUenje 0 Uafcijo-namem podvigu delavskega športa pod patronažam intmrhacijonaihlh marksistov rudarskih revirjev. GOspdd predrtdhik O. O., ki je ob enem prtdrtdftik »DeidvskOga dOifta« ih bo-(foči rtpaa, M čutil potrebe, da bi ob taki prireditvi Odredil HVetsitt državne trobojnice in namestitev krtljOVe klike V tOkalib, kjer se je prereditev vršila. Mi športnikom ne od- Imamo podIjetfa, ICl uuulru/0 ch)W(D6j *apadufafa pa Itkljuitto tufa imozemtkm mbH rekamo dobre volje, nasprotno, mi jim jo priznamo, vendar se bodo morali odreči marksističnemu vartištvu, ako llOčrtjo, da borite mogli verovati V njih iskrenost. V spOrt-rtih orgahizacijah jO potrebna smotrena na-čijbnalria vzgoja, Ri jo pa ne bodo dobili od marksistično orientiranih voditeljev, ki se jih poslužujejo le kot sredstvo v dosego svojih ciljev, ki pa nimajo s športom nič skupnega. Ježica 0 RDEČEM KRIŽU NA JEŽICI Po vsej državi bo prihodnji teden organiziran »Teden Rdečega križa«. Občinski odbor te organizacije na Ježici priredi v okviru tega »Tedna« akademijo in povorko rta domače pokopališče ter mašo in molitve za padle Vojake in govOt g. Bonača. Teh prireditev pa se večina tukajšnjih Organizacij ne udeleži, dasi je bila na nje vabljena. Tudi občinska uprava ne sodeluje in mi še posebej pozivamo tudi vse nacionalne ljudi v Občini Ježica, da naj sicer podpirajo cilje Rdečega križa, a da naj v domačem kraju bojkotirajo vsako delo sedanjega občinskega odbora Rdečega križa. S tem hočemo pokazati tudi javno, da kot nacionalisti ne spadamo k štafaži takim nacionalnim organizacijam, ki niso hotele podpisati svoječasne vdanostne spomenice Nj. Vel. kralju. To nočemo tem raje, ker so v odboru občinske organizacije RK še vedno oni isti ljudje, ki so odklonili kralju vdanostni podpis. Da, gospodje, slepomišenja mora biti konec! Mi ne damo -razvodeneti naših nacionalnih čuvstev s tem, da se mešamo z Vami, nego mi hočemo naše vrste še bolj izkristalizirati, da bo za vsakega hetnogoče, mešati nas z Vami. Vi hočete, da potegnemo črto pozabljenja preko bližnje preteklosti. Ali mi lahko izhajamo tudi brez te črte, posebno še, ker smo prepričani, da bi vfeljali samo za to nedeljo, dokler nas namreč rabite za svojo povorko. 0 posebnostih našega RK smo doslej prizanesljivo molčali, a 'Od3lej pa hočemo delati na tein, da z obilno spremembo občinske organizacije RK poskušamo kar najtemeljiteje oprati s te organizacije sramoto, ki je na njej obvisela zlasti z njenim ravnanjem ob vdanostnem podpisu. Hočemo, da bo naš Rdeči križ pristopen vsemu narodu-, pristopen ne le v članstvo, marveč tudi v vodstvo Rdečega križa. Mi ne bomo trpeli, da imajo izključno besedo v tako nacionalni organizaciji kot je Rdeči križ, le taki, ki so samo toliko časa nacionalni, dokler se vozi mimo njih general Živkovič, da si s hinavskim poklonom pred njim po možnosti pridobe kako politično ugodnost! Mi hočemo brezpogojtthe nacio-liste. Proti občinskemu odbOru Rdečega križa bomo nehali nastopati šele takrat, kadar bo-md tudi v njegovem iskrenem ravnanju našli brezpogojno nacionalnost. Rečemo pa, da naš od srca veseli možat nacionalen nastop občinske uprave, Sokola, Streljačke družine, Zore in šole, ki so v duhu teh naših izvajanj, torej nacionalno popolnoma utemeljeno odklonile vsak stik s sedanjim občinskim odborom Rdečega križa na Ježici. Na nedeljskem. sporedu je tudi slavnost ob spomeniku padlih Vojakov v Stožicah. Če je naš Rdeči križ organizacija vse občine, pripada istočasno tudi slavje onim padlim vojakom, ki imajo švOj apomeiiik pri Sv. Petru v Ljubljahi in na Črnučah. Čemu prote-žirati ravno one ž Ježice? Nacionalne organizacije pa res nimajo nacionalnega razloga, da ob tem spomeniku postavljajo vence. Tudi mislijo, da jim ni treba vršiti dolžnosti, ki v spominjanju padlih vojakov pripgdajo poleg že Omenjenih predvsem še njih svojcem in sovaščanom. J. K. Op. uredništva. Dopis je prekasno dospel. Radi aktualnosti ga danes priobčujemo. Prekmurje V zadnjem času prinaša »Dohod« prav pogoste dopise tudi iz Prekmurja. Ti dopisi izražajo po Večirtl pritožbe in ugotavljajo razne nepravilnosti. Namen dopisov pa je bil in je prozoren in stremi za tem, da se Ugotovljene nepravilnosti — odpravijo. O kakih »de-nuncijaciha« ne more biti za razsodhega človeka govora, zakaj za. vsakim člankih] stojita ne-le odgovorni uredniki, temveč tudi tozadevni dopisnik, ki jamči moralno in materialno za resničnost eventuelnih obdojžitev. Tako smo v dopisu pod »Opazke« z dne 4. avgusta t. 1. ugotovili, da nima Banov, seme nogojska postaja v Beltincih do danes šte napisne deske in prosili merodajne faktorje, da nam raztolmačijo ta. nedoslatek. Toda naše čakanje je ostalo le čakanje in se. nikakor noče izpremeniti v dočak&nje, Zakaj? Mčnda si mislijo prizadeti: Kaj more pni mali »Pohod« ljudem; oziroma »gospodi«, ki razpolaga z vsem in tudi z denarjem! Saj le «denar je sveta gospodar!» Mi pa se držimo pravila: »Kdor molči, soglaša!« Kriku SESTANEK SERCI J E OMLADINE No videm-^KRSKo Dne 15. 1. m. se je yršil ožji sestanek naših omladincev, Včlanjenih v omladinšketti odseku krajevne organizacije NO v Krškem. Ker je bilo na razpolago premalo Časa za obvestitev Članstva, hiso mogli Sestanku prisostvovati vsi oirtladinci, toda vkljub temu se jih je zbralo lepo število. Sestanek je Otvoril in vodil starešina sekcije br. Stupaf DUšan, ki je najprej pozdravil navzočnega delegata iz Ljubljane br. Sancina Borisa in predsednika krajevne organizacije br. ing. Dinka Cerjaka. Omenil je nejasnost, ki vlada med članstvom v pogledih na razde aktuelne probleme, ha struje, ki se pojavljajo in sploh na naše javho življenje-. Takoj zh njim je prevzel besedo br. Sancin Boris, ki je v daljšem poročilu podal v Obrisih stališče NO, posebno pa Omladine napram raznim aktuelnim vprašanjem. Zatem je prešel na samo organizacijo omladine, govoril o novem pravilniku in smernicah, ki se jih bo sedanji komisarijat Banovinskega starešinstva držal v bodočem letu. Glavne sile bo vodstvo Omladine posvetilo njeni vzgoji, posebno pa takozvani državljanski vzgoji, kajti v tem pogledu je današnja mlada generacija zelo neorijentirana, ne ve kam bi in kaj bi. Zato je treba tu vnesti neko jasnost, vsposobiti je treba vsakega mladega človeka, da bo mislil sam s svojo glavo in kot tak potem lahko zavzel stališče napram vsem vprašanjem, ki se mu bodo strtvljala na njegovi poti. Po referatu se je razvila krajša debata, v katero je po* segel br. Dinko Cerjak in Dušan Stupar, Na stavljena vprašanja so dobili Od strani d e 10* j gata zadovoljujoče odgovore in s tem je bil prvi del sestanka zaključen. Zatem pa se je prešlo na reševanje raznih manj pomembnih sekcijskih zadev, ki so se vse rešile v duhu enotnosti in solidarnosti, ki je vel iz vseh razgovorov in sklepov. Ob pozni liri je brat Dušan Stupaf zaključil sestanek s pozivom na nadaljnjo delo po žačeti poti. Sestanek je pokazal in dokazal, da je to res ena najboljših trenotrto morda trtdi najodličnejša naša sekcija. To je pokazalo vse njeno dosedanje delovanje. Tudi prireditev, ki se je Vršila naslednjega dne, t. j. v nedeljo popoldne, je dokazala, da more ih sme NO tu pričakovati dober plod iž semena, ki ga je Vsejala. NAS POKRET Sluibene vesti Sfedišhi OdbriV Narodne Odbrane v Beogradu je potrdil z dopisom ht\ 3328 Od 13. t. m. na UšnoVi pravil čl. 8 stavek II Oblastni uprt vini ih nadzorni odbor v Ljubljani izvoljen na skupščini dne 24. junija t. 1. v sledeči sfestaVi: EksekUtiva: Predsednik: br. Čephder Josip, odvetnik; podpredsednik: Kokol j Franjo, trgOv.; tajnik: Matelič MirOsldv, trgovec; blagajnik: Kobentar Frahce, industr. uradhik. Vsi v Ljubljani. Upravni Odbor: Dr. Ahčin Marjan, zdrdvhik — zdravniški odsek; Brnčič Matko, šel ufada za agr. ref. — gospodarski odsek; Čugmus Josif, direktor drž. železnic — gospodarski odsek; Dr. Dular Milan, direktor Ljubljanske* ga velesejma — Akcija Svoji k Svojim; Jamnik Aloji, dipl. agr. — kmetijski odsek; Kosec Filip, hain. Nar. gled. — prireditveni odsek; Kušar Janež, žel. uradnik —• socijalni odsek; Ing. Lindtner Mirko, šef kem. inst. Hig. žav. — inženjerski odsek; Mlekuž Vekoslav, učitelj — prosvetno-kulturni odsek; Dr, Reya Oskar, šef meteor. ŽOV. — tiskovni odsek; Zastopnik ban. star. ONO — omladin-ski odsek. Vsi v Ljubljani. Nadzorni odbOr: Predsednik: Deržič Ivan, načelnik drž. žel. v Ljubljani; delovodja: Dežela Viktor, žel. uradnik v Ljubljani; preglfednik: Lipnik Janko, diMn. mojster V LjhMjahi; . ., čhini: Bulc Eranjo, industrijah Mirna; Ing. Cerjak Dinko, šumski referent, Krško; ing. Ivanovič ivo, uradnik TPD, Trbovlje; Ing. Kokalj ŽdenkO, Uradhik ZdrUž. pap., VeVče; Kolar FranjO, šolski Upravitelj, Pečica ob Savi; Žvan Andrej, učitelj, SloV. Javornik. LJUBLJANA - MEsTb Predsednik: dT. Lulik Ivah, odvetnik, Ljubljana, Frančiškanska 4; podpredsednik: Sterhfkar Mitih, blagajnik mestne hranilnice, Ljubljana, Dalmatinova 13; tajnik: Ing. Bal-tinč Franjo, Uradnik Higienskega zavoda, Ljubljana, Gajeva 5; blagajnik;. Roš Boris, monopolni uradnik, Ljubljana, Resljeva 27; odborniki: dh Alujevič. Branko, uradnik GUZD, Ljubljana, Miklošičeva 20» dr. Bohm Ludovik, univerzitetni profesor, Ljubljana, Ttfrševa 17; dr. Jug Stanko, novinar, Ljubljani, Gradišče TO; Pposenc Ivan, priv^tm uradnik, Ljubljana, Miklošičeva 13; Rabič Viktor, bančni uradnik, Ljubljana, Miklošičeva 38. .. . . . Nadzorni odbor- Kobentar Franee, ind. uradnih. Ljubljana. Tvrševa 1/b; Slamic La-voktav, uradnik D. %, Ljubljaha, Marijin trg 3, ZAGORJE Predsednik: FihteingeC OghičsiaV, kbVa-ški mojster, Sfelendrtrtč; pOdpCčdsedhik: MrrtUh IAvostaV, trgbrtfe, Zhgdrje: tajnik- KošmCrf Vittfeb, učitelj, Zagorje; blagajnik: KOpflva Trtn, Učitelj, Zhgofjb; odborniki': Bteiweiš Franc, tfgbVec W pOsešthik, Izlake; Klun FrtAce, učitelj, ZagorjC; ProsehC IvkU, rudniški nanteščehec, Loke. NadžOrni Odbof: Babic Milan, strelni mojster, Loke; Bifolla Gvidort, ihdustrijateC, Zagorje; Levštik Janke, šolski upravitelj, Za* gofje. PRESERJE PRI LJUBLJANI Predsednik: Košir Franc, pos., Ratnnik, podpredsednik; Krašovčfc Franc; tajnik: Hladnik Anton, pos. sih, Kamnik; blag.: Umek Aiitort, tesar, Pfeserje; odborhik: Tcgdj Matija, Dol. Brezovica. Nadzorni odbor: Gfditta Lovro, Makšvcc Ivan in Šuštaršič Nace. LJUBLJANA, SV. JAKOB - TRNOVO - BARJE Predsednik: Brtčič Matko, šef Urada l& agr. ref.; I. podpredsednik; Vrbinc Ivan srn posestnik; II. podpredsednik: Kalc Jakoh, zid. mojster; Ul. podpredsednik: Kalin Drago, posestnik; I. tajnik: Gregorič Milah, uradnik OUZD; II. tajnik: Žitnik Franc, železu-uradnik; I. blagajnik: Dermota Josip, nj11!.' mehanik; II. blagajnik: Vlah Franc, kurjač, odbornik: Skubic Jakob, preglednik v p-i vs iz Ljubljane. d' Nadzor-ni odbor: predsednik: Štrukelj Albert, žel. uradnik; Glinšek Ivan, služite!]* Plečko Tomo, laborant, Pogačnik Matko, knji" goveški mojster; Škraba Janez, kovaški mojster; vsi iz Ljubljane. BLANCA Predsednik: Penko Miško, žel, uradnik; Blanca; podpredsednik: Tavš Jelko, šolski upravitelj. Sv. Anton; tajnik: Rihter Janko, prom. uradnik, Blanca; blagajnik: Kavar J?" nez, učitelj, Sv. Anton; odbornika: Pečane Boris, šolski upravitelj, Studenec; Senič*1 Ivan, zidar, Čanje. VSEM STRELSKIM DRUŽINAM! Ljubljansko strelsko okrožje priredi ? tlneb 5., 6. in 7. oktobra 1934 banovinsko tekmo za vse »Strelske družine Dravske banovine«, oziroma strelska okrožja, ki se nab