PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 100 (9405) TRST, sreda, 28. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Saragat poudarja, da se noce osamiti iz okvira levice ter zavrača poskuse obnavljanja centrizma - V petek zaključek diskusije - Bodo zahtevali glasovanje o zaupnici ? (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 27. — Sklep socialdemokratov je izbil sodu dno. PSDI je ftamreč sklenila, da se bo v primeru glasovanja o zaupnici Morovi vladi vzdržala in tako spremenila svojo prvotno podporo. Dejansko je .* lem odpadla zadnja možnost, na katero so računale desnice v KD, “a bi se izognile razpustu zbornic in fovim volitvam. Doroteje!, Fanfani sianec Speranza po seji predsedstva ■n drugi so namreč v vodstvu KD ---------'---ktv TefnAoc- •’lili, naj bi po odstopu Morove vlade sestavili novo koalicijo s •strankami, ki bi na to pristale» in Prečno imenovali centristično koali-ciio med KD, PRI, PSDI in PLI, ali Vsai s socialdemokrati in liberalci, Slede na to, da so republikanci po-Jrdili, da ne bodo spremenili svolga stališča in se bodo vzdržali ° ^upnici. «Pogrebni govor» lastni vladi bo •Moro prebral jutri zvečer, ob 19. bri. Govoril bo o stikih s stranka-Mr za premostitev krize, o gospodarskem položaju, javnem redu. Na koncu bo, zgolj zaradi formalnosti, Pozval parlament, naj se upre perspektivi predčasnih volitev. parlamentarne skupine KD. Istočasno pa so agencije poročale o pripravah KD v Milanu, ki že izbira svoje kandidate za parlament. Kdo naj sploh verjame temu poskusu z vračanja odgovornosti? Ali ni prav KD tista, ki je razbila dogovore o splavu in odklonila predloge levičarskih strank za «sporazum v sili», da pi se z dejanji zares izognili perspektivi predčasnih volitev? To so, v bistvu, teme posegov komunističnih in socialističnih poslancev med parlamentarno debato. Načelniki skupin so se že sporazumeli, da se bo debata zaključila že v četrtek zvečer. Za vsako stranko bo govoril po en predstavnik (za KPI je napovedal svoj poseg Pajet-y «Nočemo, da bi ostal še najmanj-1 ta), medtem ko bosta za PLI govo-Sl dvom o tej zadevi: kdor želi no- j r^a dva: Quillen m Malagodi. Ve volitve, naj jasno pove,» je še Potek razprave je dejansko že včeraj ponavljal demokristjanski po-1 vnaprej določen. Pač pa so možna DANES SEM PREISKOVALNE KOMISIJE Ključ škandala Lockheed v ZDA Sen. Church napovedal izročitev popolne dokumentacije zainteresiranim vladam RlM, 27. — Parlamentarna preiskovalna komisija se bo jutri se-saala kar dvakrat: zjutraj in popoldne. Na dnevnem redu so zelo •azna vprašanja, saj morajo člani komisije ( ki so te dni premora izkoristili za preučevanje «ameriških kktov») sestaviti osnutek vprašanj, k' jih nameravajo postaviti pričam ZDA, kamor bodo odpotovali verjetno prve dni maja. Komisija bo Zasliševala tudi ameriškega kiparja Wasser Housa, ki je bil do pred kratkim predsednik fantomatične Posredniške družbe «Tezorefo», skozi katero se je stekla glavnina podkupnin ameriške letalske tovarne •Lockheed» za nakup njenih letal •Hercules 130» v Italiji. Wasser ttouse se več dni mudi v Rimu in ”s. časnikarjem že povedal, da ne *;lsli spregovoriti, saj zanika vse, • el° svoj podpis na potrdilih o pre-denarja. 2 delom komisije je povezana tu-i1 Hbieriška misija šefa kabineta i-ahjanskega pravosodnega ministra onifacia. Brancaccio se namreč že . rugi dan mudi v Združenih državah . Pogovarja s predstavniki ameri-e§a pravosodnega ministrstva. za natančno definicijo okvirov P 'stojnosti komisije, ki bi odpoto-aia y Washington in obliki zasli-g Vab.i prič. Minister Bonifacio je r snikarjem izjavil, da še ne ve za .zultate tega potovanja, vendar mu . Brancaccio poročal po telefonu Se to noč. pa gotovo pozitivno dejstvo, ^ mo katerega Brancaccio ne bo rari ’ PMaza «komisije Church» (u-, b° podkomisije ameriškega par-,) jbbbta o delu multinacionalnih .Uzb), ki je oddala pravosodnemu «Ustrstvu ZDA vso dokumentaci-n “ Primeru Lockheed. Doslej so gi.Hb’aà dal; Italiji na razpolago ve-Qd 9el dokumentacije, a ne vsega. . tudi zmešnjava in težavno Iskanie krivcev. Pro.0 ÌSÌja Church» je izrecno za-str^t ameriško pravosodno mini-lju v°> naj dodatno in popolno do-i’anì tac^° izr°či «vsem zainteresi-do l?1'7nac*am>>' Videli bomo, če bo-že h -izročili to dokumentacijo rai l' Brancacciu ali pa jo bo mo-valn ^khtevati italijanska preisko-ZDa& Ì0rbisiia. ko bo dopotovala v imel kakorkoli že, jasno je, da je sia„„„pij?v Predsednik komisije po-do VC .Cbatelli, ko je dejal, da boki K' Ameriki lahko opravili delo, tre|i mesecih. ne Utegnm V PrSn!Z^učeno- da J6 tudi to bilo prav et razgovora med italijanskim in n °, m ministrom Bonifaciom jem o dnik(>m komisije Castelli-sta ' s ° srečanju sta izjavila, da «Proc(^„Lgl,aVnem Pogovarjala o Okr Uralmh vprašanjih». . vlada ^ - Preiskovalne komisije in • b^rzlicna politična dejavnost to, rta sPekulacije. Gre namreč za kornki;„S1- s?c*ai nekateri člani la ; ,naj ki hkrati obravnava-As in rj skandale; Lockheed, AN cev v," .kbPbine naftnih industrij-' zahtevl1in1Zk jačeno- da Usti. ki to 8redovan°’ 1.acunaj° na možnost po-anja in sporazumevanja med političnimi silami, ki so vpldtene v vsakega izmed teh primerov. Znano je, da je škandal ANAS močnp izsiljevalno sredstvo . proti socialistom, medtem ko so v podkupovanje petrolejskih družb vpletene vse stranke bivše levosredinske koalicije. «New York Times» objavlja izjavo družbe «Lockheed», ki je v svoji dvoumnosti izredno resna in zanimiva. Lockheed namreč trdi, da je «plačala politične stranke», ne pa predsednikov vlade. Takoj nato pa dodaja, da je «odklonila zahtevam po podkupninah v času, ko je skušala prodati Italiji letala Orion P-3». V tem stavku pa je dejanska «mina», saj je čas, ko naj bi iz Italije «zahtevali» podkupnine tisti, ko je vladi predsedoval Giovanni Leone. Kot znano ni Leonejeva vlada kupila Lockheedovih letal Orion P-3 in je nabavila francoska. presenečenja na koncu. Če bodo nekateri krogi želeli še bolj zaostriti odnose, lahko zahtevajo razpravo o zaupnici vladi. To lahko teoretično zahteva tudi en sam poslanec, ali vsaj ena skupina. Rezultat glasovanja bi bil jasen, saj bi zaupnico vladi dali samo demokristjani, medtem ko so liberalci neodločeni, a njihovi glasovi niso odločilni. KPI in PSI bosta glasovali proti, PRI in PSDI pa se bosta vzdržali. . V takem primeru Moru ne preostaja drugega, kot da sporoči parlamentu svoj odstop. Levica tega, iskreno povedano, he mara, saj so tako komunisti, predvsem pa socialisti bili mnenja, naj vlada nadaljuje s svojim delom kljub volilni kampanji, da bo v državi delal vsaj eden izmed oblastvenih organov in se spoprijemal vsaj z najnujnejšimi gospodarskimi in drugimi socialnimi vprašanji. Tajništvo PSDI se je sestalo v popoldanskih urah. Predlog, naj bi se socialdemokrati vzdržali je dal sen. Saragat, ki je dejal, da bi zaupnica PSDI Morovi vladi «osamila socialdemokrate od ostale levice in jo spravila v položaj, ki ni njen». To je pozneje potrdil član tajništva Romita, ki je dejal, da se socialdemokrati nočejo preveč razločevati od socialistov in ostale levice, odločno tudi odklanjajo vsako vračanje k centrizmu. Istočasno so se v Vili Camilluccia sestali voditelji KD: Zaccagnini, Moro, Fanfani z načelnikoma skupin Piccolijem in Bartolomeijem. Zaccagnini je dejal, da nasprotuje zamenjavi vladne večine v parlamentu. Zatem pa so razpravljali o zadržanju krščanskih demokratov med diskusijo v parlamentu. O tem bodo še razpravljali na nočni seji poslanskih skupin KD in takoj po poročilu Alda Mora v zbornici, jutrii zvečer. Za četrtek so medtem skoraj vse stranke sklicale seje svojih vodstev, da ocenijo Morov govor. Vsekakor so vsi prepričani, da bo Leone .moral v soboto, ali najkasneje v ponedeljek, podpisati odlok o razpustu zbornic. Razen če ne bo demokristjanom uspelo speljati kak trik, da bi volitve odložili vsaj do jeseni, kot bi — po nekaterih govo- PRVE VOLITVE PO 30 LETIH VOJNE DREVI BO MORO POROČAL PARLAMENTU _ PSDI UMAKNILA PODPORO Volivci potrdili voljo MOROVI ENOBARVNI VLADIpo zdruiM Vietama HANOI, 27. — V Vietnamu šteje jo glasove, ki jih je prebivalstvo oddalo kandidatom za izvolitev skupne ustavodajne skupščine, s katero se dejansko začenja tudi formalna združitev vietnamskega naroda v eno samo državo. Naloga skupščine, ki bo štela 492 članov (polovica «severnim» polovica «južnim» Vietnamcem) bo izdelati ustavo, določiti prestolnico (verjetno bo Hanoi) in zastavo. Z izvolitvijo skupščine in novih organov združene vietnamske države bo prenehala obstajati tudi začasna revolucionarna vlada za Južni Vietnam, ki si je prav zato nadela ime «začasna». Volilno pravico so imeli vsi prebivalci, z izjemo manjšega števila bivših kolaboracionistov na Jugu. ZRV je namreč v enem letu od osvoboditve Saigona izpeljala akcijo «narodne sprave» in prevzgoje bivših Thieujevih policistov, častnikov in funkcionarjev. Vsi ti so prejeli volilno pravico, izjemo predstavlja le 10 odst. najbolj zakrknjenih med njimi. Na severu države, v bivši DR Vietnama, so glasovali za kandidate enotne liste, čeprav je bilo število kandidatov znatno večje od števila izvoljenih in so torej med njimi izbirali. Na Jugu pa sta predstavili svoji listi dve «stranki»: Osvobodilna fronta, ki jo vodijo komunisti in pa «tretja sila», pod geslom «Zavezništva demokratičnih in pacifističnih sil», v kateri so tudi katoličani in budisti. Dokončni izidi glasovanj še niso znani, vendar ni dvoma, da je vietnamski narod v prvih svobodnih volitvah po 30 letih vojne in tuje okupacije, pokazal popolno podporo novemu sistemu in potrdil zgodovinsko in zakoreninjeno težnjo vseh Vietnamcev po enotni državi, brez iz tujine vsiljenih meja na 17. vzporedniku. Prva poročila iz severnega dela države potrjujejo, da so največje število glasov prejeli voditelji partije in države: Le Duan (tajnik KP Vietnama, ki je po rodu iz južnih predelov), nato podpredsednik republike DRV Ngujen Long Bang in premier Pham Van Dong. Na Jugu je doslej največ glasov (97 odst.) prejela zunanja ministrica revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh, ki ne pripada nobeni stranki, nato predsednik osvobodilne fronte Ngujen Huu Tho, tajnik južnega dela KP Pham Hung. 91 odst. je prejel priletni general Tran Van Tra, strateški genij vietnamske gverile Volilni sistem je potrdil tudi novo družbeno ureditev, ki poganja globoke korenine v vietnamske zgodovinske tradicije. Prva upravna enota je namreč «solidarnostna celica», ki sestoji iz desetih razširjenih družin. Vsaka izmed teh družinskih skupnosti ima svojega delegata v okraju in mestnem okrožju in pokrajini. Odbori teh enot so tudi določili kandidature za volitve iz vrst obeh «strank», ki sta se pa medsebojno povezali s skupnimi listami. AFRIŠKA TURNEJA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TftJNIKA KISSINCEB OBLJUBIL POMOČ AFBIŠKI VEČINI V BOBEZIJI ZDA bodo prispevale tudi k uresničitvi gospodarskega načrta v državah južne in srednje Afrike - Zanimanje za neodvisnost Namibije Kissinger je na svoji poti po Afriki obiskal tudi Tanzanijo. Na sliki ga vidimo na ljudskem shodu v El Salamu skupno s predsednikom Niererejem. ricah tudi želeli. CANDIDA CURZI PARIZ, 27. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je prispel danes popoldne na tridnevni uradni obisk v Francijo. Jutri bo ha kosilu pri francoskem predsedniku Giscardu D’Estaingu. Na letališču v Parizu ga je sprejel francoski zunanji minister. Ob prihodu je Gromiko izjavil, da je prepričan, da bo mednarodno popuščanje napetosti napravilo v bližnji prihodnosti velike korake naprej. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PORTUGALSKEM OCENJUJEJO VOLILNE IZIDE Socialisti so včeraj ponovno izjavili da bodo sestavili manjšinsko vlado RP Portugalske poziva na sestavo levičarske vlade - Desnica za «veliko koalicijo» LIZBONA, 27. — Vse politične stranke danes ugodno ocenjujejo volilne izide in se pripravljajo na sestavo nove vlade. Socialistična stranka, ki je dobila relativno večino glasov in 106 poslancev v novem parlamentu, pravi, da ne bo sestavila vlade z nobeno drugo politično silo. Soares je danes na zborovanju ponovno poudaril, da bodo socialisti sami sestavili vlado in vladni program. Po izjavah Soaresa in pisanju socialističnih časnikov, bo socialistična stranka sestavila manjšinsko vlado s programom, ki naj «utrdi demokracijo in okrepi gospodarstvo». Soares je danes poudaril, da je treba «rešiti gospodarsko vprašanje, če se hoče rešiti tudi država». Dodal je, da je treba ustvariti boljše in pravičnejše socialne pogoje, zagotoviti demokratsko disciplino in omejiti v stvarne meje delavske zahteve. Na nekatere pripombe o podob- J , -J šef kabineta italijanskega pravosodnega ministrstva dr. Brancaccio na razgovoru z ameriškimi kolegi. Brancaccio skuša ugladiti pot preiskovalni komisiji, ki se bo morala v ZDA seznaniti s popobio dokumentacijo o škandalu Lockheed. (Telefoto ANSA) ........................................................................................................................... Moro bo drevi prebral zbornici poročilo o politični krizi in s tem tudi «pogrebni govor» lastni vladi. Tej so medtem umaknili podporo tudi socialdemokrati in tako onemogočili spletke desnice KD, ki je nanje računala za izsiljevanje z možnostjo centristične vlade. Saragat je izrecno poudaril, da se noče izolirati iz okvira levice. Predvidoma se bo parlamentarna razprava o Morovem poročilu zaključila v petek, vendar ni še znano, ali bodo glasovali o zaupnici vladi. To zahteva desnica, medtem ko levičarske stranke želijo, da vlada ohrani svojo oblast in tudi med volilno kampanjo rešuje vsaj najnujnejše socialne in gospodarske probleme. Dr. Brancaccio, šef kabineta i-talijanskega pravosodnega ministra, se mudi v ZDA in Skuša izgladiti pot preiskovalni komis:ji, ki bi morala dopotovati v Wa- shington in se seznaniti s popolno dokumentacijo o škandalu Lockheed. Na razpolago jo izrecno daje sen. Church. Medtem pa je uprava tovarne Lockheed izjavila, da je «prejela zahteve po podkupninah v času, ko je Italiji ponudila letala Orion P-3». Kot znano je ta letala zavrnila Leonejeva vljda v avgustu 1968. Volilni izidi na Portugalskem so pokazali, da obstaja možnost sestave levičarske vlade, saj i-mata socialistična in komunistična partija absolutno večino v parlamentu. Na to pozivajo komunisti. Včeraj pa je Soares ponovno poudaril, da bo socialistična stranka dala pobudo za sestavo manjšin- ske vlade s programom, ki naj začne reševati gospodarska vprašanja in omogoči pravičnejšo socialno politiko. ZDA so se odločile, da spremenijo svojo dosedanjo sovražno politiko do afriških držav, ki so si izbojevale neodvisnost po drugi svetovni vojni. Kissinger je sedaj prvič na potovanju po državah južne in srednje Afrike. Najprej je obiskal Kenijo, nato Tanzanijo in Zambijo. Iz Lusake je včeraj odpotoval v Zaire. V Tanzaniji je imel govor, v katerem je ponudil pomoč ZDA za čimprejšnjo vzpostavitev oblasti a-friškega prebivalstva v Rodeziji in za popolno odpravo rasističnih režimov. Kissinger je obširno govoril o potrebi po uskladitvi načrtov za razvoj prizadetih držav in dejal, da se bodo ZDA zavzele tudi za čimprejšnjo neodvisnost Namibije, ki je sedaj pod upravo Južne Afrike. nosti njegovega programa z Allende-jevim režimom v Čilu, je Soareg dejal: «Kot nisem bil Kerenski, tako ne bom Allende. Preprečili smo Prago in preprečili bomo čile.» Po drugi strani pa je komunistična partija objavila sporočilo, v katerem pravi, da no bili z volitvami napravljeni odločujoči koraki na poti utrditve demokratičnega režima v državi. Komunistična partija obžaluje, da je prišlo v nekaterih krajih do močnih pritiskov, ustrahovanja in nasilja reakcionarnih sil med vo lilno kampanjo in poudarja, da je komunistična partija, kot edina vladna stranka, povečala svoje glasove in število mest v parlamentu, kar pomeni, da dobiva vedno večjo podporo na industrijskih področjih in na področjih agrarne reforme. Volilni cilj komunistične partije, pravi sporočilo, je preprečiti sestavo desničarske večine in omogočiti levo večino. Ta cilj je bil dosežen. Zato je sedaj potrebno uresničiti levo večino. Komunistična partija je pripravljena proučiti vse možnosti, ki naj pripeljejo do sestave parlamentarne večine in do levičarske vlade. Poleg tega KP Portugalske dodaja, da se strinja z ohranitvijo sedanje začasne vlade do predsedniških volitev. Drugačnega mnenja pa je Demokratska ljudska stranka (socialdemokratska politična organizacija), ki je dobila 24 odst. glasov in je začela že pritiskati za sestavo sredinske vlade. Zato so danes sporočili, da bo ta stranka v prihodnjih dneh odločala v nadaljnjem sodelovanju v začasni vladi, v kateri so tudi komunisti. Voditelj PPD Francisco Sa Car-neiro je na tiskovni konferenci izjavil, «da volilni izidi zahtevajo sestavo vladne koalicije s socialistično stranko». Obenem je izjavil, da so proti vsakemu nadaljnjemu sodelovanju s komunistično partijo. Priznal pa je. da je sedaj malo možnosti za sestavo koalicijske vlade s socialisti, ki vztrajajo na stališču, da bodo sami vladali. Zaradi tega je PPD sklenila, da bo v najkrajšem času proučila, ali je še sploh možno njeno nadaljnje sodelovanje v sedanji začasni vladi, v kateri so tudi komunisti. Socialni demokratski center, se pravi desničarska katoliška organizacija, pa je. danes predlagala sestavo «velike koalicije» med PS, PPD in CDS, ki naj bi upravljala državo vsaj za prihodnji dve leti. ekranu», ali točneje, naj se radikalcem organizira v najkrajšem času enourno oddajo na prvem televizijskem kanalu v večernih urah, ko je število gledalcev na j več j e. Sedati je Pannelli odgovoril, da se mora nadzorna komisija za radiotelevizijsko službo držati zakonskih določil, po katerih ima «odbor za referendum o splavu» dostop k televizijskim « tribunam » mesec dni pred glasovanjem, se pravi v času volilne kampanje. Ker pa Pannello-va gladovna stavka razburja duhove bo o njegovih zahtevah odločala parlamentarna komisija na seji, ki jo je sklical jutri opoldne. Zdravstveno stanje Pannelle, ki že drugi dan ne zauživa več niti tekočin. se slabša iz dneva v dan. Njegov zdravnik trdi. da utegne umreti v roku petih, največ šestih dni. Trdi tudi, da se Pennella v kratkem ne bo mogel zaradi šibkosti premikati. LUSAKA, 27. — Kissinger je danes zaključil obisk v Zambiji in odpotoval v Zaire, se pravi v četrto od sedmih afriških držav, ki jih bo obiskal na svojem 12-dnev-nem potovanju po Afriki. V Lusa-ki je imel Kissinger do sedaj najvažnejši govor, v katerem je postavil vprašanje rasističnih režimov v Rodeziji in v Južni Afriki ter zagotovil Afričanom vso podporo ZDA v boju za dosego oblasti večine v Rodeziji. skupnost na njeni strani in da želi, da bi čimprej prevzela oblast v svoji deželi. V svojem govoru je Kissinger zavzel zelo ostro stališče proti sedanjemu rodezijskemu režimu belcev in ga obtožil, da je glavni vzrok nestabilnosti in napetosti v južni Afriki. Ob tej priložnosti je Kissinger govoril tudi o položaju Namibije in izjavil, da so ZDA ugotovile «dobro voljo Južne Afrike», da da svoj prispevek za dosego čimprejšnje neod- Kissinger je v Lusaki poudaril, da visnosti te dežele. Namibija je bila so ZDA odločno ob strani večine v Rodeziji in da so že opomnile manjšinski xežim belcev, naj'ne pričakujejo nobene ameriške pomoči V spopadu z afriškim; državami in z osvobodilnimi gibanji. V tej zvezi je ameriški zunanji minister dejal, da bodo ZDA zaostrile sankcije proti Smithovemu režimu, sankcije, ki so jih napovedali Združeni narodi, a jih ZDA do sedaj niso spoštovale. Govor o novi politiki ZDA do afriških držav je Kissinger imel v rezidenci zambijskega predsednika Ka-unde v Lusaki po večurnem pogovoru med državnikoma. Velik del svojega govora je posvetil Rodeziji in se je zato najprej skliceval na predlog, ki ga je nedavno dal bivši britanski zunanji minister Calla-ghan, da je treba neodvisnost.Rodezije doseči v roku dveh let po neposrednih pogovorih med prizadetimi in predati takoj oblast večini. Kissinger je dejal, da se popolnoma strinja s tem predlogom, obenem pa je pripomnil, da mora rodezijska večina razuméti da je mednarodna iiiiiiiiiiiiiuim mm miiiiEiiiii im mn mn tiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiit milili iiiii!!iiiiiiiih immimii n minili CIPRSKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU Danes začetek pogovorov o utrditvi sodelovanja Hristofidis in Minti bosta govorila tudi o pripravah za konferenco neuvrščenih v Colomba Gladovna stavka Pannelle za dostop radikalcev k TV RIM, 27. - Poslanca Sedati (KD) in Finocchiaro (PSI), ki zastopata prvi komisijo za nadzorstvo nad RAI - TV, drugi pa upravni svet radiotelevizijske ustanove sta se srečala z radikalnim voditeljem Marconi Pannello, ki že več dni uprizarja gladovno stavko in zahteva, naj se radikalcem ter gibanju za priznanje svobode splava dopusti «k (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Ciprski zunanji minister Joanis Hristofidis je popoldne prispel na dvodnevni • uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. • Na beograjskem letališču ga je sprejel in pozdravil njegov gostitelj, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Zunanji minister Hristofidis je pred odhodom iz Nikozije izjavil, da so odnosi med Ciprom in Jugoslavijo «zelo tesni in zelo prijateljski ter zasnovani na načelih neuvrščenosti». Poudaril je, da ima Jugoslavija zelo konstruktivno in pozitivno vlogo v iskanju pravične ciprske rešitve na načelih neuvrščenosti, kot je to zapisano v ustreznih resolucijah združenih narodov. «Jugoslovanski predsednik Tito je v najbolj kritičnih trenutkih za Ciper dokazal, da je iskren prijatelj naše države in ne-omahljiv,bojevnik za svobodo in pravico». je tudi naglasil ciprski zunanji minister Hristofidis. Za svoj obisk v Jugoslaviji pa je dejal, da pričakuje, da bo še bolj okrepil obstoječe prijateljske odnose med državama. Ena izrited pomembnih .tem jugo slovansko - ciprskih zunanjeministrskih pogovorov v Beogradu bodo priprave na peti summit neuvrščenih avgusta letos v Colombu. V zvezi s tem je Hristofidis pred odhodom v Beograd izjavil, da se bo po njegovem mnenju gibanje neuvrščenosti na tej konferenci okrepilo. Dejal je tudi, da neuvrščeni svet lahko igra zelo pomembno vlogo v iskanju miroljubne rešitve za Ciper, in sicer uporabljajoč vso svojo moralno moč tako v mednarodnih organizacijah, kot so združeni narodi, kakor tudi zunaj njih. Zunanja ministra Miloš Minic in Joanis Hristofidis bosta jutri začela politične pogovore. Poleg priprav na konferenco v Colombu in drugih aktualnih mednarodnih vprašanj bosta obravnavala tudi razvoj jugoslovansko-ciprskih odnosov in sodelovanja. VLADO BARABAŠ Sporazum med španskimi demokratskimi sindikati MADRID, 27. — Tri španske sindikalne organizacije so danes podpisale enotni sporazum. Ta dogodek so v Madridu označili za zelo važnega za špansko sindikalno gibanje v zadnjih 40 letih. Prva važna pobuda treh sindikalnih organizacij bo enoten nastop na splesni stavki gradbincev, ki bo 29. in 30. aprila. Sindikalni voditelji pričakujejo, da bo stavkalo najmanj pol milijona delavcev proti vladi, ki noče spoštovati sporazumov, ki so bili v zadnjih mesecih doseženi v posameznih podjetjih. Tej prvi veliki enotni pobudi bo sledila druga, demonstrativna pobuda, praznovanje 1. maja. svoj čas nemška kolonija in je bila po prvi svetovni vojni izročerp v varstvo Južni Afriki. Po drugCsve-tovni vojni pa je Južna Afrika skušala Namibijo vključiti v svoje državne meje, kar pa so ji združeni narodi preprečili. Leta 1966 je glavna skupščina OZN odvzela Južni A-friki mandat. Kljub temu pa je režim v Pretoriji zasedel Namibijo. Ameriški državni tajnik je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljevanja rasistične politike v J. Afriki, o-benem pa je pripomnil, da imajo tamkajšnji belci pravico, da ostanejo na ozemlju, kjer živijo, češ da so «zgodovinsko» že postali «afriški narod». Izrazil je željo, da bi tudi na tem področju čimprej prišlo do pomiritve in da bi bila enkrat za vselej odpravljena rasna diskriminacija. Kissinger je izjavil, da bi Južna Afrika lahko dokazala svojo zavzetost za afriške stvari, če bi se obvezala, da bo prepričala Smithov režim v Rodeziji, naj v najkrajšem času prepusti oblast večinskemu a-friškemu prebivalstvu. Zato je Hanry Kissinger obljubil pomoč vsem državam, ki mejijo z Rodezijo in ki jim uveljavitev sankcij proti rasistični Rodeziji povzroča gospodarsko škodo. ZDA bodo dale večjo denarno pomoč Mozambiku. Poleg tega je obljubil, da bodo ZDA z zavzetostjo proučile vprašanje pomoči beguncem, ki so bežali iz Rodezije. V uvodu svojega govora je Kissin-_ger dejal, da je prišel v Afriko, da bi dokazal, da so vprašanja Afrike, «vprašanja sodobne družbe» Pri tem je dodal, da je kolonialistično obdobje v Afriki stvar preteklosti. V tej zvezi je poudaril, da «vsaka razprava o dosedanjem ameriškem zanemarjanju Afrike ne more prinesti nobene korsti»..in da je važno le to, da je treba Afriki pomagati, da uresniči stvaren program, kar ji ZDA sedaj ponujajo. V tej zvezi je Kissinger izjavil, da ZDA upajo, da bodo lahko potrojile pomoč za razvoj južne in srednje Afrike v prihodnjih treh letih. Zato je Kissinger izrazil žpljo, da bi pospešili programe o tehničnem usposabljanju predvsem beguncev iz Namibije in Zimbambwe ter jih pripravili, da bodo v prihodnosti kos upravljanju svoje neodvisne dežele. Povedal je tudi, da so ZDA pripravljene sodelovati pri splošnem razvoju Afrike in pri njenem načrtovanju s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo ameriški sateliti. Poleg tega bo Washington zaprosil svetovno banko, naj se cktivno udeleži pri naporih za izgradnjo sodobnega prometnega omrežja v južni Afriki. Ameriški državni tajnik se je danes v Lusaki sestal z voditeljem rodezijskih nacionalistov Nkonom in ga seznanil s pred lo-v ZDA za rešitev krize na bivšem britanskem ozemlju. Britanska vlada je izrazila zadovoljstvo zaradi Kissingerjevega posredovanja za rešitev vprašanja Rodezije, o čemer je govoril zunanji minister Callaghan v zbornici. V Sa-lisburj’ju pa so sporočili, da je premier rasistične vlade Smith izjavil, da bodo vključili v sedanjo vlado «deset predstavnikov afriškega prebivalstva». Obenem pa je Smith kritiziral Kissingerjeve izjave o Rodeziji. TRŽAŠKI DNEVNIK - '"-V '■ l k1 ■ v •• 4 SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Politična napetost v Italiji in položaj slovenske manjšine Kritična ocena razpustitve tržaškega antifašističnega odbora Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je v ponedeljek obravnaval italijanski politični položaj, gospodarska in socialna nasprotja, ki prihajajo vedno burneje do izraza v italijanski družbi, politično krizo ter verjetne predčasne volitve. Ugotovljena je bila tesna povezava s krajevnim položajem tako na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine, kot še zlasti v pokrajinah, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost, katere položaj in pravice so tesno povezane s splošnim demokratičnim napredkom v državi. Izvršni odbor je tudi preučil nekatere možne volilne perspektive z vidika izvolitve demokratičnih predstavnikov ter ratifikacije osimskega sporazuma in dosego globalne zakonske zaščite. V tej zvezi je bil govor tudi o važnosti ustreznega slovenskega poslanca, ki je bil že dosedaj izvoljen na kandidatni listi KPI kar bo še zlasti važno v razdobju uzakonitve sporazumov in naporov za zakonsko zaščito ter o vlogi slovenskih glasov pri verjetnih političnih volitvah. Izvršni odbor Slovenake kulturo gospodarske Zveze je nato kritično ocenil prenehanje delovanja antifašističnega odbora, o čemer je poročal tajnik zveze Darij Cupin, ki je tudi poročal o celotnem postopku v zvezi z ustanovitvijo občinskega odbora za uveljavitev ustave in vrednot odporništva, v katerem naj bi SKGZ imela samo posvetovalni glas. Ta groba diskriminacija je doslej že dvakrat bila na dnevnem redu seje izvršnega odbora in je Zveza poslala tržaškemu županu Spacciniju ter vsem strankam u-stavnega loka protestno pismo. V okviru živahne dejavnosti v Beneški Sloveniji in v okviru bene-čanskih kulturnih dnevov, je bila pretekli petek v špetru okrogla miza, katere se je udeležilo pet predstavnikov političnih strank, ki so obrazložili svoje poglede na narodnostni položaj v videmski pokrajini. V tej zvezi je bil ugotovljen določen napredek pri stališčih, toda tudi nevarnosti ločevanja Slovencev treh pokrajin. Predsednik društva «Ivan Trinko» dr. Viljem Černo se je nato zadržal ob zasedanju glavnega odbora kulturnega društva «I-van Trinko» ter o naporih, da se doseže tesnejša povezava vseh kulturnih in drugih društev. Gorazd Vesel je govoril o gradnji Kulturnega doma v Gorici, izvršni odbor je nato razpravljal še o slovenskem šolskem okraju. njene učinkovitejše povezanosti z družbeno stvarnostjo, glede odnosov s komunistično partijo pa potrjuje linijo «soočanja», ki zavrača frontalno kontrapozicijo, pa tudi vsakršen kompromis. Tajništvo PSI o položaju na tržaškem sedežu RAI Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke je na svoji zadnji seji preučilo položaj na tržaškem sedežu RAI po vstopu v veljavo zakona o reformi radiotelevizijske ustanove. Tajništvo PSI je ugotovilo nujnost, da se tudi v naši deželi ustanovi radiotelevizijski deželni odbor, ki mu po reformi pritičejo važne funkcije nadzorstva nad popolnostjo informacije. Govor je bil tudi o vprašanju pomanjkanja osebja, ki je postalo toliko bolj pereče zaradi novih nalog, ki jih mora tržaški sedež RAI prevzeti po reformi. Po mnenju socialističnega tajništva bi morali razpoložljiva mesta podeliti na osnovi rednih natečajev, da bi preprečili pojave klientelizma, do katerih, je prišlo tudi v zadnjem času, predvsem s strani krščanske demokracije in Slovenske skupnosti. Zadnji dnevi procesa o Rižarni Danes govori javni tožilec Proces o Rižarni, ki se je začel pred tržaškim porotnim sodiščem 16. februarja, gre h koncu. Sodna razprava se bo nadaljevala danes ob 9.30 in bo govoril javni tožilec dr. Coassin. Za njim bosta govorila branilca odv. Padovani in cdv. Filograna, zaključni govor v imenu kolegija odvetnikov, ki zastopajo prizadete stranke, pa bo imel sen. Terracini. Zaključek procesa bi moral torej biti najkasneje v petek. Danes občni zbor Sindikata slov. šole Odbor Sindikata slovenske šole sklicuje danes, 28. aprila ob 9. uri občni zbor v Mali dvorani Kulturnega doma. Na dnevnem redu bodo poročila tajnika, blagajnika in drugih referentov, nadzornega odbora in razsodišča; sledila bo raz-rešnica odboru in volitve. Odbor priporoča članom, naj se gotovo in točno udeležijo občnega zbora. 1., 2. in 3. MAJA Zaprt generalni konzulat SFRJ Urad; generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v soboto, 1., nedeljo, 2. in ponedeljek, 3. maja, zaprti zaradi državnih praznikov. NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobrena vrsta sprememb gradbenega pravilnika Občinski odbor osvojil nekatere spremi, njevalne predloge svetovalca Coste (KPI) Tržaški občinski svet je na svoji sinočnji seji, posvečeni povečini tekočim upravnim vprašanjem, odobril vrsto sprememb občinskega gradbenega pravilnika. Osnutek sprememb je pripravil odbornik De Luca, ki je v svojem poročilu občinskemu svetu poudaril, da je namen sprememb predvsem pospešiti doslej precej zapleteno proceduro izdajanja gradbenih dovoljenj. Tako na primer ena izmed novih določil predvideva možnost vnašanja manjših sprememb že odobrenega načrta, ne da bi bilo za to potrebno novo dovoljenje, pač pa le vizum. Med razpravo je svetovalec KPI Costa predlagal, da bi v osnutek občinskega odbora vnesli še nekatere spremembe, ki jih je občinski odbor — po kratki prekinitvi seje za potrebna posvetovanja — osvojil. Sprememba gradbenega pravilnika je bila nato odobrena z glasovi vseh strank, medtem ko se je vzdržal samo bivši republikanec Gasparini. Občinski svet je nato odobril še najem treh posojil. Prvo posojilo, v višini 275 milijonov lir, bo služilo za financiranje pogodbe z družbo Montubi, drugo, za eno milijardo in 80 milijonov, za nakup zemljišč in njihovo urbanizacijo, tretje pa, za iiiuiiiimiiiiiiiif m unii .............. PRIPRAVLJA SE NOV UDAREC TRŽAŠKEMU GOSPODARSTVU? Negotova usoda obratov CMI razburja delavce in sindikate Bivša delavnica žerjavov bo zaradi staranja strojev in pomanjkanja investicij v kratkem prisiljena opustiti dosedanjo proizvodnjo z visoko tehnološko vsebino 400 milijonov lir, za dokončanje del za občinski vodovod. Glasovanje o četrtem posojilu za 137 milijonov lir za financiranje priprave načrta za novo gledališče v Ul. Giustiniano je bilo na zahtevo komunistične svetovalske skupine odloženo na eno prihodnjih sej. Na začetku seje je odbornik De Luca v odgovor na razna svetovalska vprašanja zagotovil, da internata «San Giusto» ne bodo zaprli, kot je pred kratkim zagrozil predsednik občinske podporne ustanove. Izvoljeno novo deželno vodstvo RD Pod predsedstvom deželnega tajnika Tonuttija se je v prejšnjih dneh sestal deželni odbor krščanske demokracije, da bi imenoval novega upravnega tajnika stranke in novo deželno vodstvo. Za upravnega tajnika je bil potrjen Tržačan dr. Giuseppe Pangher, v novo vodstvo pa so bili izvoljeni Biasutti, Ennio in Silvano Antonini, Braida, Capalozza, D’Andrea, De Luca, Masutto, Roncone in Spagnol, ki pripadajo Zac-cagninijevi struji, Augelli, Tombesi in Zanon za listo «rinnovamento» ter andreottijevec Sergio Fabiani. Vi-demčan Adriano Biasutti je b:l nato izvoljen za namestnika deželnega tajnika. Sam Biasutti je predložil politični dokument, ki je bil po obširni razpravi odobren s 36 glasovi, medtem ko se je 11 članov deželnega odbora vzdržalo glasovanja. Odobreni dokument potrjuje nuj- Proces obubožanja tržaškega gospodarstva se žal nadaljuje. Kaže, da so sedaj na vrsti tržaški obrati genovske CMI (bivše «Ponti e gru»), ki je bilo nekoč — in bi še danes lahko bilo — avantgardno podjetje na področju velikih strojev za dviganje in premikanje blaga. Toda z uresničevanjem načrta CIPE so se začele težave, ko je bilo tržaško podjetje priključeno genovskemu, vodstvo podjetja pa ni kazalo nobene volje, da bi zajamčilo dotedanjo proizvodnjo. Stroji so se starali, medtem ko je visoko specializirana delovna sila ostala neizkoriščena. Celo sama Finmeccanica, v okviru katere deluje CMI, se je na primef obračala na zasebna podjetja za lastno potrebo žerjavov. Prav tako je tržaško pristanišče s pretvezo vsedržavnih licitacij naročevalo žerjave drugje, namesto da bi se poslužilo krajevnih obratov. Medtem pa je število zaposlenih delavcev padlo za okrog 70 enot, saj niso več nadomeščali delavcev, ki so odhajali v pokoj ali na druga delovna mesta. Do važnega premika je prišlo poleti 1974, ko so sindikati in vodstvo Finmeccanice podpisali sporazum, ki je zagotavljal tržaški CMI nadaljnje proizvajanje električnih in hidravličnih premičnih žerjavov, poleg tega pa še pomožnih naprav za ladje. Sporazum je predvideval tudi prvo investicijo, ki naj bi znašala okrog 500 milijonov in kateri bi morale seveda slediti druge. Sporazum pa je v bistvu ostal le na papirju. V zadnjih dveh letih je bila produkcija v bistvu omejena na manj važne izdelke z majhno tehnološko vsebino, medtem ko so žerja- nost globoke prenovitve stranke in •aiilltMi»iuaiiiiillilllilliiiilllliiiiiiiiiumi>iiiu»iii>iiiiniuiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiilliiiiiiiil V OKVIRU SPLOŠNEGA NAČRTA JAVNIH PREVOZOV F PRIPRAVI DEŽELNI NAČRT ZA AVTOBUSE Načrt med drugim predvideva nakup 200 novih vozil V pričakovanju vsedržavnega načrta za avtobuse, katerega priprave pa so trenutno v zastoju zaradi finančnih težav, je deželna uprava Furlamje-Julijske krajine sklenila izdelati svoj načrt za avtobuse, ki naj bi ga vključili v splošni deželni načrt za prevoze. Nekatere značilnosti tega načrta, pa tudi splošnega položaja prevozov z avtobusi v naši deželi, so bile orisane na seji deželnega odbora za koordinacijo prevozov, ki je bila v ponedeljek v našem mestu po predsedstvom deželnega odbornika za prevoze Cociannija. Cocianni je v svojem uvodnem poročilu med drugim poudaril, da je celotni sektor javnih prevozov trenutno v zelo delikatni prehodni fazi. zaradi česar je toliko bolj nujno učinkovito načrtovanje, ki naj zasleduje jasne vnaprej določene cilje. Deželni odbornik je tudi povedal, da je dežela od leta 1972 do danes s skupnim izdatkom ene mi lijarde in 740 milijonov lir prispevala k nakupu 175 novih avtobusov. Z novim štiriletnim načrtom pa je dežela dala na razpolago nadaljnje 3 milijarde in 441 milijonov lir, ki bodo omogočili nakup drugih 200 avtobusov najnovejšega tipa. Iz odbornikovega poročila izhaja tudi, da trenutno kroži po cestah naše dežele 888 avtobusov za prevoz oseb, od katerih 555 na mestnih progah in 333 na izvenmestnih. Od teh avtobusov je 351 (povečini na mestnih progah) v javni upravi, 537 pa v zasebni. Poročilo o nekaterih aspektih tega sektorja je na omenjeni seji podal inž. Rovina, ki je med drugim avtobusov. Trenutno kroži namreč v naši deželi kar 20 vrst mestnih avtobusov in 33 vrst izvenmestnih, kar povzroča težave predvsem pri vzdrževanju in popravilih. Odbor za koordinacijo prevozov bo nadaljeval razpravo o načrtu za avtobuse na prihodnji seji. Obsojen vročekrvni mladenič iz Rarlette Tržaško kazensko sodišče je včeraj po hitrem postopku sodilo 25-letnemu Giuseppeju Sardaru iz Barlette, ki je v noči med velikonočno nedeljo in ponedeljkom napadel in ranil mladega Tržačana. V nedeljo zvečer so štirje Tržačani stopili iz restavracije na hipodromu pri Montebellu, za njimi pa je zapustil -lokal Sardaro, ki je zaposlen v kobilarni na hipodromu. Eden ob Tržačanov, 20-letni Enrico Casertano, je zaklical prijateljem «pojdimo domov» z rimski naglasom, to pa je razjezilo Sardara, ki je imel oponašanje južnjaškega naglasa za žalitev. Sprva se je začel prerekati, nato pa nenadoma povlekel iz žepa nož in dvakrat zabodel Casertana v prsi. Na srečo je nož zadel ob rebra in mladenič ni utrpel hujših poškodb, Sardara so tedaj karabinjerji aretirali, včeraj pa so mu sodili zaradi povzročitve telesnih poškodb in nedovoljene nošnje orožja. Sodišče (predsednik Vi-salli, prisednika Moscato in Vecchioni, državni tožilec Tavella) ga je spoznalo za krivega in ga obso dilo na 3 mesece zapora, mesec dni poudaril potrebo po poenotenju vrst pripora in 40.000 lir globe. ve delali v Genovi ali pa v zasebnih podjetjih, ki so v zadnjih letih zrasla kot gobe po dežju, kar po drugi strani dokazuje, da je povpraševanje na tem sektorju še vedno močno in da se celo razvija. V tem času je bilo naloženih 350 milijonov lir, ki so jih porabili samo za popravila prostorov in za nakup enega samega svedra, ki predstavlja edini novi stroj, ki si ga je podjetje priskrbelo v zadnjih dveh letih. Pač pa so iz Genove pošiljali v Trst že zastarele stroje, ki povečini niso bili za nobeno rabo. Visoko kvalificirani delavci so se tako znašli v položaju, da so se uWarjSir"s pleskanjem tovarniških prostorov, saj v bistvu niso imeli drqgega dgla. Stroji pa se medtem ■ starajo, • tako1- da v kratkem času obrati ne bodo več sposobni, da bi delali ogromne žerjave, kot so jih nekoč. Nujno je torej, da se delavci sprašujejo, kakšno usodo čaka podjetje. Vsiljuje se namreč dvom, da hočejo pristojne oblasti prepustiti tovarno samo sebi in jo prisiliti k počasnemu hiranju. Delavcem so sicer zagotovili ohranitev delovnega mesta in plačo, toda jasno je, da bi tržaško gospodarstvo na ta način utrpelo novo škodo. Da bi to preprečili, so predstavniki pokrajinskih sindikalnih tajništev in tovarniškega sveta posegli v preteklih tednih na deželni upravi, kjer jih je sprejel predstavnik deželnega odbornika Stopperja, in na tržaškem županstvu včeraj pa so sklicali tiskovno konferenco, da bi seznanili širšo javnost s položajem v tovarni in z nevarnostjo, ki ji grozi. Prav v teh dneh so v Rimu v teku razgovori o usodi ne samo tržaške in genovske CMI, pač pa tudi vseh tovarn tega sektorja. Določeno razjasnitev si sindikalisti in delavci pričakujejo od srečanja, ki bo prav danes v Rimu na sedežu Intersinda, ko bi moralo vodstvo Finmeccanice dati jasne odgovore glede funkcije, ki naj jo v bodoče imajo tržaški obrati CMI. Konzulta za Novo mitnico predlaga ustanovitev šolskega sveta za Slovence Prejšnji teden se je sestala rajonska konzulta za območje Novega mesta in Nove mitnice. Razpravljali so o ustanovitvi šolskih okrajev. Konzulta se strinja s predlogom, da se celotno pokrajinsko o-zemlje razdeli v tri šolske okraje. V tem smislu bi se morali zavzeti tako občina, kakor pokrajina, da pride do čimprejšnje ustanovitve okrajev. Nadalje se konzulta zavzema za globalno zaščito slovenske manjšine v Trstu. V ta namen, naj bi se krajevne uprave (občina in pokrajina) pozanimale da se ustanovi poseben samoupravni šolski svet za območje dežele. Ta organ naj bi se Ukvarjal s posebnimi vprašanji slovenskih šol. Njegovo mnenje pa bi bilo obvezujoče za šolske okraje o vprašanjih slovenskega šolstva. Številni protesti zaradi zvišanja cene kruha zato sprašuje župana, ali ne namerava posredovati pri pokrajinskem odboru za cene, da se ohrani nespremenjena vsaj cena tistih vrst kruha, ki jih nadzira pokrajinski odbor za cene. Monfalcon tudi zahteva, naj se začnejo posvetovanja med peki, izvoljenimi sveti in sindikalnimi zastopništvi, na katerih naj bi razpravljali prav o zahtevah pekov po zvišanju cene kruha. Tudi sindikat UIL je včeraj izdal tiskovno poročilo, v katerem obsoja zvišanje cen kruha. V PETEK, 30. APRILA Spominska svečanost v Rarkovljah V petek, 30. aprila, bo na pokopališču v Barkovljah spominska svečanost v počastitev padlih za svobodo. Po polaganju vencev in recitacijah bosta govorila dr. Marijan Gregorič in Bruno Grego, predsedoval pa bo Stanko Pertot, predsednik krajevnega antifašističnega odbora in bivši interniranec. Udeleženci svečanosti bodo nato v sprevodu nesli venec na kraj usmrtitve junaka Marija Matjašiča - Milana. Dr. Mitja Bitežnik v Slovenskem klubu O reformi družinskega prava Dr. Mitja Bitežnik je gotovo eden izmed najstarejših članov Slovenskega kluba. V tem in v zanimivosti problematike, ki jo odpira reforma družinskega prava — o njej je namreč govoril — je iskati vzrok živahnega in sproščenega razgovora, ki je sledil samemu predavanju. Vprašanj, na katera iščemo odgovora in nasveta, je vsekakor veliko, saj reforma tako ali drugače prizadene vsakogar od nas, za vsa pa predavatelj le ni našel zadovoljivega odgovora, ker gre pač za stvari, ki v praksi še niso bile preverjene in marsikdaj to nujno morajo biti. Dr. Bitežnik je najprej analiziral bistvene aspekte reforme, ki usklajuje družinsko pravo z ustavnimi načeli in opravlja dosedanji podrejeni položaj žene v zakonu ter izenačuje nezakonskega otroka z zakonskimi. Septembra sprejeti zakon obsega 240 členov, predavatelj pa se je seveda omejil le na prikaz najpomembnejših, se pravi predvsem tistih, ki so v radikalnem nasprotju z dosedanjimi. Posebno pozornost je posvetil do ločbam, ki urejajo rodbinsko pravo in primerno poudaril zakonodajalčevo voljo, da se odpravi tudi pojem tako «moževe» kot «očetove oblasti». Gre za nedvoumno zmago ženk v boju za emancipacijo, še pomembnejše pa sp spremembe glede premoženjskega prava in kot posledica vsega tega tudi spremembe dednega prava. Svoje predavanje je dr. Bitežnik zaključil z ugotovitvijo, da je reforma sama še preveč sveža, da bi lahko z gotovostjo napovedali, kako se bo obnesla, da pa je ena redkih reform, ki jo je italijanski parlament v zadnjem času izdelal kot celoto. Zanimiv večer je zaključila, kot smo povedali, živahna razprava. Drevi sestanek konzulte za zahodni Kras Danes ob 20.30 se bo sestala na Proseku rajonska konzulta za območje zahodnega Krasa. Razpravlja" li bodo o splošnem regulacijsikem načrtu ter o šolskih okrajih. Urnik trgovin ob prvomajskih praznikih Združenje trgovcev iz tržaške pokrajine obvešča, da bodo trgovine na Tržaškem ob skorajšnjih praznikih poslovale po naslednjem urniku: Danes, 28. aprila — Trgovine, ki so po navadi ob sredah popoldne zaprte (trgovine z živili, drogerije in cvetličarne) bodo lahko poslovale tudi popoldne. Sobota, 1. maja — Vse trgovine bodo zaprte. Nedelja, 2. maja — Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo poslovale od 7.40 do 13. ure in cvetljičarn. ki bodo lahko odprte od 8. do 13. ure. Ponedeljek, 3. maja — Vse trgovine (z raznim blagom, z izdelanimi oblačili, tekstilom, živili, drogerije in cvetličarne) bodo lahko poslovale dopoldne in popoldne. llllllllll■llllfl!flllllllllllllllllllll m um |||||•f||||||||||||||||HIII>■J|||||||1]|||t mn im iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZANIMIVO ZBOROVANJE V AVDITORIJU Zaščitijo naj se najemniki in stopi na prste špekulantom Sindikat SUNIA bo poslal parlamentu peticijo Podražitev kruha je vzbudila val protestov v našem mestu. Tako je občinski svetovalec KPI Fausto Monfalcon poslal županu Spacciniju pismeno vprašanje, v katerem opozarja, da predstavlja podražitev kruha nov udarec predvsem za manj premožnejše prebivalce, kajti gre za podražitev nujno potrebnega živila. Monfalcon meni, da se mora občinska u-prava zanimati za to vprašanje in Izredno zanimivo zborovanje je bilo sinoči v Avditoriju. Govorila sta vsedržavni tajnik sindikata SUNIA Aldo Tozzetti in Carlo Pitocco za ustanovo APAIES - AGLI. Aldo Tozzetto je številnemu občinstvu, prevladovali so žal upokojenci, orisal vladno politiko glede gradnje ljudskih stanovanj, ki je pripeljala do današnjega katastrofalnega položaja na tem področju. Podčrtal je nato, kako si sindikat SUNIA prizadeva, da bi dokončno prišlo do poštene zakonske ureditve stanarin. Predvsem naj bi parlament sprejel take ukrepe, ki bi zaščitili najemnika in malega lastnika, medtem, ko bi moral obračunati s špekulanti. Osnova za nov pristop k reševanju gradnje ljudskih stanovanj pa je zakon 865. Dne 30. junija poteče rok, do katerega so bile blokirane stanarine, in najverjetneje je, da bodo blokado ponovno podaljšali, kakor se je to zgodilo že večkrat v povojnem času. Potrebno je vsekakor, da se tako zavlačevanje prepreči. SUNIA je s svojim delom uspela že v tem, da so se zganile razne stranke in predložile parlamentu zakonske osnutke. Trenutno so v parlamentu štirje o-snutki (Osnutek KPI, osnutek grupe poslancev KD, osnutek grupe poslancev PSI, osnutek, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo). Najslabši je seveda osnutek, ki ga je predložila KD, ki v bistvu zagovarja popolno liberalizacijo stanarin. Dokaj meglen je osnutek, ki ga je predložila vlada, medtem, ko se osnutka levičarskih strank približujeta predlogu, peticiji, ki jo bo SUNIA posredovala parlamentu v začetku junija. Zbiranje podpisov, treba jih je milijon, se je že začelo. Sindikat predlaga, naj bi za osnovo vzeli katastrski dohodek, ki bi ga s posebnim ključem revalvirali. S tem bi se stare stanarine nekoliko povišale. Stanarine za stanovanja, zgrajena v letih 1965-72 bi ostale nespremenjene, medtem, ko bi se tiste za nova stanovanja zelo znižale. Seveda bi se morale vzporedno ustanoviti tudi posebne občinske, v večjih mestih pa rajonske komisije, v katerih bi bili zastopniki občine, najemnikov in malih lastnikov stanovanj. Toda tudi tako bi bili nekateri sloji, zlasti upokojenci, preveč prizadeti. Za najemnike, ki imajo manj od 2,5 milijona lir dohodka letno, ne bi smela stanarina presegati 15 odstotkov prejemkov. Razliko naj bi krila država iz posebnega fonda. Sredstva za to pa bi črpala iz davka, ki bi ga zaračunali velikim družbam in posameznikom, ki so trideset let nekontrolirano bogateli na račun manj premožnih slojev. Uspel nastop mladih flavtistov iz Vidma Kot smo najavili pred dnevi, je bil v sredo, 21. t.m. v dvorani Glasbene malice koncert mladih flavtistov iz Vidma. Nastop je privabil lepo število ljubiteljev tega instrumenta, saj je prava redkost, da se predstavi publiki skupina štirih flavt. Nastopajoči so vsi gojenci videmskega konservatorija «J. To-madini», kjer študirajo pri našem priznanem pedagogu in koncertistu prof. Mhošu Pahorju. Trije od nastopajočih: Giorgio Marcassi, Simonetta Pagani in Luisa Sella so tik pred diplomo, Mariarosa Trinci pa je v petem letniku. Za večino poslušalcev je bil tudi program prava novost, čeprav so avtorji predstavljenih skladb tudi znana imena klasične in sodobne glasbe. V začetku sporeda smo poslušali sonato v F-duru za tri flavte francoskega skladatelja 18. stoletja J. B. de Boismortiera. Po začetni negotovosti se je trio intonanč-no ujel in stilno dokaj ustrezno odigral pet stavkov te sonate. Sledil je Allegro in Menuet L. van Beethovna za dve flavti, skladba iz njegove mlajše dobe, ki pa že vsebuje značilnosti zrelejših let. Zatem so se flavtisti iz Vidma predstavili v polni zasedbi, in sicer v Nokturnu avstrijskega skladatelja 18. stoletja K. D. von Dittersdorfa za štiri flavte, še bolj kot v prejšnjih skladbah so tu pokazali lepo stopnjo mu-zikalnosti in tehnike. V drugem delu so bile na sporedu skladbe sodobnih skladateljev. Te nedvomno zahtevajo od izvajalca popolno obvladanje instrumenta, veliko spretnosti in smisla za frazira-nje ter barvitost glasu. Zgleda, da sodobni skladatelji hočejo izvabiti iz instrumenta res vse možnosti, ki jih ta lahko nudi. Posebno zanimiva je bila suita za dve flavti Vla-dimira Lovca, ki je doživela na tem večeru prvo javno izvedbo. Prijetno je izzvenel tudi Dialogo Angelico italijanskega skladatelja Goffreda Petrassija. Ob zaključku smo slišali še sedem plesov za štiri flavte skladatelja H. U. Staepsa, sedem krajših skladbic, ki ponazarjajo sedem različnih piskal. Lahko, rečemo, da je skupina videmskih flavtistov prijetno presenetila, saj enourni program ni utrujal. Nasprotno, če je kdo prisluhnil izvajanju z manjšo ali večjo skepso, se je moral ob tem koncertu prepričati, da kvartet flavt lahko odigra enako prijetno in dovršeno kot godalni kvartet ali druge komorne zasedbe. Nastopajočim lahko priznamo ob njihovem prvem javnem koncertu, da so se resno spoprijeli z glasbo in da imajo dobre pogoje, da se lahko uveljavijo. Seveda gre za njihov uspeh v veliki meri zasluga šoli prof. Pahorja. P. K. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Včeraj-danes Danes, SREDA, 28. aprila ŽIVAN Sonce vzide ob 4.57 in zatone ob 19.08 — Dolžina dneva 14.11 — Luna vzide ob 4.21 in zatone ob 18.24. Jutri, ČETRTEK, 29. aprila MARINA Yrreme včeraj: Najvišja temperatura 14,8 stopinje, najnižja 7,6, ob 19. uri 12,6 stopinje, zračni pritisk 1011,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, nebo 1/10 pooblačeno, vlaga 72-odstotna, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 73-letna Maria Tellini vd. Pitton, 95-letna Emilia Sulligoi vd. Catalan, 72-letna Antonia Hersich vd. Ronconi, 46-letna Annamaria Dubri-cich por. Paulina, 33-letni Silvano Krizmancic, 68-letna Romilda Desie-rio por. Fabič, 66-letna Giovanna Scabar vd. Recar, 66-Ietni Giuseppe Persoglia, 63-letna Teresa Boschin por. Stefani, 72-letna Maria Maier vd. Suzzio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFEsculapio, Ul. Roma 15; AI Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni. Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627. DOBRODOŠLICA DR. GIAMPORCARU Člani združenja živinozdravnikov tržaške pokrajine izrekajo dobrodošlico dr. Sergiu Giamporcaru, ki je 20. t.m. nastopil službo občinskega živi-nozdravnika in ravnatelja tržaške klavnice. Tatvina v zlatarni Včeraj zjutraj je poklical policijo Benito Benedetti iz Ul. Romagna 2, ki upravlja zlatarno v istem poslopju. Ko je zjutraj odšel z doma, je opazil, da so ponoči neznanci razbili izložbeno šipo in ukradli iz izložbe več obeskov in verižic v skupni vrednosti približno 700.000 lir. 3 A N C A Dl ' CR EDITO Dl TRIESTE f RŽ AŠKAKRED ITNA B À N K A I v : : ,S. P. A TEČAJI VALUT V MILANU DNE 27. 4. 1976 Ameriški dolar: debeli 888,— drobni 875.- Funt šterling 1620,— Švicarski frank 352,— Francoski frank 189,25 Belgijski frank 22,— Nemška marka 350.— Avstrijski šiling 48,75 Kanadski dolar 890.— Holandski florint 330,— Danska krona 147,— švedska krona 200.— Norveška krona 160,- Drahma: debeli 24,25 drobni 24,75 Dinar: debeli 47,- drobni 47,— MENJALNICA vseh tujih valut STALNO GLEDALIŠČE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE v sodelovanju STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Gostovanje ljubljanske Drame v gledališču Rossetti BERTOLT BRECHT - KURT WEILL OPERA ZA TRI GROŠE Prevod teksta; MATJAŽ ŠEKORANJA Prevod songov: JANKO MODER Režija: PETER LOTSCHAK Asistent režije in dramaturg: MATJAŽ ŠEKORANJA Scena in kostumi: GIAN MAURIZIO FERCIONI Vodja orkestra: ŽARKO PRINČIČ Glasbeno vodstvo: BRANE DEMŠAR, MARK WILKINSON, JELKA STRGARJEVA Plesni vložki: KSENIJA HRIBARJEVA JUTRI, 29. APRILA, OB 20.30 EDINA PREDSTAVA Abonenti tržaškega Teatra Stabile in Stalnega slovenskega gledališča imajo 50-odstotni popust. Mladina 1.000 lir — Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni - Pasaža Protti Gledališča Kino SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «BURKAŠKI MISTERIJ» v torek, 4. maja, ob 20. uri v AJDOVŠČINI (v okviru področnega srečanja gledaliških skupin Primorske). ROSSETTI Teatro stabile v sodelovanju Stalnega slovenskega gledališča. — Jutri, 29. aprila, edina predstava v Trstu Brechtove - Weillove «Opere za tri groše» v izvedbi ljubljanske Drame. Abonenti tržaškega Teatra stabile in Stalnega slovenskega gledališča imajo 50-odstotni popust. Mladina 1.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «Lontani da tutto: l’emigrazione friulana, storia e testimonianze». Po zamisli Furia Bordona z Nicom Pepejem. Anno Menichetti, Mimmom Lo Vecchioni, Elvio Dudine, Orazioni Bobbiom in Giovannijem Bo-gateem. Režija Nico Pepe, kostumi in scene Sergia D’Osma. Vstop izključno z vabili, ki so na razpolago pri tajništvu Teatra stabile in osrednji blagajni, Pasaža Protti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOUA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA Jutri, 29. aprila, ob 15.30. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja Jože Rode - Jože Vozny Ivan Cankar V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL Dramska lepljenka Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6 V petek 7. maja, ob 20.30 — premiera. V soboto, 8. maja, ob 20.30 — I. ponovitev. V nedeljo, 9. maja, ob 18. uri — II. ponovitev. V ponedeljek, 10. maja, ob 20. uri v kinodvorani v SEŽANI. Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja ob letošnji stoletnici rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja predavanje CANKARJEV POGLED NA JEZIK — JEZIK IN NAROD Predaval bo univerzitetni profesor dr. Franc Zadravec z ljubljanske univerze danes, 28. aprila, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Odbor NŠK LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Žavlje: tek 213-137; Milje: tek 271-124. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Gli amori di una bionda». Režiser Miloš Forman. Ariston Zaprto zaradi počitka. Jutri: 15.30—21.30 «Nashville». Barvni film režiserja Roberta Altmana. Mignon 16.00 «Relazione intima». Charlotte Rampling. Barvni film. Grattacielo 16.00 «L’Italia s’è rotta». Igrajo Mario Carotenuto. Duilio Del Prete, Alberto Lionello, Enrico Montesano, Franca Valeri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Apache». Barvni film-Igrata Cliff Potts. Harry Dean. Escelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod Izletom. Nazionale 15.30 Walt Disneyev film «Bambi». Eden 16.00 «Il secondo tragico Fan-tozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film-Aurora 16.30 «Io non credo a nessuno». Barvni film, v glavni vlogi igra Charles Bronson. Cristallo 16.00 «Gioco estremamente pericoloso». Igra: Burt Reynolds. Barvni film. Capito! 17.00 «Marcia trionfale». I§ra Franco Nero. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.30 «Una sera c’incontrammo». Igra: Johnny Dorelli. Moderno 16.00 «Il soldato di ventura»-Bud Spencer. Barvni film. Filedrammatico 16.30 «Gola profonda»-Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Kung-fu, l’arte di uccidere». Barvni film o karateju. Vittorio Veneto 16.30 «Conviene far bene l’amore». Igrata Christian D® Sica in Agostina Belli. Barvni film-Prepovedan mladini pod 18. letom-Radio 16.00 «Oxygen», slovenski film ' režišferja M. Klopčiča. Igrajo M-Braunek, S. Žigon in D. žegaraC-«Podobe neke mladosti» (L 19®). ' kratki" film. Astra 16.30 «Lo straniero senza u0-me». Glint Eastwood. Barvni film-Prepovedan mladini pod 18. leto®-Abbazia 16.00 «Banditi a Parigi»- f>re' povedan mladini pod 14. letom-Volta (Milje) 16.00 «Ventimila le®he sotto i mari». Barvni film, v ^ terem igrata vlogo Kirk Dougm in James Mason. Prosveta PD Vesna priredi v petek. 30. prila, ob 20.30 v Ljudskem òom^ «Prvomajsko proslavo». Program: ti Aljoše Žerjala ob odkritju spc®e ka padlim v NOB v Križu. < na zakonca Albina in Rugg®r yončka V njun spomin darujeta teti in Pepca 5000 lir za TPPZ.J^stu za ŠD Breg in 3000 lir za tre ledi. Namesto cvetja na grob R?26^^ čilnik daruje družina Stojan ^ viča 10.000 lir za Glasbeno mai 10.000 lir za Dijaško matico. Nenadoma je preminil naš dragi SILVAN KRIZMANČIČ Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glaVn bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev. v . - Neva» Žalostno vest sporočajo: zena mama Marija, brat Ignacij z . m Lučano in hčerko Kristijane, a tašča ter vsi sorodniki Boljunec, Trst, 28. aprila 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo) Priprave na prvomajsko slavje v Bazovici Partizanski pevski zbor se vneto Pripravlja na prvomajsko proslavo, ki bo v dneh 1. in 2. maja v Ba-zovici in pri kateri bodo poleg zbora samega sodelovali še godba na Pihala PTT iz Ljubljane, recitator-P SAG, ansambel «Kras» ter govor-niki Vsedržavne zveze partizanov Tpd I) ' OdPrta bo tudi razstava •iPPZ «Mi smo tu». Prireditveni prodor bo pri bazovskem «kalu», kjer Poteka v teh dneh mrzlično (na sliki) Prostovoljno delo za namestitev o-l plesišča, kioskov, vodovodne in ®lektrične napeljave, transparentov, rastav itd. Na delu so v izmenah j^>i člani zbora in orkestra, pa tudi kdo drug rad poprime za delo, da Po vse pravočasno nared in da bo Proslava kar najlepše uspela. Upaj-H10- da bo požrtvovalnim priredite-jem in udeležencem tudi vreme naklonjeno. V KINU RADIO Danes Klopčičev «Oxygen» Nadaljuje se, na pobudo Filmskega odseka Slovenske prosvetne zve-pregled filmov slovenskega režiserja Matjaža Klopčiča v kinematografu Radio (Ul. Rotonda 4, bli-u Ul. S. Michele). Predstave so vsako sredo ob 16., 18., 20. in 22. Pri; vsakdo se jih lahko udeleži, tako da kupi izkaznico za 500 lir, za naslednje predstave pa plača vstopnino prav tako 500 lir (ali pa abon-nia 2.000 lir za vse filme). Danes bomo lahko gledali Klopči-ev film iz leta 1970, «Oxygen», v katerem igrajo mlada in lepa Rojakinja Malgorzata Braunek, pa tevo Žigon, Dušica Žegarac, Drago jaga, Milena Zupančič, Tone: Slodnjak, Alenka Vipotnik, Marjana Bre-e J 'dr. Film je v izhodu soroden nrf j in°»’ kr smo j° gledali prejš-Ni teden, saj gre tudi tu za zgoden Političnega značaja, ki pa pola- doživet°rn°S*; prec*vsem na osebna rp^ri06? koncev pa se «Oxygen» zelo ‘‘knje od «Sedmine», saj gre za lipSUs Politične alegorije, postav-J ne v prihodnost. Torej nekakšen o ?nanstvenofantastiku družbenega st, ki si jo je Klopem zamislil b uPaj z Dimitrijem Ruplom. Zgod-ku P^1P°vecluJe 0 osamljenem oto-siln • mu ogroža napad krute vele-Uv ..ln avtomatizacije. Ko bi se ti rs i iri kila neodvisnost tega zri,.a - r^Snkljena. Mladina otoka se sp Uzu^e. v hipijevske skupine in Sr Poslužuje političnega teatra kot č ustva za odpor oblastem, ki ho-tinn ,ztlružitev otoka z večjim Kon-jjg..1}!0®. češ da bo tako otok moč-J >• V tem okviru se razvijajo do- ...tu živetja mladega poročenega para, ki se pridruži boju in ki ga prizadene nasilje. Protagonist izgubi ženo in pride v stik z drugo žensko. Tedaj pa se tudi družbena situacija naglo spreminja in razvija. Pred tem celovečernim filmom bomo lahko gledali kratki film «Podobe neke mladosti», s katerim je Klopčič leta 1966 obujal junaške začetke slovenske kinematografije. S. G. ' ■ ■ . ' '4 : » izdajanja abonmajskih izkaznic po znižanih cenah — je prejel vrsto priznanj. Leta 1961, ko je občina prevzela upravo openskega tramvaja. mu je župan Franzil podelil spominsko kolajno. Crevato je bil na Opčinah zelo priljubljen, čeprav ni bil domačin. Kot zanimivost naj navedemo, da je bil prav Crevato sprevodnik «el povero frenador» na tisti vožnji, 10. oktobra 1902, ko se je tramvaj prevrnil — na srečo brez hujših posledic. Umrl jc Andrea Crevato, najstarejši prebivalec Opčin Včeraj so na Opčinah pokopali skoraj 102 leti starega Andrea Cre-vata, ki je bil eden prvih uslužbencev podjetja, ki je upravljalo openski tramvaj. S tramvajem se je začel Crevato ukvarjati že zelo mlad, saj je sodeloval pri gradnji proge. Nato se je zaposlil kot sprevodnik in to službo je opravljal vse do u-pokojitve. Zaradi svoje navezanosti na delo — bil je tudi pobudnik Uradno potrjenih 24 novih zadrug Pristojni organi pri deželni u-pravi so v zadnjih tednih vključili v uradni seznam nadaljnjih 24 zadružnih organizacij. Hkrati s tem so zbrisali s seznama zadrugo «Triestina tabaccai» iz Trsta. Med novo vpisanimi zadrugami so tudi «Gruppo acquisti macellai isontini», «C. Export», «Coop. Me. C. So» iz Gorice, «Cooperativa viticoltori» in «Fidelis» iz Čedada, «Friulana» iz Krmina in «Olimpie» iz Trbiža. IIMIIIIIIIIIIIMIIIIimilllllllllHiHIllllIlilllllllMIHMIlllllIllinUHmMHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllIlIIJIlllllltIflll PO DOLGOLETNIH PRIZADEVANJIH Posojilnica v Nabrežini kmalu v novih prostorih Na nedeljskem občnem zboru poudarjen uspeh lanskega poslovanja Kmečka in obrtniška posojilnica v Nabrežini je imela v nedeljo dopoldne v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» svoj redni občni zbor. Na skupščini so člani pregledali delovanje posojilnice v lanskem letu in z zadovoljstvom ugotovili, da se je letni obračun zaključil s pozitivnim rezultatom, saj izkazuje bilanca na dan 31. decembra 1975 čisti dobiček v višini 2.414.453 lir. Letni promet posojilnice je znašal 1.180 milijonov lir, glavne postavke bilance pa izkazujejo naslednje stanje: v aktivi blagajne 19,5 mil., banke 410 mil., vrednostni papirji 166 mil., menična posojila 236 mil., hipotekarna posojila 205 mil., obrtniška in kmečka posojila 21 mil., eskompt menic 5 mil., posojila na tekoči račun 90 mil., razni dolžniki 11 mil., oprema 2 mil. in menice za inkaso 15 mil. lir, v pasivi redni in izredni rezervni skladi, vzajem-nostni sklad, sklad za razvrednote- lll"i"ii"ii,,l,i,lllll|||||||||||,||||||||||III|I||||II1M||llllll|lllllllil,llin,llii,,,l,iiiiiii(iliiiiIII,,lil ininng ^Pjevodji tovornega vlaka obtožena, da sta zakrivila nesrečo Zaključena preiskava o iztirjanju krzovlaka pri imhrežk-ski postaji V nesreči, ki se je pripetila 24. novembra 1972, je ena oseba izgubila življenje, deset pa je bilo ranjenih ^iskovalni sodnik dr. Gianfran-prei ?rm° J6 v ponedeljek zaključil ne„ .avo v zvezi s hudo železniško VemkC0’ ki se je pripetila 24. noje v pri Nabrežini. Tedaj cestn ■•ln’ nadvoza čez pokrajinsko pri t 1 -1 hczovlak Trst - Firence; vodiak1 je,Zgubil življenje stroje-°sebi brzov^aka Verardo Nanni, dve Mart.’1,P0!rittóni strojevodja Marino lici;« IT iu apuntat železniške po-težirn Fascluale Ciotti pa sta bili Že trfjeni' namesto nesreči so na ukaz d’Onnf ■ a državnega pravdnika dr. nega aret;irali strojevodjo tovor-Mester • a ^essandra Vecchiesa iz Senna n‘',1njeg°vega pomočnika Giuda (.fU^ azzuola, ki so ju osumili, vlak i zakrivila nesrečo. Tovorni s Prer-p--*51^13-^ z openske postaje nabre7ip!i1J° zamudo; na postaji pri so'vlai/18^6111 železniškem kržišču pred DriiwUSmerili na *lepi tir> še ^ena na Postajo pa je ru- naka7DK°Z?r^na na semaforju slednii c s^rojev°dji, da mu bo na-vlak ip emafor zapiral pot. Tovorni daljeval vožn^ nh P°Staj0' Ìn T je ip nJ°- Ub izvozu s postana semaf°^e.vodJa opazil zeleno luč orJu, ni pa pravočasno vi-korn,i'ki ^duja namenjena Vla- je V ri v?zn.i°- Ob izvozu s postana semE°'ievodja opazil zeleno luč del, da ■°r u’ n' pa pravočasno vi-korn, k; ?}ednja namenjena vla-njegnvi po glavnem tiru na Povečal kT1 strani- Zato je najprej vedel i^trost in šele, ko se je za-Bilo na -N naPake sunkovito zavrl, daljeval , Z-e PrePOzno. Vlak je na-sdovito tr-^°iZnj0 po slePem tiru in n^enia k- • v, .stroj za osuvanje ka-kaj vnzm, 1,11 tam ustavljen. Ne-tovornega vlaka je pri tem iztirilo in prvi vagon tovornega vlaka je «zavozil» na levi tir. Prav v tistem trenutku je po levem tiru privozil brzovlak; strojevodja je sicer v zadnjem trenutku zavrl, ni pa se mogel izogniti trčenju, pri katerem je, kot že rečeno, izgubil življenje. Dve osebi sta bili težko ranjeni, osem potnikov pa je zadobilo lažje poškodbe. Dr. Fermo v svoji obtožnici ugotavlja, da bi morala strojevodji tovornega vlaga voziti z mnogo manjšo hitrostjo, glede na to, da je rumena luč na prvem semaforju napovedovala, da bo pri naslednjem semaforju pot zaprta. Izredno slabi vremenski pogoji (nesreča se je pripetila v popolni temi ob deževnem ir vetrovnem vremenu) ne morejo biti opravičilo za opuščanje varnostnih ukrepov. Zato je dr. Fermo obtožil oba osumljenca, Vecchiesa in Collazuola, nenamerne povzročitve nesreče, nenamernega umora in nenamerne povzročitve telesnih poškodb. nje vrednostnih papirjev in sklad za rizike in izgube 17 mil., hranilne vloge in vloge na tekočih računih 1.112 mil., sklad za plačilo davkov 16,6 mil., razni upniki 23,3 mil. in sklad za odpravnine 4,8 mil. lir. Na skupščini je bilo poudarjeno, da je posojilnica tudi v lanskem letu vodila previdno politiko kar zadeva višino obrestnih mer, pri tem pa je uporabljala enotno merilo za vse kliente: za razliko od bančnih zavodov, ki so priznavali višje pasivne obrestne mere le nekaterim privilegiranim klientom, je posojilnica priznavala iste obresti vsem vlagateljem brez izjeme. Kar zadeva letni promet, so na občnem zboru z zadovoljstvom ugotovili, da so se denarne vloge v lanskem letu povečale za okrog 60 odst. v primeri z letom 1974, skupna vrednost dovoljenih posojil pa je narastla za 42 odst. Delovanje posojilnice se je občutno razširilo, tako da je bilo treba vzeti v službo še novega, tretjega uradnika. S povečanjem prometa pa postaja čedalje bolj akutno vprašanje novih prostorov. To vprašanje pa se je prav te dni končno premaknilo z mrtve točke: občinska uprava je pristala na to, da odstopi posojilnici prostore na nabrežinskem trgu, kjer so bile včasih Delavske zadruge. Predvidevajo, da se bodo dela za obnovitev lokalov lahko pričela v najkrajšem času. Na skupščini so posebej poudarili tudi dobre stike, ki jih imajo s Hranilnico in posojilnico na Opčinah, ki stalno pomaga nabrežinskemu zavodu s strokovnimi nasveti, pa tudi s tem, da mu daje na razpolago stroj za vodenje tekočih računov. POROČILO PREDSEDNIKA PROF. OSVALDA FERRARIJA Delo prometnega področja naj bo usmerjeno k razvoju prevozov Deželni zakon št. 47, okvirni državni zakon o prevozih ter sam statut so glavne postavke za nadaljnjo okrepitev prevozov • Tržaška občina obvešča, da 30. t.m. zapade rok za predložitev prošenj za suplentska mesta v otroških vrtcih v šolskem letu 1976-77. Učiteljice morajo do omenjenega dneva dostaviti na občino, soba št. 32 prošnjo s potrebnimi dokumenti. Pojasnila v zvezi s tem dajejo na občini, v šestem oddelku, soba št. 107. • Na pobudo urada za šolska vprašanja tržaške krščanske demokracije bo danes ob 18.30 v mali dvorani Rossettijevega gledališča posl. Carlo Buzzi, član šolske komisije poslanske zbornice, predaval o vprašanju reforme višje srednje šole. Predavanje ni namenjeno samo članom stranke, ampak tudi vsem, ki «se ideološko in kulturno prištevajo k demokratičnim katoličanom», kot je rečeno v tiskovnem poročilu tržaške KD. SLOVENSKI DELOVNI LJUDJE V ITALIJI VABIJO JUTRI, 29. APRILA, OB 20.30 V MALO DVORANO KULTURNEGA DOMA ob 100-lctnici rojstva IVANA CANKARJA na okroglo mizo NACIONALNO IN DELAVSKO VPRAŠANJE Sodelovali bodo: sindikalist BORIS GOMBAČ, pisatelj prof. BORIS PAHOR in zgodovinar prof. SAMO PAHOR Na zadnji seji 4. prometnega področja, ki zajema del tržaške in go-riške pokrajine, so odobrili proračun za leto 1976, ki predvideva stroške za več kot 150 milijonov lir. Večji del tega denarja bodo odmerili izdelavi študije o prevozih na tem področju. Le-ta naj bi bila pokazatelj nove politike na tem področju ter naj bi prispevala k razvoju prevozov v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Glavno poročilo o nalogah in perspektivah 4. prometnega področja je imel predsednik, prof. Osvaldo Ferrari. Govornik je omenil tri glavne elemente bodočega delovanja prometnega področja. Gre za deželni zakon št. 47, za statut prometnega področja ter za okvirni državni zakon o prevozih, ki ga bodo v kratkem izdelali. Ferrari je ugotovil, da bo deželni zakon v precejšnji meri prispeval k spremembi dosedanje deželne politike o prevozih, ki je bila dokaj pomanjkljiva. Novi zaikon, ki predvideva tudi večjo finančno pomoč, bo brez dvoma pripomogel k večji funkcionalnosti deželnih prevozov. Prav tako važne so postavke, ki jih vsebuje statut deželnega področja. V njem je namreč govor o uresničitvi perspektivnega načrta deželnih prevozov. Statut nadalje določa upravljanje in finansiranje krajevnih prevozov. Obenem je v njem poudarjena potreba po publicizaciji prevozov. Kot tretje pa je še okvirni državni zakon o prevozih, ki se bo moral ujemati z deželnim zakonom ter s samim statutom. Predsednik prometnega področja je nato ocenil sedanji položaj ter ugotovil, da se je treba zavzeti za okrepitev železniških prevozov. Ob tem je ugotovil, da se bo železniški promet v prihodnjem desetletju povečal, kakor tudi se bo povečal letalski blagovni in potniški promet. Za uresničitev tega pa bo potrebno okrepiti edino letališče v deželi, ki je v Ronkah, ter ga usposobiti za nove zmogljivosti. Kar se tiče pomorskega prometa, je Ferrari dejal, da ni prišlo doslej do njegovega pravega ovrednotenja. Prometno področje, je nadaljeval Ferrari, bo moralo skrbeti tudi za povezovanje raznih konzorcijev in zasebnih podjetij. Samo tako bomo delno okrepili in usposobili krajevne in medkrajevne prevoze, ki so doslej pokazali veliko nefunkcionalnost. Ob tem bo treba skrbeti tudi za realizacijo takih infrastruktur, ki bodo omogočile razvoj krajevnih prevozov. Kot zadnje je Ferrari izrazil željo, da bi deželni politični organi pokazali pripravljenost in voljo, da bi prometnemu področju omogočili uresničiti naloge, ki so si jih zastavili. Sestavljen seznam lokacij za športno halo Občinski odbor preučuje značilnosti krajev, kjer bi bilo mogoče zgraditi športno halo ali objekt, ki bi služil za različne manifestacije. Skupno s sestavljavcem sprememb k regulacijskemu načrtu inženirjem Costo so spoznali za primerne naslednje lokacije: športno igrišče v Ločniku, razstavišče ESPOMEGO, Ul. Terza Armata, Rdeča hiša, ka-zermete in Majnica. Te lokacije so preučili ob upoštevanju potreb, ki se pojavljajo tako s športno halo, kakor tudi potreb, ki se pojavljajo pri kulturno - športnem objektu. Za potrebe množičnega športa bi bile po mnenju inž. Coste primerni Lečnik, ESPOMEGO in Majnica. Za množično športno halo in kulturno udejstvovanje, za katerega bi zgradili večnamensko stavbo, pa bi bila najbolj prikladna lokacija v Ul. Al-viano (Rdeča hiša). Ob upoštevanju določil regulacijskega načrta bi morali za Ločnik in za Majnico zagotoviti zelene površine, kar pa zade- va ESPOMEGO, bi morali načrt tudi časovno uskladiti ter si zagotoviti zemljišče. V zvezi z lokacijo v Ločniku in pri Majnici bi morali spremeniti splošni regulacijski načrt, medtem ko bi morali za Rdečo hišo in ESPOMEGO dovoliti povečanje kubature. Izsledke inž. Coste bodo sedaj preučili načelniki skupin v občinskem svetu. Polemike okoli ESPOMEGO Med italijanskim tržaškim dnevnikom in trgovinsko zbornico, pobudnikom blagovnega sejma ESPOME GO, ne teče dobra kri. Tržaški dnevnik je namreč o gospodarski manifestaciji objavil več kritičnih pripomb, ki jih predsednik trgovinske zbornice odločno zavrača ter jih pripisuje pomanjkljivi razgledanosti pisca in njegovi odsotnosti iz Gorice. V nadaljevanju članka, ki pa se v časopisju ni pojavil, napoveduje možnost preverjanja naporov za ovrednotenje Gorice na petkovem odprtju ESPOMEGO. Toda objekti, v katerih bodo priredili blagovni sejem, bodo služili tudi športno - rekreacijskim potrebam. V njih bo mogoče prirejati folklorne in športne prireditve. Celotno področje razstavišča z velikimi zelenimi površinami ob Soči pa bo nudilo tudi možnosti oddiha in sprostitve. Vsekakor prepušča pisec času zadnjo sodbo o ESPOMEGO. Koncertna sezona v Krminu Danes ob 20. uri priredi Pro Loco v Krminu tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili program koncertov v starih cerkvah na ob- močju tega kraja. Pobuda turistične organizacije teži k ovrednotenju nekaterih znanih zgodovinskih spomenikov v Krminu in okobci. DREVI OB 21. URI Predstava o Rižarni v dolini Korna V okviru prireditev ob 31. obletnici zmage nad nacifašizmom priredi pokrajinska uprava drevi ob 21. uri v telovadnici v dolini Korna predstavo o grozotah Rižarne. Predstavo je pripravilo gledališče Teatro stabile iz Trsta. Gledališko delo, ki sloni zgolj na zgodovinski podlagi, prikazuje razvoj in padec nacifašizma v naših krajih. Predstava pa je postavljena v Rižarno pri Sv. Soboti. Drevi v Gradišču srečanje vinogradnikov Drevi ob 20. uri bo v enoteki «La Serenissima» v Gradišču vsakoletno srečanje vinogradnikov, ki proizvajajo in ustekleničijo vino in ki delujejo na zaščitnem področju. Srečanje je pripravil konzorcij za zaščito vin «Isonzo». Ameriški film v Sovodnjah Drevi bodo v sovodenjskem Kulturnem domu v okviru ciklusa «ki-noforum 76» predvajali barvni a-meriški film «Mann in thè Wilder-ness» (Uomo bianco va con il tuo Dio). V glavnih vlogah nastopata J. Huston in R. Harris. Film bodo jutri zvečer predvajali v doberdobski prosvetni dvorani. Polaganje vencev ob 25. aprilu V nedeljo zjutraj so se pred spomenikom v Pevmi zbrali domačini, da bi se oddolžili spominu padlim za svobodo. Na tej svečanosti je nastopil tudi podgorski pevski zbor. Krajevna sekcija VZPI - ANPI in člani prosvetnega društva so v Pod-gori počastili 25. april. Vence so položili pred partizanski spomenik. liiiiiilllliiiiiiiililliiiliiliilliiiiiiiiliilliliiiititiitnniiiitoiilliiiiiiitiiiiiiillllliiiillililiiiiliiiiiiiiliittiiiitiiiliiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiliiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiHiio LETNA SKUPŠČINA LOVSKE SEKCUE Kritične pripombe lovcev na račun deželnega zakona o preureditvi lova Razdelitev na lovišča, kjer spoštujejo pravila igre, zagotavlja ohranjanje in krepitev živalskih vrst Z zakonskim osnutkom 187 namerava dežela odpraviti lov na ptiče ter preurediti lov na divjad. O tem je tekla beseda tudi na zadnji skupščini pokrajinske lovske sekcije v Gorici, ki jo je vodil predsednik odv. Luigi Luzzatto Guerrini. Na sestanku so bili navzoči tudi predsednik lovskega odbora Lodi, tajnik odbora dr. Razzagli in predsednik Enalcaccia Zanuttini. Predsednik Luzzato se v svojem govoru lova na ptiče sploh ni dotaknil, ker se lovci z njim ne ukvarjajo, pač pa je obsežneje in kritično razčlenil tiste člene zakonskega osnutka, ki se nanašajo na lov divjadi, zlasti pernate. Predsednik Luzzatto se ni strinjal s predlogom, da je prepovedati lov na selivke v avgustu, češ da bodo lovci s tem ogrozili stacionirano divjačino. Takš na prepoved bi onemogočila lov na prepelico, ki se seli konec avgusta. Posledica tekšnega ukrepa bi bila ukinitev tradicionalnega lova. Predsednik je nadalje poudaril, da se v osnutku namenoma pozabljajo omejitve, ki so si jih lovci sami predpisali, ter se ne upošteva dejstvo, da je vsa dežela razdeljena na lovišča, kjer vladata disciplina in spoštovanje pravil igre. iiiimiiiiiiniiiiimtiiiiiiimiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiim LETNA SKUPŠČINA BRIŠKEGA KONZORCIJA Postavljen in kasneje umaknjen predlog za dvojezične napise Strokovni tisk in udeležba na sejmih pomagala k dobremu imenu briških vin Na skupščini članov konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, ki je bila v prostorih trgovinske zbornice ob udeležbi predstavnikov o-blasti, strokovnjakov in članov, je predsednik Douglas Attems podrobno poročal o dosedanjem delovanju. Poročal je o laboratorijski pomoči in nadzorovanju kleti, o gnojenju in poskusnem škropljenju s helikopterjem .Poročal je o stikih s strokovnim tiskom v Italiji in o veli-likih propagandnih uspehih. Za dobro ime briških vin so poskrbeli tudi z udeležbo na domačih in tujih manifestacijah, zlasti v Celovcu in Ljubljani. Na skupščini so o-dobrili lanski obračun in proračun za leto 1976. V okviru konzorcija je nadalje dozorela pobuda za namestitev napisov na hiše vinogradnikov, da bi kupci in ljubitelji kmečkega turizma lažje našli pot do vinogradnika. Na teh napisih bo, poleg imena, tudi zaščitni znak z napisom, da gre za Brda, kjer proizvajajo zaščitena tipična vina. Zaradi zahteve vinogradnikov se je v konzorciju izoblikovalo stališče, da lahko tisti vinogradniki, ki bodo to hoteli, dobijo tudi slovenski napis. V tem smislu smo od konzorcija prejeli tiskovno sporočilo. Toda nekaj ur kasneje je konzorpij to sporočilo umaknil, češ da zadeva ni tako enostavna in da je nameščanje slovenskih napisov povezano s podražitvijo. Do umika je prav gotovo prišlo zaradi pritiska tistih, ki nasprotujejo nameščanju slovenskih napisov. Toda zahteva slovenskih vinogradnikov, ki tvorijo večino članov konzorcija, je bolj kot upravičena in ne vidimo razloga, zakaj bi moralo neko zasebno združenje imeti pomisleke v zvezi z dvojezičnostjo, če pa so dvojezični javni napisi že nameščeni po vsem delu Brd, v občinah števerjan in Krmin, in bodo takšne napise — tako že dolgo zagotavljajo — v doglednem času namestili tudi v slovenskih vaseh občine Gorica, torej v Pevmi, šent-mavru in na Oslavju, vaseh, ki mejijo na Brda ali pa celo spadajo vanje. Na podlagi statistike zadnjih let niso v naši pokrajini pred mesecem oktobrom odstrehli niti Mie stacio-nirane divje živali, medtem ko so prepoved lova na zajca podaljšali celo do meseca novembra. Takšnega ravnanja ne poznajo v nobeni drugi italijanski pokrajini. Predlagatelji zakonskega osnutka pozabljajo tudi na to, da so lovci tisti, ki s spuščanjem mladičev skrbijo za zarod, in so zato lovci prvi, ki zagotavljajo nadaljevanje vrste. S tem v zvezi je dejal, da lovci spuščajo v lovišča mlade fazane, zajce in jerebice. Govoreč o tistih členih zakonskega osnutka, ki predvidevajo ustanovitev področij, na katerih je prepovedana vsaka oblika lova, je Luzzatto opozoril na njihovo nesmiselnost, saj na področju Laškega jezera lov sploh ni dovoljen, prav tako pa lova ne dovoljujejo na obsežnem področju Gradeža. V nadaljevanju skupščine so govorniki seznanili udeležence s prizadevanji za povečanje števila divjačine in so navedli spustitev pet tisoč fazanov, od tega dva tisoč samo v območju Gradeža. Poskusno so spustih tudi nekaj stotin prepelic, zajcev in jerebic. Mimo zakonskega osnutka in razprav na skupščini naj omenimo posebno ugodno lego naše pokrajine za divjad, saj mejijo naši kraji na Slovenijo, kjer je lov discipliniran in kjer se je, posebno na Krasu in na Trnovski planoti, divjad sila razmnožila. Ni slučaj, da si srne iščejo nove prostore za pašo in da se pojavljajo celo na travniku pri Rdeči hiši. Obvestilo INPS za upokojence Zavod za socialno skrbstvo — INPS v Gorici obvešča vse upokojence, da lahko dvignejo na pristojnih poštnih uradih obrazce 101, na katerih je napisano kaj so dobili za pokojnino v lanskem letu. Omenjeni obrazec morajo dodati davčni prijavi. Kdor ne bo dvignil obrazca na pošti do 20. aprila, naj se po tem datumu javi na sedežu INPS na Travniku. Rok za prijavo davkov zapade 30. aprila. Naval turistov iz Slovenije Ob včerajšnjem prazniku sloven-skega naroda, 27. aprilu, ki je pro-slavljal 35-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je bila Gorica polna slovenskih turistov. že dolgo časa v mestu ni bilo tolikšnega drena, še celo pa tolikšnega navala kupcev že dolgo ne pomnijo trgovci. K nakupom je prav gotovo spodbujala ugodna menjava dinarja. V Tržiču so neznanci ukradli fiat 850 Kot kaže, se je v Tržiču ustanovila tolpa, izurjena za krajo avtomobilov. Neznanci so namreč v soboto ponoči ukradli fiat 500 v Ul. Cosu-lich, v ponedeljek popoldan pa so se polastili fiata 850, last Livia Calli-garisa iz UL Piave 5, ki je vozilo pustil pred stanovanjem. Vse kaže, da tatovi uporabijo dobre dele ukradenih vozil ter jih prodajajo po nižji ceni. Včeraj-danes iz gunskega matičnega urada ROJSTVA: Luisa Carpente, Paola Puntin, Gabriele Persi, Katja Milič, Barbara Ive, Debora Bufi. SMRTI: 49-letni upokojenec Arve-no Badin, 64-letni upokojenec Emilio Culot, 91-letni upokojenec Faustino Benedetti, 79-letna kuharica Teresa Cecchini vd. Leban, 75-letni delavec Giovanni De Rocco, 82-letni upokojenec Ugo Vittori, 86-letni kmet Carlo Orzan, 95-letna upokojenka Beatrika Brezigar vd. Okroglic, 75-letna upokojenka Gisella Sutteri, 67-letna Giovanna Favero vd. Comuzzi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti Travnik 34, tel. 29-72. «Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Rapporto al capo della polizia». N. Marjarti in S. Blakely. Barvni film. CORSO 17.15—22,00 «Salon Kitty». H. Berger in I. Thulin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 16.30-22:00 « Per grazia ricevuta. N. Manfredi in M. Melato. Barvni film. CENTRALE 17.00—22.00 «Gli uccelli». Režija A. Hitchcock. Igrata R- Taylor in J. Tamdy. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «40.000 dollari per non morire». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Appuntamento con l’assassino». Barvni film. Mova Corica in okolica SOČA «Rektor v postelji», danski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Hiša», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Lov za kipcem», ameriški barvni film ob 19.30. Prosveta Prosvetno društvo «Andrej Paglavec» v Podgori vabi na predavanje o davkih in davčni prijavi, ki bo na sedežu jutri, v četrtek, 29, aprila, ob 20. uri. Predaval bo dr. Štefan Bukovec. Prispevki Kolegi učiteljice Hedvike Klanjšček darujejo v počastitev spomina njenega očeta Hilarija Primožiča 10 tisoč lir za Dijaško matico. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute. Ul. Cosulich, tel. 72-480. Dne 26. t.m. je po dolgi in mučni bolezni v 96. letu starosti preminila v goriški splošni bolnici naša draga mama, stara mama in tašča BEATRIKA BREZIGAR vd. OKROGLIC Pogreb drage pokojnice bo danes, 28. aprila, ob 12. uri iz splošne bolnice v Gorici na pokopališče v Podgori. Žalostno vest sporočajo hčere Nada, Vanda in Vilma, zetje, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo Trst, Podgora pri Gorici, 28. aprila 1976 Nenadoma je preminila 68Jetna lastnica gostišča «Pri Tomažu» OLGA SEMOLIČ vd. FL0RENIN Pogreb bo jutri, v četrtek, 29. aprila, ob 15. uri iz hiše žalosti v Gabrjah. Žalostno vest sporočata hčerki Otilija z možem Pierom Deghenghijem in Jožica z možem Carminom Siomen-tom ter nečaki in sorodniki Gabrje, 28. aprila 1976 Pogrebno podjetje Prescheren, Gradišče KO BODO ZEMLJA, LUNA IN SONCE V ISTI RAVNINI Jutri bomo lahko spremljali obročastega sončnega mrka Mesec se bo našim očem, če bo seveda jasno, kazal obkrožen z žarečim kolobarjem nekako od 10. do 13. ure - Pojav je zanimiv tudi za tržaško opazovalnico v Bazovici pojav Sončni mrk, kakršnemu bomo priča jutri, 29. t.m. ni izjemen pojav, čeprav je svojčas povzročal veliko začudenja in preplaha. Zanj sta potrebna predvsem dva pogoja; da se Luna na svoji poti okoli Zemlje znajde med Zemljo in Soncem, ter da je v tem trenutku na isti ravnini kot ostali dve telesi. Ker je v resnici Lunin tir nagnjen nad ravnino zemeljskega tira, se torej mrk ne zgodi vsak mesec, če je razvrstitev treh teles res točna, je mrk popoln in se zato bleščeče sončne površine sploh ne vidi. V nasprotnem primeru, a vendar še dovolj blizu, da mrk sploh nastane, je pojav delen in za astronomijo manj zanimiv. Pa tudi v primeru točne razvrstitve še ni gotovo, da bo mi;k popoln in ob takem pogoju bo pojav viden jutri. Razdalja med Zemljo in Luno ni vedno e-naka, zato pa se z njo spreminja tudi navidezni premer našega meseca. 3476 km dolg premer Lune je ob razdalji približno 405.000 km, kakršna bo 29. aprila, videti pod kotom 29,5 minute, premer Sonca pa je 31,8 minute, tako da bo opazovalec na osi Sonce - Luna - Zemlja videl mesec obkrožen z bleščečim kolobarjem. V tem primeru govorimo o obročastem mrku. V resnici bo ta pojav viden na poprečno 220 km ši"okem pasu, ki bo ob zori nastal sredi Atlantskega oceana, potekal preko severozahodne Afrike do Sredozemskega morja južno od Sicilije, nato prešel zahodno od Krete do Egejskega morja in potekal po Aziji. V Turčiji (Izmiru) bo v tem pasu prvi astronomski observatorij, ki se bo lahko z vsemi razpoložljivimi s-edstvi okoristil s pojavom. Isto priložnost bodo imele še tri sovjetske opazovalnice. Ob zatonu bo pas prenehal nekje v Tibetanskem gorovju. Na Kreti, kjer . je opt malni pas najširši, bo tudi obročni mrk najdlje trajal; všega G minut in 36 sekund. Sicer pa bodo vsi evropski astronomi imeli možnost spremljati dogodek, ker je tokrat prav vzhodna polobla naše celine zainteresirana na mrku. V Rimu bo delni mrk trajal 3 ure in 1/4, v Berlinu 2 uri in 3/4, več kot dve uri pa Celo v tako oddaljenih severnih mestih, kot sta Oslo in Edinburg, kjer bo mesec prekril, kljub odmaknjeni legi mesta, 31 odst. sončnega premera. V Sev. in Južni Ameriiri bo pojav viden le v nekaterih predelih in še tam komaj nekaj minut. Dob-e pogoje za opazovanje fenomena bomo imeli tudi na tržaški opazovalnici. Trst je namreč razmeroma blizu pasu obročastega mrka, tako da bo delni mrk trajal vsega skupaj več kot tri ure. Mrk se bo namreč začel ob 9. uri 55 minut in 52 sekund, dosegel svoj vrhunec ob 11. uri 28 minut in 10 sekund, ko bo Luna prekrila 64 odst. sončnega premera ali 55 odst. njegove vidne površine, Položaj, v katerem pride do sonc nega mrka. Luna povzroča v tem primeru dolgi senčni stožec. Če je vrh stožca za zemeljsko površino, potem je mrk na osi Sonce - Zemlja - Luna popoln, če pa vrh pade pred zemeljsko površino, imamo obročast mrk. V predelih, ki padejo pod sivkast pas, vidijo delni sončni mrk končal pa se bo ob 13. uri 3 minute in 25 sekund. Na bazoviški o-pazovalni postaji, kjer so vse naprave tržaškega astronomskega observatorija, se bo pojav začel 7 sekund kasneje. Pojav bodo fotografirali in verjetno posneli s filmsko kamero, le malo možnosti pa je, da se bo dalo pravočasno usposobiti radioteleskop, s katerim bi bilo možno dobiti za tukajšnje raziskave najbolj dragocene informacije. Omenil sem, da imamo več vrst sončnega mrka: popolni, delni ali obročni. V vseh primerih gre za zelo atraktiven pojav, zanimanje raziskovalcev pa je seveda dosti večje v prvem primeru. V normalnih, vsakdanjih pogojih, je mogoče raziskovati sonce z optičnimi napravami le kar se tiče njegove bleščeče površine — fotosfere, s katero dobimo ogromno večino svetlobe. Višja sloja, ki sestavljata sončno atmosfero, kot sta tenka plast kromosfere in obširna a zelo razredčena korona, pa sta nam zaradi tolikšne svetlobe fotosfere povsem nevidna, zato spremljamo fenomene teh področij le s pomočjo posebnih naprav, ki maskirajo večji del sončne svetlobe. Učinkovitost teh naprav, ki jih nimajo seveda, vsi observatoriji, pa ni nikakor večja od polnega mrka, ko nam narava sama po srečnem naključju (takega izraza se sicer znanstveniki izogibajo) nudi vse pogoje, da opazujemo višje sončne sloje. Kljub temu, da so, namreč, le. ti veliko pojavov, ki so povezani onimi, ki jih z optičnimi naprava mi vidimo vsak dan, ki. pa vsebujejo ogromno število, podatkov o fizikalnih razmerah Sonca. Tako so v kronosferi zelo zanimivi pojavi ' blišči -ali" izredno močne eksplozije, ki so naygdno povezane s sončnimi pegami. Pri tem pojavu pride do izbruha tokov naelektrenih delcev, ki povzročajo drugo serijo pojavov, tokrat v koroni, v mnogih primerih pa učinkujejo tudi na zemeljsko atmosfero; z njimi so povezani tako imenovani polarni siji. Če je kromosfero mogoče študirati s posebnimi filtri, pa je korona nevidna. Tudi v njej je z blišči povezana cela serija fenomenov, ki jih zaznavamo na radijskih frekvencah. V ta namen je postavljen v 'Trstu radioteleskop -polarimeter, kateremu so nato pridružili še radiointerferometer. Pri teh napravah je tudi delni mrk, kakršnemu bomo priča tokrat, izredno pomemben. Radioteleskop ima namreč zaradi svojih značilnosti veliko napako v tem, da ni sposoben razločiti smer, iz katere prihaja določen signal, z večjo točnostjo kot nekaj desetin sekund stopinje. Tako je praktično nemogoče spoznati, če pride signal na primer iz vzhodnega ali zahodnega roba sončnega diska. Ravno pri mrku pa je to mogoče presoditi. Luna nam postopoma prikriva sončno površino, njen položaj pa je lahko v vsakem trenutku popolnoma določen. V trenutku, ko prekrije pri tem vir signalov, ti prenehajo, tako da njihov položaj lahko izračunamo. Žal je, kot že rečeno, ravno taka raziskava zaradi tehničnih težav tokrat zelo dvomljiva. Uroš Koren Na filmskih platnih Nicolas Roeg: The Man Who Tell to Earth Nicolas Roeg je angleški režiser, ki polaga posebno pozornost na jotograjijo (sam je namreč direktor fotografije), oz. na površino filmskega platna, kot sta nam že dokazovala njegova prejšnja filma «Sadismo» (režiran z Ronaldom Cammellom) in «A Venezia un dicembre rosso shocking» (v I-taliji pa ni bil prikazan njegov «Walkabout»), «The Man Who Fell to Earth» (L’uomo che cadde sulla terra, 1976; protagonist je pevec David Bornie) je morda doslednejši kot prejšnji film, priznamo pa, da nas delo pušča precej hladne. Robert Fuesl: Dr. Phibes Rises Again Zelo smo občudovali film Angleža Roberta Fuesta «L’abominevole dottor Phibes». Sedaj je prišlo v Italijo nadaljevanje z neverjetnim naslovom «Frustrazione», ki prekriva izvirnega «Dr. Phibes Rises Again» (1972). Poleg protagonista prejšnjega filma Vincenta Pricea nastopa tu tudi Robert Quarry, ki se je že uveljavil kot krvoses Yorga (poleg njega pa i-grajo še Valli Kemp, Fiona Lewis. Peter Cushing, Terry Thomas, Hugh Griffith). Tudi v tem filmu je marsikaj zabavnega, zgradba pa je zelo krhka. Fuest dokazuje (kot tudi v filmih «Alpha-Omega il principio della fine» in «Cime tempestose»), da ga zanima predvsem scenografska operacija, ki se vendar pretvarja v operacijo na površino platna (kot pri drugih angleških režiserjih: Roeg, Ken Russell . . . celo Altman je v Veliki Britaniji režiral svoj najbolj «površinski» film, «Images»). Eichi Yamamoto: Belladonna Celovečerna risanka Japonca Eichija Yamamota «Belladonna» (1973) je precej obetala kot rafinirana grafična operacija erotičnega značaja. Film pa nas je precej razočaral. Poleg nekaterih lepših momentov, občutimo veliko sta-tičnost in ponavljanje. Gre za risanko, v kateri fotografiranje majhnega števila statičnih risb prevladuje nad montažnim animi-ranjem drobcev. Marco Bellocchio: Marcia trionfale Pred kratkim sta bila prikazana dva filma Marca Bellocchia: skrajšana, enodelna verzija dvodelnega dokumentarca «Matti da slegare», ki ga je Bellocchio režiral v sodelovanju z Agostijem, Petraglio in Rullijem, ter Bellocchiov zadnji igrani film «Marcia trionfale» (i-grajo Franco Nero, Miou Miou, Michele Placido). Kot že prejšnji režiserjev film «Sbatti il mostro in prima pagina», dokazuje ta film Bellocchiovo nesposobnost vključiti se v smer italijanskega «civilnega» filma z boljšimi rezultati kot pri drugih režiserjih, se pravi z rezultati, ki bi bili na ravni Bellocchiovih uspelih filmov «I pugni in tasca», «La Cina è vidna», «Nel nome del padre». S. G. Vse kar sem doslej vedel o Karpatih sem vedel še iz šolskih knjig in pa iz očetovega pripove- manj očitni, kot sončna povrsi- dovahja 0 njegovih voJnih dogo. na - fotosfera, pa je tudi-v »jih-"“gfjvìSfìSJF v karpatskih gorah, še .ko pojavov, ki so povezani z mi ,vpni:n v impni karnat,. S karte je razvidno, kdaj se bo pričel in kdaj končal sončni mrk v raznih predelih Evrope. Približno vodoravni pasovi naznanjajo njegov začetek, navpični pa konec. Na spodnjem delu slike je viden czek pas, v katerem bo mrk obročast mi zvenijo v ušesih imeni karpatskih, prelazov,. Dukla pas in Užok pas, preko katerih se je prebijal kot vojak razpadajoče avstroogr-ske monarhije. Tokrat sem bil sam na poti v Karpate in očetova pripoved o silovitih bojih mi je nazorno stopila pred oči zlasti tedaj, ko nas je vodička Marija Luisa Stoicescu opozorila na ogromen, 40 m visoki železni križ na vrhu koničastega hriba med Sinajo in Brasovom, postavljenim v spomin žrtvam prve svetovne vojne. Pot iz Bukarešte nas je sprva vodila po že znani široki aveniji mimo manjše kopije pariškega slavoloka zmage in monstruozne stalinsike konstrukcije «Doma tiska», mimo slikovitih jezerc in Inštituta Aslan, mimo letališča za notranji promet Baneasa, na katerem pristajajo v glavnem dvomotorni sovjetski Antonovi, mimo mednarodnega letališča Otopeni in dalje. Na levi in desni nizke skromne a slikovite hišice z o-grajenimi vrtovi med bujno cve-| točimi češnjami in redkimi topolovimi gozdiči. Skozi vsako naselje šofer previdno pritisne na zavore in zmanjša hitrost na 40 km. Očitno je, da je prometna policija precej stroga. Za najmanjši presežek predpisane hitrosti je kazen kar hudo stroga za romunske plače; 200 lejev, ki jih mora plačati šofer iz svojega žepa. Vožnja po ravnini je bila prijetna kljub precejšnji enoličnosti pokrajine. Ob široki peščeni strugi hudournika smo se peljali proti Ploestiju, središču največjega bogastva Romunije — nafte. Toda še prej nas je vodička opozorila na številko 45 na železnem drogu tik ob karakterističnem obcestnem motelu. Označevala je 45. vzporednik. Pe nekaj kilometrih smo zagledali prve vrtalne stolpe pri Ploestiju. In zopet sem bil presenečen, saj sem si vedno predstavljal, da so vrtalni stolpi lahko samo na Pogled na slikoviti dvorec v binaji ravnini. Tukaj jih na ravnini skoraj ni: vsi so na gričih in od daleč se zde kot drogovi električne napeljave visoke napetosti. Nekateri so. delovali, večina jih je mirovala. Na levi strani ceste se je v daljavi dvigala orjaška rafinerija pri Brasu. Zgradili so jo po drugi svetovni vojni, kot v glavnem vso industrijo za predelavo nafte. Pred vojno so bila naftna polja v rokah tujega mednarodnega petrolejskega kapitala. Sedaj so državna last Toda kam gre to «črno zlato», ko je znano, da Delo Kluba primorskih študentov v Mariboru Klub primorskih študentov v Mariboru je bil ustanovljen leta 1972 predvsem z namenom, dà bi se vsi Primorci, ki študirajo v Mariboru, čim bolj seznanjali, se med seboj spoznavali ter krepili medsebojno družabno dejavnost. Pozneje se je izkazalo, da klub lahko veliko naredi tudi na družbeno - političnem področju in sicer, da vpliva na izvajanje štipendijske in kadrovske politike. Nadalje da se u-veljavlja tudi na drug'h področjih, ki so za študentovsko življenje pomembna. Klub nadalje s svojo dejavnostjo vpliva tudi na zavest študentov, tako, da so le redki študenti, ki se odločijo za zaposlitev izven svojih matičnih občin. Po štirih letih uspešne dejavnosti se je že izoblikovala oblika dela kluba. V naslednjem bomo navedli le nekaj dejavnosti iz šolskega leta 1975-76. Letna skupščina kluba je bila 22. novembra lani in se je je udeležilo kakih 150 študentov ter nekaj predstavnikov občin, iz katerih so člani kluba. Na občnem zboru so bili izvoljeni novi klubski organi in je bil sprejet program dela, ki ga je vodstvo kluba in klub sam začel takoj izvajati. Klub ima svoje prostore: v študentovskem domu s TV sprejemnikom. Tu se zbirajo ob večernih u-rah. V klubskih prostorih so izvedli tudi več internih tekmovanj, 20. decembra pa so organizirali seminar za člane kluba, na katereid so razpravljali o pomenu sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, o in-formbiroju, nadalje o gospodarskem razvoju primorskih občin ter c kadrovski politiki in štipendijski problematiki. Na seminarju so govorili kvalificirani predstavniki in strokovnjaki, saj so o gornjih temah nredavali najvišji občinski in republiški strokovnjaki. V februarju je Klub primorskih študentov priredil akademski ples v hotelu Maestoso v Lipici. Ples je služil namenu, da bi se študentje primorskih občin še bolj zbližali. Klub je pripravil tudi ‘razstavo v Novi Gorici, razstavo z naslovom «Razvojna pot univerze v Mariboru». V okviru univerzitetne konference zveze socialistične mladine Slovenije ter univerze je klub sodeloval tudi pri razstavi z naslovom «Od kod prihajamo». Na razstavi so bile prikazane gospodarske in turistične znamenitosti Primorske. Do tu o že izvedenem programu, za v bodoče pa klub predvideva še sodelovanje na športnih igrah med pokrajinskimi klubi. Klub bo sodeloval pri pohodu po Pohorju do Treh žebljev, kjer je bil uničen Pohorski bata- ljon. 4. julija bodo člani kluba, skupno z drugimi, slavili dan borca in se srečali z bivšimi člani kluba. Na kratko smo našteli dosedanje akcije in akcije, ki so v načrtu. Vendar to poročTo še ne obsega vse dejavnosti Kluba primorskih študentov v Mariboru, kajti našteti bi morali vse glasbene večere v klubu, informativne dneve z maturanti, razna srečanja z o-stalimi klubi v Mariboru in podobno. Seveda ne gredo vsi načrti in vse akcije gladko, po predvidenih načrtih, kajti vodstvo kluba se če-sto s-ečuje tudi z najrazličnejšimi problemi, pogosto z nerazumevanjem raznih delovnih organizacij in podobno. Vendar pa se vodstvo kluba trudi, da bi bila dejavnost kluba čim bolj plodna in učinkovita. D. Č. proizvodnja mnogokrat presega-današnjo domačo porabo? Ploesti je tipično industrijsko mesto nad katerim valovi neprijeten smrad po nafti. In vendar živijo tu ljudje svoje normalno življenje, navajeni na zrak, ki ga dihajo. V zadnjih letih so zgradili ogromno novih standardnih stanovanjskih poslopij, ki obkrožajo mestno središče. Presenetljivo mnogo je šolskih otrok. V trumah smo jih srečavali na ulicah. Dekletca nosijo enotna plava krilca. Toda časa za postanek v «romunski Arabiji» ni bilo. Kar sem zapisal so le bežni vtisi skozi avtobusno okno. Kmalu za Ploesti-jem se je lepa a razmeroma ozka asfaltna cesta začela hitro dvigati, saj smo se na razdalji nekaj kilometrov dvignili z ravnine na okrog 800 m visoko ležečo «letovi-ščarsko lepotico» Sinajo, ki leži na slikovitem pobočju karpatskega kolena na stičišču južnega in zapadnega kraka tega mogočnega gorskega masiva. Za kosilu v hotelu smo prišli prezgodaj, pa tudi sicer bi morali počakati, ker so morali prej odpraviti večjo skupino ruskih in francoskih turistov. Čas smo izkoristili za skok do nekdanje poletne rezidence romunskih monarhov. Po nekaj sto metrih 'idilične poti skozi park se nenadoma odpre pogled na grad. Vtis imaš, da gledaš barvno risanko iz kakšnega Walt Disneye-vega filma. Na zelenem, skrbno negovanem travnatem pobočju, obdanem z visokimi temnimi smrekami in z zasneženo zaveso Karpatov v ozadju, se dviga grad s svojimi koničastimi stolpiči in belimi zidovi, delno obloženimi z lil S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO ROMUNIJI Mimo naftnih polj pri Ploestiju proti turistični lepotici Sinaji Nekoč poletna rezidenca romunskih monarhov, danes še nerazvito turistično letovišče i VN leseno oblogo v slogu transilvanskih gradenj iz prejšnjega stoletja. žal je grad zaprt, ker ga preurejajo v muzej. Ob pogledu nanj še nekoliko zgodovine, čeprav1 tfiSetn noben izvedenec za monarhije. Zgraditi ga je dal, če se ne motim, proti koncu 19. stoletja kralj'Karbl L zase in za svojo ženo pesnico in pisateljico Carmen Silvo. Bila sta brez otrok in nasledstvo na prestolu je prevzel njun nečak Ferdinand s kraljico Marijo. Po Ferdinandovi smrti je postal kralj Romunije njun sin Karol II., zadnji romunski monarh pa je bil njegov sin Mihael, ki je moral po razglasitvi republike po drugi svetovni vojni leta 1947 v inozemstvo. Pozneje so se na vodstvu romunske socialistične republike zvrstili trije predsedniki: Groza, Dej in sedanji Ceaucescu. Ker je do kosila preostalo še nekaj časa smo si ogledali še stari, toda obnovljeni sinajski samostan iz 17. stoletja, ki ga še upravljajo menihi. Zaradi obnavljanja je bila zaprta tudi samostanska cerkev, ki hrani precejšnje dragocenosti. Medtem so drugi turisti že izpraznili jedilnico v na zunaj starinskem, toda v notranjosti povsem moderniziranem hotelskem poslopju, smo sedli tudi mi k mizam. Kosilo tukaj ni bilo kaj posebnega, pa tudi pijačo je bilo treba plačati posebej. A kdo bi si zaradi tega delal skrbi. Pred odhodom smo si kar iz avtobusov o-gledali še lepo zgradbo predvojnega «casinoja», v katerem so si romunski velikaši in petičniki lajšali žepe in uživali «sladko življenje», danes pa je v njem neka socialno zdravstvena ustanova. Do 45 km oddaljenega Brasova je bilo za dobro uro vožnje med vršaci, s katerih so se spuščali snežni jeziki. Nekje na pol poti smo prešli rečno razvodje in vstopili v Transilvanijo z vse bolj o-paznimi vplivi Avstroogrske, pod katero je ta pokrajina, ki se od Karpatov spušča vsa do madžarskih ravnic, spadala v prejšnjih časih. Kmalu se je pred nfimi v slikoviti kotlinici pojavilo mesto Brase v, s svojimi 200.000 prebivalci tretje po velikosti v Romuniji in obenem tudi eno najstarejših, o čemer pričajo ostanki starega mestnega obzidja in številni zgodovinsko umetnostni in kulturni spomeniki. O vsem tem kaj več v naslednjem poglavju. Jože Koren SREDA, 28. APRILA 1376 12.30 12.55 13.25 13.30 16.45 17.15 18.15 18.45 19.28 19.30 20.00 20.45 21.50 16.30 18.00 18.30 19.00 19.02 19.30 20.45 (Nadaljevanje sledi) 22.10 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost Veliki poveljniki druge svetovne vojne: EISENHOWER Kmetijska oddaja — Posebna oddaja o agrotehniki Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za najmlajše: Beli kamen Program za mladino Jean - Henri Fabre: Potovanje v svet prirode / Poljudna znanost: Prigode z Julesom Vernom SIMPATIČNI DEAN MARTIN Dean Martin je znani odrski umetnik in pevec. Njegova posebnost je v tem, da se zna prilagoditi vsakršni priložnosti. V današnji oddaji bomo videli Deana Martina, kako se pripravlja na novo leto Kratke vesti dnevnika št. 1 Kronike in Vremenska stika DNEVNIK Polemika o fašizmu: De Felice - Mačk Smith Že mesec in več traja polemika o fašizmu kot zgodovinskem pojavu. Debata se je začela ob izidu prvega zvezka tretje knjige o Mussoliniju, ki jo piše Renzo De Felice. Knjiga nosi naslov «Mussolini il Duce». Gre za obdobje od 1929 do 1936 Sportilo, sreda Nogomet: LIVERPOOL — BRUGGES, oddaja v evroviziji Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska stika Drugi kanal Konjske dirke v Rimu VAM UGAJA ITALIJA? — PRIJATELJSKE VOJNE Sedmo nadaljevanje programa, ki ga je pripravil Luciano Emmer Rubrike dnevnika št. 2 Kratke vesti dnevnika št. 2 TAJNOSTI MORJA — POD ARKTIČNIM OCEANOM V nasprotju s tem, kar so tudi nekateri znanstveniki trdili, Arktika ne predstavlja nič drugega kot velikansko ledeno puščavo, praktično velikanski ocean, ki je ponekod zelo, zelo globok. Toda v tem oceanu je veliko živih bitij, posebno mehkužcev, ki predstavljajo osnovno prehrano za kite in druge velike morske sesalce DNEVNIK POROKA NA FRANCOSKI NAČIN Film z Jeanom Gabinom in Michele Mercier Film je režiser Denvs de La Patteliere napravil pred obilnimi 10 leti. Film govori o bogatem podeželskem mogotcu, veterinarju Leandri! Brussacu, ki se ukvarja z zdravljenjem psov in konj. ki pa nima več rad svoje žene, ker mu ni bila sposobna dati dediča. In v tem razpoloženju se nekega dne sreča z lepo prostitutko, ki jo iztrga njenemu izkoriščevalcu in pripelje domov. Med starima zakoncema, ki sta naveličana skupnega življenja, in mladim dekletom se kmalu splete navezanost ali vsaj razumevanje. Brussac vidi v njej svojo hčer in ko se dekle zaljubi v soseda in pride "osed k njej, da bi zaprosil za njeno roko. je Brussac ves srečen in omogoči dekletu bogato doto. Še posebej pa se veterinar razveseli, ko zve, da mlada zaročenca pričakujeta potomca Antologija evropske folklore — tretje nadaljevanje Na vrsti so Poljska, Grčija, Madžarska in tudi Italija Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00 TV ŠOLA Rastlinski svet, Jugoslavija po vojni, Naše ceste, Detergenti itd. 17.10 Kristina Brenkova: Deklica Delfina in lisica zvitorepka 17.25 Pionirji fotografije — poljudnoznanstvena serija 17.55 Obzornik 18.10 Na sedmi stezi — športna oddaja 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna — ZEMLJA Med arahskiw, kipprna,togS3fijami je, egiptovska najbolj popularna. Tudi po številu del„ ki . jih vsako leto posnamejo, lahko rečemo, da je egiptovska kinematografja zelo močna. Toda le , malo^teh .filrnov prodre, .izvefr arabs^ega. sveta. Arabski in posebej še egiptovski režiserji snemajo v glavnem preproste ljudske komedije in melodrame z značilno orientalsko glasbo, ki se ji mora evropsko uho šele privaditi. Po vsebini pa se ti filmi zadnje čase vedno bolj zgledujejo po slabih zahodnih vzorih in vedno manj je filmov z resnično arabsko problematiko. Eden teh pa je vendarle film «Zemlja» 22.10 DNEVNIK 22.25 Nogometna tekma: LIVERPOOL — BRUDGE Koper — barvna 19.25 Nogometna tekma: LIVERPOOL — BRUDGE 20.15 DNEVNIK 21.15 ESKIMSKO POLETJE — dokumentarna oddaja 22.00 Kvartet T. Janše Zagreb 17.45 Mali svet — oddaja za otroke 18.15 Znanost in tehnika 18.45 NA OBISKU PRI TERUSIH - zabavna oddaja 20.00 SVOBODNA SREDA —- izbran program TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Pisana glasba; 20.00 šport; 20.15 Simf. koncert; 21.40 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Operni zbori in baleti; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Orkestri; 11.45 Ansambel «La-bottega dell’ arte»; 12.00 Glasba mladino; 16.30 Popoldansko sreča nje; 17.05 Radijska nadaljevanka: 17.25 Operna glasba; 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Ra' dijska nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Skupen radijski spored; 12.40 Mednarodna lahka glasba. 13.35 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 18.40 Radijske plošče, 20.00 Dialog; 20.50 Supersonici 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15-00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija. 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ne- po željah; 14.00 Samouprava; 14.45 navadni pogovori; 9.25 Zapojrn° pesem; 9.40 Samoupravljanje. 10.45 Turistični napotki; 11-03 U- La Vera Romagna; 15.00 Iz znanstvenega sveta; 15.30 Dva ansambla; 16.45 Sosedni kraji in ljudje; 17.00 O samoupravi; 17.15 Izložba hitov; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih o-per; 19.30 Pisana glasba: 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Ansambel Mendes. NACIONALNI PROGRAM rednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; Priporočajo vam. . .; 14.10 virih glasbene umetnosti; 15.« Loto vrtiljak; 16.45 H. Smrekar. Prijatelju Ivanu Cankarju; D -. Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja --------------------—......... Komornega zbora: 18.05 Po Pote, 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- odločanja; 18.35 Instrumenti v nt-ročila; 8.30 Jutranje popevke; mu; 19.40 Ansambel Milana re 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna re- leža; 19.50 Lahko noč, otroci., portaža; ll.OO Drugi zvok; 11.30 20.00 Koncert; 22.20 S festiva ^ Varietejski spored; 12.10 Četrti jazza; 23.05 Literarni nokturno program; 13.20 Jaz in ona; 14.00 Mao Ce Tung: Pesmi; 23.la Bc Drobec satire; 15.30 Plošče za ja jug. pevcev. inin'* OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preglejte še enkrat nekatera svoja stališča, ki niso najbolj popolna. Manjši nesporazumi v družini. BIK (od 21, 4. do 20. 5.) Dan je ugoden za vse tehnične in u metniške dejavnosti. Oprite se v čustvenem pogledu na svoje občutke in ne boste zgrešili. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Skušajte utrditi nekatere poslovne zveze. Bodite pripravljeni priznati tudi svoje napake, če je potrebno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pazite na pomanjkljivosti, do katerih u-tegne priti v vaši poslovni organizaciji. Srečen dogodek v družini, (LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Morali Horoskop boste premagati neko nasprotovanje, a pri tem uporabite svojo prepričevalno moč. Ne kažite ljubosumnosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na vsak način morate še enkrat pregledati nekatere važnejše načrte. Zadovoljstvo za vse širokosrčne ljudi. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne sprejemajte ukrepov samo na osnovi svojega navdušenja. Vaše razpoloženje ne. bo najboljše. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Ste v nevarnosti. Potrebna sta vam previdnost in smisel za kritičnost. Dobro vzdušje za Pr jateljsko razumevanje. STRELEC (od 23. 1L Ne prenaglite se v svojih u p Dobro napredovanje v sreni devah. on 1 ) KOZOROG (od 21. 12. do 20. Na vsak način skušajte ,.je viti neko svojo zamisel, v oporo ljubljeni osebi. VODNAR (od 21. L znali V neki novi situaciji, si b^utek zagotoviti lep dobiček. .. tejj-je> ,1, nnfdnbite staro prijatelj lep da poglobite staro stm - 20. 3.) V PO- RIBI (od 20. 2jdo 0. 3.; slih ne boste dosegli n ® iisneha, vendar delajt Dobro telesno in duševno po- J ŠPORT SPORT SPORI KOŠARKA SINOČI V LJUBLJANI Dobro igro so pokazali tudi domačini sz - Olimpija 107:88 (49:38) (50:9) SZ: Arzamaskov 6, Kirskis 11, Tkačenko 8, Žarmuhamedov 8, Mi-loserdov, Jedeško 5, S. Belov 10, Abeljanov 4, Miškin 19, Korkija 8, A. Belov 14, Žiginij 14. OLIMPIJA: Gvardijančič 14, Mar-ter 3, Volaj 6, Križnar 6, Nuhanovič Polanec 11, Subotič 4, Jakhel 4, Lorbec 2, Ivanovič 4, Vujačič 10, Zorga 2. SODNIKA: Oblak in Camplin. PON: Miškin, Vujačič. V hali Tivoli je bilo sinoči mednarodno prijateljsko srečanje med ljubljansko Olimpijo in sovjetsko košarkarsko reprezentanco, ki je nastopila z najboljšo postavo, s kate-r° bo tudi igrala na olimpijskih i-Srah. Sovjeti so potrdili, da imajo lzredno telesno pripravo, zelo dobro so igrali v obrambi in v napadu so Pokazali izvrstne atraktivne poteze. V prvi vrsti so občinstvo navdušili Aleksander Belov, Miškin in 220 cm viwk Tkačenko. Pri domačih so se uspešno borili Križnar (ki je brezhibno vodil eki-P°). Gvardjančič in Nuhanovič (ki Je dobro metal na koš). ŠOLSKO PRVENSTVO Nepotreben poraz «S. Gregorčiča» C°dermaz — Gregorčič 30:25 (10:10) SIMON GREGORČIČ - DOLINA: Pe Bernardi, Robert Slavec, Corvatti, Barut 14, čok 3, Labiani 2, Korošec 4, Boris Slavec 2. SODNIK: Gorjan (Trst). Začelo se je šolsko košarkarsko Prvenstvo nižjih srednjih šol. V Prvi tekmi so dijaki Simona Gregorčiča iz Doline nerodno izgubili s šolo Codermaz. Naši košarkarji se niso znašli v tržaški športni palači in s stekleni-•Pi tablami, saj so večkrat iz neposredne bližine zgrešili koš. Med posamezniki bi tokrat omenili le Roberta Baruta. ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. Fermi — Slovenske šole 90:34 SLOVENSKE ŠOLE: Semolič L. 14, Dornik M. 9, čubej M. 7, Figelj A. 2, Fait F. 2, Dornik U. in Marušič E. ZAVOD FERMI: Mauric 20, Laz-. |ari 20, Delli Santi 20, Mavilia 16, “rancati 6, Prandi 4, Ravalico 4. SODNIK: Licinio iz Gorice. PM: Slovenske š. 2:14, Fermi 2:4. PON: Dornik M. v 13. min. d.p. V nadaljevanju košarkarskega šol-kega prvenstva na Goriškem, so bi-® slovenske šole visoko poražene. Poprijele so se z najmočnejšo eki- Po prvenstva. Zavod Fermi je nam-oc favorit številka ena za osvojitev Prvega mesta, ker v svoji ekipi uvr-ca najboljše igralce Patriarce in Arteja. Slovenski dijaki so stopili na igri-C9 s trdnim namenom, da se bodo nakovredno. borili z nasprotnikom, oda dijaki zavoda Fermi so takoj aceli z ostro obrambo mož - moža. aradi tega so naši dijaki le s te-avo prihajali do koša, kjer se je tkazala tudi višinska razlika na-Protnikov. Poleg tega so slovenski utjaki povsem odpovedali tudi v o-r®mbi. Tako so italijanski dijaki edno bolj višali prednost in ob °ncu polčasa so že visoko vodili. f ^ drugem delu tekme so slovenski ntje pokazali nekoliko boljšo igro, yQa nasprotnik je bil nedosegljiv. n *;em polčasu je treba pohvaliti ka-* tana Maura Dornika, ki se je iz-k°t prava gonilna sila za eki-• Dijaki slovenskih šol bodo odi-j, ab prihodnjo tekmo proti zavodu j e v telovadnici Fermi prihodnjo Sredo ob 15.30. Vladimir * * * TURNIR libertas j y kolu košarkarskega turnirja Dertas za naraščainike bo danes Bor ob 18. uri igral v Dolini z Libertasom B. Ob isti uri pa se bodo Brežani v Skednju pomerili s favoritom turnirja, z ekipo Servo-lana A. MINIBASKET V nadaljevanju turnirja «Coca-Cola» v minibasketu bo danes Breg igral v Dolini, s pričetkom ob 17. uri, z Libertasom iz Trsta. edko NOGOMET OS 19. URI NA PROSESKEM IGRIŠČU' NOGOMET V MLADINSKEM PRVENSTVU -------------------------------J—I .-------------------------------- Danes mladinska reprezentanca ZSSDIi Prepričl ji va zmaga Vesne Privlačna iskrna SZ proti Ljubljančanom proti pionirskemu moštvu Slovenije Našo vrsto sestavljajo najboljši mladi igralci slovenskih enajsteric s Tržaškega BOKS Conteh ob naslov? CIUDAD MEXICO, 27. - Mednarodna boksarska zveza («World Boxing Council») je sporočila, da je ameriški organizator Don King vložil prošnjo, da bi se britanskemu boksarju Johnu Contehu odvezei svetovni naslov srednje težke kategorije, češ da svetovni prvak ni boksal vse od marca 1975. Conteh bi moral namreč jutri boksati za svetovni naslov z Američanom Lopezom (v Rampali - Uganda). Conteh pa je zaprosil za odgo-ritev spopada, češ da si je poškodoval roko. Danes bo na Proseku prijateljska nogometna tekma med pionirsko reprezentanco Slovenije in mladinsko reprezentanco ZSŠDI. Tekma se bo pričela ob 19. uri. Sodil bo mednarodni zvezni sodnik Bertok iz Kopra. Pri izbiranju nogometašev, ki bodo branili barve ZSŠDI, so sodelovali trenerji in odborniki vseh slovenskih društev s Tržaškega, saj oni najbolje poznajo svoje fante in so priporočali najbolj obetajoče igralce. Med njimi so tudi nekateri, ki v svojem klubu z velikim uspehom nastopajo v članskem moštvu. Današnje srečanje bo služilo reprezentanci Slovenije tudi kot trening pred jugoslovanskim pionirskim prvenstvom, ki se prične jutri v Kopru. Nogometna zveza Slovenije je izrazila željo, da bi pred prvenstvom njihovi nogometaši igrali tudi pri nas v zamejstvu. ZSŠDI vabi vse spodaj navedene nogometaše, da se predstavijo trenerju Softiču ob 18. uri. VRATARJI: Adamič (Primorje), Bak (Primorec), Skupek (Kras). BRANILCI: A. Milkovič (Primorec), A. Škabar (Kras), P. Košuta (Vesna), Ražem (Zarja), Krevatin (Breg), Verša (Primorje), V. Mil- iiiiimiiiiimiUHimiiiiiuiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA VI. ŽENSKI DIVIZIJI Sokol sta kvalifikacijah za drugo italijansko ligo Še ena zmaga goriške Olympie v 1. M D Corridoni — Sokol 1:3i (1:15, 15:13, 9:15, 10:15) SOKOL: V. in L. Legiša, Kralj, Škerk, Kostnapfel, Zidarič, Antoni, Velari, Capolicchio. Tudi v tem kolu je Sokol slavil zmago in si s tem zagotovil končno prvo mesto v 1. ženski diviziji ter pravico do kvalifikacijskega nastopa za vstop v drugo italijansko ligo. Sokol je odigral v Foljanu eno svojih boljših srečanj, saj se je zavedal važnosti te tekme in je od ča-Sa-.-do^eas-a- predvajal pravo vrhunsko odbojko. Prvi set je potekel v očitni premoči sokolic, drugi set pa je nudil občinstvu povsem drugačno sliko. Ekipa Corridoni ja je že vodila z 10:0, nakar so igralke Sokola nadomestile izgubljeno, izenačile rezultat pri 13:13 in s pomočjo malo športne sreče bi lahko osvojile tudi ta set. V nadaljevanju tekme ni mogla ekipa Corridonija zaustaviti razigranega Sokola, bila je nemočna proti «bombam» Legiševe in Kraljeve ter proti izkušenemu in duhovitemu i-granju Škerkove in Antonijeve. Pred številnim domačim občinstvom je položila orožje. Prepričani smo (sodeč po predvajani igri proti Corridoniju), da Sokol lahko povsem mirno gleda na kvalifikacije za vstop v B ligo ter obžaluje prvi letošnji nepotrebni poraz z dolinskim Bregom na «Turnirju prijateljstva». V prihodnjem kolu bo Sokol igral v petek doma, proti šibki ekipi Juhe. Tekma bo zato služila trenerju Pertotu le za preverjanje forme vseh igralk in preskus novih sistemov igre. RaNe 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Il Pozzo 3:2 (10:15, 15:3, 11:15, 15:13, 15:8) OLYMPIA: Malič, Antonič, Lavrenčič, Soban, Nardin, Tomšič, Cotič M. in Š., Devetak, Černič, Kuštrin. POZZO: Benedetti, Bernes, Ga-liussi,' Gratton, Marino, Miani, Pi-tassi, Santini. SODNIK: Spadotto. Z zopetnim lepim podvigom je slovenska šesterka odpravila minulo soboto tudi ekipo Pozzo iz Prada-mana (Videm) in se tako primerno oddolžila za poraz v gosteh. Zdaj, ko je uigranost goriškega moštva čedalje boljša, je pričakovati, da bo predstavljala Olympia pozornosti vreden faktor v zaključku svojega prvenstva. Sobotni nasprotnik je predvajal naglo odbojko, ki se je mestoma izkazala tudi zelo uspešna, vendar pa je našim uspelo najti primerno pro-tiorožje. Z dolgimi žogami jim je namreč uspelo izrabiti netočnost nasprotnikovega sprejemanja in naposled prisiliti Pozzo k predaji. Medtem ko je bil prvi set nekako izenačen, je od drugega seta dalje odločno prevladalo na igrišču naše moštvo, kljub poškodbi enega od ključnih igralcev, Štefana Cotiča. Dobro sta se odrezala oba dviga-ča, Nardin in Cotič M., v napadu in obrambi pa sta se borila z njima lastno vztrajnostjo Soban in Černič. Po takšni zapovrsti ugodnih rezul tatov je upati, da se bo goriška šesterka primerno izkazala tudi na turnirju, prijateljstva, ki se je začel pred nedavnim. T. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Torriana — Olympia 3:2 OLYMPIA: Uršič, Perše, Srebrnič, Culiat, Primožič, Bertolini, Devetak, Košič T. in M. V tretjem kolu svojega prvenstva so goriška dekleta nastopila v Gradišču proti domači ekipi. Tekma, ki je bila v ponedeljek, je bila vseskozi izenačena in Olympia bi lahko zmagala z nekaj več samozavesti v odločilnih fazah. Prvi set je pripadel Torriani, dva naslednja zaporedoma pa Goričan-kam, ki pa niso znale odločiti tudi četrtega v svojo korist. Pri tem so odigrali glavno vlogo servisi. Očitno razburjena, so jih naša dekleta zgrešila izredno veliko, kar ni v njihovi navadi. Tako beležijo slovenska dekleta na začetku turnirja eno zmago in dva poraza z izidom 2:3. T. kovič (Primorec). KRILCI: M. Kralj (Primorec), Vitez (Kras), Čok (Primorje), M. Grizonič (Breg), Počkar (Zarja). ZVEZE: Pipan (Vesna), Milič (Primorje), E. Kralj (Primorec), Colja (Zarja), Guštin (Vesna), Persi (Primorje), D. Kralj (Primorec), Terčon (Zarja). NAPADALCI: M. Kralj (Primorec), Bržan (Breg), Albi (Primorje). Stojkovič (Primorec), I. Grgič (Zarja), Kraljič (Breg), M. Ris-mondo (Zarja). SINOČI NA PROSEKU PROTI PRIMORJU Vojvodina dala pol ducata golov Na Proseku so sinoči odigrali prijateljsko nogometno tekmo, v kateri je jugoslovanski prvoligaš Vojvodina brez težav premagal (ojačano) enajsterico Primorja s teniškim izidom 6:0 (4:0). Kot kaže že sam izid so bili gostje odločno v premoči, zlasti v prvem polčasu. Podrobneje bomo o tem srečanju poročali jutri. «MITROPA CUP» Danes v Mostarju Velež-Perugia Danes se bosta v odločilnem srečanju za prvo mesto v A skupini za «Mitropa Cup» spoprijela Velež iz Mostarja in Perugia. Tekma bo v Mostarju. Srečanje bo dokaj zanimivo, kajti vse je kazalo, da bodo jugoslovanski nogometaši zlahka zmagali v tej skupini. V zadnjem povratnem srečanju z Austrie z Dunaja pa so nerodno izgubili kar sredi Mostarja in bi danes v primeru poraza z 0:2 izgubili tudi prvo mesto. Trener Perugie Castagner bo igral z najboljšo postavo (razen poškodovanega Agroppija), ki je: Marcon-cini. Nappi, Raffaelli, Frosio, Dall’Oro, Lanzi, Ciccotelli, Curi, Novellino, Vannini in Sollier. * * * Brez polemik - Giorgio Chinaglia. je. zapustil Rim in odpotoval v ZDA, Po nedeljskih ostrih polemikah v zveži z JffèpEÌDaktivanim odhodom srednjega napadalca v New York se je vodstvo Lazia le pomirilo. Tehnični direktor kluba Bob Levati je med drugim dejal: «Chinaglia je še vedno član Lazia. V četrtek bomo odločili, ali bomo vložili priziv na italijansko nogometno zvezo ali bomo Chi-naglio le kaznovali.» nagradil zmagovalce v obeh kategorijah, Adrii pa, ki je v obeh kategorijah osvojila ekipno prvo mesto, je izročil trofejo. . Ekipa lestvica med mladinci do 14. leta: 1. Adria 28 točk, 2. Union 27 točk. Ekipna lestvica med člani: 1. A-dria 11 točk, 2. Union 10 točk. Vrstni red na cilju 1.800 m dolge proge: 1. Egon Renko (Adria) 7’, 2. Fabio Ruzzier (Adria) 7’25”, 3. Bacci (Union) 8’30” (1. med mladinci), 4. Druškovič (Adria) 8’45” (2. med mladinci). R. Pečar SKOKI V VODO ACAPULCO, 27. — Na mednarodnem tekmovanju v skokih v vodo za nagrado «CAN-AM-MEX» je po drugi tekmi v vodstvu Mehikanec Carlos Giron pred Italijanom Klausom Dibiasijem. TENIS ' DENVER, 27. — V finalu mednarodnega teniškega tekmovanja WCT je Američan Jimmy Connors premagal Avstralca Rossa Case ja s 7:6, 6:2. v derbiju s proseško ekipo Kras prejel pri naraščajnikih kar sedem golov - Tudi Mladost poražena Primorje — Vesna 0:3 PRIMORJE: Adamič, Čok, Claudio, Verša, Persi, Terčič, Lanza, Milič, Starec, Bezin, Trobec. VESNA: Eva, Fabbro, Alessio, Tence, Zucca, Soavi, Guštin, Pipan, Košuta, Degrassi, Biagi. SODNIK: Casciani iz Trsta. Na proseškem igrišču se je derbi med Primorjem in Vesno zaključil | z zasluženo zmago Križanov. Čeprav j rezultat govori popolnoma v korist Vesne, moramo priznati, da Prose-čani niso zaslužili tako visokega poraza, saj so zagirali borbeno, poleg tega pa so imeli veliko smole. Vsi trije zadetki so namreč padli zaradi napak proseških igralcev. Za dva gola je kriv vratar Adamič. Tretji gol je padel zaradi nepotrebne 11-metrovke. Čeprav je bila tekma na poprečni tehnični ravni, moramo reči, da je bila precej zanimiva, saj so nogometaši obeh ekip zaigrali borbeno in požrtvovalno. Prvo priložnost za gol so imeli namreč Prosečani, toda Lanza (sam pred vrati) je zadel prečko. Nato so gostje zaradi dveh banalnih napak Prosečanov dosegli v protinapadu dva gola. S tem rezultatom se je končal tudi prvi polčas. V nadaljevanju so Križani takoj od začetka polčasa limiiiHiiimiiiiiiiiumiiiiimmimiiiiiiiiiimumiimniiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiJiiiHiiimiiuttniiiiiiii NA MLADINSKIH IGRAH V MAVHINJAH Sfartelo ja kar 191 tekmovalcev Nastopili so v treh panogah ATLETIKA Nedeljskega tekmovanja v teku čez drn in strn za «Trofejo odporništva», ki ga je priredilo ŠZ Union ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij iz Podlonjerja, se je ob lepem vremenu udeležilo zadovoljivo število tekmovalcev iz Podlonjerja, Lonjerja, od Sv. Ivana in iz drugih mestnih predelov. Kros se je odvijal v mladinski in članski konkurenci, v obeh pa je s samo točko prednosti zmagalo ŠD Adria iz Lonjerja, pred domačim Unionom. Start je bil pred podlonjerskim Ljudskim domom, proga pa je potekala po cestah in stezah od Podlonjerja do Sv. Ivana in nazaj, v skupni dolžini 1.800 metrov. Nastopajoči so startali skupaj, kmalu pa je prišlo do selekcije, saj so se bolje pripravljeni člani kmalu odlepili od skupine in so sami nadaljevali kot proti cilju. Absolutno prvo mesto je osvojil lonjerski tekač Egon Renko, pred svojim klubskim tovarišem Ruzzier-jem, nakar so v različnih presledkih prispeli na cilj še vsi ostali tekmovalci. Ob zaključku nastopa je predsednik ŠD Union Aljoša Čok Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol v Nabrežini je ob podpori občine in sodelovanju smučarskega kluba Devin priredilo v soboto v Mavhinjah prvo fazo mladinskih iger. Tekem se je udeležilo 191 tekmovalcev, ki so se pomerili v treh disciplinah: v teku čez drn in strn, bližanju in ski-rolkah. Doseženi so bili ti rezultati. - Tek čez drn in strn DEKLICE 1. Kar ja Škerk (šempolaj), 2. Ve-ropika Logar (Devin),. 3. Utora Spanghero (Sesljan), 4. Aleksandra Škerk (Devin), 5. Roberta Sardoč (Slivno), 6. Tatjana Legišar-IDevin). Sledi še 30 uvrščenih.. DEČKI 1. Tomaž Caharija (Nabrežina), 2. Aleksander Kobal (štivan), 3. Robert Trobec (Nabrežina), 4. Martin Ušaj (Nabrežina), 5. Mirja Devetak (Nabrežina), 6. Angel Brajda (Slivno). Bližanje Ekipno tekmovanje: štivan, Nabrežina, Slivno in Mavhinje. Sodelovalo je 16 ekip. Ski roli DEKLICE 1. Aleksandra Škerk (Devin) 1,55; 2. Roberta Sardoč (Slivno), 1,57; 3. Maura Spanghero (Sesljan) 1,59; 4. Liliana Petelin (Mavhinje) 2,00; 5. Tatjana Legiša (Devin) 2,13; 6. Veronika Logar (Devin) 2,16; 7. Martina Legiša (Mavhinje) 2,30; 8. Kristina Trobec (Nabrežina) 2,34; 9. Mirjam Brajkovič (Sesljan) 2,38; 10. Patricija Terčon (Cerovlje) 2,53. DEČKI 1. Elio Jori (Mavhinje) 2,00; 2. Angel Brajda (Slivno) 2,07; 3. Aleksander Sosič (Sesljan) 2,20; 4. Tomaž Caharija (Nabrežina) 2,25; 5. Niko Kojanec (Nabrežina) 2,26; 6. Fabij Pahor (Sesljan) 2,32; 6. Ivan Rebula (Devin) 2,32; 8. Mitja Devetak (Nabrežina) 2,40; 8. David Peric (Nabrežina) 2,40; 10. Marko Chemelli (Slivno) 2,48. Tekmovanje je potekalo v najlepšem redu. Na trgu v Mavhinjah se je zbralo veliko gledalcev, predvsem staršev in vaščanov, ki so z zanimanjem sledili igram. Prireditelji se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu iger, posebno smučarskemu, klubu Devin, ki je poskrbel za ozvočenje vaškega trga ter sodeloval pri organizaciji celotnega tekmovanja. Drugi del mladinskih iger bo na nogometnem igrišču v Nabrežini ter v občinski telovadnici. F. ponovno dosegli še en zadetek. Po tem golu je tekma postajala vedno bolj nezanimiva. Vesna je skušala le zadrževati žogo in se je omejevala le na redke in sploh nenevarne protinapade. Prosečanom pa ni uspelo dati niti častnega gola, in to predvsem zaradi netočnosti v strelih. H. V. NARAŠČAJNIKI Esperia — Kras 7:1 (5:1) KRAS: Kocjančič, Trampuž, Pu-rič, Daneu, Škabar, Legiša, Bertolino (Pobega), Balzano, Stule, Vitez in Bauzan. ESPERIA: Moratto, Delise, Morando, Braico, Košir, Benetton, Pi-schianz, Štor, Castellano, Battaglia (Ruggero), Rosea. STRELCI: v 2. in 13. min. Rosea, v 5. min. Vitez, v 8. min. Pischianz, v 10. in 27. min. Castellano, v 40. Kosir iz 11-metrovke, v 46. min. Delise. V 5. kolu povratnega dela nara-ščajniškega prvenstva je Kras doživel katastrofo proti solidni ekipi Esperie od Sv. Alojzija. Na j več jo krivdo za tako visok poraz nosi seveda obramba. Najbolj nezanesljiv je bil vratar Kocjančič, ki je moral v prvih 15. minutah kar štirikrat pobrati žogo iz svoje mreže. Domači so povedli že v tretji minuti, Krašovci so takoj reagirali in Vitez je po lepi akciji z neubranljivim diagonalnim strelom dve minuti kasneje izenačil. Tržačani so bili do konca polčasa še štirikrat uspešni in so imeli zmago že v žepu. V nadaljevanju so domačini precej popustili, «rdeče-beli» pa so zaigrali nekoliko bolj urejeno. Esperii je uspelo še dvakrat premagati nepazljivega Kraševega vratarja, in sicer iz 11-metrovke ter s strelom od daleč. V nedeljo smo od mladih Kraso-vih nogometašev pričakovali več, čeprav moramo upoštevati, da niso igrali z najboljšo postavo. Najboljši v vrstah Krasa je bil Boris Vitez. R. B. Mladost - Sistiana 1:3 (0:1) MLADOST: Peric, Boneta, D. Ger-golet, Devetak, Okretič, Bagon, Lavrenčič, E. Gergolet, Ferletič, Kobal, Vižintin. SISTIANA: Lassig, Vogrig, Candito, Pertot, Chiavella, Codogiia, Fra- giacomo, Baldas, Giovannini, Ma-scarello, Segulin. STRELCI: v 12. min. Giovannini; v 6. min. DP Mascarello; v 8. min. Bagon; v 27 min. B'erletič (autogol). SODNIK Giuseppe Capasse iz Tržiča. Naraščajniki iz Doberdoba so v zadnji tekmi prvega dela prvenstva doma izgubili celoten izkupiček proti zadnjemu na lestvici, ekipi iz Se-sljana. Domačini so tako prepustili pobudo Tržačanom, ki so že v začetku ustvarili nakaj res zrelih priložnosti, a velika sreča je rešila domačo obrambo pred kapitulacijo, večkrat pa je rešil vrata tudi dobro razpoloženi vratar Peric. Zadnji naš branilec pa nič ni mogel v 12. minuti, ko se je Giovannini sam pojavil pred vrati in je neubranljivo streljal. Po tej začetni fazi se je zdelo, da bodo naši fantje tokrat u-trpeli hud poraz, a sredina igrišča se je dobro izkazala in je ustvarila tudi nekaj lepih akcij, ki pa niso obrodile zaželenega sadu. Tu sta se izkazala Edi Gergolet in Ferletič. V drugem delu srečanja so naši igralci stalno napadali, gostje so ves čas ogrožali Periča s hitrimi protinapadi in v 6. minuti dosegli tudi zaslušen zadetek. Naši fantje so skrajšali prednost iz prostega strela in to dve minuti kasneje z Ba-gonom, ki je v sredo zaigral res požrtvovalno. Od tega trenutka dalje so Dočerdobci stalno oblegali Las-sigova vrata in z Edijem Gergole-tom tudi za las zgrešili zadetek. Gostje pa so se žilavo branili in so dosegli tudi tretji zadetek z avtogolom Ferletiča. Tokrat so se dobro izkazali: Dario Gergolet v obrambi, Edi Gergolet na sredini igrišča in Ferletič v napadu. F. G. KOŠARKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Tudi v drugi tekmi poraz Kontovelcev 1. DIVIZIJA Kontovel — Scoglietto 69:80 (37:35) KONTOVEL: A. Zavadlal 15, Košuta 8, P. Starc 38, D. Zavadlal 4, Nobergoj 4, Prašelj. PM: 14:32. PON: Prašelj 48:60, A. Zavadlal 69:78. SODNIKA: Tamaro in Polh. Kontovelci so tudi v drugi tekmi prvenstva 1. divizije poraženi zapustili igrišče, tokrat celo pred domačim občinstvom. Zmaga Scoglietta je popolnoma zaslužena, saj so Tržačani gotovo bolje telesno pripravljeni. V prvem polčasu so domačini stalno vodili, vendar so na koncu imeli le dve točki prednosti. V nadaljevanju pa so vajeti igre odločno prevzeli v svoje roke Tržačani. S protinapadi so z lahkoto prišli do koša in si tako pridobili visoko prednost. Pri Kontovelcih se je le Peter Starc zoperstavljal nasprotnikovi premoči in je omilil poraz. Dodati pa je treba, da so domačini zaradi poškodbe Danijela Zavadlala igrali več časa le v štirih. Ta tekma je še bolj poudarila pomanjkljivo tornio Kontovelcev. Sicer pa nastopajo Kontovelci v tem prvenstvu z bolj rekreacijskimi nameni. I. S. : : v~ 3. moštveni pokrajinski šahovski turnir v Trstu je uspel zelo dobro AVTOMOBILIZEM Niki Lauda v dvomu DUNAJ, 27. — Avstrijski pilot Ferrarijevega moštva Niki Lauda je še v dvomu, če bo nastopal na SP za formulo 1. na VN Španije. Kot je znano, se je svetovni prvak Lauda poškodoval, ko je vozil traktor. «Udeležil se bom poskusnih voženj v Španiji šele nato sem bom odločil», je dejal Lauda. * * * LIEGE, 27. — Iz varnostnih ukrepov so zmanjšali avtomobilsko pro-i go v Francorchampsu od 14 na 5 km. ISTRSKI ODRED Akcija je vzbudila navdušenje prebivalcev in se ohra-1 a v prijetnem spominu vseh. Po zaslugi odredove borke y1 odlične pevke Rine žužek pa so v Brkinih in na Malem rasu peli travestijo «Napad na vlak, klobase v zrak ... », 1 Se je ohranila do danes v spomin na tisti dogodek. šk ^sPe^ partizanski podvig je nedvomno opozoril nem-. v°jaško in policijsko poveljstvo za Jadransko opera-v1Vn° cono, ki je bilo tedaj prezaposleno s premeščanjem ^e*,da so jim partizani tudi na tem območju resen nasprot-* ’ ki ga ne kaže podcenjevati. Bilo je čudno, da Nemci e aj niso izvajali povračilnih ukrepov nad prebivalci bliž-■. vasL kar je bil verjetno v Brkinih in Istri edinstven le^ln??^• Naslednji dan so se pripeljali nemški vojaki in že-zničarji popoldne z vlakom, pregledali okolico in ostanke Va8onov odpeljali v Divačo. bat ZoeČer v temi se J6 1- bataljon — potem ko je poslal j Proti Rodiku — vrnil skozi Artviže proti Misličam strovici, ponoči pa je odšel na Kozjane .Štab odreda Se Je preselil na Rjavče. Stradanja in pomanjkanja cigaret Vajeni stari borci so se s polnimi nahrbtniki dobrin med potjo šaljivo «zbadali»; «Jože, imaš še kakšen čik? Ciril, ti kaj dišijo klobase?...» KOPRSKI KARABINJERJI «SO JO SKUPILI» Tri dni po uničenju vlaka, 23. januarja 1944, se je prvič dobrò izkazala v boju «Brunova» četa 3. bataljona, imenovana udarna; pod poveljstvom komandirja Bruna Bizjaka in političnega komisarja Oskarja Savarina je napadla koprske karabinjerje. Zaradi oportunističnega stališča večine članov štaba 3. bataljona do boja s fašističnimi sodelavci karabinjerji je bil bataljon dotlej premalo vojaško aktiven. To pa je zaostrovalo odnose med slovenskimi in italijanskimi funkcionarji ter borci in hkrati privedlo do samostojnejšega ukrepanja Brunove slovenske udarne čete. Njeno poveljstvo je brez vednosti bataljonskega vodstva.^ organiziralo napad na karabinjerje pri Gračišču na cesti Rižana - Buzet. Borci so čakali v zasedi in najprej napadli dva motorja s prikolicama, ju uničili in pobili tri karabinjerje. Ker so prihajali karabinjerji napadenim na pomoč od Buzeta na dveh kamionih, so borci spet zasedli prejšnje položaje in ponovno napadli. Karabinjerji so se branili s puškami in brzostrelkami, vendar jim to ni pomagalo, ker se je poškodovani kamion vnel, drugi pa je z manjšimi poškodbami odpeljal proti Kubedu. Izmed 16 karabinjerjev, kolikor jih je bilo v gorečem vozilu, sta bila dva ranjena, štiri so pobegnili, deset pa so jih ujeli. Bainovi borci so zaplenili težko strojnico, 5 brzostrelk, 3 pištole, 8 pušk in precej streliva. Po končanem boju se je morala četa umakniti ker so dobili karabinjerji pomoč iz Kopra. Vendar je ta lahko pobrala le uničena vozila in padle karabinjerje. V naslednjih dneh so borci 3. bataljona še dvakrat razbili železniško progo med Podgorjem in Rakitovcem, vendar jim ni uspelo iztiriti vlaka, ker so nemške patrulje prej opazile poškodbe na progi. Prvi pomembnejši napad istrskih partizanov na tistem območju po veliki nemški jesenski ofenzivi 1943 je naznanil fašistom, da se boj v Istri nadaljuje, in izredno ugodno odjeknil med ljudstvom, hkrati pa vzpodbudno vplival na bojno moralo borcev, saj je dokazal, da je tudi v Istri mogoč uspešen partizanski boj. Napad je pomenil hud udarec tudi za pristaše oportuni-nističnega odnosa do boja, ki so vedrili v 3. bataljonu o-dreda, in oslabil njihov vpliv. Hkrati pa je tako prestrašil fašiste, Nemce in karabinjerje, da so poslej — kot je poročal VOS za Primorsko 26. januarja — opustili vsakršen promet po cesti Buzet - Rižana in tako zmanjšali svoje nadzorstvo nad istrskim območjem. To je aktivistom olajševalo politično delo. Prvi bataljon je bil po 20. januarju v glavnem zaposlen z mobilizacijo v Brkinih in spremljanjem novincev na Notranjsko, vendar tudi poslej uii opustil napadov na sovražnike. Njegovi obveščevalci so zvedeli, da pogosto prihajajo manjše skupine nemških vojakov in posamezni policisti ter podoficirji iz Podgrada v Hrušico poizvedovat po partizanih in nakupovat žganje. Zato je 23. januarja bataljonska bojna patrulja pod vodstvom Valentina Zadnika v Hrušici izsledila, napadla in pobila nemškega podoficirja. Nemci so v Podgradu zvedeli za njegovo usodo, zato so ga naslednje dni iskali, strašili vaščane in zahtevali, naj jim izročijo njegovo truplo. FINANCARJI V MATERIJI DRUGIČ NISO KLONILI Da bi onemogočili delovanje financarjev v obnovljeni materijski postojanki, je štab odreda sklenil, naj 1. bataljon 27. januarja 1944 napade financarsko postojanko na Gobrku pri Materiji. Štab 1. bataljona je računal na podlagi obveščevalnih podatkov, da je v eni zgradbi okoli 35 financarjev — bilo pa jih je, kot so pozneje ugotovili, v dveh zgradbah okoli 70 — z?to Je najPrej pozval sovražnike, naj se vdajo brez boja. Ti pa so odgovorili z ognjem. Prvi bataljon, ki se mu je priključila tudi desetina borcev 2. bataljona, je postojanko napadel z mitraljezi, puškami in ročnimi bombami. Te so nekateri spretni borci metali od daleč postojanki in jih nekaj tudi Vrgli skozi nezavarovana okna v njeno notranjost. Tako so povzročili branilcem hude izgube in jih prisilili k umiku iz manjše v večjo zgradbo, potem pa pritisnili še močneje. Boj se je zaostroval in trajal celo uro; med obleganimi financarji in fašisti — tudi slednji so bili oblečeni v financarske uniforme — je prišlo do hudega spora, ker so bili prvi za vdajo, medtem ko so se ji fašisti odločno upirali in besno streljali skozi okna ter metali ročne bombe tako, da se partizani niso mogli približati zgradbi. Le na severni strani je uspelo skupini borcev, ki jih je vodila sekretarka ZKMJ Dragica Ratkovič, priti do zgradbe in vreči nekaj ročnih bomb skozi okno v pritličje, kar pa ni moglo zlomiti sovražnikovega odpora. Ker je bila postojanka ob cesti Reka - Trst, bataljon pa ni imel dovolj sil in tudi ne orožja, da bi se zavaroval na obeh straneh, proti Kozini in Podgradu, od koder se je obetala obleganim pomoč, je štab bataljona presodil, da ne bo mogoče uničiti postojanke. Potem je zaukazal umik, ker bi z nadaljevanjem napada preveč vtegal. Čeprav postojanke niso uničili, so povzročili sovražniku hude izgube: 12 mrtvih, 4 hudo in več laže ranjenih, medtem ko je bil med partizani le en borec 1. bataljona laže ranjen. Napad ni uspel zaradi netočnih podatkov o številu in razporedu sovražnih vojakov, pač pa je povzročil velik preplah med fašisti in financarji, tudi v drugih postojankah. Naslednji dan so Nemci posadko povečali na okoli 120 mož, v noči od 1. na 2. februar pa so demoralizirane financarje zamenjali, ker jim menda niso več zaupali. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 761470 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ šlevilka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 28. aprila 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII* • DZS - 61000 Ljubllan«, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in liska y ^ ZTT - Trst POMEMBEN KORAK K REŠITVI LIBANONSKE KRIZE V SOBOTO BO PARLAMENT VOLIL NOVEGA PREDSEDNIKA LIBANONA Najvidnejša kandidata sta guverner libanonske banke Sarkisin poslanec Edde BEJRUT, 27. — Kljub vsakodnev- libanonske banke Elias Sarkis in pa rim spopadom med nasprotujočimi poslanec Raymond Edde. Naloga o- si skupinami, ki so tudi po začetku premirja povzročili nemalo žrtev med Libanonci, prevladuje v vsej državi dokaj optimistično vzdušje. Danes so uradno sporočili, da bodo volitve za novega predsednika republike v soboto, 1. maja. Predsednik parlamenta Kamel Asad je to iporočil poslancem ob koncu zasedanja posebne komisije, ki razpravlja o proceduralnih vprašanjih. Prevladuje mnenje, da bo zamenjava sedanjega predsednika Sulejmana Frangieja, ki mu vsi pripisujejo odgovornost za veliko napetost, ki vlada že dalj časa v Libanonu, pripomogla k rešitvi perečih vprašanj, ki tarejo Libanon. Za Fran-giejevo nasledstvo s. ■ potegujeta v glavnem dva kandidata: guverner MINIKRILA SPET BURMO DUHOVE V Veliki Britaniji so minikrila in polemika v zvezi z njimi spet v ospredju pozornosti. Temu je vsekakor botrovala pomlad, letni čas, ko se moški začenjajo spet ozirati za brhkimi dekleti po dolgem zimskem premoru, še zlasti v državah, kot je Velika Britanija, kjer je zima nekoliko ostrejša kot v naših krajih. To je izkoristil londonski dnevnik «Daily Mirrar», ki je najel dve manekenki in ju poslal, oblečeni v skoraj neobstoječi minikrili, v neki bar v mestni četrti Chelsea. Dekleti sta povzročili senzacijo tudi med hladnimi Britanci in dogodek je odjeknil med strogimi klopmi britanskega parlamenta. Laburistični poslanec Douglas Hoyle se je namreč ostro izrazil proti ponovni modi minikrila. Ne gre nikakor za moralne predsodke, je dejal, temveč za skrb za usodo britanske tekstilne industrii?. B'ago namreč, s katerim sešijejo eno daljše krilo, zadostuje za dve ali tri minikrila, kar pomeni veliko škodo za tovarne tekstila in neposredno vpliva na zaposlenost. Poleg tega, trdi Hoyle, so tudi drugi načini, da moški pridejo na svoj račun in si ogledajo ženske noge. Z njim se ne strinja ravnatelj verige velikih blagovnih hiš Mike Sherlok. Po njegovem mnenju si dekleta raje kupujejo po več minikril, kot eno daljše. Poleg tega polagajo dekleta v minikrilih več pozornosti na nogavice in na lepše perilo, ki ga je izpod minikrila lažje pokazati. Počutijo se bolj seksi in si zato kupujem mnogo drugih stvari, pravi Sherlok. nega, ki bo izvoljen za predsednika nikakor ne bo lahka. Moral si bo zagotoviti podporo vseh političnih sil, od desničarskih falangistov, ki so dali bivšemu predsedniku Fran-gieju odločilni udarec, ko so mu odrekli končno svojo podporo, do naprednih muslimanskih krogov in ne nazadnje tudi Palestincev. Vse to v državi, ki jo je enoletna državljanska vojna popolnoma uničila in spremenila nekoč cvetoče mesto Libanon v kup razvalin. Libanonski bančni sistem, zaradi katerega si je Libanon zaslužil oznako «bližnje-vzhodna Švica», je dobil dokončni udarec, ko so se najpomembnejše svetovne banke preselile v Turčijo. Tudi turizem, eden glavnih virov dohodkov za to majhno bližnjevzhod-no državo, je popolnoma na tleh. MTijoni dolarjev, ki so jih vložili, sicer v glavnem tuje družbe, v zgraditev velikih hotelov, so dokončno zgubljeni. Nasprotujoče si skupine so se v Hiltonu in v drugih hotelih zabarikadirale in jih tako spremenili v kup kadečih se razvalin. Dolga libanonska državljanska vojna je imela dokaj zanimiv stranski učinek. Libanonski zdravniki so izjavili, da so zabeležili rekordno število rojstev, čeprav uradnih statistik ni, menijo, da se je demografska rast povečala od začetka vojne vsaj za 20 od sto. Eden od libanonskih zdravnikov je dal tole razlago: «Ljudje so'bili prisiljeni iti zgodaj v posteljo, ni bilo nobene druge možnosti razvedrila.» Z druge strani pa je zanimivo, da je število rojstev v Bejrutu skoraj nespremenjeno, mnogo žensk pa je šlo raje rodit v druga mesta, kjer vojni vihar ni pustošil kot v glavnem mestu. sko delegacijo, ki jo vodi minister za trgovino Tevfik in zastopniki sovjetskega ministrstva za zunanjo trgovino, ki jih je vodil minister Pa-toličev. Obe delegaciji bosta podpisali trgovinski protokol, ki so ga parafirali že lani in po katerem bo izmenjava med obema državama dosegla v letu 1976 640 milijonov dolarjev. Obisk egiptovske gospodarske delegacije je prvi uradni stik med obema državama potem ko je Egipt enostransko preklical sporazum o prijateljstvu s SZ. V Cisjordaniji umestili nove občinske uprave TEL AVIV, 27. — Nove občinske uprave, ki so jih izvolili v Cisjordaniji 12. aprila, so danes uradno umestili. Izraelske oblasti so po izidih volitev imenovale župane in člane občinskih svetov v Nablusu, Ra-malahu, Kalkiliji, El Biri in v nekaterih drugih manjših središčih. Novi občinski upravitelji so v glavnem malo znani širši javnosti. Gre za mlajše ljudi, znane po svojih simpatijah do Organizacije za osvoboditev Palestine. Sovjctsko-egiptovski trgovinski pogovori MOSKVA, 27. — Danes zjutraj so se nadaljevali v sovjetskem glavnem mestu pogovori med egiptov- liimiiiiniiiiiiii n iiiiiiiii m mi m m mn limili ii ummiiiiiiinimii n m mn ninnimi mi illumini n n iimrnii» VESTI S SLOVENSKE OBALE Vrsta prireditev in proslav ob dnevu Osvobodilne fronte Osrednja obalna proslava je bila v koprskem gledališču, kjer so podelili priznanja OF 17 občanom in 11 organizacijam in ustanovam KOPER, 27. — Na slovenski oba- j Gre za sodobno in funkcionalno u-z vrsto proslav in prireditev ! rejeno poslopje, v katerem bo mo- i goče hitreje opravljati carinarjenje tako v potniškem kot v tovornem prometu. Končno naj še omenimo. li so počastili 35-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Danes dopoldne so na škofijah slo- . vesno položili temeljni kamen za no- da so v počastitev praznika odprli vo šolo. To bo prvi objekt, ki ga | v Sečovljah nov otroški vrtec, ki bodo zgradili s sredstvi samoprispevka vseh občanov obale. Na slovesnosti je govoril o pomenu praznika osvobodilne fronte ter o pomenu nove šole za škofije predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Posebna svečanost je bila tudi v Luciji ob otvoritvi asfaltirane ceste Sečovlje - Dveri. Gre za devet kilometrov dolgo cesto, ki bo mnogo pomenila za prebivalce višinskih predelov piranske in izolske občine hkrati pa tudi za razvoj turizma v teh krajih. V Luciji so to slovesnost združili s proslavo dneva o-svobudiine fronte in krajevnega praznika. Osrednja obalna proslava je bila sinoči v koprskem gledališču, kjer so podelili priznanja Osvobodilne fronte 17 občanom, 11 organizacijam in ustanovam. Razen posameznikov so priznanja prejeli še eko-nomsko-administrativni šolski center v Kopru, koprska gimnazija, organizacija Rdečega križa v Portorožu. krajevna skupnost Izola, nogometni klub Izola, obalna konferenca klubov organizacije Združenih narodov, osnovna šola Lucija, pevski zbor «France Bevk» v Šmarjah, poklicna kovinarska šola v Kopru, prostovolino gasilsko društvo v Dekanih in TDD Partizan - Koper. Na proslavi sta govorila o pomenu praznika Franc Čehovin v bo lahko sprejel 80 otrok. Vrtec je sodoben in ima 'štiri oddelke. Za otvoritveno slovesnost so tamkajšnji pionirji in cicibani pripravili kratek kulturni spored. L. O. Italijana obsojena v Zagrebu ZAGREB, 27. — Zagrebško sodišče je sodilo štirim italijanskim državljanom zaradi tihotapljenja z ukradenimi avti. Sodišče je 27-letnega Nicolo Morgheseja in 27-letnega Alfonsa Palmiera oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, obsodilo pa je 30-letnega Vincenza Manna na dve leti zapora in 36-letnega Francesca Bigliazzija na 2 in pol leti zapora. Tudi slednja so spustili na svobodo, ker je bila obsodba pogojna. Četverico je jugoslovanska policija aretirala januarja skupaj z nekim Sircem in s petimi Jugoslovani, ker so organizirali tolpo, ki je kradla v zahodnih državah avte in jih prodajala v Jugoslaviji in na Bližnjem vzhodu. Vodja tolpe naj bi bil neki Amil Mimič, ki baje živi v Italiji. PEKING, 27. — V Kitajski se mudi palestinska delegacija, ki jo vo-, di Faruk Radumi. Po njegovih izja-slovenščini in Apollonio Abram v j Vah gre za prijateljski obisk Pale-italijanščini. stincev kitajskemu ljudstvu. Na le- V počastitev obletnice osvobodil- \ tal šču v Pekingu so Palestince done fronte so v Kopru odprli tudi I čakali predstavniki vseh arabskih novo upravno 1 1 stavbo carinarnice. I držav v Kitajski. RIO DE JANEIRO, 27. — V Braziliji so obsodili tri znane tvrdke, ki proizvajajo avtomobilske gume, ker so ustanovile kartel za prodajo gum na brazilskem tržišču. Gre za Firestone, Pirelli in Goodyear. bejrutskih velikih hotelov, na katerih je v bistvu slonel libanonski turizem, so ostali samo zunanji zidovi. iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiHiiiTiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiftiiiiiiitiiiiifiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiimimuiiiiiiB VČERAJ TARČA BANKE IN DRUGE USTANOVE OD BENETK DO BARIJA Roparski napadi navrgli banditskim tolpam nad pol milijarde lir v gotovini in čekih Gre za denar, ki je bil namenjen v prvi vrsti plačam - Star znanec policije se je oropancu predstavil z lastnim imenom ■ Banke so prešle v protinapad BENETKE, 27. - Ko bi razpolagali z nadrobnim seznamom ropov, do katerih prihaja tako rekoč vsak dan na vsem italijanskem ozemlju, zlasti pa na jugu, bi ugotovili, da so takšni izpadi najbolj pogosti ob koncu meseca, ali bolje 27. dne v mesecu, ko se izplačujejo državnim, poldržavrum, pa tudi drugim uslužbencem prejemki. Tedaj pač kroži največ denarja, in to banditske tolpe prav dobro vedo, zato čedalje bolj izpopolnjujejo svojo organizacijsko mrežo. Le redko ima, denimo, banka ah poštni urad opravka s posamezniki™. še redkeje pa takšen rop USpe. Ne gre namreč pozabiti, da tudi denarni zavodi uvajajo vse strožje ukrepe za preprečevanje roparskih dejanj, sadovi tega pa se polagoma že kažejo, kot bomo videli niže. Danes, torej 27. t.m. je bilo izvršenih v vsej državi najmanj deset ropov, toliko smo jih pač utegnili zaznamovati, navrgli pa so prav gotovo vsaj milijardo lir v gotovini, čekih, vrednostnih papirjih in blagu. Banditi so se znesli v prvi vrsti nad bankami oziroma njihovimi kurirji, nad poštnim železniškim vozom in biagajno neke železniške postaje ter celo nad tovornjakom, ki je bil fiatovorjen z zdravili. O največjem plenu — 150 milijonov lir — poročajo iz Foggie, o najskromnej-šem — 4.000 lir, in sicer neizpeljanem, pa iz Reggio Calabrie. Pojdimo po vrsti s severa proti jugu. Na beneškem nabrežju «sedmih mučencev» sta se nezakrinkana mladeniča spravila nad agencijo št. 8 zavoda Cèssa di Risparmio, kjer sta popolnoma izpraznila glavno blagajno. Višina plena ni še znana, kaže pa, da je zajeten. Rop je izvršil le eden od dveh pajdašev, ki je tudi pretrgal telefonsko zvezo med denarnim zavodom in zunanjostjo. Lopova sta po zatrjevanju o-čividcev pobegnila kar peš, saj se po beneških uličicah res ni težko iznebiti morebitnih zasledovalcev. Med strankami, ki so se med zločinskim izpadom nahajale v banki, je bil tudi policist v civilu; menda si je dobro zapomnil poteze zlikovca. Nedaleč od Benetk, v naselju Mon-selice pri Padovi, je ostal blagajnik podružnice Banca Antoniana di Padova e Trieste kakor vkopan spričo nenavadnega prizora: z revolverjem oborožena mladeniča sta vdrla v bančne prostore, ukazala nameščencem in strankam, naj dvignejo roke, nakar se je eden približal blagajniku in mu povedal, da se imenuje Pierluigi Montecchio. Gotovo ste že slišali moje ime, je pripomnil, ves denar mi izročite. Začudenemu blagajniku sploh ni bilo do reakcije in možakarju je izročil 13 milijonov lir v gotovini. Ko sta bandita zbežala (z avtomobilom vrste fiùvia), so se uradniki v banki zavedli. da Montecchia res poznajo: gre za starega znanca policije. Edini rop, ki se je končal z nasiljem, sicer pa brez hujših posledic za žrtve, je bil izvršen v agenciji zavoda Banca Popolare di Milano v kraju Ospitaletto di Germano v milanski pokrajini. Tudi tokrat sta bila roparja le dva, vendar sta brez posebnih težav onemogočila prisotnim vsako reakcijo. Uradniki in stranke so morali leči na tla, zakrinkana mladeniča pa sta verjetno zaradi nervoze tudi ustrelila v zrak ter nato udarila s kopitom mitraljeza po glavi zapriseženo stražo (44-letnega Modestina Caiolo) in bančnega uradnika (31-letnega Giampaola Fossatija), ki so ju morali prepeljati v bolnišnico. Roparja sta odnesla okrog 10 milijonov lir v gotovini in pobegnila z «alletto», ki jo je vozil njun pajdaš. Avtomobil je trojica kmalu zatem O nepopolnem ropu poročajo iz | sta našla skromno vsoto enega sa- Rima, in to iz sedeža športne organizacije CONI v neposredni bližini olimpijskega naselja. Peterica do zob oboroženih mož je rop skrbno pripravila, ni pa vedela, da je bilo vodstvo denarnega zavoda Banca Nazionale del Lavoro, iz katerega se steka denar za plače u-službencev CONI, ravno tako dobro pripravljeno na možnost kriminalnega napada. Banka pošilja namreč zadnje čase denarna sredstva omenjenemu športnemu centru ne le z enim, temveč z dvema furgo-noma: eden, ki vozi nižje zneske, se ustavlja pred vhodom na sedež CONI, drugi, natovorjen res z zajetno vsoto, pa običajno zavozi v neko notranjo garažo. Roparji - tega niso vedeli, zato so napadli fur-gon, ki se je ustavil na cesti in odnesli okoli 10 milijonov lir. Nekajkrat so tudi ustrelili v zrak, nato pa pobegnili s tremi avtomobib. Dejansko bi jim rop lahko navrgel približno trikrat več, ko bi pač vedeli tudi za drugi furgon. Gre torej za prvi delen uspeh neke banke v boju proti takšnim izpadom. Dvema Neapeljčanoma, ki sta prišla na zamisel, da izropata lekarno Francesca Angelinija v Casa-vatoreju, očitno ni bilo prav, da mega milijona lir v gotovini, zato sta odpeljala kar tovornjak z zdravili, potem ko sta s pomočjo dveh ali več pajdašev zvezala 49-letne-ga čuvaja Giuseppa Allocco. Vrednost ukradenih zdravil gre v več deset milijonov lir. Najzajetnejši plen si je zagotovila kriminalna dvojica v samem središču Barija, ki je oropala tri kurirje zavoda Banco di Napoli. Gre za 150 milijonov lir, s katerimi naj bi plačali uslužbence županstva in raznih krajevnih ustanov. Pobegnila sta z ukradenim avtomobilom, kljub temu pa sta za seboj izbrisala vsako sled. Prizor, kakršnega lahko vidimo v filmih o banditih z Divjega zapada, pa se je ponudil potnikom vlaka, ki povezuje Cosenzo z mestecem Paola. Ko je železniška kompozicija morala iz tehničnih razlogov zmanjšati brzino, so štirje zakrinkani banditi skočili na poštni voz ter z njega odnesli pet vreč s posebnimi pošiljkami v skupni vrednosti skoraj 157 milijonov lir in pet priporočenih pisem za skupno pol milijona lir. Očitno je bil tolikšen plen roparjem v napoto, zato so se med begom iznebili dveh vreč z 32 milijoni v gotovini in čekih, pa tudi revolverja. Pozneje so zapustili tudi avto, s katerim so pobegnili. Iz železniške postaje v Gallicu pri Reggio Calabrii pa sta roparja odšla dokaj oparjena. Z revolverjem v roki in krinko na obrazu sta odločno vstopila v prostore z blagajno, kamor se steka iztržek od prodaje vozovnic, naperila orožje proti osebju in odprla blagajno: v njej je bilo 4.000 lir... Možakai-ja nista črhnila niti besede in jo urno pobrisala. Štirim tolovajem iz Catanie sreča tudi ni bila posebno., mila. Po vztrajnem zasledovanju dveh kurirjev denarnega zavoda . Banco di Sicilia so vdrìi v agencijo te banke v kraju Dentini pri Siracusi prav v trenutku, ko je blagajnik hotel spraviti denar, ki sta mu ga prinesla omenjena uslužbenca. S krinko na obrazu in revolverji v rokah so postrojih k zidu uradnike in maloštevilne stranke ter pobrali 40 milijonov lir v bankovcih. Pobegnili pa so z ukradenim avtomobilom, katerega lastnik je dobro znan bančnim nameščencem in na podlagi tega računajo karabinjerji na skorajšnjo aretacijo četverice, ki naj bi imela pomagača v sami banki. NA PROCESU ZARADI BOMBNIH ATENTATOV NA ŽELEZNICO Branilci zahtevajo oprostitev fašistov Odv. Ghinelli: Mario Tuti sploh ni fašist, kvečjemu komunist po kubanskem ali kitajskem vzoru... AREZZO, 27. — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je danes nadaljeval proces proti desetim pripadnikom tako imenovane «nacionalne revolucionarne fronte», ki so obtoženi, da so konec 1974. ter v začetku 1975. leta izvršili več bombnih atentatov na železniško progo P-im — Firence. Govor je bil predvsem o atentatu dne 6. januarja lani, ki bi utegnil povzročiti pravi pokol in ni do tega prišlo le po golem naključju. Med obtoženci je, kot znano, tudi Mario Tuti, k; je bil že obsojen na dosmrtno ječo zaradi u-mora dveh policijskih agentov in za katerega je včeraj javni tožilec dr. M. Marsili zahteval 25 let zaporne kazni. Zgledne kazni je zahteval tudi za njegove pajdaše, zlasti seveda za Francija. Današnja obravnava je bila posvečena govorom branilcev, ki so jo s Svojimi predrznimi utemeljitvami spremenili v pravo farso. Prvi je spregovoril odv. Ghinelli, ki brani med drugim Luciana Francija. Dejal je, da Franciju, kot tudi drugim obtožencem sploh ni mogoče soditi zaradi poskusa pokola, še manj pa zaradi obnovitve fašistične stranke. «Četudi bi obtoženci res izvršili a-tentate.» meni Ghinelli, «bi ti imeli zgolj demonstrativen značaj: storilci nikakor niso nameravali koga u-biti ali tudi le raniti, temveč so s sabotažami izpričali svoje nasprotovanje nasilno in klientelistično nastrojenemu ustroju države.» Sploh pa naj bi bili po odvetnikovih zatrdilih obtoženci 6. januarja lani daleč od kraja atentata na železnico in ga zato niso mogli izvesti. Kolikor zadeva obtožbo zaradi obnovitve fašistične stranke, pa Ghinelli sveto zatrjuje, da je sestanek pristašev omenjene fronte 22. januarja lani slonel na samih blodnjah. nikakor ne na trezni politični diskusiji; dejansko naj bi šlo torej za «diletante», 11 sploh ne bi bili zmožni, da se lotijo takšnega podviga, namreč ponovne obnove fašističnega gibanja na trdnih temeljih. Ker je Ghinelli že omenil blodnje, ne moremo m'mo njegove bistre u-getovitve - v zvozi -zu ideOloško' -oziroma politično obarvanostjo Maria Tatija. «Tutijevski statut, nikakor ne sloni na fašističnih doktrinah,» je dobesedno povedal odvetnik, «spominja nas kvečjemu lahko na nekakšen kubanski, kitajsk' ali portugalski komunizem...» Govornik je nato zahteval za svoje varovance o-prostilno razsodbo oziroma blage kazni. Razen tega je predlagal njihovo izpustitev na začasno svobodo. Enako ali podobno so bili uglašeni tudi posegi drugih branilcev, med temi odv. Sangermana, ki brani Tatija. Le-ta je naglasil, da Tutija ni mogoče obtoževati poskusa pokola in posesti orožja ter razstreliva iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiHiiiiiiiii>iiii,Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiii>iiiiiiiiiiifi|iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiim TRŽAŠKI DNEVNIK TRŽAŠKO SODIŠČE JE IZREKLO OBSODBO Poldrugo leto zapora pogojno za primarija prof. Esposita Obsojen je bil še na 2 meseca in 20 dni pripora, na globo 40.000 lir in na povračilo odškodnine zasebnim strankam Tržaško sodišče je včeraj obsodilo na leto, šest mesecev in 5 dni zapora ter 2 meseca in 20 dni pripora primarija onkološkega oddelka tržaške, bolnišnice prof. Sergia E-sposita. Poleg tega so sodniki obsodili Esposita na globo 40.000 lir in na moralno odškodnino po 1 milijon lir zasebnima strankama prof. Linu in prof. Torretti, obenem pa na povračilo sodnih stroškov obema zasebnima strankama. Včerajšnja razprava se je začela z govoroma zastopnikov prizadetih strank, odv. Vinciguerre za prof. Lina in odv. Accattina za prof. Tor-vetto. Nato je državni tožilec dr. Brenči v svojem govoru zahteval, naj sodišče spozna Esposita za krivega in naj1 ga obsodi, na dve leti in mesec dni zapora. Sledili so govori zagovornikov: prvi je govoril odv. Muscolo, ki je orisal osebnost, obtoženca. Dejal je, da se je' prof. Esposito znašel v oddelku, ki je bil splošno znan kot «prag mrtvašnice». Njegovi predhodniki se niso pozanimali, da bi postal center za rakasta obolenja moderna zdravstvena struktura, sicer pa tedaj ni bilo potrebnih zna^ stvenih naprav, ki bi to omogočale. Prof. Esposito, ki je prejel za svoje znanstveno delo vrsto nagrad in priznani, je hotel spremeniti to stanje, kajti vsak dan se je moral soočati z bolniki, za katere jè vedel, da jim ne more pomagati, obenem pa je moral tolažiti sorodnike svr.iih pacientov. Zato je poskusil po upravni poti doseči, da bi se to stanje spremenilo. Odv. Muscolo je bil pri podaja- bolnike, in jim ne bi samo lajšali bolečin, kot se je to dotlej dogajalo. Ker pa njegova prizadevanja po upravni poti niso obrodila zaželenih sadov, je hotel opozoriti na to hudo pomanjkljivost z anonimnimi pismi, v katerih je tudi obtoževal kolege z raznimi kaznivimi dejanji, ki so se izkazala kot neresnična. Teh tez se je oprijel drugi zagovornik odv. Amigoni, ki je skušal po dolgi disertaciji v zvezi s pravilnostjo obtožnice dokazati, da je prof. Esposito v svojih prizadevanjih prišel do stopnje ki meji s popolno uravnovešenostjo. O tem priča tudi poročilo psihiatričnih izvedencev, ki sta ga sestavila zdravnika, ki sta ju imenovala zagovornika, medtem ko je uradno poročilo o psihiatričnem pregledu po mnenju obrambe nepopolno. • Sodiščb je le v manjši meri upoštevalo teze zagovornikov. Kazen je namreč nekoliko nižja od tožilčevih zahtev. Omenimo naj še, da je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list. Predsednik Visalli, pri-sednika Giancotti, in . Bottan - Gri-selli. Prizadevanje za ponovno odprtje muzeja v Čedadu Predsednik deželnega odbora Co-melli se je te dni zavzel pri ministru za kulturne dobrine Pediniju in pri ministru za delo Torosu za ponovno odprtje Državnega arheološkega muzeja v Čedadu. V po- prizadeval, da bi se njegov odde-pustila na neobljudenem območju in j lek iz «praga mrtvašnice» spreme-pobegnila z dvema drugima vozi-1 nil v funkcionalen oddelek, v kate- nju teh tez izredno učinkovit. Po-1 sebni brzojavki je Comelli naglasil jasnil je. kako si je prof. Esposito nujnost čim prejšnjega ponovnega loma. rem bi lahko tudi-dejansko zdravili osebja (zlasti paznikov). odprtja kulturne ustanove, ministra Torosa pa je posebej zaprosil, naj Sedem okostnjakov pri Rižarni Na cesti, ki pelje od občinske klavnice v Rižarno so delavci električnega podjetja ENEL, ki kopljejo ob cesti, da bi položili nove električne žice, našli ostanke sedmih okostnjakov. Kot kaže, gre za posmrtne o-stanke mladih ljudi, tako vsaj sklepajo iz zobovja, ki je skoraj popolno. Domnevajo, da so jih pokopali gole, saj niso našli v neposredni bližini nobenega ostanka oblačil. Posmrtne ostanke so položili v tri poskrbi za namestitev potrebnega zaboje in jih odnesli v glavno bol- nišnico na razpolago sodnemu zdrav- lilllill niku dr. Niccoliniju. Preiskavo bo vodil namestnik državnega pravdnika Brenči. Po vsej verjetnosti ne gre za žrtve iz Rižarne. Pred časom so delavci, ki so polagali plinske cevi našli ob isti cesti drugih devet o-kostnjakov. Takrat je sodni zdravnik ugotovil, da so bili posmrtni ostanki stari vsaj 70 let. Šlo naj bi za okostja ljudi, ki so baje pred prvo svetovno vojno umrli za gripo ali za kako drugo nalezljivo boleznijo. O-kostnjaki, ki so jih odkrili včeraj, naj bi bili prav tako stari. zaradi popolnega pomanjkanja dokazov. Proces se nadaljuje jutri dopoldne, razsodba pa bo izrečena zvečer. Kako je la Bruna sprožil protikomunistično kampanjo RIM, 27. — Tednik «Panorama» bo priobčil v prihodnji številki intervju s fašistoma Stefanom Delle Ghiaie in Marcom Pozzanom, ki sta obtožena sodelovanja pri strahovitem pokolu na milanskem Trgu Fontana. Oba sta, kot znano, pobegnila na tuje. V zvezi z delovanjem kap. Antonia La Bruna, ki je bil tesen sodelavec načelnika vojaške obveščevalne službe SID gen. Malettija (oba naj bi skušala omogočiti beg iz zapora Fredi in Venturi), je Delle Chiaie med drugim dejal, da je kapetan novembra 1972 sprožil pravo protikomunistično križarsko vojno. V Camerino je dal pripraviti skladišče orožja in razstreliva, lastništvo skladišča pa naprtil komunističnim mladincem. To ni bil seveda osamljen primer, temveč se je takšna praksa nadaljevala in se še danes obnavlja. Fašisti oskrunili spomenik ^adlim CHIETI, 27. —'Fašistični lopovi so danes ponoči oskrunili spomenik padlim partizanom na Trgu Cavallerizza v Chietiju (Abruci). Zanetili so ogenj, ki je uničil lovorove vence, s katerimi so prefekt ter občinska in pokrajinska uprava ob dnevu vstaje (25. aprila) počastili spomin borcev za svobodo. Teh je bilo na območju Chietija, Lanciana in Orione veliko. Plameni so hudo poškodovali tudi sam spomenik, ob katerem so vandali s črno barvo zapisali kratico ON. Gre torej za pr1" pathi ike ' zloglasnega skrajnodesničar-skega gibanja Ordine nuovo, ki je bilo svoj čas povezano s prevratne-žem J. V. Borghesejem, pobudni; kom neuspelega, ali bolje že v kah zatrtega poskusa državnega udara-Protidemokratične napise in žaljiva gesla so karabinjerji zasledili tudi po zidovih bližnjega naselja Mozza-grogna. . Sramotni izpad je silno razburil prebivalstvo, med katerim je mnogo svojcev padlih partizanov. Krajevne oblasti in predstavniki demokratičnih strank so poslali partizanskim oziroma borčevskim organizacijam solidarnostne brzojavke. V New York proslavili obletnico Džingiskana NEW YORK, 27. — Prejšnje dni so v ZDA prvič proslavili obletnico 50 znanega mongolskega vojskovodje Džingiskana. Šlo je za pobudo Mongolcev, ki živijo v New YorK (v vseh ZDA jih je . približno in ki so s tem hoteli obenem P10, slaviti obisk svojega rojaka, ki z' na Formozi. Ob 771. obletnici Dzi giskanovega kronanja so Pr'1^cl* slovesnost v svojem krožku. V Moi goli ji Džingiskana, čigar samo i je bilo pred stoletji strah in n pet zahodnega sveta, ne pi-osiaVY jo, saj je bil v bistvu zavojeval^ in imperialist, ki je za nekaj sto pokopal neodvisnost Mongolije njenega ljudstva, kljub temu da J bil po mnenju zgodovinarjev g med vojskovodji. Tovornjaki po Sahari LAGOS, 27. - Da bi se izognl1^ dolgim vrstam ladijski čakaj ^ nigerijskem pristanišču Lagos raztovorjenje, so nekateri evr°f: špediterji sklenili opustiti lad T ^ prevoz iz Evrope v Nigerijo .te poslužiti tovornjakov, ki f1101'3-10 voziti od Pariza ali Antwerpn Lagosa približno 6.000 kilometro . katerih skoraj 2.500 po zapra in vročih cestah oz. bolj recenn7' Do zah, Sahare. Kaže, da je pi'ev " r. tej poti nekoliko dražji kot po _ in. orihranijo pa na času, saj ladje čakati v pristams .0 mesecev, medtem ko op rajo ladje čakati v kaj tovornjaki svojo pot v ali treh tednih. pičlih dveh MOSKVA, 27. - Cigarete Apollo * sojuz, ki so jih dali na prodaj P e. prejšnjega julija ob p0ie- riško - sovjetskem vesoljskem h cj_ tu so postale najbolj priljubljen ^ garete v Sovjetski zvezi. ^ ciga-so proizvedli pol milijarde ten 3(j0 ret, letos pa so jih naredili milijonov. TEHERAN, 27. - Dva moska^n ženska so zgubili življenje rn0St-ženem spopadu z iranskim jpad-nimi silami. Šlo naj bi 23 P j^pi-nike levičarske muslimansk -c ne. Iz poročila teheranskih oblaS]o razvidno, da je do strelja l_r0Pili ranjeno tudi 20-letno dekle, mimo po golem naključju.